METOVALEC.
Miran gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno
c. kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
»Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
rati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani 16 gld, .'/» strani 8 gld.. na 7* strani 5 gM. in na '/e strani 3 gld. Pri večih naro-
serati
na Va strani 8 gld.. na '/* strani 5 gld.' -/a »nam o gm. m >ecm naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, L,Wallfisehgasse Nr. 10).
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5.
St. 23, V Ljubljani, 15. decembra 1889. Leto VI.
Obsetf: P. n. gg. udom c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Da konji ne love vajetov z repom. — Kako je kmetovalcu gospodariti? - Kadar živiua zvrže. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr kmetijske družbe kranjske. — lnserati.
P. n. gg. udom c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V malo dneh bode dokončano leto in ž njim tudi poslovno leto kmetijske družbe. Da moremo vzdržati red v dopošiljanji družbenega lista ter v družbenem poslovanji, prosimo najuljudneje vse gg. družabnike, da pošljejo letnino za 1. 1890. nemudoma dotičnemu podružničnemu predstojniku, oziroma neposrednje glavnemu odboru v Ljubljani.
Kavno tako prosimo tudi gg. naročnike ^Kmetovalca", da kmalu ponove naročnino za 1. 1890.
Vse prijatelje družbe in kmetijskega napredka pa prav uljudno prosimo, da nam tudi letos ob novem letu, kakor prejšnja leta, pridobe obilo novih udov, oziroma naročnikov.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
če voznik nizko sedi, in kadar imajo vajet pod repom, nisi jih več gospodar. Navadno prično dirjati in vozijo semtertja. Kakor hitro pa vajeta z repom ne morejo ujeti, pomirijo se brž. Take konje navadiš mirno teči in jih sploh odvadiš te sitne in ob enem nevarne razvade, ako privežeš rep s kratko vrvico, ki je dolga od repove korenine do skočnega člena, zgoraj na repov jermen, spodaj pa k vagi ter sredi vrvi pritrdiš drugi jermen, s katerim pritrdiš rep k vrvici. S tem jermenom je rep trdno privezan k vrvici, kar ne dela konju nobenih sitnosti, ne more pa nikakor vajetov loviti.
Da konji ne love vajetov z repom.
O tej razvadi smo v „Kmetovalci" uže nekatere krati pisali in tudi uže odgovarjali na vprašanja o tej reči. Vajete najrajše love z repom prav žive, razburjene in nervozne kobile. Preže ti neprenehoma po njih, zlasti
Kako je kmetovalcu gospodariti?
Kmetovalec mora tako gospodariti, da dobiva iz posestva kolikor moči veliko čistega dohodka. Ta je tem veči, čim manj stroškov in čim več dohodkov ima gospodar. Gospodarjevi dohodki so letni pridelki, katere poproda ali jih pa doma porabi. Velikost dohodkov je zavisna od množine, dobrote in cene za prodaj namenjenih pridelkov. Stroški so vsakovrstni in zavisni od velikosti Podoba 42. gospodarskega premoženja ter od množine in cene porabljenega dela. Te stroške imenujemo s kratka stroške pridelovanja.
Če dobiva gospodar obilo dohodkov za prodone pridelke, ni še gotovo, da ima tudi veliko čistega dohodka. Kajti čisti dohodek od gospodarstva je tist dohodek, ki mu ostane kot čista lastnina potem, ko je poplačal vse stroške pridelovanja. Ta čisti dohodek ni zavisen edino
le od obilih letnih pridelkov, ali pa od majhnih stroškov pridelovanja, ali morda le od primernega užitka iz ene ali druge vrste gospodarstva, kakor n. pr. iz govedoreje, svinjereje, poljedeljstva, sadjarstva i. t. d., ampak čisti dohodek gospodarstva zavisen je od skupnega dohodka vseh gospodarskih vrsti. Te morajo biti namenu primerne, v pravem medsebojnem razmerji in vzajemno zvezane.
Gospodariti je torej tako, da dosežemo s pomočjo vseh posameznih gospodarskih vrsti in užitkov največe pridelke in kolikor moč po ceni, t. j. z malimi stroški. Te pridelke nam je za gotovo in po najviši ceni spečati ali doma primerno ukoristiti. S pridnim kmetovanjem ne dosežemo še tako primernih dohodkov, če si nismo najprej gospodarstva s preudarkom uredili. Umno kmetovanje je mogoče sploh le na podlogi umne uredbe gospodarstva. Kakor je treba za zidanje ali gradnjo stavb primernega načrta, s katerim prora-čunimo tudi stroške in gradivo, ravno tako je treba tudi za kmetovanje zdravega preudarka in gotovega načrta, po katerem je gospodariti. Kako pa naj uredimo svoja gospodarstva ? Tako, da si izvolimo najprimernejše gospodarske vrsti za užitek! Bodo naj v taki medsebojni zvezi, da donašajo z ozirom na krajne in gospodarske razmere najbolj primeren dohodek iz posestva. Tak primeren dohodek bodemo ob sedanjih stroških, ki postajajo dan za dnevom veči, le tamkaj dosegli, kjer nam donašajo vse gospodarske vrsti kar le mogoče ugodne dohodke. Če nam tudi časi da ena ali druga vrst gospodarska prav lepe dohodke, utegne biti skupni dohodek od celega gospodarstva vender le neprimeren in slab. Posamezne vrsti nam torej nikdar ne zagotavljajo pravega dohodka, če jih še tako marljivo oskrbujemo, temuč je dohodek gospodarski zavisen od skupnega dohodka vseh gospodarskih vrsti. Vse se nam mora sponašati!
Koder ni gospodarstvo s preudarkom urejeno, manka zdaj tega, zdaj onega. Med posameznimi vrstmi in užitki ni prave vzajemne zveze. Gospodarstvu manka pravega tiru. Kmetovanje je težavnejše. Uspeh gospodarjenja pa navadno nepovoljen. Če tudi dobiva gospodar iz ene ali druge vrste kak poseben užitek, vender je le premajhen z ozirom na pomankljivosti in neprimernost ostalih užitkov.
