^Klrcdnifitvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i.'*^ ®	(vhod tez dvarliče nad tlikarno).
Z urednikom je mogoče govoriti le od
10 —i2. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pi.ma se ne sprejemajo. VredniSkega telefona Ste*. 74.
3» .
V Ljubljani, v soboto, 22. oktobra 1904.
Uhaja v«ak sUo, Jivsemši nedelje in pravnike, ob polu 6. uri popoldne. — Vella po pošti prejema«: aa celo teto Si K, u polovico leta 13 K, ia četrt leta 6-50 K, xa 1 mesec 2 K 20 h. V up ravni i tva prejeman: *a celo leto 20 K, ia pol leta 10 K. ia četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. S« jsoiiljanje r Ljuhtjani na dom je dostavnine 20 h.
Plačuje se vnaprej.
^
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev i. Viprejema naročnino, Inserate In reklamacij«. — I a • e r a 11 se računajo enostopna pelltvrsla (delilna TJ nlllmetrov) za enkrat 13 Ii, za dvakrat II b, aa trlkral
9 H, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah atane enostopna garmondvriita M b. — Pri večkratnem objavl|enja primeren papial.
UpravnlSkega telefona Stev. i8S.
Slovenskemu ljudstvu na Kranjskem!
if„^%rfkoos;fLbdi^ti'rs%o7a^vsi7:\roTe.io: razbiU 8os,,ods,™ «»•»—•»«—*«■» >. «.**«, bode v
V nebo kričeča krivica je, da danes v deželnem zboru poslanci 6000 volivcev gospodarijo ket
,večina" poslancem 36.000, večinoma kmečkih volivcev.
To krivično razmerje se ne da izpremeniti drugače, nego po pravični izpremembi volivneg a reda v deželni zbor preosnovo.V d°Seg° ^	^ katolišk°-narodni PGslanci Pričeli leta 1902. z obstrukcijo. Hoteli smo prisiliti nasprotnike ljudstva, da privolijo v pravično volivno
««, * vReiH s®°.Ya®>.syojjm volivcem takoj takrat^^||W boj trajati več let, ker nasprotniki, nemški graščaki in liberalci, ne bodo z lepa dali iz rok premoči katero jim daje v roko sedajni krivični volivni red. Toda V. ste fOTšenjem odobrili naš nastop in nas na brezštevilnih ljudskih shodih kot en mož pozivali, naj vstLTaZ v brez-ozirnem boju, v obstrukciji, toliko časa, da priborimo ljudstvu pravico.	p^ivau, naj vsirajamo v Drez
Svesti si svoje dolžnosti, izpolnili smo ljudsko voljo, ter vstrajno in neupogljivo nadaljevali boj. Pod našimi udarci se je zvijal nasprotnik — krivične posesti ni hotel dati iz rok.
. S el e v letošnjem zasedanj u deželnega zbora zažel se je led tajati: Nasprotniki so pričeli uvidevati, da je v o 1 j a 1 j u d s t v a izvoievati si pravico, n e u p o g 1 j i v a in vsled tega tudi nepremagljiva naša bojna moč, neupogljiv naš pogum, neupogljiva naša vstrajnost.	izvojcvaU
,	Pfedl°S. »"J 8(3 volivni red izpremeni tako, da se pomnoži število kmečkih poslancev in pa uvede nov s p 1 o š n i volivni r a z r e d no
«t!irn;mSPin	JY? drzavn' zbor> nis? nasprotnik, vec, kakor lansko leto, odklanjali razprave, temveč predložili so deželnemu zboru svoj načrt in tako vsaj podali možnost k
stvarnim pogajanjem, četudi je njihov načrt za ljudske poslance nesprejemljiv.	mu^nosi k
Pa tudi v drugem oziru so se v letošnjem zasedanju deželnega zbora razmere za ljudstvo ugodneje razvijale, nego kedaj popred.
Našega predloga, da se po uiniah poškodovanim kmečkim posestnikom d d deželna podpora 150.0 00 K, vlada pa pozivlje da pomore končno vendar ^redlo^u^8^^ d eT^o"^^ ho^el^ugoditi?	^ ^ ^ V ^ M SO "	* *« zadevS ne^dpuitljivo LtoS,
ki veže od M i^LM	P°d ^^ jaVn^a	ta VS,ed	««— -esti začel pokati obroč,
tran. . z.e razkritje katoliško-narodnih poslancev, d? je deželna vlada potom c. kr. kor. tfondenčnega urada pošiljala nepravilna poročila med svet, sposobna, omadeževati čast kranjske dežele in njenega vrlega prebivalstva — omajalo je vrste nasprotnikov.	uui«mc*cy«hi odsi
« *	K? je kJ°"Č,n° katol'ško-narodna stranka, svesta si svoje dolžnosti, braniti čast in ravnopravnost slovenskega jezika napram sleher-
nast0P''f v deželnem zboru zoper dosledno nemškutarjenje c. kr. deželne vlade, ki je plačana tudi od žuljev slovenskega ljudstva, - je prvikrat v teku zadnjih devet let razpocil nemško-liberalni obroč in med v.harn.m odobravanjem narodnega občinstva se je prvič zopet pokazala v kranjskem deželnem zboru s l o v e n s k a v e č i n a
č e z t o 1 /ko* lVtV e b 11 1 e d ~ in P"čakovati je bilo, da sedaj pridejo razmere v deželnem zboru kranjskem v boljši tir; zarjaupanja je zasijala, prvikrat
Tcda v tem hipu posegla je nenadoma vmes c. kr. vlada in zaključila zasedanje deželnega zbora! zastopniki ^fn^Tč n? r^el?^ m^P" " P°P°ln°raa ne°Pravičeni čin C" vIade> Z0Per ta »darec v obraz	-konodavnemu zastopu, mi kot
s e z o p e Vsni d JVe žTlnTzb ofl^ ljUdStVU nak°Pala Velikansko tvornost - in mi, poslanci, j o bodemo poklicali na odgovor v tistem hipu, ko To nečuveno početje ne bode c. kr. deželni vladi prav nič hasnilo.
Obljubujemo Vam, volivci naši, s 1 o v e s n o, da bodemo, kadarkoli se zopet snide deželni zbor, nadaljevali vse to, kar smo letos započeli. Pravičnapreosnova volivnega reda pa je slej ko prej prva z a d a č a našega najbrezobzirnejšega bo j a.	prt, osnova
Sloneči na zaupanju ljudstva, bodemo boj — ne boječ se nikakih žrtev — nadaljevali.
Upogniti se ne damo. Za naše ljudstvo se gre. Njegova čast je v nevarnosti. Ta čast je tudi naša čast. Zaupanje ponosnih, neupogljivih slovenskih mož, ki nam je poverilo svoje zastopstvo nas vnema Zastave ki smo jo dvignili, ne damo iz rok. Neomadeževano jo ohranimo, dokler ne zavihra k zmagi, dokler se ne uklone birokracija in njena umetna večina vzvišenemu geslu: Ljudsftfll pravice !	J
V L j u b 1 j a n i, 'dn<5 19. oktobra 1904.
I^lub katoliško-na^odnih poslancev v deželnem zbom Vojvodine Kranjske: Dr. Ivan Susteršič, predsednik.	Dr. Janez Ev. Krek, podpredsednik.
Arko Mihael, Demšar Franc, Drobnič Franc, Dular Jožef, Jaklič Franc, Košak Franc, Mejač Andrej, Pakiž Primož, Pfeifer Viljem, Pogačnik Jožef,
Povše France, dr. Schweitzer Viljem, dr. Ignacij Žitnik.
LISTEK.
Dežela razžaljenih.
Narodojiisna žrtica iz Tihega oceana.
Ko sem pcpotovalz Argltžem Guiliver. jem po Tihem oceanu, so naju zanesli pa-satci vetrovi proti jugovzhodu, gledajo ia morja lo redko pečine, nakjterih se soln-iijo širokokljuni albatrosi in kratkonegi morski psi.
Tam jo dažeis Koromandija, ena najbolj čudnih, kar Bem jih videl na svojih popotovanjih. Preti severu je podobna Tibetu, ker jo obdajajo visoke gore, preti vzhodu je slična krajem ob Zambeeiju, in proti jugu je enaka kržnim pečinam vzhodno od Teherana.
A še bolj čudni so ljudje v tej deželi. Kaj taktga še nisem videl.
Ko sva stopila z Gulliverjem na kopno, sva najprej privezala barko na štor, ki je gledal iz zemlje, in petem sva šla po svoji
stari navadi v gostilno, da bi dobila kaj za
v usta.
sedla sva k mizi, in nam nasproti je bilo že več gostov, ki so bili v živahnem razgovoru. Pristopil je krčrnar, vrlo debel in močan mož, ki naju je nekaj časa molče
gledal.
»Malo večerje in liter vina nam dajte,« je rekel Guiliver.
Krčmar pa naju je meril z očmi od vrha do tal in vprašal:
»Ali sta vidva pristaša bele ali rumeno zastave ?«
Zaiudena »e pogledava. Jaz nisem še nikoli slišal nič o teh dveh zastavah. Tudi Guiliver ni vedel, kaj bi odgovoril. Hitro ae rešiva iz zadrege.
»Jaz sem pristaš rumene zaBtave,« reče Guiliver.
»Jaz pa prisegam na belo zastavo,« pristavim jaz, češ, ena bo že prava.
Kot bi trenil, me prime debeli krčmar pod pazduho, me vzdigne, nese k vratom in
nied glasnim smehom celega omizja me vrže čez prag na cesto.
Ležal sem v blatu, kakor sem dolg in Širok. Počasi se vzdignem in pogledam na saj na negoBtoljubno gcstilno, ki me je tako neprijazno «rgl» na cesto. Tu pa zagledam Gulliverja pri oknu, ki z eno roko maši v usta kos klobase, z drugo pa vihti liter vina in se mi Škodoželjno posmehuje.
»To je naredila rumena zastava,« — mielina in krenem naprej. Kmalu sagledam drugo hišo, kjer »udi prijazno miglja nad irati snamenje gostoljubnosti. Nekoliko ei popra?im obleko in stopim v gostilno.
Tudi tu je bilo nekaj gostov, ki so si privezovali dušo s suhimi in tekočimi stvarmi, kakišne rodi zanimiva dežela Koromandija,
»Imate k?.j jesti ?* vprašam krčmarja.
Tudi ta stopi pred me in me vpraša:
»Ali sto pristaš bele ali rumene zastave ?«
Z belo zastavo sem jo bil že enkrat iz-kupil. Zato pa moško rečem:
»Jaz sem vsikdar visoko d igal rumeno saetavo in ae boril proti vsem njenim sovražnikom !«
»Oho, ta pa izziva!« s^čuje od nrsprotne mize. Ket bi trenil, me primeta dva orjaška meža in vržeta vun skozi vrata; edon mo še s peto Bune, da sem zaječal in zopet obležal v blatu na cesti.
Dalj čaaa sem bil kakor omamljen. Kako bom živel v tej cbželi? In spomnil eem se Gulliverja e klobaio in litrom ter sem bil žalosten, kakor še nikdar v svojem živ« Ijenju.
Vlekel sem te d je ir prišel na travnik, po katerem je g..«l pastir koze b paše. Naj stane karkoli, aem si midil, nekaj moram dobiti, da lakoto ru u^r em, Približal Bem se prav klavrno starčku in mu voščil dober večer.
Bil je nekoliko gluh, kakor se mi je sdolo. Vzdignil je avoje oči in me tiho vprašal:
»Katera je tvoja zastava?«
*
Štajerske novice.
š Gospa Nadina 81avijanska bo
imela svoj koncert v »Narodnem domu" v Celju dne 21. dec. t. I.
6 Grozna nesreča se je pripetila 20 t. m. pred 12. uro opoldne v Celju med ieleiniškim skladiščem in celjskim kolo dvorom. Majdičev hlapec VVeis se je hotel skobacati na težak .parizar", ki je bil na loien s pšenico. Med tem so konji pre hitro potegnili in hlapec je padel tako nesrečno z voza, da so mu Šla kolesa čez nogo ob strani do ramen in mu poškodovala tudi glavo. M nda se bo težko rešil smrti.
š Zaprli so v Celju radi tatvine Ra-kuschevpga hlapca Iv. Oeršaka.
š Rakusch, prodajaleo želesnlne — velik prijatelj protestantov. Celjtki župan vulg > Julčt, ki ga rede slovenski groši, je pokazal še cb vsaki priliki največje navdušenje in živo ljubezen sa protestant-stvo; to smo že tolikrat navedli in dokazali. Evo novega slučaja: »Protestanti hočejo, če jim njihov Ehg podeli to milost, enkrat — kdaj, ni zapisano v stoletni pratiki — sezidati protestanško cerkev na tako imeno vanem »otoku«. Iskali so prostor kakor mačka svoje gnezdo, in glej, našli so ga. Dobro! „Purgam»jster" Julče jim je prodal štrjašli del od svojega travniks v meri 1 oral 728 sežnjev, ali 83 ar 73 m2 za 10.000 K. torej 1 mJ za 120 K. Ravno poprej pa je prodal isti možakar g. Unger U Imanu sUvbišče na istem travniku v meri 19 »rov 75 mt za 7900 K. torej 1 m1 po 4 K. Potemtakem je dat protestantom zemljo */4krat c^nejt, kakor pa pristnemu Nemca Un*er-U lmaru
Loške novice*
1 Joj, joj, kaj bo adajl Brez dvoma družb« bV M horja v kratkem propade Sicer se je pisalo, da je letos nekaj tisočev več udov od lani, a to nič ne pomaga, ona nosi kal smrti v sebi Pol|an>ki nadučitelj, znani Lovric, je zasledil na njej vse znake, ki kažejo njen propad v b iinti prihodnjosti. Mož je spoznal, da je Mohorjeva d r u i b a postala klerikalna in je odstopil! Kaj bo pa zdaj! O, Lovric, kako si stmčen!
1 Za spomin na stoletnico, kar je bila v Skofji Loki ustanovljena samostojna župnija, dobila je župaa cerkev krasen mšui plašč z b gato zlato vezenino. Posebno križ s p »dobo Brezmadežne je nekaj posebnega. Po primerno jako niiki ceni je vse izgotovita gdč. Marija S a 11 n e r -j e v a v Ljubljani, ki se za ta dela toplo priporoma
1 Pot ia loškim gradom je preložena in zidovju ob novem samostanskem svetu dovršeno. Nunskemu samostanu bo na novo pridobljeni svet toliko bolj prav prišel, ker se misli na zidavo novega šol skega poslopja na gradu, od sedanjega poslopja naprej Nunske notranje šole so vedno bolj obiskovane in ker navzlic nakupu gradu že zdaj j rostora primanjkuie, bo postalo novo p- sl"pje prei ali slei nujno potrebno.
I Kanal v kapucinskem predmestju pred Balantovo hišo se je začel delati. Speljan bo mimo Laha in spodnjega mostu v Soro.
1 S klavnico se aaine prihodnjo
pomlad. Komisijski ogled je sicer že dovršen, a za letos je že prepozno.
1 Kupčija a krompirjem in zeljem je kaj živahna, cene precej visoke. Tudi sadja se je že veliko prodalo. Voz za vozom gre na kolodvor na Trato. Sploh je bila letina letos navzlic suši precej dobra.
1 Odslej bomo Imeli v Škofji Loki radi pomanjkanja duhovnikov za nekaj časa le enega kapelana. Dosedanja gospoda kape-lana sta prestavljena, g. Petrič v Zagorje, g. Zapletnik v Logatec. Novi g. kapelan Fr. Stržaj je že došel iz Št. Janža. Tudi žab-niški g. župnik ]. Drnovšek zapušča svojo župnijo in gre v pokoj v Zalog pri Cerkljah.
1 Peronske karte na postaji na Trati bi bile ob nedeljah jako potrebne. Vse polno je fantov in deklet iz bližnjih vasi po čakalnicah in pred kolodvorom na peronu, da se včasih komaj skozi prerineš in še kako zabavljico slišiš. Kdor ima ob nedeljah na kolodvoru opraviti, ve, kako je to neprijetno. Če se drugod brani nepoklicanim vhed na peron, zakaj se pri nas to pusti. G. načelnik, prosimo pomoči!
Jeseniške novice.
Ponesrečeni železniški sprevodnik Na mer že 57 ur čaka sodnijske obdukcije, a še sa ne ve, sli jo bo kmalu pričakal. R s ne vemo, kaj je s temi obdu cijami, kdaj mora biti obdukcija, kdaj je ni treba. Vsaka nesreča, vsaka nagla smrt se mora naznaniti sodniji, potem pa čakati 72 ur Ča ne pride v tem času komisija, se sme pokopati, če pride pozneje, a najde mrliča v zemlii, ga izkoplje. Z»kaj se vselej ne na znani, ali sploh pride komisija ali ne, m pa če misli pr ti, zakaj ne pove, kdaj pride. DoroaSi nič ne vedo. in mnogokrat pridejo cd daleč, ker niso domačini, pa morajo ali tu dolgo čakati ali pa iti domu in zopet priti k pogrebu nazaj. N»j se naredi vendar enkrat, že r e d tudi tu.
Nesreča na nesrečo. V ponedeljek se je * prediru ponesrečil Janez Zanon, ro dom Italijan. Ždezniški vozičii so ga pre tisnili čez prsi nad srcem. V fietrtek je umrl »edaj čaka — obdukcije Žona je prišla iz Itilije, ko je čula o nesrefi a našla je le še mrtvpga.
Pretep je bil v nedeljo na Hrušici. Kranjci so oklali junaško močnega Črno gorca. dobil je z nožem 7 ran, a nobena ni nevarna
Idrijsko mestno gospodarstvo-
v.
Formalni pogreški.
Izkaz, zapisnik, ali kako bi se imenoval tisti znesek, poln več ali manj napačnih številk — povzeto iz poročila pregledovalče-vega — kojega je pisatelj teh člankov dobil pod imenom mestnih računov v preglede^ vanje, je do cela površno in nezanesljivo sestavljen. Posamezni računi, katere so stranke vlagale, se niso nič pregledovali, in izplačalo se je tako, kakor je stranka napačno izračunila, vsled česar je treba urediti tako: G. Kogovšek povrne 2 K, gosp. Straus povrne 5 K, a dobi 1 K, Šepetavec dobi 10 K, Straus Franc 10 K, Viljem Treo 11 K, župan ozir. mestni magistrat ljubljanski plača 523 K.
Izmed 1051 prilog jih je približno pravilnih 200, vse druge so napačne ali pa nezanesljive. Značilno za poslovanje v občini je dejstvo, da je g. župan izplačane zneske samemu sebi potrjeval, mesto da bi jih potrdil tisti, ki je svote prejel. Pod zaglavjem „uradno" je napisal samemu sebi nekako pobotnico za 5000 K, kojo je izplačal mestni realki za šolske naprave, ni pa priloženega nobenega izkaza, da se je svota prejela, ne računa, kaj se je za ta denar kupilo. Isto velja za razne zneske n. pr. 1000 K, 2000 K, 4000 K, 1200 K, 18000 K, kateri so se izplačali za hiše, vrtove gg. Krapšu, Mohoriču, Petkovšku in Karolini Lapajne. V teh slučajih je bilo zahtevati interimne pobotnice
s podpisi dotičnih strank, ali pa bi se bilo treba sklicevati na kupne pogodbe, v katerih je plačana kupnina potrjena; mesto tega je župan napisal »uradno pobotnico", ki se približno glasi:
Uradno št. 158. Za nakup posestva gospe Karoline Lapajne plačal pogojeno svote 18 000 K. Drag. Lapajne m. p. V Idriji 21. 3. 1902.
Iznesek ni zapisan z besedo, temveč samo v številkah; povedano ni, komu se je izplačalo, niti se ne sklicuje na kupno pogodbo, v kateri je znesek potrjen. Podpisana ni stranka, tudi ni pritisnen uradni pečat, niti ni pripisan značaj podpisanega g. Drag. Lapajneta, da bi vsaj s tem podprl verjetnost pobotnice. V kritičnem slučaju take pobotnice nimajo nikjer veljave in niso drugega, kakor kos starega papirja. Žal, da je tacih pobotnic cela kopa, o čemer se vsak lahko sam prepriča.
Dalje je g. župan v enomer iz posojilnice jemal in vanjo vlagal velike svote, ni pa nikjer zanesljivega zapisnika, zatorej ni čuda, da trdi, kakor bi bil vsprejel 3000 K — kar pa ni res, hranilnica nima te svote nikjer zabiležene.
Našel sem tudi pobotnice, na katerih so stranke napravile samo križ, ki pa imajo samo eno mesto dveh prič. Tudi se niso posamezni izdatki nič kontrolirali, kajti sicer bi ne bilo mogoče, da se je 18 60 vpisalo dvakrat, mesto enkrat med izdatke. Mnogo pobotnic ni kolekovanih, kar bo imelo prej ali slej slabe posledice.
Za razne davke vpisalo se je 830 75, pobotnice pa ni nobene; vdovi Hengthaler plačani zneski niso nikjer potrjeni; meseca avgusta se je za J. Dolinar in V. Dolinar vpisalo vselej po 12 K, toda konstatirati se resničnost plačila ne more.
Za svoto 517 80 ni nikakega potrdila goriške tiskarne, dvomimo, da bi je g. Ga-bršček ne bil poslal; znesek 24 000 K nima ne pobotnice ne potrdila, tako je tudi pri ostalih zneskih, ki so se plačevali stavbenemu podjetniku. Redni prispevek ubožne blagajne mesečnih 140 K ni nikjer pravilno potrjen, pa tudi posojilo iz iste blagajne nima pravilnega potrdila; zdi se, da so se zneski iz te v občinsko blagajno in nazaj prenašali, kakor prenaša mačka mlade.
Prof. V. Levičnik je dobil na podlagi pobotnice tudi 22 K za enajstdnevno p r o -vizorično stanovanje v Idriji, dasi to ne spada k partikularu, katerega je isti gospod naredil za svoje potovanje iz Kamnika v Idrijo v znesku 62 34 K.
Meseca septembra je dobil Viktor Dolinar dvakrat po 12 K, 1. avgusta se je namreč plačalo za julij 12 K, 13. avgusta za julij in avgust 12 K, 15. septembra zopet za avgust 12 K in 30. septembra za september 12 K. Plačilo konjaču 87 70 K nima nobenega potrdila, pristojbinski namestek ne znaša 692 75 K, temveč 583 64 K. Za škarpo pri realki se je plačalo 500 K brez pobotnice, dne 31. decembra 1902 se je izposodilo iz ubožne blagajne 2200 K brez pravilnega potrdila.
Vsled omenjenih pomot tudi rekapitu-lacija ni pravilna in kaže račun dohodkov 18016 K mesto deficita 1237-12 K; pripomniti je treba, da tudi računov ni nihče podpisal, ali pritisnil pečata.
Posojila, ki so se posameznikom izplačevala, niso nikjer vpisana; prišlo se je na sled šele tedaj, ko so gospodje začeli ista v obrestih vračevati. Baje so se ta posojila vpisovala v posebno knjižico, kar pa je jalov izgovor, ker je treba sklepen račun tiste knjižice prenesti v glavni račun, ker se sicer bilanca ne vjema. Zanimivo je, kako je zagovarjal tako postopanje g. župan. Na posojilu ravnatelja Pirca je še dolga 945 K,
g. župan nasvetuje, naj se vzame iz „mrliš-kega kvartala". Drugi ugovarjajo, da to ne gre, in on umakne predlog Prej se je hvalil, da je občini prepustil 3600 K, sedaj hoče pa vdovi utrgati 945 K! To je kavalir!
Sploh posnamemo iz tega, da se denar v blagajni z računi ni nikdar preg edal in preštel. In to je rezultat samo enega leta, kje so pa prejšnji računi. Ni čuda, da so se tako bali voliti enega samega zastopnika katoliško nar odne stranke za pregle-dovalca računov]!
Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za b lne na p'jučih.
V ponedeljek, dne 8. t. m. vrSilo ee je v biblijotečoi dvorani e. kr. dež. vlade uita-novno zborovanie grspeinega odseka Predsednik dvorni svetnik S c h a s o h 1 pozdravil je v iskrenih besedah došle dame m je povdarjal važno in veliko nalogo društva. Kakor v drug h planinskih deželah je tudi na Kranjskem jetika zelo razšmena in za hteva posebno v glavnem mestu in v indu-strialnih krajih mnogo žrtev. Kranjska, žali-bog, ni bogata in tako podružnica ne more misliti na dalekosežne naprave in v dogled-nem času tudi ne na ustanovitev zdravilišča sa jetične, Ae tega ne omogočijo plemeniti človekoljubi z obilnim doneski. Pač pa namerava podružnica odkrivati vire, iz katerih izhaja tuberkuloza in v katerih se vedno z nova razvija ter izkušati te vira zajeziti in če mogoče, popolroma odpmiti. Kakor ka žeio izkušnje v rlru/ih deželah, < a so na ta način mnogo dos či in usotšn od*ra$ati jetiko. Seveda je pa tudi v to p treba < za dostnih sredstev. Po § 12 ravil poklicane so predvsem dame, da pridobivajo ust« no v-nike, podpornike in člane in da nabirajo prispevke. Naj bi sa požrtvovalno odiivale svojej Človekoljubni nalogi!
Potem je sledil prosti razgovor o d u štvenem delovanju. Pri tej priliki predi ž le so se damam nabiralne pole, katerih se bo dejo pos uževale pri nabiranju d mesto v. Vsaka pola ima rubriko za ime in stanovanje on b, ki nameravajo pristopili, dalje po eno rubriko za vp!s kot ustanovmk, pod pornik in član ter posebno rubriko zb darila. Glavni tajnik dr. Demeter Ble weis Trsteniški sprožil je misel, da naj Be propaganda za podružnice zanese tudi v delavske kroge, n. pr. one c. kr. tobačne tovarne Knjti dru štveno delovanje bode le tedai uspešoo in plodonoano, če bode podružnica našla za B'ombo v najširših sloiih občinstva im če bode vse kroge pr-šimlo prepričanje, da je jetika nalezljiva in da je odvračanje potrebno. Da je vsakemu omogočen pristop, dnlo5il se je prav nizek letni prispevek in znaša naj manjša svota, ki jo ima plačati društvenik, 2 K na leto. Mel delavci kale že rad tega iskati privržencev, ker bodo ti v prvi vrsti deležni društvenih dobrodelnih naprav.
Na vprašanje, katere naprave misli podružnica nsjprvo ustvar t , pojasnil je glavni tajnik, da se že vrše predpriprave za ustanovitev zdravilišča za Bkrofalozne otroke in za take, ki kažsjo bolezensko nagnjenost. — To zdravilišče ustanovilo se bode ob morju. Obenem pa se namerava v L ubliani ali v okolici otvoriti zavetišče za t ke otroke, ki jim doma grozi okuženje z jetiko. Sčasoma ustanovila se bodejo tudi zavetišča za lahko obolele in ozdravljene jetične, sosebno iz de lavskih krogov. V ta namen ima podrutnica že neko pr sest vo v ljubljanski okolici na po nudbo, vendar doslej še ni bilo mogoče, pre pričati s« o nrik'adnout tppa oos«*<tt"«. Pred
Dalje v prilogi I.
J»z pa sem stopil k njemu, sem ga objel in mu vzkliknil na uho z vsem glasom : »Tista, kakor tvoja in nobena druga. Brate, kako sem srečen, da sva oba pod eno zastavo zlružena!«
Nasmehnilo Be je starčku velo lice. Pripeljal je kozo, jo pomolzel v svojo kučmo in mi dal piti. Se nikdar mi ni tako dišalo ...
• * «
Sedla sva s starčkom na kamen.
»Govori, dragec", sem ga nagovoril, „in mi povej, kako stoje stvari tukaj, kajti jaz sem tujec in ne vem, kakšna usoda je ^ razpela svoja krila nad deželo Koroman dijo."
»Žalostno je pri nas in tužno, kakor v deželi mrtv h«, je odgovoril starec. »Oni, ki so močni, so slabi; katerih je več, teh je manj; ki so sirovi, so izobraženi, in sramota |e postala čast. Vsi smo razžaljeni«
»Kako je moglo do tega priti?«
»Posluša|! N.m dela postave neka zbor niča katera je sestavljena po našelu 1 = 62 = 414.*
»Kdo vas je pa nauftil tako računati?«
»Bog vedi, kdo? En moder šte|e to liko, kot 62 rumenih, ti rumeni pa toliko, kot 414 belih «
Zasvetilo se mi je. H poma sem vedel, zakaj so me bili na ceBto vrgli in obrcali
»A zakaj ste vsi razžiljeni?« sem vprašal.
»To je pa tako: V naši deželi smo sila občutljivi in držimo na svojo čast, kakor malokje. Če na primer ti mene grdo po gledaš, sem jaz dolžan od tebe zahtevati zadoščenja.«
„Ali te naj potem lepo pogledam?"
„Ne! Teči mora kri! Jaz moram tebe pozvati na pištole ali na sablje ter ss boriti s tabo, dokler ne teče kri, ki izpere razža ljenje.«
»Hm«, sem vprašal; »povej dragec, ali se Bmatra pri vaB tudi za razžaljenje, če koga bronete in na cesto vržete?«
»Nosrečnež, ki Be mu je to zgodilo, se mora dvobojevati z vsemi, ki so mu storili tako sramoto !«
Kosmata kapa, sem si mislil, ko sem se spomnil trdih pesti teh K^romandeljnov.
»In tako se je zgodilo, da je en moder
razžalil enega belega, in beli je razžalil mo drega. Ta modri je poklical belega na dvoboj, in dokler ni rešena ta stvar, sa širi razžaljen^ kakor kuga dalje. Kajti kdor še ni opral svoje časti v krvi, je nečasten in Dje-gova sramota se širi na druge, kakor kuga. Kdor z nečastnim govori, izgubi svojo čast in postane sam nečasten. In zdaj se je zgo dilo, da je glasilo rumenih nekaj let nepre nehoma psovalo vse bele ljudi v naši de želi. O moj B;gl Kakšno je bilo to! Vsi bo bili lopovi, vsi so bili lumpje, tatovi, roparji — strašno, če se spomnim naiaj! In zdaj bi morali vsi ti potegniti meče in nabasati puške ter se streljati in klati. Potoki krvi bi tekli. Kaj pravim, bi tekli? Tekli bodo, kajti razžaljena čast se mora izprati z gorko srčno krvjo !«
„A'i pa ne morete narediti splošnega miru? Če reče eden lopov, mu naj drugi reče to nazaj, pa sta p iravnan« 1"
„0 ne! Poizkušali smo tudi to, a gorie nam! Raižaljenost se je še bolj razširila. Ni dveh ljudi v deželi Koromandiii, kateri ne bi bili razžnljeni. In ravno zdaj je zo>jet neki modri K iromandelj belega ollčn aka po&val
na pištole, in vsa dežela se pripravlja na odločni boj, da drug drugemu izpeič sramoto "
»Sem videl, da, na primer mene bo tako oprali, da sem ves blaten! Ali ni pomoči ?«
»Ni pomoči! Prijatelj, kupi si puško,
drugače ti ne bo živeti!«
* #
«
„Servus, Gulliver!" sem zaklical prijatelju, ko se je prigugal iz gostilne. Imel je klobuk po strani in je pel koromandeljske narodne pesmi. Smejal se mi je in se norčeval iz moje nesreče.
„Ti Koromandeljni ne bodo prišli iz-lepa v red", je dejal smeje se. „Na čelu jim je mož, ki živi od njihovega prepira. Ce se danes sprijaznijo, mora on že jutri iz dežele. In zato skrbi, da so vedno bolj razžaljeni."
»Kaj Koromandeljni", sem vzkliknil jaz. »Gre se za mojo kožo. Kajti jaz kot razžaljeni se moram zdaj bojevati z vsemi raz-žaljivci.
Izprehajala sva se po deželi Koroman-diji. Kakor molčeče sence so hodili ljudje
»sem pa ae bode takoj pričelo z domovnim odvračanji m. V ta namen naprosila bode po družmca zdravnike, duhovnike in sploh vsakogar, da se ji naznanijo v neugodnih higi' jeminih in socialnih odn< šajih živeči |etični. Te bolnike bodejo podružnični funkcijonarji obiskavali ter njih sorodnike pcduiavali o nalesljivosti jetik« in o pripomočkih, s ka terimi se je ubranimo. Ubožnejši brin k< bodejo brezplačno dobivali razkuževalne tekočine, pljuvblnike, kurivo, obenem pa Be bode pazilo na izboljšuje in urojevanje stanovanj skih razmer. Ta način odvračanja jetike je zelo važen, kajti v neugodnih razmerah živeči težko oboleli jetičm so največje nevarnosti za vso okolico Ž.libcg se ie na to okolnoet doslej premalo pazilo. — Razprav ljalo ee je če o marsikaterih stvareh in splošno se je kazalo prizadevanje, mailjivo sodelovati pri človekoljubnem delu. ki ga je pričela kranjska podružnica. — Gosppjnemu odseku pripadajo naslednje dame : knt I. podpredsednica gcspa Ofga baronica Hein kot II. podpredaidnica g^spa Frania dr. Tavčarjeva, nadalje firospa R- ey pl. Bleivveis Trste-n>šba, g: spa Rozina E ter, gospodična Anica Ferjančič, gospa Milica Hribar, gospa Tere zina Jenko, gospa Marija Krisper, gospa listina pl. Lischar, gospa Franja Levčnik go gpodičn« Jelica Lozar, gospa Cecilija Mahr, gospa Ferdinanda Maiaron, gospodična Mici Papež, gospodična Amalija Povše, gcspa Ernestina Račid, gospodična Vera Souvan, gospodična Celestina Stare, g spa Frida Sza lay, gospa Vera Slajmer, gospa R ka Ttfn-nies, gospodična Vera Vencajs, gospa Franja baronica VVurzbaob, gospa Ana Zescbko, gospa Marija Zupane in gospa Marija Zupančič. — Vse te dame sprejemajo člane. Prispevke prosi se izročiti ali jedni imenovanih dam ali društvenemu blagajniku, ravnateliu Arturu Mahr-u. eioer pa jih tudi pride pobirati dru štreni sluga.
Zasedanje deželnih zborov.
Poslanec R o k i 11 n s k y je v včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora utemeljeval predlog, naj se zakonitem potom prepove uvoz živine in mesa iz prekomorskih dežel, Rnsije in Balkana Poslanec R e s e 1 je utemeljeval predlog o zgradbi novega dekliškega učiteljišča v Gradcu. Poslanec E r b e r je utemeljeval predlog, naj se da občinam sodnega okraja M a r b e g zadostna deželna podpora, da bo občinam mogoče popraviti i sled povodnji poškodovana pota in mostove. — Poslanec K r e b s je utemeljeval predlog, naj se iz-premeni zakon o krošn'ar tvu. Predlog po-elanca Einspinerja, naj deželni odbor stori vse potrebno za ustanovitev brzojavne postaje v Slovenski Bistrici, je bil odkazan odseku. Odobren je bil predlog pos'anca O r n i g m , da se uvrsti krapinsks cesta v prvi razred okrajnih cest. — Na predlog poslanca dr. H r a š o v -ca se dovoli občini Šoštanj deželno brezobrestno p o s o • jilo za zgradbo vodovoda pod pogojem, če da tudi država občini brezobrestno posojilo v isti visokosti. Poslanci H ffjoann, dr. Dercchatta in tovariši to vložili predlog, s katerim zahtevajo pomnožite v srednjih šol na Štajerskem.
V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora je poslanec F i s o h e r interpeliral deželni odbor v zadevi bistri škega vodovoda v Ziljski dolini. Na predlog poslanca Lodrona se naprosi poljedelsko ministrstvo, da podaljša najemšlino za žreb-čarno pri Osojah. Naprosi se tudi, da naj država poviša svoj letni prispevek 5000 kron za povzdigo konjereje na Koroškem. Sklene
drug poleg drugega in se niso pogledali. Kajti bili so razžaljeni, in če je sosed poklical soseda, se je obrnil v stran, da se ogne sovražnemu pogledu. Zastajal je promet, ker so se bali priti v dotiko. Trpela je trgovina, ker so se bojkotirali med sabo.
V moji duši je dozorel sklep, da rešim nesrečno deželo iz njenega strašnega položaja.
»Možje Koromandeljni," sem jih nagovarjal, »ali vam ni pomoči? Ali morate biti od dne do dne bolj razžaljeni?"
„Samo kri nas reši", so dejali hladno. »Strašno klanje nastane, ko se spoprimemo v koromandeljskih dvobojih. In odnehati ne more, ker kdor se ne bojuje, je brezčasten."
„Pa naredite drugačne postave!"
„Ne moremo, ker postave delajo modri, rumeni in beli, in ker poglavar modrih in rumenih hoče take postave, pa jih moramo imeti."
»Pa se iznebite modrih in rumenih", jim reče Gulliver.
„Ne moremo", reko Koromandeljni vzdihujoč, ker od nekdaj je bilo tako, da so nam
se ustanoviti dekliško meščansko šolo v Spi-talu ob Dravi
Sprejeli so predlog, naj Be cd mesa pobira 20 odstotkov, od vina in mošta pa 120 odstotkov deželne doklade na državni užitnin sli davek. Na predlog poslanca dr. Stein-wenderja se dovoli veš emu številu učiteljev obisek obrtnih in kmetijskih šol, da bodo zmožni pcu4evati v nadaljevalnih šolah. Sprejet je bil predlog poslanca F u n • d e r j a , na) vlada prekliče svojo prepoved o izvozu krme in naj deželni odbor skrbi, da ne bodo pri razdelitvi državnih podpor prezrti koroški kmetje
Vmoravskem dež. zboru so včeraj predložili deželni proračun za leto 1905 , ki izkazuje 24,898 928 kron potreb ščine. V nadaljni razpravi so sprejeli zakon, ki določa pravno razmerje liudskošoiskih učiteljev in učiteljic za ročna dela.
V gališkem dežel n. zboru je v včerajšnji seji utemeljeval poslanec gref Dzie>duszycki izpremembo^;zakcna o učnem ieziku v galiških šolah Predlog meri na to, da se dijaki poljskih srednjih šol na uče ruainskega in ruainskih sredniih šol pa poljskega jezika Predlog so z velikim odobravanjem cddali naučnemu odseku.
Ze včeraj amo poročali, da je bila vče raj v nižjeavstrijskem dežel nem zboru jako burna seja. B i e 1 o -h 1 a v e k je zaklical nemškonacionalnemu poslancu Volklu, županu iz St Hipolita: ■Defravdant ubožnega denarja!« Volkl je kričal, da prinese v prihodnji seji seb^j revolver in da ustreli Bieloblaveka. Volkl je bil za enn sejo izključen. Galerija je bučno kričala »Hoch Lueger!« in vpila na socialno demokraškega poslanca Seitza : »Podel šuft!« Deželni maršal je dal galerijo izprazniti in zakfjučil sejo ob četrt na 5 uro po poldne.
Državni zbor
bo, kakor poročajo nekateri listi, sklioan 17. novembra. Issi listi tudi trde, da bodo Mladočebi prenehali z obstrukcijo.
Vlada državnemu zboru ne namerava predložiti izpremembo poslovnika, pričakuje pa, da Čehi predloge za po uimah poško dovane izločijo iz (bstrukcijo.
Veliko pozornost je vzbudila napoved, da bo poljski klob posredoval v prilog de lavnosti državnega zbora. Poslanca grd Wodzycki in Jendrzejovvice sta sa včeraj dlje časa posvetovala o tej zade i z mini strskim predsednikom. David Abr; h »mc.vicz je izjavil nekemu časnikarju da se m zgodilo ničesar, kar bi povzročilo nasprotatvo Poljakov proti vladi.
Dalmatinci proti vladi.
Shod v Sibenikn je bil m n g številno obiskan od Hrvatov in Srbov. Dr D u e b i č je poročal o aferi barona H h n d I a in zahteval : »Hrvaški pos anci mo rajo biti edini s češkimi in v državnem zboru n a i o d 1 o č -neje obstruirati« Dr Krstelj je govoril: „Proč s Handlom! V tej akciji se ne bojimo nikogar, tudi ne bajonetov!" Zupan S t o j i d je govoril na adreso vlade: »Vzeli ste nam naš« pr m žunje, a naše časti nam ne boste vzeli I« S k< ci » A b c u g Handel! Prei z vi« d o!« so se zbo-rovalci razšli.
Ogrski državni zbor
je včeraj nadaljeval razpravo o začasni trgovinski pogodbi z Italijo. Koncem seje ja poslanec Lovaszy vprašal predsednika, kdaj se prične razprava o predlogu ministrskega predsednika Tisze glede izpremembe poslovnika. Predsednik je odgovoril, da bo na to vprašanje odgovoril prihodnji teden.
modri in run n <i ■ i< p istave, ker en modri je toliko kake 4'4 belih Koromandeljnov«
„Zaba « vskl anem, „ate pa vi beli koromandeljni t«ke str šanske šeme ?"
»Sem* ?• so deiali. In šlo jim je v glavo, da bo šeme.
N. tem spoznanju sva jaz in Gulliver Bestavila načrt za rešitev dežele Koroman-dije.
*
# #
Nekega dne je stal na sredi glavnega mesta lepe slisovte Koromandije velik lonec. Ob njem ava pa stala jaz in Gulliver in na tisoče Koromandeljev naju je cbkro-ževalo.
»Možje razžaljenci*, sem jih nagovoril. »Pokazalo se je, da več ne morete živeti. Vsi hrepenite po rešitvi, a tare vas grenka skrb, ker no veBte rešitve iz zagate. Tu sem v ta lonec pokopljite svoje težave, in iz njega vam naj pride rešitev! Ne bo več modrih in rumenih, ki vam bi delali postavo in širili razžaljenje po deželi, ki kuži ves narod ko-romandeljski«
»Zivio!" so klicali Koromandeljni navdušeni.
Ogrski katoliški shod
je vleraj otvor.l grof Ivan Zioby Shod je odposlal brzojazni udanostni izjavi papežu
in ce.Harju.
Pij X. in francoski katoliški pravoslovci.
Kakih 50 udeležencev tridnevnega kongresa francoskih pravoslovcev je bilo preteklo soboto pri sv. očetu papežu Piju X. Vodila sta jih škof montpellierski in senator de Lamarzelle. Prvi je nagovoril papeža montpellierski škof Rovčrič de CabriSres, ki je naglašal v svojem nagovoru, da zveza krščanskih pravoslovcev na Francoskem, katere člani so danes v zaslišanju, vedno krepko zastopa pravice cerkve. Na Francoskem je mnogo časnikarjev, pisateljev, odvetnikov in tudi uslužbencev pri vladi, kateri delajo, trpe in tudi žrtvujejo svojo eksistenco za vero. Senator de Lamarzelle je nato prečital sledečo adreso:
Mi smo krščanski pravoslovci, kateri smo se združili, da že 30 let zagovarjamo pred sodišči vse katoličane, duhovnike, kon-gregacije in lajike, katerim so kratili njihove pravice. Naše načelo je: v vseh zadevah dokazati harmonijo med človeškimi napravami in božjim zakonom, torej kratko: pomagati pri prenovljenju v Kristusu. Kato-ličanstvo je rodilo in vzgojilo Francosko in le v katoličanstvu bo ostala velika in mogočna. V adresi zagotavljajo nadalje zvestobo apostolski stolici in prosijo apostolskega blagoslova.
Papež je nato v nagovoru francoskim krščanskim pravoslovcem razvil sledeče misli:
Nad vse me veseli vaša navzočnost, ki se odlikujete in ste slavni ne le v čednosti, ampak tudi v vedi in v poznanju prava ter zakonov. Veselo mi done vaše besede polne vere, udanosti in svetega poguma, s katerimi me je v imenu vašega društva nagovoril društveni predsednik, senator de Lamarzelle. Prejasni so pač vsem brezbožni nameni in končni smotri, katere nameravajo izvesti sovražniki katoliške cerkve: s ta-jenjem in brezverskimi dvomi med krščanskim ljudstvom zatreti vero in z mlačnostjo udušiti plemenito mišljenje. Od cerkve hočejo od trgati narode in povzročiti, da bi ti postali neposlušni namestniku Kristusovemu in bili sluge za njihove nepoštene namene.
Ta namen je tako v verskem oziru kakor tudi za blagoslovljenje narodov nad vse nesrečen. Cerkev s svojimi nauki, s svojimi zapovedmi in z raznimi sredstvi ne skrbi le za večno rešitev svojih otrok, marveč tudi za časno blagostanje družbe. Vsako upanje je ničevno, če se izključi Bog in božja previdnost. Nikdo ne more dovolj ceniti onih, ki se združijo, da svetijo ljudstvu z lučjo resnice proti peklenskim naklepom, kar vaša zveza z velikim uspehom izvršuje že 30 let. Z vami se veselim, ker vplivate s svojim izgledom na ljudstvo, da pomagate redovnikom in duhovnikom, kakor tudi vsem, ki trpe preganjanje in so zatirani. Uspehe vaših čednosti, namenov in žrtev cenim in v duhu že vidim njihove posledice, da bo zadobila cerkev zopet mir.
Kriza v Nemčiji.
„Vossische Zeitung" priobčuje članek, v katerem trdi, da je pri nemški vladi kriza neizogibna. Nikdar še ni imela sedanja vlada toliko zaprek, kakor jih ima sedaj. Vsi ministri imajo mnogo neuspehov in bi nikogar ne presenetila morebitna iz-prememba med nemškimi državniki.
