130. številka. Ljubljana, v soboto 11. junija 1898. XXXI. leto bhaja vsak dan iveter, lsimfii nedelj« in praanike, tac velja po posti prejeman u avstro-ogerske defteie ta rse leto 16 gdd., sa pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jedrn smeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljaao brea pošiljanja na dom aa Ta« leto 13 gld., sa četrt leta 8 gld. 30 kr. sa jerten mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. sa četrt leta. — Za tnje detel« toliko već, kolikor poitnina snaaa. — Na naročhe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se na ozira. Za o m a ni 1 a plačo, e m od stiriatopne petit-vrste po 6 kr., to se oenanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., 6t m» dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvoli f ranko vati. — Rokopisi se ne cracajo. — Uredništvu in apravuiitvo je na Ko .t/resne m trgu ftt. 12. D pravniltva naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oenaoiU, t. j. vse adnainiatrati'rne st«\ri. Telefon £t- 3-4. Narodno stališče dr. Žitnika. Po znanem govora kanonika dr. Gregorca se je čula z vseh stranij Želja, naj se pri razpravi o jezikovnem vprašanju oglasi ae kateri slovenski poslanec in naj nade narodne zahteve tako jasno in določno označi, da spozna poslanska zbornica in vsa javnost, da nazori, katere je razvil dr. Gregorec, niso nazori slovenske državnozborske delegacije in slovenskega naroda. Ta želja se je izpolnila, Če tudi ne popolnoma. V seji dne 7. t m. je namreč poslanec dr. Žitnik posegel v jezikovno razpravo z velikim govorom, ki nas sicer ni zadovoljil v vsakem ozira in čigar izvajanja se ne strinjajo popolnoma z našimi nazori, kateri pa je vsekako pomemben že zaradi tega, ker je Ž njim, če prav posredno in na jako obziren način, desavouiral govor dr. Gregorca. Radikalizma Žitnikovemu govora ni možno očitati. Radikalen je toliko, kolikor more biti stranka, ki ima zveze z vlado, če tndi ji te zveze kar nič ne koristijo; a vzlic temo je našel dr. Žitnik krepke akcente in ni v njegovem govora tiste malodušnosti in tiste „diplomatične" hladnosti, katera v izjavah slovenskih poslancev le prepogostokrat nadomešča eneržijo in odločnost. Žitnik je v svojem govora najprej označil no« tranjepolitični položaj, kateri je nastal vsled nemškega boja proti ravnopravnosti in zavračajoč nemško prspotentnost, ki proglaša Avstrijo za nemško posest, Nemce za gospodarje, Slovane pa za neljube jim goste, poživljal merodajue kroge, naj ustvarijo jasen položaj, sicer nastane katastrofa. Največji del Žitnikovega govora je posvečen jezikovnemu vprašanju. Pojasnil je razvoj jezikovnega vprašanja v naši državi od časov cesarja Jožefa H. do sedanjih dni j in svoja izvajanja podprl s zanimivimi zgodovinskimi podatki, iz katerih je spoznati, da je vodilno načelo narodnostne politike v naši državi od nekdaj kakor sedaj germa nizo vanje s pomoč,o birokracije in šol. Proti tej tendenci je Ž-tnik protestiral. Postavil se je na popolnoma pravilno stališče, da je narodna ravnopravnost jedna izmej osnovnih pravic in manifestacija načela svobode, narodna svoboda pa da je neizogibni predpogoj vsaki drugi svobodi. Svoboden ni noben narod, ki je kot narodna indi-viduvalnoat drugemu narodu podrejen, ki ni popolnoma ravnopraven, in vuled tega je dr. Žitnik povse opravičeno vindiciral Avstriji kot politični in ne nacijonalni državi nalogo, doseči spravo mej narodi in zgodovinskopolitičoimi individuvalitetami ter dokazati, da morejo tudi različni narodi skupno živeti. Mogoče je to samo z izvođenjem faktične in popolne ravnopravnosti, na ta način, da se va-kemu narodu prizna relativna samostojnost in ta pogoj za obstanek, za kulturni in gospodarski napredek vsakega naroda je dr. Žitnik reklamiral tndi za nas Slovence, in zajedno izjavil, da je nemški državni jezik nasprotje v osnovnih zakonih priznane ravnopravnosti vseh narodov in v» h jezikov, da je nasprotje vsake pravice in nasilno Bredstvo za nasilno germanizovaoje, vsled česar ga tudi Slovenci kakor drugi S ovani ne bodo nikdar priznali in se bodo njega uvođenju zoper-8tavljali z v>o odločnostjo. Zašli bi predaleč, ako bi hoteli rekapitulirati vse to, kar je povedal dr. Žitnik, dasi je povedal marsikaj interesantnega in polemizovati s tistimi izvajanji postranskega pomena, s katerimi se ne strinjamo. V bistvu soglašamo z izvajanji dr. Žitnika in jih priznavamo kot pravilne. Naše narodnostno stališče je in ostane: relativna samostojnost v okviru habsburške monarhije in če je Iro reke), da je nemškim nacijonalcem le tedaj na obstanku Avstrije, ako ima nemški značaj, pravimo mi: ako hoče Av etrija obstati, mora biti vsem narodom pravična, in Slovenci smo le na obstanka nam pravičoe Avstrije interesovani. Po stari metodi. V tem, ko slovenski poslanci z občudovanja vrednim samozatajevanjem podpirajo vlado, se prak-tikuje stari, nam sovražni sistem na Slovenskem prav takisto, kakor kdaj poprej, sosebno na južnem Štajerskem, kjer stori vlada vse, da utrdi krivično in kruto gospodarstvo nemške manjšine nad slovensko večino, da pospeši kolikor .nore germanizo-vanje slovenskega prebivalstva. Pri birokraciji je metoda v vladnem postopanju posebno očitna. Nastavljajo se povsod nemški in nemškutarski uradniki, tudi če slovenščine niso niti toliko z&ožni, da bi za silo razumeli najpreprostejšega kmetica. Politična uprava je v celi državi postala domena ošabnih aristokratov nea:škega mišljenja, finančni nradi so skoro vseskoz nemški, a v Mariboru ni p;i c. kr. finančnem ravnateljstvu za slovenski Štajer ne jednega uradnika, kateri bi znal slovenski. In pri sodiščih V Da se Bog usmili! Kar je mej justičnimi uradniki pošteno narodnih, kar jih je takih, da nečejo tlačaniti germani-zijskim tendencam, tiste spravi vlada vs^ na Kranjsko, na Štajerskem pa nastavlja nemške uradnike in kadar teh ni, išče po Kranjskem nemško-ruislečih uradnikov ter jih pošilja v Celje in v Maribor, da [ž njimi še bolj utrdi nemško gospodstvo nad SIo\enci. Zadnje dni se je zopet primeril slučaj, kateri potrjuje tendenco sedanjega aifctema. Sodnega svetnika gospoda Mundo iz Marenbrega so poslali v Novo meBto na Kranjskem, dasi bi ga bili v Cel,a krvavo potrebovali, ker mej tamošnjimi deželno-sodnimi svetniki in drugimi uradniki pri okrožnem sodišču zna le redko kdo slovenski. Toda gospodi Munda ima od rojatva velik madež na sebi : on je Slovenec, in ker je tudi slovenskega mišljenja, zato so ga potisnili v Novo mesto in kar nič jih ni motilo, da živi v Novem mestu odvetnik, ki je njegov zet, kar bo pri sodišču prouzročalo marsikatere nerodnosti. Pri ministerstvu so za to razmerje dobro vedeli, a kaj justica. da je le zopet slovenski sodni uradnik se umaknil s Štajerskega in da more na Emmingerjevo mesto v Celje priti kak nemški nacijonalec. Kranjskim Slovencem je gospod Munda seveda dobrodošel, in le želeti je, da bi uradniška mesta na Kranjskem zavzemali samo taki mežje, kakor je gospe d Munda, toda njegov sluč&j — jeden izmej mnogih — je siinpto-matičen. Proč s slovenskimi uradniki s slovenskega Štajerja — to je deviza, in to načelo se izvršuje s toliko večjo brezobzirnostjo, ker se nemškega vpitja v vladnem taborjn vse boji, dočim smo Slovenci krotki in se zadovoljujemo s papirnatimi protesti LISTEK. Mej slikami in kipi. Načrt«! A. Afik ere. I. Ko sem bil šel letos o VelikinoČi v Zagreb Vereščagina gledat, rekli ste mi bili, gospod urednik, naj Vam napišem kaj o tem, kake vtiske so naredile na-me slike tega velikega ruskega mojstra, naj Vam opišem to umetniško razstavo sploh. Do danes Vam še nisem izpolnil želje in ne napisal feljtona, kakršnega ste si želeli. In, ali ne slutite in ne čutite, da zahtevate cd mene nekaj nemogočega, nelogičnega? Ali se sploh more z besedami povedati to, kar je slikar povedal v sliki in s sliko? Ali nista to dve reči: beseda in • lika, jezični izraz in pa plastični kip? Saj se je o tem pisalo že veliko. Znan Vam je n. pr. Lessingov .Laokoon". Kar predstavljata slika in kip, to se z besedami nikdar popolnoma povedati ne da. Pa tudi slikar in kipar ne moreta točno tega povedati, kar nam pove, recimo, 1 rik, epik ali dramatik s svojimi poetičnimi besedami. Jedna umetnost se ne da prestaviti, preobraziti, preobličiti (transformovati) — ali kako naj rečem ? — v drugo. Da je to mogoče, imeli bi samo jedno umetnost, ne pa njih več . . . Chittussijeve pokrajinske slike se Vam zde preproste, dasi so krasne. Poskusite povedati, kaj je naslikal s tako-Ie sliko? Lahko rečete: Tole je ravnina. Tu in tam stoji kako drevo. V ozadju grmovje, v ospredja neko močvirje. Z neba pa sije večerno solnce. To je slika? To je vse, kar je povedal slikar? Kaj še! Kako morete povedati z besedami tisti kolorit, tiste barvne