Leto za letom dobivaš slabe dohodke, če si prav ne ukoriščaš zemljišč, če ne prideluješ najprimernejših sadežev, če neprimerno svojemu gospodarskemu položaju ravnaš živinorejo itd. itd. Tako gospodarstvo gre rakovo pot! Če si pameten, popravljaš sicer hibe zdaj tu, zdaj tam. Ali škoda ti le ostane!
In bodisi gospodar še tako marljiv, vender le nima pravega uspeha, ker gospodari po vodilih, kojim manka prave zveze. Večkrat ukrene to, kar mu ravno na misel pride. In koliko njegovim naredb ni zavisnih od slučajnih nagibov ?! Če se pozneje prepriča o drugačnem uspehu, prenareja započeto delo. In tako izkuša zboljšati napačno svoje ravnanje in kmetovanje šele po nastali škodi. Takim neprilikam in taki škodi se uže s kraja izogne gospodar, če si uredi svoje gospodarstvo s preudarkom, če si izvoli take vrsti užitkov, ki mu zares prinašajo pravih dohodkov.
Kmetijske in kupčijske razmere so se dandanes tako predrugačile, da ni več moči gospodariti po starem kopitu, sicer u božamo popolnoma. Vsak dan čujemo tožbe o slabih letinah, o slabi kupčiji, o različnih rastlinskih boleznih, škodljivcih, uimah, kako dragi
so delavci itd. itd. Treba je zategadelj tudi nam pre-udarjati in računi t i, kako bodemo sedaj preuredili svoje gospodarstvo, da bode primerno razmeram, v katerih sedaj živimo in gospodarimo. Le tako si moremo pomagati iz sedanjega žalostnega položaja.
Posedaj nam bode pridelovati pravšno le take sadeže, ki jih je v resnici vredno. Pri poljskih sadežih bode treba "pravega kolobarjenja. Živinorejo bode urediti primerno našemu gospodarskemu namenu. Poprijeti se bode z vsemi silami umnega sadjarstva. Zemljo je treba, da bode rodovitnejša, namenu primerno gnojiti in obdelovati itd. itd. Stroškov se moramo po možnosti ogibati! Nasprotno pa moramo kolikor le moči pomnožiti vse vrste dohodkov. Le tako si moremo zboljšati svoj gospodarski položaj, drugače pa ne ob današnjih razmerah !
—n.
Kadar živina zvrže.
Živina zvrže, to se pravi, ako rodi sad, ki v ma-ternem telesu ni še toliko dorastel, da bi rojen mogel živeti. Zvreči se pravi: mrtvo mlado roditi, ali vsaj tako negodno, da se ne more pri življenji ohraniti, čeravno se dozdeva, da bi živelo.
Od zvrženja moramo torej ločiti prezgodnje vrženje; ono je zvržek, to pa negodno mlado.
Ljudje sploh mislijo, če pride mlado še brez dlake, golo na svet, da ne more ostati živo; če pa pride že z dlako, da more živeti. Čeravno je gotovo, da z dlako obraščeuo mlado je vselej bolj godno nego golo, vender ni res, da bi ono moglo vselej živo ostati.
Izkušnje uče to le: Če mlademu le še 3 ali 4 tednov manka, ohranilo se bo laže pri življenji, nego ono, kateremu še 8 ali 9 tednov manka. Ce mu manka pa še 10 ali 12 tednov, ni moči, da bi živelo.
Večidel zvrže živina nanagloma; le včasih se pokažejo ene dni prej neKatera znamenja: otok pisk, žle-motok iz sramnice, ali če je mlado že delj časa mrtvo v maternici, smrdljiva sokrvica, nepokoj živine, kakor da bi jo klalo itd.
Vzroki, da živina zvrže, so mnogoteri. Poglavitni vzrok pa je, da je nektera živina že take nature, da rada zvrže, če se ji le količkaj napačnega primeri; če je pa enkrat zvrgla, ostane ji to rado za večkrat. Nektera živina je taka, da ne more mladega storiti, kakor hitro je postalo veče. Kakor želodec, ki se je prenapolnil, iz-meče iz sebe preobilo hrano, taka je tudi nektera maternica.
Sicer pa živina zvrže, če je premlada in je preslabo bila ubrejena, če je za kakšno hudo boleznijo bolna, da kri, namesto k maternici, teče obilneje h kakemu drugemu vnetemu ali sicer bolnemu delu; če se pretegne, če prehitro dirja, skaka, če se udari ali sune v trebuh; če se ji sprijena, plesniva, gnila piča daje, ali zmrzla repa, krompir ali druga taka piča, če použije na kakšen način španjskih muh, strupenega brinja, rožičkov rže-nega klasja itd.
Pomoči, kadar živina zvrže, ni posebne treba. Če so že vsa znamenja, da ima živina zvreči, naj delamo, kar hočemo, vender bo med lOOkrat 99krat zvrgla; da bi za-branili, nimamo nobenega gotovega pomočka. Edino je, da živino pustimo popolnoma pri pokoji v hlevu. Ce jo
zelo kre popada, dajmo ji kamilične vode večkrat; če je posebno dobro rejena in debela, moremo ji nepokojno kri potolažiti, ako ji na vratni žili malo krvi izpustimo (kobili ali kravi kake 3 kilo).
Ce pa tok smrdljive sokrvice iz sramnice kaže, da je mlado v maternem telesu poginilo in gniti začelo, naj zvrže živina brž ko more, da pride mrtva stvar iz nje.
Razne reči.
