Stev. 112. V Ljubljani, ponedeljek dne 22. aprila 1912. Leto I. tai Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — Z: inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se k pošilja upravništvu. »j Telefon številka 118. ••• ... NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. s: Uredništvo in upravništvo: a: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma i se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-m pust. — Za odgovor je priložiti znamko, si ••• ••• Telef.>n številka 118. Velika avtomobilska nesreča pred topničarsko vojašnico. Narodna kultura in avstrijska politika. Profesor Fr. Drtina je imel 17. t. m. javen shod v Plzni, kjer je govoril o kulturni politiki. Rekel je: Kulturna politika je predpogoj in temelj vsega političnega dela. Ta politika mora skrbeti stalno in premišljeno za vse kulturne potrebe narodnega življenja. Ako pogledamo svoj razvoj v 19. veku, vidimo, da je vzrastlo naše kulturno življenje, da so se pomnožile tudi naše politične potrebe in zahteve, da je nastala cela vrsta novih šol in kulturnih zavodov. Toda v razmerju s številom prebivalstva in v razmerju s tem, kar se v naši državi dela za Nemce in kakor raste kulturni napredek po drugih državah — pa spoznamo takoj, da je še mnogo neizpoljnenih naših želj, nujnih potreb, kričečih nedostatkov — in da je naša država do nas še vedno nepravično in skopa in da nas ovira pri tem, da bi mogli prav izpoljnjevati svojo kulturo nalogo. Pa tudi med narodom ni v zadnji dobi dovolj pozornosti in skrbi za kulturne stvari. Usodepolno mnenje, da šolstvo »i aktualno ,kaže lahkomiselnost narodne politike v kulturnih in šolskih vprašanjih. Češko šolstvo se je razmnožilo precej številno, vendar nezadostno — posebno ne na Moravi — in posebno v strokovnem šolstvu stojimo daleč za Nemci. Vkljub vsemu napredku ni naše šolstvo popolno in dovršeno. Tako govori češki pedagog, kaj naj rečemo mi? Te besede veljajo za nas v polni meri. V nadaljnem govoru je povdarjal profesor Drtina potrebo samostojne šolske uprave v češkem in vsakem narodu. Ali ni narobe svet, da odločajo na najvišjih instancah v šolstvu — Nemci... Vsak narod bi se moral sam po svojih možeh upravljati svoje šolstvo — tudi v na-učnem ministrstvu bi morale biti narodne sekcije. Enako brez smisla je, da v deželnem šolskem svetu stalno odločujejo nazadnjaški elementi. Kako naj razni stari plemiči in prošti razumevajo kulturne potrebe današnjih narodov. Profesor Drtina je povdarjal tudi potrebo po reformi tudi v tem, da se da v vzgojnih, šolskih in kulturnih vprašanjih prednost pravnikom pred pedagoško izobraženimi strokovnjaki. To je anakronizem. V Franciji stoje na čelu šolstva možje kakor Liard, Rabier, Buis-son, ki so se s spisi izkazali, da so se pečali s šolskimi in vzgojnimi vprašanji. Zato imaj v svojem šolstvu vsak narod avtonomijo, in na čelo šolstva naj se pokličejo strokovnjaki. Dolžnost kulturne politike je, da doseže te temeljne zahteve. Avstrijska politika gre danes preko narodnih zahtev in v mnogem tudi proti njim. Vse narodne kulture pa streme po samostojnosti. Brez šolstva in samostojnosti narodne kulture. Popolno narodno šolstvo tvori nje podlago. Zato je narodno šolstvo prva zahteva kulturne politike... Težko je danes- na Slovenskem govoriti in Pisati o kulturni poltiki. Naša poltika ni kulturna. Še več je protikulturna. To je tem bolj žalostno, ker je to naša — narodna politika. Kataster slovenske zemlje. Klub slovenskih ainateur-fotografov se je naložil lepo nalogo: da posveti svoje delo — slovenski zemlji... Amateur fotograf torej ni oni, ki se peča s fotografiranjem iz ljubezni do stvari ne pa zaradi zaslužka — ima najlepšo priliko, da si izbira po svoji volji predemete, ki jih hoče fotografirati. Fotografska umetnost je dandanes dosegla že visoko stopinjo popolnosti, in imamo mnogo ljudij povsod, ki se bavijo s fotografiranjem. Zbrati te sile — to je bil namen amateur - fotografskega kluba. Treba pa je zorganizirati tudi delo. — Razstave amateur-fotografskih klubov lahko kažejo lepe uspehe, ki so ali zasluge posameznih članov, ali pa skupnega kluba. Še večje uspehe pa doseže klub, če si postavi skupno nalogo, skupen cilj. Tako je klub slovenskih amateur - fotografov zadel pravo pot, da si je izbral za nalogo kataster slovenske zemlje. Danes ima že vsaka vas svoje razglednice, po naših listih imamo slike raznih krajev naše lepe domovine — nimamo pa še velikega lepo ilustrovanega dela, ki bi nosilo ime »Slovenska zemlja.« Knjige, ki jih je pod tem naslovom izdala Slovenska Matica, so bile le nekaka predpriprava za tako veliko delo. Taka dela imajo vsi narodi in s takimi deli se narodi izkažejo tudi v tujini. Mi bi zelo potrebovali tako delo, s katerim bi mogli v tujini pokazati skupno vse krasote naše lepe domovine. Svoje čase se je sprožila misel, da bi bila Mohorjeva družba prva poklicana, da bi izdala tako delo. Delo bi imelo n. pr. isto obliko, kakor jo imajo od družbe izdane »Zgodbe«. Ako naš narod rad čita popis pokrajin tam na Jutrovem, bi či-talo s tem večjim zanimanjem popis svoje lastne domovine. Mohorjeva družba tudi ni proti temu, da bi izdala tako delo, ako bi imela zbran materijah Zgodbe so sedaj dokončane in po nekaj letih bi lahko mohorjani dobili lep dar... Toda tako delo potrebuje delavcev. Treba bi bilo inaterijal skupaj spravljati nekaj let. Poleg tega bi se moral napraviti trden program. Knjiga bi morala biti lepo veliko delo, ki bi bilo kras vseh knjižnic — in bi se moglo izkazati na svetovnem književnem trgu in na vsaki razstavi. Treba je vedno na to misliti, kako in s čim se izkažemo pred svetom. Ljubezen do naše lepe domovine bi morala združiti vse naše moči pri tem delu... Klub amateur - fotografov je storil sedaj prvi korak k delu. Treba je preskrbeti dobrih lepih slik. Popis, zgodovinski podatki, zanimivosti — vse to je seveda potrebno, toda glavna stvar’— je slika. In sedaj leži po naši domovini še mnogo zanimivega, kar danes ali jutri lahko propade in zapade pozabljivosti. Imamo razvaline, cerkve, vasi, znamenja, hiše, stare