nijanse? Nemogoče! Slika deluje neposredno na oči, neposredno in vsa ob jednem na Vašo domišljivost, ravno tako tudi kak kip; besede pa vzbujajo v Vaši duši iste predstave le polagoma, postopno. Čitajte Prešernovo serenado »Pod oknom". Ali more slikar vse to povedati z barvami ? Ali more s svojim kistom spraviti na platno vse misli, vsa čuvstva, ki jih je izrazil lirik ? Nemogoče I Jednako je z epiko na jedni in 8 historičnimi ter genre slikami iz življenja na drugi strani. Naslikan ali plastičen prizor dejstvuje neposreduo na nas, izraža pa samo jeden moment v dejanju. Razvoja dejanja nam slikar in kipar ne moreta predočiti, ne moreta nam pripovedovati. Lirik, pravijo, nam izraža Čustva svoja, nam daje pogledati v svoje srce, in mi čutimo ž njim vred. Dobro. Toda naj-nežnejših, najsubtilnejših čuvstev, najrahlejšega.vi-briranja svojih Živcev, tako rekoč fotografije svojega dušnega stanja (Stimmung) nam z besedami samimi tudi »najboljši" lirik povedati ne more. Ta nam mora priti na pomoč še neka druga umetnost — glasba . . . Banalna sicer pa vendar globoka resnica je, če rečemo: Sliko in kip treba videti, gledati; povest, poezijo treba čitati; melodijo treba poslušati, slišati. * » Da, videl sem ga, Vereščagina, t. j. umotvore njegove v Zagrebu. A kaj Vam naj povem o slikah njegovih? Saj se, kakor Vam pravim, v besede ne dii preliti to, kar kaže in predočuje živopis. Prizori iz Napoleonove vojne proti Rusom bili so poglavitni del izložbe. Ce se ne motim, poročal je lani tu pod črto g. G osti o Vereščaginovih najnovejših teh slikah. Studija njegova je bila lepa. Prašam Vas pa: ali more najboljša taka studija proti storjenim nam krivicam, proti tisti „Fremđher-rschaft", kateri se sicer Nemci na Češkem ustavljajo z vso Ijstostjo, ki je po sodbi cele birokracije za Nemce nečuvena krivica, za Slovence pa pravi nebeški blagoslov. _ V IJ11 tli lani, 11. junija. K položaju „N Fr. Pr.K piše: Težišče položaja v sedanjem treuotku leži v nedvomnem približanju vlade grota Thuna in desnic o. Poljski in češki listi trdijo, da se je nem. katol. narodna stranka tesneje zvezala z drugimi strankami desnice. Po najnovejšem govoru Wotfa, ki p napadal triden-tinskega knezoškofa, je dfjal posl. Dipauli vsakomur v zbornici, da je vplival Wolfov govor „aufki;irend" na katol. nar. stranko ter da je pokazal, česa se more nadejati katol. stranka na Tirolskem, ako zaide tja duh se! o lererjanske skupine Nemški konservativci so se t<»rej zopet prav tesno oklenili desnice. Bričsfl pa bode še nadalje s*mo „cokla" ! — „Narodni Umij* poročajo, da se je izrazil odličen poljski poslanee. menda grof I),siedu8zycki, da se poljsko razmerja napram Čehom od uovembra m. 1. ni prav ni: izpremenilo, ker želi tudi voli'stvo, da se to razmprje ohrani. Poljaki se ne dado ločiti od Čehov ter ne dovolijo, da bi se odpravile jezikovne naredbe, ki se ne sm^jo preklicati, sicer zmaga nemški terorizem. „Nar. Listya javljajo, da so se že izvršile j riprave za eventuvalne radikalne ispremembc državnopravne uredbe Avstrije. Odločilni krogi pa še vedno upajo, da se kriza poleže, da takih sredstev vendar-le ne bo potreba. Bodoči parlament bode. deloval izvestno z drugim opra-vilnikom. Srdauji kritični položaj Čehov ni opasen in vse okoliščine kažejo da se bliža češki narod srečnejši bodo " -; '• Kvotni deputaciji se s 'staneta danes na Dunaju ter bodeta imeli te dni svoje seje. Vsaka stranka obstoji iz 7 členov. Na Ogerskem ne ver-jaxe skoraj n hče več, da se doseže nagodba, in og"rski parlament se začne v kratkem baviti na svojo roko z zakoni za pivo in sladkor. „Grazer TagblatL" se tega veseli ter dokazuje, da je gospodarski dobiček) ki izrasta iz ločitve carine od Ogerske, prav velik. Ako odpade kvotna razdelitev carin, profitira Avstrija 14—15 milijonov gold. na leto Ta svota b; se prav dobro porabila za regulacijo uradniških in služabniških plač. S pokorjeni socijalisti. Predvčerajšnja ,Ar-beiter Z t g." naznanja urbi et orbi, d* nočejo biti socijalisti več solidarni z obatrukcijonisti. Socijalni demokrati se ne ogrevajo radi Badeni-Giutsche vih jezikovnih naredb, ki so sicer prav tako slabe kakor so bile Stremavrove. Soc jalni demokrati ne bodo nikomur branili, da vrže Thunovo vlado, ki si je svoj padec z Gleispachijado iu z graškimi odredbami prav ?aslužila, toda pomagali pa pri tem tudi ne bodo. Socijalnim demokratom ni treba razsaja-n.a. da žive, kakor nemškim radikalcem, ki so takoj mrtvi, ako ni 14 dnij nobenega spektakla, tudi jim ni treba umetno narejene togote, kakor nemškim meščanskim poilancem, ki so brez te togote megla. „Politik" se Čudi, di so prišli socijalisti šele sedaj do tega stališča, dočim so bili pod Btdenijem sami največji razg ajači in sami najzagrizenejši sovraž- niki jezikovnih naredb. Socijalisti so se kaj naglo spokorili! Bržčas je tej spokorjenosti vzrok dejstvo, da je vsled pajdašenja socijslistov s nemškimi obatrukcijonisti odpadlo skoraj vss Češko delavstvo od socijalne demokracije! Izid srbskih volitev je iznenadil baje oelo vladne kroge. Volilni boj je vodil sicer sam Milan, a zdi se, da ima glavne zasluge vendar-le policija in žandarmerija, ki je zagrešila taka nasilstva, da so jih zapazili celo poslaniki drugih držav ter se čudili. To je srbski vladi jako neljub j. Vladi bi bilo ljubše, če bi zmagali radikalci vsaj z nekaterimi kandidati, tako pa v skupščini odslej sploh nobeae cpozicije ne bo, dokler se sedaj tesno zvezani libe* ralci in naprednjaki ne spro To pa se more kmalu zgoditi, kajti Častihlepni R i s t i č že ruje proti Gjorgjeviču. Špansko ameriška vojna. Tolikokrat ž-.» neresnično sporočena velika ekspedicija iz Tampe je te dni vendarle res odplula na Kubo. 27 000 vojakov se izkrca v kratkem v pokrajini Sautiago ter zgrabi staro trdnjavo Santiago Admiral Cer vera se pripravlja na boj za življenje in smrt, a splošno se sodi, da ga Sampson nedvomno premaga. Amerikanci so že na Kubi in s tem je doseženo že skoro vse. — Iz Madrida se poroča, da C a mara sploh še ni zapustil s svojim ladijevjeua Kadiksa, ampak d* ga zapusti šele v kratkem, kose dogotovi „Pelavo". Ako je ta vest resnična, ne more Camara priti prej do Kube, kakor k>nc^m junija. Dotlej pa U^rveri-nega brodovja Španci menda ne bodo več imeli, in Camara bode s svojimi Lidijami tudi prešibek, da bi se mogel zmagovito ustaviti združenima admiraloma Sampsonu iu SchUya. — Filipini so izgubljeni. Ustaši so s-1 polastili do malega vseh pokrajin ter so že pred Manilo, ki pade morda še danes. Španci so zato brezupni; nekaterim londo i kun časopisom se poroča iz Madrid*, da se bavi minister-ski svet že s predlog', 8 katerimi se sklene m i r. Karlisti se zopet opasno gibljejo. Poraz domovine hočejo izrabiti v svoje svrhe. Vodje Karlistov se zbero ta duivBruslji okoli svojega pretendenta don Carlosa, da ukrepajo o svojem nadaljnjem postopanju. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 10. jinija. | Seji je predsedoval župan Hribar. Overova-teljema zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika Komove in Pavlin. Župan Hribar je naznanil, da je dne 31. m. m. umrl g Ivan Kosler, ki je vedno ljubil mesto Ljubljano in to mnogokrat dokazal ter se zlasti zanimal za Barje. Ni še dolgo te^a, kar je daroval drevesa, s katerimi se je zasadil ižanski drevored, a v svoji oporoki je volil ubožnemu zaklada 500 g!d., za podporo Barjanov pa 50 gld. Župan je povabil obč. svetnike, naj v znak sožalja ostanejo raz sedežev, kar se zgodi in se zabeleži v zapisniku. Dedje je župan naznanil, da je stavbinska družba „Union* naznanila, da je odredila napraviti povse železno ograjo okrog topničarske vojašnice, ker stebrov ne kaže pustiti v surovem zidovji. (Živahni dobro klici.) Končno je župan naznanil, da je bil prosil finančno n pravosodne minis'eratvo za prispevek za napravo trga pred novo justično palačo, da pa ta prošnja ni imela nobenega uspeha. podati čitatelju isti vtisk, isti dojeao, ki ga podaje slikarjev kist? Pred Vami je okolica zavita v sneg. Mete in vihar raznnša snežni prah. Iz žametov pa Strle bajoneti, čake, puške . . . Vidite neko maso človečkih trupel, ki bi se rada pomikala naprej . . . toda narava je močnejša nego Napoleonovi vojaki. Tale četa, ki jo je zaletel snežni vihar, je bržčas izgubljena. Jutri bx!o nemara spavali pod belo odejo večno spanje ti „enfints de la patrie'. . Pa ta zamet, ta sneg, ta zima! . . . Koliko jih je, ki bi znali zimo tako resnično slikati, kakor Rus Vereščagin ? . . . Spet sam sneg, kamor pogledate ; drevje si je nadelo zimsko toaleto, bolo koiuhovino, po domače imenujemo to ivje . . . Nebo jasno. Po široki cesti maršira Napoleonov generalni štab ; vsi so zaviti v dragocene sobolove kožuhe. Ob cesti pa gledajo iz sneženih žametov topovi, vozovi, zmrzli