Novi španski prestolonaslednik.
Kakor poroča uradni list, je bil infant A fonz Marij«, sin pc kojne princezinje astur-
„Tudi jaz sem razžaljen", sem klical, »in v potokih bi tekla kri, če bi po srednjeveški navadi s sabljo klical žaljivce na odgovor. A iz človekoljubnosti in naprednosti hočem drugače končati prepire: Proč z modrimi in rumenimi, ki hlepe po krvi koro-mandeljski! Tu v lonec vržem listek, na katerem so zapisani oni, ki naj odslej odločujejo usodo Koromandiji. Vsi volite, vsi enaki! Kdor voli za mano, tega objamem kot prijatelja, in bodisi moj smrtni sovražnik!"
In glej: Pomikale so se čete navdušenih Koromandeljnov proti loncu, v katerem so vtapljale svoje tuge in bolesti. Prvi je pristopil debeli krčmar, ki me je bil na cesto vrgel. Objel sem ga in poljubil na široko lice, da se je prijazni glas mojega poljuba razlegal čez množico. In pristopali so drug za drugim in se objemali. Solze so jim igrale v očeh: Bili so kot prerojeni in so roko v roko korakali jasnih lic po mestu.
Od kraja do kraja sva potovala, jaz in Gulliver z najinim loncem. Veselo petje naju je spremljalo; kakor zmagovavca sva
ske, proglašen španskim prestolonaslednikom. Naslov »prino asturski« mu pa za sedaj ni bil pedeljen.
Izprememba vojaške službe na Angleškem.
Na Angleškem sa izdati zapoved, da bo znašala aktivna slutbena doba pri pehoti 9 let, v rezervi pa tri let«.
Kralj Peter v Bolgariji.
I« S fijt) poročojo, da pride svbs i kralj Peter 30 t. m. v bofiio, kjer ostane dva dni. Makedonski vodnalji se slavnosti ne bodo udeležili, a j>h tudi ne motili.
Vstaja Hererov.
Nemce dosedaj velja 100 milijonov mark, rabili bodo pa še 200 milijonov mark.
Zopet demonstracija v Pragi.
V četrtek zveč<r so imeli socialni demokratje v Pragi sbod, na katerem je bilo kakih tisoč zborovalcev, a nad tisoč oseb je stalo na cesti, ker niso mogli več v zboro-valno dvorano. Sprejeli so protest proti policiji zaradi njenega nastopa preleklo soboto. Po shodu je množica korakala s trga sv. Vaolava preti Prikopom a ker je policija zastražila Prikope. se je množica mirno povrnila na trg sv. Vaolava, k|er se je razšla. Izgredov ni bilo.
Angleški načrti v Aziji.
Angleži hočejo popolnoma izkoristiti sedanji ugodni položaj v Aziji, ker ima Rusija zaradi vojsko z Japonci popolnoma zvezane roke. Iz Indije se poroča, da bo sin afganistanskega emirja Inyat Utlach obiskal lorda Curzona, s katerim se bo posvetoval o razmerah Afganistana. Tudi ▼ Perzijo bodo odposlali Angleži odposlaništvo Kaka so taka angleška odposlaništva, se je jasno videlo v Tibetu.
Alzacija in Lotringija.
Deželni odbor Alzacije in Lotring je Boglasno sprejel predlog, naj posredovanjem državnega kancelarja zvezni svet predloži državnemu zboru zakonski načrt, s ka terina naj bi se Alzacija in Lotringija povzdignile v zvezno državo ter se zjednačile drugim nemškim zveznim državam. Zbor niča te nove zvez. države naj bi se volila na temelju obče, enake, direktne in tajne volilne pravice.
Nova država v Arabiji?
Turčija pripravil« ekspedicijo proti va-habietškemu emiriu Ben Sandu ki ima oboroženih 20.000 mož in namerava s podporo šejka v Koreitu v škodo Turčije napraviti veliko državo v centralni Arabiji. Turki dolže Angleže, da podpirajo te načrte.
Italijanska pravoslovna fakulteta v Inomostu.
Včeraj so imeli v Inomostu italijanski vseučiliščniki shod. Sprejeli so spomenico, v kateri ugovarjajo, da so ustavljena italijanska predavanja na medicinski fakulteti. Posebno odposlaništvo je spomenico izročilo cesarskemu namestniku pl. Schvvartzenau s prošnjo, da jo predloži osrednji vladi. Kakor poročajo iz Trsta, skliče politično društvo „Patria" vse italijanske poslance na posvetovanje v Trst, da bodo označili svoje stališče zaradi zadnjih dogodkov na vseučilišču v Inomostu.
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik S H. Skerl, Sv. Ivan pri Trstu.
šla po deželi Koromandiji. Vživala sva medene tedne mladega koromandeljskega bra-toljubja.
V zahvalo sva bila od novega zbora imenovana za častna Koromandeljna. Izšla je postava, da mora vsak Koromandelj z nama piti bratovščino. Hodila sva od vasi do vasi, od zidanice do zidanice, sva jedla purane in pila bratovščino z vsakim Koro-mandeljnom posebej skozi tri leta.
Tedaj se je Gulliver preveč napil mošta in je umrl. Iz žalosti sem pil še eno leto bratovščino s Koromandeljni. Potem je pa prišla slaba letina. Vino je bilo tako kislo, da mo je za ušesi skelelo, če sem ga pil. Moral som imeti služabnika, ki me jo ponoči vsako pol uro prebračal, da mi ni ta jesih želodca na eni Btrani prejedel. Tedaj sem se pa poslovil od Koromandije. Za slovo so mi dali red zlatorogega kozla.
Povom vam, da so zdaj Koromandeljni zelo pametni ljudje. Desetkrat bolj pametni, kakor mnogokjo drugod . . .
Miha Repolusk.
po svetu.
Defravdant Jenner — prijet Ziano je naSim bravcem, da je 13. sbptembra sloga Jenner romlki banki na Dunaju poneveril 235 000 kron in potem izginil. Medtem, ko je policija iskala Jennerja po Bvetu, je bil pa ta skrit pri dunajskem fotografu Beich buchnerju. Ko je Jenner izvršil poneverje-nje, je peš odpotoval na Moravsko. H itel je uiti nt Prusko, a se je povrnil nazaj na Du naj, kamor je došel 13 t. m Z omenjenim fotograf >m se je sezraail s'učajno in ta ga je, ker mu je Jennor obljubil del ponever-jene stote, skril. Jennerja je lidal njegov sokrivec Fiick, katerega je prijela graška policija. Pri Jenuerju niso dobili vse pone verjene svote. a sklepajo iz neke Jonnerjeve skic?, da je denar zakopal v Pratru. Jenner ni le poneveril 250 000 kron, mirieč tudi dvoji« eksprcisnih denarnih pisem z 80 OOO kronami.
Morilca Klein. Prizor, ki se je iz vrSil cb aretaciji Kleinovih, je res drama tičen. Ko je hišnica naznanila policiji, da se ji zdita ta dva človeka sumljiva, je po slala policija na lice mesta svojega najbolj spretnega uradnika. Djšel je v druaro nad stropje in, ko je izvedel, da bo Kleinova doma, je vstopil, ne da bi potrkal. Kleinova, ki sta ee izdajala za zakonska Khun, sta bila neprijetno iznenadena »Kaj želita ?« vpraši gospa Klein osorro policijskega urad nika Ta upre ORtro svoje oči v oba in reče Kleinovki: »Vidva sta morilca Sikore z Dunaja!« Ta besede so delovale, ko grjm Prebledela sta oba ko zid ter se nista ga ni'a. Toda kmalu sta se osvestila ter se od ločno protivila, češ, da nista Kleinova. Na poBled ata se morah uditi in oditi na poli-licijo. Na policiji je bil Klein ves zlomljen, med tem. ko se j a ona obnašala predrzno. Ni policiji je Kleinova izjavil«, da sta došla v Pariz iz strahu da ne pride na nju krivda o umoru ki ga n;sta izrršila Policijski uradnik je poslal iz Par z* dunajski policiji sledeče poročilo o merile h: Gospa Klein se je po zaslišanju uklonila; njen mož pa kaže skrajno hladnokrvnost m apatijo, ki je ie afektirana. Za čas najhujšega momenti, ko je bil prvikrat zaslišan, je zaprosil c garete, ki mu j" je dal sam policijski urednik in ki jo je pohlepno kadil. Lisje in brada so mu porastli, vsled t ga mu je obras ves izspre-menjen. Kleinovka je na policiji izjavila, da je uč teljica. Nekoč sa je objavila v novinah kot »ženitbena kand.ditinja«, rekoč, da ima 6000 K premoženja ter dtdšfiine 20.C00 K. Preverila je svojega moža, da bo podedovala večjo svoto. »Svojo sobo — je pripo vedovala — sem večkrat dajala v na jem za kratek čas raznim ljud>m. — O..i dan, ko sva odpotoval*, sem dala »obo v najem enemu gospodu in eni gospej za nekoliko ur. Ker ti ljudje naprej plačajo in ostanejo le nekoliko ur, jih nisem nikdar prašila za imena li ttko sem storila tudi zadnjič. Gospod je bil plav, im.l je po priliki 40 let, gospa se mi je zdela deoaimond-kinja. Ta dve je dvakrat obiskal neki stari gospod. V ponedeljek je zopet prišel, a mojih stanovalcev ni bilo doma ; sprejela sem ga torej jaz in se ž njim razgovarjala. Ko sta došla moja stanovalca, sem ostavila sobo. Nisem videla, da bi bil odšel stari gospod. Ko sem drugo jutro prišla v sobo, da jo pospravim, zapazim pod divanom vrečo, iz katere je molela človeška roka. a loo sem se prestrašila, a mi je bilo jasno, da sem izgubljena. Ko je prišel domov moj mož, mu nisem nič povedala o mrtvem truplu, nego ga pregovorila, da sva odpotovala". Med tem pa je dunajska policija naznanila na Dunaj, da Kleinovka svoje sobe ni nikdar oddajala v najem. Ko je policija v Parizu vprašala Klein )ve, se li protivita, da ju iz rofe dunajski policiji, sta odgovorila : »Ne!« In Kleinovka je še pristavila: »Midva sva nedolžna ter želiva, da naju takoj odvedite na Djnaj, da se ondi opereva«. Francoski časniki so prinesli najnovejše slike morilcev. V kovčegu Kleinovke se je našla njena foto ■ grafija, ki jo predstavlja v kostumu cigan ske deklice. Policija je razpletla za moril eema po celem svetu pravo mrežo, tako da nista mogla uteči. Simo za znamke poli cijskih pismov v inozemstvo se ie potrošilo 120 gld. Dunajski fi akar, Karol Walz, ki je vozil Keinova na kolodvor in dal policiji glavne podatke, je dobil 500 K nagrade a postrešček na saleburškem kolodvoru 100 K.
Alkohol in dobri strelci Neki an gleški častnik je z obširnim poizvedovanjem in s praktčnimi poizkušnjami dognal, da al kohol zelo slabo voliva na varno roko in oko pri streljanju. Neki 8?icar, ki je nedavno pri tekmovalnem stre!j»nju dobil prvo darilo, mu je pisal: »Sest do osem tednov pred strelsko slavnostno ne p>jem niti kapljica al kohola, Bpim veliko, pijem mleko, jem jajca ter delam normalno. Ako bi pil tudi kozarec vina bi gotovo ne bil prvi zmagovalec." O tem se je prepričal častnik tu li pri svo jih vojakih. Ako jim je da' pred streljanjem opejnih pijač, so za 20—30% slabeje stre Ijali kakor popolnem s trezni.
Nova metoda pri omejitvi sušlce K»kor poroča »Dunajski medicinski t .dn'k*,
je začel dr. L Gane«, sekundarni zdravnik v Steyru, z novimi poiikus', od katar b upa sam najboljše uspehe pri omejitvi tuberkuloze, in naj je ta tudi že v hudem štadiju. To novo ravnanje je v prvi vrsti namenjeno proti pomnožitvi tuberkuloznih bacilov. Kakor hitro se je dognalo potom preiskovalnih pripomočkov pravo ognjišče tubarkuloze, se koj začne z zdravljenjem bolnega pljučnega mesta, in sieer s injekcij, mi. S posebnimi bri7gljami se sikne določeno količino jodo form etra skozi mišice naravnost v bolna pljuča, da se tu izvojuje boj z bacili. S tem se nuli organizmu ugodne pogoje v samoobrambo. V organizmu j a namreč vedno neka zdravilna sila, ki izkuša v slučaju tuberkuloznega ob ilenja pljuč ločiti ie ranjena mesta od zdravih in na ta način omejiti ra pidno razširjenje tuberkuloznih baoilov. To se pa doseže s tem, da objame apno tuberkulozni centruao. Omenjena eterična jodo-form raztopljina podpira ta porapnevalni proces, ker pospešuje dovod v to p trebnih snovij. Ta novi način bi odgovarjal obema temeljnima pogojema zdravljenje tuberku lože: unič n u oovzročiteljer te bolezni in konec bolezni. D.'. Ganea si je pridržal na daljno poročilo. Do sedaj se seveda ne da še izreči o tej novi metodi zadnje znanstvene sodb*,.
Življenje zaigral. Is NewYorka pi š-jo: Caarlts E B is, 26 etni s n nekega pridigarja, je obiskal pretekli teden neko ženo, katero je ljubil, ki ga pa ni marala. Pozvala ga je k taroku ter v š«li določi a kot stavo življenje obeh. B is je bil zadovoljen. Izgubil je igro in se poslovil od nje, ki ni slutila, kako resno smatra on dogovor. E io uro po zneje so ga našli mrtvega na klopi nekega parka. Poleg njega pa steklenico, v kateri e bilo še nekaj karbolove kisline, s katero si je vzel življenje.
Papirnata obleka Neka bistroumna glava se bavi sedaj z vprašanjem, kako bi budi priučila na nošnjo suknje iz papirji. Zakaj pa ne? V vel kih mestih na Japonskem stane vrhna obleka, narejena iz papirja, ko maj 80 »totink. Tako obleko nosijo večinoma kuli (daia c) ki delajo na planem. Čeravno so ti ljudje vedno izpostavljeni vsakemu vre menu. ne ediože nikdar svoje papirnate z oljem namočene obleke. Vilic temu, da je ta obleka zelo po oeni, traja taka vrhoa suknja lahko eno leto in še več
Samoumor učenca Učenec mešč. šole Al. Grolig, sin oskrbnika L:chtensteinovih goidov na M ravskem, se je pretekli teden ustrelil 290 korakov od rojstne hiše v Ma ravski Tribavi. Vzrok samoumoru je, da mu oče v»i hotel kupiti koles".	s
Šolski otroci — štrajkajo. Učenci neke šole so pričeli stavkati. Otroci so postavili 50 stražnikov, ki naj vse odpode, ki bi hoteli iti v šolo. Nobena straža ni bila stara nad 15 let. Zunaj kordona teh mladih straž je stalo nad 700 deklic in dečkov, ki so rjoveli ko Indijanci. Vsi štrajkovci so imeli znake, ki so v mnogih slučajih obstojali iz koščeka papirja z napisom „Union". Drugi so nosili unionske gumbe, ki so bili najbrže last starišev. Nekateri so bili celo oboroženi z gorjačami, s katerimi so grozili onim, ki bi hoteli prelomiti štrajk. Učenci so pa povzročili štrajk, ker so mislili, da bo nameščena na nekem ondotnem vrtcu za učiteljico — zamorko. To pa se je zgodilo v Čikagi v — Ameriki.
Ledenik izginja Že večkrat je bilo slišati o umikanju ledenikov. Neki danski učenjak, dr. Engell, nam podaja nov dokaz za to dejstvo na podlagi opazovanj. Gre se tu za neki jako znani ledenik na Groa-landiji. Učenjak je sestavil karto, ki natančno kaže ležo ledenika v posameznih časih. Iz te karte se razvidi, da se je ledenik v 50 letih umaknil več ko za 13 km ter znižal saj za 9 m.
Jennerjeve lastnosti. Policijska tiralica za ubeglim Jennerjem ni prinašala več natančnega telesnega opisa, ampak ka?.a'a le na sledeče lastnosti tega zločinca: „Pri vsaki besedi giblje tudi s svojo roko, ki jo v komolcu tišči k telesu. Govori hitro in vsiljivo ter kaže pri govorjenju pomanjkanje zob."
Velikanska rasstava psov. Vse ljubitelje psov bo gotovo zanimalo, da se vrši v Londonu te dni razstava psov, katere se udeleži nič manj ko 3250 „udele-žencev". Na razstavo pošlje tudi angleški kraljevi par nekaj krasnih eksemplarov. Ljubitelji mačk pa tožijo, da je zanimanje za to razstavo dokaz, da „mucke" niso več tako priljubljene. Saj so pa res lahko užaljene te .mucke", ki imajo celo svoj „dom", kjer so preskrbljene, ako izgube svojega gospodarja — seveda največkrat gospodinjo v osebi kake stare gospodičine. Ta „dom" je sprejel pod streho nič več ko 90.324 mačk v osmih letih. Ker se ni nihče oglasil zanje, so jih morali spraviti s kloroforom na oni svet, kjer ni nobenega trpljenja več za uboge, pozabljene „muckc".
Plinov jubilej. Lo malokatera iz najdba je delo posameznika in tako tudi pl n, katerega imamo sedaj v vsakem še tako bernem stmovanju z \ rais /ctljavr, ku hinje in toploto, ni bil delo le ene žuni
jalne glave. Toda leta 1801 umrl je v Pa- I rizu mož, kateri je svoje življenje posveti! prakt čnej porabi plina. I ne mu je bilo Fi lippe Lobon. Ridi tega je tudi letos f an-ooska vlada obhajala stoletni jub<<ej svojega sina. Die 19 maia 1767 je bil L:bnn ro len v vasi Brach y departement H mte-Marne. V mladih letin se je bavil mnog) z proučevanjem parnega stroja, katsrega i« izpopolnil, za kar mu je dala vlada 2000 funtov. Nekecra jutra je pa preiskoval lastnost dima. Napolnil je steklenico z laganjem in jo postavil na oglje. Pri tem je opazil, da so dim, kateri je prihajal iz odprtine steklenice, takoj vntme, kakor hitro pride v dotiko z gorečo avečo. To je bil te melj njegove iznajdbe. Na to je napeljal plin skozi vodo, v katerej se je očistil in tako je dobil plavi plin. Vesel radi vaine iznajdbe je o tem naznanil prebivalcem svoje vasi. Km .tje so mislili, da je zblaznil. Leboi se je napotil zopet v Pariz, kjer so mu učenjaki svetovali, naj nadaljuje s svojimi poizkusi. Naslednje leto je dobil patmt. Vendar je pa moral za vaakdanji kruh delati in tako je postal uradnik pri gradnji mostov i i cest. Ker je pa vedio le mislil na svoj p'ije zanemarjal dalo in so ga odslovili. Lita 1801 je vzel v najem malo zemljišče, na katerem je zgradil veliko pli novo svetilki, s katero ja bližnje vrtove raz svetljeval. Ljudstvo je rado plačevalo vstop nino. Knjeginja Galicin in knez D Jgoruki sta mu ponujala veliko svoto denarja za pa tent, toda Lobon ga ni hT t jI prodati, d»«i ravno je pn tem stradal. D.ie 1. deo. 1804 dobil je od urada za gradnjo mostov in cest povabilo, n»j sa udeleži kronanja ceBirja Napoleona. Naslednji din jo prfiel v Pariš ia je prisostvoval slavnosti v N 'tre Dime. Zvečer je šel peš po Avenue d >a Cnamps E yseas in naslednje ju ro so našli tamkaj nec^ga mrtveca — s trinajstimi ranimi. Bil je Filippe Lebon. Splošno se ie trdilo, da so ga Aigleži umorili da si tako prii&ste njegovo iznajdbo, toda natančn g« se še da nes o tem ne ve. Izumitelj je umrl, ne da bi videl, kako zmagoslavno prodira njegovo delo.
Brsojavne žice — prorokujejo vreme. Star železniški usluluenec trdi, da je mogoče spoznati po brenčanju brzojavnih žio, kako bode vreme. O j pravi: Vreme naznanja kričanje vran, letanje Ustav c ; toda nič ne take, kakor žice. Globok glas, sred nje mcčei naznanja hudo, s ploho pomešano toče, med tem ko oster zvok nazaanja velike viharje in snežene žamete.
Oaira vredno sodbo beremo v listnici »Mjnik:«, o aaop.su za katoliške matere ia gospodinje. Ondi odgovarja neka gospa na razpisano vprašanje, k&teri šivalni stroj se jej zdi najboljši, sledeče: »Iz. človeko ljubnih nagibov občujem celo mnogo z ubo gimi delavkami, prihajam v dotiko a samostani in dobrodelnimi zavodi in imam torej vedno priliko prep:i'ati sa o prednosti do bregi šivalnega stroja, tembolj ker sa tudi sama mnogo ukvarjam s tem koristnim orodjem. Priznati po moram, di je vedno opravičeno priznavala prednost izvirnemu S> ngorjevemu šivalnemu Rtroju. Res je si cer, da tudi mnogi drugi proizvodi zaslužijo lastni jim dobri g as, toda na pcd'agi svojih temeljitih izkušenj moram izjavljati, da je med vsemi prvi pravi Singerjev šiva'ni stroj z ozirom na delozmožnost i a vsestransko uporabnost in d« ni pri njem nikakih ali le prav malo poprav potrebnih, ako se z njim modro rsvna. Če še omenim, da v prodajalnah Singerjeve tvrdke postrežejo odjemalcem na najkulantnejSi način in dovoljujejo živl,eiijskim in pridobninskim razne ram posamnih odjemalcev primerno nepričakovano ugodne plačilne pogo e, menim, da je že dan odgovor na vprašanje, kateremu proizvodu naj se daje predaest«. — Tej merodajni sodbi bi le še pripomnili, da se nanaša le na izvirni Singerjev šivalni stroj, ki se dobi edino le v lastnih trgovinah Singer C o. akc. družbe za šivalne stroje v L ubljani na Sv. Petra cesti št. 4 ali pri njenih poverjenih zastopnikih.
Kralj — gasilec. Laški kralj, Viktor Emanu«l je že dvakrat opradial s'užbo ga silca. Preteklo soboto je izbruhnil ogenj v nekem poslopju kraljevskih posestev. Kralj je takoj, ko ie čul to vest, sedel v avto mobil ter Be odpeljal na pogorišče, kjer je dajal zapovedi in reševal. Rašil je enega vojaka, na katerega ee je podrla goreča stena. Ko je bilo delo končano, je bila že temna noč in kralj je ukaial dati gaBiloem okrep-čila. Takoj drugi dan je pa zopet nastal Jigenj in kralj jo zopet prišel na pogorišče, kjer ie delal Uakor de's«fc
Povrnjena škoda *a umrlega moža. NajviSje avstrijsko sodišče je skie nilo, da ima žena, katere mož sa umori tam, pravico zahtevati od oneg», ki je bil kriv moževo smrti, odškodnino Tako sla si dva prijatelja dovolila s svojim tovarišem ne slano šalo ii sta dejala, da mu je žena ne zvesta in ona dva Bama sta pa njena lju bimca. To jo moža tako uislostilo, d» se jo obesil, ne da bi bil ženi le z eno besed co očitil njeno nezvestobo. V.lova je tož Ia ob« prijatelja za odekodnino. Trdila je, da sta
obtožena kriva moževe smrti ter da je ona izgubila podporo. Okrajno sodišče je tožbo odbilo, a višje sodišče je sklenilo, da imata plačevati vdovi mesečno rento, dokler bo cstaU vdova.
Zima v Mandžuriji. Mtndžurijsko podnebje igra velmu vlogo v tej vojski. Zilibog se je pa doslej mnogo promalo slišalo o mandžurijskem podnebju. Pred vsem nas zanimajo vremenske razmero po zimi. Ko je pri koncu september, ki je mesec žet<e pride oktober, ki |e najlepši mesec celega leta Sedaj je v M ndiurji še preoej gorko, zrak je svež, nebo jasio. drevesa svojega listja še niso odvrgli. Sile proti koncu oktobra pritisnejo močni mrazovi. V novembru mraz vedio bolj pritiska ter traja do marci, ki je zadnji zimski meaec. V Mukdenu pade temperatura po zimi na 33 stooinj pod ničlo; po dne«u pa mraz ni po-seboo hud. Bolj v južnih krajih pn solačni žarki še po zimi hudo delujejo. V Nničvan« znaSa srednla temperatura po zimi 89 stop. pod ničlo. V Vl»divostoku je srednja tem-neratura R 1°. Z ma izgi.ie konec marca. Z mlja ostane sicer deloma še zmrznjena, vendar pa ie prično s poljskimi deli. V tem letoenu č^si prično vleči lugozahodni vetrovi, ki prinašajo gorkoto ia mokroto. Pomlad traja le en mesec, namreč april, ker p* poletje orična ia me^ca mijaika.
Ženite se ▼ mladosti! Londonski pref s >r Ctialmers M tchell se zavzema za to, da bi se ženili mladi l|udje. Z« to ima poseben vzrok: Preko liubezni je treba priti kolikor mogoče zgodaj, da sa tem preje začne človek pečati z resnimi problemi iiv-Ijenja. Toda on ima ia druge vzroke: Po n egovem mneniu je malo ljudi starih če« 35 let, ki bi b li popolnoma zdravi. Sledove skrnine in drugih bolf-zoi je že opaziti v tej starosti. UJenjak sa ZBVzema Z3 to, naj država razoiše premije za vse mlada ljudi, ki hoč«jo stopiti v zakonski jarem. To bi povzročilo, da bi se zmanjšalo število Blabot> neže".
Samoumor na sestanku upnikov.
Tfgovec Lichma i, ki je prišel v Borolin, da bi se poravnd s svojimi uoniki, se je ustrelil na sestanku upnikov vpričo njih. Stavil je prelij, ki jih pa uonki niso hiteli sprejeti. Lichman si je vsled tega iz obupnosti zapodil kroarljo v prsi t»r bil takoj mrtev.
Cerkveni letopis.
Proslava Marijine petdesetletnice na Brezjah.
Hožnivenško nedeljo, spominski dan zmagoslavja Brezmadežne, se je zbrala radovljiška dekanija priMariji Pomagaj na Brezjah, da dostojno obhaja petdesetletnico, odkar je bila razglašena verska resnica, da je Marija brez madeža spočeta. Množica za množico, voz za vozom se je pomikal že popoldne proti milostnemu svetišču, odkoder je pozdravljalo prišlece slovesno zvonenja. Ža dopoldne, davno pred božjo službo je bil ves prostor v cerkvi in zunaj cerkve prenapolnjen.
Ob 10. uri dopoldne se je začela cerkvena slovesnost s cerkvenim govorom, v katerem je govornik č. g. p. Klemen Grampovčan vneto proslavljal rožni-venško Kraljico. Po končanem govoru se je začela slovesna sv. maša, ki jo je daroval mil. g. prelat F 1 i s ob obilni azistenciji dekanijske duhovščine. Slovesnost so poveličevali domači pevci z lepo Gruberjevo mašo. — Ljudstvo je še vedno od vseh vetrov vrelo skupaj, dokler se ni ob 2. uri popoldne začel drugi del slovesnosti. Mil. g. prelat Flisje z gorečo besedo, pre-pričevavnim ognjem slavil Brezmadežno, vnemal verno ljudstvo k posnemanju njenih čednosti. Nato so se neštete množice uvrstile v slavnostno procesijo. Fare so šle po abecednem redu za svojimi banderi, na čelu vsem mestna dekanijska fara radovljiška. Kakor orjaška armada se je začela razvijati procesija: bandero za banderom, vmes zastave raznih družb in društev, in za temi verniki in društveniki. Zastav je bilo nad 40. Vmes pa se je dvigala iz pobožnih src sveta molitev, ubrano petje se je navdušeno razlegalo od vseh strani iz veličastnega sprevoda, ki se ga je udeležilo 40 duhovnikov in do 8 0 0 0 vernikov. Ta dan ostane vsem v živem spominu.
Novice iz kočevskega okraja.
k Shod na Slevicl. Predzadnjo nedeljo sovelikolaška, robarska in svetogregorska župnija skupno praznovale slovesno petdesetletnico razgla-šenja brezmadežnega spočetja Marije Device na Veliki Slevici. Procesija je bila kljub slabemu vremenu velika. Vas Vel. Slevica je bila v zastavah. Sredi vasi je bil prekrasen slavolok. Ob pol 3. uri je bil v lepo ozaljšani cerkvi na Slevici slavnostni govor o brezmadežnem spočetju M D. in nato pete litanije. — Po slavnosti v cerkvi se je na stotine ljudstva zbralo pod velikanskim Cičevim kozolcem, kjer so dekleta laške
Dalje v prilogi II
Marijine družbe lepo predstavljale igro „Lurška pastirica". Tudi petje je bilo izborno.
Rusko - Japonska vojska.
Danes priznavajo tudi angleški listi, da ■e Rusi niao nič več umaknili, ko so na desnem svojem krilu ob Saho preprečili japonski načrt in vzeli Japoncem ie zavzeti točki Linšipu in S>hopu. Rusi utrjujejo svoja stališča ob reki a a h o. Na bojišče je došlo tudi 20.00 0 novih vojakov iz Ki-r i n a , zato je položaj za Ruse sedaj jako ugoden.
Angločki dopisniki so mnenja, da bo sedaj na mandžurskem bojišču nekaj časa mir. Iz tega bi so sklepalo, da so Japonci imeli tudi velike izgube in da se ne upajo več naskočiti močnih Rusov, dokler ce dobe po|ačenj, ki so na poti. Japonci so boje Ku-ropatkinovih novih rezerv S seho je zapustilo 90 japonsk'h transportnih ladij s 75.000 vojakt in 200 topovi-
Z vzhcdnega Krila prhaja preko Peter burga aesela *est, da je tudi Ren-nenkampf na vzhodnem krilu d o s o g e I znatne uspehe.
Ii Peterburga poročajo : General Kuropatkin popolnoma obv aduje višave ob S?hu. Močne čete so pr stavljene v varstvo kril (b reki Hun pri Suhudiapo in na cesti med Mukdenom in B*njapuco. tako da Kuroki — o katerem se je p ročalo, da je na smrt zbolel vsled disenterije, kar se pa ni potrdilo — ne moro premaganega Stackel-berga nič več zasledovati ter mu groiiti, da ga cbide, in to tudi ne v sroeri proti prelazu Hanšan. Če ie sila japonskega napada res že zlomljena t r izključeno, da bi prodrli Japonoi črto Hunho, ki je močno utrjena, je vprašanje.
Jtpotialio posanižtvo v Wdshingtonu trdi, da je neizog bna točka v japonskem programu prodiranje do Harbina. O izvedljivosti tega japonskega programa dvomijo celo ameriški v jaški krogi.
Došla so nam š.e naslednja poročila:
Tokio, 20. oktobra. Včeraj iz glavnega taborišča mandžurijske armade došlo poročilo pravi o položaju na fronti: Srednja kolona desne armade je včeraj napadla sovražno kavalerijo, ki je imela zaseden Tun-šjafu ter jo pregnala. Mal oddelek sovražne pehote se je pozneje vrnil na isto postojanko (!) Vajtvašan je še v sovražnikovih rokah. Dne 19. t. m. zjutraj je bilo videti blizu Kavkvančija, desno od naše desne armade, 2 bataljona sovražne pehote. Imeli so za seboj najbrže še rezervo, katere moč izkušamo sedaj poizvedeti. Dne 19. t. m. popoldne je opazilo desno krilo srednje armade dva ruska bataljona z eno baterijo, ki sta prodirala od Tunšiafua proti Titišanu ter se potem ondi zavarovala. Pri Fenšiapu je obstreljevala sovražna artiljerija naše pozicije. Ena sovražna brigada je zavzela pozicije pri Fenšiapu. Na fronti leve kolone ni ni kakih izspremerab, istotako ni nikakih izsprememb na fronti srednje armade, razun, da se oba dela obstreljavata. Na fronti leve armade je deloma mirno, vendar ondi sovražnik obstreljava naše čete. V noči 18. t. m. je napadel sovražnik levo kolono, a je bil odbit.
London, 21. okt. „DaiIy Telegraph" poroča: Oku in Nodzu sta 19. zjutraj napadala Ruse na desnem bregu reke Šaho. (S kakim uspehom pa ?) Na Kurokijevi fronti je vse mirno. Ujeti ruski častniki pripovedujejo, da so bili okopi pri Pensiku podobni utrdbam ter jih je bilo skoro nemogoče vzeti. Na glavni cesti od Šahopu proti Mukdenu si stoje prednje čete obeh armad nasproti, oddaljene 600 jardov. Sodijo, da se močne ruske čete koncentrirajo pred Kurokijevim krilom v smeri proti Pintajce. Pričakuje se, da bo Kuropatkin ponovil svoje napade, vendar je pa razširjeno tudi mnenje, da hoče speljati Ojamo do Tjelina. Ruske utrdbe na levem bregu Saho so jako močne. Zatrjujejo, da bo Kuropatkin napadel japonsko levo armado s polovico svoje armade, ter potem zastavil Japoncem umikanje proti Ljaojanu.
Peterburg, 21. oktobra. Iz glavnega taborišča v Mukdenu poročajo, da so Miščenkovi kozaki zopet sijajno pokazali svojo bojno zmožnost in sicer v boju z dvema japonskima bataljonoma. Adjutant Garilov je pričel streljati s svojo baterijo tako uspešno, da je bila japonska baterija razdejana, infanterija se je pa v brzem begu rešila. Predvčerajšnjim je divjal boj na zahodni fronti. Ruske prednje čete so se vrgle na en japonski bataljon ter ga obkolile. Japonci so bili prisiljeni položiti orožje. Rusi so zasedli pozicijo južno od vasi ^>aho. Japonci se počasi umikajo.
B e r o 1 i n , 21. okt. „Berl. Tagoblatt« poroča iz Mukdena: V noč! od 20. na 21. ie bil nameravan splošen ruaki napad, ki jo p»
izostal vsltd visoko narasle reke Saho. Kakor se je dognalo, so poškodbe, ki so jih do bili ranjenci v zadnji bitki, mnogo nevarnejše, kakor v prejšnjih bitkah. Japonoi rabijo sedaj svinčenke z bakreno primesjo.
London, 21 okt. »Standardu" poročajo iz Tokia : Rusi splošno utrjujejo pozi cije ob Hucho in Saho. Tu dvomijo, da bi baltiško brodovje prišlo v Vzhodno Azijo. Časopisi pa pravijo, da se japonsko bro dovje veseli na vzprejem. Ruske ladje v Port Arturju so tako razstreljene, d« ne na nje ni treba ozirati, tudi ko bi Port Artur še ne padel do onega časn, ko dospe brodovje v Vzhodno Azijo. Japonska ima pri tem največ interesa, ker bo iz^revidela, kako posamezne države razumejo nevtralnost.
Peterburg, 21. ckt. Iz Mukdena poročajo, daje pričakovani 8. voj dospel iz Harbina.
Baltiško brodovje
se je torej vendarle napotilo v Vzh. Azijo. Ruski listi so izračunali, da bo za to pot rabilo osemdeset do sto dni. V Rumeno morje bo prišlo koncem januarja ali sredi februarja, ako se brodovju nič ne pripeti. Brodovje plove jako previdno. Ve se namreč, da so prišli v Evropo japonski po« morski častniki, ki kaj lahko iz najetih par-
so izvedeli v japonskem taboru iz trdnjave, da je situacija neizpremenjena. Rusi so oja-čili pozicijo pri Ljaotješanu s tem, da so postavili 4 manjše utrdbe. Japonci dajo zidati kitajskim kulijem na zahodni strani, posebno na gorah pred Ičanom in Ancu-šanom, utrdbe, ki naj bi krile pehoto pri prodiranju. V kratkem bo oblegovalna armada pod tem varstvom prodirala in bojno polje bo omejeno le na prostor med obema črtama japonskih utrdb. Rusi imajo še v oblasti prostor na višini južnega dela ob zalivu Pigeon. Sedaj se boji omejujejo le na artiljerijske duele ter baje prednjih straž. Kitajci iz neke vasi pri Ljaotješanu pripovedujejo, da se je Japoncem posrečilo postaviti 7 težkih topov na Sanhaufu,^ 5 milj severno od mornarskega skladišča. Živahno obstreljevanje se je pričelo 16. t. m., ki je postalo kmalu splošno. Vse ruske utrdbe so energično odgovarjale na obstreljevanje, ki je trajalo noč in dan. Milica v Port Arturju se ne udeležuje bojev, ampak opravlja le službo straž po cestah. Posadka je po pripovedovanju Kitajcev, jako utrujena vsled večmesečne brambe. Mesto je polno ranjencev. Moke je dosti. Za sveže meso koljejo osle, mule in konje. Veliki topovi pri Ta-kušvanu streljajo v notranjo luko in v novo kitajsko mesto. Rusi v trdnjavi nestrpno
nikov trosijo mine Pri nasprotniku, ki je tako energičen, kot Japonci, morajo biti pripravljeni na vse.
Na Bliki, ki jo prinašamo, jo videti baltiško brodovje, ki je namenjeno v Vzhodno Azijo. Brodovje cbstoji ic bojnih ladij pr vegs razreda »Aleksander III« (1), „Boro dino" (2) in „Knez Suvarov" (3). nadalje iz posestrim »PerestčU" in »Pcbčde", ki se nahajata že v Port Arturju, iz bojne ladje »Osljabja" (4). Nadalje so Se manjše križa r.ce, ki pa modernim zahtevam ne odgovarjajo popolnoma, „Navarin" (6) in „Sišoj Veliki" (5). Brodovje tvorijo nadalje še ve like križarice »Admiral Nahimov'" (8), stari „Dimitri Donskoj" (7), „Aurora" (9), ki ima oklep le ca krovu, novi „01eg" (11) ter mala' križarica flAlmas" (10). Poleg teh ladij plovejo v Vzhodno Azijo ie pomožne križarico »Don", »Ural", „Kubsn" in „Terrek" ter torpsdni lovci „Bujm", „Bodrij", „Bijstri", „Bozuprofinij", „B«dovi", »Bravi" in »Vidnij". Stovilc. torpedovk še ni določeno.
Frederiksbavn, 20. oktobra. V tfku zadnje noči so odplule iz luko vse ruske vojne ladje v Severno morje. Vodniki ladij bo stopili n« suho pri Sksgenu ter bo došii sem 20. t. zvečer.
Boj za Port Artur.
London, 21. okt. Poročilo „Daily Telegrapha" pravi, da so akcije proti Port Arturju od 18. t. m. napredovale. Utrdba na fronti Erlemšana je osvojena ter neka utrdba jugovzhodno od Palmšana prisiljena k molku. Velika vojna ladja v vzhodnem pristanišču jc bila zadeta od več projektilov. V torek
pričakujejo poročil od Kuropatkina, od katerega upajo pomoči.
Čifu, 21. oktobra. Japonci s podvojeno silo nadaljujejo obstreljevanje Port Arturja; vendar trdnjavi ne preti še neposredna nevarnost, ker imajo Rusi še do konca leta dovolj streliva.
Znamenita obleganja mest
Brezuspešno in z mnogimi izgubami združeno obleganje Port Arturja spominja nas na mnoga znamenita obleganja v mino-lih čaBih Tako so stari Grki oblegali Trojo decst lit, a njihova junaška dela in težave, ki so jih pretrpeli pod mestnim zidovjem, je ovekovečil pesnik Iliade Homer. Grški zgodovinar Herodot pripoveduj?, da se je mesto Azoth 29 let upiralo krtlju Psame-tihu. V starih časih so osvajali mesta ne to liko s hrabrostjo in orožjem, ampak največ z — lakoto.
Taka metoda obleganja je gotovo imela vodno prav strašne posledice z<* oblegovance, kakor svedoSi to najbolje osoda mest Kar tage in Jeruzalema, katerih prebivalci so umirali raje cd lakote, nego bi so udali. Kako so zshtevola oblegovanja veliko šte-vilo žrtev, služi nam v primer anglešlii kralj Rihard I. ki je pri Akonu sa časa dvelet nega obleganja istegn mesta izgubil 6 nadškofov, 112 škofov, 40 grofov, 500 baronov in 100 000 vojakov. Taka obleganja niso niti od daleS podobna današnji metodi osva janja kake trdnjave.
Leta 1247. so o naskoku na Galais pr vikrat rabili topove in od tega časa ni več mnogo koristilo debelo sidovje. Posebno dolgo se je držal v obleganju otok Kreta,
Jegar glavno mesto se je leta 1669. po 24 leth udalo Turkom, ki so v tem času iz gubili 200.000 mcž.
Znameniti so tudi leta 1779. nis&oki na Gibraltar, ki je aljuč bred- zomskega moria. Akoravno so Spanci in Francozi z zedinje-nimi silami izatreljali na dan 600 kregelj, vendar niso megli zavzeti Gibraltarja.
Kar se tiče oblegovanj v 19. stoletju, so najznamenitejša onr, pri katerih si »odflo-vali — Rusi. Leta 1854 so Ruii zavzeli Si-listrijo, a zlasti mučno je btlo < b - g >vnnje za časa rusko-turške vojne. Leta 1877. so Rusi oblegali Kars v Armeniji ter f a zavzeli po dvanajstih nsskokih, izgubivši 7500 mi ž. Najznamaniteje v tej vojni je bilo oblega je Plevne, katero so vzel Rusi po neštevilnih naskokih in ogromnih izgubah.
Od vseh teh oblegovanj je pa naislav neje ono primorskega mesta Sebantopoia na poluotoku Krimu za časa krimske vojne. Ko je pričelo obstreljavanje, se je zdelo, da trdnjava pade v 24 urah, toda držala se je vse leto, akoravno so krvavi boji trajali ce prestano.
Rasi so večkrat pokazali, da so s svojo energijo, brezprimerno vstrajnostjo, same zatajevanjem ustvarjeni kakor navlašč za bra-nitelje trdnjav.
Danes seveda, ko je topništvo doseglo svojo dovršenost, ko leti kroglja 12 do 14 kilometrov daleč, ne morejo branitelji dolgo vztrajati vzlic vsemu junaštvu. Ako so se pa junaški branitelji Beltorta vendar držali 105 dni pod strašno kanonado, ki je trajala 53 dni in so le na posredovanje Jules Fau-reja kapitulirali, teda odšli ii trdnjave z vsemi vojaškimi častmi, ne zaostajajo nika kor za njimi hrabri boritulji v pertarturski trdnjavi.
Dnevne novice«
V Ljubljani, 22. oktobra.
Dr. Tavčar — nervozen. Dr. Tavčar je zadnje dni silno nervozen. Nič mu ni prav, posebno pa ne odločni nastop slovenskih katoliško narodnih poslancev proti ba ronu Heinu. Ia zgodilo se je zopet, da Tavčarjevo glasilo ravno iste gode, kakor »Deutsche btimmen« is Gradca. Vsi ti prijatelji sanjajo, kako bi bilo lepo, če bi bili katoliško-narodni poslanci molčali kar so pa storili, se jim zdi — »škandal«. To so postali čudni živci dr. Tavčarja, ki je tako ostro nastopat proti Slovencu baronu Wiu-klerju, in tistih Nemcev, ki so take kravale uprizarjali po graških ceetah proti grofu Ba-deniju. Edino, v čemur se razlikujejo »mnenja« prijateljev iz Gradca in iz dolgočasne Knaflove ulice, je to, da graški listi izrečno priznavajo, da je narodno-napredna stranka morala pod pritiskom javnega mnenja glasovati proti baronu Hainu, dr. Tavčar pa izkuSa celo to tajiti. Kar se pa tiče viharja, ki ga je baron Hein doživel koncem seje, je bil popolnoma zaslužen z ozirom na njegove odgovore, v katerih je slovenščino postavljal za nemščino in ni dal nobenega zadoščenja Slovencem. Značilno je, da sedaj dr. Tavčar, kateremu nihče ni nič hotel, psuje obiskovalce galerije z »barabami«, ker so dali duška javnemu mnenju cele dežele. Večjega lakajstva proti baronu Heinu pač ni misliti , ker dr. Tavčar pač vč, da je bila na galeriji polovica pristašev narodnonapredne stranke, ki je bila popolnoma Bložna z katol. narodnimi poslanci. Kar bo tiče »utrjenega stališča barona Heina«, so to dr. Tavčarjeve in Schvveglove osebne želje. O tem ne bomo razpravljali v časopisju, ampak na to Be odgovarja z d e j a n j i. Če bi baron Hein ne imel slabe vesti, bi zasedanje dež. zbora ne bilo zaključeno; a to nas ne spravi s poti, po kateri z nami združeno koraka slovensko ljudstvo. Prepričani smo, da bo dr. Tavčar vedno bolj nervozen in da bo imel vedno manj sape, ko se bo togotil nad »klerikalnimi blamažami«. Blamaža so bo vedno držala le dr. Tavčarjevo nedoslednosti in hlapčevstva do vlado, o katerem že z največjim zaničevanjem govore njegovi lastni pristaši.