—	Ameriška rdeča detelja. Kakor pri vsaki dragi trgovini s semenom, tako delajo nadležno konkurencijo Američani tudi z deteljnim semenom. Ker je seme ameriške rdeče detelje cenejše nego od domače, zato brezvestni trgovci kaj radi goljufajo kmeta ter mu prodajajo ameriško seme za domače. Seme je težko spoznati, a ozelenela detelja se pa lahko spozna. Ameriška rdeča detelja (pri nas imenujejo rdečo deteljo tudi štajersko ali dveletno) loči se od domače po tem, da so listni peclji in spodnje plati listja kosmate, zgornje plati pa navadno popolnoma gole, če pa imajo kaj dlake, stoje posamezne kocinice po konci. Domača detelja je prav zelo malo kosmata, in dlaka leži. Razen manjšega pridelka ima pa ameriška detelja še to veliko napako, da je dokaj bolj občutljiva proti mrazu, suši i. t. d. nego domača in tudi nikdar tako visoka ne vzraste.
—	Da ti okna v hlevih ne zamrznejo, potresi mokra, kakeršna so vedno v hlevih, z drobno stolčeno soljo. Solna voda zmrzne še le ob Imdem mrazu, kakeršnega navadno ni pri nas.
—	Surovo maslo pa goveja krma. Slama je najslabša krma molznim kravam, od katerih mleka hočemo delati surovo maslo. Ta krma je tem slabša, ako jej nič druge in krepke piče ne primešavamo. Maslo se vleče in maže kakor loj, nima finega okusa in je zamazano videti. Tudi se smetana težko v surovo maslo mete. Nič kaj boljše ni staro, zaležano, trdo in slabo splavljeno seno. Dobro pa je sladko seno in kaj izvrstna krma. Izmej gomolja daje repa mleku pa tudi surovemu maslu jako neprijeten okus; boljša je pa pesa in rumeno korenje (mrkevca). Ogrščične prge, pšenični otrobi in oves dajejo mehko in mastno surovo maslo, lanene prge, grah, grašica trdo, pusto, srednje dobro pšenica, ječmen in palmova moka. Najboljše surovo maslo daje dobra paša. Zatorej je spomladi in po leti maslo prav lepo in žolto, a jeseni in po zimi neprijetno bledo, to pa zaradi suhe klaje. Nekateri barvajo maslo, ne da bi koga sleparili, ampak da bi mu dali prijetnejšo barvo. Za barvila rabijo: sok iz rumenega korenja, orleans, saflor, rojevino itd.
—	Nekaj o premenjavi hrane kokošim Precej razglašeno je mnenje, da treba hrano kokošim čestokrat menjati, ako hočemo, da nam dobro prospevajo. Resnica je pa le, da 1 je treba kokošim dajati različne hrane, zlasti če jih vzrejamo po tesnih prostorih. Citali smo, da nekateri to tako razumevajo, j kakor bi trebalo poglavitno hrano menjavatt, to je tisto, katera nam kokoši vzdržuje. Zatorej bodi o tej reči to le povedano: Sploh umestno je in potrebno vsak dan kokošim dati raznotere hrano, le mešana mehka hrana bodi vedno enaka, j Pri večih pitoraih živalih, na primer gevedih in konjih, velja gospodarjem povsod za glavno pravilo: krmiti dokler le mogoče z enako krmo ali na ist način. Kadar pa je treba pre-membe, vedo razumni gospodarji, da treba previdno in polagoma prehajati k drugi piči. Tako ravnati priporočajo tudi izkušnje s kokošimi. Za primer bodi to, da so kokoši vselej po maj jajec začele nesti, ko smo glavno hrano (zrnje) zamenili naglo z drugo. Natančno tehtanje nepoužite hrane v želodci
(malinčku) je pokazalo, da so živali ob naglih premembah menj redilnih snovi použivale nego poprej. Pravilo in vodilo torej je: krmo mladim kokošim prav polagoma menjavati. Vsaka nagla prememba slabo vpliva na rast, to tem bolj, čim pogosteje se menjava. Od tega pravila odstopiti kaže le v boleznih, katerim je kriva slaba, škodljiva hrana.
—	Strnišoa treba podorati. Čudno se mora zvedenemu človeku zdeti, da se za umno ravnanje s strnišči ljudje tako malo brigajo. Dobre žetve so zavisne od dobrega obdelovanja zemljer t. j. da se odpravi plevel, skrbi za prst, kar
| je najlaže, ako se s strniščem prav ravna. Navadno puščajo strnišča. kakeršna so, do jesenskega, čestokrat celo do spomla-danjskega oranja. To pa slabo vpliva na zemljišče. Solnce je izžge, dež izpere, da postane zemlja podobna trdi skorji. V njem shranjene dobre tvarine se v vročini hitro razkrojijo in poizgube, in tako prst oslabi. Izpadlo plevelno seme ne cimi, v zemlji zaostale koreninice in rastline se ne posušijo in tudi ne strohne. — Vsemu temu se odpomore, če strnišče, ako le mogoče, hitro po žetvi plitvo podorjemo in povlačimo. Zemljišče dobi tenko, rahlo odejo, pomešano s plevelnimi ostanki in strniščem. Takšna plitva podoratev ugaja posebno slabim njivam, ker po njih se le po malem trava zarašča. Težko zemljo pa tudi kaže precej podorati, ker sicer postane pretrda, dobi skorjo, in delo je potem jako težavno. Podorano strnišče moramo povlačiti. Če pa tako podorano in povlačeno njivo kmalu potem dež izpere in zemljo zbije, treba zopet po vlačiti.
—	Medlega konja lahko	kmalu podebeliš, ako je^se-veda drugače zdrav, če ga nekaj	časa krmiš z zdrobljenim in nekoliko osoljenim ovsom in mu	daješ na dan po kakega pol kilograma lanenih prg (preš).
—	Od kraka (štihbajn ali spat) zdravijo konje v
Ameriki neki z najboljšim uspehom s tem le mazilom: 175 delov joda, 1500 delov kafre, 250 delov rožmarinovega olja, 3000 delov terpentinovega olja, 500 delov petroleja in 6000 delov špirita.