stavbe, pročelja, narodno ornamentiko, orodje, pohištvo, obleko, kmečke tipe itd. itd. Razne stvari gredo v muzej, druge sc izgube — vse to pa je treba zbirati — kajti vse to je vsebina slovenske zemlje. Koliko krasnih partij še skrivajo naše gore in naše doline, koliko krasote leži na višavah, na planjavah, po dolinah in planinah. Imamo vse, kar ima svet posebnega pod nami, krog nas in nad nami. Imamo Triglav, Trento, Logarjevo dolino, Vintgar, Bled, Postojno, Adrijo... Do danes so popisani posamezni deli. Treba jih je združiti in spopolinti. Naša folkloristika in raz- iskovanje naših narodnih stavb je šele v začetku. Fotografija ima tudi tu svoj posel. Naši fotografi bodo torej zbirali materijal — in v nekaj letih bi imeli vse pripravljeno. Treba bo samo še založništva. Ako hočemo, da prej ali slej pozdravimo tako knjigo — čim preje tem bolje — moramo že sedaj misliti na to. Klub amateur - fotografov je dal dober zgled, ki je vreden posnemanja in podpore. Naj se enkrat zbere vse, da bomo videli, kaj imamo. Izkazalo se bo, da imamo mnogo, da smo bogati, ker imamo svojo zemljo. Spoznajmo jo sami in dajmo jo spoznavati tudi tujini z vsem, kar je lepega v nji.. M. Kriza našega gledališča. (Konec.) Mestna občina je nameravala končno urediti gledališka vprašanje ter kupiti gledališče, ki ga ji je ponudil deželni odbor. V seji občinskega sveta pa so nastopili člani Slovenske Ljudske Stranke proti nakupu gledališkega poslopja, in isti dr. Ivan Zajc, ki je bil kot deželni odbornik za prodajo, je glasoval kot občinski svetovalec proti nakupu. S tem se je definitivna ureditev gledališkega vprašanja in dokončno odstranjenje 10 let, ne krize po krivdi S. L. S. zopet pokopalo ali pa vsaj zelo zavleklo. 'Toda deželni odbor S. L. S. je šel še dalje proti razvoju našega gledališča. Mislil si je: u-dari pastirja in čreda se razprši! Udaril je torej po ravnateljstvu, in danes smo brez gledališkega osobja. Opera je že docela razbita. Izvrstni operni bariton g. Novak je že angažiran v Bremen; izborni tenorist, g. Krampera gre v Prago ali v Plzen in ž njim njegova soproga, pevka krasnega glasu; tenor buffo g. Horsky je že angažiran k češkemu gledališču. Operni tenor g. Lj. Iličič je podpisal pogodbo v Trstu, in skoraj gotovo podpiše tudi gdč. Thalerjeva v Trstu ali na Hrvatsko. Pa tudi drugi člani se pogajajo z drugimi gledališči, tako da se razbije poleg opere še opereta in tudi del drame. Lahko je esemble razbiti, ali sila težko je, včasih celo nemogoče enega samega izvrstnega člana vsaj zadostno nadomestiti. Dobre člane se mora za vsako ceno držati, ker so zelo redki! Novi člani so večkrat le dražji in slabši. Deželni odbor pa si je pridržal tudi pravico, da reportoire obdrži ali pa zavrže ter se ne sme nobeno delo uprizoriti brez njegovega dovoljenja. Zc doslej je delala velike težave vladna cenzura, a poslej bo delal še večje deželni odbor. Kakšen naj bo bodoči reportoire našega gledališča — kdo bo deželni cenzor — je vsakdo Radoveden. Gotovo je, da bodo smeli naprednjaki gledati le tak reportoire, ki je S. L. S. všeč, torej dela brez idej in tendenc, ki so protivne načelom S. L. S. Ali pa bo tako gledališče koristno napredni Ljubljani in v interesu narodno - napredne stranke, je veliko vprašanje. Menda že danes ni nobenega dvoma, da mora biti bodoča sezona po svojem repertoirju zelo dvomljive cene. To pa bo le na škodo zanimanja za slovensko gledališče ter le na korist nemškemu gledališču, ki bo igralo vse kar bo hotelo. Krono vsemu pa je dala S. L. S. s svovn sklepom v zadnji seji deželnega zbora, da odklanja vse prošnje Dramatičnega društva za deželno podporo pro praeterio et pro futuro. S tem sklepom je izgubilo naše gledališče vsako nado, da dobi vsaj nekaj podpore od leta 1903. do 1912. ter da ž njo poplača svoje dolgove. eRsnica je, da je kranjsko deželno gledališče edino, ki ga deželni zbor ne podpira, in naša S. L. S. je na to originalnost — kakor kažejo govori njenih posiancev — še ponosna. Tako imamo torej resnično akutno gledališko krizo, ki je blizu Katastrofe. Odrvrniti se da le, če mestna občina ir. občinski svet vendar enkrat izprevidita, da s krpanjem in z lepljenjem nikamor ne piide ter se odloči za izdatno višjo letno mestno podporo. Rešit; je treba Dramatično društvo starega dolga ter spraviti gledališče pod eno samo, t. j. čisto mestno upravo. Predvsem pa je gledališko poslopje kupiti, da dobi le enega gospodarja ter da se namenu primerne modernizira in popravi. Vse to pa se mora zgoditi nujno, zakaj vsaka zamuda prinaša silno škodo. Sedanje krize pa je v veliki meri kriva naša puklika, ker gledališče premalo podpira. A-bonirati bi morala najmanje vse lože in najma-nje tretjino sedežev, sicer gledališča ne bo mogoče vzdrževati. Kje so naši trgovci, veliki o-brtniki, kje naši hišni posestniki, odvetniki, notarji, višji uradniki? Sramotno malo jih hodi v naše gledališče. Če bogato in premožno inteligentno občinstvo vztrajno ne podpira gledališča, potem je ves napor uprave in osobja le bob ob steno. Odvadimo pa se tudi pretiranega kriticiz-ma! Zavedimo se, da provinčno gledališče nikjer in nikdar ne more tekmovati z velemestnimi in dvornimi gledališči! Bodimo skromnejši v svojih zahtevah in posnemajmo vsaj nekoliko Nemce, ki so — dasi bogatejši — zadovoljni s tem, kar pač premorejo. Slovenci niso bili nikdar in ne bodo nikoli z ničemur zadovoljni, zato pa nam tudi vsaka stvar v sredi naravnega razvoja usahne in pogine. Nestrpni smo, ne znamo čakati, nego zahtevamo takoj dovršenosti in krasote. Tipični nezadovoljneži smo, in ves svet nas pozna kot mojstre v zabavljanju. V istini smo zelo nehvaležen narod. Kakor škorpijoni uničujemo sami sebe in ono, za kar smo se navduševali šele pred trenutkom Zastrupljen značaj imamo, odtod naše večne krize na vseh poljih! Treba nam torej predvsem prerojenja naših duš! Potem bo konec vseh kriz, ki so nas vrgle v današnjo mizerijo v politiki, v narodnem gospodarstvu in v umetnosti. Ivan K—r. Stara pesem. Vsa jugoslovanska javnost je bila zadovoljna z veličastno manifestacijo avstrijskega parlamenta, zadovoljila se je tudi z odgovorom ministrskega predsednika. Samo oni poslanci, ki so bili najbolj tangirani na celi stvari; ki so takorekoč započeli in inscenirali celo akcijo, so zmajali z glavo in prišli do sklepa, da tak moralen uspeh ne pomeni v avstrijskih razmerah prav nič. Poročila iz Budimpešte, kjer jeves politiški svet pokonci radi Stiirgkho-ve izjave, dokazujejo, da nova ogrska vlada pripravlja že v svojem snovanju protidemon-stracijo na dogodke v avstrijskem parlamen- LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Kaj!