Baron Hein — mučenik. Včerajšnja »Marburger Ztg.« je objavila naravnost ne-sraman uvodnik, v katerem opisuje kranjskega deželnega predsednika kot mučenika za »pravico«, slovenske deželne poslance pa kot največje divjake, ki so krviželjni, kakor kraljevi morivci v Belgradu. „Duh in volja sta v Bolgradu in Ljubljani enaka; da se no zgodi, kar se je v Belgradu, je tzrok le ta, ker nimajo »prvaki" moči«. — Ali ni to
■krajna perfi Inost, da ume lemške kulture napihnjen« iaba kveka v svet take goro-stasne laži in obrekovanja ? Ako mora gosp. baron H >in »požirati jeso«, je temu sam kriv, ker po»s d kjer le more, pretira slovensko narodnost. On je bil, ki je zabil železno zagvozdo med slovenske zastopnike, da more vladati po reoeptu: Divide et im-pera! Nihče mu ni očital in izražal obžalovanja, ako baron Hein v dež. zboru govori tudi nemško, marveč lato, ker slovenski jeaik očividno pretira. — Gospoda, roko na sroe 1 V Štajerskem dež. zboru sedi 10 slo venskih poslancev, ki zastopajo skoraj tre t|ino prebivalstva. Ti ce smejo niti govoriti slovensko v tbornici, niti vlagati slov. interpelacij. Kdo je pri nas kdaj napadal nemške poslance, ki govore le nemdki, dasi sestopajo komaj 5% prebivalstva? — Štajerska krota dalje zoptt ponavlja, da so Slovenci streljali v Kazino. To je sad vladne politike na Kranjskem, ki z neresničnimi in krivič nimi poročili blati in grdi slovensko prebi-bivalatvo v deželi Ali naj slovenski poslanci vedno le molče in če na rokah nosijo Bvoje neprijatelje ! S vaka sila do vremena ! Kdor pa sam sili v ogenj, ta ni mučenik.
Slo vensko-ne mika zveza — klerikalna. »Siov. Narod« m »Tagespost« oba popolnoma enako postopata. Stavek za stavkom se krije in nju dokazovanje, da je bil odločni nastop katoliško narodnega kluba »widersinnig, vermessen, gesetiWidrig, bru-t.d« itd. Pri obeh je tudi značilno, da končujeta svoje članke z apelom na ljubljanskega škofi, češ, da mora on ukrotiti ob Btrukcijo! Vedno sto liberalci aaglašali, da ae hierarhija ne sme vtiaati v politiko. Zdaj pa povzd gu|cta avoje mile poglede k hierarhiji in hočete, da naj vam pomaga! Ali se je kdaj videlo večje hinavstvo? Ljubljanski škof ni obstruiral in so sploh borbe za volilno pravico ni udeležil. Z»to ga pu stike pri miru ! Borba katol. narodne stranke nima zdaj prav nič klerikalnega na sebi, ampak je borba za pravice slovenskega naroda. Klerikalni so pa cdaj liberalci, ki apelirajo na škofovsko palico!
Zakaj so liberalci glasovali proti baronu Heinn? Grašda »Tageapost« je to naravnost povedala: »Terorizem galerije je slednjič tudi radikaloe omajal, da so iz samegastrahu, da se ne bi zdeli manj narodn1, kakor klerikalci, in da ne bi izgubili popularnosti, se dali prisiliti k temu glasovanju, ki je sanje sramotno iz vseh ozirov.« Tako glasilo nemških graščakov, zaveznikov slovenskih liberalcev. Tajenje v »Narodu« ne pomaga nič. Liberalci naj v dejanju pokažejo, da izstopijo iz izdajske zveze!
Baron Hein in iloveniilna na graikem vseučilišču. »TagespoBt« je prinesla nedavno notico, da se namerava dopustiti na graškem vseučilišču slovenski iz-praševalni jetik. Baron Hein je v tej zadevi »Tagespošti« poslal sledeči dopis: »Z ozi-rom na vaš uvodnik, naslovljen »Slovanci in graško vseučilišče«, si usojam vam sporočiti, da meni o vseučiliškem vprašanju, obravnavanem v vašem članku, ni prav nič mano, in da sem se jako čudil, ko sem bral, da se spravlja moja zadnja pot na Dunaj v zvezo s tem vprašanjem.« »Tages post« je silno vesela, da baron Hein o slo venskem izpraševalnem jeziku nič ce ve, in sahteva, naj vlada izjavi, da Slovenci nikdar tudi upanja ne bodo mogli imeti, da se ta njihova zahteva uresniči. Nemška nadutost ki ne pozna niti najenostavnejših pojmov pravičnosti, torej smatra vlado že kar kot svoje orodje za 7atiranje slovenskih zahtev!
Bolna veSina. »slov. Narod« si silno trudi, da bi dokazal, kako so »klerikalci blamirani«. A to ae mu bo težko posrečilo, ker je še oelo »Rdeli Prapor« položaj pravilno razumel. Socialnodem kraško glasilo konstatira med drugim, da so se liberalci najprej zavezali t Nemci, da bodo glasovali proti katoliškonarodnim poslancem, potem sc pa besedo prelomili in soglasno potegnili s .klerikalci«, ter pravi: »V L ubliani se je proti deželnemu predsedniku domoc atriralo ia poslediaa te demonstracije ne mere iiostati. Na eni strani je stališče ba rona H-in a nevzdržljivo, na drugi strani je pa zveza slovenskih liberalcev z nemškimi vel p sestniki in sicer zveza z »majoriteto" smrtno obolela. Vaekakor imajo daneB libe-
ralci strt h pred to zvezo, ker se jim oiita, da je tako vezanje nacionalno itdajstvo, katero lahko njih eksistenco uniči. To se lahko opravičeno trdi, ker so klerikalci jako popularen naikok z nujnim predlogom naredili". — Čemu sa .Narod" toliko trudi, da bi zapeljal javno mnenje ? Niti enega socialnega demokrata več na morete oslepariti!
Dr Tavčar nekdaj in sedaj. Z dežele se nam piše : Pred menoj leži »Rodoljub* iz 1. 1893, št. 14. Tam stoje v uvodnem članku tele besede : „To (krivično postopanje proti »Slovencem) se kaže dan na dan bolj jasno tudi v naši kranjski deželi, kjer pridejo na 100 Slovencev šele 4 Namci, odkar smo dobili novega gospoda deželnega predsednika (Haina), ki hodi druga pota, ka kor njegov prednik in katerega na vso noč hvalijo vsi nemški listi. . . In kdo je v prvi vrsti kriv temu ? Po našem trdnem prepri čanji le nad nesrečni bratovski razkol I Ako bi bili mi jedini, ako bi se tdružili vsi le pod slovensko trobojnico, tsdaj bi imel svet vea drug rtspekt pred nami. D reh bratov ki si ležita v laseh, se niti jeden ne boji, ako pa stojita U dva brata roko v roki, tedaj Be jih niti trije ne lotijo. To si zapom nimo! Ia zategadelj bodimo jedini vai, ki imamo sroe za narod in njegovo srečo. Vsak naj stori svojo narodno dolžnost, vsak naj odbje vsak napad na naše narodne pravice in poaebno pri cesarskih uradih pacno gle dajmo na to, da nam ne bodo vtihotapili nekatermki tujega jezika Za ta odpor pokli cani smo vsi od prvega do zadnjega težaka, in le ako bomo storili svojo dolžnost vsi, ako bomo jedini tedai nam nihče ne more do živega. P^svetnjak ali duh vnik, gospod ali kmet, vsi moramo biti jednaki trdni na rodnjaki Posebno važno pa je v teh hudih časih tudi, da Bi itberemo v vse javne za-stope bodisi v državni ali deželni zbor ali v občinski zastop neustrašene narodne može, ki se ne bodo adali v političnih stvareh n o-b e n e m u pritsku in ki bodo, kadar gre ta sloveosko stvar poslušali le svojo vest, druzega pa nikogar, in naj ima v dru gih zadevah še tako opravičeno veljavo! — Vsakemu svoje ! Cerkvi, kar je cerkvenega, cesarju kar je cesarjevega, a tudi narodu, kar je narodovega. V tem smislu podajmo si roke vsi, ki imamo dobro voljo, posvetni in duhovni možje, vsi, ki v narodnih zadevah nočemo biti hlapci nobenega človeka in naj bo Peter ali Pavel. Le ako bomo od kritosrčoi, c dločni in nezavimi, le tedaj prebili bomo tudi Bedanje hude čase.« In kdo je podpisan kot odgovorni urednik? Nihče drugi ko dr. Iv. Tavčar! Kako se časi spreminjajo Preteklo je od tega dobrih deset let, in dr. Tavčar je zapustil slovtnsko trobojnico ter jo zamenjal z nemškutarskimi grab ljami; udal se je pritisku vlade barona Haina in popolnoma je zavisen od barona Sveglja. O termpora, o moreš!
Poitne vesti. Poštni aspirant gosp. Franc Susteršič v Novem Mestu je imenovan za pošt. pomožnega uradnika v Opatiji. Poštni ekspedient g. M i b a e 1 Pa-1 o n c v Ljubljani je imenovan za poštnega podaradnika; poštni slugi gosp. Anton VolkarioFranoKosmač v Ljub Ijani za poštna ekspedienta. V prvo stopnjo II. raz pride pošt. ekspecL g Frane Koma n v Ljubljani, v drugo stopnjo II. razreda poštni ekapedijent g Jakob Gorup na Rikeku, v prvo stopinjo III. ras. poštni slugi gg. Anton Radovan v Novem Mestu; Jožef Bandel in Mat. Bon č a r v Llubljani, v drugo stopnjo III. raz. poštni sluga g Martin Gruden v Novem Mestu — Prestavljeni so: Poštni ofi-cijal g. Leopold Hamperl iz Lub Ijane v Trst; poštni asistent gosp. Filip G e r b e c ii Išla v Ljubljano; pošt. prakti-kant g. Franc Zoreč is Liubljane v Trat; poštni eksp»d. g. Jožef Kraker iz Novega Mesta v Liubljano ; poštni pod-uradnik g. JakobSkala iz Ljubljane v Novo Mesto, poštni ekspedijent g A 1 b i n I n 11 h a r iz St. Petra v Novo Mo sto; poštni sluga g. Ivan Dernovšek iz Novega M sta v Trst; poštna pomožna uradnica K. raz. gpdč Amalija P a u -1 i n iz Je<enic v Kočevie; prov. poštna po motna urtdniea gpdS Hedvika Bajuk iz K"č«-»ja v J s n re
Slavnost v Kobaridu .Letos je šest društev, ki so v »Slov. hršč. soc. zvezi«
blagoslovila svoje nove zaBtave. Kot sedmo se jim pridruži prihodnjo nedeljo, 30. t. m., nova zastava bratskega društva v Kobaridu, kjer praznuje tako slavlje »Slov. katoliško podporno is-obraževalno društvo«. Društvena sestava nosi na sebi podobo sv. Mihaela. Spored slovesnosti je naslednji: 1. Ob 2. uri popoldne blagoslovljenje zastave v farni cerkvi v Kobaridu. Govori čaBt. g. dr. Janez Ev. Krek iz Ljubljane. 2. Po blagoslovu javno zborovanje na dvorišču »pri Nemcu«, v slučaju slabega vremena v salonu. Govorita č. g. dr. Janez Ev. Krek in gosp. dr. Franc Pavletič it Gorioe. Sodeloval bo tudi društveni mešani pevski zbor. Vse slovenske rojake vabimo najuljudneje, da se udeleže te redke slovesnosti v našem kraju Kličemo : na veselo svidenje 30. okt v Kobaridu !
»Vrhbosna« o Slovencih. .Vrhbosna', vrli hrvaški list, ki izhaja v Sarajeva, je prinesel ob priliki praznovanja desetletnice slov. kat. akad. društra »Danice« lep članek
0	kulturnem in gospo d trskam razvoju S!o-venoev v zadnjem desetletju. Z vtnesenimi besedami govori, kako se je povzdignil slovenski narod od prvega slov. katol. shoda po neumornem dolovanju katoliško mislečih mož, ki so politično jeli izobraževati narod na mnogih shodih; skrbeli so za narodovo omiko z ustanavljanjem bralnih in izobraževalnih društev, pomagali narodu k boljšemu gmotnemu stanju t ustanovitvijo posojilnic in tadrug in na ta način rešili ubogega Beljaka in obrtnika iz oderuških rok. »Vrh bosna« priznava, da so v tem pogledu Hrvatje ša daleč za Slovenci. Knezoškof* dr. Jegliča nazivlja slovenskega apostola in me cena, katerega navdušeno delovanje za narod jo poanato Hrvatom izza časa njegovega bivanja v Bosni.
—	Resnica o deželnozborski galeriji „Slovenski Narod" je preteklo soboto priobčil to-Ie notico: „G. Štefe je bil včeraj gospodar deželnozborske galerije. Na njo je nabasal polno svojih somišljenikov, naši somišljeniki pa so morali zunaj ostati. Da se je mogla galerija na ta način blokirati, k temu pripomogel je dr. Šusteršič, ki je Štefetu izročil celo butarico vizitnih kart. Na dvorišču deželnega dvorca je Štefe oblastno stal, ter delil te vizitnice. Vrata v galerijski stolp pa so se odpirale zgolj tistim, ki so se izkazali z dr. Šusteršičevo vizitnico. Napredni možje, ki so hoteli tudi poslušat priti, so morali odriniti, kar je povzročevalo precej ogorčenja. Pri deželnem glavarju vložila se je radi tega odločna pritožba, in pričakovati je, da bode hitro konec Štefetovemu galerijskemu kraljestvu". Stvar je nekoliko drugačna: Deželni uradnik Nebenfiihrer je menda kar na svojo roko hotel tudi na deželnozborski galeriji pokazati, da imamo v dež. zboru nekaj, česar ni nikjer drugod. Razdal je po slugi Balohu polovico vstopnic za „libe-ralno" stranko, polovico pa za „klerikalno". Vstopnice je sluga Baloh na čuden način razdelil pristašem obeh strank. Ko so bile vse vstopnice oddane in galeriji natlačeno polni, sluge seve niso nobenega pustili na galerijo. G. Štete pa je imel vizitke za ložo katoliško-narodnih poslancev. Kakor sme Tavčar razpolagati s svojo ložo, tako sme naša stranka razpolagati s svojo ložo in g. Štefe je popolnoma nepri stransko razdelil one vstopnice med odličnejše gospode obeh strank, ponudil je celo dr. Šusteršičevo vstopnico gospej dr. Tavčarjevi, ki jo sluga ni poznal in jo brez vstopnice ni takoj pustil naprej. Grda ne-hvaležnost je torej, če se Tavčar radi tega zaganja v Stefeta. Menda ga jezi, da sta galeriji, kljub temu, da sta bili v stranki razdeljeni nakrat proti dr. Tavčarjevi volji postali ena stranka in zgodilo se ni niti to, kar je dr. Tavčar v četrtek v .Narodu" namigaval, da bi na galeriji iz Štefeta »klobase delali". Galeriji sta delali klobase iz dr. Tavčerjeve politike. Kaj druzega iz njegove politike tudi ni mogoče napraviti. Kar se pa tiče .pritožbe" na dež. glavarja, se bo pač moralo najodločneje zahtevati, da se glede vstopa na galerije postopa tako kakor drugod in da deželni uradniki ne dele pri oddaji vstopnic občinstvo na stranke!
—	Novomeški vodovod. Iz Novega mesta se nam piše: E »o leto je že minulo, odkar j a novom»Sk» občina prevzela oskrbovanje vodovoda za meBto samo in za okolico, to je za one vasi, katere so pri tem vodovodu interesovane. Med tem časom se je za m»ito že določila od strani občinskega odbora 5 odstotna vodarina, katera sa od
1	januaria t. 1. tudi pobira dočim okoličani dnaedaj še ne plačujejo vndarine, ker si je daielni odbor pridržal pravico, za iste pri spevek šole določiti. A mestni zastop je po-
sredovalnim potom skušal doseči neko spo-razum^enje s sosedno občine, da bi se začasno pobirala primerna vodarina, katero posredovanje pa je bilo v*dno brezuspešno, kajti okoličani so opirajo na ukrep deželnega odbora. Valed tega in pa iz drugih nam nerazumljivih vzrokov ae je sosedni občini pretilo, da namerava aaestna občina vodovod ta okoličane zapreti. Calo tako daleč je bilo prišlo, da so v odborovi seji dne 9. septembra sklenili, vodovod zapreti. čudao in ne-razumljivo nam je, da se ni našlo v mestnem občinskem zastopu toliko odločnih moi, ki bi proti takim ntBmiselnim predlogom uipešno nnstopili, da bi ovrgli nesmiselnost sklepa, predno pride v javnost, ko je vendar dobila mestna občina pred dobrimi petimi meseci od deželnega odbora nalog, proučevati, na kak način bi se dalo vprašanje glede prispevka na vodarini za okoličane rešiti in ta elaborat predložiti deželnemu odboru, na kar bi bil ta že davno rešil to pereče vprašanje. Sklep, da se vodovod zapre, je bil tedaj storjen in se je natnanil sosedni občini, katera je pa proti temu vložila priliv na deželni odbor. A kaj se je tgodilo? -Mestni zastop, oziroma dotični predlagatelj se je s svojim sklepom pred svetom pošteno osmešil Prej toliko hrupa in vrišča, v seji dne 29. septembra pa mestni zastop razveljavi isti sklep, kar je bil prisiljen storiti vsled urgence deželnega odbora. Deželni odbor je namreč urgiral na pritožbo sosedne občine rešitev tozadevnega akta, na podlagi katerega bi mogel določiti kvoto za voda-rino; te spise je pa mestni zastop popolnoma pozabil rešiti, oziroma jih je nekdo nekam založil. Sedaj šele so razveljavili sklep — pa kakor pravijo, samo začasno — mi pa pravimo, sklep je neveljaven, ker je nezakonit. Toliko v pojasnilo na racne pogovore po Kandiji in v Novenn msstu. Pripomnimo pa še, da je sklep v ravno tej zadevi, da se v prizadetih vaseh ne dovoli nobena nova hišna instalacija, popolnoma brez vsake veljave in iluzoren ker »e deželni odbor dvema posestnikoma v Kandiji že dovolil. Capito, gospod Korel, ker ste poroče valeč tega odseka in znate dobro voditi svojega medveda na vrvi!
—	Odlikovanja slovenskih umetnikov in književnikov. Srbski uradni list »Samouprava« poroča, da je Nj. V. srbski k r a 1 j P e t e r ta zasluge za I jugo slovansko umetniško razstavo v Belemgradu ter za jugoslovansko zvezo umetnikov in književnikov odlikoval z redom sv. Save sle-dače Slovence : gg. Anton vitez A ž b e , R kard Jakopič, urednik F/an G o v e -kar, Ferdo Vesel, Josip G e r m , A.
5	a n t 1 j e v a in Ivan Grohar. — Tudi hrvaški, bolgarski in s-bski umetniki in književniki so bili odlikovani z redom sv. Save, ki se podeljuje za zasluge za umetnost in književnost. Red sv. Save tvori tvezda, na kateri je bel križec s podobo sv Save in z grbom kraljevine Srbije ter spada med naj-odličnejše srbake redove. Gg. odlikovancem, ki so delali za uresničenje jugoslovanske kulturne vzajemnosti, iskreno čestitamo I
—	Razmere v soriki župniji. Bilo je msieca maimkv, ko ao prinesli botri novorojenčka h krstu v Soro. Ker pa g. župnika ni bilo doma, morali so čakati skoraj tri ure. — Ko se g. župnik vrne, reče neka ženska, da ie prišel g. župnik vinjen domov. G. župuik A. Berce gre takoj v Ljubljano tožit, ia dotična ženska je bila obsojena na tri dni zapora. Dne 9 t m. pa ao zopet prinesli h krstu z Osolaika, z visokih hribov poldrugo uro daleč že ob 3. uri popoldne, a g. župnika aopet ni bilo doma. Botri in babica čakajo štiri ure pred iupniščem. Ker g. župnika le ni bilo, popusti babica otroka, ker je bila klioana drugam. Kdo bode pa sedaj tožil, ker so morati ljudje toliko časa čakati ter v pozni noči hoditi nazaj v hribe? Z« vse pravdne troške, ki nam jih je povzročil g. župnik, bi bili Sorčani že kupili največji zvon. — Raamere so postale že neznosne. Radovedni smo, ali bode »Narod« tudi v tem slučaju zagovarjal svojega ljub ljenaa.
—	Mizarji stavkajo v tovarni Milch
6	Battestini na Reki.
—	Soolalni demokratje. Peti redni zbor jugoslovanske socialnodemokratiške stranke bo 7. in 8. dec. v Ljubljani. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Konstituiranje strankinega zbora, a) Volitev pred-stojništva, določitev opravilnika in dnevnega reda; b) Volitev komisije za pregledovanje mandatov. 2. Poročilo, a) Strankino delovanje: Kopač Josip; b) Blagajne: Jernej čič F; s) Kontrole: Panek A. 3. Organizacija in taktika: Čobal Miha. 4. Časopisje: Kopač Josip. 5. Politični položaj: Etbin Kristan 6. Zadružništvo: D 7. Volitev iz vrševalnega odbora. 8. Splošne strankine zadeve. Čudno, da nima nikakega referata Korlček Linhart.
—	Hrvatje proti Handlu Iz Zadra poročajo: Ces. namestnik Handel je prišel v gledališče, a navzoče občinstvo je hrupno demonstriralo proti njemu.
—	Bret kazni obsojen. Pred grašaim sodiščem je bil te d.n radi rajnih pred i.t
storjenih goljufij obsojen bivši zavarovalni agent Artur Mally, priitojen v Kranj, dobil pa ni nobene kazni, ker je bil že po teb goljufitah v Nemčiji radi drugih goljufij pet let zaprt
—	.Matice Hrvatske* dlani, ki še mao plačali za I. 1904., na) blag j vole posuti let nino 6 K do konca t. m. poverjeuiku Ivanu VrhjvniUa, župniku v Ljubljani.
—	Raspisana je nad učiteljska služba v Mirni Peči.
—	Belokranjske novloe. Utonil je v K lpl neki u o* iz Rikuvoa pri Metliki. — V Č r n o m I i u snujejo novo p o a o
i i 1 n i o o. — Oproščena sta bila v Novem mestu g. V u k 6 i n i č i« Metlike in Fr. Prus. G Vukšimč je bil obsojen v Metliki in je moral p > krivem pretrpeti mnogo grenkih ur zaradi svojega možatega prepr.čanja, ker se je potrgali za resnic*. Otman Sturm pa je obsojen, da mora pla čati vse stroške. S-daj S urm zopet tež. in »Narod« bode pisal, da m miru. Mi pa vpra damo: Kje je Murtiaova goska, kdo je na Zelnik 1. del. posoj>luice in obenem na mestnik drž pravdništva v Metliki, kje je državna revizija ? G B e r 11 , odgovorite jtsno na ta vprašaja
—	Javni vinski semenj v Krikem. Letošnji javui vinsni som< oj • Krš&eai Ou prvo sredo p > sv. M »ni u t. j. dne 16. nov. Ker pritieao na ta s« manj različne vinske uzorce vinogradniki iz celega krškega okraja in Sp. Štajerske, bo dana cenjer.i n kupcem prav ugodna prilika prepričati s. o dobroti letošnjih vin iz rasnih znamenitih goric ter sUemti kupčijo naravnost s pro docenti. Lttcšn|i »Krčan« je prav prijetnega okusa, ker se je pri trgatvi pazljivo poato palo in grozdje večinoma rebijal«. Tudi je nekoliko m* čne št od lanskega Srtrnnj se bo vrš 1 na vita g. Gregoriča.
—	Umrl je v So»w>zu bivši ravnatelj kočevske gimnazije g. Benedikt K n a p p , star 90 let.
—	Samoumor v Opatiji. V noči minolega torka se je ustrelil v Opatiji mladi, 24 letni slikar Friderik Hanstein. Kriva je bila, seveda, nesrečna ljubezen.
—	V Kanala je umrl Anton Ga-b r i j e 1 č i č, brat c. kr. finančnega kon-cipista gospoda Frana Gabrijelčiča, v 33. letu svoje dobe.
—	Nesreča Ii Starg ae mm poroča: Dne 18 ». m se je v Črnem %rhu zvrnilu posekano drevo na Maneto Tedtaco, ženo italijanskega ogitar a, t r o n« m.stu ubilo.
—	Novi kolodvor v Gorici Zgradba novega fcuiodvorb v G nci oddana stav« binsbi družbi »Union8 na Dunaju za 875 ti soč 425 bron.
—	Tatvina v cerkvi. V Crauglio v Furlaniji so pobrali neauaui tatovi vse zlato s kipa Matere božje v aerkvi.
—	Ušel je iz občinskih zaporov v Gra dišču ob Soči pi stopah Fraao Nad s Kranj skega. Imeli ao g4 j.elj*ti v kraj, kanotr je pristojen, ali to mu j* tako malo ugajale, da je poizkusil ubežati, kar se mu je tudi po srečilo.
—	G. Anton Beseniek prof. v Plov divu, je praznovat On« 13 t m petindvajset letnico svojega delovanja v tujini. Ob tej priliki je bil odlikovan od bolgarskega kneza z najvišjim redom za »nauka ust>ustvo«
—	Zopet ne t dokaz nemike pre-drsnosti. Duc 15 t. m. smo č.tau m« d oglasi „Lai' achor Zeituog" sledeč : ,K o m i s, gesetzteu Alters, D .utacher, der sloveoischen oprache d aohtig w no^lich milna frei, fin det sofort Aufnabme in meirem E sin , Spe serei und Farbw rengeselafi Ten risten oder Turner bevoizugt Lchtoild eiwiitischt. Josel Bartelme, G tt»chee.« — Tako inserira nemška tvrdka, ki živi v prccetšnji meri od slovenskih grošev ! Ali ni to skrajna predrz nost! To nam daje povod, da apelujemo na slovenske trgovce, da p< stanejo na sloven skih tleh toli radkalni, kakor nam kaže ta slučaj, ka;ti to naaa bo le v korist. Ako bi se *sak trgovec držal tega principa, bi bilo narodni stvari veliko tomagano.
mmammmmmmmmmmmmt
Ljubljanske nov ce
Slavnost »Katoliškega društva za delavke* V LJubljani. Jutri pra»nu,e to dra šivo desetletnico svojega vspešnega delovanja in obenem blagoslovijo nje nove društvene zastave. Društvo ie bilo ustanovljeno pred sitimi leti po prizadevanju dr Janeza Evan g. Kreka s pomoči« požrtvovalnega delovanja č. g kanonika Rozmana in č. gosp. Mraka, Društvo se je tekom let jako ii vabno razvi alo ti r bilo zavet šče poštenim slovenskim delavkam. DruStvo nudi delavkam mnogostransko izobraževanje. Društvo šte e okoli 800 članic Pi sebno pozornost vedno vzbua društveni pevski zbor, ki «t<>ji na priznani višini. Naj bi jut išoji d n dal društvu novo moč k novi ra«ti I
Spored jutrišnje slavnost! »Katoliškega društva za d lavke : I. D u j u I U 11 u ; (jt aru-i ... ce « n 7 U'i v župni cerkvi s« Ja »ob « eia ma->a st goorom. Pri sv rr aš< uoje društveni zbor. II. Popoldne: Ob
2. urisezbero društva na Stare m atreličču, odkoder odkorakajo ob 2'/4 z godbo ca delu pred društvene pro štor* katol. društva za delavke na Žabjaku št. 8 nato s kumioo, družic« mi, društvom in zavito zastavo pred župno oerkev a v. Jakoba na trg, kjer se pod milim nebom pred kipom ti i s t e g o Spočetja vrši cerkvena slovesnost. 1. Godba 2. I Pogačnik: Sladko mi kipi srce; poje društveni zbor. 3 Govor. G vori kanonik dr. Andrej Karli n. 4. Blagoslovljenje za-stave in zabijanje žeblje v.
5	Pete litanije pred Najsve t e j i i m. 6 Ottivio P ttoni: Paalm 150 poje društveni zbor. 7. Godba. 8. Odhod v slavnostnem sprevodu naiaj na Staro strelišče, kier se takoj vrši slavnostni večer. Začetek ob 7,6. uri. 1. Zaje: Nikola Subič, svira društvena godba. 2. H Volanč: Gospodov dan, poje društveni zbor. 3 Prolog 4 FeriančiS: Naš prapor, poje društveni zbor. 5 Eilenberg: Kovač-nioa v gozdu, svira društvena godba.
6	Pozdravni govor društvenega ureduednHa prelata Janeza Rozmana.
7	V Parma: Triglavske rože. svira društvena godba. 8. Narodna — Fer an^ č : Rožmarin, poje društveni zb< r. 5 Off nb»ch :Orfej v podzemlju, s i<a društveni zbor. 10. Slavnostni (tovor, Govori dr. J Ev Krek. 11. D^cf-ik: Slovanski plesi štev, 8, ■^ira društvena godba. 12. J. Prceb&ska: Moravska narodna, poje društveni zbor. 13. Smetana: Prodana nevesta, nora društvena godb*. 14. Manzoni-Krek : Ime Marije. D oklamaoija 15 A ettar: M ' d jelkami, svira društvena gooba. 16. Rihar Ferjančič: Venček Rihar jevih Marijinih pesmi, poje dru št.voni zbor. 17. Schubeit: Jugoslovan-h k e pesmi, svir* društv»ria g >db». 18. Dr: M hnei O^eka : Blažena med ie nami. Prizor s petjem in živimi podobami. — P.-ostov« lini darovi za novo zastavo se hvaic>.n sprpifma o
Nova zastava »Katoliškega društva za delavke" je Krasno di>o domače umetnosti. Zastavo je izgotovila gdč. Suhadolec. — Zistava je bela, r« eni <tr»n' slika Brezmadežne, na drugi pa Presv. Ime J zusovo v znak društvenega praznika. Natančne š > oce? o prepuščamo etr«kovnm-» m. D o.' delo domačega pasar a g. I j. Kregarja, kijeu Um delom pokazal, d« je tuli v tej str k> priporočanja vrtdoi mojster in da se t»kemu izvrstremu domačemu delu ni b di tuje konkurence. Na vrbu zantnve je g. Krog>r izvršil Bkupino vere upa«? a i" ltub»?ni.
Kumica nove zastave K»kor čujemo, je blag' tiot o prevzem m« sto kumice nove za stbve „K«tolišteefa društva za delavke" blag. go-<pa Ivana Jeglič, soproga ravnatelja „G spod-rske zveze« Kumica podari zastavi krasen trak
Sprevod k slavnosti »Katoliškega dru štva za delavke" v Ljub Jani »e bo tako-ie vršu : Od St*r» gn strt lisca odkorakajo do šla društva na Ž biak po Sv. Petra cesti, Marijinem t*gu, Wolfovih ulieah, Gosposkih ulicah, Turjaškem trgu. Bregu, preso sv Jakoba mostu pred zbirališče »Katoliškega društva za delavke* ki se sprevodu ondi pridruži. Nato po Rož nih ulicah, Florijanskih ulicah pred o e r kev sv. Jakoba. Po blagaslovljenju, ki bo završeno okolu 5. ure popoldne, odhod društev s .Katoliškim društvom za delavke« na čelu po otarem trgu, Mestnem trgu na Staro strelišče.
Živele slovenske delavke! Slovenske delavke jutri pri s/ujtim aia»iju pokažejo tudi svojo narodno znvest. Slovenska trobojnica na r|ibovihi obleki bo pričala, da so zveste hčerke domovine! Velik del slovenskih delavk nastopi v narodni noši
Slov. kršč soc zveza« »Katol. društvu za delavke«. Ljubljanske članice in clom •Sloveubke krščansko socialne zveze« pri pno na novo zastavo »Katoliškega društva za delavk^ krasen ♦ r o b o j n i trak
Hrvatje pri slavnosti. Kot odposlanci iz Hrvaške se udeleže jutrišnje slavnosti: č. « FranPlevnjak, urednik novega hrvaškega katoliškega dnevnika »Hrvatstvo* m gg Ciril Ferenčina cerFranjo F e g < č
Jutrajšnja slavnost velja obenem tudi kot jubilejna slavnost ljubljanskega kršč. soc. delavstva v proslavo brezmadežnega Spočetja. V ta namen se bo slavnost vršila pred zgodovinsko znamenitim spomenikom Brezmadežne na Št. Jakobskem trgu, ki je bil postavljen Mariji v čast od deželnih stanov 1. 1682.
Podpredsednik kranjske trg in obrtne zbornice v nevarnosti Podpredsednik tukaj šnje trgovske in obrtne zbornice, veletržec g. Kollmann je bil nedavno v veliki nevarnosti. Mudil se je v kupčijskih zadevah na Dunaju. Zvečer je šel v »Hotel Central" ogledat si igro budimpeštan. oifejne družbe. ] Sredi predstave je pričelo goreti. Vnela
so se ogrinjala nad velikim lestencem. Nastala je panika. Občinstvo je prestrašeno planilo proti izhodom, ker se je bilo bati, da lestenec pade na občinstvo. G. Kollmann je sedeč ravno pod velikim lestencem nekaj plačeval, ko je izbruhnil požar. Pustil je listnico z bankovci in klobuk na stolu ter srečno prišel do izhoda. Ogenj so končno zadušili in mnogo občinstva se je vrnilo nazaj. G. Kollmann je dsbil klobuk in listnico nazaj. Njegove mnogobrojne prijatelje bo gotovo zanimalo to poročilo ter jih razveselil®, da se je iz nevarnosti srečno rešil.
Na oklicih so: G. Martin Zwitter, c. kr. avskultant z gdč. Frančiško Majzelj, g. R. Andretto, tvorničar salam z gdč. Valentino Lehnert, g. dr. Franc D o r č i č , c. kr. davčni nadzornik v Gorici z gdč. E m o Z a r 1 i, bivšo učiteljico.
Javno predavanje. Opozarjamo na javno predavanje, ki bo prihodnji torek v prostorih »Slov. kršč. soc. zveze", Šelenburgove ulice št. 6, II. nadstropje. Predaval bo č. g. dr. E v g e n L a m p e.
V	»Katol. društvu rokodelskih pomočnikov* je predaval v p< nedeljek društveni podpredsednik Alojzij Stroj o rokodelstvu v srednjem veku. Pre* davanje bo nadaljeval v ponedeljek, 24. t. m. Pričet^k ob 8 uri zvečer.
Nove stavbe Na Del C ittovem posestvu zarrade vile in/. Sbrizaj, zasebni uradnik g. Emst Be».«nš k, g. Terezija Potokar, g. Jul. Hibert G. Alojzij Pele zgradi hišo pri Ko-leziji. G. Andrej Taškar gradi ob Stari poti novo "iir>.
Dezertiral je od 27. pešpolka kroiač A I o j » i j Kovač, doma cd Sr. Katarine.
V	šolo streljal Včeraj popoldne je neki rea'ec št rmri.t ust'elil iz svojega stanovanja preko Z sove Cctte v okno mestne ljudske š le. V š >li je bil pcuk. Na okr.u si se stekla razb la, druge nesreče ni bilo. Policija j" k"i fi erala rr žie
Tridnevnica pri sv. Petru Be bo obhajala te dm k t o nočitev sv. misijona; ob enem se bo dala vernikom prilož ost za hv. let ' opraviti apoved. Začne se danes zv«čer ob 6 z rožnim vene m in pr>digo, končala se bo po v sredo dopoldne. Redni t? voh bodo ziutraj (b '/46 in zvečer ob 8/47. u'i. Vodili b< do tri lnevnico čč. gg.
fraii^iš" »ni
Nepošten pekovski pomočnik l4Mni pe kovaki pouuučniR Al jz i B l ak iz Cirkove na Stajo skem je n»šel denarnico s 24 kro nami katero je izgubila neka uč.telj ca ter obdrža H«rar »asi'.
Izseljevanje Francoske prekomorske družbe b zup. r ik »L L rraine* je 8. vino toka odplul iz H*vra in 14 vinotota sr^čao d spel v Nt w Y rk. Vozil ie 6 dni in 6 ur. — Zastop potovalna pisarna Et. Smarda v L ub 1 ni.
Slovensko gledališče, jutri, v nedeljo sta dve predstavi: pop. ob pol 3. uri ob znižanih cenah velezabavna burka iz vojaškega življenja »Re zerv i sto va svatba"; zvečer pa se poje četrtič in poslednjič v sezoni Meyerbeerova velika opera »H u g e-n o 11 i " — V torek se vprizori prvič na slovenskem odru velika in senzacionalna ruska drama Maksima Gorkega »Na dan". Pri nas se uprizori z novimi dekoracijami in primernimi kostumi. Režijo ima gospod T i š n o v.
Posebni vlak s 516 izselienoi se je vče raj p* "»« L ub tane.
Bojkotirani čr vljar. »Rdeči Prapor« priobču » : D lavnics erevljarskega mojstra Zamlj^na v Liubljan je bojkotirana. No-bed« n zaveden firevljaraki pomočnik ne spreimi dela v rm*>nj ni delavnici.
Nekaj denarja v zlatu re bilo najdenega v pustjr h a kr glavne da<k»ri|e v ju ličnem pos'o ju. Kdor ga |e izgubil, naj sa oglasi pri da kanji ali na mestnem magistrati).
^mmmmm^mmm^mmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmam
Književnost in umetnost.
* Koledar Družbe sv Cirila in Me toda v Ljubljani za navadno leto 1905, je ravnokar izšel. Priporočamo ga najto-pljeje. Cena je le 1 K 20 v. brez poštnine in se steka čisti dobiček iz prodaje tega koledarja v prepotrebno blagajno naše šolske družbe. Vsebina: 1. Koledar za 1. 1905. 2. Dr. Fran Skofič (s podobo). 3. Slovan. 4. Pri proštu Lovru Serajniku v Tinjah. 5. Na tujem. 6. Kedaj sem se smejal. 7 Kukavica. 8. Senice. 9- Češka »Osrednja Matica šolska". 10. Drobnosti o Prešernu. A. Ob grobu Prešernove matere. B Še ena posvetitev »Krsta pri Savici*. 11. Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda XVIII.
0 Pedagogika, JJ J 1 a tu. jših virih sp sat A .1. Z i,>Buč c izšta je v drugem na-teu. K j go r^biio kot uSno kn igo na bogo slovi em uč-lšču v L ubl ani in v Mariboru, a ni bno več dobiti iztsov preišniega nati«a. Prt d a ,P dag triki." hfno in trdo ve/»no po 1 K 60 h K t liška bukvama v L ub liani. Ho p št 20 h «eč.
Kaj se godi na Balkanu ?
BMgrajsko zunanje ministrstvo je dobilo 20. t m. brzojavko iz Carigrada, da je siaoda odstavila patriarha Joahima. Vzrok tega odstavljenja je, da je bil patrijarh v boeniSkem cerkvenem vprašanju privrženec avstrijske ylade, ki zahteva ločitev bosanske cerkve od ekumenskega patri 1 ar ha ta ter njeno podrejenost pod harkovški patri|arhat. VBled odat»vljenja je prepiečen načrt AvBtrije, radi česar ae srbski listi Jako vesele.
Turški poslanik na Dunaju, ki se mudi sedaj v Carigradu, Mahmud Nedim bej je informiral sultana, da Avstro-Ogrska nabira novince v Bosni in Hercegovini, vsled česar mora brzo odpotovati, ker je nujna njegova navzočnost na Dunaju. Od druge strani potrjujejo, da je baron Calice dejal zadnji petek sultanu, da sedanji položaj zahteva, da se Mahmud Nedim bej vrne na Dunaj.
»Fremdenblatt" poroča, da se je potovanje onih častnikov, ki so bili izbrani za makedonsko orožništvo, preložilo.
Telefonska In brzojavna poročila.
Japonsko-rnaka vojska.
London, 22 oktobre. Bombardiranje na Port Artur se vrši dalje. Vzlndno od Takušana so Japonci nastavili mnogo oblež-nih topov in napravili obširne priprave za
nov nss^ok.
Pariš, 22. okt. Iz Peterburga se pojasnjuje: Vest, da so Rusi vjeli 14.000 Japoncev, je neresnična. To je le pretiravanje nekega manjšega ruskega uspeha.
London, 22. okt. Sjvero nemški Llcyd je prodal ruvki vladi nič manj ko 40 ladij.
Peterburg, 22. oktobra. Dopisnik »Birž. Vjed." javlja iz Mukdena: Zadnja dva dni je na fronti popolen mir. Naše čete zavzemajo svoje pozicije, počivajoč od deset-urnega boja. Na japonski strani je opaziti veliko in energično premikanje čet. Po pripovedovanju ujetnikov je mogoče povzeti, da so se pripravljali Japonci dne 21. ponoči na umikanje. Predvčerajšnjim ponoči je napadel naš oddelek nenadoma sovražno baterijo ter ubil vse vojake in zaplenil 3 topove.
Pariš, 22. okt. Dva ruska bataljona, ki sta bila odrezana od glavne armade, je Ku reki uničil cb reki Tajciho.
Trst, 22. oktobra. Od 13 italijanskih dijakov, ki so bili obtoženi zaradi lanskih iredentovskih demonstracij v laškem Vidmu, sta dva oproščena, obsojenih pa enajst. Dobili zapora cd 14 dni do 2 meseca.
Dunaj, 22. oktobra. Socialni demo kratje eo danes povodom odkritja nekega vodnjaka v okraju Margarethen priredili demonstracijo proti Luegerju. Ko je hotel govoriti, sta ae razvili raz društvene hiše bic. dem. kovinskih delavsev dve rdeči zastavi z napisom: »Živili lumpje I Doli z Luegerjem!« To je bil signal ca demonstracijo. Socialni demokratje so piskali na piščalke za otroke in klicali »Fej!". Policijskega komisarja, ki je hotel zastavi odstraniti, so napadli. Za jutrišnji 601etni Luegerjev rojstni dan pri pravljajo soc. dem. večjo demonstracijo proti Luegerju. Izdali so poziv, naj Be njihovi somišljeniki zbero na Ringu med vseučiliščem ia magistratom.
Dunaj, 22. okt V zadevi Jennerjeve aretaciie (Glej oddelek »Po svetu«) policija zasleduje sedaj še pobeglega slugo dunajske alpinske montanske družbe, Gottsteina, kateremu je Jenner dal shraniti 137.000 kron. Vsi podatki, katere je Jenner dal pri prvem zaslišanju bo zlagani. V Pratru komisija ni na tla nobenega denarja. Jenner pravi, da je pravi krivec Gottstein, ki ga je tatvini napeljal. Izvršilo se je več novih aretacij in hišnih preiskav.
Bolonja, 22. okt. Tu je ustrelila soproga stotnika B»tista vojaškega slugo svojega mola, ki je imel z njo ljubavno raz merie.
Dffeteorologlčnc poročUo.
ViSinanad morjem 3C6-2 m,srednji zraCni tlak 736.9mm
0u opa-■vr»»j»	MII|I b»ro- Mtn. ■ •»	Temp«-r»tnn. ■nfrtlf	V.tMTi	Neb«	!?! a.
211 i zve«.	3? 0	!M	sl zah	jasno.	
22I 7',jutr' |2. popol.	73-i 1 I 734-6	511 14-8 |	si. vzsvz. si. SVV.Il.	megla jasno.	0.0
tredtiia včerajšnja temperatura 10 9', norm. 9 5'
Tržna poročila.
21. oktobra.
Budimpešta. Pšenica za oktober 10.16 do 10.17; za april 10.61 do 10.62. Rž za oktober 7.61 do 7.62; za april 8.— do 8.01. Oves za okt. K 6.94 do 6.96; za april 7.33 do 7.34. Koruza ia oktober 7.41 do —.—, za maj 7.45 do 7.46.
Pšenica .' ponudbe srednje: povpraševanje srednje, omejeno. Prodaja 300C0 met. stotov., za pet stotink znižanja. H ž in koruza za 2'/, stot. znižanja. Vreme : lepo.
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sočutja, ki so nam došli ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega nepozabnega sina, oziroma brata,
Silvo Dimnika
od naših sorodnikov, znancev, prijateljev in tovarišev, izrekamo tem potom vsem svojo najtoplejšo zahvalo.
Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov ter za nepričakovano mnogo-br^jno, zelo častno udeležbo pri pogrebu preblagega pokojnika.
Posebej *se pa še kar najtopleje zahvaljujemo prečastitima gospema prof. Orožno vi in prof. St e f a -novi, kateri sta nam ob času bolezni in smrti nepozabnega rajnega z velikodušno požrtvovalnostjo še posebno lajšali veliko bolest.
V L j u b 1 j a n i, 22. oktobra 1904.
Zahvala.
Za mnogobrojno izražano sočutje povodom smrti našega velezaslužnega nenadomestnega ravnatelja gospoda
Matevža Treuna
zasebnika, lastnika zlatega križa s krono za zasluge itd.
izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo.
Trgovsko bolniško in podpor, društvo v Ljubljani.
Fran Terčefc,	Alojzij Lllleg,
ravnatelja nam.	tajnik.
l^dcr l^cče 5 sla^tjc je^ti io dcbrc prebauljati, ==_
1779 1 iiaj vžije požirek
ST „Florian"!
Odlikovan na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu z zlato svetinjo in diplomom
Rastlinska destilacija „Florian" v Ljubljani. poizkusite!