—	Z zmrzlo pšenico so naredili v severni Ameriki poskušnje glede njene kaljivosti. Te poskušnje so pokazale, da tudi najsilnejši mraz tako rekoč ne vpliva prav nič na kalji-vost pšeničnega zrna.
—	Nekaj besedi o izberi poslov. 1. Ne jemlji nikdar posla, ki zabavlja na svojega zadnjega gospodarja. Ta posel bode tudi tebe opravljal. 2. Ne jemlji nikdar v službo človeka, ki hoče vse znati. Tak človek malo ali pa nič ne razume. 3. Posel, ki si uže naprej izgovori, kaj bode delal in česa ne, ni za nič. — Ako si se oziral na vse to, pa ne pokvari dobrega posla s tem, da mu vse zaupaš.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 165. Uže nekaj let sem se dogaja po zimi, da moji sicer vedno zdravi in dobro oskrbovani konji zdaj eden, zdaj drugi izgubljajo slast in ne marajo ničesar jesti. Ako bolni konj ostane nekaj dni v hlevu, pa je zopet dober. Lansko zimo smo opazili, da dobi vsak tako bolni konj rane na jeziku, in vaški kovač trdi. da moram svojim konjem, ker imajo pretečno krmo, vsako jesen in pomlad osnažiti gobec. Ker pa na to jaz nič ne držim in ker se bolezen pokaže vselej ob najhujšem mrazu, menim, da je vzrok prehlajenje. Kaj je Vaše mnenje, kaka bolezen je to, in kako bi bilo od nje zdraviti? (S. Ž. župnik v P.)
Odgovor: Ta bolezen se ponavlja po naših konjskih hlevih prav pogostokrat, vzrok ji je pa vedno tist, kdor konje
oskrbuje, t. j. hlapec, kateri najbolj zasluži, da bi dobil to bolezen.
*
Dobi pa jo lahko tako le: Eecite mu, naj v jutro, kadar gre ven, pritisne jezik na železno ali medeno (mesingasto) kljuko od vrat, ki je bila vso noč na mrazu. Kakor hitro bode to naredil, čutil bode na jeziku veliko bolečino kakor od opekline, in če je bila kljuka posebno mrzla, mogel bode le z največo silo odtrgati ga, in zgornja kožica njegova odtrgala se bode od njega, ker se je močno prijela mrzlega železa. Na jeziku bode imel rano ali pa mehurje, kar ga bode zelo oviralo pri jedi. — Sedaj bodete pa gotovo rekli: Saj konj ne liže mrzle kljuke. Ees je, da ne, a hlapec vtakne konju v gobec mrzlo brzdo, ki po stari navadi visi celo noč s komotom vred pred hlevom in ki dela konju na jeziku tiste bolečine in mu naredi tako rano, kakeršno bi hlapec dobil, ako bi on jezik pritisnil na ledeno, mrzlo kljuko. Kdor ima kaj usmiljenja do živali, mora pa ga imeti vsak kristijan, ta naj shranjuje brzdo v kakem toplem prostoru, ali naj jo pa pred porabo primerno pogreje. — Iz tega lahko posnamete, kako bolezen imajo Vali konji in kako zdraviti od nje. — Čiščenje gobca, kakor je nekaterim starokopitnim kovačem navada, pa tudi ni nič drugega nego mučenje konj, kar je vredno ostre kazni.
Vprašanje 166. Moja gospodinja dela surovo maslo, ki slovi in ga prav drago prodaja gospodi. Maslo je bilo v najhujši vročini vedno dobro in zelo okusno, a sedaj tožijo prejemniki, da ima lojen okus. Od kod prihaja ta okus, ko je izdelovanje masla nad vse snažno in ga gospodinja hrani med okni v mrzli sobi, koder je vedno mrzel in svež zrak? (A. G. v Ž.)
Odgovor: To so tudi uže drugod opazovali, a dolgo niso prišli vzroku na sled. Sedaj vemo, da svetloba dela lojeni okus. Solnčna svetloba se nam vidi bela, a vender obstoji iz raznobarvnih svetlobnih žarkov. Ako gre solnčni žarek skozi brušeno steklo, kakeršno rabi za okrašanje lestencev (lustrov) v cerkvi, pokažejo se na steni razne barve. Mi pravimo : Solnčna svetloba, ki je šla skozi tako steklo, razkrojila se je v tiste različnobarvne žarke, iz katerih obstoji. Te barve vidimo tudi v mavrici. Solnčna svetloba ima pa neizrečeno veliko moč, razkraja tvarine in tvori druge, in koder je ni, tam se tudi zelena barva v listji naših rastlin ne more delati. Zato vse rastline v temini oblede. Ako pa solnčno svetlobo razkrojimo v one raznobarvne žarke, iz katerih obstoji, pa vidimo, da nimajo vsi enake moči. Višnjavi žarki so silnejši nego rdeči. Denite blago, ki ni dobro barvano, pod višnjavo steklo, in obledelo Vam bode kakor na solnci; če ga pa denete pod rdeče steklo, ohranila se mu bode barva, kakor da bi ga hranili v temini. Višnjavi svetlobni žarki razkroje namreč barvo, rdeči pa ne. Tudi pri maslu je tako. Višnjavi svetlobni žarki, katerih je zelo veliko v solnčni svetlobi (če je tudi oblačno), razkroje gotove dele masla, vsled česar dobi lojen okus. Hranite maslo v tmini (ali pod rdečim steklom), ne pa kakor sedaj na oknu, in gotovo ne dobi več tega okusa. — Ali naše branjevke in kmetske gospodinje, ki prodajajo surovo maslo na trgu, niso ne vedo uže spoznale tega? Gotovo da! One trdijo, da se maslo najbolj okusno ohrani, če je zavito v perje od zelja i. t. d., in res je, to pa zato, ker zeleno perje brani višnjavim svetlobnim žarkom da masla. — Iz navedenega lahko posnamete, da je slabemu okusu Vašega masla vzrok svetloba, ker ga hranite na oknu. Hranite ga v kakem temnem, zračnem prostoru, in kupci se ne bodo več pritoževali čez Vaše blago.