« zakliče Kandov z obupnim glasom; »jaz sem prvi predlagal in odkril njegov zločin!« »Stefčev je moja žrtev; ne dam ga nikomur drugemu!« je mračno zamomljal Sokolov. Kandov je ugovarjal. »Treba je vleči žreb!« zakriče nekateri členi. i Toda ne Kandov. niti Sokolov nista v to Privolila, da bi vlekli žreb. Vsakdo se je bal, p izvleče prazen žreb. Kakor da ne bi šlo za umoriti človeka, marveč pridobiti prestol. Tu poseže Ognjanov resno vmes: ubif\Ako st°P to vprašanje, kdo ima pravico mat' i ga ‘zc*ajico. pa ga varna odvzamem obe-stvn sem n^egova žrtev, jaz imam prven-niti h ^ vama- Ne morem pa vendar ne ome-i ’ y se zamore s to rečjo škodovati stvari nrpHinl 8a pravim, da to ni prilično.. Raditega (U n Kazen Stefčeva naj se izvrši prvi -t. aje- Stefčev bodi prva njena žrtev!« j/ j?ameten predlog se je odobril, j 2až'ir ii-e M kakor poparjen. Sokolovu se v r™7° ‘lce od zmagoslavnega pomirjenja. • ?e te zamislil, ne poslušajoč raz-se mi>a U\ Hpjrai°č pogled v daljavo. Potem so čelu za^*iskale oči v nenavadnem ognju, na ^ a se mu prikazali dve globoki vraski in ustnice so mu strepetale v nekem demonskem smehu. Skočivši na noge. je urno šel ven ter zapovedal Nečo Kavlovu, naj to noč še ne izpusti Kleopatre, potreboval jo je za Stefčeva! Zakaj takšno smrt si je izmislil za izdajalca! Ko se je čez trenutek vrnil, so se uprav razgovarjali o Zamanovu. »Predvčerajšnjim sem ga bil srečal, uprav ko je dospel iz Plovdiva«, jame pripovedovati Gančo Popov. Nakrat se mi je približal in mi rekel naravnost v oči: »Kako stoji vaša stvar?« Na to mi je še pomignil, da sem raz-umil, katero zadevo ima v mislih. Izpraševal me je, da bi izvabil kako besedo iz mene. Mene je zalival znoj, dokler sva bila skupaj... Meni se dozdeva, da je ta prokletnik zavohal kaj o naši stvari«. »Zlod naj vzame tega pagana!« reče Mičo jezno, »sorodnik mi je. toda studi se mi slično mrhovini«. »Koliko mater je že pripravil v jok ta iz-vržek!« se oglasi pop Dimčo; »kdor ga spravi iz sveta, ko bi tudi do vratu tičal v grehih, bo vsekako čist kakor angel pred Bogom...« Pri teh besedah je pop Dimčo pobožno potegnil iz steklenice, ki jo je izvlekel iz nedrij in jo podal Strandževu. V tem hipu nekdo močno potrka na duri. Vsi se zganejo. Ze so videli pred seboj posledice izdajstva. Sokolov pograbi revolver ter skoči proti durim. »Kdo trka?« vpraša. Oglasi se tihi glas,: »Odprite! Zamanov je bil tukaj!« je najavljala bulka Mičovica. Dasiravno so bile tiho izgovorjne te besede, je vendar zlokobno ime prišlo na ušesa navzočih. Vsi so otrpnili. Doktor je zaprl duri ter se približal k »iko-nastazu«. kjer je odprl neko pismo, da ga prečita pri luči svetilnice. Ko se je čez trenutek vrnil k tovarišem, bilo je njegovo lice strahovito spremenjeno. Strah in groza sta se izražala na njem. Vsem so otrpnila srca. »Izdajstvo?« so povpraševali^ oči vseh. »Kakšno pismo je to?« vpraša Ognjanov. »Naše pismo, ki smo ga bili predvčerajšnjem odposlali v Panagjurišče komitetu, se nam sedaj vrača. Toda, poglejte sami, kdo ga nam vrača. In poda pismo Ognjanovu. »Prečitaj te vrstice!« doda ter pokaže na levo od podpisa. Ognjanov prečita naslednje: »Gospod predsednik! Ne delate prav. da svoje dopise zametujete po cestah, kjer jih potem najde kir Stefčev. Danes sem odvzel pismo pri beju, kateremu sva prevedla na turški jezik to, kar stoji na drugi strani o belladoni. To-le stran pa sem potem prečital doma pod mangalom; radi tega se vam ni treba bati. Pa še druga ujma se je zbirala nocoj nad vašimi glavami, a tudi ta se je razprašila. Samo meni se imate zahvaliti za to. Shajajte se na drugem mestu, a to bolj skri-vom. Želim vam uspeh in zmago. Bolgarski izdajica in vohun H. Zamanov.« Groza je bila splošna. »Kako je prišlo to pismo Stefčevu v roke«« je vprašal Ognjanov razjarjen, zbrihtavši se iz prve omamljenosti. »Penčo ga jevzel, hoteč ga odnesti našemu listonoši in zdi se mi, da ga je izgubil«, je po- jasnoval Sokolov. (Zares je pismo padlo danes na ulico, ko je dekla čorbadži Juranova otepala pri oknu Penčevo suknjo. Penčo še opazil ni, danima več pisma v žepu.) »A da ga je našel Stefčev! Potem pa recite. da ni fatalnosti!« reče Kandov. »A da ni previdnosti!« doda Netkovič. »Previdnosti v osebi vohuna! Kdo bi si bil mislil, da je Zamanov takšen poštenjak!« reče Frangov. »Zdi se mi, da smo dolžni več hvale, nego sami slutimo«, omeni Gančo Popov; »on omenja nekakšno ujmo, mogoče, da so nas hoteli napasti in poloviti? ... Ali še niste čuli. da je Stefčev bil danes v konaku in da je njegov človek škilil za nami. ko smo sem vhajali?« »Nu, tako je ta Zamanov plemenit človek!«! spregovori začudeno Ognjanov. »A velik narodnjak, kakor vidite. Ker nas svari in se sam izpostavlja v nevarnost s svojim podpisom«, je trdil Netkovič. »Gospodje!« zakliče Ognjanov slavnostno, »to je znamenje časa. Ako že turški uradni vohuni postajajo narodnjaki in naši zavezniki, pa to pomeni, da je važna doba, v kateri delamo, da narodni duh je pripravljen in je narod dozorel za veliko borbo«. »Zamanov je sedaj v mojih očeh svetnik!