Btuč. -jQ Muzfi . O- «• ZaJcutokt Izdaja okrajni udnoi socialist Kine neze delouitb ljudi • IrDovijan — (Jie luje In odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane SuStai — Tiska Mariborska tiskarne v Mariboru — Naslovi uredništva m uprave: ..Zasavski tednik' Trbovlje I. Trg revolucije 6t. 28 (telefon 91) — Radon url podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T 146 — List Izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne Številke 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu naikasnete vsak torek dopoldne tn tib ne vračam« Štev. 21 Trbovlje, dne 19. maja 1956 Leto IX. OB ROJSTNEM DNEVU TOVARIŠA TITA Ostani nam zdrav, ŠE MNOGA. MNOGA LETA Danes je Zasavje v cvetju, zelenju in zastavah! Zgrinjajo se množice delovnih ljudi, mladina, pionirji in cicibani. Ra-rlostno odmevajo zvoki partizanskih in delavskih koračnic v mlado jutro; misli tisočerih lju- papir, na katerega so naši delavni ljudje z žuljavimi rokami napisali tople, prisrčne besede tovarišu Titu v pozdrav' ob njegovem rojstnem dnevu. Koliko obilje dragocenih misli, želja, radostnih pozdravov roma da- Jtctri bo tekla Titova štafeta skozi bivši okraj Krško in se bo pridružila glavni štafeti v Somboru. — Na sliki; sprejem Titove štafete lani v Krškem dl romajo tja v našo belo pre-Mohrieo. kjer neutrudno sanje lepši jutrišnji dan naš tovariš Tito. Danes je v Zasavju lep dan. Nosilci štafetnih palic so pripravljeni. Nasmejani obrazi razodevajo srečo in ponos. Mlad . in prožen je njih korak, roke jim ljubeče stiskajo dragocen nes k Njemu, ki nam je drag, Ljub, s katerim je povezano naše življenje, delo, uspehi in težave. Čeprav ga ni med nami, nam je blizu in zdi se nam, kot da je bilo včeraj, ko je nekaj* krat na poti skozi naše kraje ves nasmejan, veder in zdrav radostno odzdravljal svojim državljanom... ... Nosilci štafetnih palic pa hitijo mimo mest, naselij, vasi in krajev... hitijo neutrudno! Tisočero rok se dviga v pozdrav. Toplo nam je pri srcu. saj vemo, da je tovariš Tito zdrav, in v naših srcih se poraja topla, večna želja: »Ostani nam zdrav še mnoga mnoga leta! Ostani med nami, kajti naše ljudstvo te potrebuje!« 25. maja bo tovariš Tito dopolnil 64. leto. 25. maja mu bodo mladi ljudje v naši prestolnici izročili milijone pozdravov, čestitk in želja za srečo iu trdno zdravje. Naša misel pa bo ob tem trenutku pohitela nazaj, nazaj na prehojeno pot, ki smo jo prehodili pod Njegovim vodstvom. V našem bistvu bo vstajalo tisočero spominov. Spominjali se bomo naše velike ljudske revolucije, ki je tako tesno povezana z imenom tov. Tita, kot vse delo, ki smn ga ooravili v času naše mirne graditve novega, lepšega življenja. Spominjali se bomo, da ja pravzaprav za naše snovanje, vse naše početje rezultat njegovega nenehnega prizadevanja za lepše življenje vseh naših narodov. Spominjali se bomo, da je trdno združil narode Jugoslavije v eno samo veliko družino svobodnih ustvarjalcev. In še in še. Nikdar ne bomo pozabili, da je s svojo globoko zavestjo in trdnim prepričanjem veroval in vedel, da je razvoj narodov sveta mogoč le v trajnem miru. Velikansko delo, ki ga je opravil v tem področju ne le doma, marveč malone po vsem svetu, je njemu in vsem nam prineslo ogromno simpatij milijonov narodov sveta. Dandanes imamo po zaslugi tovariša Tita v svetu zveste prijatelje, ki podpirajo naša prizadevanja po varovanju trajnega miru v svetu. Res, veliko smo mu dolžni! In delno se mu bomo oddolžili le s tem, če bomo vedno in povsod ustvarjali njegove zamisli. Prišei bo dan, ko bodo vse naše velikanske naloge opravljene. Takrat bomo lahko vzkliknili z njim: »Kdo ima še tako domvino. kot je naša?« Priprave za Dan vojnega j Pred nedavnim smo slavili rojstvo velikega pisatelja in re-p volucionarja IVANA CANKARJA. DPD »Svoboda« in osta-=| la kultumoumetniška društva v našem okraju bodo oblet-H nico njegovega rojstva počastila s kulturnimi prireditva-| mi v mesecu maju in tudi pozneje .........................mmmmmmmm Prva seja novega okrajnega odbora SZDL v Trbovljah Plodna razprava Na dnevnem redu 1. seje okrajnega odbora SZDL v Trbovljah je bila izvolitev sekretariata, referat in razprava o aktualnih zunanjepolitičnih vpraša- jugoslovanskega letalstva Posvetovanje šolske mladine Letala morajo biti pred vzleto m temeljito pripravljena Družbeno upravljanje v šolstvu s« razvija zelo počasi — Ljudska mladina na šolah mora agitirati za vpis v vojaške šole — Srednješolska in vajenska mladina sta se odločili, da bosta gradili vodovod Planina—Trbovlje V nedeljo je bilo v Trbovljah posvetovanje predstavnikov Ljudske mladine na srednjih in strokovnih šolah. Referat o družbenem upravljanju v šolstvu in o problemih Ljudske mladine je imel predsednik LMS tov. Stane Kranjc, ki je najprej govoril o pomenu družbenega upravljanja v šolstvu, nato pa se je dotaknil tudi družbenega upravljanja na šolah v našem okraju. Povedal je, da se družbeno upravljanje na naših šolah razvija zelo počasi. Imamo še nekaj šol, kjer še niso postavljeni šolski odbori, medtem ko so drugje že taki odbori, se pa zelo redko shajajo. Tudi mladinska vodstva na šolah so preveč zanemarjala to važno vprašanje, kar bo treba v prihodnje popraviti. Na posvetovanju so razpravljali tudi o Dnevu vajencev. Poudarili so, da ni dovolj, da Dan vajencev organizira samo vod- Seminarji za člane delavskih svetov V Vidmu-Krškem so že začeli s seminarjem za člane delavskih svetov in sindikalne funkcionarje. Kmalu bodo začeli s seminarji tudi v ostalih občinah. Na okrajnem sindikalnem svetu so se sporazumeli, da bodo seminarji trajali tri ****!. Udeleženci seminarjev bodo poslušali naslednja preda-v*nja: družbeno upravljanje in vodenje podjetja, osnovne značilnosti gospodarstva FLRJ in družbeni plani ter ekonomija Podjetja. Prvo predavanje bo vključevalo tudi organizacijo Proizvodnega procesa, tretje pa Plačilni sistem in računovodstvo ter bilanco. Predavali bodo čldni Društva ekonomistov, za organizacijo seminarjev pa bodo odgovorni •očinski sindikalni sveti. *•> stvo šole, ampak je potrebno, da. pri sestavljanju sporedov aktivno sodelujejo tudi vodstva Ljudske mladine. Predstavniki vajencev so nadalje na posvetovanju navedli nekaj primerov grobega izkoriščanja vajencev, o čemer bomo še poročali. Predstavniki Ljudske mladine na šolah so obravnavali tudi nalogo Ljudske mladine, da agitira za vpisovanje mladine v razne vojaške šole. O tem sta govorila tudi predstavnik vojnega odseka major Lovro Guštin in član predsedstva OK LMS tov. Lado Levec. Odziv mladine iz zasavskega okraja v oficirske in podoficirske šole je zelo slab, zato je naloga Ljudske mladine, da seznanja mladino z lepotami in plemenitimi cilji vojaškega poklica. Na 'koncu so se predstavniki mladinskih organizacij na šolah pogovarjali tudi o bližnji delovni akciji mladine. Direktor komunalnega podjetja tov. Dušan Povse. ki se je udeležil tega posvetovanja, je povedal navzočim kakšne so možnosti in kaj bi mladina lahko gradila. Sporazumeli so se. da bosta gimnazijska in vajenska mladina organizirali dve brigadi, ki bosta junija in v začetku julija gradili vodovod Planina—Trbovlje. Organizacije Ljudske mladine nit šolah bodo začele takoj z zbiranjem priglasitev. 21. maja bodo naši avijatičarji slavili svoj praznik. Na letališču v Cerkljah se že pripravljajo na ta dan. Zjutraj bo smotra, nato bo imel komandant polkovnik Lju-bičič slavnostni govor o pomenu praznovanja, zatem pa bo čitanje nagrad in pohval. Popoldne bodo razna fizkul-turna tekmovanja in izleti. V Brežicah bodo na Dan jugoslovanskega Vojnega letalstva v Domu JLA priredili foto in modelarsko razstavo, kultumo-umetniško društvo iz Zagreba pa bo priredilo akademijo. Nato bo sledil družabni večer. Teden Rdefepa kr;ia u Trbouigah V Tednu Rdečega križa so bile v Delavskem domu in v Domu »Svobode II« v Zg. Trbovljah slovesne akademije. Nastopali so podmladkarji in slušateljice gospodinjske šole. Za žene so bila organizirana predavanja o raku, ki so bila povezana s predvajanjem filma. Teh predavanj se je udeležilo lepo število žena. Samo na predavanju v Delavskem domu Tito med mladino v Dobovi je bilo več kot 250 žena. Dobro je bilo obiskano tudi predavanje v Domu »Svobode II«. predavanje o raku na pljučih so poslušali na Kleku. Proslave Tedna Rdečega križa so bile tudi na Dobovcu in v Čečah. Pretekli petek zvečer so bila predavanja o higieni živil in o ureditvi lokalov za trgovske in gostinske delavce. Po predavanju so predvajali tudi filme o higienski ureditvi prodajaln in gostišč. V Tednu Rdečega križa je bila v Trbovljah nadalje nabiralna akcija, ki je dobro uspela. S to nabiralno akcijo je občinski odbor RK uspel zbrati nekaj sredstev za pomoč socialno ogroženim. -nc Mladinci v Hrastniku se izobražujejo Občinski komite LMS Hrastnik je v nedeljo organiziral seminar za mladinske voditelje. Seminar je trajal cel dan in se ga je udeležilo 40 mladinskih voditeljev. Udeleženci seminarja so poslušali predavanje tov. Sihurja o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih in o nov simeri v gospodarstvu, nadalje predavanje tov. Šetinca ozgodovini in vlogi Ljudske mladine. Po obeh predavanjih je bila zelo živahna razprava, v kateri je sodelovalo precej udeležencev seminarja. Seminarje za mladinske voditelje so dosiej organizirali tudi v Vidmu-Krškem, v Sevnici in na Senovem. Zadnjo nedeljo bo seminar tudi v Brežicah. Potrebno je, da organizirajo take koristne seminarje tudi v ostalih občinah. njih ter referat in razprava o značilnostih letošnjega družbenega plana. Takoj v začetku je bil izvoljen sekretariat, v katerem so: Viktor Kovač, Janez Jesenšek, Mirna Zupančič, Martin Gosak, Ivan Sorn-Bojan, Viktor Burkeljc Jože Piki, Jože, Klanšek, Lojze Pajnič. Lojze Colarič in Slavko Zule. Za predsednika okrajnega odbora Socialistične zveze je bil ponovno izvoljen tov. Viktor Kovač, za sekretarja pa tov. Janez Jesenšek. Njuno izvolitev so navzoči pozdravili s ploskanjem. O aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih je govoril tov. Kovač. ki se je dalj časa zadržal pri pojasnjevanju sprememb v Sovjetski zvezi in pri vplivu teh sprememb na razvoj socialističnih sil v svetu. Govoril jr tadi o odnosih med Jugoslavijo in drugimi vzhodnimi in zahodnimi državami in o sodelovanju s socialističnimi organizacijami v svetu Poudaril je, da medr-arodna nasprotja v svetu niso več tako ostra in da so dani veliko večji šzgledi za mir. K temu je veliko pripomogla tudi Jugoslavija s svojo zunanjo politiko ki sloni na načelih ustvarjalnega sožitja med vsemi deželami, ne glede na njihovo družbeno ureditev. Ob koncu je tov. Kovač poudaril, da je treba našo socialistično zunanjo politiko pojasnjevati našim delovnim ljudem, da jo bodo razumeli in da jo bodo znali ceniti tako, kakor jo cenijo ljudje širom po svetu. Naši delovni ljudje so lahko upravičeno ponosni na uspehe, ki jih je dosegla Jugoslavija v zunanjepolitičnem področju. Po krajši razpravi o zunanji politiki je dobil besedo tovariš Slavko Zule. ki jt govoril o značilnostih letošnjega družbenega plana. Ke- je o teh stvareh naš časnik že poročal, bomo iz njegovega referata povzel' le nekatere najvažnejše misli. Letošnji družbeni plan predvideva povečanje fizičnega obsega in vrednosti industrijske proizvodnje za 12 odstotkov, medtem ko se bo število zaposlenih povečalo samo za 200 delavcev ali 1,5 odst. Znaten delež povečanja proizvodnje odpade na tovarno časniškega papirja v Vidmu-Krškem, okrog 4 odstotke povečane industrijske proizvodnje pa gre na račun večje storilnosti dela v nekaterih podjetjih. Vsi skladi bodo znašali približno 650 milijonov dinarjev. V družbeno-investicij-skem skladu okraja bo okrog 130 milijonov, medtem ko bodo občinski investicijski skladi znašali tudi nad sto milijonov dinarjev. • Družbeni plan okraja predvideva povečanje kmetijske dohodnine od 204 na 283 milijonov dinarjev, takse, ki jih bode plačevali kmetje, pa bodo dale pri bližno 40 milijonov. Občinski (Nadaljevanje na 2. str.) Množičen izlet na Kal Hrastniška »Svoboda I« bo priredila v nedeljo, 20. t m., z vsemi svojimi sekcijami prvi spomladanski izlet na planinsko postojanko Kal. Na Kalu bo sodelovala godba na pihala in pevci hrastniške »Svobode«. Prireditelji vabijo na ta lep izlet v planine vse Hrastničane in Trboveljčane. Plodna razprava (Nadaljevanje s 1. strani) ljudski odbori bodo predpisali tudi občinske doklade. Na drugi strani pa bodo Sla znatna investicijska sredstva nazaj v kmetijstvo. Vsa sredstva za investicije v kmetijstvu, s katerimi bodo razpolagali okraj, občine in kmetijske zadruge, bodo presegale sto milijonov dinarjev. Letošnji družbeni plan predvideva tudi sredstva za izvedbo rajonizacije kmetijskih površin To je prvi primer v Jugoslaviji da so kje začeli z načrtno rajonlzacljo kmetijskih površin. Lani so izvedli rajoni-racijo v brežiški občini, letos pa bodo končali ta dela v Vldem-krški občini in nadaljevali drugje. Po izčrpnem poročilu tovariša Zuleta se je razvila živahna razprava, v kateri so govorniki poudarili, da letošnji družbeni plan dejansko predvideva več sredstev, le da so načrtno usmerjena v določene sklade in jih zato ni mogoče prenašati. Vsi so bili soglasni v tein, da so že vidni prvi uspehi nove smeri v gospodarstvu. To se najbolj odraža v stabilizaciji cen, ki ne nihajo več tako kakor lani in prejšnja leta. Poudarili so tudi, da bo treba pomagati kmetom, da bodo lahko prodali vse svoje tržne presežke pridelkov. Odkupna mreža je namreč še vedno zelo slabo razvita in ne zajema vseh tržnih presežkov. To velja še zlasti za vino sadje in mleko. Končno so izvolili še komisijo za družbeno upravljanje. Za predsednika so izvolili tovariša Vilija Skrinarja. Naloga komisije bo, da nudi pomoč organom družbenega upravljanja in da skrbi za nadaljnje razvijanje družbenega upravljanja. V kratkem bodo v okviru te komisije ustanovili podkomisije za posamezna področja družbenega upravljanja. Predvideno je, da bodo ustanovljene naslednje podkomisije: za delavsko samoupravljanje, za socialno zavarovanje in zdravstvo, za obrt, za hišne svete in za šolstvo. Komisije za družbeno upravljanje in podkomisije bodo ustanovili pri občinskih odborih Socialistične zveze. Ing. Jože Sedlar: Ustalitev trga je odvisna od povečanja delovne storilnosti V prvih desetih letih socialističnega razvoja pri nas so se proizvajalne sile močno razvile. Industrijska proizvodnja se Je povečala v primerjavi s predvojno za dva in polkrat. Samo v zadnjih treh letih se Je industrijska proizvodnja povečala za 47%. V tem času se je seveda najbolj razvila temeljna industrija kot osnova za bodoči hitrejši razvoj vseh ostalih industrijskih področij. Dosedanji razvoj gospodarstva, ki je rodil dosti uspehov, pa Je ustvarjal tudi določena nesorazmerja, ki bi lahko ogrožala nadaljnjo rast, če jih ne bi prav čas odstranili. Podedovali smo že neskladnosti med posameznimi gospodarskimi vejami, ta nesorazmerja pa so se ob intenzivnem razvoju temeljne industrije še povečala. To pomeni, da so se gospodarski disproporci še bolj razširili. Nesorazmerja, ki so nastala in ki jih občutimo posebno v zadnjih letih, so kažejo v nestabilnem porastu življenjskega standarda delavskega razreda, V razmeroma počasnem porastu delovne storilnosti in tudi v razmeroma počasnem porastu proizvajalnih sil v celoti, v primerjavi s splošnimi napori delavskega razreda za razvoj le-teh. Vsa ta in še druga nesoglasja v gospodarstvu pridejo seveda do izraza na tržišču. Glavna naloga gospodarstva v prihodnjem obdobju je torej kolikor mogoče omiliti nesorazmerja in doseči kar mogoče skladnejši razvoj vseh področij gospodarstva. To lahko dosežemo s spremembo strukture investicij na ustrezni ravni, z materialnim izravnanjem proizvodnje in potrošnje ter z nadaljnjim izpopolnjevanjem in razvijanjem gospodarstva v celoti. Žato ni naključje, če smo prav sedaj začeli posvečati veliko pozornost uravnovešenju razvoja vseh področij gospodarstva in predvsem ustalitvi trga. Dosedanji neustaljeni trg je namreč v marsičem vplival na to, da podjetja niso smotrno gospoda- rila, da so marsikje nesmotrno trošili investicijska sredstva, da so naraščale cene proizvodov, da so se pojavljale razne špekulacije v trgovini, v gospodarskih podjetjih Itd., kar vse je seveda vplivalo na znižanje življenjske ravni delovnih ljudi. Tov. Svetozar Vukmanovič-Tempo je na zasedanju zvezne skupščine ob obrazložitvi družbenega plana za letošnje leto dejal o teh stvareh tole: »Že letos nameravamo zmanjšati investicijske graditve. Prav tako so nameravane tudi omejitve drugih družbenih izdatkov. To je neogiben element, da se ustvarijo pogoji za postopno stabilizacijo trga. Veliko povečanje zaposlenosti je treba letos preprečiti in gibanje plačnega sklada dovesti v sklad z našimi materialnimi možnostmi. Trajna ureditev trga in zagotovitev povečanja življenjskega standarda delavcev in uslužbencev pa ni v omejevanju obsega investicij. Trajna rešitev je v zagotovitvi stalnega večanja delovne storilnosti in kmetijske proizvodnje, da bi proizvodnja blaga za široko potrošnjo spremljala obenem gibanje plačnega sklada delavcev in uslužbencev. V tem pomenu se povečanje delovne storilnosti pojavlja kot glavni pogoj za odstranjevanje težav na trgu in zboljšanje življenjskega standarda delavcev in uslužbencev, kakor je tudi konsolidiranje trga splošni pogoj, da bodo prizadevanja za povečanje delovne storilnosti prišla popolneje do izraza ...« Ti dve stvari sta torej med seboj tesno povezani. Ce hočemo torej doseči postopno rast življenjske ravni, si moramo prizadevati, da bomo v tovarnah izdelali kar največ proizvodov, da bo kmetijska proizvodnja hitreje naraščala — skratka da bo proizvodnja blaga za široko potrošnjo v skladu s skupno močjo prebivalstva. Marsikje v podjetjih pozabljajo na te stvari. Toda ustalitev tr- ga, ki jo bomo prej ali slej vendarle dosegli, bo takšno pozabljivost hudo kaznovala, preprečila bo možnosti za lahke, ponekod špekulantske zaslužke posameznih gospodarskih organizacij. Ce hočemo čimprej doseči skladnost med proizvodnjo in potrošnjo, bodo morala podjetja posvečati več pozornosti notranjim vprašanjem v proizvodnji, v poslovanju sploh. Več bodo morala storiti za povečanje delovne storilnosti, za zmanjšanje lastne cene proizvodov, smotrneje bodo morala izkoriščati sredstva za proizvodnjo, bolj izkoriščati razpoložljive proizvodne zmogljivosti, izdelovati nove proizvode, se odločiti za kooperacijo in za Specializacijo itd. Smotrneje bo seveda treba tudi izkoriščati investicijske, amortizacijske in druge sklade podjetij in preprečevati razmetavanje sredstev. Trg je tudi marsikdaj oškodovan za proizvode, v katere je vloženo veliko truda, ker posamezniki ne gospodarijo dovolj skrbno. Sanitarna služba Slovenije je na primer v razdobju od 1, januarja do 30. novembra p. 1. izločila iz prometa nad 83.000 kg neužitnih živil. Propadlo je nad 58.000 kg zelenjave, nad 9000 kg svežega sadja, nad 5000 kg svežega mesa, klobas in salam, nad 3500 kg moke in zdroba itd. Skupna vrednost izločenih neužitnih živil znaša nad 8 milijonov dinarjev. Ce bi v podjetjih tudi varčneje vskladiščill vse to blago, bi ga lahko nedvomno užitnega nudili potrošniku in na trgu včasih ne bi čutili pomanjkanja teh ali onih proizvodov, n. pr. sadje, zelenjave itd. Zaradi tega, ker je na trgu manj proizvodov, kot pa povpraševanje po njih, seveda tudi lahko naraščajo cene in posamezniki ob takem naraščanju cen kujejo mastne dobičke. Vsi družbeni organi, organizacije, podjetja .delavski sveti, ljudski odbori, skratka vsi delovni ljudje moramo tedaj izkoristiti vse rezerve za povečanje proizvodnje, za povečanje delovne produktivnosti, za ustalitev trga. , -ik. Občinski sveti so pravilno usmerili svoje delo Jamski obrat na Daru - parsps rudnika Irboulje-Hrastaik Prejšnji teden se je mudila v Vidtnu-Krškem komisija Ljudske skupščine LRS, ki ji predseduje tov. Vlado Krivic. Komisija se je zanimala za delo organov delavskega samoupravljanja v Tovarni celuloze in rOto papirja, kjer je imela razgovore s člani delavskega sveta in upravnega odbora ter odgovornimi uslužbenci in strokovnjaki. Komisija si je nato ogledala tovarno in proizvodni proces v njej. Predvsem se je komisija zanimala, kako se je uveljavilo delo organov družbenega upravljanja pri občinskemu LO. V ta namen je bil sklican sestanek predstavnikov družbenih in političnih organizacij, občinskega LO in nekaterih podjetij. Komisija je s predstavniki organizacij in občine razpravljala o .iljSihr-TC.. ar.vr ■'.'Jc.Jlt.-; 'v c- -estf* (Nadaljevanje) Premog se bo za sedaj še prevažal s kamioni do hrastnlške-ga glavnega jaška, od koder bo dalje v vožlčkih potoval po zvezni progi na trboveljsko separacijo. Na obratu Dol se bo eksploa-tiralo strmo ležeče severno krilo premogovne kadunje, medtem ko je bilo Južno krilo te kadunje po vsej verjetnosti in po podatkih dosedanjih geoloških in rudarskih raziskav erodirano. in to že pred sedimentacijo mlajših miocenskih od-kladntn, podobno kot to opazujemo na območju obrata Hrastnik. Premog iz dna kadunje oziroma iz severnega dela tega dna, pa bodo izkoriščali šele naši zanamci, kolikor bo ta del premogišča sploh prihajal v poštev za eksploatacijo. Premo-gišče je namreč izredno močno tektonsko dislocirano. Posebna značilnost te tektonske razde-janosti pa je stopničasta struktura premogišča, ki Jo na področju Trbovlje-Marno opazimo od Vasi nad Trbovljami do Marnega in ki Je sploh karakteristična za širše območje posavskih gub. Fjord terciarnih odkladnin, ki se razteza v smeri zahod — vzhod, je namreč razkosan z močnimi prelomnicami v smeri sever — jug, na katere so vezane zasavske dolina. Takšno prelomnico predstavlja dolina Trboveljičice, hrast-niika dolina, globel med Brni-co in Dolom, dolina Novega Dola, kriitamdolskl graben in še več vmesnih manjših grap. Ob teh prelomnicah so se sektorji kadunje med dvema prelomnicama postopoma pogrezali v globino in je dno kadunje oblikovano zaradi tega kot stopnice ki padajo proti vzhodu. V Trbovljah leži dno premogovne kadunje na področju bivšega Zahodnega obrata nad Savskim obzorjem, t. j. nad višino 235 m, na OJstrem precej več kot 100 metrov niže od tega obzorja, vrtalna luknj« Bmlca 3 je izdanila premog na koti — 24 m, t. j. 24 metrov pod morsko gladino: po rezultatih sedanjih vrtin bi bilo dno kadunje na Dolu nekako na globini med 200 in 600 metrov pod morsko gladino vzhodno od Dola pa vsaj 1000 metrov pod mor jam. Naša generacija se bo torej na območju jamskega obrata na Dolu omejila le na odkopavanje strmo ležečega savernega krila pemogovne kadunje, medtem ko bodo po dnu te kadunje rili naši zanamci, ki bodo premog izvažali po jašku oziroma jaških, ki bodo globoki verjetno precej nad 1000 m. Močna tektonska razdejanost na tem področju je povzročena z močnimi bočnimi pritiski Alp, predvsem togih apnenčevih in dolomitnih gmot na mehkejši predalpski pas, v katerem je situiran tercialni fjord s premogom, pa tudi deloma s pritiski s strani dinarskega sistema Močno pa so doprinesli k tej razjedenosti še vulkanski izbruhi, katerih preostanek so vrivi eruptivov, predvsem an-dezita, ki jih srečujemo od Blat, vzhodno od Hrastnika, vse do Laškega. Ti so stisnili severno premogovno krilo v značilno pokončno lego, ga raztrgali in razdrobili v leče — s svojo visoko temperaturo ob vulkanskih izbruhih in še kasneje ob strjevanju so pa močneje poogljeneli premog, kar se izkazuje v njegovi višji kalorični vrednosti Vrive eruptivov srečujemo na območju obrata Dol v neposredni talnl-nl premogovnega sloja. Ta pas eruptivov predstavlja vulkansko žarišče, ki še danes daje termalno vodo in na katerega so vezani topli izviri na Izlakah, bivši izvir pri cementarni v Trbovljah, nekdanji izvir v Slatini pri Dolu, kopališče v Rimskih Toplicah in kopališče v Laškem. Posledica hidroter-malne segregacije so tudi tanke žile barita in pojavi svinčene rude v andezitu, ki so jih izdanih navozlščni rovi k novemu jašku na Dolu. Zaradi močnih tektonskih deformacij in razrušenoati je premog na območju obrata Dol tudi bolj zdrobljen kot v Trbovljah. Pas rjavih ln temnih krovnih laporjev je sorazmerno zelo ozek in mu že kmalu slede belkasto rumeni sladkovodni apneni, tako imenovani cementni lapornati apnenci, ki vpadajo skoraj vertikalno, kar pa Je zalo ugodno za situiranje izvoznih komunikacij v novem jamskem obratu, ker bodo proge v teh skladih vzdržljiva in zaradi skoraj navpičnega vpadanja ne bodo nanje v večji meri destruktivno delovale ruš-ne cone že odkopanega sloja. Kar se tiče premogovnih zalog, jih cenimo v sektorju med jamo Hrastnik in Novim Dolom na 8,400.000 ton, v sektorju med Novim Dolom in Mar nim pa na 5,200.000 ton, torej skupno 13,600.000 ton. Pri tem so pa upoštevane v vzhodnem sektorju le zaloge v strmo padajočem severnem krilu kadunje do kote —40, medtem ko premogovne zaloge pod to koto in zaloge v suponiranem dnu kadunje zaradi neraziskanosti niso upoštevane. Samo ob upoštevanju zgoraj omenjenih premogovnih zalog bi bila življenjr ska doba novega obrata 75 let. Z raziskovalnimi deli za ugotovitev celotnih zalog pa bodo še nadaljevali. Predvsem so tu mišljene nadaljnje vrtine, pa tudi raziskave z rovi. Kdor že pol leta ni bil na Novem Dolu, se bo čudil, če sedaj obišče to dolinico v hribih, velikim spremembam, ki so tu nastale v razmeroma kratkem času. Idilična gorska kotanja izgublja iz dneva v dan svojo prejšnjo romantičnost. Utrip, in zven mrzličnega porajanja novega življenja sta pregnala zasanjano tišino gorskih livad,, monotono žuborenja potočkov sta pa nadomestila jeklena pesem krampov in lopat in zamolklo bobnenje kompreaorja. 