vojaki, tu kaka okrvavljena glava, tam roka, noga . . . tam zopet moli iz snega konjsko kopito . . . Napoleon pa maršira mimo s svojim častništvom; sneg škriplje ljudem pod visokimi škornji . . . Gledate in gledate, udajate se umetniški sugestiji s^karjevi in toliko, da ne začne zbatie še Vas in da Vas ne začne spreletavati groza . . . Zdi se vam, da spojite s Korzikancem vred na tej brezkončni nnki stepi, kjer se odigrava ravnokar prizor iz velike človeške tragikomedije, ki je — v filisterskem jeziku povedano — zgodovina . . . Kontrast, da si bolj kričečega ne morete m'sliti! Krasno neko cerkev moskovsko so Francozi spremenili v — konjski hlev. Skozi visoka okna prodirajo v mystični polumrak solnčni žarki. Vse se leskeče po cerkvi od zlatnine, marmorja in dragih kamnov, posutih po svetih ikonah. Pozlačeni lestenci vise" na dolgih vrveh od stropa. Pred oltarjem (ikonostasom ?) pa sloni visok francoski dragonec (?) z visoko kučmo na glavi. Po tleh, po mozaičnih tleh, koder je še pred kratkim pokle-kala pobožna množica, postlana je slama in vrsta konj stoji tu in žre seno . . . Tam do pa sede na tleh štirje vojaki in igrajo lepo po domače — tarok (ali kaj?) In tu. plastika, ta plastika! Vse je živo, resnično, realno. Zdi se Vam, da vohate, da občutite pred saboj tisti boj, ki ga bojuje ravnokar duh Bogu v čast zažganega kadila s parfumom konjskega hleva . , . Obč. svet. Plantan jo poročal o dimnikarskem reda. Magistrat je bil nasvetoval, naj s« mesto v interesu javne varnosti razdeli na pet ometalnih okrajev in naj se sa dimnikarska dela določi poseben tarif. Odsek je spoznal, da bi to ne bilo primerno in je zategadelj sklenil nasvetovati dimnikarski red, kateri dopušča konkurenco in svobodno dogovarjanje mej dimnikarjem in občinstvom glede cene, a vender naredi konec sedanjim nedo statkom. Poročevalec je predlagal, naj se odobri dimnikarski red, kateri določa, kolikokrat se mora snažiti različna gorišča, dalje, da mora imeti vsak hišni gospodar knjižico, v kateri mora dimnikar potrditi izvršeno osnaže nje, da sme ometati le tisti dimnikar, s katerim se dogovori hišni gospodar in da mora dimnikar poročati o napravah, nevarnih za ogenj, sicer zapade kazni. Obč. svet je po kratki razpravi vsa predloge odobril. Obč. svet. Žužek je poročal o razlastitvi Vilharjevih in Arcetovih hiš na Sv. Petra cesti in je predlagal, naj se vzame nt znanje, da je g. Vilhar Že podpisal kupno pogodbo, s katero prepušča svoji hiši mestu za 30.000 gld, magistratu pa se naj naroči, da dožene razlastitev Arcetove hiše. — Sprejeto. Obč. svet. Žužek je poročal o ponudbi Zeschkovih dedičev glede odstopa njihovih poslopij in sveta za regulacijo Dolgih ulic. Ponudniki zahtevajo za 1600 Štirijaških metrov 16.000 gld. Ker mestu ne kaže, sprejeti to ponudbo, dok!er ponudniki ne odpro onih ulic, katere so vezani odpreti po kupni pogodbi z erarjem, sklenjeni povodom odstopa sveta za zgradbo justične palače, je poročevalec predlagal, naj se ponudba odkloni. — Sprejeto. Obč. svet. Žužek je poročal o določitvi odškodnine za 61 štirijaških metrov obsežni svet, katerega odstopi Marija Potočnikova od bivše Avbeljeve hiše za razširjanje sv Petra ceste in za kateri zahteva 3500 gld. Poročevalec je predlagal, naj se ponudi po 20 gld. za štirijaški meter, torej 1220 gld. — Sprejeto. Obč. svet. Žužek je poročal o zahtevi Auro-vili dedičev za povišanje odškodnine za odstop 132'6 štirijaških metrov obsežnega sveta v VVolfovih ulicah in je predlagal naj se ponudi po 20 gld. za štirijaški meter torej 2652 gld, a če se bi Aurovi dediči ne zadovoljili s to svoto, naj se dotični svet razlasti. — Sprejeto. Ooč. svet. dr. Stare je poročal o prošnji Ivane Šušteršičeve, naj ji mestna občina odproda 85 štirijaških metrov sveta na „ Ajdovem zrna" in je predlagal, naj se princip jalno sklene, sčasoma podreti vsa poslopja na „ Ajdovem zrnu" in tam napraviti javen vrt, nakupovanje hiš naj se nadaljuje, kadar bi za to bila prilika, prošnja Ivane Šušteršičeve pa naj se odkloni. Obč. svet. Velkavrh je vprašal, kedaj se podereta že kupljeni hiši na Ajdovem zrnu in priporočal, naj se na posestnico Regali ne pritiska radi naprave novega stranišča, dokler se od Stupice odkupljena hiša ne podere. Zupan Hribar je izjavil, da je Stupica dobila z ozirom na njeno obrt dovoljenje, da sme ostati v hiši do avgusta prihodnjega leta, ko bo nje nova hiša gotova ; glede posestnice R^galijeve pa je obljubil, da odredi še enkrat ogled na lici mesta, a če se izkaže utemeljenost želje posestnice Regali, se bo magistrat nanjo oziral. Obč. svet je potem sprejel odsekove predloge. Obč. svet. Stare je poročal o ponudbi Fr. Pavločiča, da mu mestna občina odkupi hišno posestvo na Sv. Petra cesti št. 13. Ponudnik zahteva za celo posestvo 60.000 gld. za jeden del pa 30.000 gld. Poročevalec je predlagal, naj se ponudba odkloni. — Sprejeto. Obč. svet. dr. Krišper je utemeljeval svoj samostojni predlog, naj se naroči stavbinskemu uradu napraviti načrt in proračun za ceneno kupolo ali drugo dekorativno streho pri rastlinjaku pri podturnskem gradu, kateri predlog je obč. svet odklonil. Obč. svet. Turk se je odpovedal utemeljevanju svojega samostalnoga predloga glede podiranja hiše Matije Jagra v Komenskega ulicah, ker je dobil informacijo, da se začne s podiranjem te hiše dne 1. avgusta t. I. Ostale točke dnevnega reda so se vršile v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. junija. — (Ljubljanski „Janičarji" .) Prijatelj našega lista nam piše: Na praznik sv. Rešnjega telesa stali so pravi pravcati janičarji, mej njimi veliko Janezov, v Trubarjevih ulicah do sv. Jakoba trga. Stali so lepo razvrščeni, kakor je primerno šolarjem in se v hladni senci razgovarjali. In glej čuda, slovenske besede slišim zopet in zopet, a nobene nemške, dokler ne pridem do neke nad-zorovalne gospodične učiteljice, katera mi je na moje vprašanje, katera šola stoji ob razvalinah nekdaj BahovČeve hiše, odgovorila: „Prosim, gospod H§mMT D*1!* v prilogi. ~^M» Priloga »Slovenskemu frarodp" ftt. 130, dnć 11. junija 18«8. p. d. daa ist die stadtiscbe deutsche Knabenvolks-schole*. Na mojo opomnjo : „Gospodična, to vendar ni mogoče, moja soproga je priča, da vsi fantje le svoj lepi slovenski materni jezik govore, a nobeden nemški", odrezala ae je dotična gospodična: „Je že tako — nemški ne znajo — so pač janiČarji". Zabeležil sem ad perpetuam memoriam ves pogovor, sosebno odgovor vrle gospč. učiteljice in se le čudim tistim slovenskim starišem, ki še vedno pošiljajo svoje otroke v »nemške* sole na Kranjskem, katere bi bile sicer prazne, zlasti v okrajih, kjer ima, kakor v Ljubljani, nemški „šulf rein1* nastavljene svoje pasti in zanjke. Mestna občina ljubljanska je prisiljena vzdrževati nemško deško in dekliško šolo. O tem se je že mnogo pisalo, a vsled tega, na zahtevo naših Nemcev (?) izdanega nkaza c. kr. vlade, morajo tudi slovenski davkoplačevalci prispevati k troškom za vzdržavanje nemške deške šole dasi jo obiskujejo le otroci slo venskih starišiv, dočim hodijo maloštevilni dečki nemške narodnosti v šulvereinsko šolo. Mimogrede bodi omenjeno, da tudi to šolo obiskuje mnogo slovenskih otrok, ker se njih, svoje slovenske narodnosti ne zavedajoči se stanši dajo zapel t nt i po nemških agentih, obljubljajoči!), da na tej šoli ni treba plačevati šolnine, in da dobi vsak šolar vse šolske potrebščine zastonj. Iz vsega tega sledi naravna dolžnost poklicanih faktorjev, preiskati natančno, j« li pri obstoječem položaju za ljubljansko mesto poleg „echulvereinske šole*4 potrebna še posebna nemška deška šola, v kat«ri ni nemških otrok, kakor se je to na drastičen način pokazalo pri procesiji na praznik sv. H T. Skrajni Čas je, da se ganejo ithk z bremeni preobloženi davkoplačevalci. Pred 18. leti sem zavrnil — dok z uvodni članek rajnkega „Laib TagbLtta", tedanjega ure nika dr. Kraussa z opazko: Wir Slovenen sind die Herrn im Lande itd. in na tem stališču sto jirno tudi danes, ko se mi je nekdo pritoževal „W e kdnnen s ch die k. k. Gencbte in K ain on-tersteben, mir sloveniche ,Actenw znzustellen, da ich doch ein Deutscher bin". Primeren odgovor in pouk seveda ni izostal. Povdarjati je zopet in zopet: Vigilantibus jura! — — (Občinski svet) imel bo v sredo dne 15. junija t. 1. ob šestih popoludne izredno sejo. Dnevni red: I, Predsedstvena naznanila. II. Finančnega odseka poročili: o županovem dopsu glede začasnega pokritja stroškov za „Gasilni dom"; o nakopa za stavbišče »gasilnega doma" potrebnih 387* 12 ma sveta od posestnice Sidonije Schreveve. III. Stavbnega odseka p roč lo o razpisa zidarskih del za „ gasi I ni dom". — (.Prešerna spomenik v Ljubljani?') se imenuje lepa pesem, katero je zložil veliki ča-stitelj Prešernov, proslavljeni