pristno Turinsko
pelinovo vino
(Wermouth Wein)
liter po 6 0 nove. pošilja proti
pOVZetjU	1777 1-1
CJ. Sartc'c
Ljubljana, poste restante.
Tapetniška, dekoracijska dela
Ljubljana, Breg štev. 20 (Cojzova hiša).
CD
t*?
lavnemu občinstvu dovoljujem se uljudno priporočati v nabavo raznih tapetnih in dekoracijskih potrebščin. Dolgoletno službovanje pri slovečih tu- in inozemskih tvrdkah me usposablja kot vsestransko izvcžbanega in izkušenega, da morem vsekakor najfinejše in najsolidnejše zadostiti svoji nalogi, bodisi v tapetniški ali dekoracijski stroki, kakor tudi v izdelavi vsakojakih pohištev.
Istotako si usojam pripomniti, da imam v zalogi razna najmodernejše oblazinjena pohištva, kakor divane, otomane itd., razne potrebne okraske k oknom, hišne preproge, pogrinjala, sploh vse v mojo stroko spadajoče predmete. — Prevzemam naročila v kompletna opremljenja sob in event. prenavljanja obrabljenih pohištev; istotako postrežem vsaki zahtevi raznih ureditev sob, hotelov, vil itd.
Z zagotovilom najeksaktneje postrežbe in točne izvršitve priporočam se sl. občinstvu v blagohotno uvaževanje.
1780 1	Velespoštovanjem IVan Čeme.
Kdorkaj
RSE9DBIM gp^miUhlllVIl HgMflEBMBMMMMMUtfS+v^tvl..
lepega in dobrega po najnižjih tovarniških cenah hoče kupiti iz konfekcije za gospode, dame in otroke za jesensko in zimsko dobo naj ne zamudi si ogledati poprej 1678 3-1 Kar velikanske zaloge blaga v
===== mestni tr$ št. 5. .
Številnega obiska prosi velespoštovanjem Or. Bernatovič.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opctovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi. &
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 2
Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi.