« omeni baj Mičo ves ganjen. In na vseh obrazih, ki so bili še pred trenutkom tako preplašeni, se je pojavil sedaj mir in bodrost. Treba je povedati, da revež Zamanov ni doprinesel doslej nobenega političnega izdajstva. Navzlic temu, kar se je govorilo, izbral si je to vohunsko službo samo radi tega, da je molzel 'Turke in Bolgarje. Pa je poslednjim nagnal strahu, poslužil se je časih tudi grožnje, toda dalje ni šel. Samoljubje je v njem umrlo, toda zavest mu je ostala živa. Bilo je vi- tu! Kot odgovor na izjavo grofa Stiirgkha prihajajo vesti, da ogrski kabinet ni mogel dobiti lepše prilike, da se predstavi ogrski zbornici, nego sedaj s protestom proti debati v avstrijskem parlamentu. Odgovor na uničujočo sodbo ogrskega režima na Hrvaškem bo ta, da nova vlada ne odpravi komisarjata, ter pusti Čuvaja na svojem mestu! To se tudi že zatrjuje iz Budimpešte! Demonstracija avstrijskega parlamenta je bila torej vendarle udarec v vodo! Ogrska javnost grozi s protiodgovorom na račun Hrvaške, tako da ni upati izpremembe toliko časa, dokler merodajni krogi ne izreko svoje besede! Avstrijska vlada je sedaj primorana, da v dejanju pokaže svoje stališče napram Ogrski v Hrvaškem vprašanju. Zato je dolžnost jugoslovanske delegacije, da izsili od vlade odločno akcijo, da jo izrine iz sedanje rezerviranosti! Dalmatinci se pripravljajo na novo akcijo, ki naj se ne straši nikakih sredstev v dosego namena! Pa že se oglašajo oni, ki se boje vsega. kar bi moglo izzvati jezo vlade. Slovenski klerikalci že vnaprej naglašajo, da se hočejo absentirati od vsake akcije, ki bi hotela s skrajnimi sredstvi izsiliti od vlade intervencijo v korist Hrvaške! To je ona stara pesem. ki jo pojo slovenski klerikalci v svojem časopisju. Dokler ne pride do odločilnega trenutka. so slovenski klerikalci največji opozici-onalci. ko pa je treba dejanj, ko so postale vse besede prazne, ko ni treba več fraz. tedaj se skrijejo za svoje faktične poteze! To so dokazali že večkrat, a vselej na škodo naroda in skupnosti! To se gotovo zgodi tudi sedaj! Klerikalno časopisje se vije samega ogorčenja nad razmerami na Hrvaškem, toči potoke solza in spušča lepe fraze v slovenski svet, a oni ki bi morali dati izraze temu ogorčenju, špekulirajo že naprej in računajo, kako bi se dal na račun Hrvaške narediti dober kšeft z vlado! To je ona stara pesem, zato se pa tudi bojimo. da jo slišimo tekom prihodnjih dni iz Dunaja! Hrvaška javnost pa naj motri pazno vse dogodke, dela naj svoje račune, a konečno napravi tudi obračun! Strašna avtomobilska nesreča pred topničarsko vojašnico. Gdč. Keršičeva mrtva. 3 težko ranjeni, eden lahko ranjen. Danzadnevom prihajajo iz vseh krajev sveta poročila o avtomobilnih nezgodah. Na stotine ljudij je postalo že žrtev avtomobilskih nesreč. Včeraj se je zgodila pred topničarsko vojašnico v Ljubljani strašna avtomobilska nesreča. ki je najhujša, kar se jih je dosedaj zgodilo na Kranjskem. Povabilo na izlet. Okolu pol desete ure zvečer se je ustavil pred Keržičevo gostilno v Šiški g. Camernik s svojim avtomobilom. Stopil je v gostilno in povabil gospodično Keržičevo, naj se odpelje ž njim na Posavje. Gospa Keržičeva je hčerki izlet takoj dovolila. V gostilni sta bila takrat tudi brata Rojina in sicer g. Josip Rojina. krojaški mojster v Ljubljani in klepar Rojina s svojo gospo soprogo. Vsa družba se je skupno odpeljala z avtomobilom na Posavje. Vozil je g. Camernik sam. Pot v Ljubljano. Družba se je ustavila na Posavju le malo časa in se je takoj vrnila proti Ljubljani ter je hotela v urnem teku čimpreje dospeti pred gostilno Keržič. Nihče ni mislil, da je cesta na PosaVje ob nedeljaTi precej oživljena in da se zelo lahko zgodi nesreča. Katastrofa. Ko se je avtomobil bližal topničarski vojašnici, je privozil nasproti kmečki voz, ki je bil brez luči. Ker g. Camernik kot šofer ni voza zapazil v pravem času. ni mogel urno avtomobila ustaviti in se je hotel v zadnjem deti. da revež ni bil ustvarjen za vohuna, toda neblage okoliščine so ga pritirale na to kalno pot. Povejmo še to, da predno, nego je vrnil pismo komitetu. je na zvit način pripravil beja do tega. da je odložil napad. Umrl je v prognanstvu v Aziji uprav ob času. ko je bila v San Štefanu podpisana amnestija (pomiloščenje)... XI. Vicencij. Ognjanov je voščil tovarišem lahko noč ter krenil po ulici, ki je držala na konec mesta. Kmalu je prišel na prosto in krenil proti samostanu. Priroda okrog njega je že močno spala. Orehi in grmičje poleg ceste, ki je bilo v nedoločnih obrisih zlito z ostalimi predmeti, je zaspano šumelo; zamolkli hrup oddaljenih vodopadov se je glasil v tišini, kot odmev neke neslišane serafinske pesmi v nebesih. Temna orjaška slika Stare Planine, vsled nočne teme kaor bližje pomaknjena, je štrlela molče kvišku tjekaj do zvezd. Ognjanov je obstal pred velikimi samostanskimi durmi in potrkal. Crez malo časa je vprašal nek fantin, kdo da je ter inu odprl. Rekel mu je, da je stric dijakona Vincencija. Dva močna psa sta planila na ponočnega gosta, toda spoznavši ga, sta začela krotko mahati z repovi. Ognjanov je tiho prekoračil tudi druge samostanske duri, ki so držale na notranje dvorišče, pustil za seboj dve topoli ter potrkal na vrata dijakonove celice. Ta so se mu odprla. »Kdo si?« ga vpraša dijakon, ne spoznavši takoj preoblečenega Ognjanova; a potem ga nakrat objame okrog vratu. »Bojčo, Bojčo! ti si?« In bedni Vicencij se se je razjokal od veselja. Obsul ga je z vprašanji. Ognjanov mu je na kratko vse povedal ter končal. trenotku izogniti na stran. Toda bilo je že prepozno. Avtomobil se je zaletel z vso silo v voz. ki se je umaknil na isto stran. Učinek katastrofe. Učinek katastrofe je bil strašen. Voz je odletel na eno stran, avtomobil pa je zadel ob cestni kamen. Pri vozu so se zlomila kolesa, konja sta se utrgala in preplašeno zbežala naprej. Voznik je padel z voza in obležal težko poškodovan na cesti. Izletniki v avtomobilu. Avtomobil je zadel ob cestni kamen s tako silo. da je gospodična Keržičeva padla iz sedeža in priletela tako nesrečno na tla. da je obležala namestu mrtva. Imela je razbito lobanjo, vrli tega si je zlomila še eno nogo. Iz voza sta padla tudi brata Rojina in soproga kleparja Rojine, ki so vsi zadobili težke poškodbe. Šofer. g. Camernik ni bil poškodovan. Prvo poročilo so prinesli v Ljubljano izletniki iz Posavja. Obveščena je bila takoj rešilna postaja. Policijski zdravnik dr. Illner in komisar g. Breskvar sta takoj odšla na lice mesta kamor je prišel tudi dr. Rus. Prvo pomoč ranjencem so ponudili zdravniki