2e ko ae obrneš pri dolski cerkvi z glavne ceste po poti proti Novemu Dolu, po domače »Meksiki«, opaziš že koj na levi strani poti manjše lično poslopje z napisom »Rudarski gradbeni obrat rudnika Trbov-ije-Hrastnik, gradbišče Novi Dol«, kjer je obratovodstvo novega rudniškega obrata. Ko jo mahaš naprej po cesti proti Novemu Dolu, vidiš skupino delavcev, ki opravljajo rekonstrukcijska dela na cesti. Pot. ki je do sedaj držala proti Novemu Dolu, je bila namreč precej ozka in zaradi preostrih ovinkov in strmca kaj malo pripravna za promet s kamioni Graditev novega obrata pa bo seveda terjala močnejši kamionski promet in je bilo zato potrebno' takoj pričeti z rekonstrukcijo ceste. Ta rekonstrukcija pa ne bo tako enostavna stvar. Višinske razlike so tu namreč precej velike, teren t>a je na več mestih še poleg tega plazovit Ko prečkaš ozko sotesko, kjer se pot ih potok prerivata skozi nekakšna skalnata vrata, Se ti odpre manjša ravnica med precej strmimi hribi. Ko koračiš po tej kotanji, zagledaš že precej visoko in obširno sipino, na kateri odlagajo izkopnino iz oblomnih prog za navozišče novega jaška raziskovalno proge ter iz pripravljalnih del za novi Jašek. (Nadaljevanje sledi) uveljavljanju organov občinske samouprave v času od formiranja občin do danes. Ugotovljeno je, da so se ljudski odbor, njegovi sveti in razne komisije, kakor tudi uprava v celoti uveljavili in da razmeroma uspešno opravljajo naloge, ki jih imajo v okviru občine. Predvsem so sveti občinskega LO pravilno usmerili svoje delo in predstavljajo važen činitelj v reševanju številnih družbenih vprašanj in tudi zadev, ki se tičejo posameznih državljanov. Razprava je pokazala, da upravni aparat občine ni posegel v reševanje vprašanj, ki po svoji vsebini ali pomenu sodijo v pristojnost kolektivnih organov. Res je, da se občina kot celo--ta, pa tudi posamezni organi družbenega upravljanja v občini na gospodarskem področju močneje uveljavljajo; šele sedaj ob upravljanju družbenih planov, vendar je bilo tudi dosedanje delo organov važno in je na področju gospodarstva že večkrat učinkovito poseglo v posamezne probleme. Hibe in napake se pojavljajo deloma še zaradi tega, ker je v občinski upravi še premalo strokovnih uslužbencev, ki bi mogli problematiko primerno obdelati in jo predložiti svetom in ljudskemu odboru, ki bi tedaj lahko še uspešneje delal. Govora je bilo nadalje tudi o krajevnih odborih, ki so bili sicer izvoljeni šele meseca decembra oziroma januarja, ki pa _ , ... . - so kljub temu ponekod že zelo Sospodarakih poslopij, ki s uspešno posegli v reševanje “ •**# gptaftnetfa ljudskega komunalnih vprašanj posameznih krajev in kot taki postajajo prav tako važen činitelj v sistemu občinske samouprave. Komisija Ljudske skupščine LRS sl Je zapisala stanje v občini Videm-Krško. Izkušnje, pridobljene v tej občini, ji bodo služile za proučevanje razvoja komunalnega sistema. S seje občin-skegaLC Senovo Pod predsedstvom tov. Karla Sterbana jc pred nedavnim zasedal Občinski ljudski odbor na Senovem. Na dnevnem redu je bilo več važnih vprašanj, sprejeli so tudi 06em pomemb. nih odlokov o potrditvi zaključnega računa za preteklo leto. Na tem zasedanju je Občinski LO imenoval več komisij. Tako je bila komisija za proračun razširjena z nekaterimi novimi člani, odbor je imenoval novo komisijo za potrjevanje tarifnih pravilnikov, komisijo za male asanacije, komisijo za predvo-jaškn vzgojo, komisijo za določitev zemljišč v gradbene namene pa je razširil s tremi novimi člani. Važna je tudi ustanovitev sveta za telesno vzgojo, ki ga čakajo pomembne naloge na področju telesne vzgoje mladine. Prav tako je odbor imenoval nov upravni odbor Zdravstvenega doma na Senovem. Na seji so bili imenovani tudi upravniki nekaterih gospodarskih organizacij. Tako je upravnik zadružnega gospodarskega Podjetja »Dolomit« v Brestanici postal ponovno tov. Franc Miklavčič. Istočasno je občinski LO sklenil opustiti šiviljsko delavnico na Senovem, ki naj se spričo premajhnega števila zaposlenih združi s krojaško delavnico v kraju. Prav živahna je bila razprava pri prejemanju odloka o vpeljavi taks na živinske potne liste. Glede vpeljave taks na avtobuse so bili odborniki mnenja, naj se te pristojbine prav tako kot v mestih ne plačujejo, saj je podeželski potniški promet še šibkejši in manj rentabilen in zaradi tega še teže prenaša to dajatev. Odlok o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka je bil nato soglasno sprejet Med ostalimi odloki je odbor sprejel odlok o dajanju v najem določenih poslovnih prostorov, odlok o gostinskih storitvah Izven poslovnih prostorov in odlok o obratovalnem času v posameznih uslužnostnih podjetjih na področju občine. Prav tako je bil Sprejet Odlok o sistemizaciji - občinskih uslužbencev in odlok o začasnem finansiranju občinskega LO v mesecu aprilu In maju. Sprejet Je Ml twB odlok » ustanovitvi potrošniških svetov v trgovskih podjetjih. Za sedaj se ustanovita potrošniški svet na Senovem in Brestanici. Tl sveti so pristojni za podjetja in trgovine državnega sektorja. Sveti potrošnikov ae bodo izvolili iz vrat potrošnikov na zborih volivcev. Kmetijski zadrugi v Brestanici Je občinski odbor dodeli v upravljanje in vzdrževanje več ao bi-____________________ _ premoženja, katera so pa potrebne zadrugi v njenem bodočem gospodarjenje: Na kraju je občinski LO Zelenil. da ae takoj po sprejetju občinskega proračuna skličejo zbori voddvoev, na katerih bodo volivci podrobno razpravljali o vseh gospodarskih in ostalih vprašanjih. S prve seje Okrajne gasilske zveze Gasilsko društvo rudnik Trbovlje in Krško bosta letos prainouala 85. obletnico svojega obstaja V počastitev desetletnice Ljudske tehnike Uspela okrajna razstava radio klubov v Hrastniku Okrajni odbor Ljudske tehnike v Trbovljah Je poveril najmočnejšemu in najdelavnejše-mu društvu radioamaterjev v okraju in sicer društvu v Hrastniku, da priredi temkaj okrajno razstavo radio klubov. Razstava je bila odprta od 6. do vključno soboto, 12. maja. Razstava je pokazala velik napredek mladih društev, med katerimi se Je zlasti Izkazal radio, krožek iz Hrastnika. Med posamezniki sta bila dobra tov. Javoršek in mladinec Tavčar Pohvaliti je treba tudi krožek dolske nižje gimnazije, ki še ne deluje dolgo, vendar je pod vodstvom prof. Zarnika dosegel že mnogo uspehov. Prav tako so se izkazali Radečanl, žal pa ni bilo raz-stavljalcev iz drugih krajev okraja, čeravno Je znano, da so taki kfrožki tudi v drugih večjih krajih. Ta razstava, ki je bila prirejena na čast desetletnice Ljudske tehnike, je pokazala lep napredek ln je dosegla svoj na-(tten. Društvu radioamaterjev v Hrastniku k uspeli Pred nedavnim je bila v Vldmu-Krškem prva seja novoizvoljenega izvršnega odbora Okrajne gasilske zveze Trbovlje, katere se Je udeležil tudi predsednik republiške gasilske zveze tov. Matevž Hace. Na seji so se konstituirali strokovni, tehniški, mladinski, Ženski ln sanitarni svet ln so razpravljali o njihovem delu in nalogah Prvi seminar za mladince in žene bo 20. maja. V kratkem ■e bodo ustanovili tudi mladinski sveti pri občinskih gasilskih zvezah, ki bodo skrbeli za naraščaj in zagotovili udeležbo v pionirski gasilski koloniji, na katero bo šlo iz trboveljskega okraja 20 pionirjev — gasilcev. Na seji so nadalje sklenili, da bodo morala gasilska društva po krajih, kjer ni teh društev, organizirati gasilske desetine, da bodo lahko v primeru požara nudile prvo pomoč. Potrebna pu bo vsekakor večja koordinacija med občinskimi in okrajnim odborom za male asanacije, zlasti kadar so grade k uspeli organizaciji lahko čestitamo. posebno ...... . . . . . . večji vodnjaki. ************ Najstarejši gasilski Ne pozabite: vsak naroC nik »Zasavskega tednika* je zavarovan! društvi v našem okraju sta Prostovoljno gasilsko društvo rudnik Trbovlje in Gasilsko društvo Krško, ki bosta letos praznovali 85. Obletnico svojega obstoja. Po sklepu okrajne gasilske zveze bosta ta dva jubileja slovesnosti v okrajnem merilu in bosta to okrajni prireditvi. Gasilci trboveljskega okraja bodo letos sodelovali tudi na gasilskem festivalu v Mariboru in na dolenjskem gasilskem zboru. Ob tej priložnosti bodo naši gasilci vrnili Dolenjcem obisk, kateri so se lani udeležili mladinskega' festivala v Sevnici. Statistične zanimivosti Pošte našega okraja so posredovale lani: 1,535 tisoč navadnih pisem, 480 tisoč dopisnic, 142 tisoč priporočenih pisem, 23 tisoč paketov, 20 tisoč telegramov, 1,548 tisoč telefonskih pogovorov, 44 postnih nakaznic. — Kot vidimo, Je pošta važen pripomoček v našem vsakdanjem življenju. Potrošnja električne energije se je lani v primeri z letom 1954 v okraju Trbovlje povečala za 14%. Skupna poraba električnega toka je znašala lansko leto 95,727.000 kWh. Od tega so potrošila gospodinjstva 7,026.000 kVVh, Za porabljeni tok in ustrezne tarife so prebivalci okraja Tt-bovlje plačali lani 45 milijonov dinarjev. KRIŽEM PO RADEČAh IN OKOLICI SPOMLADANSKI POMENKI Z OBČANI že prebrodila najrazličnejše težave. Vsa podjetja so v zadnjih mesecih spremenila svoje poslo- »Stavim, da bo pleskal,« je bistvenejše. Predvsem gre dejal razmršen fant gruči šo- šolo, ki že komaj sprejema kolarjev, ki so obstali pred rade- pico učencev in dijakov. V šoli skim železnim mostom čez Sa- imajo dopoldanski in popoldan- vanje in so postala po mnenju vo in radovedno opazovali vsak ski pouk, toda prihodnje leto občanov že zmožna, da zadovo- ljil* delavca v modri obleki Ho- bo tudi to zelo zelo otežkočeno. Ijijo njihove potrebe, dil je ob stranicah mostu. Res Slejkoprej bo treba misliti na • je izgledalo, da se pripravlja na gradnjo nove šole, take, ki bo lahko sprejela vse dijake in učence. , _. _ , Drugo je pomanjkanje stano- ™ Pleskanje. »Koliko staviva, da bo le pregledal posamezne opornike, saj Pleskanje še ni potrebno,« je menil sobesednik poleg gruče. Ta hip je najmanjši iz gruče stekel na most, se nagnil k delavcu in vprašal: »Stric, kajne da ne bosto pleskali? Samo pregledujete, kajne?« Mož v modri obleki je fanta najprvo oštel, ker se je preveč nagnil čez most, nato pa mu Povedal, da res ne misli pleskati. vanj Trenutno bi jih potrebovali najmanj 60 Kakor kaže, bo sedaj železniška postaja v Zidanem mostu le začela graditi dvanajststanovanjsko poslopje, v prihodnjih dveh letih pa še dve podobni. Administrativni aparat občinskega odbora je v glavnem zadosten. Nekaj del opravljajo honorarne moči, potrebovali bi samo pravnika. Sicer pa izdaja radeška občina ogromno denar- Nov gasilski dom v Radečah Fant je zmagoslavno zavpil in se vrnil k gruči. Nato je razkuštrane.c molče stisnil one-Jnu drugemu nekaj v roke. Bržkone izgubljeno stavo. Nato se ie gruča divje zapodila po cesti, kajti ni več dosti manjkalo do osme ure. Na poti v mesto sem dohitel Zapoznelega šolarja 2e sem bil aekaj korakov pred njim, ko me l6 pocukal za rokav in vprašal: »Stric, imate uro? Veste, ma-®aa me je prepozno zbudila!« »Vsak hip bo osem,« sem mu dejal. »Saj sem vedel! Ce bom zamudil, bo mama kriva.« Pa sva jo skupaj ubrala pro-'j mestu. Na mostu čez potok s°P0to se je ustavil. »Vidite. J*1 delajo,« je dejal. Nasmetil sem se temu modrovanju ll* ga hotei popraviti, toda že Pa ni bilo več. Ura je res praven bila osem. * Tujcu se na prvi mah, ko pri-t v Radeče zdi, da hočejo ob-že sedaj v zgodnji pomla-?* kar se da dobro urediti svo-_e mestece. Regulacija Sopote v JJ0diš{u mesta je menda najpomembnejše delo. ki ga trenutno hravljajo Gruča delavcev je Pravkar mešala beton za nasip, . ® stopil čez most in se stavil pred zidarji. Pobaral j,'**1 najbližjega, kdaj bodo ki ja 1’, Pa je brž začel ras-i^dati, da je to hudičevo delo t .drago. Ni mi vedel povedati, o«1**0 bo stalo, čeprav je me-> da se bo občinska blagajna , ecej izpraznila. Ljubeznivo mi iti r1!IZ^aza' čo kam so že prišli Vi«? ®j bodo morali še napra-n»enu- ni PretIraval’ ko je tx>tda se bo z regulacijo So-L e ta del mesta precej olepšal, ha mar.s*ka.j bi mi bil povedal, sta Sa sodelavec povabil, da la ^^rjiženimi močmi dvigtii- oglasno desko občinske-f)rpij°s'0Pja sta se dva kmeta davvrala’ kdo bo plačal več be-bf ■ Pristopil je še tretji. Milen jc začel na glas brati je a ,oglasne deske. Prvi ga '91 bi prekinil, da je mo-hot-jpkiikšne številke ponoviti. Pobar .a° se. zedinili, da gredo l»bei v. mad. Drugi pa je MeskJfm,isleke’ češ da pisarne len« a,.° in belijo, in da zaradi ja za štipendije dijakom in študentom. Število, ki jih občina štipendira, se je povzpelo na 90. — ------! »Naše množične organizacije, posebno organizacija SZDL in so zlasti letos zelo dobro začele s svojim delom,« mi je dejal tovariš Jesenšek, ko sva se pomenkovala o društvenem življenju v Radečah. Iz nadaljnjega pomenka pa sem zvedel, da dobro delujejo tudi društva »Partizan« v Radečah, Hotemežu in Loki, pripravljajo pa še ustanovitev istoimenskega društva v okoliški vasi. Vaški odbori SZDL so v letošnji zimi pripravili vrsto gospodinjskih tečajev in drugih pomembnih predavanj. Udeležba na tečajih in predavanjih ni bila slaba, in če nikoli, se je tokrat pokazalo, da bo v prihodnje potrebnih še več podobnih tečajev in predavanj. Mladinska organizacija do lani ni bila kdove kaj aktivna. Letos pa so izhrali novo mladinsko vodstvo, in radeška mladina je začela z načrtnim delom. Uspehi vsestranskega dela mladine so bili vidni zlasti ob tekmovanju mladinskih organizacij vse Slovenije, ki ga je razpisalo mladinsko vodstvo v Ljubljani. Radeška mladina je s ponosom sprejela vest, da ji je komisija priznala prvo mesto v našem okraju in osmo v republiki. Kajpak so morali mladinci za to priznanje dati res vse od sebe. O »Svobodi« ne bi govoril. Dela s tistim zagonom, ki je za to društvo značilen že vsa povojna leta. Napak bi bilo, če ne bi omenil še delovanja klubov Ljudske tehnike, ki so se »Najbolj nas jezi to,« mi je tožil nek kmet iz Gradišča, »da nekateri v Ljubljani pozabljajo da pri nas nimamo toliko odvisnih milijonov, da bi gradili ne vem kakšno moderno šolo Vaščani so bili pripravljeni podariti nekaj lesa, nekaj bi tudi sami delali, in izračunali smo, da bi nas veljala primerna majna sola le približno tri milijone dinarjev Po drugih proračunih pa bi naša šola veljala kar 23 milijonov dinarjev.« Torej — logike tu res ni. V mislih sem pritrjeval temu kmetu. Vaščani bi radi tako šolo, ki bi bila za njihove prilike potrebna. No, pa o tem še drugič kaj več. Kot srebrna kača se vije Sava pod vznožjem. Radečani so bili bodisi zunaj ali pri oknih in lovili zadnje žarke zahajajočega sonca. V daljavi je zapiskal vlak in otroci so se vsuli skozi šolska vrata. Prešeren živ žav je napolnil dvorišče in učitelj je dolgo zrl za odhajajočimi ... (v) Pomlad S SEJE OBČINSKEGA L0 V VIDMU-KRŠKEM Problemi ouih organizacij Pred nedavnim je bila 7. seja Občinskega LO v Vidmu.Kr-škem, ki so se je poleg odbornikov udeležili še zastopnik OZZ tov. Pajnič, predsednik občinskega odbora SZDL tov. Lojze Colarič, predsednik gospodarskega sveta tov. Ivačič in predsednik sveta za kmetijstvo tov. Tiakočar. Predsednik sveta za kmetijstvo je podal poročilo o pro-organizacij “ delujejo x‘ blemih občini. zadružnih V občini v štiri To se pravi, da gre vsak letos zelo razvili in strnili^ okrog kmetijske zadruge, ki pa so po mesec iz občinske blagajne približno 300.000 din In če k temu prištejemo še dajatve, ki gredo za 27 zavarovancev v Domu onemoglih — saj znaša vsota za slehernega posameznika osem tisoč dinarjev — potem se lahko občani s tem samo ponašajo, kajti socialno delo, ki ga občina s tem opravlja, očitno kaže, da občinski odborniki skrbe tudi za najbolj potebne V pomenku z drugimi odborniki zveš nadalje da so radeška komunalna podjetja sedaj sebe mnogo mladih, uka željnih ljudi. svoji organizaciji precej šibke. Vse te zadruge delujejo v go-* spodarsko zaokroženi enoti, kjer Z nekim kmetom z Vrhovega ni ustreznih pogojev za uspeš-sva jo mahnila proti Gradišču, no delo. Delo pospeševalnih Obdelana polja so jasno razo- odsekov v teh zadrugah nima devala, da prebiva tod kmeto- pravega uspeha, ker posamezni valeč, ki so mu lepo obdelana kmečki proizvajalci, ki so pred- polja v največji ponos. Nekje na razpotju se nama je pridružila še postarna ženica. Zal smo se morali kmalu ločiti. toda oba sta mi zatrjevala, da ni nikjer tako prijetno kot v teh hribih oko': Radeč. Priprava materiala za izolitne plošče sodniki in člani teh odsekov, gledajo prvenstveno na svojo lastno posest in tako zanemarjajo delo v odsekih. Prav tako nimajo potrebnega razumevanja za predelavo svojih pridelkov v polizdelke, kakor n. pr. suho sadje, pulpo. sir. maslo in tako dalje. Vse štiri kmeti iško v občini imajo 757 članov, kar je komaj 42 °/o vseh kmetovalcev. Ob taki organizacijski obliki so ugotovili, da odkupi v zadrugah še zdaleč niso zajeli vseh viškov kmečkih pridelovalcev. Glavni vzrok, da zadruge niso organizacijsko utrjene, razen tega pa ne razpolagajo z zadostno embalažo, prevoznimi sredstvi, s katerimi bi odkup-'iene pridelke prepeljali v skladišče oziroma na trg. Niti ena izmed zadrug nima zadosti velikih kleti, skladišč in manipulacijskih prostorov, niti prostorov za predelavo kmetijskih pridelkov. Omeniti je treba tudi, da zadruge nimajo primernega kadra in kmetijskih stro- kovnjakov za kmetijsko pospeševalno službo. Nadalje je še vrsta drugih pomanjkljivosti, ki bi se z dobro organizacijo zadrug dale odpraviti tako, da bi te ustanove res služile svojemu pravemu namenu. Člani sveta za kmetijstvo pri Občinskem LO Videm-Krško so prišli do zaključka, da so naši kmetovalci potrebni nasvetov, kako izboljšati kmetijsko proizvodnjo, kako uporabljati umetna gnojila, kako škropiti sadno drevje, se boriti proti plevelu itd. Vsa ta dela opravljajo naši kmetje danes še vedno polovičarsko in nujno je, da se s takim delom prene. ha, kmeta,pa po kmetijski pospeševalni službi tesno naveže na kmetijsko zadrugo. Svet je nadalje mnenja, da je treba vse štiri zadruge združiti v skupno, močno kmetijsko zadrugd, ki bi bila gospodarsko krepka in bi kot taka lahko napravila dosti več za napredek kmetijstva. Taka močna zadruga bi lahko namestila dober strokovni kader, zajela celoten odkup, si priskrbela potrebna , prevozna sredstva in embalažo. še posebej pa bi s stalnim stikom s kmetijskimi strokovnjaki poživila zanimanje za zadrugo. Taka zadruga bi nadalje lahko imela tudi i’azne predelovalne obrate, ki ne zahtevajo nekih posebnih investicij. Svet je pregledal tudi zapisnik revizije na zadružnem kmetijskem posestvu »Matija Gubca«« v Leskovcu, ki pravi, da je zaradi nevestnega gospodarjenja na posestvu nastala velika škoda. Do dneva pregle. da so porabili 30,970.151 dinarjev za investicije, od tega 21 milijonov %81.714 din za nasade. kar znaša na 1 ha 1,600.000 dinarjev. To se pravi, da so porabili v Leskovcu za nasade 750.000 din več na hektar kot pa v Sevnici. Kakor z nasadi, tako je na tem posestvu tudi z živinorejo. Na seji so nadalje potrdili ustanovitev gostišč v Vidmu-Krškem s pavšalno obdavčitvijo. Tako so namesto dosedanjega enega podjetja ustanovili gostišča v posameznih poslovalnicah bivšega podjetja, ki bodo pavšalno obdavčena in katerih poslovdje bodo morali položiti materilno poroštvo za svoje poslovanje, tako da bi se rhorebitne nerednosti v pošlo, vanju preprečile že vnaprej. Prav tako je bil na seji imenovan upravni Odbor stanovanjskega sklada, ki šteje 7 članov, in je dolžan pripraviti pravila sklada in urediti vse potrebno za pravilno izkoriščanje sklada, nadalje je bil imenovan 7-članski upravni odbor za lekarno. KeT proračun in družbeni plan za letošnje leto nista sprejeta. je občinski LO sprejel osnutek odloka o začasnem finansiranju za mesec april in maj. Izdatki znašajo 24,729.280 dinarjev. Odborniki so na tej seji sprejeli oz. potrdili še razna pravila, spremenili odlok o sistemi, zaciji in razrešili ter na novo imenovali proračunsko komisijo. Vtisi z Believueja TržSčča z okclica fe dostojno prešlo vilo s« oj kro ovni praznik le?a ni Res. Vidnih ur. skesi, Pisarne občinskega ljud-9ov0 ®abora bodo tokrat na ^beljene, zato sem težko v°v. p^.j?tiflsko6a predsednika °imr? dala besedo. Ni-t le-t‘a dolgega pogovora, to-^Vedei tJe bil več k°t jedrnat ^sem .ton zanimive reči Pred- delnje, ’ sveti zelo dobro *?°darst?._ delujeta svet za goto komunalne zade-; za socialno skrb- tore 50 me na.ibolj Radoč-Ti - ~ ^A, k0 hi je menil predsed-J® jel naštevati naj- peso že 21. april so si prebivalci Tržišča in okolice izbrali za svoj krajevni praznik, ki jih spominja na množičen odhod v partizane in na splošno ljudsko vstajo leta 1942 v tem okolišu. Letos so domačini že četrtič praznovali svoj partizanski praznik in ga še bolj kot v prejšnjih letih dostojno proslavili, saj je praznovanje trajalo tri dni in se spremenilo v pravo politično manifestacijo. Pripravljalni odbor je poskrbel ob sodelovanju vseh množičnih organizacij in s pomočjo mladine iz šol Tržišča, Tclč in Velikega Cirnika za pisan kulturni spored, poleg tega pa je letošnje praznovanje poživila patrulja, ki so jo organizirali preživeli borci. Najprej so predvajali v Tržišču film »Na svoji zemlji«, ki je bil zadovoljivo obiskan. Istočasno se je na MFalkovcu, žarišču NOV v tem okolišu, formirala partizanska patrulja, ki je v zgodnjih jutranjih urah odrinila preko partizanskih vasi in se oglašala pri .partizanskih družinah ter jih obdarila tudi s skromnimi darili. Na svoji poti se je patrulja ustavila na Telčeh, kjer jo je sprejela šolska mladina in ostali prebivalci. Pionirji iz Telč so priredili kratek kulturni program, patrulja pa je obdarila vse pionirje šole. Pred spomenikom padlih borcev na Malkovcu je patruljo sprejela šolska mladina iz Tržišča in. ostali domačini. Tu so priredili spominsko slovesnost in položili pred spomenik vence. Zvečer je bil na' Malkovcu miting. V soboto, 21. p. m., je bila žalna slovesnost pred spominsko ploščo padlim železničarjem v Tržišču. Žalne komemoracije so bile tudi v Plavicah, na mestu streljanja talcev in na Stražberku, kjer so patruljo posebno slovesno sprejeli 1 domačini in šolska mladina Velikega Cirnika. V Stražberku je patrulja na treh mestih položila na skupna grobišča vence. Po končanih žalnih slovesnostih je bil krajši miting, kjer so bili obdarjeni vsi šolarji in cicibani iz Velikega Cirnika in okoliških vasL Ob 6. um zvečer je patrulja prispela v rudarski kraj Krmelj, kjer je bila žalna slovesnost pred spomenikom žrtev — rudarjev ob sodelovanju »Svobode« iz Krmelja. Ob 8. uri zvečer je bila v šolskih prostorih v Tržišču slovesna akademija, kjer sta govorila vodja patrulje in polkovnik Ferdo Se-trajčič, KUD Tržišče in krmelj-ska »Svoboda« pa sta pripravila dveurni kulturni porgram. V nedeljo, 22. aprila, je bilo strelsko tekmovanje med strelskima družinama Tržišče in Krmelj. Zmagali so Tržiščani Zaradi slabega vremena so odpadle predvidene gasilske vaje Popoldne je KUD Tržišče uprizorilo igro »Tonček«. P0 njej je sledila ljudska zabava, kjer je prvič nastopil domači jazz. L. L. IZLAKE DELO TVD »PARTIZANA«.