IgKSI®
^^ ~—.n__1
aaravti«
Ikalicna kis P m*.
najboljša dijetična in osvežujoča pijača,
preskušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obistnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno JKar podpiralno sredstvo pri karlovovarijskem in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 24 38 kopeljih v trajno porabo. (VII.)
iiviret: Giesshubl Sauerbrunn,
felez. postaja, zdravilno kopališč« pri Karlovih varlb
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Ef-jcerijskih prodajalni o&h in trgovinah z jest vi nami ia
riaom.
Zaloga pri Mihael Kastnar-ju in Peter Lassnik-a v Ljubljani.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda
z sedežem v Gorici, ul. Barzellini22
===== priporoča =====
prava pristna najboljša vina: sladko rebulo, zelen, rizling, burgunder, mo-drafrankinja in drugo, pri najzmernej-ših cenah s točno in pošteno postrežbo.
5? Razpošilja se tudi v svojih sodih £ od 56 1. naprej na vse kraje.
= poseduje tudi prodajo sadja. =
1011 52—13
(Bpficni zavod

JSjuBlj 1
atia
1768 3—3
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
»Obrtnega pomožnega društva"
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v LJUBLJANI, Židovske ulice h. štev. 8
1176 17—9
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od polu 9. do 11. ure dopoldne ter od polu 5. do 6. ure popoldne s polnimi po
4 'L od sto
cJurčičev trg štev. 3.
Lepo, solnčnato ^gs^^t
gf stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe in z uporabo vrta
•A^A/* se odda
za 1. november, oziroma pozneje v II. nadstropju, Ivuhnova cesta 23.
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
479 104 68
Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. I«
se priporoča preč. duhovščia. v Izdelovanje vsakovrstna
duhovnike oblek*
Iz trpežnega In lolldnega blag* pe nizkih oenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene oblek?
posebno na haveloke v naj' večji izberi po najnižjih cenait
::Dt»ltelJ uniform avstrijskega drnštva izletniških uradniki i
V na novo urejeni črevljarski delavnici Ivana Bratina v Idriji se sprejme pridnega
K&r pomočnika, "sr
za močna in fina dela; istotam tudi
= Vajenca. z=:
_1727 3—2
Razpisuje se služba
organista in cerkvenika
na Prežganjem pri Litiji.
Plača 420—460 K v denarju, nekaj prostovoljne bere */« posestva in gostilna na lasten ali tuj račun.	1767 2—2
		
