l*t0 1875. 203 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXX. — Izdan in razposlan dne 10. junija 1875. §4. Postava od 18. maja 1875, o premenah v določilih o potrošnini, ki jih je potreba po novi meri in vagi. Zaradi nove mere in vage ukazujem s privolitvijo obeli zbornic državnega zb°ra takö le: Člen 1. ^toera občne potrošnine od piva (ola), po tem potrošnine od žganja in od cukra. . Za niže imenovane davščine se — z odpravo dozdanjega preizrednega pri-ada k njim — izmera postavlja takč, namreč: A. Za občno potrošnino od piva: 1. Pri narejanji piva (Drž. zak. 1869,. št. 49) od vsakega hektolitra in 'Sake saharomotrove stopinjč pivne začimbe na 16*7 kr. , 2. Pri pivu prodajanem v množinah izpod 60 litrov po colnem izimku ister- Ui in dotičnih kvarnarskih otocih (Drž. zak. 1866, št. 20) od vsakega hekto-lh'a piva na 2 gl. 20 kr. B. Za potrošnino od žganja vsakovrstnega: 1. Pri narejanji ali kuhanji takega žganja: 1. V žganjarnicah, katere so podvržene poprečnemu davku, odmerjanemu pridelovavnosti posod za vrenje namenjenih (Drž. zak., Št. 90), ali ki davek prostovoljni pogodityi plačujejo (Drž. zak. 1868, št. 24, čl. III), od vsakega e*Uolitra in vsake stopinje zapovedanega stodelnega alkoholometra na 10‘7 kr. 2. V žganjarnicah, ki so podvržene tako imenovanemu davku od drozgalič-prostora (Maischraumbesteuerung) (Drž. zak. 1868, št. 24, čl. III): (8lo,*«i«ch. ) 45 a) Po tem, koliko držč za vrenje namenjene posode, od vsakega hektolitra: aa) če se podelujejo močnate reči, kamor se štejejo krompir, korun, vsa žita in sočivje, pa tudi če se podelujejo repe in repna melasa, na 66 kr.; bb) če se podeluje pečkato sadje, namreč: jabelka, hruške, drenulje 1 enakšno, po tem korenine in pivarski odpadki, na 44 kr. ; cc) če se podelujejo vinske tropine, na 33 kr. ; dd) če se podeluje kosčicasto sadje, kakor: češnje, slive i.t.d. po tem vin0) vinske droži, vinski mošt in sadjevec, na 66 kr. b) Po množni pridelka in po stopinjah, kolikor jih ima, če se podelujejo c0' krarski odpadki razen repne melase, sirup cukrovi, krompirjevi ali žitm a11 druge tekočine, ki imajo v sebi več cukra, nego robe gori (a) naštete, ali pa škroba, na 107 kr. od vsakega hektolitra in vsake stopinje alkohola na zap0' vedanem lOOdelnem alkoholometru. II. Pri žganji prodajanem v množinah izpod 56 litrov po colnem izim^_u Brodskem in tudi isterskem ter po dotičnih kvarnarskih otokih (Drž. zak. 180 i št. 175, čl. III; št. 56) od vsakega hektolitra: 1. Za rum, arrak, punč-esenco, likér in drugo oslajeno žganje, po tem V1 nocvet imajoč po 55 alkoholometrovih stopinj in čez, na 10 gl. 2 kr. 2. Za žganje pod 55 alkoholometrovih stopinj, na 6 gl. 68 kr. C. Za potrošnino od cukra iz domače robe : 1. pri cukru iz repe delanem (Drž. zak. 1865, št. 105): a) od vsakih 100 kilogramov frišne repe, na 73 kr; b) od vsahih 100 kilogramov posušene repe, na petkrat tolikö, kolikor velj^ friŠno repo. 2. Pri cukru ne iz repe ampak iz drugega česa narejanem (Drž. zak. 1®^ ’ Št. 27; 1858, št. 175 C 2): a) od vsakih 100 kilogramov žlezastega cukra v tekočem stanu (Glucose) 41 kr.; b) od vsakih 100 kilogramov žlezastega cukra v zrnih na 4 gl. Člen 2. Izmera potrošninskega povračila pri izvozu piva, žganja in cnkra čez colno Pri izvožnji piva, žganja in cukra čez colno linijo odmerja se povra<$ potrošnine : A. Za pivo, katero brez ogelne kislino ima najmanj 2‘/a saharometrovi pinji ter se v množinah po 1 hektolitru najmanj izvaža (Drž. zak. 1858, št. 1 1859, Št. 219; 1869, Št. 54, §. 