z topni-čarske vojašnice, kamor so prenesli ranjence .in mrtvo gospodično Keržičevo. Pri gospodični Keržičevi so zamogli konstatirati le smrt in so jo takoj odpeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Vest o nesreči. Prvo vest o strašni nesreči so prinesli iz-Jetniki v kavarno »Evropo«, kjer so iskali zdravnikov. Vest se je potem bliskoma raznesla po vsej v Ljubljani in tudi po Šiški. Neki izvošček se je takoj odpeljal pred gostilno Keržičevo. Tam so z veliko previdnostjo obvestili nesrečno mater, da se je zgodila mala nezgoda. Mati je slutila takoj nesrečo. Odpeljala se je v spremstvu par gospodov na lice mesta. Bila je pripravljena na vse... Našla je mrtvo hčerko ... Popolnoma rsataočno poročijo. Naš urednik se je podal takoj na lice mesta. kjer je zvedel vse podrobnosti o katastrofi in rešilni akciji: V gostilni pri »Rusu«. V gostilni pri »Rusu« se je zbrala včeraj popoldne družba obstoječa iz g. .Janeza Roji-ne. kleparja iz Šiške in občinskega svetovalca v Ljubljani, in njegove gospe soproge, g. Josipa Rojine, krojašekga mojstra v Ljubljani in 14ietna edina hčerka gostilničarke Keržičeve v Spodnji Šiški gospodična Mici Keržič. Družba je v gostilni večerjala in se zabavala. G. Camernik pride z avtomobilom. Okolu pol desete ure zvečer pride pred imenovano gostilno 281etni trgovec in posestnik avtomobila g. Karel Camernik. ki je sedemkrat pritisnil na hupo. ker je vedel, da se družba nahaja v gostilni in jo hotel odpeljati na izlet. Družba je odšla. Družba je v resnici takoj plačala in ob 10.35 odšla z avtomobilom proti Savi, kjer se je u-stavila v znani gostilni pri Alešu. Spila je samo pol litra vina in se ob 10.55 vrnila proti Ljubljani. V smeri iz Ljubljane proti Posavju je vozil neki kmet z mesarskim vozom, ki je imel zadaj desko, poslikano s številko 18 na eni in s številko 99 na drugi strani, na sredi pa črke B. P. Voz ni imel luči, dasi določa državni cestni zakon, da mora biti ponoči vsak voz razsvetljen. Katastrofa. Pri zadnjem objektu artiljerijske vojašnice sta se avtomobil in voz srečala. Šofer je zapazil voz v daljavi 15 m, kakor so izpovedali tudi priče. G. Camernik se ni mogel več umakniti. Avtomobil se je zaletel v desno stran voza tako. da sta se zadnja dva kolesa nahajala na desnem hodniku Dunjske ceste, prva dva pa na glavni cesti. Zadnja dva kolesa sta bila takoj razbita. Gospodična Keržičeva je v avtomobilu sedela na kolenih gospoda Rojina, ker je bilo premola prostora. Vsled silnega sunka je gdč. Mici Keržičeva odletela iz avtomobila ter obležala ob konfinu. Padla je naravnost na glavo. Spodnja čeljust je bila razcepljena na dva dela, na desni strani ji je počila lobanja, iz ušes. očes, nosa in ust ji ie tekla kri. Obličje je bilo popačeno in popolnoma razmesarjeno. Kofin, ob katerega je zadel avtomobil je bil do polovice odbit. Policijska komisija na licu mesta. Policijska komisija, ki je bila v 20 minutah na licu mesta, je zaslišala vse ranjence. G. Karel Camernik sploh ni dal glasu od sebe in ni mogel govoriti. Istotako g. Josip Rojina, ki je le neprestano govoril o nesreči Policijska komisija ni mogla iz njiju ničesar zvedeti in je opustila zaslišanje, ker so zdravniki kon-statirali, da sta si oba pretresla živce. G. Janezu Rojini je drla iz nosa kri. tako da mu ie dr. Illner moral takoj podati prvo pomoč. Nato so bili zaslišani: artilerijski ognji-čar Seljak, desetnik Edvard Pivc, in topničarja Ivan Golob in Josip Francelj, ki so z vso požrtvovalnostjo pomagali pri rešilni akciji in odnesli gdč. Mici Keržičevo še živo v marodno sobo. kjer jim je umrla na rokah. Gospa Keržičeva na kraju nesreče. V tem trenotku se je pripeljala na kraj nesreče vsa obupana gospa Keržičeva, kateri se je z največjim naporom in z vso obzirnostjo dopovedalo, da se je zgodila hčerki nesreča in da nai se pomiri. Prosili so jo, naj odide domov. Toda nesrečna mati je zatrjevala, da je pripravljena na vse in prosila podatkov. Padla je nezavestna na tla, nakar so jo odpeljali z izvoščkom v spremstvu dveh gospodov. Toda čez par minut se je zopet vrnila in energično zahtevala, da vidi svojo hčerko mrtvo ali živo. Policijska komisija ji je nato dovolila vstop k mrtvi hčerki. Na navadni vojaški klopi je ležala njena mrtva edina hčerka. Ko jo je zagledala, se je zgrudila zopet nezavestna na tla. Odpeljali so jo domov, ne da bi se zavedla. Karel Camernik in Josip Rojina sta si pretresla živce. Janeza Rojino in gospo so takoj odpeljali v deželno bolnico. Zlasti je treba omeniti pri katastrofi veliko naklonjenost vojaštva, ki je res z največjo požrtvovalnostjo prihitelo ponesrečencem na pomoč v veliki nesreči, vodilo pod plicijskim nadzorstvom celo obširno rešilno akcijo in odredilo, da je šla posebna vojaška potrulja na konjih iskat voznika, ki je zakrivil vso nesrečo. V daljavi 300 m od zadnjega objekta vojašnice je našla patrulja voz. ki je imel dve kolesi polomljeni. Voz je stal sam na cesti. Voznika ni bilo. Voznik je s konjem pobegnil domov in se ga dosedaj še ni izsledilo. Policija je alarmirala dve orožniški patrulji, ki sta se podali na konjih, da izslede kmeta, ki je najbrže z neprevidnostjo zakrivil strašno nesrečo. Celo rešilno akcijo je vodil do prihoda policijske komisije inšpekcijski oficir tukajšnjega topničarskega polka. Gospodična Keržičeva leži sedaj v mrtvašnici pri Sv. Krištofu, kamor so jo takoj po nesreči odpeljali. Pokojnica je bila nenavadno pridno dekle in ponos matere. DNEVNI PREGLED. Podla denuncijacija. Vsa kulturna Evropa se zgraža nad škandaloznimi razmerami, ki vladajo v sramoto Avstrije sedaj na Hrvaškem. Pred par dnevi so v parlamentu vse stranke brez izjeme dale duška svojemu ogorčenju nad sistiranjem ustave na Hrvaškem. Boj za pravice hrvaškega naroda v rodni domovini še ni končan in že so se našle v teh burnih časih med Jugoslovani zopet izdajicc, ki nesramno denuncirajo hrvaški narod in ga hočejo oblatiti pred višjimi krogi. V petek je do-šlo v Belgrad okoiu 130 hrvaških in srbskih akademikov iz Zagreba, katere je občinstvo z velik, navdušenjem sprejelo in jim priredilo viharne