m		
Po ugodni ceni
sukneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 5.
N m o \o
Soliden mladenič,
ki je dobro izvršil štiri gimnazijske razrede, želi primerne službe. Ponudbe žup-nemu uradu pri Sv. Gregoriju, p. Ortnek.
__1763 3-3
prasne male
bliža Ljubljane jc napredej«
Kje, se izve pri upravniStvu tega lista. 1697 3-3
Ia
)
na deset kamnov in z 12 stopami z vedno močno vodno silo pokojnega Franca Premerja na Pri-mostku tik okrajne ceste, pol ure od mesta Metlike, se proda po nizki ceni.
Zraven je še potrebno poslopje, dve šupi, konjski in živinski hlevi, vse v najboljšem stanju, veliki svinjaki, kozolec-dvojak in pod. Pri hiši je sadni vrt, travniki in hosta z debelimi hrasti, krog 8 oralov, za prešičjo in živinsko rejo jako ugodno. Natančno se izve pri lastniku.
Frideriku
1774 2—1 trgovcu in posestniku
Metlika na Dolenjskem.
e*!'®<.;> '&»t*.>M)iMI.'aMKMK NE**
izurjena krojaška = pomočnika =
sprejme takoj Jtnton ČebulJ,
krojaški mojster, Jesenice (Gor.).
t.x >:.>' >::x x'>c k"v MrjcsprT-srsrauMau 1781 1 — 1
C
^	^	1782 3-
/ M. Zarg
1782 3—1 ^
rg« V