naš pesnik Josip Stritar. Proizv d se bo prodajal po 10 k?, v korist Prešernovemu spomeniku. Dobiti jo bode pri pred sednikn za nabiranje doneskov za Prešernov spo menik, g. županu Ivanu H r i b ai j u Rodoljnbje izven Ljubljane naroča naj po več proizvodov skupno in želeti bi bilo, da ae v posameznih krajih na čelo temu prizadevanji postavi požrtvovalen rodoljub, ki bi za stvar vnemal svoje sokrajane in za večje š'evilo skupno odpošiljal denar. Slovenci! Pokažimo sveta, da se zavedamo, kaj n»m je Prešern, on, ki je vreden, da se ga imenuje poleg največjih pesnikov svetovne literature, in vsak darnj svoj obo los za spomenik, ki naj ae kolikor mogoče krasno in ponosno dvigne iz tal v središči Slovenije, v beli Ljubljani ! Proroku naših boljših dnij, ki je v otožni nekdanjosti pel: „da vremena Kranjcem bodo se zjasnila", postavi celokupni narod slovenski spomenik, ki bo vreden njegovega velikega duha I — (Okrajna učiteljska konferencija slo ▼enakih in nemško slovenskih ljudskih sol v Ljubljani) Hode v ponedeljek, dne 4. malega srpana 1898 I. ob 8 uri dopoldne v telovadnici I mes'ne deske petrazrednice v Komen-skegs ulicah Št. 13. Dnevni red: A. Slavnostna seja v proslsvo petdesetletnice Nj. Vel presvetlega cesarja Franca Jožefa I. I. Kako se je razvijalo in kako je napredovalo mestno ljudsko šolervo od I"ta 1848—1898 Slavnostni govor gospoda c. kr. okrajnega Šolskega nadzornika prof Fr. Le v ca. II Kako praznuj šolska mladina v Ljubljani petdesetletnico Njegovega Veličanstva. Poročilo mestnega učitelja gosp. Jakoba Dimnika III. Uda-nostna izjava mestnega nčitelstva. IV Cesarska pesem. B. Konferencija. I Naznanila in opazke c kr. okrajnega Šolskega nadzornika prof. Fr. Leve a o šolstvu njegovega nadznrovalnega okraja II. Izbir učnih knjig in beril za iolnko leto 1798/99. Šolska vodstva, ki žele* učnih knjig in beril v prihodnjem šolskem letu kakšne premembe ali ki žele uvesti kakšno novo očno knjigo raj do 2 6. rže nega cveta t. 1. pošljejo c. kr. mest- nemu šolskemu svetu utemeljena predloge, drugtče pa negativno poročilo. III. Poročilo kniižoičoega odbora o stanju in računu okrajna učiteljske knjižnice. IV. Nasveti o naknpu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. Dotične nasvete je najkasneje do 26. rženega cveta t. I. p smeno prijaviti načelniku knjižničnega odbora gosp. nadučiteju Jos. Maierju. V. Volitev treh odov knjižničnega odbora za šolsko leto 1898/90. (Do, za šolsko leto 1898/99. (Doslej so bili udje stalnega odbora gg. nadučitelja Fr. Rak tel j in Jos. Maier, g. učitelj A. Razinger in gospodična nadučiteljica K Gusl.) VII. Samostalni predlogi, ki jih je najkasneje do 26. t. m. pismeno zglasiti pri stalnem odboru. — (Jutrišnji popoludanski izlet „Sokola" ▼ Medvode) utegne postati prav zabaven, ako bode vreme ugodno. Sokoli odkorakajo točno ob 2. uri popoludne iz telovadoice ter dospejo v Medvode okolu 4. ure. Drugi izletniki, ki sa pridružijo, pridejo z vlakom, ki odhaja ob 4. uri iz Ljubljane, ob 4 uri 19 min. v Medvode. Sokoli bodo izvajali mej potom in v Medvodah razne redovne vaje, ljudske igre, igre z žogo itd. Za zabavo bode skr bel izborni tamburaški klub „Zvezda", ki kot člen ,Sokola" sodeluje prijazno pod vodstvom g Gorjanca. Gosp. Jarc pa bode poskrbel vse potrebno, da bodo izletniki kar možno dobro postrežem. Treba je torej samo, da se „Jupiter pluvius" ne ozira preveč na Medarda in naredi jutri enkrat „ nedeljski počitek", kateri mu prav od srca privoščimo, sebi pa šs bolj ! Na svidenje torej jutri popoludne pri Jarcu v Medvodah I — (Za izlet nGlasb Matice" v Zagorje) se delajo vsestransko najobširnejše priprave. — Ravnateljstvo južne železn ce je vožnjo ceno v toliko znižalo, da velja vožnja v Zagorje in nazaj 90 kr. za osebo Odhod iz Ljubljane je z mešanim vlakom ob polu 7 ure zjutraj, vrnitev pa z osebnim vlakom ob 10. uri zvečer. Za izletnike bodo pripravljeni posebni vozovi. — Na zagorski postaji bo pričakoval pevce, katerih se je oglasilo že krog sto in druge izletnike občinski zastop in narodna društva, mej njimi „Zagorski Sokol* korporativno z zastavo in godbo. A ne samo impozanten sprejem se priredi gostom ; vrli zagorski rodoljubi skrbijo zato, da bo ves dan »Matičarjem" pretekel naj prijetnejše in da se bodo z zadovoljstvom vračali v Ljubljano. O požrtvovalnosti narodnih Zagorce v prča že to, da bo za vse izletnike dovolj voz do idilično lepega kopališča Medije popolnoma brezplačno na razpolaganje. — Tovarne, premogo kop in druge industrijalne naprave, romantiška lega in narodna probujenost kraja, krasna slovenska pesem, vesela družba in dobra zabava — obilo zanimivega in prijetnega, utile et dulce, Čaka izletnikov, in kakor bo dan 19. junija za Zagorje in okolico nenavaden narodni praznik, tako bo vsak izletnik ta dan lahko prišteval k svojim najlepšim spominom. — f .Slavčeva" ljudska veselica) Opozarjamo na jutrišnjo veliko ljudsko veselico pevskega društva .Slavec" na Koslerjevem vrtu, katera zbog svojega vzporeda obeta mnogo zabave. Gosp. Benčan in 11 let ni deček iz Celja nastopita v treh oddelkih, v povsem novih točkah iz telovadskih in atletskih vaj. Izmej pevskih točk je posebno omenjati velicega zbora „M o r e" s s prem-ljevanjem orkestra. Vojaška godba sama pa igra več slovenskih in slovanskih točk. Omenjeno bodi, da je imelo društvo .Slavec" to veselico prvotno že za preteklo nedeljo določeno, ali z ozirom na dirko in Seleč mejsebojnega solidarnega postopanja narodnih društev, jo je preložilo ns jutrišnji dan. Začetek veselici je ob 4. uri popoln, i ne. A*o bi bilo vreme neugodno, vrši se veselica prihodnjo nedeljo, dne 19. t m. z istim vzporedom. — (I. ljubijanako kolesarsko društvo ▼ Ljubljani^ piiredi v nedeljo dne 3. julija t. I. ob 3 uri popoludne svojo I narodno dirko, na slovenskem dirkališču v Ljubljani Natančni vaporei, ki bode obsegal 7 do 8 voznih točk, sprejem gostov, koncert itd. se kasneje naznani. — (Veselica šentjakobsko trnovake ženske podružnica sv. Cirila in Metoda) bo v nedeljo dne 10. julija t. I na vrtu Virantove gostilne, pri neugodnem vremenu v gostilniških prostorih. Prosi se, da bi se narodna društva na to ozirala, da ne bo nepotrebne konkurence. — (Uradniško konsnmno društvo ljub ljansko) imelo je 7. t. m. v Hafnerjevi pivarni svoj letošnji občni zbor, katerega ae je udeležilo lepo število Členov. Ko je načelnikov namestnik vitez Zitterer naznanil, da so iz predatojništva izstopili gg. načelnik marki Gozani, vitez Janu schovvakv in dr. pl. Valenta, iz nadzormštva pa g. Hugo Hohn, poročal je tajnik g. Ferdo To-mažič o gospodarstvenom delovanju društva v upravnem letu 1897. Koncem pretecenega leta imelo je društvo 327 členov z vplačanimi deležnimi vlogami v znesku 11.861 gld. 34 kr. Dobička bilo je 746 gld. 68 kr., ki se po sklepu občnega zbora razdeli takole: 575 gld. 53 kr. kot 5*/a dividenda, 90 gld. kot remnneracije, 81 gld. 15 kr. pa se izroči rezervnemu zakladu, ki je narasel sedaj na .o. 1431 gld. 9 kr. Blagaj nični promet znašal je 78.269 gld. 81 kr. Občni zbor odobril je gospodarstveno poročilo in računski zaključek. V nad-zorništvo bili so izvoljeni gg.: Gangl, dr. Jan, Svetek Ivan in Topolanskv; v načelništvo pa gg.: Armič, Karlin, Kobau, Mandelj, Palčič, Pucibar in Tomažič. Končno sklenil je občni zbor, da je društvena pravila spremeniti tako, da se uvede kon-sumna dividenda, t. j. naj se čisti dobiček mej člene razdeli v tisti meri, v kateri so tekom leta nakupili blag t v društveni zalogi. — (Redarske vesti.) Občinski svet je v tajni seji dne 7. junija imenoval za nadstražnike dosedanje mestne policijske stražnike: Ivana Ažmana, Lovrenca Breznika, Štefana Goričana, Jerneja Paplerja. Jakoba Podreberšeka in Alojzija Slanovca, definitivnimi mestnimi policijskimi stražniki pa so bili imenovani dosedanji provizorni stražniki : Lovro Demšar, Ivan Gašperlin, Jakob Gerčar, Martin Hudales. Franc Klanšičar, Miha Korenjak, Franc Okički, Frar.c Pol-čar, Matija Vrhovnik in Fran Vrečar. — (Uradne ure) c. kr. poštnih uradov v Ljubljani 3 (Vodnikov trg), 4 (Stari trg) in 5 (TJdmat) so ob nedeljah, počenŠi z dnem 12 junija, dopoldan od polu 9. do poln 12. ure (do sedaj od 8. do 1. ure) in popoldan od 3. do 4. ure. — S to odredbo poštnega ravnateljstva v Trstu je omogočeno tudi ob nedeljah popoldan oddajati navadne in brzojavne nakaznice, kar do zdaj v Ljubljani sploh ni bilo možno. — (Glas iz občinstva I „V nočni tmini na razsvetljavo upajoči davkoplačevalci na Ižanski cesti" nam pišejo: Ker se večkrat pripeti, da zaide v našo stran kak volk ali celo kak strah in se potem vsa stvar v časnikih lepo popisuje, si štejemo v dolžnost, ne iz bojazni pred strahovi, ampak iz skrbi za javni blagor in za javno varnost, prositi, naj se Ižanska cesta vsaj