— Odbor TVD »Partizana« na Izlakah se je pred kratkim sešel. Na sestanku so določili dan letnega telovadnega nastopa na Izlakah. Telovadci pa bodo sodelovali tudi na okrajnem zletu »Partizana« v Brežicah Pionirji in mladinci pridno vadijo. Na seji avto-moto društva na Izlakah so tudi že določili člane. ki bodo častno spremljali Titovo štafetno palico Kot gost se je mudila pri Glavnem odboru sindikatov Slovenije delegacija ruske sindikalne organizacije pod vodstvom tajnice Vsezvezne sindikalne organizacije Sovjetske zveze, ki je po svojem krožnem potovanju po Sloveniji, kjer se je ustavila v raznih večjih industrijskih centrih in letoviščih, kot v Dravogradu, Vuzenici, Mariboru na Mariborskem otoku, Jesenicah, Bledu in ostali Gorenjski, prispela v soboto, 5. maja, v Ljubljano V soboto 5. maja, zvečer je priredil Glavni odbor sindikatov Slovenije na čast ruski delegaciji izredno lep sprejem ki ga je dopolnil s kulturnim programom Invalidski pevski zbor pod vodstvom prof. Radovana Gobca. Predsednik pevskega zbora je pozdravil delegacijo pred začetkom programa in ob tej priliki seznanil vse navzoče pod kakimi pogoji, kdaj in zakaj je bil ustanovljen ta pevski zbor ter pripomnil, da je imel zbor * že nad 400 koncertov med vojno po raznih bolnišnicah in brigadah, kjer je širil slovensko pesem tedaj, ko jo je okupator najhuje preganjal. Sedaj pa širi pesem borbe po vsej naši lepi domovini z namenom, da obuja spomine na minule dni. Po vojni je zbor izvedel že nad 300 koncertov in kulturnih prireditev s širjenjem slovenskih in jugoslovanskih pesmi po vseh krajih Jugoslavije Predsednik zbora tov. Slavko Repe je v imenu pevcev zaželel detonaciji prijetno razvedrilo in zbot je zapel deset naših pesmi Po izvedbi pevs'-psa programa se je zahvalila pevskemu zboru za pesmi v imenu delegacije tajnica Vsezvezne sindikalne organizacije Sovjetske zveze, ki je med drugim rekla: »Srečna sem, da sem mogla spoznati vas, Ki niste klonili v času gorja, temveč ste s svojo pesmijo vzpodbujali k uporu proti nasilje tudi ostale Veseli me. da slišim od vas pesmi, s katerimi n s ustih so padli premnogi kot neugnani borci proti nasilju okupatorja, ki je moril ves človeški rod. Istočasno sem radostna, ker vidim, da s svoje pesmijo vzgajate mlada pokotonja. da mladina ne bo pozabila minulih grozocej-stev in ideje svobode ter mirnega sožitja vseh narodov sveta. za kar se je vodil trd in krut boj Ob ogledu raznih vaših krajev širom pc Sloveniji smo videli toliko lepih stvari in spoznali voljo in napore vašega ljudstva za napredek in mimo sožitje vseh narodov. Videli smo vaše novozgrajene tovarne in druge objekte, predvsem pa nas je vzradostilo spoznanje topline in iskrenega prijateljstva vaših ljudi Obljubljam vam da bomo ob povratku v Sovjetsko zvezo tolmačil' prijetne in najlepše spomine na ljudi, ki so nas povsod sprejeli s toplino bratstva in prijateljstva Zagotavljam vam. da bomo naše vtise sporočili vsem našim ljudem. Želim samo. da ostane prijateljstvo in bratsko vzdušje med narod: Jugoslavije in Sovjetsko zvezo ter vsemi delovnimi ljudmi trajne Zato izpljmo čašo na mimo sožitje narodov Jugoslavije to ZSSR!« D Martin Podatki, ki govore za združitev y RZ BrCSlaitiCa SO premalo kmetijskih zadrug v občini ,»»s"..'‘i.s nrnmiclHi & \ nh?rif> 7hrtro Hmcr** ca r»a nrpipma nniprrminn v nnturali- H Eg ■ 7 1 1 i I «llll onntT hUreje’" spraviU Tlago od pri- va podjetja pri izvozu živine z. Zanimivo je, da kmetijske lastnik zemlje za vsak hektar kmetijskih zadrug prikazala, da „OS!XXJarsKo zaOKrozene enote, __________ „1; ,u_ itmmami i« tnroi no hiti in nti- isiHmop \r Hnnriniem Pnsaviu jpmlin no Onflflft rito naiemnine ie drohlienio sredstev ki l«1 V Spodnjem Posavju so ne- Tovariš A. P. je dal KZ Bre-katere kmetijske zadruge že stanica 4 ha zemlje, za katero imele občne zbore, druge se pa prejema najemnino v naturali- predvsem pa se opažajo na sej- nanje vneto pripravljajo. Prav jah, in sicer krompir, peso, se- mih še vedno prekupčevalci, ki v tem času se najčešče ugctav- no, hlevski gnoj, slanino itd. v ponujajo višjo ceno, ali pa, da ijajo pozitivne in negativne skupni vrednosti — računano zato, ker je OZZ s svojimi ko- pridejo do blaga, povečajo težo strani kmetijskih zadrug oziro- po minimalnih cenah — nad misijami in vplivom na sejah ki so drugi potrebna, da bi tako čim živine, sa.j tako zaslužijo njiho- ma njihovih vodstev. 80.000 din. To se pravi, da dobi upravnih odborov in zborov V idem-Krško so že izvedli združitev kmetij-’ delovalca v skladišče ali pa _di ■ mn im nii na mi smo v tem pogledu storili ko- k<*kme- tekor to^lah^plačuk zadruga.' površin 'zasebnikom' To pa 25 "/“‘pridelka. kTzraste“ra na- celoti' v investicijski sklad in rak naprej; n. občnih zborih Dosedanja organizacija kme potrebno ^ da zadruzniki sa- delno opravičuje tudi okolisči- ieti površini jih bodo zadruge predvsem KZ Krško in KZ Leskovec so tijstoh zadrug ni bila utrjena, • ■ crekunčevalce in na, da zadruga trenutno nima . ' „ . . uporabljale za nakup raznih zadružniki sklenili, da se obe odkup kmetijskih pndejkov pa kmetijskim zadrugam svoje živine in hlevov. . kmetijskih strojev, za gradnjo zadrugi združita. . ni zajel vseh presežkov, to so Pogostni pašo pojavi, da ima- ^o ’arad?pretok^ na- oziroma adaptacijo skladišč m Upati je, da bosta tudi ostali bili na razpolago. amoak tudi kakovostnega ki ga jo kmetijske zadruge na tem . . ' p podobno. sSISP S3ŠS5S3 §SIS^J ffiSrJSrs i z l a k E e štiri kmetijske zadruge, v vrednosti 3 in pol milijona druge v močnejše organizacijske Naj navedem0 primer KZ Bi- voriti, da smo pač pred občni- KMETIJSKO PREDAVANJE. - živine 300.000 kg v enote, ld bodo ob podanem zeljsko ki je vzela v zakup mi zbori, da živimo v dobi, ko Na Izlakah je kmetijska za- prav tako plačujejo jajca draže. ga odstopila nekaj travnih j j mora za odškodnino dati razdeljevali dobiček. Ti so šli v sko Vse________________ ki so bile do sedai na področju dinarjev. občine Videm-Krško. so imele vrednosti najmanj 33 milijonov številu članstva in večiem po- zendj0 od zasebnika in se ob- nadzorni odbori vestno uprav- druga priredila 10. t. m. zani-izvrševaniu svoiih funkcij dinarjev, ostalih pridelkov, kot roštvu zmožne opravljati pred- yez£daj da bo obnovila vino- Ijajo svoje delo in so prav za- mivo predavanje o škodljivcih u.v loevcuiju °v ' , , , :» i t i i : tl; V*-*-* i 4 c?lr m f> i • _____i •__________vorli toefo 11 cfr»+r\xri li \C7 Rrn- ..... , ... , _ _s.Hn pn objektivne čl^°stv^gv1r^riawtiiskeV^- ^ in subjektivne te- so mleko (pribl. 1 milijon litrov) vsem kmetijsko-posoeševalno grad ;n ga obnovljenega vrnila radi tega ugotovili v KZ Bre- jn bojeznib kmetijskih rastlin v vrednosti 15 milijonov in vi- službo z lastnimi strokovnjaki, po petnajstih letih. Ali ni ta stanica, da sta te pogodbe skle- j.er Q na5injb m sredstvih bori __ _ nila z lastniki zemlje predsed- be protj njim ..... .. _________ . pridelkov, kakor n. pr. poljske ™vse”'drugače pa delajo pri nik in upravnik zadruge brez p_ , , . ' Tone Bantan dniffe so imele 11 aprila t 1 le Če primerjamo izračun na. pridelke, živino, mleko, vino KZ Brestanica Imajo vrtnarijo, sklepanja in privolitve uprav- Kmetijske postaje v Trbov- ^ Lno^kar je 42»® rodnega dohodka v občini Vi- itd., obenem pa imele tudi svo- ki prav dobro uspeva. Zadnje nega odbora! ijah to Sažal SuLcem tu- . h i-me+ei-Tifvi/ n/ 99 odst dem-Krško ugotovimo, da zna- je stranske obrate za predelavo čase pa so začeli urejevati tudi Nujno je, da se te nepravil- nazorne velike zidne barvne mirSLiskv M so ša "vrednost presežka ionetjskih sadja v brezalkoholne pijače. nasade v Anžah. Za te je vse- ne pogodbe takoj prekličejo če- ^^"SJklh škoSvcev in F/p . . g , • iivine v pridelkov 228.500.000 dinarjev,. pulpe in sušilnice. Take zadru- kakor potreben hlevski gnoj prav sodmjsko, da ne bodo , naravni oziroma P°~ &kTm letu "aZS ^ zadruge pa so zajele ge bodo tudi sposobne organi- Zato je bilo treba preskrbeti « £ £ ve anT velikosti in v svoiem odkuou le za 108 mi- zirati odkup mleka na vsem živino, za katero niso imeli do- ne bodo imeli občutka, da se . ... ™65WW dfn wr(S^a Iz tega lijonov 72.000 din blaga. Tako področju in sa ali kot mleko volj krme. Zaradi tega so se v igrajo »grofe in tlačane«. boSh i^škodfjifcih krom' 1.265.000 din poroštva1. z , , ,---- ------- t------------«—■-« — +-« =i; ™ « nn>. zadrugi odločili in najeli zem- Da bi storjeno napako po- boleznih in škodljive h " ljo v zakup. Rečeno — storje- pravili, so se pred kratkim se- b’r)a, ker je o o is Pri takem poslovanju ne bo no V zadnjih letih so sklenili šli z lastniki zemlje in še en- trnm- ne^zaiema^nSlne^šflviS ^i^^druT^a ^O^mSSov deSti v rfečne Sinodo ^ »2?, n"njeno'-^storto* b' St°ne"° P°" kmečkih pridelovalcev in da je dinarjev kmetijskih pridelkov število tri pogodbe z zasebniki to tako krat prtor^i vso^devo. Ka- pridelovanja semenskega krom- V''—---------; -t ■ -u en rvjerfo+lcmv problema pomnožiti števno tri pogoaoe z zaseuuiK.i m ioau Krat pretresu vso zaaevo. r. a- -----------------------------------v--”';;.".,' svoj ^ Tu bi.ite 'na- ‘ Mimo kmetijskih zadrug članstva to najti sredstev za prišli do ^zaželene jemlje. Jo^ b| že, da se bodo pogodili za nižjo v^li da ie kmečki* pridelova- opravljajo odkup kmetijskih investicije v kmetijstvu, ki so bilo v redu, če ne bi sklenili najemnino. l« ^š£n Tam .Xi da ie pridelkov tudi druga podjetja, prav sedaj izredno potrebne, kmetijsika zadruga premalo sto- * , tako nepremišljenih pogodb. Predavanja in razgovora. rila. da bi pritegnila širši krog kmečkih pridelovalcev. Slabo funkcionaranje pospeševalnih odsekov zadruge je del krivde, da kmečki pridelovalec ne vidi v kmetijski zadrugi tiste organizacije, ki bi mu pomagala k boljšemu kmetovanju. Tudi delo kmetijskih pospeševalnih odsekov nima pravega uspeha, ker so predsedniki to seveda tudi Zanimiva kseiiiska-Ie prireditev v Sadeča • V V stoletju tehnike se tudi v V želji, da bi čim širšemu Zcl° za^v ^z^v^ Pž“'razdlljevanjem zadružnega kjer pridelujejo semenski krom-__ - _____ ... zadružnikov prikazali eJCi”^ m- Imetja predaleč v širino, to pa pir. ^Sst^r^Uo Zskrblmto JS&S?dSih^m pr! J5 ^ t ^ JiS. 35= traktorske"stordve cenejše k^ ?kega krompirja razento P» ssš? wiarsf a s“v“Cr-- morali v zadrugi v bodoče prej utl tudl Precej mlajši . vse preračunati in šele nato Prikazane barvne slike so se določiti ceno, če žele delati izkazale kot dober učni pripo-brez izgube moček in bi bilo želeti, da “ Na občnih zborih kmetijskih tovrstna predavanja prired«1 zadrug v Spodnjem Posavju ni čimprej pri vseh kmetijski11 bilo ugotovljeno, da bi šli zadrugah, predvsem pa tistih, člani teh odsekov kmetovalci, kmetijstvu uveljavljajo stroji v lcrpgu , , . T, rii rk ne*.a™ p. pr; P sko zaščito, ki jih je mogoče i*vcdbah prikazali to iz prak- dela m v odseku de.ajo le. ka- zascltl kmetijskih rastlin, proti . s-kušeni ocenili navzoči dar utegnejo. Tako lahko trdi- boi^^im in škodljivcem so do- Pri nas dobiti, in da bi ji - . drugi Slani zaščit- mo, da vsi odseki šepajo, razen bre strojne naprave sploh prvi znanili s prednostmi, pa tudi nih Jekip raznih kmetijskih za-živinorejskega. pogoj za uspeh dela. pomanjkljivostmi posameznih dru„ Kmetijske zadruge na a je ne y nažem okraju, ki je str0jev, zlasti pa da bi praktič Z OBČNEGA ZBORA KMETIJSKE ZADRUGE V LOKI Za boljši in ^šTnfu3 Mdja,°pr^dela^Zvr pul- P^!P0 Jj^Mtoti velitoh^tTO- no preiskusili razne vr9te teh StevVtoi 'kmetijski strokovnjaki _rvroHolav! mlp— HlOgOCe uporaDIJati veiLKin SITU _ Hn.l;Xn;k jo clnr^o^rro rilrrau r»n tildi ‘od Prireditve so se udeležili I«ml«- sira« v rullfnih l«ah. le U domačes, »traja. p. tudi 'od Smotrnejši odktlp kmetijske zadruge mso J™1^ ^ ™ , Tone Marolt, sef oddelka *a mostlf letni občnil zbor. zbora Ostali odseki lani niso razyi» mo da , Jn -V Tfv m Atil Hnske zaščite, uspele odkupiti viškov kmetu- OLO Trbovlje to kmetijsko ko- in U Vilko'Ma- rfeuSilo prLceTSd^ PoVrXe d«U.‘zTtegad^ • • • _ v ■ . _1 T i.irl —1- _] .n ee-eetl i n clr A ■ . ~ * ..... el r 1 ___i. :li flčr vsem tem pa je treba seveda tahko delale z njimi v zanimivo pnro i ev. <1 Žalcu pod vodstvom inž. Mile- Iz p0ročii upravnega odbora, živinorejskega odseka. Obiti . upoštevati, da kmetijske zadru- razmerah. Strojev za bila najbrž prva te vrste v S.o- ne Kačeve — od Glavnega od- zlasti iz poročna predsednika, dela bo imel zlasti sadjars^ ----u- --------^ w,*t" m - bora Ljudske tehnike v Ljub- ni bllo v celoti raZvidno delo odsek, ki bo letos spremi ge ne ra’zpolagajo s skladišči, rastlin je namreč cela vrsta in veniji embalažo in denarnimi sredstvi čeprav je vsak po svoje dober, za odkup pridelkov. Tudi pre. je vendar za vsake razmere po-vozna sredstva so kmetijski za- trebna drugačna vrsta stroja. ljani pa je bil navzoč tov. Sta- zadruge v minulem letu. Pred- prvih 5 ha vinogradov v Na ekonomiji VDP na Hote- nij vsem pa so manjkali v poroči- dovnjake. Kmetovalci v okolji mežu so namreč izbrali po en Pri prikazovanju strojev za lih tisti osnovni podatki, ki bi Loke so namreč spoznali, dak0t Aktiv mladih zadružnikov KZ organizacijo, ki bo ustrezala ...va«« 90 WV. ..-K,.^ --- prikazovanju &UrOJUV / Ali* UPU uouuviu .v* — v-v,,----- - t stroj za rastlinsko zaščito od zaščito rastlin je strokovnjak žadružnikom povedali, kako je smotrneje gojiti sadjarstvo, vseh vrst in ttoov kar til, udo- za lovljenje voluharjev, s past- zadruga opravila razna dela za pa vinogradništvo, ki ne rahljajo pri naših kmetijskih k^“®p treba^mstov- ^No^ka^neje ^ v^fskusiji za- ŠldjMsk^od^pa^e v tern £ njeni življenjski usmerjenosti Številnim udeležencem - m- v'^- rekoč dopolniti poročila uprav- zadruga nedavno kupila. . Vsekakor je umestna kritika lo jih je nad sto iz vseh KZ ccpljanja s-adnega drevja v ncga odbora Poglejtno nekoliko Osnovno v loški zadrugi Ijati voluharju pasti, tov. Slak družniki sami obravnavati vr- su že oškropil vrsto saaov*; bi- pa je pokazal svoj način pre- sto perečih problemov in tako kov z novo škropilnico ki lu Razveseljivo jc. rla imamo v rov KZj kjer so dani pogoji za s kmetijske positaje OZZ Trbov- Udeleženci prireditve so sa - . - . -nravni 0dbor že Pridelkov Za to so, iiasein okraju ved ni^ov Na_ akUv, pa kljub temu ne pripo- ije najprej v_ kratkem predava- pod vodstvom upravnika inž. ™ka® skraja reševati, kajti le bodo zaprositi za večji kredit TtTe ^totkov^kmetfj- S- JSoge ^ na račun tistih upravnih odbo- okraja — je tov. Tone Bantan kn- so si nega odbora. Poglejmo nekoliko Osnovno v losiu zaaius*^ 'najvažnejše probleme, ki jih bo povečanje odkupa kmetijs^ ozirofh® i*h»*5 ■i; SSSS.Sp«,~T»'oS ”p*»- ^ ” —• nanaša samo na kmetijske za- k. y sv0;em jKislovanju vzor-druge bivšega krškega okraja. z najVečjim razumevanjem Gospodarske razmere in stanje uvajaj0 miadino v delo. 2e da-kmetijskega zadružništva v pod- neg se kaže potrcba po pomla-ročju bivšega trboveljskega djtvi odborov KZ> pa ne morda okraja nam govore, da so tudi zatQ da fa. starej5e enostavno v tem območju možnosti za zamcnjali- ampak zaradi tega. snovanje mladinskih zadruzm- da b- miadina imeia priložnost ških aktivov se priučiti in v delo vpeljati. Nesmiselne pa bi bilo siliti Aktiv mladih zadružnikov je k ustanavljanju aktivov pri rokovna gosix>darska , organi- vseh zadrugah ati pa, da mor- zacjja> postavljena v okrilje KZ, da v smislu tekmovanja usta- ker ima v KVOp stanovski orga-navljamo aktive. Nedvomno je, nizacip možnosti za uspešen da sc bodo v vseh kmetijskih razvoj, Ni bojazni, da bi aktiv zadrugah začeti snovati aktivi du^d dci0 osnovne organizacije mladincev prej ali slej, vendar LMS| ker ima ta še polno dru-je to vprašanje časa. Potrebno gjh palog> ki jih lahko uresni-je namreč da pred ustanovitvi- čuje preko aktiva, jo aktiva pretehtamo gospodar- Naloga aktiva je, da s svojim ski položaj in naravne pogoje, akcijskim ati pa stalnim pro-Važno je tud’ vprašanje sub- 'gramom povsod, kjer so za to jektivnega činitelja. ki pa še ni da>ni pogoji, razvija zadružno povsod dosegel zaželeno višine dejavnost. Potrebno je, da mla nlkov in naše skupnosti. je precej pridelkov ostalo Res: kmetijska zadruga v Lo- odkupljenih. Res: odkup v ki ni številčno velika. Vsega zadrugi ne bo lahka na r«t skupaj je včlanjeno v zadrugi Novi upravni odbor bo 11(1. le približno 140 kmetov, čeprav razviti vse sile, da bo u®P® d, iiK i n ir Kli^n il in Halinii nlrnli- nemmtvi ^ncn ndkumt.1 tistC uspel/ jih je v bližnji in daljnji okoli- pravem času odkupiti tiste Rj, ci znatno več. Upravni odbor delke, za katere je v indus med letom ni polagal kaj dosti skih središčih največje P°^J?jlo pozornosti pridobivanju novih še vanje. Morda sprva ne članov, ker je bil zavzet z dru- vse tako, kot si želijo. se LitillUV, ftVl JV, v** *-- ------ VOL V«IXV7, —‘J«' - Jr% V gim delom povedati pa je tre- bodo zadružniki spoznali, “ai ba še, da zadruga vse doslej ni njihova zadruga trudi Prcdp bo' imela upravnika, in je vse de- izboljšati njihov položaj, k 0j- lo ležalo na ramenih predsed- do uvideli, da predstavlja v, nika in peščice članov uprav- kup to pospeševanje kmetu Je iioito Arlhrtra T Si n i cn in •7nHri1— « mnitrofnalcih nalnkl **. nega odbora. Lani se je zadru- eno najvažnejših nalog drti(5’ ga v glavnem ukvarjala s pita- namreč vseh naših 23 stc' liščem živine, odkupom lesa in b(J tudi to delo nemoteno trgovino. Pitališče se ni obne- klo. „0ve^ Zadruga je dobila j t potrebnih strokovnjakov, dru- upravnika. Le-ta bo sk^ slo, ker prvič niso imeli za to gič, ker niti ni bilo postavljeno novim upravnim odborom tej Motorne škropilnike preizkušajo tudi na strmini na prave osnove. Rezultat krat- viti tisto dejavnost, ki )e ,aSii0 kega delovanja pitališča je bila zadrugi najbolj potrebna. ^ občutna izguba, ki je precej pa je, da sam upravnik. rjii' razburkala zadružnike. Sicer pa vztrajne pomoči vseh ou tali«čn živine ne nivdin davne ..,«nVl VnleenfleJi bo tOt Petem bo tudi ta aktiv uspe- jzvodnie Aktiv prireja preda- pri raiznih vrsitah strojev za mladih zadružnikov pri kmetij- živino odkupovala in nekajkrat . " . ___ 1 - ,411 nnXXU>\ _1 f 1 « _ < *>n v« W • • «t X — ^ JkaaMlleiae X1..J m e nollelnnlla ____________ . Morda bo v zadrugi (iru(S & vanja in ekskurzije ter"Lšče na- rastlinsko zaščito. skih zadrugah. KZ Brežice jih že odkupljeno živino odklonila. ustanoviti še nekatere jrzžž^sss, asa sssrSšm £ EFi‘'HSiv£ S-SSr wššrS.^šr£ vseh. Mnogo je bilo že govora smislu splošnih družbenih smo- delu, to sicer najprej pri sterop- ueeraii ium ciaru miaomsKc- les, oziroma moaovino, m s« letom se bo vcrjcu.v r r,j» o potrebi dopolnilnega pošol- trov Ijenju sadnega drevja, nato pri ga zadružnega aktiva iz KZ pošiljal pogodbenim naročnl- kje bo treba se bolj to uto skega izobraževanja, ki pride v Strokovnlaki OZZ in drugih škropljenju njiv in pri škrop- Šentjanž. *“>*”• odsclf /,,bU vlsok,° ,rrin n I ' tfril ’ )'* in v drugih oblikah je nujno, nizacije prispevajo svoj delež, kom in vbrizgalno palico (to- izkus drugih vrst kmetiHdh lo nckal sadja in nek- : 'eim-da ima tudi kmečka mladina Bo— jektorjem). strojev, zlasti plugov. T. B. pirja. Aktivna je bila še za rnor»'1r\ ^rti? niki. ZASAVSKI TEDNIK Stran 5 IF® MVJU ,0j to lectovo srce!' v Artičah V Artičah bodo zgradili vodovod Kdor pozna Artiče pri Breži- nja in pravočasna pomoč v pri-cah, ve, da je bila v tern kraju meru požara. Vaščani kažejo za probiem dobra, zadostna vodovod razumljivo mnogo za-. zdrava pitna voda. V vasi je nimanja, ker se dobro zaveda-*lce5 nekaj kapnic, ki pa ne za- jo, kaj pomeni zanje dobra pit- J^čajo potrebam, ee manj pa higienskim. Zato je tukaj že Pred vojno mpčno razsajal ti-***> ki je terjal številne smrtne žrtve. Tudi šolska mladina le bila stalno ogrožeha po raznih boleznih. Zato so vaščani že pred voj. no s pomočjo Higienskega zavoda v Ljubljani zgradili moderen vodnjak, globok 44 me-*rciv. iz katerega 90 črpali vodo * električnim motorjem. Med v°jno pa je nemški okupator uničil električne naprave pri vodnjaku, ki je bil vrtan. Zopet ®o stali vaščani ob vrnitvi iz izseljenstva pred vprašanjem, kako priti do zdrave pitne vode. Na mnogih vaških sestankih 80 postavljali vprašanje obnove higienskega vodnjaka v oah. Ker ni bilo mogoče dobiti novih naprav za obnovitev vodnjaka na motorni pogon, so se Vaščani dogovorili, da bodo na istem mestu skopali betonski Vodnjak, kar so z denarno pomočjo bivšega krškega okraja tudi storili. Ker pa je ta vodnjak mnogo Premajhen za potrebe celotne vasi, ima široko področje, in si Pri vodnjaku ljudje kar podajajo zajemač iz roke v roko, na voda, s katero bo mogoče v izdatni meri zavarovati ljudsko zdravje. Ker vaščani sami ne bodo zmogli vseh stroškov, nujno apelirajo na okrajni in občinski ljudski odbor, da tudi ljudska oblast s primernimi sredstvi in krediti pripomore vaščanom in šolski ded k izgradnji nujno potrebnega vodovoda. R-o Izlake PREDAVANJE ZA VSE. — Čudno je, da se je nedavnega poučnega predavanja s Rimi o preprečevanju nesreč pri živini udeležilo tako malo ljudi. Predavanje je priredil državni zavarovalni zavod. Zaradi majhne udeležbe so prikazali le filme, kjer je vsakdo lahko precej pridobil. Pred dnevi so se zorstva igrali mali otroci pri Zaželeno je, da se prihodnjič, mostu v Dolenji vasi v Zagor-kadar bo še kakšno podobno ju. Ob tem mostu je čez potok predavanje, prireditve ljudje v Medijo v debelem tramovju po-večjem številu udeleže, saj vse ložen Vodovod, ki je zgoraj po-kar človek pridobi na predava- krit s 40 cm široko in malo njih, koristi vsakemu posame- nagnjeno pločevinasto streho. zniku in tudi celotni družbi. G. M. Ker je dohod na to streho tudi prost, je za otroke mikavno dirkališče. Tudi tistega dne so Lep zgled požrtvovalnosti brez nad- tem svojim hilrim In odločnim dejanjem je tov. Rupnik rešil otroka zanesljive smrti. Tov. Franc Rupnik je član nogometnega moštva ŠD »Proletarca« v Zagorju, Starši rešenega otroka so pogumnemu mladincu razumljivo zelo hvaležni za njegovo dejanje. Ta primer nam snet kaže. da Kakor druga leta, tako je bilo tudi letos v Posavju precej razgibano kulturnoprosvetno delo. V teh mesecih so uprizorili vrsto gledaliških del, pripravili lepe koncerte ter drugo. In to ne samo v večjih krajih, ampak tudi v mnogih vaseh/ Ena izmed takih so tudi Artiče. V Artičah imajo že nekaj let kulturnoumetniško društvo »Oton Župančič«, ki pripravi vaščanom vsako leto kakšno prijetno presenečenje. Letos je bilo to, uprizoritev operete Janka Gregorca »Oj, to lectovo srci«. Mnogo truda je moral vložiti režiser Rado Dernač v svoje delo, da je uspel pripraviti Mojčici Križajevi spodrsnilo in jo, na drugi strani nas pa spet fl^tje^in^e^leta^tzmed^ate-je strbunknila v narasli in de- opominja na potrebo izgradnje * - Občinski sindikalni svet Vi-Arti- dem-Krško je priredil 6-dnevni seminar za Člane delavskih svetov in upravnih odborov za podjetja, kot n. pr. Celuloza, Elektro, tovarna čokolade in kovinarska zadruga. Seminar je trajal od 14. do 19. t, m. Obiskovalo ga je 60 članov delavskega upravljanja. To je prvi tovrstni seminar, V načrtu pa sta še dva ža člane delavskega samoupravljanja trgovskih in uslužnostnih podjetij in obrtniška podjetja. i ’ Namen teh seminarjev je nu- fiasti se v poletnih mesecih, so ,,,. ljudje začeli misliti na vodovod svcJov in upravnih 0dbo- Vidmu-Krškem, doma z Apne-nika pri Raki. Lekše je ukradel eno kolo leta 1954, dve kolesi pa lansko leto. Sedež enega izmed ukradenih koles je prodal in naključje je hotelo, da je sedež spoznal bivši lastnik kolesa. Toda ta mož pa se ni zadovoljil samo s krajo koles. Šel je še dalje. Vinogradniku Štamflu z Goleka je ukradel iz Vinograda 600 m aluminijaste žice, ko se je iz tovarne vračal domov. Za vsa ta kazniva dejanja se bo zagovarjal pred sodiščem. roči potok. Ostali otroci so se tedaj kriče razkropili. Po naključju je nesrečni dogodek s sosednjega dvorišča opazil tov. Gec in Stekel ob potoku, da bi rešil deklico. Toda prehitel ga je tov. Franc Rupnik, ki je kar oblečen skočil v globoko vodo in prestregel potapljajoče se dekletce, ga potegnil iz vode in nezavestnega izročil staršem. S otroškega igrišča, kjer bi ee otroci pod nadzorstvom kakšnega starejšega človeka lahko po mili volji igrali in zabavali. Res je, da otroke ne moremo ves dan držati zaprte doma, prav tako je tudi res, da starši češto ne utegnejo vsak trenutek nadzirati gibanje otroka. Vse to pa nas opominja na potrebo izgradnje otroškega igrišča pod nadzorstvom. Tudi letos s« v Zagorju obota kulturni festival Dosedanji zagorski kulturni festival v Zagorju so dobro uspeli. Zagorjani so radi prihajali na vsakovečerne prireditve 2 rezervoarjem in hidranti, da Vsej vasi zagotovijo življenjsko bdtrebno vodo. Na to misel jih •le napotilo tudi