Vprašanje 167. Kje bi dobil drevja, prikladnega zemlji na mojem vrtu? Zemlja je zelo gnojna, ker je bil vrt pred leti zasut s samim čreslom, katero se je sedaj izpremenilo v samo črno prst. Vender dobi vsako drevo raka, mislim, da vsled mokrote, ker teče mimo potok, kateri večkrat vrt preplavi. (A. K. pri S.)
Odgovor: če veste, da Vaše sadno drevje dobiva raka zarad preobile mokrote, tedaj na vašem vrtu sploh sadno drevje
i ue bode uspevalo. Nikdo nima drevesnice na močvirnih tleh, ker bi mu drevje ne uspevalo, zato ne smete nadejati se kedaj drevja iz kake take drevesnice. Naše mnenje je pa vender le, da raku ni toliko vzrok mokrota nego li neprikladna zemlja. Čreslo daje dobro zemljo, a le tam, koder prihaja dovolj z zrakom v dotiko, da se razkroji in da se pogube razne kisline. To pri Vas ni mogoče, ker je bilo čreslo gotovo predebelo nasuto, zrak ne more do njega, vrhu tega pa ovira še voda, da se ne more razkrajati, oziroma da ne more zrak do njega. Voda gotovo ne škoduje drevju toliko, kakor Vi mislite, če le včasih preplavi vrt. Skusite še enkrat nasaditi drevja, in sicer iz kake dobre drevesnice. Predno pa sadite, izkopljite jame nekaj tednov poprej, pustite jih odprte ter primešajte izkopani zemlji nekaj ugašenega apna. Sploh pa večkrat prekop-ljite vrt ter ga pognojite z apnom. Ob vsakem preplavu pa skrbite, da se hitro odteka voda po odprtih ali pa zaprtih jarkih, katerih dno seza do navadnega površja potoka. Priporočamo Vam tudi izbrati prave vrste in pa taki zemlji bolj | pripravne razne češplje in slive. Za vse delo Vam pa priporočamo, obrnite se za svet do gospoda Lenarčiča na Vrhniki, ki Vam na lici mesta more dati najboljša navodila.
Vprašanje 168. Veliko bi mi bilo do tega, ko bi mogel petrolejske sode tako izprati, da bi izgubili ves duh po petro-i leji in da bi se tekočina v njih tudi ne nalezla tega duha ali | celo okusa. Ali mi morete dati kak svet, kako naj to naredim ? | (P. E. v K.)
Odgovor: To se da prav lahko narediti. Poplaknite j prav dobro in sicer po večkrat petrolej ski sod z beležem, ki ga napravite z ravno ugašenega apna in vode. To storite, na pr. skozi en teden vsak dan. Tudi zunaj pobelite enkrat sod. Zadnji dan pa dodenite malo klorovega apna, in ves duh in okus se bode izgubil. Ako morete vse to z vročo vodo delati, tem boljše. Sod je potem s čisto vodo toliko časa izpirati, da teče voda iz njega popolnoma čista.
Vprašanje 169. Ne kaže li slabe detelje uže jeseni gipsati? (Z. S.' v G. v.)
Odgovor: Gipsanje pomaga le po dobro gnojenih zemljiščih. V* tem slučaji je dobro hitro po žetvi po mladi detelji gipsa potrositi. Če je pokazalo, da gips dobro stori, ponovi se gipsanje spomladi po vsaki košnji. Po zimi se naj dete-ljišča z redko gnojnico škropijo, s kratkim hlevnim gnojem, kompostom ali pepelom pa natrosijo.
Vprašanje 170. Zapazil sem med uradnimi vestmi, in sicer v poročilih o odborovih sejah v »Kmetovalci", da kmetijska družba, oziroma glavni odbor, vladi nasvetuje, ali je dovoliti novih semnjev ali ne. Ker tudi naša občina želi semnjev, radi bi vedeli, kako je prošnjo narediti, komu jo oddati in s čim jo podpirati. Prosim pouka o tem. (J. G. v D.)