p Sv. Petra cesta štev. 2. 1
Izborna izbera potrebščin za šivilje in krojače. Velika zaloga raznega zimskega blaga, srajc, jopic, rokavic, nogavic itd.; vsakovrstnega perila za moške in ženske, srajc, ovratnikov, kravat, bluzen, pred-= pašnikov, modercev itd. = Kupite prav po nizki ceni

trn mm pm mm mM
trn mm
I.I.Kantz-a
v Ljubljani
priporoča : pristni rienl, pše-ulinl ln mletul kruh, pecivo h kavi, brloche, orehove ia makove roiiike, vanlliskl ln frled-rlohsdorfskl suhor i. dr.
1051 52-21 Na dan štirikrat sveže pecivo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
■/• </.v
v >v ' i-V^v^V •/-".svij
mm
\V/. - A'.'
•V>.V>
/-'■N > .V
\VA \VA •/iJ-vi*
V
A. Kraczmer
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj rcnomiranih firm po najnižjih cenah Pre-igrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi. ——
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bfisendor-fer, c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo iu izvršuje se pod- J^Sfi laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbuo in zaračunavajo najcenejše. 1517 52 -6
©S@s9
1»
m 9-si S9U lapbjg a
« -I9|l|3!d T V A0))!Uif0|eZ l]|UJ0A|l J)) o
A0)jnq0|)j t|j|elipo|
EBO|BZ B)|?!UJbaojl
•q«nao qi!jzin omauiud BŽi>|q psomsiAonzuj od
3 j d 03
-|tf|jn| 'A0>jnq0|>j \\\pjj Uj qj)|l|dUI 'A0JpUl|D
osoibz ofoab
onjoqzf	uu ai qr)saui a nAiFuipqo
nuiauAB[s ui iui?5Aoqnp ijijsojajd sjoaodud
« i ogutuj, poj 'ra«fiqnfi A f
| DflMOS "f I