7): 1. Brez ozira na to, kako močna je začimba, iz katere izhaja pivo, od vsa hektolitra na 1 gl. 50 kr. ^ 2. Z ozirom na najslabšo začimbo, katero je pivo izvažajoči pivar na,r^y pred izvozom, od vsakega hektolitra piva in vsake saharometrove stopinj0 te čimbe na 16*7 kr. B. Za žganje (Drž. zak. 1868, st. 90, čl. VI) od vsakega hektolitra in vsake 8topinje zapovedanega lOOdelnega alkoholometra pri normalni temperaturi na ^•7 kr. C. Za cuker (Drž. zak. 1868, št. 24, čl. I): 1. od vsakih 100 kilogramov sirovega cukra na 9 gl. 10 kr.; 2. od vsakih 100 kilogramov očiščenega cukra (rafinata) na 11 gl. 18 kr. Člen 3. bočila o hektolitra, ki pride na mesto doljnje-avstrijskega vedra pri zadavkovanji žganjarstva. Najmanjša skupna prostornina ali obsežnost za vrenje določenih posod, s ka-tero žganjarija močnate reči, melaso ali repo podelujoča podpada pod poprečni avek (pavšal) po pridelovavnosti posodja za vrenje namenjenega (Drž. zak. ^68, st. 90, čl. I), postavlja se na 17 hektolitrov. Ako se v žganjamici podvrženi temu poprečnemu davku pri računu prostorje posameznih posod za vrenje ali pri računjenji enodnevne pridelovavnosti $rž. zak. 1868, št. 90, čl. II predzadnji odstavek) podâ kak drobec hektölitra, t^ČUui se za pol hektolitra, ako ni večji, ako je pa večji od pol hektolitra, računi se za cel hektoliter. Dri gori omenjenem poprečnem davku veljajoča globa po 100 gl. enega jjra drozgalice (Drž. zak. 1865, št. 104, čl. XI) preobrača se na 175 gl. od ektolitra drozgalice. Najmanjša prostornina, katero mora v žganjarnici podvrženi tako imenova-?eiïlu davku od drozgaličnega prostora praviloma imeti vsak za vrenje namenjeni e/^,lfi v mosta za pobiro potrošnine zaprta smejo so poleg davkovnih jednic dol :0 tudi druge mere, po tem ko so ustanovljena razmerna števila, po katerm J preračunjati v postavne davkovno jednico. 8o se smejo v poizvedbo ois tistih pri tem vvažanji davku od teže podvrženih reči, ki bivajo v sodih, obojih ali dinjah i.t.d. in pri katerih bi bilo premudno, ako bi se hotla res iskati čista teza, primerni postavki tare za sode, oboje i.t.d. ustanoviti in rabiti. : • % Člen 8. Začetek veljavnosti zgornjih določil. Določila pričujoče postave, kolikor se tičejo potrosnine od cukra iz repe in P°prečnega davka od žganja plačevanega po pridelovavnosti posodja za vrenje ^ločenega, naj pridejo v moč 1. dne avgusta 1875. Ako plačevavci davka takö želč, smejo se od zgornjega dne počenši dotična ^ločila pričujoče postave uporabljati tudi pri davku od piva v pivarnicah in pri Javku od cukra v takih fabrikah, ki podelujejo kako drugo tvarino in ne repe. kazen teh slučajev pride pričujoča postava v moč 1. dne meseca januvarja 1876. Člen 9. Zvršitveni pristavek. Zvrsiti to postavo naroča se finančnemu ministru. Na Dunaji, dne 18. maja 1875. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Pretiš s. r. A. Potrošninska tarifa za Dalmacijo. Zapored tekoče število Ime reci Potrosnine merilo 7 8 9 10 12 13 14 15 16 17 18 10 20 21 22 23 24 Pijače. Vino, navadno................................................. Vina, boljša......................................................... Žganje (ne oslajeno), vinocvet....................................... Rozolja, rum, like'ri, punč-esenca .................................. Ocet (jesih)......................................................... Pivo (ol)............................................................ Klavna živina. Voli, biki, krave in teleta čez leto, junčiči in tretjaki............ Teleta izpod enega leta....................................... Svinje............................................................... Ovce, ovni, kaštroni, koze in kozli................................ Žita in različno drugo blago. Pšenična moka........................................................ Moka iz drugega žita, tudi trgana moka, na debelo semlet ječmen, ophani ječmen .....'........................................................ Testovje............................................................. Vsakovratno sočivje, suho............................................ Rajž................................................................. Sir.................................................................. Voščene sveče ....................................................... Stearinove sveče..................................................... Lojene sveče......................................................... Vsakovrstno olje, razen laškega...................................... Sirovo .............................................................. Salo, gnjati in plečeta, nasoljeno meso i.t.d., klobase, jeziki in drugo nasoljeno in povojeno meso ............................................ Meso, po klanji (frišno), vsake vrste................................ Vsakovrstne ribe, nasoljene, kuhane, posušene, vsolomurjencno in povojene 100 kilogr. sir. vage 1 glava 100 kilogr. sir. vage 12 1» 57 1» 37 87 50 25 04 12 75 12 75 57 B. Tarifa potrošnine od klavne živine in drobnice in od mesa za odprto deželo. 'elj»vna za Avstrijo pod Anižo in nad Anižo, Salcburško, Tirolsko in Predarelsko, Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorje, Češko, Moravsko, Sleško, Galicijo in Vladimirijo z veliko vojvodino Krakovsko in za Bukovino. I. II. III. por. Ime davkovnili reci Nakladno merilo 1 t a z red Znesek pristojbine v avstr. v. K1- kr. g>- kr. j gl. kr. 1 Klavna živina in drobnica, namreč : Voli, biki, krave, po tem teleta čez eno leto od glave 5 4 3 78 2 52 2 Teleta do enega leta ■ • 84 • 63 • 42 3 Ovce, ovni, koze, koštruni ali skopci ft • 32 25 • 17 4 Jagnjeta (janjci) do 14 kilogramov, kozlički, prašički od sesca (odojčeta) n * • 21 • 17 - 11 Za kozličke na Tirolskem, Predarelskem, Krakovskem, v Galiciji in Bukovini samo n • 9 7 4 5 Prašički od 5 do 19‘/g kilogramov n • 03 42 32 6 Prasci ali svinje čez 19*/* kilogramov brez razločka . . tt 1 26 95 63 7 Meso po klanji (frišno), posamezni za človeka užitni deli zaklane živine, po tem nasoljeno, in okajeno ali po-vojeno meso, salami in druge klobase rt 1 87 1 50 • 94 Od živali, katerim so odsekani samo neki deli, kakor glava ali noge, opraviti je potrošnino po tem, kakor je v tarifi postavljena na celo žival. Določila k tarifi o davku od mesa. a) Glede gori imenovanih predmetov spadajo v