Odgovor: Pravilno se dobi dovoljenje za nove semnje tako le: Občinski odbor ukrene v svoji seji prošnjo za dovolitev semnjev. Zupan izdela ali da narediti prošnjo, ki se glasi do c. kr. deželne vlade. Prošnjo je kolkovati in pri pristojnem okrajnem glavarstvu oddati. V njej je navesti, zakaj želite semnjev, koliko jih želite, katere dneve, potem semenjski red in pristojbine, zagotovilo, da ima občina primeren prostor in da se zaveže izpolnjevati vse živinozdravstvene naredbe. Kadar glavarstvo to prošnjo prejme, vpraša vse bližnje občine, ki uže imajo semenjske pravice, ali imajo kak pomislek proti prošnji. Z vsemi temi odgovori pošlje okrajno glavarstvo prošnjo deželni vladi, katera jo potem izroči kupčijski zbornici in kmetijski družbi, da se ta dva zastopa izrečeta, ali je semnje dovoliti ali ne. Vlada reši naposled prošnjo. — Vlada se navadno, vsaj nam ni znana izjema, vedno drži izjav kup-čijske zbornice in kmetijske družbe. — Kedaj pa ta dva zastopa priporočata dovolitev? Takrat, kadar je potreba novih semnjev resnična in dobro utemeljena. Semnji so kramarski
ali živinski, ali obojni skupaj. Navadno prosijo obojnih skupaj. Kramarskega blaga je dandanes povsod dobiti, in ni treba zato še semnjev. Kramarski semnji pa naseljenim trgovcem, kramarjem in branjevcem delajo veliko škodo; ti plačujejo velike davke in donašajo tudi občinske priklade, in ker je kupčij ska zbornica zastop teh ljudi, zato oua po vsej pravici pazi njih koristi in se navadno izreče proti dovolitvi semnjev. Drugače je pa z živinskimi semnji, iu to tam, koder imajo slabo živino, slabe ceste in nič železnic. Po Gorenjskem imajo dobro živino, tuji kupci vedo to, gredo od vasi do vasi, od hiše do hiše in pokupijo vse, kar je dobrega, to je, če kmet hoče prodati. Pri Vas je to drugače. Vi kupeujete največ le med saboj in zato morate imeti semnje. Semnjev imate pa morda uže preveč, zato je v resnici malo kje potreba novih. Ako jih pa je potreba, pa to dobro dokažite. Svetujemo Vam pa, v prošnjo ne stavite reči, da se uže zarad njih mora prošnja odbiti, kakor na pr.: občina je revna, s semnji si bode pridobila precej „štantnine", ali pa: ljudje, ki bodo hodili na semnje, puščali bodo v vasi veliko denarja (oziroma po gostilnah), kar bode občini v korist i. t. d. Taka utemeljevanja ne veljajo. Naposled Vam pa to le svetujemo: Sklenite v občinskem odboru ua mestu prošnje za nove semnje rajši, kako bi skupno delali za povzdigo živinarstva. Dobra goved v hlevu Vam bode več nesla, nego semnji. Po Vaših krajih smatrajo semnje žalibog le za prilike razveseljevanja; ua semenj mora vsak iti, če je potreba ali ue, saj nam je znano, da ljudje ženo kravo le „zarad lepšega" na semenj ter niti ne mislijo prodati je. Koliko lepega časa se pogubi, koliko denarja se zapravi in koliko pohujšljivega se na semnjih zgodi! Tudi semnji so marsikje vzrok bedi.
Gospodarske novice.
*	Nj. Vel. presvetli cesar je milostno blagovolil prevzeti pokroviteljstvo splošne kmetijske in gozdarske razstave 1. 1890. na Dunaji.
*	Gospod Leopold Albrecht, župnik v Dobu ter ud naše družbe od 10. maja 1853. leta, umrl je dne 9. t. m. Pokojnik se je vrlo zanimal za napredek naše družbe, kateri je bil zvest ud naprestano nad 36 let. Blag mu spomin!
*	Podružnica kmetijske družbe v Bledu imela je v nedeljo 1. t. m. svoj občni zbor. Zbora te jako živahne podružnice udeležila se je večina udov. Odobrili so letni račun, ki kaže blizu 300 gld. imovine, in ukrenili takoj pričeti priprave za zidanje vzorne moštarnice. V njej bodo udje mogli svoje sadje z dobrimi stroji hitro v mošt izpreminjati, in to brez posebnih sitnosti. Nadejamo se, da bcdeta podružnica in nje marljivi načelnik vedela rešiti to nalogo sebi in- Gorenjski v čast. — Omenjamo, da je podružnica omislila letos svojim udom eno travniško brano in dva soda za gnojnico. Ta dva soda sta na dveh kolesih, imata vojnice ter pipo, ki gnojnico enakomerno raztaka. Tej napravi je namen pospeševati umno porabo gnojnice.
*	Podružnica kmetijske družbe na Krškem zborovala je 5. t. m. ter ukrenila narediti poskusni ameriški vinograd in delati na to, da se dobe ameriške trte po znižani ceni, za revne, če mogoče, zastonj, in takisto tudi modra galica.
*	Popoten učitelj kmetijstva za Primorsko. Namest-
uištvo v Trstu razpisuje natečaj za popolnitev mesta popotnega učitelja po laških delih Primorske z letno plačo 1000 gld. in s popotnim prispevkom letnih 850 gld. Prosilci morajo dokazati sposobnost in znanje nemškega, laškega in deloma slovanskega jezika. —
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seme ruskega lanu.
C. kr. kmetijska družba kranjska naročila bode tudi letos semena pravega ruskega lanu iz Rige na Ruskem. Kdor hoče dobiti kaj tega semena, naj se kmalu zglasi ustno ali pismeno v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, v Salendrovih ulicah št. 3. Ker vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo daje družbi nekaj podpore za nakup tega semena, zato prodaja družba seme, po znižani ceni, in bode letos stal blizu 3 gld. 20 kr. stari mernik.
C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.
Naznanilo in razglas.
Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januvarija 1890. leta.
S poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi sprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati:
1.	S spričevalom, da se je pri kakem kovači izučil za kovaškega pomočnika;
2.	z domovinskim listom;
3.	s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in
4.	da zna brati in pisati slovenski.
Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendije po 60, oziroma 50 forintov.
Prosilci za štipendije imajo predložiti:
1.	ubožni list,
2.	spričevalo o poštenem vedenji, in .
3.	potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
Šola traja do konca junija 1890. leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkov-skega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši.
Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah.
Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika.
Ivan Murnik, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dr. Karol vitez Bleiweis, začasni vodja podkovske šole.
Naznanilo.
Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. decembra t. 1., in sicer: 27. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole, 28. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne decembra t. 1.
Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 1. novembra 1889.
Dr. Karol vitez Bleiweis.
ecr INSERATE
sprejema ..Kmetovalec" po ceni,zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, knjt* list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovalee" za objavljenja pri nakupu > i
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Proti boleznim v vratu,
hripavosti, kašlju, zlasti pri otrocih; — proti boleznim v želodci in mehurji ~
kakor tudi fina namizna kislina voda
je posebno priporočan	(12—22)
koroški rimski vrelec.
Na prodaj pri M. E. Supanu v Ljubljani in pri F. Dolenzu v Kranji
V pni c. Kr.
f
(Salendrove ulice št. 5) dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige: Dr. J. Bleivveis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr. „ „ „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in
kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. r, r, r, Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr.
L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr.
A.dolf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr.