Za
kron
vin.
najzanesljivejša	N
žepna ura za gospode nasvetu
Pošljem pristno ~
anker- == = pemontoar-
Roskopf-uro =
z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na ^G ur v lepem glad-- kem nikelnastem okovu. -
3 letno jamstvo.
Cena komadu 5 K 50 v., 3 komad; 14'50 K. Zamenjava dovoljena.
Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju
eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj VIH 2 Lerchentelderstrasse 124—126.|18.
Varst. znamka
:* Marijaceljske : kapljice za želodec
;edino prave ii lekarne \ Gr. Schopfa
„Pri Materi Marijinem Milosti" v Celju
v steklenicah po 50 in 90 vin.
Edino pristne le, ako je steklenica v zeleno-belo pasasti škatjici z varstveno znamko „Matcremilosti" iz Marijinega Celja.
V Ljubljani se dobč pri lekarju Gabr. Plocolll-Ju, dvornemu založniku, kakor tudi v vseh lekarnah; kjer pa ni zaloge, naj se naroča naravnost.
1435 13—8 SfllHftBMH
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
00000000000000008 „RED=STAR = LINE" o
o v Ameriko
2 preko Antwerpna vNew-York,	^
g	Philadelphla.	2
§ Gld. 70--	§
za železnico in barko.	O
Hitra in varna vožnja na moderno oprav-	S
JJJ ljenih, novih brzoparnikih te solidne	®
O družbe s pošteno in čisto postrežbo.	O
O Natančen, zanesljiv pouk in veljavne	O
o vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah	O
O st. 41, od južnega kolodvora na desno.	Q
O Za zastopstvo „Rdeče zvezde":	Q
§ ban Nep. Resman.	§
V našo pisarno pridit« za gotovo vsaj v	Q torek dopoldne da p esto.iite pravočasno
»a barko v soboto zjutraj. Naši parniki —	%J
F nland Kron and, Vaderland, Zeeland vozijo Q
ooooooooooooooooo	Kai^S o
O	35 36 O pri "as t,r'°z!id:,je' Be(i star- o
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Vedno najnovejši ==—
gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone
Rudolfu bOeber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Evropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja sa na obroba.
Stare plošče se zamenjajo.
zastopnik FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
iraren šrango
HAMBURG4MER1KA
Iz Ljubljane v
Novi Jork
samo
fl. 60"— z dobro, pr
prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
V tednu.	1503 52—7
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.

S3 1
i 8
^	strojna in ključavničarska tovarna
^ priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko ^ |^ spadajočih predmetov:
Hj ===== napravo in popravo različnih strojev ===== ,H
Avgusf Žabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
železolivarna,
V
I
I I
S
H" "i izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših
j konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.	JT
Naprava različni!) trausmisij za vsako industrijo.	^
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne	^
" krlie, kotle, peči, vrtne klopi, nnize, stebre, trombe za vodo Itd.	JT
M
iT Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo- ry JI stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike
stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarsli ^ raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
fi
H

l'staiiorlJun;i I71S
id ^
y Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah.
it 472 50-45	JI
Jcv ri—.^r^-ari^«*'—-.v—a«---, vi^^«. va .»ir-.v~.ni .-^-.v
t ♦
4 ♦
i ♦
♦ *
t ♦
4
♦
4
4 4 4 4 4 4
n
4 !
iz portland-cementa in peska. ===== Streha prihodnosti. =
1012 Patentirana v 30 državah. 52—20 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
Izdelovatelj cemeatnln, Gllnce pri Ljubljani.
t 4 4
i
Nikakih sivih las in brade več!
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
SE2T* nucina l^g
(zak. zajamčeno) 1098 52-18 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne iz-| gubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri pr. VI-X feku 4 Comp., Praga, Vodna ulica. — V Č Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarja.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulico 1
priporoča
izvrstno marčno pivo
—--— v sodčkih in steklenicah. ——.
Najstarejša sve&arska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
Fr.§
1009 52-20
upeue
priporoia velečaslili duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne uebelno - voščene sveže
za cerkev, pogrebe ln procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
kojl se dobiva v steklenicah, škatljah In škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v paniih, sodčkih, kakor tudi vosek ln suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja ločno Id pošteno postreči.
DJU BLi JAN A,
Prešernove (Slonove) ulice št. 7.	Perlesova hiša
1600 64 — 0
Valentin Golob
(pr. Andr. Druskovič) Ljubljana, Mestni trg št, 10.
trgovina z železnino —— priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate	_ cevi, medeninaste in lesene pipe, okove zaTtavbe štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje-------delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. Postrežba točna! Cene zmerne!
Založnik zveze avstrijskih e. ki». dttžavnih uradnikov
OOOOOOOOOOOOOOOO ~	oo
slovenska pivovarna
G. Auerjevih dedičev
p
o Prva domača o o o o o o
o Ljubljana, Wolfove ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marčno In na bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prix in 1008 zlato kolajno. 52-20
Ustanovljena leta 1354.
O
o o
o o
o
0000009030000 D 01
oooo ^oooooooooL
O^OOODODOOJOOOOO
INDRA TEA
Najboljši ln najfinejši čaj na svetu! Melange iz najfinejših in najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikatesnih trgovinah in drogerijah.
Na debelo razpošilja: 1743 10—2
INDRA TEA IMPORT COMPANV, TRST.
Za $i>et\
1646 5 4
priporoča svojo veliko zalogo
pristno pozlaenih
nagrobnih
krizev
po najnižjih cenah
trgovina z želez-nino
Štefan Nagy
i Ljubljana, Vodnikov trg 5.
Največja izbera
najboljših in najcenejših
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Večletno jamstvo.
Lastna delavnica za poprave
šivalnih strojev
' vsakega sistema.
1348 io_6 Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17
"Kraški Teran"
vsestransko garantiran vsled f* ugodne letine, neprekosljive kva-litete imasB.cft3»jr>«>A» J
od 56 litrov dalje
Anton Černe,
posestnik v Tomaji, p. Sežana.
Op.: Cene so mu sedaj še ugodnu nizke.	1"69 i>
Istrska vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateijee, belo rdeče n teran. Specijaliteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 158320-10
UU2 100 33
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenit z več ko 600 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reci
Hanns Konrad
torarna ia are ln Izvozna trgovina Most it. 955, Češko
Ptiti tm«. alk. remontofr • ura ■ iildro, , ,
•Utoni Bonkopf patent t trpežnem futralu	(fin O TA
Ii jeleaoTega u»nja i elejj. rerlilco U nik-	8 U' U
U* U priTeakom, komad --————
Dr. Med. Un. Jernej Demšar
se je po dveletni specijelni izobrazbi na dunajski občni bolnici (na oddelkih prof. Richla, Neumann-a in Langa) in na polikliniki (na oddelku profesorja Frisch-a) povrnil ter začne
začetkom novembra ordinirati
za kožne in spolne bolezni.
Ljubljana, Prešernove ulice, Mestna hranilnica,
II. nadstropje,
17662-
Št. 918
Razpis.
1759 3-3
Mestna občina v Crnomlji razpisu e
službo knjigovodje mestne hranilnice,
ki se ima ustanovit.
Letna p.ača 1600 K, varščina 1000 K. S pomno*°njem protret« se plača niša. Ponudbe ae naj stavijo mestnemu županstvu v Črnomlji do 15 novembra 1904.
JV{e5toc žtipan^tuc Črnomelj,
dne 16. oktobra 1904.
Župan :
Janko Puliek.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
Izdeluje oele ornate,
kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obha-jllne burze, štole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvrSuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.

registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
S/\
i t lastni Hiši f v ujubijani j y lastni Hiši $
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—83
4'
2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
HT Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
K 5,245.845*40.
Upravno premoženje kmetske posojilnice znaša
stavSeg hran- K 5,089.883-14. Dpern0a™i K 23,806*306*40. Szakiadraez' K 98.238*41.
t y K
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranilničncga urada št. 828.406. — Telefon št. 185
i/
Kamnosek
IGNACIJ ČAMERN¥
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte ln proračune.
1007 24—<!0
OGLASI

MEW-Y0RK in LONDO«
nista prizanašala niti evropski ce->*t\ . .lini ter Je velika tovarna srebrnim & prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj E,'proti majhnemu plačilu delavnih moCi.
Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po-4 šiljam torej vsakomur sledeče predmet« le proti temu, da se mi povrne
[jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nO*
zev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic ii
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnlk žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal* nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal« nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlkforla čašlč za pod* klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čaj; i kom. najfin. slpalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo jld. 6.60*
Vseh teh 42 predmetov je popreV stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni <}ld. 6"60. Amo-ričansko pat. srebro je znano, je skoti in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakrSnl slepariji, zavezuje m se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bile. b lago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovansko in priložnostno darilc
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1469 19
A. HIRSCHBERG-a
eksportai hiši američanskega pat srebrnega blags
na Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,	.
ali če se znesek naprej vpošlje.	^ "J^
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varst- ^ veno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako ladovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolka S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški (d) avnik
C
sp^ Novosti
1647 4
^ modnega svilenega blaga
m
največja izbera
pri
Alojziju Persche
Pred Skotijo št. 21. Ljubljana,
Važno! za Važno!
.rgOTce ia živinorejcB.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za dezinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—14
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija jlnton Kane
LJubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In poStnlne prosto
pošilja vsakemu na zahte vanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino, optiškimi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 9 >2 52—23
Dietingerjev"nasl.
Teodor Fehrenbach
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem ura od r80 gld., srebrna rem.-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izvršujejo se tudi vsa v to 31 roka spadajoči popravila natančno, vestno ln Jako ceno.
Optični zavod


Fr. P.lZajec,
v Ljubljani, Stari trg št 26.
ta B
T3	(D
S-	d:
S	O
&.	_.
S-	3 So
b	cr
ca gi
sa £.
t/s cr
i P
a
S £
~ n o
B =
W «
CJ Ki
tx o
<u
bT
o g
s I
m
S
N B _ o o °
o
> cS
o a ■a
a>
o o N
N
o •a
t,
o
>0
J?
t*
•a
o «
n
v O
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—14
Karol Kavšeka nasl.
SCHNE1DER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamoreznice, vratila. čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
!

***** t
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega == blaga =
se opozarja na tvrdko

HUGOIHL
;
v ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
196 52-3H
f suknenih ostankov.
1055 52—19
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WEIBLi
J. SpfeitzefHja naslednik Ltjubljatia, Slomškove ulice št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko sna-
dajočih predmetov: *18no om.^. «. Bt„oi. obhajlln. mi«, og.^L mi.o JoMm.fno
v""nde' "tolpne kBlie> 8tediinik-
nimi oporatrd^brez' vijakov.'	in	Pl"ht" P° najnovejšem zistemu s samodvigal-
j";. -
Iz Ljubljane v Iew l ork
Brzoparniki: „Kalser Wllhelm II.", „Kronprlnz Vfllhelm", „Kalser Wllhelm der Crosse", ,,Kalserln Miri a Theresla" (največji in najhitrejši parnikijjstane vožnja
Zopet znižane cene!
Prosta hrana že v Bremenu.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice št. 35
1361 11	nasproti stari „TIŠIerJevl" gostilni.
crq
PT a
o	y
M<	3
H.
Ci<	»T O
<	5*
p	p
o	B-
»i
BK	g
o	•• <1
05

i
Zdravje je ran j večje bogastvo!

Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. «*»
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo nndulio, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebuvo, čistijo kri in čreva. Prežend velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti liripavostl in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20-9
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 3B; poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. '— Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-— K. I 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-— K. S 5 ducatov (60 steklenic) 17*— K.
3	ducate (36 steklenic) 11-— K. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barctinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zof\ja Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1. 1360.	lekaffla, Zagreb, Ustanovljena I. 1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
V
Zdravje je največje l>og-astv<
'---4-	—
!
7
40.000 smrekovih in jelkovih, 2000 bukovih, 2000hra-stovih in različnih dr u gih vr st,p o stav-Ijeno v Ljubljano. Ponudbe s cenami sprejema
A. Deg henghi
lesna trgovina
Ljubljana.
6 mesecev na poizkušnjo!
3 mesece krediti Popolno zastonll
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1704 20—3
v popolno zadovoljnost
rvojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-slkansko, antlmagnettško, sistem
Samo
fl. 2-25
verižico in iute-ralom
Roskopf=patent=rem. uro s sidrom št. 99
s plombo
v črnem imit. jeklen, ali ni-kelnastem okrovn, pat. omail. kazal išče, 31» ur idočo, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, v futeralu iz jelenine, z nikeln. verižico i u priveskom za ceno 2*25, komadov gl. 0*50, 0 kom. #1. 12*o0. Ista ura z dvojnim pokrovom 15*50. Cene sluteni „lt»Nkopf" • ure, brez plombe, kakoršne proilajujo muli urarji in trgovci, komad gl. 1*75.
Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v nepokvarjenem stanu. — Pošilja proti povzetju ali če se denar pošlje naprej
Prva tovarna nr
v Mostu (Briix) št.	1099, (Češko)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilustr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
»o »o	»n < n »n ^ ^ »n
$ AVGUST REpIČ $
tt

LJUBLJANA (v Trnovem)
izdeluje, prodaja in popravlja vsako- m < — vrstne —
!i01>X
W	po najnižjih conah.	„ Sj^
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode. ^^
»H	'O ^ »n »n »o <n »n
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in ri~ salnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 62-43	Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke godb, točna in solidna postrežba.
Anton Schusfer
Ljubljana, Spitalske ulice 7, Ljubljana
priporoča
s^ novosti
v konfekciji za dame in dekiice: bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode ; vsakovrstne ledne, krasne barhente, šerpe, = različne garniture in flanelaste odeje. =
Solidno blago! ===== Nizke cene! Vzorci na zahtevanle poštnine prosti.
I
U
I
S
S

S
J_
Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo
velijo zalogo
?
J^umberško, belgijsko in š^ijsko platno v vseh širinah, nameni prti, servieie, brisalke, Šepni robci, ši/oni in pavolnato blago.
Švicarske vezenine.
Perilo ^ opreme nevest
3a hotele in restavracije
ffič&^po izvirnih tvorniš^ih cenah. "^žlZSC
J3 bor no blago/	Velika obera.
Priporočam se preč. duhovščini in si- P■ n. občinstvu v obilni obisk-
y Uelespoštovanjem
Specialna trgovina
v JLjubljani, Petra cesta štev. 8. m) 62_,9
j/a/rt/zie, srebrn in e, (v1 bril j ant o v, diamantov ^
-------------- --------------------,„.. | | |	|,.mi........ ...........BI 111 I II | ..... ........... || .
B
in drugih v mojo stroko spadaj o čih stvari po
easoasesssss najnižjih cenah.
2a mnogobrojen obisk 5C najuljudneje priporoča S spoštovanjem	1643 27—7
J^arol JfoŠa/(, 2latar Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, jalojnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.

r
v u s 01
a ar c o
5M s~
a
t>
e «
v
IVflfl DOGAjNi
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19)
priporoča
1
svojo
zalogo hišne uprava
Spalne ter jedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.

-..... ■	---------s
Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd.
M».rodtl» m«*	M »cw	j«e> i«.
Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 47
ID
31 n
Oa
=1 m 3 o u\ o
ru u

NfllVPfia	najboljša in najcenejša tvrdka za
ndJVCLJd LdiU^Uj naročevanje ozir. nakupovanje
Copieev za pleskarje, sobne slikane,
zidane in miaarje. Lakov, pristnih angleških, za vo
zove
Emajlne prevlake, pristne, *
posi rt i c« h po '/,, '/* Vs *n 1
Jantarjeve glazure za pode.
Ertmu trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega s 4 vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega leaa in pohištva.	288 60
Oljnatih barv, priznano najboljših
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sot oi>f <sda.
Firneža, prirejenega iz ianenega olja, prmtntga, krnskega.
Steklarskega kleja, pristnega, sajumeeno trj>bžneg6.
Gipsa,alabastersk?ga in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apoo.
Barv, suhih, k e rn i «n 1 h. prste
n1 h m rudninskih
Kleja. za mizarje m sehne Blikerje. Vzorcev za slikarje, najnovejših
Ustanovljeno 1. 1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani.	—
4 4 4 •f 4 4 4
t f 4 4 4 4 4
4
•
4 4 4 4 4
ji

Ogleclite si pri nakupu
Novo došlo
modno blago največje izbere, 120 cm široko, met. od 45 kr. do gld. 4\50, svile in baršunov met. od 65 kr. napr., flaneli 70 cm široki met. od 19 kr. naprej. Sukna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga,švicarske vezenine in čipk. Žensko in moško perilo: srajce od 39 kr. naprej, kravate, pletenine in dežniki. Velika izbera preprog in posteljnih garnitur.	10io 52-19
Novo vpeljano f
Konfekcija za dame! kakor: bluze (lastni izdelek), krila, površne jopice (Paletote) i t. d.
po znano nizkih cenah!
444-t-44444444444444444444444444-*44
KPjS&SI
Mi,as8etole A. Primožič
pri tvrdki ssss
s«.
11
							
							
Zahtevajte pH nakupu
871 60-3H
Sf
25 znamko ,Jelen".
chicht-ovo
™ČMBi Ono je
zaj am če n o čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.

■J » > Vf
.■.•■'■•'V-:, . .........A*-.-?' ■: v Z : ■
Varstvena znamka.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
se povsod!
lndiLjatel; ia *d(*vorail ar»4aik: Kri l|M<tl| Žltslk.
lisk .Katoliške Ti»kam«« v Ljubljani.