ovacije. Razumljivo je. da je bilo slišati pri sprejemu razne navdušene klice, saj so prišli bratje med brate. Naši klerikalci so se pri tej priliki zopet pokazali v vsej svoji nagoti. »Slovenec« je zgolj iz razloga, da denun-cira hrvaški narod na najvišjih krogih prinesel oziroma ponatisnil brzojavko nemških in laških listov, da so hrvaški dijaki pozdravili srbskega kralja pred konakom z »Živio kralj vseh Jugoslovanov«. To je denuncijacija naj-podlejše vrste. Res žalostno za nas, da se v teh žalostnih časih nahajajo med nami še ljudje. ki se upajo na tako podel način denunci-rati čisto nedolžne ljudi. Hrvati imajo zopet lep vzgled, kako se morejo zanašati na slovenske klerikalce iti kaj vse imajo pričakovati od njih. Sicer pa fuj takim ljudem. Nadomestna državnozborska volitev v be-ljaškem okraju. Jutri se vrši v beljaškein okraju nadomestna državnozborska volitev. Ta o-kraj je kakor znano, dosedaj zastopal socialni demokrat Riese, ki je pa letos nanagloma umrl. Boj med nemškimi nacionalci in socialnimi demokrati bo nenavadno hud in je težko reči, kdo bo prodrl. Nemški nacionalci, ki kandidirajo znanega sovražnika Slovencev, dr. Hansa Angerja so napeli vse sile, da iztrgajo socialistom njih zadnji državnozborski mandat. Socialisti kandidirajo urednika »Arbeiter-wille« Grogerja. Občinske volitve na Dunaju. Občinske volitve na Dunaju so pred durmi. Prično se že 23. aprila in bodo končane dne 2. maja. Voliti je treba 78 novih občinskih svetnikov, katere volijo volilci drugega in četrtega razreda. Po celi Avstriji pričakujejo z napetostjo izida teh volitev. Krščanski socijalci imajo v občinskem svetu na Dunaju še velikansko večino. Večino bodo imeli sicer tudi še potem, četudi ne dobe niti enega od razpisanih mandatov; toda namen naprednih strank v sedanjem volilnem boju je, kolikor mogoče oslabiti sedanjo magistratno kliko ki gospodari skrajno teroristično in pristransko. Faktum je, da bodo krščanski socijalci izgubili precej mandatov; nato so tudi že pripravljeni in so porabili vsa sredstva, da se še vzdrže na površju in dosežejo večino — katera jim je za mnogo sklepov neobhodno potrebna. Norski socialni demokrati so imeli o veliki noči svoj veliki zbor, na katerem se je z 180 proti 102 glasovom sprejel predlog, da se vsem članom zapoveduje popolna abstinenca. Dočim druge stranke abstinenco priporočajo, jo norski socialisti ukazujejo. To je odločen korak naprej, o katerem se sedaj mnogo premišlja. Ljubljanski tramvaj se podaljša na Vič. Poroča se nam. da se na Viču vrše vse priprave, da se ljubljanska električna železnica podaljša na Vič. Ta vest je zelo razveseljiva, ker se s tem naše predmestje ožje združi z mestom. Promet oseb kaže. da se podaljšanje izplača. Narodno delavstvo v Gorici in 1. maj. Med goriškim delavstvom vlada precejšnjo zanimanje za praznovanje 1. majnika. Dasi nas loči še precej časa od 1. maja se vendar že pripravlja slovensko delavstvo, da na narodni podlagi praznuje ta dan. Kakor čujemo. nameravajo slovenski delavci Gorice in Trsta skupno praznovati ta dan na podlagi strokovnih organizacij — N. D. O. V soboto ponoči se je obesil J. V. kočijaž bivšega ljubljanskega župana. Prišel je v soboto ponoči v neko gostilno na Poljanski cesti, kjer se je napil. Potem je šel domov in si je pod streho poiskal prostor, kjer so ga zjutraj našli obešenega. Strašno dejanje zakonskega moža v gledališču. V Lunjaski na Južnem Ruskem je neki zakonski mož med gledališko predstavo »Zatirana nedolžnost«, ko je igralec zaklical: »Zenske so zato. da goljufajo moške«, zapustil gledališče in se kmalu vrnil z opeko v roki. Planil je na svojo ženo in jo pred očmi vseh gle- dalcev ubil. Občinstva se je polastila strašna panika, ker so ljudje mislili, da imajo pred seboj blaznika. Pri aretaciji je morilec izjavil, da je maščeval svojo čast. Za družbo sv. Cirila in Metoda. V Vinjah je zbrala vesela kmečka stranka na velikonočni pondeljek 3 K 20 v. Iz kazenske poravnave Plut ca. Petrovčič je pridobil g. notar Ploj v Črnomlju za C. M. družbo 10 K. Gosp. Milan Presker v Rajlienburgu je nakazal 11 K, poslal pa obenem par kg štanjola, nekaj rabljenih poštnih znamk, starega in inozemskega denarja, kar je nabral s pomočjo svoje sestre Fanike pri prijateljih slovenske mladine. On piše: »Slava in najboljši uspehi naši požrtvovalni družbi Na zdar!« Mi pa dostavljamo: Hvala in še nadalj-nih uspehov požrtvovalnemu rodoljubu g. Milanu Preskerju in vrli njegovi sestri gdč. Faniki! G. Bernetic Fr., učitelj v Pomjanu, je nakazal 4 K 20 v, katere je nabrala vesela družba pri »Parlaphonu« vMarezigah pri Kopru. Mesto venca na krsto pok. g. Iv. Jelencu poslal je g. I. Javornik po g. notarju Mat. Marinčku v Tržiču 10 K. Hvala! — C. M. podružnica na Savi pri Jesenicah zasluži, da jo javno pohvalimo in jo postavimo v posnemalen zgled. Razpečala je namreč prav v kratkem času 800 razgledn e in toliko narodnega kolka, da je poslala Družbi 76 K 42 v. Živijo! 3. izkaz prispevkov »Društvu za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma telovadnemu društvu Sokol I. v Ljubljani«. Za sokolski kamen a 50 K je prispeval g. A. Šarabon. Kvadratne metre a 5 K so odkupili gg.: in sicer no 4 nr J. Cesnik, D. Serevalli; po 2 nr 'F. Bizjak, po 1 nr pa F. Lavtižar, M. Ham, V. Mes^rko, Lenasi & Gerkman, J. Ferlič, AL Spreitz^r, A. Skof, Sedej - Strnad. Darila: Gg.: mesarji po-močniki 26 K, J. Stritar 20 K, J. Irkič 10.50 K: po K) K so darovali K. Černe, urednišiv < ^Jutra«, društvo »Špinčič«; po 5 K: J. Ažnu.n, F. Majdič — Jarše; po 2 K: J. Janež, F. Anžič, I. Marchotti, A. Cerk; po 1 K: I. Janežič, I. Bricelj, A. Sirk, M. Podkrajšek, F. Pauer, M. Dul ničar, Steiner, Szillieli, J. Černe; po 40 vin.: Tomažič, Krištof, Vičič, Gerlovič; po 20 vin.: K. Verbič, Medved, Blatnik in neimenovana. Nabrano: na II. občnem zboru 43.53 K, v družbi pri bratu Počivalniku 8.30 K. Z razpečavo blokov nabrali: Gg. L. Medic 18.40 K, J. Klemenc 12.70 K, I. Skubic 10 K, F. Poljšak 1j K. Nabiralniki: dne 16. januarja 1912. dvignili iz nabiralnika pri bratu Zupančiču 20.39 K, br. Počivalniku 20.26 K, br. Bončarju 17.35 K, br. Roškarju (Auer) 9.60 K in br. Goršetu 60 vin. Srčna hvala vsem darovalcem in nabiralcem. Sokol II. priredi skupno z društvom za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma Sokola II. veliko vrtno veselico dne 12. maja na vrtu g. Fran Novaka. Tržaška cesta. Na sporedu je: godba, telovadne točke, šaljiva pošta, komični prizori, petje, ples itd. K obilni udeležbi vabita odbora. Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« vabi tem potom vse cenjene izvršujoče in podporne člane ter članice na redni letni občni zbor, ki se vrši v petek dne 26. t. m. točno ob tričetrt na 8. zvečer v društvenih prostorih »Narodni dom« I. nadstropje desno. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev odbora. 6. Raznoterosti. Kinematograf »Ideal«. Samo še danes krasni spored. Oinetini je posebno »Reja aligatorjev« in velekomične slike z Lukom in Mori-cem. Zvečer drama. Asta Nielsen in sijajna veseloigra »Varstveno društvo za mlade deklice«. Jutri lepa drama in velekomična privlačnost z Maks Linderjem. Katastrofa „Titanica“. Prihod rešenih v Newyork. V deveti uri dopoldne v petek je dospel parnik »Carpathia« z rešenci v Newyork. V pristanišču je čakala nanje več tisoč glav broječa množica. Ko so rešenci izstopili iz ladje, je prišlo do pretresljivih prizorov. Sorodniki potnikov, ki so bili na »Titanicu« so se vsuli proti ladji in iskali svoje znance. Mnogo dam se je zgrudilo nezavestno na tla, ko so zvedeli o usodi svojih mož, bratov, sester ali sorodnikov. Prve ranjence so odnesli iz ladije na nosilnicah. Večina rešenih je tako obupana, da ne ve ničesar povedati o strašni katastrofi. Dve osebi sta zatrjevali, da se je izkrcanje na rešilne čolne vršilo popolnoma mirno. Oni, ki so bili na zadnjem delu »Titanica« v trenotku, ko so prvi stopili v rešilne čolne sploh niso imeli pojma o nesreči. Drugi potnik je zopet pripovedoval, da so oficirji z revolverji v rokah odganjali moške, ki so se hoteli vreči v čolne. Do strašnih prizorov je prišlo, ko so izstopili iz »Carpathie« revnejši sloji, katerih ni sprejel nihče. Gledali so obupno proti nebu. Stali so brez vsakih sredstev na cesti in niso vedeli kam. Razcapani, raz-mršeni, bledi, zmrznjeni in bolj podobni smrti kakor človeku, so čakali, da se jih vendar kdo usmilili. Toda tudi ti so našli svoje dobrotnike. Na te so namreč čakali zastopniki mesta in razna dobrod. društva, ki so jih spravila v varna zavetišča in jih preskrbela za prvo silo z vsemi potrebščinami. Tekom vožnje »Carpathije« v Nework je mnogo rešenih vsled popolne onemoglosti umrlo, deset pa jih je zblaznelo vsled pre-stanega strahu. Mnogim mladeničem so popolnoma osiveli lasje. Poročila o potopu tadje. Ravnatelj Maks Stahlin, eden izmed rešenih je podal v katastrofi sledeče poročilo: Na dan katastrofe, v nedeljo, je bilo krasno vreme, noč jasna in polna zvezd. Proti večeru je postalo precej mrzlo. Ladja je drvela s polnim parom naprej. Kar sem nenadoma začutil 10 minut trajajoče bobnenje, kateremu je sledil lahek sunek. Nihče ni mislil, da se je zgodila kaka nesreča. Vprašali smo mornarje, kaj to pomeni, a vsak nam je odgovoril, da to ni nič posebnega. Toda v velikem strahu smo vendar hiteli na krov in na svoje velikansko začudenje zapazili, da se je ladjaže nagnila. Zadela je od strani v ledeno goro in bila na spodnjem delu kakor prerezana. Veliki ledeni kosi so udrli v spodnje dele ladije in jo nagnili. Stroj je med tem utihnil. Funkcionirala je le še električna luč. Med tem so mornarji že spuščali čolne v morje, nakar se je vseh potnikov polastila strahovita panika. Vse je drvolo na krov iri se hotelo rešit. Ko so bili rešilni čolni polni, so odpluli v stran in čakali na rešitev. Boji na ladji. Posebno mnogo se govori o ravnodušnosti in junaštvu oficirjev, ki so bili na ladiji. Inženir Nndrews je odšel večkrat v strojnico in miril potnike. Neki mornar tretjega razreda se je hotel takoj rešiti, toda neki oficir ga je na mestu ustrelil. Adjutant Putts je iz poveljniškega mosta usrelil 12 potnikov, ki so šiloma hoteli udreti v rešilne čolne. Pozneje je podel sam pod krogljo nekega potnika. Polkovnik Gracie je izjavil, da je ostal zadnji na ladji. Kmalu potem, ko se je ldija potopila, je skočil v morje in se rešil na čoln. Iz morja je bilo čuti obupne klice ponesrečencev, katerih se pa ni mogel nihče u-smiliti. Splošno se je moštvo ladije držalo jako hrabro. Par minut pred potopom ladije je velikanski val zagrnil »Titanic« in jo potegnil s seboj v globočino morja. Skupno število mrtvecev je 1600. Kapitana Smitha je vrgel val na tla, nakar je izginil za vedno. Najm$vejše vesti, telefonska poročila, PO PRVEA\ NAVDUŠENJU. Zagreb, 22. aprila. Ugoden utis, ki ga je naredila manifestacija avstrijske poslanske zbornice, je v veliko pokvarilo nesoglasje med jugoslovanskimi poslanci. V tukajšnjih političnih krogih, ki so se pustili točno informirati' od hrvaških politikov, ki so se vrnili z Dunaja skrajno indignirani. vlada velika nezadovoljnost nad taktiko, ki jo je provzročil vladni Šušteršič s svojo strahopetnostjo! Nasprotno pa vlada v vladnih krogih, ki so bili prvi hip konsternirani. velika zadovoljnost, ker smatrajo tam ponesrečeno akcijo v parlamentu kot nov dokaz potrebe in ume aosti kraljevskega komisarjata. Zagreb. 22. aprila. Komisar Čuvaj se je vrnil iz Budimpešte, ter se izjavil, da niti misliti ni, da bi bil z ozirom na izjavo avstrijske vlade odpravljen kraljevski komisariat na Hrvaškem! Demonstracija Jugoslovanov, ki je Pokazala sicer nesoglasje med posameznimi skupinami, je dokaz, da je komisarijat danes Potrebnejši nego kadarkoli. Posledice se že poznajo v šikaniranju časopisja in raznih novih odredbah, ki jih je pričakovati te dni. Zagreb. 22. aprila. Penzijoniranje maršala Pade Gerbe je dokaz, da ni misliti na odpravo komisarjata. Maršal Gerba. ki je skozinskoz poštenjak je bil od prvega trenotka nasprotnik izjemnega stanja na Hrvaškem in ie že pred Čuvajevim imenovanjem odplonil ponujeno mu komisarstvo. Ko je bil Čuvaj imenovan komisarjem. je Gerba poročal merodajnim krogom, da je to imenovanje neumestno, ker zna le razburiti le narod. Čuvaj je to izvedel in sedaj z intrigami dosegel penzioniranje splošno priljubljenega maršala Gerbe! Zagreb. 