W. Sehleicher: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. M. Rant: Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov. Cena 10 kr
Dr. Simon Strupi: Žininozdravništvo. Cena I gld. 80 kr
SKSr* Naročene knjige pošilja kmetijska družba po poštnem povzetji, kedor pa denar naprej pošlje doda naj tudi znesek za pošto
oooooooooooooooooooo
Pristni
logaški semenski grah
dobiti je pri	(58—6)
podružnici c. kr. kmetijske družbe kranjske v Dolenjem Logatci.
oooooooooooooooooooo •-----
Wilhelm Klenert
prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica za sadil« drevje in vrtnice
-v Gradci. ~ _ .
(Ta drevesnica pripoznana je kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.)
Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlabnitve: divjakov in podlag za prltlikovce; Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja
C6— 22>	za drevorede Itd.
Razpošiljatev pravilno imenovanih cepičev vsili vrst sadja Cenike je dobiti zastonj in franko.
Založba tovarne	*
Pri	l^^al ^
^ Franju Detter-ju v Ljubljani
Jg*^ na starem trgu št, 1, nasproti železnemu mostu (v lastni hiši).
Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja 11 pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo, žito trejo (šrotajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi trombe za gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in
ožemanje po Strakosch in Bonerjevemu načinu i. t. d.
Kmetovalci, ki ne morejo preeej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na pr. o Vseh svetili, o Božiči i. t d. Imam tudi za kmetijske stroje veščega monterja (mašinista, ki se zastopi na sestavo strojev), ki je v stanu vsak stroj, bodisi, da ga goni človek, žival, voda ali par najboljši sestaviti ter ga prirejiti da dobro gre. To je velike vrednosti za kupca mojih strojev, zlasti ker jih monter skoraj nič ne stoji.	(45-12)
Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje od potovaleev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — j> Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatec.
Moj popotnik Ivan Grebene ima mojo legalizo-vano, splošno pooblastilo, nanj se morejo kmetovalci popolnoma zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugače pa prosim se pismeno in z zaupanjem na me obrniti.
S spoštovanjem
Franc Detter.
Objava.
Kr
..ranjska hranilnica je na podlogi od pristojne oblasti potrjenih pravil ustanovila starostno hranilnico, ki se bo 1. dan ja-nuvarija 1890 otvorila. Namen starostni hranilnici je. da svojim udeležencem z dovoljevanjem dodatkov k njihovim prihranjenim obrestim ustvari zaslombo za dobo starosti in onemoglosti.
Udeleženci te starostne hranilnice morejo le oni postati, katere vsled njihove prošnje vsprejme ravnateljstvo. Za vzprejem se tirja nastopno:
a)	prosilec mora pri kranjski hranilnici vlogo imeti;
b)	star ne sme biti manj nego 18 in ne več nego 45 let;
c)	po stanu mora biti tovarniški delavec, trgovski ali obrtni pomočnik. dnevni pisar, posel ali sploh član enakega stanu;
d)	svoje redno bivališče mora imeli v mestu ljubljanskem ali v okraji ljubljanske okolice.
Kdor lioče biti v starostno hranilnico vsprejet. izročili mora osobno pismeno izjavo o pristopu ter jej priložiti svoj rojstni list. svojo liranilnično vložilo knjižico in potrdilo o svojem službenem razmerji, na kar razsodi ravnateljstvo kranjske hranilnice, ki sme vsprejem tudi odkloniti, ne da bi navedlo razloge.
Od obrestij udeleženčevih. naraslih dc konca vsakega leta. preloži se tretjina v starostno hranilnico; k temu preloženemu obrestnemu delnemu znesku se dovoljujejo dodatki, ki ne smejo presegati njegove šestkratne svote; te preložene obresti z dodatki vred so vloga starostne hranilnice, ki se s 4 % v bodoče obrestuje.
Visokost dodatkov se vsako leto določuje; v to svrho se v okvirji napominanega najvišjega zneska vsako leto porabi najmanj 1000 gld.. o višjih zneskih pa vsako leto posebej sklepa glavni zbor.
Če ima tedaj na pr. kdo koncem tega leta hranilno vlogo €0 gld.. znašajo 4 °/0 obresti od nje do konca 1890 2 gld. 42 kr., in če je s to liranilno vlogo postaj udeleženec starostne hranilnice, prenese se koncem 1890 od zgorajšnjih obrestij . — gld. 80 kr. v starostno hranilnico, h katerim dobi prispevek, ki znaša, če je šestkraten.........4 » 80 »
Ta udeleženec bo imel tedaj začetkom leta
1891. v starostni hranilnici vlogo......„ o gltl. BO kr.
kateri znesek se mu zanaprej obrestuje po 4 od sto. in istotako sc postopa pri sklepu vsakega nadaljnega leta. Za takega udeleženca se kažejo tedaj obresti od njegove hranilne vloge 60 gld.. skupaj s 7 gld. 22 kr.. tedaj z nekaj nad 12 odstotkov.
Terjatev na hranilnični račun z dvema tretjinama obrestij si more udeleženec vsaki čas kakor vsako drugo jiranilničuo ter-'
jatev popolnoma ali deloma izplačati dati, ne da bi zaradi tega zgubil znesek, ki mu je bil pred izplačanjem pri starostni hranilnici na dobro zapisan; vender je pa vsakemu na lastno korist, da si ne ohrani samo svoje hranilnične terjatve, marveč si jo tudi po možnosti pomnoži.
Terjatev pri starostni hranilnici se pred izpolnjenim 55. letom udeleženčeve starosti ne more vzdigniti in le v posebno ozira vrednih slučajih more ravnateljstvo prejšnje izplačanje dovoliti; čepa udeleženec pred izpolnjenim 55. letom umrje, izplača se takoj njegovim dedičem.
Če doseže terjatev kakega udeleženca pri starostni hranilnici znesek 1500 gld., obrestuje se ta sicer zanaprej kakor vsaka druga hranilna vloga, ne dovoljujejo pa se več dodatki, in isto velja tudi za slučaj, če si je dal svojo hranilno vlogo popolnoma izplačati ali pa je že preživel 70. leto svoje starosti.