to, da je bilo v Vaši že nekaj požarov, gasilska društva so pa lahko le gledala, kako ogenj uničuje poslopja, her pred izgradnjo vodnjaka ni bilo vode za gašenje, sedaj pa, ko je vodnjak, gasilci sipet ne Korejo do vode, ker nobena gasilska motorka ne more črpati vode iz 40 metrov globokega Vodnjaka. Spričo razumevanja OLO Trbovlje in Higienskega zavoda v Ljubljani so sedaj dani vsi poboji, da bodo prišli do zdrave Pitne vode vsi vaščani, s hi- rov najnujnejše znanje, da bodo lahko samostojno ocenjevali posamezne dogodke v kolektivu in nato ukrepali v njegovo korist in korist skupnosti. ★ Prejšnji petek je priredil Radio Beograd v Vidmu-Krškem večer narodnih pesmi in humorja. Program je bil prav dobro pripravljen in kvaliteten, kar so prisotni potrdili z živahnim aplavzom Uspel gospodinjski tetnj Pred nedavnim je postaja LM Videm-Krško izsledila tatu, ki je ukradel kar tri kolesa. To je bil Franc Lekše, delavec pri-To- V okviru MT je ženska komisija priredila tudi v Trbovljah kuharski in šiviljski tečaj za začetnice. Tako so v Trbovljah pred nedavnim zaključili drantl bo pa omogočena tatoojš- varni celuloze in roto papirja v Spet velika nesreča z granato žila o gospodinjskih tečajih v našem okraju, ki jih je bilo v letošhjih zimskih mesecih 54. Ti tečaji so bili v večini plodni in so dosegli svoj namen, to kuharski tečaj, ki ga je obi- je, da se naša dekleta in žene v skovalo 32 tečajnic. Ob zaključ- njih izobražujejo in se neuče ku so te priredile kuharsko pripravljati doma zdravo, so-rastavo z bogatim srečolovom. dobno, ceneno in okusno hra-Razstava je prikazala zdravo, no, ki bo vsebovala tudi zado-pravilno prehrano naših dtu- sti raznih vitaminov, ki jih po-žin, istočasno pa je poudarjala trebuje organizem za svojo tudi pogubnost alkoholizma, zdravo rast Upati je, da bodo Razstava je prikazovala nada- praktično uporabile vse, kar so lje pralni stroj, proizvod mla- se naučile. in se seznanjali z delom svojih kulturnih in drugih .skupin. Potemtakem ni čudno, da občinski odbor SZDL tudi letos resno razmišlja o festivalu. V ponedeljek zjutraj so se sešli predstavniki političnih, množic nih organizacij in društev ter zastopniki zagorskih podjetij in se zedinili, naj bi bil letošnji festival prikaz celovite dejavnosti Zagorja, se pravi, da bi letos prvič sodelovali na festivalskih prireditvah tudi prebivalci novo priključenih vasi k zagorski občini. Izbrali so tudi že pripravljalni odbor in predvideno določili, naj bi festival trajal devet dni, in sicer od 29. junija do 6. julija. O nadaljnjih pripravah bomo v našem časniku še poročali. (V) rih so nekateri tokrat prvič nastopili. Delo je mnoge ljudi iz Artič in okolice telo navdušilo. Igralci so se e njim trikrat predstavili v domačem kraju, gostovati pa so tudi v »Prosvetnem domu• v Brežicah, kjer so jih gledata zelo lepo sprejeli in jih ob koncu nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Pri tej igri sodeluje tudi orkester »Društva učiteljev in profesorjev« iz Brežic. Kulturno društvo iz Artič se nam je tokrat predstavilo kot solidna igrlaska družina in lahko zatorej v bodoče pričakujmo od njega še več. Konlšeiee Tekmovanje modelarjev v Zagorju V okviru Tedna Ljudske tehnike je bilo v nedeljo v Zagorju tekmovanje vezanih modelov, Nastopili so člani letalskih V Cmem Tre, iSSSfrP*' »Kima postajama Breg in Sev- pred dnevi pa so štirje fantje nimanje med vsemi obiskovalci Zahvalo je treba izreči vsem. Zmagal je Rudi Gotz iz Kranjca je bil med vojno bombar- plačali za vso lahkomiselnost razstave. Prav tako je bil tam- ki So pomagali oziroma prispe- nja, ik je z modelom dosegal ?h-an nemški municijski vlak. starejših, ki so jih s svojim kaj razstavljen »Ekonom« — vali k organizaciji tečaja in hitrost 110 km na uro. ud takrat ležijo tam še velike zgledom k temu delu pripra- lonec in pekač. Istočasno je razstave, še posebej pa STT za Tekmovanje je zelo Množine raznovrstnih bomb in granat. Delno je bilo to po voj-popravljeno in pokrito z vili. Ob prvomajskih praznikih so jo. To"grobišč^ raznovrstne « . ^Utiicije so v zadnjih letih kaj *ocT]™’a 9;l!ta , LK!k ‘fdi obiskovali »tarega železa. Pa.r je ležalo pčeli izkopavati zasute grana- razni nabiralci Ko so pobrali, še na vrhu, so v ■ Nešteto kilogramov starega j*eza in zlasti medenine so na a način zbrali in prodali »Od- ?adu«. Nihče pa ni pomislil, da Je ta posel zelo nevaren. Ljud' iz Loke ter 11-letni Marijan Mervič in Stanko Trbovc iz Brega na to grobišče. Imeli so potrebno orodje s seboj in so pod »strokovnim vodstvom« omenjenih zadnjih dveh, ki sta bila že večkrat pri tem poslu, odkopavali granate. Na enkrat je močna eksplozija pretresla razstava prikazovala, kako se denarno pomoč pripravi miza za zajtrk, kosilo in večerjo. Razstavo si je ogledalo precejšnje število domačinov, Zlasti pa gospodinj. Zaključnega večera tečaja se je udeležil kot zastopnik mestnega LO Trbovlje tov, Slavko Borštnar, ki je tečajnice v L. S. vetrovno vreme. oviralo -ek. POČASTITEV DELAVSKEGA PRAZNIKA. — V počastitev 1. maja, praznika dela, je mladina iz Konjščice uprizorila v svojem Domu kutlure veseloigro »Zadrega nad zadrego«. Vsi, ki so si igro ogledali, so bili z njo zadovoljni. Po igri je bilo ljudsko rajanje. Na večer pred praznikom pa so se mladinci in mladinke zbrali na hribu nad vasjo, kjer so prižgali prvomajski Ures. Petje In vriskanje veselo razpoložene mladine se je razlegalo nad vasjo. POZDRAV POMLADI. — Otroci iz osnovnih šol Polšni-ka, Mamolja in Konjščice so dne 6. t m. praznovali na Veliki njivi pri Mamolju Pozdrav pomladi Z Igrami In krosom. V igri »Med dvema ognjema« so Obe Šoli Polšnik in Mamolj premagali osnovnošolci iz Konjščice, pa tudi v krosu so se izkazali. Gostovanje videmskega pevskega okteta „Kremen" v Trbovljah NOCOJ JE BIL LEP VEČER . . / Pod tem naslovom je prvič obiskal Trbovlje videmski pev- tev in napolnili dvorano, skuti gostje polno dvorano, če bi se imenu občine pozdravil. V svo- ski oktet »Kremen«, ki deluje v jem nagovoru je tov. Borštnar okviru »Svobode« v Vidmu-poudaril, kakšen namen imajo Krškem. Geslo je bilo prav poti tečaji. Najti moramo stalno srečeno izbrano, ker je bil res bila na mestu mrtva.ostala dva ^ečer^oklllTltktomL^sku- m°uSpelft.7h . pina poslušalcev. Tako pičle uspe, če ima ob Istem času drit- nih pesmi, ki jih danes že red- g Po tolikih letih uničen. Po-®bho v zadnjem času so zgle-I7I ^arejših sledili tudi otroci. Raveli so granate, jih raz-1.. ®u in premetavali, kakor da imeli opraviti z ............. igračkami. pa so ranjena odpeljali v bolnišnico. Sestra najmlajšega, Tonija, ki ga je pogrešila doma in odšla ponj, je prišla le nekaj minut prepozno ... Kadeče do v njih naša dekleta in mlade gospodinje mnogo naučile, kar bodo s pridom uporabljale doma. V imenu okrajnega centra za pospeševanje napredhega gospodinjstva Je pozdravila vse navzoče tov. Kristina Kranjc, ki se je na splošno pohvalno izra- udeiežila prireditve le večina (lanov trboveljskih pevskih družin, ne glede na ostalo prebivalstvo. To pa bi gostje tudi zaslužili. ____________ _______________ ____ _ _ _ V obltrftem programu so nam večer doživela le skromna sku- ni uspela. In kako naj jim tudi zapeli vrsto narodnih in umet- še, j gostovala prt na* prva skupina iz naš epa razi: okraja, pa temu vendar > tako. Res so ime- li naši domači pevci organiza- 9^čni zbor KZ Radeče Je bil dobro obiskan •ilide*e2ba je bila izredno šte-a> tako da so člani do kra- hotela viln, »j. rinaP°lnili dvorano UHnif?”*- Občnega zbora stu se W e*-7 a tudI predsednik OZZ obfim ZuPar>tiC in predsednik - tov. Miler, Veliko je bilo že nesreč z eksplozivom, vendar je tako očitno lahkomiselnost težko najti. Da se otroci iz radovednosti skrivaj igrajo z munici-jo, je Še razumljivo. Nekaj posebnega pa je, da gredo otroci z vednostjo svojih staršev (vsaj nekaterih) in pred očmi drugih ljudi s krampom razko- težu so slovesno praznovali p: pavat po kupih granat. In konč- maj. Na večer pred prazniki udeležbe na koncertu že dolgo gi pevski zbor vajo, namesto da ne pomnimo. Človek bi mislil bi se udeležil in podprl pevske in pričakoval, da bodo tTrbo- tovariše in jim s svojim ob-VeljčaM spet enkrat dokazali iskom izrazil gostoljubje in pri-svojo vnemo za pevsko priredi- znanje. Menimo, da bi imeli C A T E Z Proslava 1. maja. Tudi na Ča- rvi r_____ _____ ______| om no so za to početje vedeli tudi 30 mladihcl kljub slabemu vre-organi LM, a so to nevarno po- menu nanosili dračja in prlpra-četje mirno dopuščali. vili kres. Ob 8. url zvečer Je kres zagorel z velikim plame-Prepozno je sedaj tarnati. Dva nom. Mladinci in mladinke »o mrtva in dva pohabljena otro- ob kresu prepevali razne pesmi Kar radovedni smo bili, kako se bo odrezala »Svoboda-Za-savje• v Trbovljah s svojim šele pred pol teta ustanovljenim moškim in ženskim pevskim zborom. Radovedni in — Zopet nov pevski zbor ra pokazala uspeh, h kateremu moremo le iskreno čestitatiI Imponiral nam je strumen nastop moškega in ljubka neprt siljenost ženskega zbora. Cista intonacija, lepa ko slišimo in ki še vedno ugajaj o našim ušesom. Res ni bil program pevsko zahteven, podan pa je bil lepo. Oktet, ali bolje nonet, je umerjeno vodil njegov pevovodja Strmčnik. Več pesmi je btlo poslušalcem tako všeč, da So jih morali pevci ponoviti. -a- imen SEVNICA tov^r* °kčnim zborom je imel vanio°neLBant in hkrati ob- čo p« naj pade na tiste, ki so morala zaradi slabega Vremena ^»tlinVkiK lke barvne sllke 0 za t0 Početje vedeli in ga do- odpasti. — Mladinski aktiv se ' *i—ji“~ ■- u- puščali. Otroci sami niso vsega tov. Verbotnu iskreno zahvalju- krivil —ar je za njegovo predavanje. DPD »SVOBODA« V TRBOVLJAH n bo priredilo v četrtek, 24. maja, ob 7. uri zvečer v Domu »Svobode« v Trbovljah II IV. PRO8VETNI VEČER v počastitev rojstnega dne maršala Tita in 80-letnice rojstva Ivana Cankarja z bogatim sporedom. Nastopili bodo: pevski zbor »Svobode II* ih godba na pihala s pesmijo o Titu, nadalje bo na sporedu govor 0 Titu in Ivanu Cankarju. Prav tako bodo nastopili cicibani Glasbene šole z orkestrom pod vodstvom prof. Albina Wein-gerla. Na sporedu so nadalje recitacije o Titu in Cankarju, ženski nonet trboveljske gimnazije in mladinska godba »Svobode II«. Vstopnina za prosvetni večer je običajna. VABLJENI! _____________ o ieznlu18!^ škodljivcih in bo-film n' Nato je bil predvajan še ba ki0 prMelovanju krompirja ■9 T m 3 M % f * sl'“Projektorju, ki je last tlaVede'n 6 ikakor tudl spredaj eacL^ročU upravnega odbora *ade^e,je razvideti, da je KZ Pila n iansk° leto odločno sto-iijstva8 Po.t P°sPeševanja krnela Vani .Pnredila je vrsto premijsko rln meča jev, veliko kme-pospeševala se-•ilti D«! ^vo in oskrbovala vc- uoiuuuvaia vvj- !astno rt-- za žito' vzdrževala }ekci?Qtevesnico, uvajala se-eela ZaIn m°lzno kontrolo, skr- Novi ženski pevski zbor »Svobode-Zasavje« , B?.skUso P^mcnjake, ' hih gn"’, ^rBa uPorabo TJlh rudi izvajala umet- 1 Ennii ujjuibuu umei- Pr*de(k°v i^rganlziraia odkuP prijetno Iznenadeni. Da je pevovodja tov. prpf. Albin Wein-gerl za prvi nastop izbral le ,ie bn* ,8m°tn! uspeh zadruge iemu , . Preteklem ■ ' - nem zadovoljiv. lažje skladbe, ie popolnoma razumljivo. Po komaj polletnem delu zbor kajpada še ne more biti zaželeno enoten tn uglajen In vendar sta oba pevska zbo- namika in ponekod Že kar dovršeni pianissimo — to s0 priznanja vredne vrline obeh zasavskih pevskih zborov. Pevcem in pevkam, zlasti pa pevovodji še enkrat čestitamo in /fnu-i* i,-*--ko naprej! -ut POUČNA PREDAVANJA. — Občinski odbor RK je v Tednu Rdečega križa priredil poučno-ždravstvena predavanja v Šentjanžu, Krmelju in Tržišču. Predavanje, ki ga je imela v teh krajih medicinska sestra Štojso-va, je bilo spremljano s filmi. Obisk je bil zadovoljiv in si ljudje žele še več takih predavanj. FILM O PROMETNIH NEZGODAH, — Tajništvo za notranje zadeve pri OLO Trbovlje je pred dnevi predvajalo poučen film o prometnih nezgodah in športne novice. Film je bil na sporedu Štirikrat in sicer za osnovnošolsko, gimnazijsko in obrtno mladino ter za odrasle. Film je nazorno prikazoval, kaj vse se lahko zgodi na cesti pri neprevidnosti pešcev In vozačev. Dobro bi bilo, da bi ta film videl vsak vozač, saj je v njem dobro prikazano, kaj se lahko zgodi. Če voznik in spremljevalci tovorneca avtomobila med vo*-4- -'Mskniejo gostilne. Vikiju Palčniku v spomin V Hrastniku brsti pozna pomlad. Vsa dolina je odeta v cvetje, v zemlji klije nova rast, novo življenje. Prav na večer pred to čudovito, pomladjo, ki si jo tako ljubil, je nenadoma preminilo Tvoje polno življenje ... Težko nam je, kadar smrt iztrga iz lyoga družine, sorodnikov, prijlateljev in znancev človeka, ki smo ga ljubili. Dvakrat huje pa nam je, kadar pokosi cvet, kadar premine mlado, polno življenje. Dragi Viko, Tvoji prijatelji in znanci ne moremo verjeti, da je Tvoje življenje ugasnilo, da ne bomo več slišali Tvojega prešernega smeha, ki nam je tolikokrat pregnal žalost in tesnobo. Ko hodimo po dolini, se nam zdi, da Te bomo zdaj zdaj srečali in da nas boš sprejel z razposajenim smehom. Rudarji prisluškujejo korakom, zdi se jim, da boš prišel po rovu nasmejan, zavzet za delo, da si odšel le za nekaj časa in da se boš za gotovo vrnil. Pred oči nam stopajo podobe iz Tvoje mladosti. Vidimo Te kot vihravega šolarja, kot fanta, ki s torbo na rami hiti preko hriba v meščansko šolo. Vojna je zavrla Tvoje hrepenenje po znanju, onemogočila je Tvoje šolanje. Začel si delati pri rudniku, kjer je delal tudi Tvoj oče. Toda želja po znanju Te je iztrgala iz naše srede. Sel si se učit za kleparja. Nisi pa opravil izpita, klic po svobodi, sovraštvo do Nemcev m hrepenenje po novem, lepšem svetu je bilo v Tebi tako močno, da si šestnajstleten odšel v partizane. Nekateri so v teh letih še otroci, Ti pa si bil vojak, mitraljezec, desetar, mož. Vodil si v borbah VDV brigade svoje borce in jih vzpodbujal s svojo hrabrostjo. V tisti težki zimi, ki je marsikaterega odraslega moža zlomila, si kljuboval vsemu in prišel z zmagovalci, s partizani v svoj rojstni kroj in ga osvobodil. Nemci so bili še v dolini, niso še položili orožja, ko si že hodil po rudniškem naselju in oznanjal •skorajšnjo svobodo. Po vojni si dokončaval svoje učenje, vodil skojevski aktiv mladine m pomagal uresničevati vse naloge hrastniške mladine, ki so bile takrat obsežne. Na progi Brčko-Banoviči si nas razveseljeval s svojo harmoniko, tekmoval si, da je brigada !>ostala udarna. Zelja, hrepenenje po znanju Te je zapeljala v Ljubljano, kjer si dokončal delovodsko šolo in se potem zaposlil pri ruamku. Vstopil si v Zvezo komunistov in bil ves čas eden izmed njenih najbolj predanih, najbolj delavnih članov. Bil si sekretar organizacije, član delavskega sveta, odbornik okrajnega odbora za socialno zavarovanje, član upravnega odbora »Svobode« in vodja gledališke družine. Spominjamo se Tvojih številnih odrskih upodobistov, ki si jim vdahnil svojski humor, sproščenost, prisrčnost in neposrednost. (Ja skromnih vlog v Raztrgancih in v Trški gori si rastel v vse pomembnejšega igralca. Lubin v Georgeu Dan-dinu, Korškarjev v 'Ženitvi, Živo Cvijevič v Dr in Pomet v Dundu Maroju, iz manjših naslovne vloge — to je bila Tvoja organska rast. Poskušal si režirati, a Ti je smrt pretrgala delo. V temnem hrastniškem rovu si odigral svojo zadnjo vlogo, v zelo dramatičnih okolno-stih, ki jih ne bomo nikoli do kraja razurheli, si padel kakor podsekan hrast. Preminilo je v cvetju dragoceno življenje. Za ljudmi, ki živijo polno življenje, ki se razdajajo drugim, nastane vrzel. Nihče jih ne more nadomestiti, nihče nima njihovih umskih, moralnih in karakternih značilnosti in jih zato toliko teže pogrešamo. Tudi Tebe, dragi Viktor, bomo skozi vse življenje pogrešali. Bil si delček, pomemben delček velike celote, zavesten član skupnosti, ki je zrastla iz takih ljudi, kot si bil Ti, is poštenih in hrabrih, ogorčenih nad krivičnostjo, iz ljudi, ki hrepene po lepšem in boljšem in se zato tudi zavestno borijo. Bil si zavesten, predan borec. Počivaš v svobodni slovenski zemlji. Pod Tvojim, grobom rijejo rudarji, ki iščejo črno zlato in ga vozijo na dan. Prisluhni odmevu min, vrtalnih kladiv, žvenku krampov in lopat, prisluhni pogovoru svojih tovarišev rudarjev. Marsikdaj boš slišal, kako govore o trebi, dobremu nadzorniku, ki je bil vedno nasmejan, ki je imel za vsa.kogar toplo, razumevajočo besedo, slišal boš, kako se spominjajo mladega Viktorja, partizana in igralca, ki jim je nudil toliko lepega, enkratnega. Prisluhni in slišal boš, da pogosto govore o Tebi, da ni pozabljen tn da Te ne bomo pozabili, dokler ne bo preminil zadnji od nas, ki smo Te poznali in ljubili. Bil si dober, čudovit človek. Milan Kožuh: Ali je v Trbovljah ekonomska srednja šola potrebna? Novi gospodarski sistem, pod katerim mislimo in tako tudi razumemo določene odnose v procesu proizvodnje in razdeljevanja, je neločljivo povezan z odrejeno družbeno izgradnjo, v kateri je in bo zavest in aktivnost množic, njeno vsestransko delovanje na področju družbenega in kulturnega življenja vse širša in neposrednej-'ša-. Kolikor hitreje bo delavski razred kot nosilec in graditelj novih socialističnih družbenih odnosov, kot najvažnejši element proizvajalnih sil dvigal svoj kulturni in organizacijsko-tehnični nivo, toliko uspešneje bo izvrševal zgodovinsko nalogo izgradnje svobodne skupnosti neposrednih proizvajalcev. Naši oblastni in politični organi se trudijo, da za tako velike naloge usposobijo čim več članov delovnih kolektivov oziroma delavskega razreda. Organizirani so razni tečaji, ki pozitivno delujejo v širjenju gospodarskega, političnega in kulturnega obzorja delavcev. Nadalje se investira mnogo sredstev za kadre preko normalno organiziranega šolstva in štipendij. Vendar menim, da je ravno rekrutadja delavske mladine v višje strokovne šole daleč prešibka za zagotovitev zadostnega dotoka kadrov delavskega porekla v naše gospodarstvo. Gotovo je osnovni vzrok za ta pojav iskati v odmaknjenosti šolskih centrov od delavskih, in s tem v finančnih izdatkih ki velikemu delu delavske mladine onemogočijo nadaljnje šolanje. V naših gospodarskih organizacijah in drugih ustanovah, predvsem tistih manjšega obsega, občutno primanjkuje sposobnih ljudi, veščih admi- nistrativno-tehničnih opravil, mnogokrat pa tud: takih, ki so zavestno predani stvari socialistične gradnje družbe. Jasno je, da v takih podjetjih organi delavskega samoupravljanja mnogo teže opravljajo svoje naloge, če se morajo boriti z neurejenostjo v podjetju in z neso- j cialističnimi nazori. Tako ima-' mo torej na eni strani stanje, ki lahko resno ovira rast, i« krepitev podjetij, na drugi strani pa je opaziti pravo lako-,to delavske mladine po znanju Dom onemoglih nn Impoljci pri Sevnici Na prijaznem, lepem in razprostrtem griču, na desnem bregu Save, med Sevnico in Blanco stoji lep in prijazen dom, bivši dvorec nekdanjega tiskarnarja Bamberga iz Ljubljane. Ta dom je dal bivši krški okraj pred nekaj leti prav okusno preurediti zunaj in znotraj, vse ostrešje in streho, tako da je sedanji izgled tega doma zelo lep in mikaven. Okrog tega doma se razprostira široka ravan, zasajena z žlahtnim sadnim drevjem, skrbno in lepo obdelanimi vrtovi, njivami in travniki, kar že v kmetijskem pogledu vzbuja pozornost. Pobočje tega naravno tako lepega griča krasi lep razprostren listnat gozd, skozi katerega se vije široka avtomobilska cesta V tem tako lepem in prijaz- nem domu je dobilo na svoja stara leta mir in počitek več sto miru in počitka potrebnih ljudi. Skrbno, zelo vljudno strežno osebje s srčnokulturnim čutom streže in skrbi za vse te svoje številne oskrbovance in je zanje pripravljeno dati vse, le mladosti jim ne more vrniti. Mlade, marljive, snažno in vestne kuharice skr-be za dobro pripravljeno okusno in izdatno hrano vseh teh ljudi. Sprejemajo prijazno obiske svojcev in prijateljev, ki obiščejo enega ali drugega oskrbovanca tega doma. Strežno osebje z vso požrtvovalnostjo nudi vso svojo skrb, pomoč in nego posebno tistim oskrbovancem, ki ne morejo zapustiti bolniške postelje. V vsem domu vlada zelo lep red in čistoča. V sobah so lepo urejene postelje s čisto posteljnino, lepe zračne sobe so vedno dovolj ogrete m zakurjene, za razvedrilo služi radio aparat, ki jim prinaša poročila iz vseh krajev sveta in vesele melodije. Tako je pretežni večini varovancev mnogo lepše in boljše kot kdaj koli in kjer koli v življenju, posebno tistim, ki so prišli semkaj s podeželjskih krajev, kjer so našli svoj pravi mir in srečni dom, skrbno nego in dobro hrano, za kar gre v veliki meri zahvala tudi požrtvovalnemu in skrbnemu osebju tega dama. Zelo priporočljivo' bi bito, da bi se takih domov, zlasti na tako primernih krajih, ustahovi-lo čim več, kjer bi našli na starost mir in počitek onemogli delovni ljudje v čim večjem številu. P. M. •na teh toriščih, ki pa ni v celoti utešena zaradi finančnih težav in odmaknjenosti ustreznih šol. Družba investira sredstva za šolanje kadrov pač v okviru možnosti. Toda tudi starši so pripravljeni mnogo žrtvovati, če bi se strokovne šole organizirale tam. kjer so večja naselja. Nadalje bi lahko kadri, ki so danes že zaposleni, vendar so po letih še mladi, izpopolnili svoje znanje na ta način, da bi s pomočjo podjetij nadaljevali s šolanjem. Za podjetja bo velikega pomena, če bodo imela izglede glede zagotovitve kvalitetnih delovnih moči, ki so potrebna za dobro in pravilno funkcioniranje proizvodnje. Vrsta kolektivov ima zaradi neurejenega knjigovodstva resne težave z obratnimi sredstvi, nimajo pravočasno izplačanih zaslužkov, ne dobe surovin za predelavo — skratka, neprestane težave zaradi pomanjkanja šolanega kadra. Jasno mora biti vsakemu gospodarnostnemu človeku, da vsaka proizvodnja zahteva ljudi z delovno sposobnostjo na tehničnem in gospodarskem področju. Zaradi tega se upravičeno ponavlja zahteva podjetij in ustanov, predvsem pa staršev, da se takoj ponovno organizira v Trbovljah ekonomska srednja šola. Taka šola se je v Trbovljah že organizirala leta 1947 na pobudo takratnega poverjeništva za trgovino in preskrbo pri OLO in na osnovi razumevanja, ki ga je pokazal pristojni republiški organ pod vodstvom tov. Lidije Šentjurčeve. Šola je bila prvo leto enoletna gospodarska šola, leta 1948 se je preimenovala v Ekonomski teh-nikum, v jeseni leta 1949'pa se je brez upravičenih razlogov razpustila in. se prestavila v Novo mesto, kjer je Kasneje tudi prenehala z delom. Ekonomska' šola y Trbovljah je pod vodstvom direktorja tovariša Bogdana Šteha pokazala lepe uspehe in je imela tudi botreben dotok učencev. S prenehanjem šole je bil prizadet staršem, ki niso zmogli vzdrževalnih stroškov otrok izven doma, hud udarec, ker so njihovi otroci z nekaterimi izjemami izgubili možnost za nadaljnje šolanje. Prizadeta pa so bila tudi podjetja, ker je odpadla možnost dotoka prepotrebnega kadra. To stanje se do danes še ni popravilo. Celoten zasavski okraj nima niti ene srednje strokovne šole in ni čudno, če se mladina od tod ne pojavi po ljubljanskih in celjskih šolah, to pa zaradi predragega šolanja. Rečemo torej lahko, da je prav v kraju, kjer je največja koncentracija delavstva, trenutno malo možnosti, da si širši krog naše delavske mladi-*** ceneno prisvoji strokovno znanje, ki je nujno potrebno za uspešno pomoč pri upravljanju in dobremu funkcioniranju podjetij po neposrednih proizvajalcih. Prepričan sem, da bi kadri take šole,, ki se bodo rekrutirali iz naših delavskih družin, v doglednem času tudi prekva-sili našo trgovino, obrt in po- dobno in bi ti sektorji naše gospodarske dejavnosti znatno pridobili na kulturni, organizacijski in gospodarski ravni. Ni nikako naključje ali pa morda nezainteresiranost vzrok, da imamo slabo stanje v trgovini zaradi kadrov, ampak je res. da si more pri nas kot drugod večina delovnih moči v trgovini pridobiti najmanjšo izobrazbo s trudom le v raznih večernih šolah in tečajih. Vprašanja, prostorov za šolo. kar bi utegnilo biti zapreka, v kraju ni, ker se z izpraznitvijo prostorov vajenske šole Strojne tovarne, ki je v prostorih trboveljskega rudnika, začasno lahko zadovoljivo reši to vpra-šanje,- Informativna anketa na trboveljski gimnaziji je pokazala, da želi 40 absolventov IV. razreda gimnazije nadaljevati svoj študij v ekonomski šoli, ker nimajo nobene možnosti za šolanje na šolah izven Trbovelj-Hrastnik, Zagorje in drugi bližnji kraji še sploh niso bili anketirani. Razumljivo je, da bo treba del mladine usmerjati seveda tudi