22. aprila. Sodni stol sedmorice je odredil novo razpravo poti Stipi Radiču, ki Je bil obsojen na štiri mesece ječe. odklonil na njegovo zahtevo, da se ga pusti iz ječe. DEMISIJA POUTIŠKEGA DEŽELNEGA MARŠALA. Lvov, 22. aprila. Deželni odbor politiški je naprosil deželnega maršala Badenija, da naj prekliče svojo demisijo. Ta je pa to odločno odklonil in izjavil, da vstraja pri svojem sklepu. Ker so Rusini skrajni nasprotniki kan- ature viteza Abrahainowicza se splošno i-menuje kot bodoči deželni maršal bivši finančni minister Korytowski. SENZACIONALNO POROČILO IZ RUSIJE. Berlin, 22 aprila. Danes je dospelo sem-ks] senzacionalno poročilo iz Peterburga ki izzvado v tukajšnjih diplomatskih krogih nepopisno konstermranost. Poročilo iz najbolje in-formiranih virov se glasi: 2e od aneksijske krize sem se ruska dnomacija trudi da doseže med velesilam nov sestanek, ki naj revidira berlinski odgovor. Ker pa se velesile niso posebno zavzele za ta predlog, hoče Rusija izsiliti revizijo berlinskega dogovora na ta način, da bo ruska črnomorska vojna mornarica do gotovega roka. ki se stavi velesilam glede konference, preko Bospora blokirala Carigrad in odprla Prosto pot skozi Dardanele! Ruski poslaniki pri velesilah so dobili v tem smislu že svoja navodila in sporoče tekom prihodnjih ur velevlastim sklep ruske vlade! RAZNO. * Svinja požrla otroka. Iz Pasove poroča-J0’ da se je v Eschelreuthu zgodila strašna neteča. Nekemu kmetu je ušla svinja, pridrla v g*;0’ kjer je ležal otrok v zibelki brez varstva. •/rhnivSe zagnala svinja na otroka in ga po-se ‘ so prišli ljudje v hišo, niso našli dru- *iveg0 nekaj krvavih kosov mesa; dr-in desnična vest o papeževi sinrti. V Ma-n v °. se bile v četrtek razširile govorice o n tev' smrti. Te govorice so nastale vsled • * Se Vfnnla v neko, na na madridsko .aj*:uro naslovljeno brzojavko. V dotični br- o J Y nahajala beseda Pape (papež) me- , , . j.,® Papa (oče) v originalu. Ministrski taseamk je> obveščen o vsebini omenjene vpc?3kp i sporočil časnikarjem in tako se je stvo razširila in prišla tudi v inozem- sti v r • 'n n?in'str* so Prepričani o resničnost 12;r.e^‘ nunciaturi svoje sožalje. Ko se vrnil " i i te kil nekaj časa odsoten, zopet lage '16 statiral’ da so vse t evesti brez pod- * Blaznost Bikoborbe. Takoj prva letošnja letošnja bikoborba v areni v Avignonu je zahtevala, kakor poroča neki francoski list, človeško žrtev. + Smotke finančnega ravnatelja. V Szeg-zardu zbujajo veliko pozornost okoliščine, vsled katerih je bil prisiljen voditelj finančne direkcije Koloman Fink nastopiti daljši dopust, iz katerega se najbrže ne bo več vrnil na svoje mesto. Finka so namreč zasačili, ko je v trafiki ki je bila last soproge gimnazijskega profesorja Szaboja, vtaknil v žep vedno več smotk, nego jih plačal. To je trajalo več let. V zadnjem času so ga pričeli natančneje opazovati. Dva tovariša gimnazijskega profesorja in še neka tretja priča so se pri teh opazovanjih trdno prepričali, da si Fink resnično prilasti več smotk, kakor jih plača. Finka so zasačili pri dejanju in takoj je bil pripravljen plačati 600 K odškodnine. Na priče tatvine so pritiskali, naj priobčijo izjavo, s katero bi bila vsa zadeva na lep načn poravnana. Tretja priča, čevljarski mojster Iiorvath, pa se je branil podpisati izjavo. Zadeva je prišla v javnost. Finku so namignili, naj ne zahaja več v družbo. Odložiti je moral odborniško mesto v kazini. Dobil je dalje obvestilo, da se mu dovoli drage volje daljši dopust. Govori se. da je Fink zelo bogat in da ima v bližini Košič lepo posestvo. + Največja tovarna letalnih strojev. Iz Be-rolina poročajo: V štirinajstih dneh bo v Jo-hannistalu dogotovljcna največja tovarna letalnih strojev na kontinentu. Prejšnje podjetje je namreč razširilo svoje delavnice, da se sedaj ploščina tega podjetja razteza čez 3000 kvadr. metrov. Osobje se bo povečalo na 400 oseb. V teh delavnicah se bo vsak mesec lahko izgotovilo deset do dvanajst letalnih strojev. • * Smrten dvoboj pruskih častnikov. Med poročnikom v. Heeringenom, nečakom nemškega vojnega ministra, in nadporočnikom v. Tuttkamerom v Halberstadtu je prišlo do dvoboja s samokresi. Pogoji so bili izredno težki in so se glasili na boj do nesposobnosti. Poročnik v Heeringen je dobil strel v spodnji del telesa in je kmalu nato po poškodbi umrl. Tutt-kamer je bil lahko ranjen. Vzrok samomora je bila baje ljubeznska afera. Josip Lisec oblastveno avtorizirani geometer Ljubljana, Sodna ulica štev. 3 prevzem« vse zemljemerske zadeve. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Širite, kupujte in naročajte „Da»“! Prijavljajte nove naročnike! Krojaštvo Ivan Kersnič v Ljubljani 249 Sodna ulica štev. 5 najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba. Ivan Mohorič krojač, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov. 214 Simon Praprotnik stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7. priporoča p n. odjemalcem ! 1" (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. 218 Cene najnižje. Postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine prosto. - & Ludovika Jarz E avčeva cesta št. Z delikates, trgovina, zajtrkovalnica se priporoča cenjenemu občinstvu. Glavno zastopstvo dunajske družbe za gradilo centralne ventilacijske kurjave s svežim zrakom v Ljubljani, Nova ulica štev. 3 prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd. glasni zastopnik za Kranjsko in Primorsko. At' M Največja in najbogatejša tovarniška zaloga precizijskih ur, zlatnine, srebrnine in briljantov. v Lastna tovarna ur v Švici. Konkurenčne ure K 3 50, K 4-—, K 5*—. 'V' Fr. Čuden, Ljubljana urar, trgovec in posestnik; delničar družbe „Union-Herlogere“. 258 m m JULIJA ŠTOR — največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za iawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. TsS: ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. “