Kakor hitro pri kakem udeležencu ne veljajo več pogoji vstopa, more ga ravnateljstvo od nadaljne udeležile pri starostni hranilnici izključiti, v katerem slučaji se mu na njegov račun pri starostni hranilnici vknjiženi znesek takoj z naraslimi obresti vred izlpača._
Ce se je vsprejem v starostno hranilnico na podlogi podatkov o neistinitih osobnih razmerah (tedaj posebno za račun in na korist druge kakor navedene osobe) dovolil, zapadejo že dovoljeni dodatki hranilnice in na račun starostne hranilnice narasle obresti na korist slednje.
Da se namen starostnega preskrbljenja v istini doseže, je terjatev do starostne hranilnice izključno osobna. tako da vse pravice kakega udeleženca do starostne hranilnice ugasnejo, če udeleženec s svojo terjatvijo potom pravnega opravila mej živimi razpolaga ali če se nanjo pridobe izvršbene ali zavarovalne naredbe.
Premembe stanu ali bivališča morajo udeleženci starostne hranilnice tekom meseca ravnateljstvu kranjske hranilnice naznaniti.
Iz priložene tabele naj se razvidi, kako se vloge udeležencev, ako so dodatki fikratni. tekom let pomnožujejo. in da se more tudi z malimi sredstvi za dobo starosti in onemoglosti pridobiti varstvo zoper najskrajnejšo silo.
Natančnejše o uravnavi starostne hranilnice je razvidno iz pravil, katera se na zahtevo brezplačno izročajo.
Mnogobrojen pristop naj torej dokazuje, da se blagovoljni namen kranjskega hranilničnega društva prav umeva, zavod ta pa naj na blagor štedilnega in delavnega prebivalstva uspeva in se vedno bolje razcvita.
Tabela
o možnosti naraščanja terjatev v kranjski hranilnici in ž njo spojeni starostni hranilnici
Pri 4% obrestovan ji
m
Če vložnik ni vdele-ženec starostne hranilnice
Terjatev pri kranjski hranilnici
gld.
kr.
Če je vložnik ob enem udeleženec starostne hranilnice in se vzame kot premija šestkratni vsako leto prepisani obrestni delež
Terjatev pri kranjski hranilnici
gld.
kr.
Istodobna terjatev pri starostni hranilnici
gld.
kr.
Skupaj
gld.
kr.
enokratni vlogi 100 gld.
po	10. lotih po 15. letih
po	20. letih
po	25. letih
po	30. letih
148 180 •21!) •2117 326
•24 52 80 72 8
letni vlogi 20 gld: po 10. letih po 15. letih po 20. letih po 25. lotih
letni vlogi 50 gld.: po 10. letih po 15. letih
249 417 (521 869
84 12 4 60
130 148 160 103 220
21
60 60 59 97
125 221 349 516 732
25 88 64 59 97
255 370 , 519 710
953
46 48 24 18 94
231 373 534 718
91 15
44
58
124 307 605 1055
89 21 42 48
356 680 1139 1774
80 36 86 6
625 1044
3(5 4
580 933
15
42
315 773
39 6
895 1706
54 48
Od ravnateljstva kranjske hranilnice.
Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume talni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloea obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena.
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-žarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej m v najboljši kakovosti narede.	(1^ "J
Vrtnarja,
ki se je uže pečal praktično z sadjarstvom in zelenja-darstvom sprejme	>70—2)
Jos. Lenarčič na Vrhniki.
Pogoji po dogovoru pismeno ali ustno.
Bolezni želodca
Najboljši, najcenejši naj-
sigurnejši in najstarejši
CrNOJIVO
za sladoruo peso, limelj, trto, krompir, lan, ze-lenjad, kakor za vse druge rastline
kakor tudi za vsako zemljo je
^zgoščeni goveji gnoj
(V ml'ni i s (le lioenf)
Ta gnoj je pripoznan od kmetijskih veščakov, ima zajamčeno vsebino od organskega dušika, fosforove kisline in kalija ter ima v sebi preko 60?/o organske snovi.
Ta gnoj je iz I. c. kr. izklučno priveligovane in patentovane avstro-ogerske tovarne za zgoščeni goveji gnoj v Temešvaru (Bratje Saxl.)	(24-16)
GLAVNA PISARNA: Dunaj, III.; Rennvveg Nr. 20/qu. ZZZ Uzorci in poučne knjižice se zastonj pošlejo.
»Ljubljanski zvon".
(2-10) Stoji pol leta gld
2.30, četrt leta gld. 1.15.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦ ♦ ♦♦
X priporoča po zelo nizi, i ceni okove za okna; in vrata, štor je za štokadoranje, ++ J samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši JX ♦ kamniški Portland- in Homan-cement, sklejni papir (Dachpappe) in ♦♦
Andr. Druškovič
trgovina s železom, mestni trg št. 10,
♦♦
XX ♦♦
xt
XX XX
asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena
sledilna ognjišča in njih posamezne dele
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
Za poljedelstvo:
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
IPP^ Tudi se dobiva zmerom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gyps)
za gnojenje polja,	(42—15)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s Picooli-
§jevo „Esenco xti želodec", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelovatelj lekarnar Piccoli v Ljubljani (na Dunajski eesti) proti poštnemu povzetju.
Izdelovatelj pošilja
esenco za želodec
v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 3(5 kr., poštne stroške trpe p. t. na-
Posamezne steklenice dobijo se pa razven pri zdelovatelju lekarju PIC-COLI-ju „pri Angelu" v Ljubljani po
Varstvena znamka. 10 kr., tudi še pri lekarju Rizzoli-ju v Rudolfovem in skoraj po vseh lekarnah na Primorskem, Tirolskem, Koroškem, Stajarskem in v Dalmaciji in sicer po 15 kr. steklenica