drugam, toda potrebe redne ekonomske izobrazbe določenega števila mladine ne moremo osporavati. Naši pristojni organi imajo dolžnost, da do pričetka šolskega leta 1956/57 le izvrše potrebne priprave za predlagano šolo. Starši, ki ne zmorejo bremen za šolanje izven domačega oziroma sosednih krajev — otroci, ki bodo imeli možnost nadaljevati učenje v šoli, za katero imajo smisel in veselje — podjetja in ustanove, ki trpe na pomanjkanju ekonomsko izobraženega kadra — vsi bodo hvaležni. Za naše gospodinje Kako ravnamc z nylon perilom? Iz umetne tvarine nylou izdelujemo danes nogavice, perilo, obleke, večerne toalete, dežne plašče, dežnike in celo umetna krzna. Nylon perilo je zelo odporno, se lahko barva, je prožno in trpežno, če z njim pravilno ravnamo. Ima pa tudi svoje slabosti. Ena izmed njegovih slabih strani je ta, da je nyIon nepropusten. Da podaljšamo trajnost nylon tkanin, se držimo tehle navodil: Pranje hi) Ion perilu ne škodi večkratno pranje — nasprotno, pranje pospešuje njegovo trajnost, perilo postaja mehkejše, ker ga rešuje Škodljivih tvarin, ki ga načenjajo. S pranjem odstranimo s perila nesnago, ki načenja vlgkna. Prav zaradi tega moramo nylon perilo cesto prali. S hladno vodo dosežemo isti uspeh kakor pri izkuhavanju platna. Navadno milo ne škodi nylon perilu. Brisač, prtov, zaves, belih bluz in perila ne smemo kuhati, niti jih prati s pralnim praškom. Nesnaga namreč pri nylonu ne prodira v vlakna, zato je dovolj, če te tkanine samo izperemo. Spričo posebnih lastnosti ny-lona ne smemo perila iz te tkanine prati z navadnim milom, če smo v vodi raztopili razna pralna sredstva, ker x svojo jedkostjo razkrajajo nylon tvarino. Likanje Ing. Jože Sedlar: Navadno nyIon perila ni treba likati, ker je prožno i» po pranju, če smo ga lepo obesili, obdrži svojo obliko. Razne šive in robove na bluzi in obleki pa je navzlic temu treba malo potikati. Pri tem opravilu pa moramo biti pazljivi. Ce je likalnik prevroč, se prične perilo lepiti nanj. Zato likamo nylon perilo vlažno inZ mlačnim likalnikom. Najboljše sredstvo za pranje nylon perila je »Lux«, ki 0« raztopimo v popolnoma mlačni vodi, katero smo prej prekuhali in ohladiH. O negi las Na splošno prevladuje mnenje, da so lepi lasje poseben okras ženske, morda najlepši-Zato je vredno, da posvetimo njihovi negi vsak dan nekaj minut. Nikdar pa ne pozabimo, da so lasje živi, zato je treba bedeti nad njihovim zdravjem. Velika večina žensk se zaveda lepote las, zato jim posveča dosti skrbi. To je tudi prav-Same ženske vedo, kako obupno izgledajo, če imajo neurejene lase. Najvažnejše pri negi las je ščetkanje, ki pa mora. biti temeljito. Ne bojte se, da si boste s krtačenjem las pokvarile pričesko. Nasprotno. Priporočljivo je tudi masiranje, zlasti zvečer, iu to najmanj deset minut, od temena po vsej glavi. Ako imate suhe lase in dosti prhljaja, potem uporabljajte pr1 masiranju mastno kremo. Nasprotno pa je treba pri mastnih laseh pri masiranju lasišč* uporabljati preparate, ki vsebujejo alkohol. Tako bo imelo to trenje kože dvoje n potne*' da pospešuje rast las in odpravi pomanjkljivosti. Ce vam čas ne dopušča, & bi posvetili dnevno deset minid negi las, napravite to vsaj dvO' krat tedensko. Tudi tu uspeh** bo izostal. Ščetko za lase operite vsO^ mesec v mlačni milnici, ki *<* ji dodali malo amonijaka. Za pranje las vzemite vedno deževnico, ker daje mehka, n*' ravna voda lasem prožnost i7> blesk. (Nadaljevanje) Vtisi z ekskurzije jugcsiaii tinskih rudarjeu po Rngliji Nadaljnja borba angleških rudarskih sindikatov velja znižanju delovnega časa na 7 ur dnevno. V tem pogledu postavljajo za- primer Belgijo in Zahodno Nemčijo. V belgijskih premogovnikih so namreč že uvedli 6-urni delavnik, medtem ko se v Nemčiji uvaja 7-urni in 7 in polurni delavnik po premogovnikih. V Zahodni Nemčiji so po angleških navedbah izgubili pri uvedbi 7-urnega delavnika na produkciji le 3*/*, medtem ko je pri osvojitvi 7 in polurnega delavnika ostala vi-ina dnevne produkcije premoga Ista. Glede uvedbe skrajšanega delovnega časa pa obstajajo še vedno delna nasprotstva med opravo nacionaliziranih angleških premogovnikov in med sindikati, ker je namreč uprava nacionaliziranih premogovnikov mnenja, da je pri tako visoko deficitn! proizvodnji za sedaj še prezgodaj skrajševati delovni čas, poleg tega pa da je v angleških premogovnikih najprej treba na splošno uvesti moderne delovne postopke in odkopne metode In preiti na strogo fiksiran in uspešen ciklus dela. ki bo potem, ko bo stekel in se dobro vpeljal, šele dal možnost za skrajšanje delovnega časa s tem, da se bo še bolj izpopolnil. Ce pa si hočemo ustvariti sliko, kako angleški rudarji s temi svojimi plačami žive, si moramo ogledati cene najvažnejših živil in drugih življenjskih potrebščin, stanarine, cene tekstila In obutve ter gospodinjskih potrebščin. Pri tem seveda ne smemo računati s povprečnimi potrebami angleškega industrijskega delavca, ker je delo angleškega rudarja precej bolj naporno kot delo delavcev v ostali industriji in so zato njegove potrebe, posebno kar se tiče hranc in pijače, večje. Da je delo v angleških premogovnikih naporno, kaže tudi to, da delajo pod zemljo večinoma inozemci in ne Angleži, kljub temu, da vlada v nekaterih industrijskih področjih brezposelnost. Med inozcinct Je precej jugoslovanskih emigrantov, predvsem pripadnikov bivše Nediče-ve vojske in ustašev, pa tudi oficirjev bivše kraljevske jugoslovanske armade, ki so pod vplivom propagande ostali po izpustu Iz nemških ujetnikih taborišč v Tudi na širokih čelih vidiš kot delavce bivše jugoslovanske oficirje, ki niso mogli dobiti zaposlitve drugje, kot v rudnikih pri najtežjih delih. Tu se lahko na lastne oči prepričaš, da je položaj Jugoslovanske emigracije, ki nima specialne višje tehnične, zdravniške ali višje komercialne izobrazbe, vse prej koš rožnat. Bivše politične frakcije eo si pri teh naših emigrantih ▼ Angliji še bolj živo v laseh, kot so si bile v bivši Jugoslaviji, kar pa Angleži zelo radi tolerirajo, in »zgleda. da te strankarske spore izza kulis tudi nekoliko podpihujejo, ker jim pač ne bi bilo pogodu, da bi ae Jugoslovanska emigracija preveč učvrstila, in tudi v tem pogledu ravnajo po preizkušenem, že starem modrem receptu: »De-vide et iiupera!« — deli in vladaj! Ce bi v Angliji hotel s srednjo rudarsko plačo jesti, kakor smo navajeni pri nas ali pa celo še v Srbiji, bi verjetno a Plačo ne izhajal, posebno še ne pri številnejši družini. Ako bi družina pojedla dnevno poldrugo kilo kruha, ki moral plačati zanj dnevno 1 funt, 2 šilinga in 6 penijev. Ce računamo zraven še pol kilograma svinjskega mesa. kar znese 3 šilinge In 8 penijev, zabelo In nekaj zelenjave. je to že več pot polovica plače. Ko plačo še zmanjšamo ra obvezna zavarovanja, davek in stanarino, od plače ne ostane ničesar več. Kruh je zato v aegl'*klh hišah kaj skrcnv*n gost in dobiš tudi v rcnomlra. nUi hotelih k vsakemu obroku jedi le žemljico. Kruh nadomešča krompir in vsakovrstna ze-““iava. Medtem ko stane libra kruha, kar Je nekaj manj kot Pal kilograma 7 šilingov in 6 stane libra krompirja le 1 šiling in 6 penijev do 2 šili*** in Je torej krompir Štiri-krat cenejši od kruha, P«šeg krompirja jedo tudi Pnoej fižola. ki stane 1 šiling ’■ 5 Penije za libro. Belijo izključno z margarino in še to P«eeJ Pičlo. Tolste pečenke, ki »i Plavale v masti, s« v Angliji nepoznan pojem. Medtem ko stane libra svinjske masti 2 Si-lw*a in 6 penijev, slanine 5 ii-Hngov in 6 penijev, masla 3 šilinge in 6 penijev, plačaš za libro margarine le 1 šiling in 9 penijev. Od mesa jedo največ ovčje mes*o in ribe, ker so te vrste “*«** pač tudi najrenejše. Libra teletine stane 3 šilinge, libra kotletov pa 6 šilingov ln 6 penijev, zato pridejo kotleti v po. nev le ob nedeljah ali praznikih. Obligatni angleški zajtrk z ovsenimi kosmiči, praženo re-*l**o gnjati In pečenimi Jajci pa tudi ni poceni stvarca. Libra gnjati stane namreč kar 10 šilingov. Poceni pa je zelenjava. Skoraj obligaine so tudi v rudarskih kolonijah tople grede, ki zalagajo gospodinja z zelenjavo. Največ pojedo cvetače in ze. lja. Sadje je v primeri z metra in kruhom Nr '• )q Ca dobij v vseh letnih časih. Dobivajo ga iz kolonij in domi-nionov in je zato nizka cena tudi razumljiva. Največ jedo banane in pomaranče, p* tudi Jabolka. Pri takšnih cenah živil mora biti gospodinja v Angliji že precej vešča, če hoče od plače še kaj prihranite Drago meso in kruh mora nadomestiti s kombinirano mešano hrano, da .le družina sita in prejme zadostno število potrebnih kalorij. Je pa takšna mešana hrana tudi zdrava. Vsekakor je bolj zdrava. pa tudi cenejša od naše. Ce si vdan pijači, posebno še vinu, boš v Angliji kaj tenko piskal. Za povprečno dnevno rudarsko plačo lahko kupiš pol-drug liter vina ali kvečjemu dva litra. Pivo je cenejše, vendar si ga več kot dva vrčka dnevno že tudi skoraj ne moreš privoščiti. Zgane pijače so cenejše in jih temu primerno tudi več popijejo. Rudarji popijejo sorazmerno zelo veliko mleka in čaja, ki sta glavni pijači tudi v rudarskih kantinah. Mleko ,ie poceni, vendar ga dobiš večinoma le v kondenzirani obliki. Ne prodajajo pa kondenziranega mleka v prahu, ampak v obliki kondenzirane tekočine. Tudi jajca so precej pocenL ker je namreč kokošereja v Angliji posebno razvita. Ne najdeš rudarske hiše. ki ne bi imela kokošnjaka. Tekstilni izdelki in obutev v Angliti niso dragi. Par zelo dobrih čevljev kupiš za rovprrč-«o dnevno rudarsko plačo. Za dve dnevni plači dobiš že kV*" iitetno blago za celo oblet0' Drag pa je krojač, ki sta*' skoraj dvakrat toliko kot bia#0 ali pa še več. Ljudje kupuj*" zato izključno izgotovljene obl*' ke v konfekcijah, ki pa del*" tudi po meri.-V konfekciji st*' ne obleka tri dnevne plače. Zelo poceni so tudi izdelki nylona in perlona. Za dne** plačo dobiš 9 parov nylon skih nogavic ali prav tolfjv moških nogavic. Nesorazm**1^ dražje pa je ostalo perilo. F**' cej drage so moške srajce kravate, pri tem pa tudi kv**’ teta materiala ln izdelava nič kaj posebnega. Prav tako poceni so nad*^ gospodinjske potrebščine. *'*'• kompleten jedilni pribor ** j oseb dobiš že za nekaj ver * , 2 funta, kar je manj kot dnevna povprečno ruda0**;, plača. Enako noceni so tudi visi iz porcelana In kuhinj** posoda. Sesalci za prah, pralni st*« '•Sf trični štedilniki. ______§M§ likalniki, bojlerji za toplo ln rarJIčna kuhinjska meha*1*! cija, kot n. pr. električni stf ki za lupljenje krompirja w ni let j- kave. električni sc*«-*0,. fi in rožni mršalcl so celo fd nejšl kot v Zahodni Nemčiji', gospodinjskim pripomočkov ali morda bolje rečeno k ^ zinrklm pripomočkom *t*l\* ludi pisalni stroj. Popo*n*> rov pisalni stroj kupiš že tedensko rudarsko plačo. (Nadaljevanje s1*®* Franc Šetinc: RODITELJSKI SESTANEK V ZAGORJU Odtt ttdb frV šoli tako, v farovžu drugače (Nagradno tekmovanje v počastitev Dneva borcev) Kot beli galebi, ponosni nad vodo, ste padli za našo svobodo .. . (Kajuh) To so zgodbe o nepozabnih junaških dejanjih mladih ljudi, ki so sami sebe žrtvovali na oltar domovine. V težkih (asih, ko je našim narodom šlo za biti ali ne biti. niso bili sebični. Ko so svoja mlada telesa izpostavljali največji nevarnosti, ki more doleteti človeka — smrti, niso nikoli pomislili na to, da so še mladi in da je pred njimi še poletje življenja. Pred sabo so vedno videli le skupni smoter: svobodo ter novo m lepše življenje za vse delovne ljudi naše domovine ... Ko sem brskal po življenjepisih in izbiral snov za zgodbe, sem se težko odločil. Vsi, brez izjeme, so bili hrabri in vsi so padli junaške smrti. Ko v pričujočem sestavku govorim samo o nekaterih, mislim na vse... ★ Bruno je nevarno zbolel, zato je moral nd okrevanje. Težko mu je bilo pri srcu, ko je zapuščal tovariše, s katerimi je že dve leti delil vse težave in radosti. Vso potrebno nego in skrb je dobil pri Draganovih v Mladju, Tudi tukaj ni živel v brezdelju. Pogosto se je shajal z aktivisti s tega področja in se z njimi pogovarjal o tem in onem. Nekega januarskega dne leta 1943 so hišo obkolili Nemci in belogardisti, ki jih je vodil belogardistični oficir, učitelj Kulešar. Kljub premoči — saj je bilo okrog hiše 350 Nemcev in belogardistov — se je Bruno srečno prebil skozi obroč ... Sredi februarja istega leta se je Bruno skupaj z Leopoldom in Nacetom mudil pri Tonetu Herakoviču v Brezovici. Ob enajstih zvečer so hišo obkolili ustaši, ki jim je poveljeval znani ustaški krvnik Pavle He-. rakovic. Bruno in Polde sta se' hrabro borila. Po krajši borbi jima je uspelo ubiti ustaškega mitraljezca in se polastiti njegovega mitraljeza. Sedaj je bila premoč na njuni strani. Začela sta srdito streljati na ustaše in jih' končno tudi pognala v paničen beg. Ustaši so se vrnili domov brez plena, medtem ko so morali mitraljez prepustiti partizanom... Nekaj mesecev pozneje pa mu sreča ni bila naklonjena. Mudil se je v neki kleti v Brezovici. Od nekod so se neslišno prikradli belogardisti in obkolili klet. Bruno ni dolgo pomišljal, kaj bi. Pognal se je skozi vrata in se prebil skozi obroč. ■Na poti ga je zadela krogla iz mitraljeza in ga močno ranila v desno ramo. S težavo se je odplazil v bližnji hram, kjer je počakal jutra. Čeprav je bilo povsod vse polno belogardistov, se je zjutraj skušal prebiti proti Trebelniku. Pod Trebelnikom so ga ujeli belogardisti. Nekaj časa so ga mučili, nato pa ubili. Umrl je junaške smrti... ★ Hilda je bila še mlado dekle, ko je odšla v partizane. Najprej je bila v Bračičevi brigadi, kjer je dobila čin za-stavnika. Bila je tudi dvakrat odlikovana. Pozneje so jo premestili v Lackov odred, kjer je opravljala politične dolžnosti. Borci so jo imeli zelo radi. Bila je priljubljena zaradi skrbi, ki jo je posvečala ranjencem. Kjer je le mogla, jim je pomagala in lajšala trpljenje. Hilda je bila tudi hrabra borka. V borbi na Rdečem bregu se je junaško vedla, toda žal jo je zadela morilska krogla in ji pretrgala mlado življenje ... it Presunljiva je zgodba o hrabrem Dušanu, Ko so novembra leta 1943 Nemci začeli z ofenzivo, se je boril na Ilovi gori. Tu je bil zelo težko ranjen. Odnesli so ga v Jankov gozd, kjer je moral šestnajst dni prenašati težke bolečine. Kljub temu'se je do zadnjega trenutka svojega življenja hrabro vedel m je s svojim zadržanjem vlival pogum ostalim borcem. Šestnajstega novembra pa je, kakor so povedali njegovi preživeli tovariši, s pesmijo na ustih umrl... Franca, ki je bil komunist že pred vojno, je Partija naučila, kako se je treba boriti proti sovražnikom delovnega ljudstva. Julija, leta 1941, ko so v Ro-rah pri Krškem Nemci zajeli deset mladih skojevcev in komunistov,. je Francu po naključju uspelo, da je pobegnil. Vse, kar je bilo v Krškem oboroženega, ga je zasledovalo. Pravijo, da je sodelovalo v tej borbi proti enemu samemu človeku okrog SCP) policistov in vojakov. Med Zadovinkom in Belim bregom so ga stisnili v obroč. Na. vse kriplje. so si prizadevali, da bi ga ujeli živega, kar pa se jim ni posrečilo. Franc je namreč prebil obroč in je nekje pri Krški vasi prekoračil Krko. V Kostanjevici se je takoj povezal s tamkajšnjimi organizatorji Osvobodilne fronte in se vključil v priprave za oboroženo borbo proti okupatorju 'n domačim izdajalcem, v avgustu leta 1941 je odšel na Gorjance, kjer je skupaj z ostalimi tovariši organiziral partizansko taborišče. Tu so se začeli zbirati prvi partizani. Že čez mesec dni so odšli na Kočevsko, kjer so o stali do oktobra. Od tu so odšli na Štajersko, le Franc se je vrnil v Kostanjevico, kjer je dalje delal v Osvobodilni fronti,- Februarja leta 1942 je drugič odšel na Gorjance, kjer so se takrat formirale prve partizanske enote, iz katerih je pozneje nastal Gorjanski bataljon. Leta 1944 je bil dodeljen vojaški obveščevalni službi novomeškega okraja z nalogo, da organizira obveščevalno službo na področju okrajnega odbora OF Kostanjevica. To dolžnost je vestno opravljal do svoje smrti. Že skoraj na pragu svobode je prenehalo biti njegovo junaško srce. Dvanajstega februarja leta 1945 je bil skupaj s svojim pomočnikom Lojzetom pri Stoparju na Gradnji. Nepričakovano so hišo obkolili belogardisti. Vnela se je huda borba, v kateri sta oba junaško padla... ★ »Švabski banditi so bežali,« je bil naslov letaka, ki ga je natisnila partizanska tiskarna na Bohorju. Sedem partizanov je nad Ostricami pri Pilštanju naletele na kolono dvesto Nemcev, ki so prihajali iz Buč. Čeprav je partizanom primanjkovalo municije, so vztrajali v neenaki borbi. Ko je že kazalo, da jim bo zmanjkalo municije, jim je prihitela na pomoč partizanska četa. Štirideset partizanov je pognalo v beg 200 Nemcev, ki so pustili na bojišču precej mrtvih in nekaj orožja. Bežali so, da se je kar lomilu v gozdu, in se ustavili šele v postojanki... Nedavne je bil v zagorski kino dvorani roditeljski sestanek staršev otrok, ki obiskujejo zagorsko nižjo gimnazijo. Na sestanek je prišlo približno 150 staršev, v glavnem mater. Ne bi se spuščal v referate in izvajanja posameznikov — tovarišev profesorjev — ki so govorili o razvoju naše šolske mladine, šolski reformi in šolski vzgoji, pač pa bi nanizal nekoliko misli iz razprave, ki je odkrila tegobe šolnikov in dijakov v tako boleči obliki, da je nujno, da tudi vsa zagorska javnost spozna te probleme. Izhodišče razprave naj bi bilo upadanje učnih uspehov v vseh razredih in paralelkah zagorske nižje gimnazije m pa izhod iz tega- — moramo priznati — že skoro bolečega stanja. Da! Najti izhod, kajti vzroki so znani. Teh pa je več. Nekatere najbistvenejše bi našteli: hudo pomanjkanje šol- skih prostorov, čeprav poučujejo dopoldne in popoldne, posledice popoldanskega pouka (že zdavnaj je znano, da je popoldanski pouk kvalitetno slabši), pomanjkanje učil ne le sodobnih, marveč najpreprostej ših, in končno po mnenju zagorskih profesorjev najvažnejše: premajhno zanimanje dijakov za učenje in nedisciplina. In če k naštetemu pridenemo še zadnje (prenatrpan učni program) in da starši (tudi to menijo profesorji), vse premalo sledijo razvoju svojih otrok v šoli, potem je to v glavnem vse. Samo nekaj primerov v podkrepitev. Pomanjkanje šolskih prostorov je že tako pereče, da kljub dvoizmenskemu pouku pride na razred po 35 in celo 54 dijakov. Menda ni treba poudarjati, da tak bataljonski način poučevanja ne more roditi kljub naporom projesorjev kaj prida uspehov. O nedisciplini v šolah je bilo že dosti govora. No, vse ka- že, da je tudi v zagorski gim naziji nekaj dijakov, ki s svojimi dejanji povzročajo nemir celih razredov. Šolniki so starše teh nemirnežev večkrat povabili na razgovor, toda le-ti se povabilu niso odzvali. Zgodilo pa se je, da so starši dijakov ko so prišli v šolo naravnost povedali, da ne kanijo pošiljati svojih otrok naprej v Solo in je glavno, da le-ti dosežejo predpisano starost za delo. V razpravi pa se je odkrilo tudi to, da nekateri dijaki uprizarjajo razne nedovoljene igre in ravno na isti dan ko je bil omenjeni sestanek, je dopoldne prišel v šolo pijan dijak. Ce bi vsa ta zapažanja strnili v zaključek, potem se moramo resno vprašafi, kje je izhod? Ali morda res v bližnv šolski reformi — kazno je. da pričakujejo mnogi v tem rešitev, ali res v izboljšanem učnem programu, ali celo — kot je nekdo predlagal —da nedograjeni kulturni dom- v Zagorju spremenijo za šolo, ali morda še kje drugje? Jdenim, da je gornje le del pogojev za izhod iz tega stanja. Ponavljam le del, izvzemši opazko o preureditvi zagorskega kulturnega doma. O tem so povedali svoj odločni ne tovariši že na sestanku. Toda vse dotlej, dokler starši zagorskih dijakov ne bodo spoznali, da se le-ti ne učijo za šolo, marveč za življenje, da je za sleherno delo potrebno določeno znanje, pa četudi gre za kramp ali lopato, in da so poklicani, da po svoje doprinesejo k otrokovi izobrazbi, ne bo izhoda. Bolje ne bo tudi dokler pre-nekateri starši ne bodo spoznali, da s tem ko pošiljajo otroke k verouku v farovž, pravzaprav pobijajo tisto, kar jim daje šola, kajti popolnoma nedvoumno je, da se ravno v teh letih ko otroci obiskujejo nižjo gimnazijo začne porajati nji- nem Albina Roš Tov. Ivan Fuks, rojen 20. oktobra 1925, je bil. v partizanih od maja 1943. leta. Bil je v Gorjanskem bataljonu, Gubčevi brigadi in XIV. zaščitni brigadi Glavnega štaba. Leta 1945 je šel v pilotsko šolo v Sovjetsko zvezo, od koder se je vrnil leta 1947. Od leta 1945, to se pravi enajst let, nenehno leta. Preletel je že okrog 300.000 km. Sedaj službuje kol pilot na letališču v Cerkljah. 14. julija 1950 se je z letalom ponesrečil, zato smo ga naprosili, da nam o tej nezgodi sam kaj več pove. In začel je: »Nikoli mi niti na, um ni prišlo, da bom še kdaj v življenju vzletel s kresinškega letališča. Kajti tudi jaz sem bil med tistimi, ki smo med vojno to letališče gradili. Zato mi je ostal Kresinec s čisto Kolpo v nepozabnem spominu. Ko sem dobil nalogo, da bom sodeloval v skupinskem letu z letališča na Kre-sincu, sem bil prijento presenečen, obenem pa sem se veselil, da bom spet enkrat po dolgem času videl vas, kjer bom obujal spomine na partizanska leta. Bilo je ob sedmih zvečer. V letalu, ki je bilo dodeljeno meni, je v zadnji kabini sedel še en pilot. Počasi sem se dvignil in letel sem v skupini. Vse je šlo kakor po vrvici. Bil sem izredno dobre volje. (Toda glej — nenadno mi je odpovedal motor. Na hitro sem pogledat na zemljo, dali je pod menQj kak primeren prestar, kjer bi lahko pristal. Žal sem videl samo gozd in vedel sem, da se bom moral spustiti nanj. Bil sem kakšnih 300 metrov nad zemljo in imel sem le še toliko časa, da sem obdržgl brzino, s katero letalo zanesljivo leti, da ne pade v nepravilen položaj. V teh nekaj sekundah mi je bilo pred očmi moje celotno življenje in celo nekateri odtenki, na katere se večkrat spominjam. Se danes se mi zdi nekako neverjetno, da sem v tistem trenutku lahko doživljal nekatere stvari. Vedel sem, da nii grozi tako rekoč smrtna nevarnost, obenem pa se mi je predočilo celotno življenje, toda poleg vsega tega sem bil prepričan, da bom zanesljivo pristal, pa četudi na gozd. Letalo se je z naglico bližalo zemlji. Posamezna drevesa so postajala vse večja in večja. »Resk« — in krilo se je zadelo ob gozd. V tem hipu se je letalo obrnilo na hrbet in navpično, v hrbtnem položaju udarilo V kontrolnem stolpu Vzdržuje jo stalno zvezo z avijoni motor čez drevje in se zarilo v zemljo. V tem mi je strgalo sedež, z glavo sem udaril na instrumentalno desko, noge pa so mi štrlele v zrak. Počasi sem si začel otipavati noge. Tu in tam sem imel malo poškodovane. V tem sem pomislil na sovozača. »Ali si še živ?« »Jaz sem, pa ti?« mi je odgovoril. Nehote sem se nasmehnil. Vsega sem se pretipal. Iz neznatnih ranic je curljala kri. Pa kaj zato, glavno, da ni nič hujšega. Tedaj je začelo nekaj šrumeti. »Kaj je to?« sem pomislil. Prisluhnil sem. Da, bencin! Ni mi preostajalo drugega, kakor da se s sovozačem čim prej spraviva iz letala in čim dalje od njega, kajti če bencin eksplodira, bo po nama. Na ihtro sem se rešil padala in se izkopal izpod ruševin letala. Pomagal sem še tovarišu, da sva bila prej nared. Tudi on je imel po rokah in nogah manjše praske. Ko sva se osvobodila vsega, sva jo kar počez ubrala v bližnjo vas. Potem sva še enkrat pomislila na vso nesrečo. Nehote so se mi začele tresti noge, pa tudi roke. Z užitkom sem pokadil cigareto in pomislil, da je bila sreča v nesreči.