I. tarifni razred vsi kraji, imajoči cez 20.000 ljudi; II. tarifni razred vsi kraji, imajoci cez 10.000 do 20.000 ljudi; 111. tarifni radred vsi ostali (drugi) kraji. C. Tarifa potrošnine od vina, vinskega mošta in mošta iz sadja (sadjevea, jabelénika) za odprto deželo. Veljavna za Avstrijo pod Anižo in nad Anižo. Salcburško, Tirolsko in Predarelsko, Štajersko, Koroško, Kranjsko Primorje, Češko, Moravsko, Sleško, Galicijo in Vladimirjio z veliko vojvodino Krakovsko in za Buko'in0, Zapored tek. štev. Pristojbina Ime stavkovnih reci Nakladno merilo V avstr. -eljav - ?'• kr- 1 Vino sploh 1 hektoliter 2 9" Izimkoma : V A, Na Štajerskem. a) po okrajih in občinah, imenovanih z izdanimi razglasi, kjer raste vino nižje dobrine • 99 2 23 it. Na Kranjskem in Koroškem. h) po okrajih in občinah, imenovanih v dozdaj izdanih razglasih, kjer raste vino nižje vrste, namreč v Postojinskem in Novomestskem okrogu, nasproti v Celovškem okraji na korist tistim vinogradnikom, ki edino svoj ondukajšnji pridelek v svojem okraji in brez primesi na malo potočijo « 99 2 23 C. V primorji. c) po okrajih in občinah, imenovanih v dozdaj izdanih raglasih, kjer raste vino najniže vrste 99 2 23 d) po tistih z rečenimi razglasi imenovanih okrajih Goriških, Gradiških, isterskih in na kramarskih otokih, kjer je vino primeroma bolj v ceno, nego v drugih okrajih teh deželskih predelov . . . 99 1 86 74 e) Žonta 99 * It. Na Tirolskem in l*re«larclskem. f) po razglasih, ki so veljali do leta 1848. v delih deželnih, vino pridelujočih glede vina, ki ga vinogradniki sami „pod šopom“ potočijo 99 1 1 86 6 g) za deželno ali domače vino po Predarelskem 99 2 Vinski mošt in vinska drozgalica plačuje po tri četrtine davščine, katera velja za vino 99 — 74 3 Mošt iz sadja 99 Izimkoma: 59 a) v Avstriji nad Anižo in na Salcburškem . . 99 42 b) na Tirolskem in Predarelskem . . . . 99 % 85. Razglas finančnega ministerstva od 29. maja 1875, s katerim se razlaga izraz v §. 3 postave od 28. marcija 1875: katero tistih oblastev, ki jim je izročena nprava državnega dolga- Pod oblastvi omenjenimi v §. 3 postave od 28. marcija 1875 (Drž. zak. Št. 49), ki jim je izročeno upravljanje z državnim dolgom, razumeti je samo in edino : 1. C. kr. blagajnico državnih dolgov, 2. c. kr. ravnateljstvo državnega dolga, 3. c. kr. finančno ministerstvo in 4. v §. 4 lit. b) in c) razglasa finančnega ministerstva od 28. decembra 1868 (Drž. zak. št. 158) imenovane blagajniee in urade gledé tistih državnih zadolžnic (obligacij), katerih obresti so na-nje po vsem pravem odkazane. Pretiš s. r. 80. Razglas finančnega ministerstva od 1. jnnija 1875, do se Belaška velika colnija na Koroškem zedini z ondukajšnjim glavnim davkovnim nradom. S 1. dnem meseca julija 1875 zedini se velika colnija II. razreda v Belaku na Koroškem z ondukajšnjim glavnim davkovnim uradom ter bode zedinjeni urad svoja dela opravljal kot „c. kr. glavni davkovni urad ob enem velika colnija II. razreda“. Pretiš s. r. 87. Razglas finančnega ministerstva od 2. junija 1875, da se je Imoska mala colnija na Dalmatinskem opustila. Mala colnija v Imoskem v Dalmacji so je 31. dne maja meseca 1875 opustila ter njeno uradno opravilstvo z oblastmi male colnije izročilo ondukajšnjemu dav-kovnemu uradu. Pretiš s. r. (Hlovttuiach.) 46