« hov lasten nazor. Jasno je, da nihajo med tistim, kar daje šola in onim, kar slišijo v farovžu. No, ni pa nobenega dvoma, da duhovniki dobro umejo svoje dolžnosti, saj porabijo za to vse svoje sposobnosti in znanje. Tudi ni nobena skrivnost, da otroci po verouku v družbi z duhovniki zbijajo žogo, igrajo razne igre in podobno. Torej: preračunano na popoten uspeh. Menim, da se starši teh otrok ne zavedajo, da s tem zelo škodujejo svojim otrokom. Res je, da je vera svobodna. Naj veruje kdor hoče, nihče za to ne bo preganjan. Toda vzgoja našega 1 naraščaja je stvar vse naše skupnosti in ni nam vseeno, da bodo otroci že v zgodnji mladosti nihali med tistim kaj je dobro in kaj slabo. In izhoda tudi ne bo, dokl.er bodo starši menili, da njihovim otrokom ni treba kakega večjega znanja. Kajpak pa morajo svoje doprinesti tudi šolniki Marsikdaj slišimo o mnogih nepravilnostih, ki se dogajajo v šoli. Včasih res ni dovolj zgolj strogo posnemanje učnega načrta. Menda bo držalo mnenje, starega izkušenega profesorja da je pač zagorska mladina podedovala precej revolucionarnosti od svojih staršev. Stvar profesorjev in staršev pa je, da to revolucionarnost p raiilno usmerjajo v otrokovo korist Menda pa ni staršev, ki ne žele svojim otrokom najbolje. Najti izhod iz tega stanja, pa pomeni, da moramo vsi skrbeti za našo šolsko mladino in ji pomagati kjer koli bo potrebno. Sicer pa ne pozabimo: mladi so, vredno je. da znamo tudi odpuščati in kdaj pa kdaj zatisniti oko .. M. V. SENOVO MALI KAMEN PRI SENOVEM — Ob prvomajskem praznovanju so na Malem Kamnu ustanovili mlado gasilsko enoto. Potreba po ustanovitvi gasilske enote je bila v kraju nujna. Za začetek so ustanovili gasilsko desetino, ki pa se bo v kratkem že razširita v manjšo četo. Gasilci iz novoustanovljene enote kažejo veliko volje za delo. Upamo, da bodo ti prvi začetki uspešni in da bomo o njih lahko že kmalu poročali kaj več. OB ZAKLJUČKU TEDNA RK NA SENOVEM so imeli kar lepo prireditev, ki je bila v nedeljo popoldne z izbranim kulturnim sporedom. Poleg kulturnih točk, ki so jih dali člani »Svobode« in »Partizana«, je bilo na sporedu tudi zdravstveno predavanje s skioptičnimi slikami. Predavatelj je bil dr. Rudi Malovašič. Ob tej priložnosti je bil tudi povdarjen pomen Tedna Rdečega križa in vloga, ki jo igra ta organizacija pri nas in v svetu . ZDRAVNIŠKI PREGLED UČENČEV. — V Tedna Rdečega križa jc krajevni zdravnik dr. Pungeršič pregledal vse osnovnošolske otroke, ki jih je okrog štiri sto Prav tako so imele ob tej priložnosti medicinske sestre predavanja za vse mesarje gostilničarje, trgovce, peke in slaščičarje o čistoči lokalov. hranil in ostalega. — Zelo pereče vprašanje Sevnice je klavnica, ker je malo niže od nje perišče in nečista voda. pogosto onemogoča pranje v njej. Treba bo misliti na ureditev klavnice na drugem kraju. Bilo je spomladi leta 1945. V Čečah pri Strgarjevih so kramljali pri zajtrku, ko prihiti v hišo vsa zasopla deklica in v eni sapi pravi: »Iz ^Trbovelj je napovedana hajka, katere se bo udeležilo preko štiri sto Švabov!« Ker je bil Bojan trenutno edini partizan za mizo, je bil prisiljen odložiti žlico in se napotiti v bližnji gozdiček. Topli spomladanski sončni žarki so prebudili ptice, hi so letale po zraku in veselo žvr-aolele. Bojan je opazoval okolico in čakal, kdaj se .bodo prikazali Nemci. Pri Marku so se le-no premikali sem in tja nemški vojaki kakor vsak drug dan. Pri Katarini pa so se ob v nož ju vasi nad cesto igrali otroci in se veselili lepega spo-‘hdadanskega dne. Ko je Bojan gledal v daljavo, *° ga izne.nadili koraki. Proti niemu je prihajal mlad parti-~nn Zmago, »Kem greš. Zmago?« ga je ogovoril Bojan. »Pri Katarini mi bo mizar napravil kopito za puško.« »Nikar ne hodi! Hajka bo, ostani raje tu/« Pako je Zmago ostal pri Bo- janu v gozdičku. Nista, še dolgo sedela, ko sta zagledala pod seboj na cesti dva civilista. Bila sta mlada in zelo lepo oblečena. Ogrnjena sta bila s spomladanskim plaščem. Proti Katarini sta zavila po bližnjici. Vse je kazalo, da sta v teh krajih precej znana. Bojan in Zmago sta. začela ugotavljati, kdo neki bi bila. »Zdi se mi,« je dejal Bojan, »da enega izmed njih poznam. Podoben je nekemu aktivistu, ki hodi na zvezo k obveščevalcu Zdenku.« »Kaj pa, če sta Švaba in poizvedujeta za nami?« mu. je otroško odvrnil Zmago. »Potem imata gotovo pištole, ki bi nama prav prišle,♦ je nadaljeval Bojan. Medtem sta se neznanca bližala Katarini. Bojan in Zmago pa sta jima sledila. Sla sta po cesti, ker sta ju hotela prehiteti. Pustila sla ju preko Katarine. Na kolovozu proti Marku, kjer napravi cesta močan ovinek, je zaklical Bojan: »Hej, počakajta malo! Nekaj se bomo pomenili!« Tujca sta imela pod plaščem na hrbtu prekrižane roke. Prav mah mamo sta se počasi ozrla, nato pa spet navidezno brez- brižno nadaljevala svojo pot. Otroci, ki so se igrali nad ce- Zmago je vzel puško v roke. sto, so bili na srečo pred učin-Oblečen je bil v staro jugqslo^ kom bombe zavarovani, ker jth vansko uniformo in je .bil kljub je ščitil precej velik nastp. svojirp šestnajstim letom videti Močno pa so se prestrašili in odločen in neustrašen. Posebno se razbežali na vse strani. Po-so prišle do izraza njegove stalo je vse tiho. ALBINA ROŠ: Srečanje z gestapom (Nagradno tekmovanje v počastitev Dneva borcev) bombe, ki jih je imel vse polno okrog pasu. Bojan pa se je pripravljal na pohod v Hrastnik, zato je bil oblečen na pol civilno. Pri sebi je imel le samokres. »Počakajta no!« je še enkrat zavpil Bojan. Tujca se na ta poziv niti okrenila nista. Napravila sta še dva koraka, se hitro obrnila in v trenutku je eden izmed njiju zalučal italijansko bombo, ki je padla pred Bojanove noge. Civilista sta bila torej gestapovca, ki sta se hitro umaknila za ovinek. Bojan je imel srečo. V trenutku se je vrgel na tla, tako da težjih poškodb ni imel. Po eksploziji sta se izza ovinka prikazala gestapovca in se počasi bližala Bojanu. Najbrž sta imela namen pogledati ubita »bandita«. Toda prevarala sta se. Bojan se je stisnil k bregu in držal v roki samokres. V trenutku sta tudi gestapovca potegnila samokrese in začelo se je streljanje na živo in mrt-tvo. Dva proti enemu. Drug od drugega so bili oddaljeni kakšnih petnajst metrov in to brez kritja. Eden izmed gestapovcev se je kril za hrbtom drugega. Drugače ni bilo nikjer primernega prostora niti časa, da bi mislili na kritje. Bojan je bil neverjetno miren, najbrž zato, ker je bil star komaj sedemnajst let in strahu niti poznal ni. Dobro je nameril in ustrelil. Prvi zadetek je bil zadovoljiv. Gestapovec, ki se je kril za svojim pajdašem, je dobil strel v desno roko. Nekoliko je zastokal in roka mu je omahnila. Kljub temu, da je le-ta dal ■prej že več strelov, so vse krogle frčale mimo Bojana. Streljanje se je nadaljevalo. Tudi drugi in tretji Bojanov strel je pogodil. Prvi gestapovec je dobil strel v trebuh. Oba sta spoznala, da mlademu partizanu ne bosta kos. Jela sta se počasi umikati Ko je Bojan četrtič nameril in sprožil, mu je pištola odpovedala. Kljub vsemu prizadevanju Bojan ni mogel pištole urediti tako, da bi ga ubogala in spravita s sveta predrzna gestapovca: Nekaj časa je Bojan gledal umikajoča se gestapovca, nato pa se je spomnil Zmaga. Prepričan je bil, da leži za njim v krvi. Toda videl je le majhno vzdolbino v cesti, ki jo je na- pravila bomba. Zmaga pa ni bilo nikjer. Zmaga je pritisk bombe vrgel preko ceste. Po vsem telesu. zlasti po glavi, je dobil mnogo drobcev bombe. Vse to ga je omamilo. Ko je zaslišal strele, se je prebudil iz nezavesti, se pognal v dolino, in ker ni videl, se je zaletel v drevo, kjer je spet nekaj časa obležal. Kmalu nato se je spustil v dolino, prekoračil potok in se napotil proti Ravnam. Zmago je bil precej poškodovan. Na eno oko je osfepel, ker je imel prebit vidni živec, Poleg tega pa je imel po obrazu kakor tudi po zgornjem delu telesa vse polno drobcev železa. Gestapovca pa sta jo skupila še bolj. Eden izmed obeh je imel prestreljeno kost, drugi pa je po dveh alt treh dneh v trboveljski bolnišnici za ranami umrl. Zanimivo je, da sta dva mlada partizana spravila v koš dva šolana in izkušena gestapovca. Vsega tega ne bi mogli pripisovati golemu naključju, kajti mlada partizavn. sta imela pred seboj jasen cilj. čimprej uničiti in izgnati gestapovsko sodrgo z naše zemlje in dočakatežko pričakovano svobodo. TRBOVLJAM SE SPET OBETA MLADINSKA PESEM S pesmijo vzgajajmo novega človeka Prof. Vincenc Žnidar: Okrog nove šolske reforme Tako rado kot Slovenci, menda prepeva v zboru malokatero ljudstvo na svetu. Saj pravijo, če sta dva skupaj — pojeta že triglasno. Ta pretirani rek člo. vek lahko razume šele tedaj, če je slišal prepevanje narodnih pesmi tudi drugod. V spominu mi je dogodek iz leta 1945. V nekem taborišču na nemško-francoski meji je bilo poleg drugih narodnosti tudi precej Poljakov, Hrvatov, Srbov in Slovencev. Narodnostne skupine so se po osvoboditvi strnile in pripravljale za odhod v domovino. Posamezne skupine, posebno Poljaki, ki .iih je vodil neki profesor, in Slovenci pa so se uveljavljali tudi že v kulturnem pogledu. Tako se je porodila v drugi polovici meseca maja, ko so bili že prebližno znani datumi odhoda, zamisel, da bi organizirali skupni »Slovanski večer«, na katerem naj bi se vsaka narodnostna skupina pred odhodom v domovino predstavila s kakšno značilnostjo svoje kulture. Zamisel je bila navdušeno spejeta in že po nekaj dneh so tile priprave zaključene. Vsi so se odločili, da se predstavijo drug drugemu z narodno pesmijo. Prišel je pričakovani večer. Prvi so zapeli Poljaki. Počasno, enoglasno pesem. Tudi ostali niso zapeli drugače. Slovenci smo bili kot najmanjša skupina zadnji na programu. Zapeli smo najprej »Sooč’ pa dav* je slanca pala« četveroglasno s solistom. Kakšno navdušenje! Tisočglava množica poslušalcev je rjovela in zahtevala, naj še pojemo. Za program nismo bili v zadregi. Zapeli smo drugo, tretjo in še in ge. Slovanski večer se je spremenil v večer slovenske narodne pesmi. Kratke odmore, ki smo jih le s težavo izprosili od navdušenih poslušalcev. pa so izkoriščali tisti, ki so bili okrog nas, da so nas vse mogoče izpraševali. Nikakor niso mogli verjeti, da je na svetu ljudstvo, ki poje svoje narodne pesmi brez not četveroglasno. Po tem večeru sem se večkrat vpraševal, zakaj se s svojo narodno pesmijo ločimo od drugih. Kaj nas loči, to vem. To je skupinska, večglasna pesem. Drugi narodi pojo enoglasno. Pri drugih — oprijemljiv primer imamo pri bratskih Srbih — poznamo pevce rapeod«, srbske guslarje, ki pojo, medtem ho Jih drugi poslušajo in jim kvečjemu pripeva jo. Mi pevcev posameznikov n« poznamo. Ra-psodi so nam tuji. Pri nas pojo vsi navzoči. Zakaj? Kje je vzrok? Druga ljudstva so imela v preteklosti svojo gosposko, svoje svobodne ljudi. Pri teh go se porajali in za te so prepevali potujoči pevci — rapsodi, in tako je rastla in se krepila v ljudstvu tudi takšna pesem. Naše ljudstvo pa je imelo samo suženjstvo, tlako, tujo gosposko in bič na hrbtu. Zato ga je pesem družila v tihi skromni sreči. pa tudi v trpljenj« in zatiranju. Tu — mislim — je vzrok za ta naš res svojski način pre- pevanja, ki se je sčasoma razvil v večglasno pesem. Posledica tega je množina zborov po naših krajih. Prepričan sem, da v tej zvrsti kulturne dejavnosti prednjačimo pred marsikate. rim narodom, vedeti pa moramo, da je to najbolj množična kulturna dejavnost pri nas sploh. V Trbovljah, ki imajo bogato pevsko tradicijo — naj omenim samo pevska zbora »Trboveljski zvon« in »Trboveljski slavček« — imamo isto sliko kakor drugod po Sloveniji. Trenutno prepeva v dveh mešanih, dveh moških in enem ženskem zboru nad 250 pevk in pevcev ali 1,5 odst. vseh Trboveljčanov. Vendar je po vojni kljub bogati pevski tradiciji — »Trboveljski'slavček« je bil v Evropi eden izmed najboljših mladinskih zborov — navzlic odličnemu pevskemu materialu in veselju do petja, mladinska pesem samo životarila in nekaj let sem — razen v gimnaziji — celo zamrla. Vsem so znane te-s katerimi se je moral »Zbor Titovih črnih pionirjev« in tudi vzroki njegovega razpada, zato pustimo to za danes ob strani Novi mladinski zbor, ki naj bi že pred leti zaživel, pa ni mogel začeti z delom, ker je bilo. in je še v Trbovljah občutno pomanjkanje zborovodskega kadra. To vprašanje je bilo vsaj za mladinski pevski zbor rešeno lansko poletje, ko je Svetu za kulturo in prosveto pri občinskemu LO uspelo pripeljati v Trbovlje prosvetnega delavca s potrebnimi kvalifikacijami in tudi z veseljem do dela z mladino. Takoj v začetku šolskega leta je novodošli profesor Albin Weingerl, ki se uveljavlja tudi kot komponist, začel z organizacijo otroškega in mladinskega pevskega zbora. Mnogo o teh dveh zborih za sedaj še ne moremo govoriti. Doba nekaj me- zave, boriti secev je prekratka, da bi mogel kdor koli postavljati prognoze o uspehu ali neuspehu začetnega dela, vendar nas nastopi cicibanov na proslavi »Dneva žena« in na javni produkciji Glasbene šole v Trbovljah navdajajo z optimizmom. Dne 14. aprila t. 1. pa se je predstavil ožjemu občinstvu tudi mladinski pevski zbor. Vodstvo zbora je organiziralo razgovor s starši pevcev, obenem pa je pevski zbor svojim mamicam, očetom in povabljenim gostom zapel nekaj pesmi. Starši so zapuščali telovadnico osnovne šole na Vodah, kjer se jim je zbor predstavil,. Z najboljšimi vtisi, otroci in zborovodja pa tudi s prepričanjem, da zaupanja staršev in trboveljskih kulturnoprosvetnih predstavnikov niso brezplodno izkoristili. Zbor bo, če mu bo uspelo zagotoviti gmotna sredstva, organiziral poleti pevski tečaj, za Praznik republike pa se bo predstavil trboveljski javnosti s svojim prvim koncertom. Zaradi izrednega položaja, ki ga zavzema ta pevski zbor v Trbovljah — v svojih vrstah ima pevce a področja vseh štirih »Svobod« v kraju — je vodstvo pevskega zbora sklenilo, da bo svoje člane vzgajalo tako, da se bodo doraščajoči pevci in pevke vključevali v pevske zbore na svojem področju, medtem ko naj bi bil mladinski pevski zbor kot skupina vključen v »Svobodo-Center« v Trbovljah Zbor si je zadal kaj lepo nalogo. Njegov prvi smoter je postati mladinski ljudskoprosvet-ni zbor, to se pravi, zbor hoče v prvi vrsti vzgajati. Vodstvo zbora se zaveda, da živi v novem družbenem redu in da mu je z zborom zaupana mladina — to je naš jutrišnji ustvarjalec in poustvarjalec kulturnih dobrin — in da mora tej mladini dati tudi politično-idejno V vsem šolskem sistemu igra najvažnejšo vlogo osemletno obvezno šolanje. Le-to zavzema specifično mesto v vsem družbenem življenju. S tem problemom pa je najtesneje povezano tudi vprašanje, kako izšolati učiteljski kader. Zvezna komisija za reformo šolstva je tema dvema problemoma v zadnjih dveh letih posvetila največjo pozornost. Izdelala je dva elaborata: prvega o osemletni obvezni šoli, drugega pa o vzgoji učnega kadra zanjo. Sele potem, ko bi bila rešena ta vprašanja, bi se lotili tudi vprašanj predšolske, pošolske vzgoje in izobrazbe Odraslih v raznih kulturnih organizacijah Irt društvih. "Po principu demokratičnega Soodločanja so rezultati dolgotrajnega dela zbrani v posebni brošuri in poslani vsem prosvetnim ustanovam, poklicnim vzgojiteljem, šolskim Odborom, pa tudi vsem državljanom, da navedene misli pre-diskutirajo, povedo svoje mnenje, in kolikor bodo izpremi-rtjevalni predlogi v skladu z današnjo družbeno uredivijo, se bodo pri dokončni uzakonitvi tudi upoštevali. Predvsem pa se 'moramo zavedati nečesa, da šolsko reformo narekuje današnje življenje in da je to najbolj kočljivi del vsega družbenega dogajanja, ker se tiče mlade generacije, od katere je v zadnjih — subjektivnih pogojih tudi zelo odvisen ves razvoj naše socialistične družbe. osnovo, kar bo prišlo do izraza v primernem programu — skratka, da s pesmijo vzgaja, vzporedno s šolo, novega človeka, ki bo rastel z ljudsko kulturo za ljudsko kulturo. Upajmo, da bo vodstvu zbora uspelo začrtani program izvesti, in bo v prihodnosti tudi mladinska zborovska dejavnost sledila trboveljskim tradicijam, kakor jim slede pevci »Zarje« in bivših zborov »Zvona« in »Slavčkov«, ki. so še vedno jedro kvalitetnega prenašanja pevskih kulturnih svaritev v trboveljski dolini. -o- S proslave mladinskih delovnih brigad v Trbovljah Potrebo po šolski reformi nam prvenstveno narekuje čas, za katrega je značilen izreden znanstveni napredek, posebej napredek na področju tehnike. V dobi razsvetljenega obsolu-tizma je reforme na področju šolstva narekoval razvoj proizvajalnih sredstev in nov način gospodarstva. Danes šola, kakršna je bila pred petdesetimi leti, tudi več ne ustreza, temveč jo je nujno treba reformirati in jo vzporediti z vsem ostalim življenjem. Reforme pa si ne smemo zamisliti enostavno. Ni je mogoče izvršiti zgolj z uzakonitvijo ali z uvedbo novega predmetnika S tem vprašanjem je tesfto povezana še vrsta drugih problemov, katere pa je mogoče reševati le postopoma. Zato si reformo šolstva zamišljamo perspektivno in postopno. Predvsem nam mora biti jasno, kakšen cilj in kakšno nalogo ima osemletna obvezna šola. Le-to dvoje narekujejo šoli socialistični družbeni odnosi, Kolikor pa bo mogoče izvesti šolsko reformo, pa je odvisno od stopnje ekonomskega, tehničnega in materialnega življenjskega položaja v sodobnem času. Kakšna naj bo naloga šole, nam narekuje tudi zahteva, da socializem želi, da naj bo vsakdo od nas v novem družbenem redu tudi osebnost. Za socialistične družbene odnose je bistveno samoupravljanje vsega družbenega življenja, torej prenašanje družbenih funkcij na posamezne organe, na svete vsega samoupravljanja. Delovni človek naj vse bolj sam in pa neposredno regulira družbene odnose na vseh področjih javnega življenja. S svojo vsestransko dejavnostjo naj vpliva na fiziognomijo družbe. Tako postaja pomen človekove osebnosti vse večji in tudi nujnejši. Bolj aktivni človek dela v svojem poklicu bolj iniciativno, z večjo odgovornostjo in z večjo ustvarjalnostjo. Z vzgojenega vidika zahteva šolsko reformo tudi socialistična etika, ki ne poudarja le principa večje potrošnje, temveč še bolj princip višje družbene proizvajalnosti. Delovna pripravljenost pa je seveda toliko večja, kolikor bolj se človek zaveda, da je njegov osebni uspeh tesno povezan z napredkom in uspehi družbene skupnosti, ki osebni razvoj podpira in tudi pospešuje. Ne glede na raznovrstnost poklicev, za katere se mladi ljudje v življenju odločijo, mora obvezna šola vsakemu mlademu človeku posredovati osnovne sestavine in temelje splošne izobrazbe, na kateri bo potem vsakdo, ne oziraje se, ali bo stopil takoj^ v delovno razmerje, ali se bo šolal še dalje, dalje gradil svoje znanje o naravi, o družbi, o etičnem pomenu dela in o njegovem značaju za nadaljnji razcvet družbene skupnosti. Obvezna šola bi morala mladega človeka tako splošno izobraziti in družbeno vzgojiti, da bi se razumno in ustvarjalno loteval najprej svojega ožjega poklica, potem pa tudi problemov družbene skupnosti, kakor jih je vsak dan treba reševati. Obvezno šolanje zajema mlado generacijo v celoti, zato mora biti po svojih temeljnih sestavinah skupno, splošno, pa tudi enotno.. Vzgoja in izobrazba morata biti v obvezni šoli skladni in istosmerni, da se bo mlada osebnost razvijala vsestransko in harmonično. Ves učno-vzgojni program se torej ne sme omejiti le na posredovanje zgolj knjižnega znanja, pač pa mora razvijati v učencu enako tudi vedoželjnost, kritičnost in samostojnost duha, dalje delovne navade, samoiniciativnost, delovno discipliniranost, čut odgovornosti, bogato čustvenost in pa socialistične moralne vrline. Za sedanji čas je značilen nagel in revolucionaren porast proizvajalnih sil, vse večji je pomen znanosti In tehnike, zaradi tega je potrebna vsakomur tudi vse večja prirodoslovna in tehnična razgledanost. Od vsakogar se zato zahteva izredna umska gibčnost in širina, kar se naj vsekakor zrcali v nalegah nove šole. Sodobna znanost in tehnika potrebujeta mladih generacij, ki bi šle v korak z njunim naglim razvojem. Pisano in tehni-zirano življenje terja zato široko splošno izobraženost in zavrača prezgodnjo diferenciacijo za poklicno usmerjevanje. Osemletna obvezna šola naj torej nudi vsakemu mlademu državljanu sodobnemu življenju ustrezajočo višjo stopnjo splošne izobrazbe. Prispevati mora čimveč ne le k intelektualni, temveč tudi k telesni, estetski, emocionalni in tudi etični vzgoji: vzbujati mora v posamezniku potrebo po bogatem notranjem življenju, potrebo po kulturnih navadah, da se bo vključen v družbeno skupnost, izkazoval in uveljavljal v gospodarskem, političnem in široko kulturnem pogledu. Da pa bi obvezna šola to dosegla, mora v vsakem posamezniku odkriti osebna nagnjenja in nadarjenosti in po teh usmerjati vsakogar na tisto področje dela, kjer bo deloval sebi v veselje in v korist skupnosti. Kaj pa položaj in družbena funkcija obvezne šole? Pred socialistično revolucijo se je naša mladina šolala dvotirno. Splošne ljudske in meščanske šole so pripravljale učence za vse vrsto delovnih poklicev, izbrane mestne šole, predvsem gimnazije, pa so nudile izobrazbo privilegiranim meščanskim izbrancem, ki so se šolali za vse uradniške in akademske poklice. Prestopi iz ene šole na drugo niso bili običajni in tudi ne možni. Obdobja šolske obveznosti mladina ni preživljala pod enakimi učno-vzgojnimi pogoji in nc v šolah, ki bi imele enoten cilj in enakopraven položaj v tedanji družbi. Današnje pojmovanje pa odločno zavrača šolski dualizem in uvaja za vse državljane enoten tip obvezne šole. Ker se danes razlike med umskim in telesnim delom zaradi novih vidikov o etičnem pomenu dela povsem odpravljajo in zabrisujejo, zato se analogno odpravljajo tudi razlike med značajem obveznih šol. Tako dobiva osemletna obvezna šola drugačno vlogo z drugačnimi nalogami in je tudi v povsem drugačnem odnosu do vseh ostalih, zlasti strokovnih šol, katerim je obvezna šola z osemletnimi učnimi programi nujna osnova in predhodnica. (Dalje prihodnjič) APZ v Franciji Mimogrede, skozi okno v vlaku, pa tudi drugje V aprilu je Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane gostoval po Franciji, in sicer t) Ulleu, Roubaixu, Lensu, Parizu in Strasbourgu. Prinesli bomo našim bralcem neka) vrstic, ki nam jih je poslal eden izmed udeležencev te turneje. Vlak jo pohitel iz Ljubljane. Jesenice, predor pod Karavankami — in že smo v tujini. Za trenutek je utihnila pesem, zamrl je pogovor, kvartavcl so odložili karte. Slovo od domovine? Pa saj se vendar ne poslavljamo za vednol Cez kakih štirinajst dni se bomo vračali prav tod, prav mimo teh raztegnjenih jezer, ali bolje mlak in močvirij. Pa vendar: človeku je hudo po domovini, spomni se pa tudi na svoje drage, fant na ljubljeno dekle in dekle na izvoljenca. Toda nekdo — morda je bilo ravjio temu najteže pri srcu — je sprožil pogovor. Led je bil prebit in kmalu se je po kupejih raznih razredov v vagonu Tauern-Expressa razlegal prešeren smeh apezejevk in apezejevcev. No, smo vsaj enkrat občutili delček tistega, kar je občutil v svoji Dumi pokojni Oton Župančič. — Vlak pa je brzel Mimo nas so se vrstile visoke avstrijske gore, Gross- glockner, vasice in mesta v dolinah pod nami, stari Salzburg s slikovitim gradom, obmejne kontrole avstrijskih ter nemških carinikov in policistov bavarska prestolnica Mtlnchen, Ulm itd. Neslišno in nesluteno je zemljo pokrila noč... — Klici »Reisepasskontrolle!« so nas vrgli iz kratkega spanja. Kar nevoljni smo bili na vestne uradnike. »Sliwowltz?« — Je pokazal nemški carinik na neki kovček. Mu je zadišalo? Vlak je potegnil ln prišli so Francozi. Stvar se je pričela znova. Skoro smo pozabili, da smo na mostovih čez Reno. Strasbourg. Francija. Tauern-Eipress je odhitel, mi pa smo poiskali vlak ki nas je popeljal v Lille, Sedaj smo sc vozili skupaj s folklorno skupino kultur-noumetniškega društva beograjskih študentov »Branko Krsma-novlč«, ki je prav tako potovala na IV. mednarodni kulturni študentski festival v Itlleu. Le-ta je odpotovala dan pred nami, a nas Je pričakala v Strasbourgu, kjer so Beograjčane za dan pridržali francoski obmejni organi. Spet je vlak drvel v nastajajoči dan. Zapletemo se v »pogovor« s francoskimi sopotniki. Da, največ smo si nekateri pomagali z gestikuliranjem, kajti nemško Francozi zelo neradi govore, angleščine pa povprečni Francozi ne znajo. Zato si pridno polnimo in dopolnjujemo naše priročne, na hitrico narejene francoske slovarje. — Narava? Nič kaj privlačna se nam ne zdi. Ravnina in hiše iz rdeče, neometano opeke, stožčasti griči, nekake piramide — umetne tvorbe iz odpadlega materiala poleg rudnikov, leno tekoče reke. Številni kanali in ladje kot najcenejše prevozno sredstvo za les, železno rudo in drugo, redki topolovi goždni sestoji. zamočvirjeni predeli, mesta, vasi in spet mesta z vitkimi tovarniškimi dimniki, plavži, koksarnami — vse to je zdrvtdo mimo nas v nekal urah. Po petindvajsetih urah vožnje z ekspresnimi vlaki Smo prispeli na cilj. Prvi doživljaji in prva srečanja Lille. — Sprejem na kolodvoru. Nastanitev v nekem prijetnem domu, nasproti kateremu stoji na eni strani 25 ali 30-nadstropna bodoča trgovinska zbornica za severno Francijo in države Beneluxa, na drugi pa ne dosti manjši mednarodni hotel, na vrhu katerega se je bleščal napiB v francoščini; »Mednarodni velesejem v Lil-leu«, ki se je pričel v dneh našega bivanja v tem mestu. Kosilo. Kup novih stvari smo doživeli ob tem, Smo sedli za obložene mize? Ne. Zamislite si, kako smo bili razočarani, saj smo si tega po dolgi vožnji že kar želeli! Namesto za mize, šmo morali v vrsto, ki pa se je na srečo hitro pomikala naprej. Ob tej priložnosti smo se že srečali s študenti iz raznih dr-v. Na festivalu je bilo nam-č zastopanih 18 nacij. Škot V narodni noši (s »kikljo«) in z dudo pod pazduho, na katero je seveda ves čas pridno igral. Francoski študenti, glasno govoreči, z baretkami, prekritimi z najrazličnejšimi značkami, Danci, Nizozemci, Belgijci, Bre-tanci, Angleži, vsi v najrazličnejših nošah in krojih. Plavolasa, vase zatopljena, prikupna Izraelka, Nemci, vsiljivo pozornost vzbujajoči Spanci in njihove brhke, drobno balerine. Pač pisan svet, ki smo ga za sedaj menda dopolnjevali Slovenci in Srbi, kajti drugi dan so se nam pridružili še Cehi, Poljaki, Romuni in Rusi. Predstavljajte si to gnečo kot živ, da, zares živ in buren čebelnjak, Nekateri so peli, drugi so se pogovarjali. Vsi so pa menda tekmovali, kdo bo glasnejši. Da, lahko rečem, če smo stopili skupaj trije ali štirje Slovenci, pa smo razumeli vse razen Spancev, pa še te »nekoliko«. So mogoče dni razumeli nas? — In naši želodci? Dišalo je, kar je še bolj vzbujalo tek. Vrsta. Se kar hitro se pomikamo naprej. Vsakdo, si vzame pladenj in jedilno orodje ter to nato potiska po pripravni miz! pred sabo naprej. Vsa ta vrsta se tako pomika mimo bogato, s predjedmi, juhami, prikuhami, in pijačami založenih »šankov«. Vsakdo si izbere tisto, kar mu pač najbolj tekne Ko prideš do konca, verjemite, je pladenj popolnoma poln. In šele sedaj sedeš za »obloženo« mizo. Ko poješ, vse jedilno orodje spet odneseš. Koliko stroškov za strežno osebje je tako prihranjeno! In naješ se še bolje, kot če tl stoji na vsaki strani po en natakar. Hrana je bila dobra, bilo pa Jc Je raje preveč kot premalo. „Čenčanje“ in malo po Lilleu Počitek. Prvi nastop imamo šele drugi dan, skupno z beograjsko folkloro v Roubaixu. Oflcialna otvoritev IV mednarodnega kulturnega festivala študentov. Nokaterl smo se pač morali posloviti od spečih tovarišev in — spanja in oditi tja. Na srečo se je zadeva hitro končala in spet smo se znašli v živi človeški gneči pripadnikov najrazličnejših narodnosti. Eni so peli. Malo stran je nabijala neka študentska godba na pihala (celo saksofon so imeli). Drugje so plesali, vzklikali, ploskali. Nekateri pa so stali ob strani in ves ta vrvež le opazovali. Ze smo našli prva poznanstva s tujimi študenti. — »Cčnč!« mi reče neko prikupno dekle ter pokaže na mladinsko značko, ki sem jo Imel pripeto na suknjiču. Ne razumem je, toda z znaki mi dopove, da želi zamenjati eno Izmed svojih številnih značk za mojo. Ustrežem ji. »Marci!« — prHazen nasmeh in že je izginila v gneči, morda ‘c vedno na lovu za značkami. Torej sem spoznal tudi to navado, namreč menjanje značk. Kolikokrat smo kasneje še tako »ččnčali«. Sprehod po mestu. Lille — največje francosko trgovsko, Industrijsko In vseučiliško mesto na severu. Je skoro na belgijski meji. Ima precejšen promet. Skozenj gre ves trgovski promet s severnimi in zahodnimi sosedi Franclje (Beneluz, delno Anglija). Univerza je popolna z vsemi fakultetami in visokimi šolami. V mestu je precej industrije, in sicer predvsem težke železarske in pa tekstilne. Zelo razvita je tudi industrija drobne potrošnje. Mesto samo ima kar prikupno lice, pozna se pa, da je staro. Zelo lepe so stavbe nekatorlh fakultet. Pozornost vzbujajo tako imenovana »Pariška vrata«, opera in magistrat. Vse stavbe so temne, zakajene in večinoma tudi neometane. Ob nemškem napadu preko Belgije na Francijo Je- Lille kljub temu, da je bilo tako imenovano »odprto mesto«, precej trpel, saj so ga napadle nemške zračne sile-Ponoči pa je Lille sama velika, bleščeča, vpijoča in vabeča reklama. V mestu so številni hoteli, bufeji, restavracije ln podobni gostinski obrati, ki pa so *8 čudo prazni. Naj povem še to, da je v tem mestu doma drugo-mestno francosko nogometno moštvo, na kar so domačini zelo ponosni. (Nadaljevanje prihodnjič) 19. MAJA 1956 — ŠT 21 »ZASAVSKI TEDNIK' Stran 9 Ljudska prosveta in kultura v Artičah Kakor v mnogih drugih krajih, tako smo tudi v Artičah zimske mesece izkoristili s tem, d« smo na željo številnih dehtet organizirali gospodinjski tečaj, ki je zajel poleg kuhinjskih umetnosti tudi ženska ročna dela. Dekleta so pokazala za tečaj mnogo zanimanja. Tečaj so zaključila z razstave, ki je obsegala izdelke iz kuhi-nJe in izdelke ročnih del. Vsem, ki so si razstavo ogledali, so izdelki deklet zelo ugajali in so se z njimi veselili njihovih Uspehov. Tečajnice so na zaključku izrekle željo, da bi se organiziral še tečaj za konser-uiranje, v zimskih mesecih pa naj bi se nadaljeval gospodinjski tečaj. Da je tečaj tako lepo uspel, je zasluga voditeljice tečaja tov. MiciJee Gorišek, ki je Poučevala gospodinjski tečaj, ročna dela pa tov. Berta Rum-Pret iz Brežic. Namesto kmetijsko-gospodar-ske šole smo v kraju organizi-rali tudi predavanja iz posameznih področij kmetijstva. Predavali so strokovnjaki iz ozz. Zal pa predavanja niso mia tako obiskana, kakor bi bilo glede na važnost predelane snovi potrebno. Prilagoditi se treba v bodoče resnici, da je f**di v kmetijstvu le z znanjem mogoče doseči boljše uspehe in do za kmetovalca danes ne zadostuje tisto znanje, ki ga je Prevzel po svojemu očetu. Ne ®zov',° mahne da cigana kri zalije 'kom zvrne na tla. niapci priteko na krik mladca: škod vrata pa stopi dolgin, stari cigan. Grozovito pogleda vse pričajoče, pobere krvavega cigančka in odide. Na vratih se obme in glasno spregovori: »Le ogledi me. grad in ti gospod njiegov! Ako se mojemu sinu ne zaceli rana, ki si mn Jo naredil, pomnil me bodeš o To rekši s sinom v naročju naglo odide. Tudi ciganke je zmanjkalo Drugega dne ni bilo več ciganskih šotorov pod Kozjakom. Odondod Je minilo mnogo dni. Nekega dne je prijezdil na grad Kozjak vitez star Markov znanee. Pove mu, da Je Vitovec napadel cesarja in ga v Celju obstopil in sedaj cesar potrebuje pomoči kranjskih vitezov. Marko Je nerad zapustil svoj dom. najteže mu Je bilo. pustiti sina samega Vendar ni maral. da b' Kozjak, prvak stare rodovine, bi' med zadnjimi, ki so cesarju obljubili izdatno pomoč. Težko je slovo od doma in sina Na grajskem dvorišču so se vsi zbrali k odhodu gospodarja. Marko Je še zadnjič pobožal svojega sinka ki ga je prepustil v varstvo svojemu čudaškemu mlajšemu bratu Petra in očetu Bernardu iz sti-škeea k'"štra da ga bod” učil in vzrejal. S pogledom je kozjašk-’ »nspod še enkrat oblet ve« svoi orad zaviht"’ s*- je n« in naglo odjezdil, blapci pa za njim PRED OKRAJNIM ZLETOM PARTIZANA V BREŽICAH Krotek historlot TVD .Partizano' v Trbovl ah Mariborsko-varaždrnska nogometna liga Rudar-Nafta (Dol Lendava) 4:» (2:i) Telesna vzgoja ima v trboveljski dolini že staro tradicijo. Preživeli člani predvojnih telovadnih društev so se takoj po končani vojni zbrali in skupaj z ostalimi naprednimi športniki ustanovili enotno fizkulturno društvo, v katerem naj bi zaživelo celotno telesnovzgojno delo in življenje v Trbovljah. Ustanovni občni zbor enotnega fiz-kultumega društva v Trbovljah je bil 23. avgusta 1945 v bivšem Sokolskem domu Novo društvo si je izbralo ime »Fizkulturno društvo Rudar«. Enotno ime »Rudar« naj bi pomagalo pozabiti na vse predvojno klunaštvo v športu in telesni vzgoji Vodstvo telovadne sekcije je bilo poverjeno za moške vrste Mirku Bizjaku. Jožetu Lebarju in Francu Rinaldu, za ženske vrste pa Milki Piklovi, Marici Bizjakovi in Mari Malgajevi. Kljub pomanjkanju primernih telovadnih prostorov (okupator je bivši Sokolski dom med vojno prezidal v pisarniške prostore) pa so vadili vsi telovadni oddelki po dvakrat tedensno. Ze v letu 1945 je telovadna sekcija »Rudarja« s svojimi člani sodelovala na vseh javnih prireditvah, na zletu v Ljubljani in na proslavi Oktobrske revolucije. V letu 1946 je bila telovadna sekcija zelo aktivna in ie zabeležila številne vidne uspehe Število pripadnikov sekcije se je znatno pomnožilo in telovadba je navzlic pomanjkanju prostorov nemoteno potekala V tem letu je sekcija priredila propagandni telovadni nastop na Dobovcu s 164 telovadečimi člani, na fizkultumem dnevu 7 julija je na javnem nastopu telovadilo 510 članov, 130 telovadcev je nastopilo na okrožnem fizkultumem nastopu v Celju, člani in mladinci pa so sodelovali tudi na fizkultumem dnevu FZS v Ljubljani. Poleg tega je telovadna sekcija tega leta izvedla večerno telovadno akademijo na prostem, s sodelovanjem FD Hrastnik pa medrevirsko telovadno akademijo v Delavskem domu v Trbovljah. Poleg teh prireditev je sekcija sodelovala s telovadnimi točkami na vseh javnih prireditvah. To leto so bile tudi tekme, in sicer v »vseljudskem peteroboju«, katerega se je udeležilo 343 telovadcev, člani so dosegli v A in B skupini prva tri mesta. Prav tako sta na okrožni telovadni tekmi vrsti članov in mladincev zasedli prvo mesto. Na izbirni okrožni tekmi v Celju pa so se trije člani uvrstili v okrožno vrsto in nastopili v prvenstvenem tekmovanju Slovenije v Ljubljani. Posebno važni so bili nadalje tečaji, ker je v vseh oddelkih manjkalo vodnikov. Intenzivno je vadila na vseh osnovnih šolah šolska mladina. Ustanovljeno je bilo 28 oddelkov s približno 870 pionirji in pionirkami. Vadili so tudi na državni gimnaziji v Trbovljah. Za vsako šolo .ie bil imenovan poverjenik, ki je nadziral in usmerjal delo vodnikov. Leta 1947 je telovadna sekcija »Rudarja« s svojimi nastopi v okoliških vaseh širila in poglabljala telesnovzgojno. miselnost. Predvsem so imeli ti nastopi namen zainteresirati odgovorne činitelje za telesnovzgojno delo in nuditi tudi pomoč pri ustanavljanju telesnovzgojnih organizacij v okoliških krajih Številne prireditve so bile dobro obiskane in tudi dobro izvedene. Na spomladanskem krosu je sodelovalo 246, na jesenskem pa 505 telovadcev. Poleg javnega telovadnega nastopa in dveh zelo dobro uspelih akademij je sekcija sodelovala na vseh prireditvah v Trbovljah, na okrajni fizkulturni akademiji in paradi V telovad-ni točki >V boj« je nastopilo 23 članov in članic na I. zveznem fizkultumem zletu Jugoslavije. Zenska vrsta, ki je nastopila na prvenstvu v Ljubljani, je bila pohvaljena in nagrajena. Tudi v letu 1947 je sekcija organizirala vaditeljski tečaj, ki ga je obiskovalo 35 članov in mladincev ter 35 članic in mladink. Zal pa se številni telovadci po končanem tečaju niso oprijeli dela v telovadnici, da bi pridobljeno znanje prenašali na ostale Člane telovadne sekcije Lela 1948 je bilo delo razdeljeno na dve obdobji. Do 217. avgusta so člani sr^cile telovadili ood okriliem RFD »Rudar« dne "8. avw~ts 10!3 on ie bilo ustanovljeno samostojno Telovadno društvo Trbovlje. Telovadno društvo je imelo ob ustanovitvi 1097 pripadnikov, in sicer 30 članov, 50 mladincev 460 pionirjev, 25 članic, 82 mladink in 500 pionirk (pri slednjih vključno šole). V tem letu je društvo sodelovalo z vsemi oddelki na društvenem telovadnem nastopu v Zagorju, na okrajnem javnem nastopu fizkultumikov ir na slavnostni akademiji. Ne XI. vsesokolskem zletu v Pragi je sodelovalo 15 članov . in članic iz Trbovelj Splošna telesna vzgoja tudi v letu 1949 ni dosegla v Trbovljah tistega razmaha, ki bi ga po svojem namenu in številu prebivalstva zaslužila. Število pripadnikov je celo nazadovalo. Vzrok temu je bil še vedno v tem, da društvo ni imelo lastne telovadnice. Še vedno so telovadci telovadili po raznih dvoranah in celo po zasebnih hišah. Na letnem telovadišču je bilo vse poletje sicer prav živahno, ko pa je prišla hladne iesen, so morali vodniki odsloviti pionirske oddelke zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Društvo je priredilo to leto samostojno telovadno akademijo, sodelovalo na okrajni telovadni akademiji ir okrainem telovadnem nastopu Sodelovalo je nadalje tudi na društvenih javnih nastopih v Zagorju in v Preboldu ter na ostalih javnih prireditvah in proslavah Pripadniki društva so se udeležili okrajnega tekmovanja v akademijskih točkah v Hrastniku in republiškega tekmovanja v akademijskih točkah v Ljubljani. Na tem tekmovanju so člani s telovadno sestavo »Jekleni krog« zasedli prvo mesto. Mladinke in mladinci so društvo uspešno zastopali v mladinskem dvoboju Slovenija— Vojvodina v Novem Sadu in povratnem srečanju v Ljubljani, nadalje na turnirju mest v Sarajevu, člani in članice pa na republiškem tekmovanju v orodni telovadbi. Dne 19. junija je vrsta mladincev 1. razreda zasedla četrto mesto na zveznem prvenstvu v vajah na orodju v Zagrebu. Prirejen je bil tudi društvo v tem letu tudi ni prirejalo nastopov in akademij. Dne 3. aprila 1952 pa je bil sklican izredni občni zbor, na katerem se je dotedanje Telovadno društvo preimenovalo v TVD »Partizan«. Ker ni bilo primernih prostorov za telovadbo v zimskem času. društvo telova-dečih pripadnikov ni imelo vse do pomladi, in še tedaj so prihajali na letno telovad;šče le pionirski oddelki. Zaradi takšnih razmer nastopi niso bili številni niti uspešni. Na številne prošnje in intervencije se je končno 23. aprila pričelo z adaotacijo Telovadnega doma. S tem v zvezi je telovadba sicer zamrla, celotno članstvo pa je pričelo z delom na izgradnji telovadnice. Delo je bilo zelo naporno, ker so zaradi pomanjkanja denarnih sredstev sodelovali pri teh delih v glavnem prostovoljci. Samo pri rušenju in odvažanju materiala je bilo opravljenih 5858 udarniških ui. V začetku februarja 1953 je bila telovadnica trboveljskega TVD »Partizan« urejena, v glavnem pa so bili urejeni tudi drugi prostori, tako da so se lahko pričeli uporabljati. Dasiravno se je društvo posvetilo v glavnem gospodarski dejavnosti, je bilo telovadno življenje*precej razgibano, četudi ni bilo zabeleženih vidnejših uspehov. Poleg telovadcev je skozi novo telovadnico šlo mnogo pripadnikov drugih društev in šolske mladine, kajti novozgrajena telovadnica je ena izmed najsodobnejših v Sloveniji. Leta 1953 je društvo sodelovalo na okrajnem telovadnem nastopu v Trbovljah in telovadnem nastopu ob slovesnosti »Svobod« v Zagorju Društvo je priredilo nadalje uspelo pionirsko maškarado in tekmovanje Trboveljski »Rudar« je v nedeljo dosegel v Dolnji Lendavi zmago proti tamkajšnji »Nafti«. Ze iz prakse vemo, da je na tujem terenu težko dobiti točke, toda to pot je bilo drugače. Štirje goli Knausa, Perca in LVV»AA«V^VA,\AAAAAAAA-'AA/^LV-['«VvVVv\AAAAA/‘v{U'> Partizan (Brežice) - Drava (Ptu) 1:3 (0:1) V nedeljo, dne 13 .maja, je ptujska Drava odigrala prvenstveno nogometno tekmo s Partizanom iz Brežic v Brežicah. Tudi tokrat je Drava dokazala, da se je napram lanskemu letu mnogo popravila ter da zna zmagati. Drava je nastopila v sledeči postavi; Gorjup, Sirec Poldi, Letonja, Pongračič, Bezjak, Strehar, Komel, Širec Jože, Kovač, Vogrinčič in Cep. Drava je pričela takoj v začetku s hitrimi napadi, vendar napadalci niso * izkoristili priložnosti za dosego gola. Nekako v polovici prvega polčasa je Drava po Jožetu Sircu dosegla vodilni gol, to je bil tudi rezultat prvega polčasa. V drugem polčasu se je moštvo Brežic trudilo, da bi rezultat izenačilo, vendar jim to zaradi slabega napada ni uspelo. Obramba Drave je bila vedno na mestu. Kakor prvi polčas, tako je tudi drugi polčas Drava imela mnogo več od igre. Napadalna peterica Drave pa ni igrala tako efektno kakor pretekle tekme, Vendar je po Letonju in Vogrinčiču dosegla še dva gola. Po nesprorazumu obrambe Drave so Brežice znižale rezultat na 1:3, kar je obenem končni rezultat tekme. Opresnika, so dali lepo zmago revirskemu moštvu. »Rudar« je bil ves čas igre boljše moštvo in je njegova zmaga zaslužena. Sodnik Rukavina iz Varaždina ni imel težkega posla ter je vodil to srečanje brez vsakih večjih težav. V nedeljo, 20. maja, bo igral »Rudar« doma. in sicer proti »Jedinstvu« iz Čakovca. Tudi »Bratstvo« iz Hrastnika bo v nedeljo igralo doma, kjer se bo pomerilo s »Slobodo« iz Varaždina. Maribersko-celjska nogometna liga LEP USPEH »PROLETARCA« V CELJU Tudi to pot je bito moštvo zagorskega »Proletarca« u>P®»' no ter je v Celju premagalo moštvo ŽSD »Celje« z 2:0. Gostje iz Zagorja so zaigral1 dobro in s tem osvojili dve dragoceni točki. Za dve točiti pa 90 prehiteli tudi velenjskega »Rudarja«, ki je izgubil igro P10*1 »Aluminiju«. Kdo bo prvak v tej skupil’ še ni znano. Izgleda, da bo bor* ba med »Proletarcem« in »Ru' darjem« iz Velenja. D ____ 1 > ■ ■■ * . C * km- m»rv Nogometno moštvo Bratstva iz Hrastnika, ki tekmuje v borsko-varaždinski ligi Državna uiaterpola reprezentanca VBfl Iliri OTIH bili waterpolisti na smučanj ISU VIUŠIIU na pianici, nadalje so bili £ dni na treningu v Bukarešti 13 10 dni v Splitu. Vendar pripri' ve ne potekajo tako, kot bi ž?" leli, kajti med waterpolisti J? nekaj študentov, ki prav me“ treningom opravljajo izpite, P8 tudi tisti, ki so v službah, dobe vedno dopusta. Zato tri' ning ni tako kvaliteten, kot ^ bil sicer. Letos se jugoslovanska wateri polo reprezentanca priprav«? na več mednarodnih srečaw Tako bo 1. julija povratna te*' ma z Rusi v Zagrebu in 4. Ju' lija v Ljubljani. 12. avgusta«®' Tekma med moškimi ekipami Radej (6). First (5), Plevčak (2), do igraji z waterpolisti Zahod®? polmm/tla« L« USlo nn « t'mtn/1 HTnsatr in «inr»nli2X /n» 1 1 KTnln ir 7 O CfpaKl i \T riviph “ Pretekli teden je prispela na Videm naša državna v/aterpolo reprezentanca na petnajstdnevni trening. Pri zveznem trenerju Božu Grkiniču smo se pozanimali za bodoče delo in tekmovanja reprezentance. Letošnjo zimsko sezono so ROKOMET POSTAJA V TRBOVLJAH ŠPORT ŠTEV. 1 Rudar - Svoboda 15:6 (8:3) Mladina i/. Zaimka je prišla na prijateljski obisk v Trbovlje. Na sliki: sprejem pred domom TVD Partizana mladinski dvoboj med Ljubljano in Trbovljami. Na industrijskem mnogoboju v Ljubljani je vrsta Trbovlje-Rudnik zasedla tretje mesto. Nekoliko članov in članic je bilo poslano v razne tečaje. V tekmovanju za fizkulturno značko si je društvo osvojilo 13 zlatih, 11 srebrnih, 56 bronastih, 231 mladinskih in 465 pionirskih značk. Meseca marca leta 1950 so bili izdelani načrti za izgradnjo telovadnice Kljub pomanjkanju telovadnih prostorov in s tem v zvezi z zastojem telovadbe v zimskih mesecih je društvo čez poletje imelo nekaj uspelih prireditev. Tako je na javnem društvenem nastopu sodelovalo 553 telovadcev. Pripadniki društva so sod^Jovali še na okrajnem telovadnem nastopu in društvenem telovadnem nastopu v Radečah. Raznih tekmovanj so se pripadniki društva udeležili v. Hrastniku. Kočevju in Celju. Izveden je bil nadalje povratni dvoboj Ljubljana-Trbovlje. Društvo je sodelovalo tudi na vseh krajevnih proslavah. Leta 1951 je deloval le upravni odbor društva, ki se je boril za izgradnjo telovadnice. Telovadbe skorajda ni bilo in zato pionirskih oddelkov s skiroji. Dobre uspehe so dosegle vrste članov, članic in mladincev na republiškem tekmovanju v vajah na orodju v Ljubljani in vrsta članic na zveznem tekmovanju v Skoplju. Društvo je pričelo tudi s sistematičnimi vajami v streljanju z zračno puško. V letu 1954 je bila glavna naloga društva, da bi pritegnilo v telovadnico čim več mladine, kar mu je v veliki meri uspelo. K temu sta veliko pripomogli vodstvi osnovne šole na Vodah- in Industrijsko-rudarske šole, ki sta redno pošiljali učence k telovadbi. Nedvomno pa so k povečanju števila telovadečih pripomogli lepo in moderno urejena telovadnica in drugi prostori Doma TVD »Partizan«, ki so bili v celoti skončani. To leto jp društvo pričelo tudi z izgradnjo poslopja na letnem telovadišču, ki naj bi služilo za strelr ske vaje z zračnimi puškami, nadalje za stojnice ob društvenih prireditvah, hkrati pa tudi kot kegljišče. Dokončno je bilo urejeno tudi letno telovadišče. V primerjavi z. letom 1953 se je skufrni obisk telovadnih ur dvignil tega leta za 48.8 odstotka. V prostorih društva ie vad’’.o še okrog 400 učencev ia učenk v rokometu je bila ena izmed najzanimivejših v letošnji sezoni, polna dinamike, hitrih akcij in kar je glavno — realiziranih je bilo tudi dokaj strelov. Domačini so tokrat slavili lepo zmago. Gostje se imajo zahvaliti, da ni bil njihov poraz še večji, svojemu vratarju, ki je bil najboljši mož na terenu. Za Rudarja« so bili uspešni: Tamburaški zbor »Svobodc-Tr-bovlje II« bo nastopil Prav pridno se pripravljajo na svoj letni celovečerni koncert tamburaši »Svobode-Trbov-lje II«. Nastopili bodo 26. maja zvečer s celovečernim koncertom domačih in umetnih skladb. 'osnovnih šol, ki so se pripravljali za nastop ob bližajočem sc občinskem prazniku. V marcu 1955 je bil organiziran sankaški in smučarski izlet za mladinske in pionirske oddelke, ki se ga je udeležilo 160 pripadnikov društva. To leto je bilo v vsakem pogledu zadovoljivo in je društvo zabeležilo nekaj zelo vidnih uspehov, predvsem v orodni telovadbi. Prav dobro je uspel javni telovadni nastop, ki ga je gledalo nekaj tisoč ljudi, zelo dobro so bile nadalje izvedeno telovadne akademije v treh trboveljskih dvoranah. Društvo je sodelovalo pri vseh javnih prireditvah v kraju s telovadnimi točkami, udeležilo pa se je tudi raznih tekmovanj. Ta skromni prikaz dela telovadnega društva v Trbovljah je !o majhen del ogromnega dela, ki ga Je društvo izvedlo v povojnih letih, kajti mnogo bi morali pisati še o delovanju društva np prosvetnem in političnem področju ter preobrazbi pripadnikov društva. Posebno poglavje bi morali posvetit1 gospodarski dejavnosti društva, kajti vzporedno z gojitvijo telovadbe je društvo uredilo in dogradilo svoj Telovadni dom. leino telovadišče in še druge ve*ie in manjše gradnje. Vsekakor je trboveljski »Partizan danes najmočnejše in ■a.ihnl1 »nzdbneo telzsezir^gojno društvo v našem okraju: Turk in Zupančič (po 1). Moštvo »Rudarja« je odigralo vse tekme in je na 3. mestu na lestvici. PARTIZAN (VIDEM-KRSKO) : JLA, GARNIZIJA KRŠKO 0:0 V proslavo 1. maja sta navedeni moštvi odigrali nogometno tekmo, ki pa je po lepi in zanimivi igri ostala neodločna. Igro je oviral težak teren, ki ga je razmočil večdnevni dež. Nemčije v Zagrebu. V dneh 18. do 23. avgusta se bodo n3^ waterpolisti udeležili turnirj3 Budimpešti, kjer bodo sode*1? vali Romuni, Madžari, Italij33.' Nemci in Jugoslovani z A i*1 reprezentanco. Od 5. do 15. tobra bodo igrali po dve tefcFj seniorjev in juniorjev v Sp**1 in Dubrovniku z Romuni. Najvažnejša pa bo letos s. veda Olimpiada, ki bo kojr novembra in v začetku dec«13 bra v Melbournu. Šport v senovem Partizan (Sencvo)—Pai!izan (Videm-Krško) 6:2 (1:1) V nedeljo je gostovalo na Senovem nogometno moštvo iz Vidma-Krškega v prijateljski tekmi proti domačemu insto-imenskemu društvu. Gostovanje je privabilo na igrišče precej gledalcev. Gostje so igrali »fair« nogomet, to se pravi, premehko proti nekaterim domačim igralcem, ki so prednjačili s surovo in grobo igro, podžigani od prenapetih gledalcev, ki so se nekulturno ponašali in z raznimi kletvicami in psovkami žalili igralce in sodnika. Predvsem je obsojanja vreden bivši igralec S., ki je hotel napasti sodnika, da je le-ta zahteval od pristojnih, da sc ga odstrani z igrišča. Taki »navijalci«, ki kvarijo reden potek tekme in slabo vplivajo na igralce in mladoletne gledalce, ki jih je bila na tej tekmi večina, ne sodijo na naša igrišča. Omembe vredno je nadalje, da so razne mlade deklice in Šolarji nadlegovali in izzivali Rudar : Svoboda (Žene) 4:3 (2:1) V prvi tekmi so bile zmagovite domačinke, ki bi z malo bolj energično Igro lahko dosegle več golov. Tako pa J* vprašanje prvaka Slovenije še odprto. Ni nakl jučje, da morata ravno ljubljanski moštvi »Svoboda« in »Odred« odigrati še zaostalo tekmo In bn o prvaku odločale boljša rariifca v golih. Bo to »Svoboda« iz Ljubljane ali »Rudar«? Počakajmo do prihodnje ne- »V1k hamn vidpli! gledalce iz Krškega ter Jih raznimi izrazi žalili tako, dBj se domači starejši gledalci h takim ponašanjem mladine di upravičeno zgražali. ji Ali ne bi bilo dobro, d3 ,|i bil tudi na prijateljskih tekrij službujoči odbornik društva ^ reditelji na igrišču, ki bi 1*jf, vročekrvne in nespodobne 8 p dalce odstranili z take primere naznanili v kaznovanje? .i,,« Društvo prijateljev mla^j pa nty bi mladino podučilOi sme in kaj ne sme, da sc ri tudi na tekmah ponašati "Lv dobno, saj je na več nač* mogoče bodriti svoje moštv-.p Ker je -bil to v zadnjih »» že drug primer nespodob*1 ^ vedenja gledalcev, je nuj*1®’ se že napravi red. Vodstvo gostujočega lll0!W je izjavilo, da pod takim* v mladinskem tekmovcoju Sji>; gometu so bili uspešni n'*"W '»Svobode«. Z bo'jšo igro so preigrali mladine' ,j durja« in dosegli lep reet*1 svoje barve. Pionirska nogometna ' „:f med »Svobodo« in iz Hrastnika pa sc je ** 2:1 za domačine. Rudar II (Trbovlje • (Hrastnik) 4:1. KOŠARKA Frolctarcc-<21:201. •Ut 11:3*’ Iz sodne dvorane v zadnjih mesec h Tudi električna energija se Za otroke ni skrbel vse navedene predmete prila- govarjati pred Okrajnim sodijo . , stil, nekatere pa je celo razpro- ščem v Trbovljah, ki ga je ob- vač- (P°, pkUck dal, poleg tega pa je odnesel iz sodilo na 6 dni zapora. Ker pa mora meriti kot ostale dobrine od t °r P61111 PF, .v star°sti Doma rudarske šole v Zagorju je obdolženec storil navedeno p0 13. točki odloka o spre-nip •* osnP, let’ ,na, ™' še en dežni plašč, vreden okrog kaznivo dejanje v času pogoj- membah in dopolnitvah pravil- TUDI ELEKTRIČNA ENERGIJA SE MORA MERITI KOT OSTALE DOBRINE Ukinitev pa\šaSnej>a odjema električne energije nje stanujoč v Dotgembrdu. H, Tooo d^ Te hill^r drugeg^ «rftouSTKLi -TetalŠM nik.oŠplčšniTTTojih £Vre- £ S se je izmikal plačati preživnino, hil m H/nn- ....preureditev instalacij, ki Jih mezne odjemalce toka, Je nujna jemu pismenega sporočila takoj obvestiti lastnika ali upravitelja hiše o odloku glede monta- -• . Plačati preživnino, ueenca. ki 30 je bil dolžan oddajati po izvršil pošiljatelj 'električne 8. Glede pojasnil o vrsti merilnih priprav, ki ustrezajo moči odločhi nwrTTTTc, JaT 1)0 Vsa očitana mu dejanja je van na 5000 din denarne kazni Javnega omrežja LRS (Uradni -■ ” ^čim lastnika o*, uporabnikov električnega toka, S obdolženec pred Okrajnim so- zaradi obrekovanja pogojno na list LRS 5t. 37-146/55) je izdal "8 “T * S*""* kakor tudi glede pojasnil, ali P-ij rp • j i i 4. v. uuuuiMJiiec prea v/Arajiiun so- ^cuaui _ ____ da * 10 Je delal na. ta način, .iS”«8oWin; Surov napad !lh It SS3 husel. Tatvino je obdolženec ' pijanosti kar na lepem napadel znana vsaj v giavnem, je tresle pod težo dokazov priznal p„ ba7Pn na nj j7,.^j|a v bližini dnevnega kopa v Re- ba prio0mnUi še sledeče: in uro vrnil — vendar pokvar- rl v“ m® 111 laUbild gtanju delavca Franca Boha; j Kolikor je stanje električ- . V mesecu marcu letošnjega najprej ga je udaril z roko po nih instalacij in priitljučkov ne- Za to tatvino je obdolženec leta je bil Rudi Špiler iz Buča- glavi s tako močjo, da ga je prikladno in onemogoča vgradi- Pnejel zasluženo kazen 2 mese- rice kaznovan pred okrajnim zbil na tla, na tleh ležečega pa jey merjinjj, priprav za posa- trične energije preskrbeli števce sami. se opozarjajo predvsem na to, da morajo pri nakupu Inozemskih števcev paziti na firme in tipe, ki so pri nas odo- pripravo brene. Nadalje morajo imeti trične števce, ali pa pismeno bt>v)je<< Ra svo}e stroške, ostali kupu. Neprimernih števcev oz. material in namestitev pa grt števcev sumljivega izvora pou. v breme lastnika zgradbe. 5. Merilna priprava ostane last oz. v upravi tistega, ki jo je ku- aparate pil in plačal. 6. Odjemalec električne ener- jetje ne bo montiralo. 11. Za vse trofazne motorje in se morajo montirati ustrezni trofazni števci. 12. Ce posamezni odjemalci gije bo prejel od pošiljatelja električne energije ne bodo pre-električnega toka pismeno spo- skrbeli merilnih priprav do «w-rcčilo o obvezni montaži meril, ločenega roka oz. jih odjcmai- AAAAAAAAAJ Ki nenioiogrdi Kino »Svoboda-Center« v Tr- ta zapora, plačati pa mora tudi sodiščem v Vidmu-Krškem na je potem z nogo, obuto v ško- ^se stroške kazenskega postop- 3 tedne zapora, ker je hotel dne renj, sunil v obrhz in ga tako Ka in Faniki Koren za popravi- H. januarja t. 1. s silo vdreti telesno raniL — Okrajno sodi- 10 poškodovane ure 1200 din. v stanovanje Štefana Vaša, ki šče v Vidmu-Krškem je obdol-u , ,stanuje v isti hiši, s tem, da je ženca zaradi navedenega kazni- NCpODOljSlj IV 131 s sekiro tolkel po vratih njego- vega dejanja obsodilo na 3 me- __________________ Anton Kolčan, delavec brez ve§a stanovanja in je Štefanu Seče zapora na plačilo v^h bo‘vljah bo Imel" nTT^redu ‘do Zaposlitve, doma v Lokvah, je Vašu tudi s sekiro grozil sodnijskih stroškov in na 500 ponedeljka švedski film »Tat Bil zaradi vlomnih tatvin že .Pro^ sodbi se dl0 povprečnine. ljubezni«, naslednji teden pa domači film »Volčja noč«. Kino »Svoboda - Trbovlje II« bo predvajal do ponedeljka ita- za- nih naprav, iz katerega bo razviden skrajni rok za merilne priprave. ___ ci ne bodo naročili pri pošilja- montažo telju električne energije, se jim ustavi nadaljnje pošiljanje energije n^Sk hišl^fS- “ie ^ktro-Trbovlje«, teri stanuje, je dolžan po pre- - ^ 7UI/ Trbovlje 0 dvakrat predkaznovan pred ni Prif°žil in ]e sodba postala ju. j nPpnipnrri na jg ranil okrožnim sodiščem v Novem Pravomocna. Meseca marca pa Meti prepirORlI ga je rdilll mestu - zaredi mladosti oba- le obdolženec isto dejanje po- z nOŽem bo Dreavalal fio Krat pogojno. Pogojne kazni pa kolTm3razbiTv“°Ttanovanja Branko Varjančič, delavec, lijaPski film ))ZaP zastrtimi Pri njem niso dosegle v zakonu . °lom razDu vrata^ stanovanja 44* v pGiju štev. 6 pri Za- mišljenega učinka. m sPe^ Stefanu Vašu grozil, da .u> Ee je 14 avgusta 1953 na * • Obvestilo! Dne 24 aprila t 1 se ie na- ga bo ublb. Zarad.1 tega kaznl' §esti zmage v Zagorju zapletel Kino »Svoboda-Dobma« v Tr- ' Kmetijsko posestvo Leskovec vedeni spet regovarjll pred vega ,dcJa«la ae.f sP.et .zag°- v prepir z J. L., katerega je bovljah bo predvajal od 19. do Tajništvo za notranje zadeve pri Krškem v sqboto, 26. ma-okrafnim sodiščem v Viitau- +var]al pred sodiščem in je bil zabodel z žepnim 21. maja - 19. maja: ob 5. uri, pri OLO Trbovlje sporoča vsem ja 1956, ob 10. un naslednje sooiscem v vlomu tudl z upo§tevanjem prve sod- IU. *JIcp . ____,______ on «v. a s ir. 7 «ri Hns nrvmviteliem in lastnikom mo- kmptiisko stroie: reDoreznico, Krškem zaradi poskusa tatvine. be obsojen na t mesec in 20 v večernih urah dne 31. de- H . 7„nnro n;, Dianin sodnii- eembra lanskega leta se je na- gkih sProgkov jn 6qo din po- stegna do kosti segajočo rano NA JAVNI DRAŽBI PRODA Kmetijsko posestvo Leskovec nožem * v^ desno” nogo "in mu ta- 20. maja: ob 3., 5. in 7. uri, dne upraviteljem in lastnikom mo- — • • - • “ *— ----- —“ ki jih za 1. 1956 ^PlSp5T JEV*” vprednine. , , 1 ,mf.?ec , j .. ko nrizadeial na notranli strani 21. maja: ob 5. in 7. uri — fran- tornih vozil, dni zapora, na plačilo sodnij- „+Sfrna do kos^; segajočo rano. coski kriminalni film »Prijate- še niso registrirali, da bodo teh- Zaradi tega kaznivega deja- Uice noči«. (Mladini izpod 16 let nični pregledi za zamudnike „„ nja se iemorai obdolženec za- vstop ni dovoljen.) _ Od 23 do vsak mesec, m sicer Po nasled- Kaztezu z namenom, da bi kaj i :liriebn milirn ip nfllflfial govarjati pred Okrajnim sodi- 25. maja ob 5. in 7. uri ameriški njem dnevnem redu: 21. maja Pokradel, je pa bil še pravo- LJllt*sk0 ni.MCO je nalagal ščem v Trbovljahi ki ga je ob- Barvni film »Najboljši od naj- Y T ^ oasno zasačen. Ker si je obdol- Božo Razpotnik, stanujoč v sodilo na dva meseca zapora. Jenec pred tem dejanjem pri- Ljubljani, Stari trg št. 30, je ... lastil tudi zaupano mu rudar- dne 5. septembra p. 1. na PLM Zarubljenega praSlC3 sko karbidno svetilko, last v Podkumu podal ovadbo, češ Zaklala riidnika Senovo, kjer je bil da so ga istega de na cesti v ^ slabših«. ga okraja Trbovlje, 23. maja pa Uprava kina »Svoboda-Dobr- v Brežicah za bivši okraj Krna« sporoča kino obiskovalcem, ško. naj ne nasedajo govoricam, da V prihodnje se bodo motor-predvajamo filme na stari ozko- na vozila tehnično pregledova-tračni aparaturi. Vse filme pred- la za območje bivšega okraja kmetijske stroje: reporeznico, drobilec koruze, slamoreznico, posnemalnik, dvobrazdni traktorski plug, vprežno krožno brano, traktorske trosilce hlevskega gnoja, vprežne grablje, sejalnico za koruzo, vprežni izruvač krompirja, prevozno sadjarsko škropilnico, frežo, luščilca koruze, sadni mlin, živinsko tehtnico, trak-, tor »Challmers«, železne po- svoječasno zaposlen " ga je jav- Murnovem grabnu pri Zagorju Alojzija Sluga, Kmetica pri tračni aparaturi. Vse filme pred- la za območje bivšega osraja stelje, volovske jarme in goli tožilec obtožil tudi kaznive- napadli neznani moški in mu Krškem ni plačala davkov, za- vajamo na normalnotračni apa- Trbovlje vsak prvi torek v me- Veje verige. dejanja majhne zatajitve. odvzeli 350 ameriških dolarjev. to i1 !e bil P° Občinskem ljud- raturi znamke »Zeiss Ikon«; apa- seču, za območje bivšega okra- 10 ARoy VELIKO STAVBNO Zaradi obeh kaznivih dejanj Izkazalo se je pa, da si je Raz- odboru v Krškem zarub- ratura je iste znamke kot v kinu ja Krško pa vsak prvi ponede- pARCELO, ki je oddaljena pet ie bil obdolženec obsojen na potnik vse to samo izmislil in lien 1 prašič. Alojzij* Sluga pa »Svoboda-Center« ehotno kazen 5 in pol meseca PLM nalagal. ie te6a . prašiča navzlic temu zapora, na plačilo stroškov ka- Zaradi tega se je moral ob- zaklala m ga porab la zase. 2Q m, amerijkl fiim »Harriet genskega postopka in 500 din dolženec zagovarjati pred okr da^; ^?allec ^o je delovanja Craig«. 26. in 27 mala ameriški Povprečnine. sodiščem v Trbovljah, kjer je kaznivega aejanja osKoaovanja ^ bil po čl. 282 kazenskega zako- tujih pravic, zaradi česar je Obsojeni nehvaležnež na obsojen na denarno kazen Okrajno^sodisče^ v Viamu-Kr- Ijek v mesecu. »Partizan« Sevnica; dne 19. in Iz P>sarne TNZ Trbovlie 26. in 27. maja ameriški film »Nevidni človek«. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sose- m __________ ______ Kino Brežice: 19. in 20 maja dom. znancem, sorodnikom in 7000 ~din~"i"n "na plačilo" sodnij- škem obdolženko obsodilo na ameriški zabavni film »Na div- organizacijam, ki so spremili Kršitev državljanskih pravic Pavel Okoren, rudar, stanu-št S. 4000 din denarne kazni in na plačilo sodnijskih stroškov Kolesa je kupoval in prodajal in 27. maja jugoslovanski film »Hanka«. Kino Brestanica: Od 18. do ^Industrijska rudarska šola v kih stroškov £aSorju je v časnikih objavila skm stroskov Batečaj za sprejem novih rudarskih učencev. Za ta natečaj , ie priglasil za sprejem v šolo bdi Slavko Malkovič, doma ne- ie v Srbiji, ki je bil tudi spre- j0č v Trbovljah, Žabjek =„ močnik Mwm(c „ vc. J6b ' se je pregrešil proti osnovni ... d , ie y času ’od ieta Ker pa fant ni bil domačin, državljanski pravici, to je proti }954g do l955J neupravičeno ku- baStiTf°la PfeSkTela’ T3 %le ned, aM PH in naprej prodal 4 moška barvni westem film »Sejn«. -stanu v internatu šole v Za- je dne 22. julija 1955 okol. sti- T , _ 7„radi nedovoliene- gbrju. Ko je bil Malkovič spre- rih zjutraj neupravičeno vdrl v i.t— - »r_i— . • V žflln mn i« -n n imrava ctanmranio \C A kamni' ie minut od novega rudnika Dol pri Hrastniku, na sončni legi, z vodo in elektriko, prodam ali zamenjam za klavirsko harmoniko z registrom in 120 basi, ali za šivalni stroj. Naslov v upravi lista. DOBRO OHRANJENO MOŠKO jem Zapadu«. 23. in 24. maja na zadnji poti našega dragega O nmriam — Naslov v jugoslovanski film »Burma«. 26. ata KOLO prodam. isasiov v ANDREJA KEŽMANA Obenem se vsem zahvaljujemo za številne vence in iskrene Franc Kovačič, čevljarski po- 20. maja sovjetska barvna bajka . očnik brez zaposlitve, iz Ve- »Sadko«. 23. in 24. maja ameri- Posl°v!lne ška drama Slike Doriana Graya. Brežice, dne 17. maja 1956. Od 25. do 27. maja ameriški Zalujača družina KEZMANOVA Potujoči kino v Trbovljah bo predvajal od 18. do 22. maja danski film »SE NI PREPO- lastih škomim, iniskn aktovko, siinn odDri kuhinisko okno, Poln nahrbtnik ga ja izdal Dne 30. aprili, lanskega leta Vrhovem, ob 20. uri v Loki pri so opazili, da je šel Ivan Ka- zidanem mostu; 22. maja ob 20. uri v Mlinšah; 20. maja ob 11. uri v Kolovratu, ob 15. uri v St. Gotardu, ob 18. uri v Cem-šeniku; 21. maja ob 18. uri v l--n škornjev, šolsko aktovko, silno odprl kuhinjsko okno, tni,0^0 pulover. Vse te pred- skozi Katero je nato prišel v vete je fant prevzel proti re- omenjeno stanovanje, kjer seje j2*1- i nekaj časa neupravičeno zadr- btenovani, učenec pa ni ževai. ... ------------- -ffajal do konca ufne dobe, Zaradi tega kaznivega deja- pusta, kovač, stanujoč v Strugi Uri v Čečah. c Pa jc iz šole pobegnil in si nja se je moral obdolženec za- št. 107 pri Ludbregu, iz Strojne . ■ tovarne v Trbovljah obložen s ■< !•«. polnim nahrbtnikom. Ker je ka. ob kateri priložnosti so Majhna moHnrani ' a _ no ll/a vflMCi bil° t0 sumljivo, je dobil to- ugotovili, da je nahrbtnik poln lkl6, !UICtwA O V C "M* varniški ključavničar od upra- železja, odnešenega iz Strojne ve nalog, da omenjenega zašle- tovarne, Zelezje, ki si ga je vzorno duje slednji je ugotovil, da je prilastil obdolženec, je bilo vredno nad 6000 din. Zaradi To*i°ra?iiab na Krškem polju, uredili strugo potoka. Razširili jej Kapusta na železniško po-s° pre * - • ..... • - T r\l- . J^dnja leta se dosti govori o lometrov so kmetje kovS°t ^reb strani, najlepše zahvaljujemo. Žalujoči: žena Ida, sin Vikec, družine Palčnikova, Pfajferjeva, Zdou-_____________________deva in ostalo sorodstvo. ZLATARSTVO — TRBOVLJE obvešča, da sprejema In odkupuje ter vzame tudi v predelavo neomejene količine vseh vrat zlatih kovancev po najvišjih dnevnih cenah. — Podjetje ima za to pooblastilo od Narodne banke, glavne centrale v Beogradu; izdano 4. V. 1956. leta. Zlate kovance sprejemamo vsak dan od 6. do 14 ure — razen nedelj«- atarstvo Trbovlje II SPOSOBNEGA VODJO ODKUPA za kmetijske pridelke, les in živino sprejme takoj ali najkasneje do 30. junija 1956 KMETIJSKA ZADRUGA SEVNICA pod sledečimi pogoji: poštenost In daljša praksa v trgovini ter odkupih. Plača po dogovoru in prizadevnosti. Ista zadruga sprejme takoj verzirano ADMINISTRATIVNO ali KNJIGOVODSKO MOC ki ima veselje in smisel za vodstvo pisarne ali knjigovodstva. Ponudbe poslati na upravo zadruge. ELEKTRO-KRSKO, VIDEM-KRSKO iMe skladiščnika Nastopi lahko takoj. Pogoji: trgovska izobrazba ali vsaj 2-letna praksa v elek- tro ali železniški stroki. Predr«','«t imajn tisti, ki stanujeio v bližin:. St ra n 12 ZASAVSKI TEDNIK. in. MAJA 1956 — ST 21 7 DNIp0SVETU Ta teden bi se zaustavili pred vsem na dveh pomembnih mednarodnih dogodkih, ki sto. več ali manj povezana med seboj. V ponedeljek je sovjetska vlada sporočila, da bo do prihodnjega maja demobilizirala 1 milijon 200 tisoč vojakov, ukinila nekatere cele vojaških učilišč ter umaknila iz aktivne službe 375 bojnih ladij. Dva dnj pozneje je v Moskvo prispela francoska vladna delegacija na posvetovanje o vseh pomembnejših mednarodnih vprašanjih. 1ČOO.OOO VOJAKOV MANJ Sovjetska pobuda je takoj naletela na pisane komentarje v svetu. Zahodni uradni krogi jo sicer pozdravljajo, hkrati pa izražajo tudi svoje dvome. Pred vsem sodijo, da sovjetske odločitve ne bo mogel nihče nadzorovati, ker za sedaj še ni takega mednarodnega organa, ki bi prevzel to nalogo. Kakor vemo, so se pred tedni prav zaradi splošnega nadzorstva brez uspeha končala londonska pogajanja v ožjem odboru komisije OZN za razorožitev. Sovjetskat delegacija je zavrnila ameriški predlog o zračni inšpekciji kot nerealen ... hi zato ni čudno, če pripisujejo nekateri komentarji sovjetskemu sklepu neiskrene namene. Trde celo, da gre za »propagandni manever«, za »ukrep, ki ga zahteva notranji položaj v deželi«, za »miniranje atlantske enotnosti« in podobno. Vsekakor bi bilo bolje, če bi se tudi na Zahodu zganili ter se odločili za podobno dejanje. Tako bi se počasi okrepilo medsebojno zaupanje, ki so ga dotlej le premalo pokazali na konferenci v Londonu. Pozneje bi se lahko domenili tudi o mednarodnem nadzorstvu, o prepovedi atomskega orožja, o splošnem zmanjšanju oboroženih sil in oborožitve. In slednjič: ali ne 'trde na obeh straneh (če naj uporabimo blokovski izraz), da so vneti za eno in drugo? FRANCOZI V MOSKVI V takem ozračju sta priletela francoski ministrski predsednik Mollet in zunanji minister Pi-neau s pomožnim osebjem v Moskvo, da se s sovjetskimi predstavniki odkrito in vsestransko pomenita o vsem, kar danes tgži obe deželi in ves svet. Omenimo naj, da so pred dnevi prav isti predstavniki z uspehom zaključili posvetovanja s predsednikom FLRJ maršalom Titom in državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovičem. V Moskvi poudarjajo, da med obema državama ni nikakih posebnih vprašanj, ki bi jih ne mogli rešiti. Prav tako izjavljajo, da nimajo namena minirati francosko prijateljstvo z ostalimi zahodnimi državami, posebno z Veliko Britanijo In Z DA. Sedaj m čas, da bi govorili o razdoru, temveč o poteh, kako bi čimprej in čimuspešne-je našli skupen jezik za sporazum v najbolj perečih mednarodnih problemih. Vlada socialista Molleta je takoj ob prevzemu oblasti odprto napadla nekatera zahodna naziranja, ki so se posebno ugnezdila v Atlantskem paktu, posebno tezo, da se v SZ po smrti Stalina ni nič spremenilo in da tudi najnovejši zunanje- politični. pomirjevalni sovjetski koraki ne pomenijo nobenih sprememb Od tod izvirajo tudi pogumne zahteve, da v Atlantskem paktu. katerega član je tudi Francija, ne sme prevladovati samo njegova vojaška narava. Skratka: čas je, da politiko blokov zamenja politika zbliževanja. Sovjetska vlada se opira vse bolj na načela miroljubnega sožitja. Te so sovjetski vodilni državniki postavili na prvo mesto, ko so pred tedni obiskali London. Te postavljajo na prvo mesto tudi sedaj, ko imajo v gosteh francoske voditelje. In sicer po svetu? V Avstriji so izvolili nov parlament, v katerem so se okrepili krščanski demokrati (ljudska stranka) in socialisti. Pričakujejo, da bo ing Raab znova sestavil koalicijsko vlado. Grško-britanski odnosi so se zaradi usmrtitve dveh ciprskih rodoljubov še bolj zaostrili. Nekateri pričakujejo, da bo zahodnonemški predsednik republike, ki se te dni mudi v Grčiji na uradnem obisku, skuša: posredovati po »liniji Atlantskega pakta . — Vprašanje pa je, če bo tudi uspel Zelo se je zmotil » Lahko se nam zgodi, da zamenjamo morda kdaj kakšno i vas z neko drugo toda da je mogoče zamenjati Rim z Atenami, je pa vsekakor višek raztresenosti, zlasti še, če se to zgodi rojenemu Grku. Grk Karadimas je namreč v svojih mladih letih zapustil Atene in se preselil v Ameriko. v Ohio. Pred nedavnim pa si je ta grški rojak privoščil dolgo pot v domovino. V Ameriki je sedel v potniško letalo Avstralski puran Ko listje trohni, proizvaja naravno toploto. To toploto pa z uspehom izkorišča — avstralski puran. Spomladi začne samec zbirati listje na gomilo, ki doseže višino 1 do 1,5 metra. Pri tem delu je silno potrpežljiv, saj zbira listje s svojim kljunom in ga skrbno nalaga enega vrh drugega. Samica purana nato na vrhu te gomile izkoplje primerno jamo in vanio znese jajca. Zaradi trohnenja listja pa nastane v gomili toplota, kar ima za posledico, da se iz jajc sami zvalijo purani Narava je poskrbela za perje; katerim so mladiči odeli, ko se zvalijo. Mladiči sc morajo takoj hraniti samostojno, ker roditelji ne skrbe zanje. Nad 800 hiš bodo zgradili v ..olimpijski vasi“ v Melbournu Prireditelji svetovne olimpijade v Melbourne (Avstralija'., ki bo tamkaj letošnje leto, računajo na izredno velik obisk z ■ vsega sveta, Zato gradijo v predmestju Melbourna — v Heidelbergu pravo olimpijsko vas, ki bo imela 837 modernih enonadstrppnic s štirimi dvosobnimi stanovanji. Otvoritev olimpijske vasi je predvidena za letošnji 29. ■'!<-. ■ tober Če se rodita dvojčka ... Mati Lands v IEtCCA ROMAN Prevedel V. Pečjak Nad mojo glavo sta se precej časa dr.a dva papagaja iz vrst ar.sMorebiti sta nas spremljala, frčaje od drevesa do drevesa. Papagaji so radovedni ptiči. Ogromen tripas1" se je zvil v kroglo, ki jo prof. Ortega ni pozabil otipati z rokami. Ker je bil prevelik, ga nismo vzeli s seboj. Pozneje smo obžalovali, da smo ga pustili uteči. Tako lepega primerka nismo nikoli več srečali. Odkar smo se podali v temo pragozda, skozi katerega smo prodirali zelo počasi, so morali peoni nenehoma krčiti z mačetami pot. Nenadoma je med lovci v ozadju nastal krik in vik. Baje se je na balzovi veji zibal levič, neka vrsta opice, ki so jo hoteli ujeti. Polkovnik Loos se je preril do nas in vprašal, kaj se je zgodilo. Oba naša spremljevulca-lovca sta mu razburjeno povedala, da nas od taborišča dalje Spremlja Lorcrova miljenka — opica, ki jo je zadnjič v pijanosti ves čas vlačil s seboj. »Poznamo jo, ker jo je lovec Marito obril!« »Lopa stvar,« je dejal polkovnik Loos. »Opice brijete, sami sebe pa ne.« In s temi besedami nas je zamastil. , Začelo se je nočitl in kakor nalašč smo prišl' na malo jaso. na kateri so caboclosi postavili šotore. Lovci so nazadnje vendarle ulovili svojega leviča ga dražili in uganjali z njim svoje norčije. Pregledoval sem škatle z ujetimi insekti, če se jih ni že lotila plesen. Kmalu sem se pomiril. Pločevina ni prepuščala vlage. Ko se je stemnilo, smo prižgali ogenj, da bi zapodili komarje Brenčali so v jatah okoli naših ušes in nam silili v usta 19 Žival z luienun oklepom, ki »e lahko zvije kdfcoi jez. in nos. Največji strah in trepet teh odljudcnih krajev so ti drobni krvosesi, katerih se je težko ubraniti. Peoni so nam skuhali črn domač fižol — nacionalno hrano Braziiijancev. Meni je po vsem tem mesu, ki smo ga do sedaj zavžili. silno teknil, drugi pa 90 bili manj zadovoljni z njim. Ponoči nas je prebudilo strahovito tuljenje. Planili smo omotično pokonci in stekli1 ven. Vladala je globoka noč. Nihče ni vedel, kaj se je zgodtlo, edinole profesor Machado je stal v progasti pižami sredi zasilnega taborišča, zmedeno gledal oko!! sebe in nerodno opletal s puško. Posvetil sem vanj z baterijsko svetilko in videl njegove 'zbuljene, od strahu široko razprle oči. Iz šotora lovcev se je oglasil krohot. Prikazal se je veliki lovec in dejal, da so bile opice. »Vzemite mu puško, kaj ne vidite, da bo v svoji razburjenosti še koga ubil?« In res smo šele zdaj opazili, da je bilo po drevesih okrog in okrog jase vse polno temnih, premikajočih se lis. »Divjaki sploh ne tulijo, kadar mislijo napasti,« nas je poučil veliki lovec ter zginil nazaj v šotor. Ubogi Machado! Ži^ci so mu zaigrali grdo burko. »Pojdi spat, etnolog!« sc je oglasilo iz nekega šotora. Opice so začele zopet tuliti. Bili eo vriskači, lil se najraje zbirajo v velikih čredah in bevskajo v noč. Do jutra nismo imeli miru. Zeleni dan je že prebudi! džunglo, ko mc je dr. Vega za nogo povlekel iz šotora. Boleli so me vsi udi, pa tudi na drugih so bili opazni sledovi nočnega koncerta: neprespanost. Marito je za zajtrk sestrelil z drevesa velik, okrogel plod macacasa, Izvrtal vanj luknjo ter nagnil bučo na žejne ustnice. Ko smo videli, kako mu je teknilo, smo ga vsi posnemali, čeprav je polkovnik Loos grajal naše početje, češ da je škoda nabojev. Hodili smo le pet ur ker še nismo bili prav utrjeni za dolge in naporne marše. Prvi dan nam ni bilo nobene sile. potem pa je telo zahtevalo svoje. Caboclosi so inoiali prej kol navadno postaviti šotore. Ne- katere izmed nas jc navzlic ogromnim dozam kinina tre mrzlica. Povečerjali smo še pri belem dnevu in legli spat. »Vroče ie kot v peklu —« je potožil Palencia. »Ladijski kurjači bi prav radi zamenjali z nami,« sem w odgovoril, pa ni zaleglo. n1i >.Ce pomislim, da zdaj čez Rio de Janeiro veje veter, je vsega dovolj.« Nič ni pomagalo nergati, vdati smo se morali v uS% Preden sem jiokrit z mrežo zoper komarje zaspal, sem se ,e jaz spomnil svoje sobice, svojih zbirk in ne nazadnje s ^ Sloma, ki je vsako jutro tako ponižno pridrsal v sobo in zbudil s prošnjo, naj vstanem. > ^ Zaradi neznosne vročine nas Jc vse mučil glavobol, pripeka na »Kajmanu« ni bila nič v primerjavi s to zal soparno vročino, ki nam ni pustila dihati. ^ Začela nas je mučiti resna žeja. Zaradi prevelikega ) |;i nja smo morali nastalo izgubo nadoknaditi z obilnimi * kokosovega mleka ali pa soka guaiavasa, ker druge vode a' v bližini. Lofrasu Juanu je moral dr. Vega vbrizgali os ,0 injekcijo; bil je na koncu svojih moči. Vsi smo potrp«' fe prenašali tegobe toga peklenskega podnebja, edino vaicn je držal, kakor bi ga jahala smrt. Sčasoma se jc tudi on Pr vročine in puhteče sopare, ki je kar migotala pred našim' ^ Kadar, je polkovnik Loos odredil počitek, smo popad-d jC. mrtvi po tleh. Ob takih prilikah nam ni bilo niti do ' „n' Naučili pa smo se žvečiti liste koke. Nabrali smo jih K mogrede, saj raste povsod. Peoni včasih po ves dan niso ničesar, hranila jih jc koka in jim hkrali lajšala gori ^ f vit .ie njen učinek na trudnega, upehanega človeka. , |i> nekaj trenutkih začne popuščati neznosen pritisk v S človek se nenadoma počuti čilega in svežega, sitega m ^ jenega. Tako brazilska džungla sama skrbi za zdravi' ^ svoj strup. . , . Ari05 , »Koka deluje blagodejno na možgane, je reke ^ p Rolandn in mi pokazal, kako sc žveči Ustje. Brazdi) služila milijone z gojitvijo tega grma.'