toliko razsvetli, da bo možno pred sebe videti, in da ne bomo več drug ob druzega zadevali. Za sedaj naj zadostujejo te vrstice. Davkoplačevalci na Ižanski cesti npamo, da naš glas ne ostane glas vpijočega v puščavi. — (Izpred porotnega sodišča) Včeraj vršili sta se pri tukajšnjem porotnem sodišču dve obravnavi. Pri prvi bil je 20 let stari posestnikov sin Andrej Oblak iz Kladja obtožen hudodelstva uboja. Obtoženec trosil je o nmrlem Luki Trčku razne obrekovalne govorice, češ da se ta hoče poročiti s svojo sestro in da je v to svrho že prosil škofovega, oziroma papeževega dovoljenja. Trček pozval je Oblaka dne 25. aprila, ko sta šla iz Ce-stnikove krčme v Podgori domov, na odgovor. Pričel se je prepir, pri katerem je Trček obdolženca sunil v nos. Oblak pobral je na to kamen ter ga Trčku b tako silo zagnal v glavo, da se je le - ta zgrudil in nezavesten obležal. Trčku počila je lobanja in umrl je vsled te poškodbe dne 6. maja v ljubljanski bolnici. Obtoženec, ki dejanje priznava, bil je obsojen na 19 mesecev težke ječe, poostrene z jednitn postom mesečno. — Pri drugi obravnavi bil je kovaški pomočnik Matija Grohar iz Področja, ki je bil obdolžen hudodelstva uboja, od obtožbe oproščen. S to obravnavo bila je porotna sesija končana. — (Policijske vesti) Mestna policijska straža je aretovala v mesecu majniku 206 oseb in sicer zaradi postopanja 60, zaradi izgredov in kaljenja nočnega miru 56, zaradi beračenja 18, zaradi prestopka tatvine 14, zaradi hudodelstva tatvine 13, zaradi pijanosti 11, zaradi reverzije 10, oseb brez stanovališča in izkazitve 9, zaradi prestopka § 5 vlačugarskega zakona 4, zaradi pregreŠka po § 8 kaz. zak. in po § 48 voj. zak. t. I. zaradi nameravanega izseljevanja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti 3, zaradi prestopka so vodstva 3, zaradi zasledovanja v policijskih listih 2, zaradi hudodelstva goljufije 1, zaradi prestopka goljufije 1 in zaradi prestopka lahke telesne poškodbe 1. C. kr. deželnemu sodišču se je izročilo 19, c. kr. okrajnemu sodišču pa 56 oseb. Odgonskim potom se je odgnalo 44 oseb. Tatvin se je ovadilo 21. Vrednost ukradenih rečij je znašala 311 gld. 58 kr. V 12 slučajih so bili storilci znani ali bo se poizvedeli. Mestni policijski stražniki so napravili 475 ovadeb, mestni policijski detektivi pa 71 ovadeb. Vseh vlog je imel mestni policijski urad 1452. — (Zdravstveno stanje v Izubijani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. maja do 4. junija kaže, da je bilo novorojencev 27 (=40 09 %o) mrtvorojenec 1, umrlih 24 (= 35*64 °'0O), mej njimi jih je umrlo za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organv 1, vsled mrtvo uda 1, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bil tujec 1 (=4 06%)» zavodov 6 (=25%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škar-latico 1, za vratico 2, za t radiom o m 2 osebi. — (Odgovor finančnega ministra Kaizla na nepodano interpelacijo) o nekih kamniških razmerah bi se glasil: Ni rea, da sta bila za volitev komisije za odmerjenje osebne dohodarine v II. razredu kandidata trgovcev gg. Luka Bergant in I. Močnik, in ni res, da je višji davčni nadzornik Tauzher šel k okr. glavarju Friedrichu in k davkarju Rotterju, ter jima naznani), da ju bo obvestil, ako bi bilo treba udeležiti se volitve, da zmagata protikandidata davkar Mazuran z Brda in višji davkar v p. Potokar. Ni res, da sta bila Ma-znran in Potokar kandidata višjega davčnega nadzornika Tanzherja. Ni res, da sta glavar Friedrich in davkar Rotter glasovala za ta dva kandidata. Ni res, da so imeli vsled tega kandidatje jednako število glasov in da je žreb odločil za Mažurana in Potokarja. Ni res, da se je v komisiji za odmerjanje osebne dobodarine zahtevalo, naj se prebere, koliko je kdo pripoznal dohodkov in ni res, da tega višji davčni nadzornik Tanzher ni storil, da bi to predolgo trajalo in da je že vb« sestavil ofi-cijal Exl Ni res, da je komisija tako površno razpravljala, da še vsak ud komisije ni vedel, o kom se govori in glasuje. Ni res, da se je osebna do-bodarina odmerila skrajno svojevoljno in nepravično. _ Res pa je, da bo treba po kamniških uradih z raskavo metlo pomesti. — (Nadvojvoda Leopold Salvator v Mo kricah ) Brigadir 13. topničarske brigade v Zagrebu, nadvojvoda Leopold Salvator, izbral je za-se in za svojo rodbino krasne Mokrice za letovišče v lepem kotu Dolenjske ob „straži hrvaški*. Ker izletniki iz Kranjske, Štajerske in Hrvaške v velikem številu pohajajo park in grad mokriški, naprosila nas je gospa baronica Gagern-Auersperg, da tem potom naznanimo slavnemu občinstvu, da vstop v park in grad od 20- junija do konca septembra ni dovoljen. — (Klub slovenskih biciklistov Kamnik in okolica) priredi dne 29 t. m. dirko na pregi mej Vranskim in Domžalami, kakor tudi veselico v Kamniku. Vstop k dirki dovoljen je samo onim členom, kateri so bili do 9 t. m. kot udi prijavljeni in sicer z vlogo 5 kron, katero blagovoli vsaki do 20. t. m. tajniku g. Polaku poslati Vsled tega opozarjamo vse gg. Člene, da blagovolijo zaostalo mesečnino kakor vsprejem do 20. t. m. vrstiti — (Gasilno društvo in občina v Gorjah) priredita dne 19. junija blagoslovijenje v proslavo cesarjevega petdesetletnega vladanja ustanovljenega gasilnega doma. Pri neugodnem vremenu se slav-nost preloži na dan 26. junija. — (Vipavska Železnica.) Politični obhod proge do 20 km se bo vršil od 4 do 9 julija. — (Volilni shod na Vranskem.) kateri se je vršil na binkoštni ponedeljek, je izrekel poslancu Zičkarju zaupanje, poslancu dr. Grego rc u pa grajo in obžalovanje radi njegovega govora o nemškem državnem jeziku ter nezaupnico kot predsedniku „Slovenskega društva". — (Poštni pečati na Štajerskem.) „Dom." poroča, da je trgovinsko mioisterstvo po poštnem ravnateljstvu vprašalo vss poštarje, kake pečate in tiskovine imajo in kake so ondotne razmere. To vprašanje je popolnoma nepotrebno. Slovenci na Štajerskem imajo pravico zahtevati, da se rabijo na celem južnem Štajerskem dvojezični počati m ae bodo lepo zahvalili, Če bi v tem obziru bilo me-rodajno mnenje poštarjev o vladajočih razmerah. Razmere mora mioisterstvo samo poznati, če pa vzlic temu šele vprašuje poštarje za njih mnenje, je dokaz, da išiče novih ponaočkov, kako še nadalje kratiti Slovencem njih pravice. — (Praznik nemške kulture) je bil v Celju rn.iur.io nedeljo, ko so prišli tja vrli „Triglavani". Na „Narodnem domu" razobešene zastave, slovenske in cesarske, so žnpana Stiegerja tako prestrašile, da je poslal v „Narodni dom" ukaz, naj se zastave odstranijo, češ, da je mesto „grozno razburjeno*. Stiegerjev ukaz se seveda ni izpolnil in zato so županovi somišljeniki sklenili, uprizoriti demonstracijo. Zvečer se je pred „Nar. domom" zbrala vsa celjska fakmaža in poskušala naskočiti „Narodni dom". Konaignirano je bilo vojaštvo, red pa je vzdrževalo 15 orožnikov. Nemci so skuhali svoj namen vzlic orožnikom doseči, tako da so bili orož niki primorani, odgnati šest največjih razgrajačev, mej njimi dva Stiegerjeva komija, v zapor. — Odbor „Slovenskoga pevskega društva 8 sedežem v Ptuji*) sklenil je prirediti letošnjo pevsko alavnnat v Celji v nedeljo, dne 14. avgusta, in določil sledeče skladbe: 1. .Jadransko morjea, moški zbor, Hajdrih. 2. „Pozdrav", m>šan zbor, Foerster. 3. „Križaci na morji", mešan zbor, Bendl. 4. nAve Marija", šesteroglasen mešan zbor s sprem ljevanj*m orkestra, Foerster. 5. „Domovini*, moški zbor, F. S. Vilhar; novost, od društva s častnim darilom nagrajena skladba. 6. „ Domovi ni", mešan zbor, L Pahor; novost, od društva s častnim darilom nagrajena sklad b a. Odbor si je svest, da je storil svojo dolžnost; priskrbel je za koncert dve novi skladbi s svoječasnim razpisom dveh častnih daril, izbral za veliki koncert v vsakem obzira ugoden kraj. in odredil koncert v olajšanje oddaljenim go- stom na jako priličen dan. Povoljna izvršitev in končni srečni uspeh 14. avgusta pa zavisi od požrtvovalnosti in uneme čč. gg. poverjenikov, raznih slovenskih pevskih društev, pojedinih pevk in pevcev. Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptnji, osnovano na najširši podlagi, ne razpolaga na svo jem sedežu v Ptuji s številnim in znamenitim pevskim zborom, ker so se razmere od njegove ustanovitve do danes korenito, društvu na škodo pre-drugačile, njegova moč temelji v njegovih pravilih, sloni na njegovi širni organizaciji. Tužne narodne razmere po ponemčenih spodnještajerskih mestih in trgih zahtevajo neizogibno in nujno obstanek društva s lahko gibljivim aparatom, ki prireja koncerte zdaj tu, zdaj tam, in če bi takšnega še ne bilo, moralo bi se z ozirom na narodne koristi takoj ustanoviti. S tega stališča in z ozirom na sijajne in vidne dosedanje uspehe našega društva prosimo vse da vršijo svojo narodno dolžnost s krepkim sodelovanjem in podpiranjem društvenega namena Gospode poverjen ke in iste gospode, kojim smo poslali nabiralne pole, prosimo uljudno, da blagovole* pole z nabiralnimi doneski vrniti najdalje do 8 avgusta, da nam je mogoče napraviti račun. Blagovolite sprejeti za Vaše sodelovanje in izdatno podporo zagotovilo odličnega spoštovanja in domoljubne zahvalnosti. — V Ptuj', mesesa maja 1898. — Za odbor : Dr. Bela Stuhec, t. č. predsednik. — (Čitalnica v Brežicah) priredi v nedeljo, dne 19. junija t. I. na vrtu „Narodoega doma" veliki koncert z jako odbranim raznovrstnim vzpo-redom. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 50 kr ; kmetje plačajo po 20 kr. Ob neugodnem vremenu bode koucert v dvorani. Godba c in kr. pešpolka nadvojvode Leopolda štev. 53 iz Zagreba. — (Koroški novičar ) 0Vinski svet v Celovcu se je že zavzel za razpuščeni mestni zbor v Gradcu v izvanredni seji dne 3. t. m. Vtakniti je seveda moral svoj nos vmes, a če srečno, je drugo vprašanje. — Zanimiv" izkopine na gosposvetskem polju so sedaj vendarle prišle v last deželi. Vrs svet ondi je kupil deželni odbor za 2500 gld. On dotna jama se bode začasno zsgrebla s prstjo in krasna mozaična tla šele vzdignila v poznejšnjem času. — Zadnji .Mir" poroča, da je razpisana služba okrožnega zdravnika v Grebinju, kjer bo imel opra viti zgolj s slovenskimi prebivalci, a v razpisu se ne zine ni besedice o znanja slovenščine. — Ravno tako je prazno drugo mesto učitelja v Lipi nad Vrbo. Tudi tu se gospodom v Beljaku ne vidi potreben slovenski jezik. Pravična mera pa ko- I roške razmere so pač dve popolnoma si naspro-■ tujoči stvari. — (Posl. grof Alfred Coronini) se ni od- | povedal državnozborskema mandata, a pisarjenje j nemških listov, da ga ni nikdar na Dunaji, je po-j vsem neosnovano. Zadnji čas ga ni bilo na Duuaju, i ker mu je to zdravnik prepovedal, sicer pa je bil i jeden najmarljtvejših poslancev. Goriški Slovenci i žele, da bi grof Alfred Coronini ostal še nadalje ! njihov poslanec. — (Razpisane službe) Mesto nadzornika v ženski kaznilnici v Begunjah ali kje drugej. i Prošnje do 14. junija pri najvišjem drž. pravd ' n»št 'U v Gradca. — Mesto drž. pravdnika v Ljub ! ljani ali njega namestnika. Prošnje do 15. junija pri najvišjem drž. pravdništvu v Gradcu. — Mesto j deželnega sodnega svetnika pri c. kr. okr. sodišču 1 v Celju. Prošnie do 2 0. junija pri predsedstvu ! omenjanega sodišča. — Mesto učitelja slov e n -• ščine in pedagogike na ljubljanski pri pravnici. Prošnje do 2 5. junija pri c. kr. mi-nisterstvu za uk in bogočastje. — Pevsko društvo „ Ljub1 j * na" tu išče društveneg« slogo z letno plačo po dogovorn. Prošnje do 26. junija. * (Frančišek Palackv ) Dne 14. t. m. bode sto let, da se je naredil v vasi Hodslavicich pri Freistad'u na Moravskem veliki češki učenjak Palackv. Broj njegovih slovničarskih, besednjaškib in literarno zgodovinskih del je ogromen. Cehi mu postavijo 14 t. m. krasen kip. * (Ogerski žandar j i streljajo rum unske kmete!) V Daalu, v neki občini blizu KoloŠa, so gnali kmetje v sredo popoludne svojo živino na pašo na travnik veleposestnika Bereczkega. Ker tega Bereczki ni dovolil, je poklical žandarje. A kmetje se niso hoteli umakniti. Tndi Župan in župnik sta se upirala žandarjem. Zato so žandarji streljali! Smrtno ranili so 10 ljudij, mej temi župana, župnika, cerkovnika in zapriseženca ; tri osobe eo na mestu umrle. Ubito pa je bilo tudi troje živine. * (Podjetne deklice) Iz „Doma Frana Josipa", karmeličanskega odgajališča v Graupenu pri Toplicah je pobegnilo nedavno pet deklic v starosti od 12 do 15 let. Poskakale so z okna preko zidu ter so se peljale po železnici v Dohcovo-Podmokli. Tu so vprašale delavce za najkrajšo pot v Berolin, kjer stanujejo njih stariši ter se pripeljale do postaje Kulm. Tu jih je ustavil načelnik postaje, jim dal prenočišča ter jih drugi dan izročil županstvu- Ljudstvo v Kulmu je zbralo deklicam potrebnega denarja za nadaljno potovanje in odpotovale so v spremstvu v Berolin Za vzrok tega bega so navedle deklice I strogo postopanje v zavodu in slabo brano. * (Lastnega očeta!) V vasi Podzviza v Bosni se je dogodil nedavno grozen čin. P. Lukić je legel k počitku ter zaspal. Tedaj se mu je približal sin Jovo, držeč v roki samokres. Hudobni sin je že nameril < četu v glavo V isti hip pa ko je sprožil, se mu je zganila roka. Temn slučaju se je bilo zahvaliti, da ni sin umoril lastnega očeta. Ranil ga pa je vender-le v desno roko. Oro niki so kmalu dobili zločinca v svoje roke. Izročili so ga sodišču. * (Štrajk beračev.) V rusko poljskem mestu Sieradz je navada, da hodijo berači vsaki petek od hiše do hiše, in povsod dobi po dva krajcarja. Pred kratkim pa so vsi berači nenadoma izostali, čemur se prebivalci mesta niso mogli dovolj načuditi. Toda uganjka je b la kmalu rešena. Berači so poslali odposlanca, kateri je v vsaki hiši izjavil, da se izselijo vsi berači, kakor hitro ne privolijo vsi prebivalci dati jim vsak petek po štiri krajcarje, mesto po dva. Da bi Sieradzane ostavili vsi berači, to se jim je zdel« prevelika nesreča. Kdo bi potem za nje molil? Ugodili so beračevim zahtevam, kateri molijo seveda sedaj še jedenkrat toliko za svoje pobožne dobrotnike. * (Velik požar) V Voronešu na Ruskem je zgorel nedavno največji ruski parni mlin z vsemi stranskimi poslopji, kjer je bilo spravljenega ogromne množme olja in surovih pridelkov. Škoda se ceni nad dva milijona rabljev. * (Nasledki dirke.) Pri srbski dirki od Niša do Belgrada, katere se je udeležilo 37 častnikov, je dobtl nadporočnik S v a b i č prvo darilo; toda zbolel je takoj vsled prevelikega utrujenja. Istotako je vsled dirke nevarno bolan ministrov sin Audonovič. Rit mojster Milic pa je umrl pol ure po svojem prihodu v Belgrad. * (Strašen umor.) Pred par dnevi je umoril v Haagu artilenjHki stotnik iz osvete svojo soprogo in pet njenih prijateljic, katere so bile ravno isti čas slučajno pri njej. Potem se je morilec zastrupil; umrl je takoj. * (Radi usmiljenja na smrt obsojen) Španski p-snik don Jose Riznl je imel z ustaši veliko usmiljenje, zato je napravil več liričnih pesnij, v katerih je opeval žalostno osodo filipinskih ustaše v. Da so se te pesni hitro razširile ter postale naravnost narodne, je umevno. Ko je za vse to iz vedel vojaški guverner Manile, je dal pesnika kot veleizdajalca zapreti, baš ko je bil s svojo nevesto na izprehodu. Zaman bo bile vse prošnje, vsa posredovanja, don Jose Rizal je bil na smrt obsojen ; izpolnila se mu je samo zadnja in jedina želja: poročiti se je smel v ječi s svojo nevesto; v nekaj minutah se je poslovil od svoje mlade žene, potem je šel na morišče. * (Velikan.) V New-Yorku biva mož, ki tehta 818 funtov; rojen je bil I. 1850. v Curihu. Delati seveda ta velikan radi svoje debelosti ne more nič; kaže se za denar, kar mu prinaša lepih dohodkov. Svoj čas je bil nadzornik v neki pivarni, a moral je ta posel opustiti, ker se že skoro ni mogel več premikati. Menda je izpil preveč — piva ! Darila i Podporno društvo za slovenske visoko šolce v Gradca. 10. izkaz. 100 gld. je izročil hlagajnikn velećastiti gosp. deželni odbornik Fran R o b i č , ki jih je nabral med svojimi prečastitimi kolegi v drž. zboru. K tej svoti so darovali: 10 gld. veleč. g. dež. odbornik Fr. Robič, c. kr. profesor, posestnik, dež. in drž. poslanec; po 5 gld. veleč. g. L. E i n s p i e I e r, kanonik in drž. poslanec ; veleč, g. dr. Andrej Ferjančič, c. kr dež. sod. svetnik, drž. poslanec in podpredsednik drž- zbora; veleč, g. dr Ant. Gregorčič, sem. prof. dež. in drž. poslanec; veleč. g. dr. Lav. Gregorec, kanonik, dekan, župnik in drž. poslanec, veleč. g. dr Ivan i Krek, sem. prof, dež. in drž. poslanec, veleč. g. j Jos. Košar, drž. poslanec; veleč. g. dr. I. Peric, drž, poslanec; veleč. g. Viljem Pfeifer, dež. in drž. poslanec; ve|»č. g. I. Po g a č n i k , c. kr, poštar, dež. in drž. poslanec; vt-leč g Fr. Po v še, veleposestnik, dež. odbornik in drž. poslanec; veleč. g. I. Spinčič, c kr. prof in drž poslanec; veleč. g. dr. Ant Sto-jan, drž. poslanec; veleč. g. Fr. Suklje, c. kr. dvorni svetnik in drž. poslanec; veleč. g. dr. I. Vukovi č, drž. poslanec; veleč, r I. VVachnianjn, drž. poslanec; veleč, g J VV i u n i c k i, drž. po« slanec; veleč. g. Jožef Z i <" k a r , župnik, dež. in drž. poslanec; veleč, g dr. Ignacij Žitnik, drž. poslanec — Za ta preblaga darila izreka odbor najprisrČnejšo zahvalo. — Nadaljni prispevki naj se blagovolijo pošiljati t. č. blagajniku g prof. Fran Železinger - ju, Gradec, Zinzendorfgasse 32. Za spodnještsjerski jubilejski zaklad so plačali nadalje: Sl<»vni okrajni zastop Ljutomer* skji 200 kron; si. občina Sv. Jeronim prt Vranskem 10 kron; si. posojilnica v Gornji Radgoni zopet 40 kron; slavna občina trg Braslovški 30 kron. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Matilda Sebenikar v Rakeku 10 kron, katere je v Sarajevu g. Dragotin K ob le r, revisor tamošnje brzojavne postaje, nabral mej tam bivajočimi SIo- ttMT Dalje v prilogi. ~*gm Priloga Jggenjaaj Narcis« it 130. jej 11. jnnija 1898. venci sa poslanih 20 slovenskih razglednic. Živeli Trli, mej bratskim narodom bivajoči, a domovine se spominjsjoči rojaki! — Goapa H. F r a n k e, c. kr. profesorja soproga, 6 kron 10 vin., nabrane v ve seli Poljanski družbi v Ljubljani. — Iz pusice go-stilne „ Vipavske zadruga" v Ljubljani 6 kron. — Gg. I. Smid in E. Kraja v Železnikih pri izvrstni kupčiji kolesa 1 krono. — Skupaj 2 3 K 10. vin. — Živeli vrla nabiralka, darovalci in darovnike in njih nasledniki! Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Gg. nčenke mestne v i S j e dekliške šole v Ljubljani (prvi in drugi letnik) po gdč. Silvi Derčevi 20 kron kot prebitek ob majnikovem izletu na Bled. — Živele mlade čestitke pesnikove, ki so opetovano pokazale tako lepo narodno zavednosti — Dalje so poslali: Gosp. Alojzij Mesar v Javorcikn 9 kron, katere je nabrala gdč. Francika Mencinger na Boh. Bistrici; darovali so: gg. Ravhekar, Iv. Mencinger ml, Siegel, Ravnik in Val. Kos; g. Kolbe na Javorniku je prideja) Še jedno krono. — G. Antonija Planinec, soproga načelnika postaje v Divači 5 kron. — Gosp. Miha T s r j a n v Šoštanju 5 kron, nabrane v veseli dražbi. — Skupaj 3 9 kron. — Živeli rodoljubna nabiralka, darovnika in vsi darovalci ter njih nasledniki I Telefonična In brzojavna poročila Dunaj 11. junija. Avstrijska kvotna deputacija se je sjedinila nas veto vati, n a j se takisto, kakor se vse carine porab Ijajo sa skupne namene, porabijo tudi nekateri, t obeh državnih po lovicah jednaki konsumni davki. Današnja seja obeh pododsekov je trajala od 11. do polu 2. ure. Členi madjarskega pod o d s* k a so vseli gorenji predlog ad referendum, a predlog ugaja in npajo vladni krogi, da uspeh po gajsnj ne bo negativen. Dunaj 11. junija. Avstrijska kvotna de putacija je imela danes dopoludoe sejo, v kateri je izvolila pododsek sedmih členov, ki naj se v skupnih sejah s pododsckom cgerske de legscije dogovarja radi krote. V t« odsek so bili voljeni grof ScbOnborn, D u m b a , Beer, J a w o r s k i , Menger, baron S c h w e g e 1 in dr. F o F t. Skupne seje obeh pododsekov bodo danes, jutri in pojutrišnjem. Z avstrijske strani se bo predlagalo, naj ae kvota določa po konsumnih davkih. Dunaj 11. jnnija. Ministerski svet ima danes popoludne važno sejo, nanašajočo se na konferenco klubovih načelnikov, katera bo v ponedeljek in pri kateri se poskusi doseči po-raiumljenje glede glasovanja o jezikovnih predlogih. Za torek ob 10. uri dopoludne je Ja-woreki sklical sejo izvrševal nega odbora desnice. Dunaj 11. junija. ,N. Fr. Pr/ javlja, da bo imel ministerski svet jutri sejo, kateri bo predsedoval cesar sam. Od sklepov te seje Je odvisno, kako se zasufie položaj za naprej, bo li v torek imela poslanska zbornica Še sejo. Dunaj 11. junija. „W. Ztg." javlja, da je cesar sankcijoniral v kranjskem dež. zboru sprejeti zakon v varstvo planink in Blagajeve rože, in da je koncipijent Plachky imenovan koncipistom finančne prokurature. Dunaj 11- junija. Grof Alfred Coronini je umaknil svojo resignacijo na državnozborski mandat Naznanil je to .Slov. kršč. -narodni zvezi11 s pismom, v katerem izreka Členom zveze zahvalo za zanj častni sklep, prositi ga, naj resignacijo umakne. Dunaj 11. junija, Zastopnikom »Slovanske zveze" pri jutrišnji slavnosti v Brnu, kateri so danes odpotovali, se je pridružil tudi poti. Trumbić. Dunaj 11. junija. Ogerski ministerski predsednik je imel danes dolgo avdijenco pri Cesarju. Zagreb 11. junija. Danes zjutraj je bila tu velikanska nevihta. Utrgal se je oblak. Voda je preplavila vse ulice. Skoda se ceni na stotisoče. Kolonija 11. junija. „Kolu. Zeitung" Javlja, da se delajo priprave za evropski kongres, kateri naj reši Filipinsko vprašanje. Nasvetoval je ta kongres nemški cesar Viljem. Nemški poslanik Radovitz se je i španskim ministrom znnanjih del dogovoril, da sme Nemčija sama braniti v Manili živeče Nemce, ako bi ustaši mesto zavzeli. London 11. jnnija Iz Novega Yorka m poroča, da je ameriška ekspedicijaka armada, o kateri se je javljalo, da se je že pred več dnevi odpeljala na Kubo, še vedno v Tampi. Narodno-gospodarske stvar). .Slavija", vzajemno zavarovalna banka ▼ Pragi. Pod predsedstvom Jana grofa Harracha se je vršil dne 14. maja t. 1. trideseti občni zbor členov banke „Slavije". V svojem otvoritvenem govoru je grof Har-rach opozoril zbrane bančna člene na jako ugodni napredek zavoda ter konštatoval, da so tudi preteklega leta uspehi izredno ugodni, tako, da se zamore reči, da je banka „Slavija" ns višini svojega razvoja. To pa je omogočilo mirno in spora zumno delovanje vseh fankcijonarjev, kateri zavod vodijo in oskrbujejo. Govornik je naglašal, da mu je posebna radost, poročati slavnemu občnemu zboru o toli sijajnih uspehih banke. Ti uspehi dokazujejo pa tudi zmago vzajemnostnega načela ter pričajo zajedno, da češki narod, kakor sploh vsi Slovani, stoje na isti stopinji narodno-gospod a r-stvenega razvoja, kakor drugi narodi. „Slavija* si js s svojim poštenim in smoternim poslovanjem pridobila dobro ime ter zaupanje in spoštovanje tudi v onih krogih, ki so bili doslej proti njej ne zaupljivi, tako da ' toji sedaj na čelu vseh, na temelju vzajemnostnega načela osnovanih zavarovalnic. Ta zavest pa ne izraža samo ponosa, temveč služi banki tudi v navodilo za nadaljno delovanje, da se bode častito ime „Slavlje" spoštovalo i v bodoče. Po tem predsednikovem nagovoru se je vršilo zborovanje po določenem dnevnem redu. Na to je generalni tajnik g. cesarski svetnik Franjo Vlah naznanil, da je ministerstvo notranjih zadev pozvalo banko „Slavijo", naj svoja pravila prilagodi novo izdanemu zavarovalnemu regulativu. Upravni odbor pa je z ozirom na sedanji, zavarovanju ne posebno ugodni čas odločil, da spremembe pravil ni priporočati in to nadalje zbok tega, ker je mej pravili banke „Slavije" in novim zavaro valnim regulativom jako malo razlike, banka bi pa vender morala vse svoje tiskovine vnovič dati natisniti, torej je sklenil upravni odbor, da ministerski zahtevi ns ugodi ter se prememba pravil izpusti. Ta sklep upravnega odbora ju potrdil občni zbor brez vsake debate. Potem se je obravcalo o predlogu g. dra. L. Klnmparja, da se zgradi za banko „ Slavij n" dostojno monumentalno poslopje v Pragi. Generalni tajnik ces. svetnik Vlah je pojasnil, da se upravni odbor bavi s tem načrtom že od 1. 1895. ter je že obravnaval zbok dotičnega stavbišča z mestno občino praško, pa doslej ni mogel dospeti do povoljnoga sklepa, ker ni dobiti za nameravano zgradbo primernega prostora. M prodajno je pri tem i finančno vprašanje, kajti za zgradbo se smejo porabiti le taki zakladi, ki niso namenjeni za po kritje odškodnin. Potrebo takega, za banko »Slavijo1 dostojnega poslopja v Pragi pripoznava tndi predsednik grof Harrach, vender pa naglasa, da se stvar ne da kar na mah rešiti. Temu pritrdi tudi g. dr. Mil de z dostavkom, da je novo poslopje potrebno tudi iz zdravstvenih ozirov na uradništvo. Prikladen prostor za isto pa se dobi težko. Občni zbor je sklenil naposled na predlog g. dr. N o v o t n e g a , s katerim se je združil i predlog g. dr. Klumperja, da se poveri upravni odbor s pripravami za zgradbo bankinega poslopja, katerega predlogi se imajo predložiti v odobrenje prihodnemn občnemu zboru. Končno se bile dopolnilne volitve. V upravni odbor so bili voljeni: Bohumil Holeček, stavb nik v Kralj. V nokradih ; Karol Peter Keil, ravnatelj trgovinske šo'e in doceut c kr. češke teh nilke visoke šole v Pragi; J. U. dr. Josip Mi Ide, posestnik, deželni odvatnik in mestni svetovalec praški; Bohnmir Stančk, posestnik in pivovarnar v Pragi; za namestnike: Guidon Belskv, drž. poslanec in stavbenik v Pragi. Josip K oper k v. trgovec in mestni szetovalec v Pragi; za pregle-dovalce računov: Ernest Đrichts, upravni ravnatelj v Pragi, Josip M. Hovorka, pisatelj v Pragi, Avguštin Pa nt k, profesor matematike na c. kr. teh visoki šoli v Pragi m za njih namestnike: Josip Erben, ravnatelj statistične pisarne mesta Prage in Karol Hord k, stavbenik in mestni svetovalec v Kralj. Vinohradih. — Dobava oblačilnih in opravilnih pred metov za o. kr. deželno brambo. C. kr. domo bransko ministerstvo namerava dobavo raznih oblačilnih in opravnih predmetov zagotoviti potom javne konkurenco. Mej temi predmeti so tudi : konjski repovi, jopice, spodnje hlače, podkvice, kuhinjsko posodjp, sekire, notorni kolčki, krampi, lop a'p, konj ska česala, konjske odeje, napojne golide itd. Po nudbe je vložiti do 30. junija 1898 pri omenjenem ministarstvu Razglas obsezajoČ splošne pogoje in seznam d obavljaj oči h predmetov se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Listnica uredništva. O. I. Š. na D. Posiljatev je došla sele ob li,lO dop., torej ca današnji list mnogo prekasno. Po izvršitvi dtnes začetega prijavimo poalano. Prosim nadaljevanja! Zdrav! Listnica upravništva. Gg. K. G. v Nancy-ju in 8. P. v Lnneville i V Lon-donn in sploh na Angleškem nimamo nikakega naročnika. Djpiu nam bodo iako dobro doftli. Prosimo tedaj. Srčen poidrav is domovin« I Na sdar! Baiiiirjeno domade zdravilo. Vedno vedla po- Eratovanja po „MolI-even francoskem igaijs ln •sli" do-.17. u jej o uspeJni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti u teta joče, dobro znano an ti revmatično mašilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. HOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI. Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-Ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko ia podpisom. Direktno se ne pošilja manj kot 2 steklenici. 4 (5-m > Zahvala. Akad. tehn druStvo „Triglav" izreka tem potom vsem p. n. posameznikom in korporacijam, ki so je pri prireditvi izleta v domovino kakor koli podpirali, svojo naj iskrtnejao zahvalo. Posebno naklonjenost so nam iskazali: p. n. rodbina Ipavčeva v Št. Jurju in nal častni Alan dr. Benjamin Ipav i c v Gradcu, Celjsko pevsko društvo, dr. Bela Stube c in eratura 1 dež dež del. jasno 93', sa S 33-4 11* nad nnrmaloca. Od 4. ure popoludne do 7';,. ure zjutraj del, vmes bliskanje in grmenje. Duna^slca *fc>oraca. d as 11. junija 1898. Skupni državni dolg v notah..... 101 g Id. 86 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 g 80 » avstrijska rlata renta....... 121 a 85 c Avstrijska kronska renta 4°,..... 101 a Ru , Ogerska alata renta 4%....... 1*1,06 „ Ogerska kronska renta 4°/...... 99 p — B Avstro-ogerske bančne delnice .... tl3 m — , Kreditne delnice......... HM* „ 26 m London v ista........... 120« — » Nemški drž. bankovci sa 10O mark ... 58 . 82', 20 mark............ 11 # 76 , 20 frankov........... 9 „ 62 . Italijanski bankovci.....< . . 44 „ 82', „ C kr. cekini........... 6. 64 » Zahvala. Vsem, ki so nam ob izgubi natega ljubljenega s na. oziroma brata rana ljubeznivo izrekli svojo sočutje, v prvi vrsti pre-častiti duhovščini, p n. gospodom c. kr. uradnikom na Brdu, gospodom pevcem iz Moravč in Lukovice za ginljivo petje, slavnemu gasilnemu društvu na Srdu, zlasti pa njegovemu načelniku Luki Mlakarju, Županu v Lukovici, za ves njegov trud, gospodu tovarifiu Maksu Pirnatu sa pretresljiv govor, gospodom tovarišem in dijakom, kakor tudi velespo&tovanim družinam: Kersnikovi, Mazura-novi, Povsetovi in Trdinovi sa prekrasne vence, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki so se tako mnogoštevilno vdeleiili dolgega sprevoda predragega nam rajnkega, itrekamo najtop-lejo zahvalo in zagotavljamo, da .nam je bila mnogobrojna vdeležba iu vsestransko, odkritosrčno sočutje v veliko tolažbo o nali žalosti. V Praprečab pri Lukavci, 10. junija 1898. r9~s) Rodbina Fran Capuderova. Akad. ferijalno društvo „Sava" na znanja tem potom vsem bratom Savanom, Tončki £ržen-ovi k njenemu imendanu 13. junija gromovit „2ivio"! VVintgar! K BinkoStnicn praznikom se zopet otvori restavracija v Vintgarju. Za dobro postrežbo je skrbljeno. S priporočilom (83i—h) Jak. Žumer. Ces. kr. avstrijske đ& državne železnice. Izvod iz voznega redči veljaven od dne 1. Jnnija 1808. leta. Odhod Iz I,)nbljane jnž. kol. lBro*a e>» Trbli Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; Čez Selzthal v Ansse, Solnograd; čez Klein-Reifiing v Si, vr Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabid, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Iran?j; čez Selzthal v Solne grad; čez Kle'n-Reifling v Line, Budeievice, PlSSttj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlovo vare. Prag. i. Liptko, čez Amstetten ua Dunaj, — Ob 11. uri 50 m, dopoladx< osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celover. Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 8 m. popoludne oschnl vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Liubno; čez Selzthal v SoltMtred, Len«? - Oastein, Zeli ob jezeru, Ino most, Breg>nr, Curi h, Genevo Pariz; čez Klein-Roifiing v Steyr, Line. Bodsjevioa, Plzeuj Marijine vare, Heb. Fraacove vare, Karlova vnro. Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri If> mu zvečer osebni vlak v Lesco-Bled. Poleg t»ga vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. po-poludnu v Lesce-Bled. — Prog** v Vui« lueHtit le t Ho-eevje. Mešani vlati: Ob ti. uri 16 ni. zjutraj, ob 12. uri 65 m. popoludne, oh t>. ari 3'- r . s:večer — Prihod v LJubljano j. k. Preig« lm Trbiža. Ob 5. urf 4ti m. zjutraj Osobni vlak z Dunaj? vin Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karle vih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno grada, Linca, Stejra, Ausseea, Ljubna,Celovca, Bel;aka. Fransonsfaste. — Ob 7. uri 56 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Blpda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osolmi vlak z Dinaia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo1* Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, St'eyra, Pariza, Geneve C uri h a, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oaateina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri F>7 m. popolrdne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, O lovca, Franzensfeste. Pon tabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vi ik z Dunaja, Lipska, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, H ,ba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. PoltJg tega vsako nedeljo in pra/.nik ob 9. uri 5r) m. vlak iz Lesc-BIeda. — Prog« Is Novega metila In Is Kočevju Mešani vlaki: Ob 8. nri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in ob 8. ari 35 m. zvečer. — Odhod Is Ljub* IJnne d. k. y Kamnik. Ot '«. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri D m. popoludne, ob t>. uri 60 ni in ob 10. uri 96 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — Prihod v Ljubljano d. k. Iz Kamnik«. Ob ♦>. uri 56 m. zju * iT*j. ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. ari In m. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—130) «*> Uradno dovoljena I. najstarejša posredovalnica stanovanj in siniti "t&fflr G. FLUX "Sns Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporoma 1» .mhU. (''r.<| službe iskajoče vsake vrste (moake In ženike) sa tulcmj In drugod. Ia ko* Ukor uiogoce hitro In vestno poatreabo se Jamči, razločljivo, okolo 15 pa1 obsežno, kupi (912-2) A. Domicelj na Rakeku, Izurjenega odvetniškega pisarja vzprejoirm takoj; plača po dogovoru. Dr. Janko Jamsek (908) odvetnik v Litiji. Izprašan kurilec ki razume tudi mlinarstvo in žagarstvo, sa lide sa kmalu na Hrvatsko. — Ponudbe: Emmert, Oradeo, Graabach- gasse 5i). ----—-- ltOOOOOOOOOft0OOOOOOttOeiO^f « o o 0 « « « e o Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Oralu, bran«*, lopate, motili t*, krampe, vile, vsakovrstne žmkc, pile, lonci iželrzoliti in plofiče-vinasti), naigro bul krlif, rasli6na iiiitamku, te» sarsk«, Kljufavul* < nrisUu, kovHMka Iu nanJarNka oroiljn. NUMlilulki. peti, ko-vini o Iu valjano že- lfSU. v:,;i'-. ovi-iiiu lill-hiu|Mko <»ro03—24) popolna razprodaja vsakovrstne železnine ^ po tovarniških cenah, pv NajlepSa prilika gosp. trgovcem vsakovrstno železnino najcenitje si naročiti. Andr. Druškovič železarija, Mestni trg št. 9/10. o apsoooaeoooooeoaoooattasttosaaoaa oeinent, Atorje is nI rop«', «lrat*-n< j i in kemična spiralnica ► I Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4^ to stroko spada- a. | i Oene nlske. ^ 1 4 se priporoča za vsa v 1 vb9) joča dela ' Poatreiba točna. — Ljubljana, Židovske ulice št. 4. J Velika zaloga obuval <40> lastnega izdelka ta dame, gospode in otroke je vedno na izboro. Vsakeršna naročila izvršujejo ao točno in po nizki ceni. Vse mere Be shranjujejo in z&zuainenujejo. Pri zunanjih naroČilih blagovuli naj se vzorec vposlati. priporoča po ceni Hugo Ihl v Spifalskih ulicah štev. 4. /zor Alojzij Erjavec j.'zor (42) Čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča bb prečaut. duhovščini in slav. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuvitl, katera izvršuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja v od najfinejše do najpriprostejse oblike. Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec. GTJS 'ijs *mm ' SJfSjT IJ^^^JV 'ejs ^■T'ejr ■ asi ini sSj "srsi "Ef~ 13j 'srsjsrsrsj oderci izvrstne facone, najboljši izdelek B[ (45) nujconeje pri ! ALOJZIJU PERSCHE Fred Škcfljo 22, poleg mestne hiS«. Ijlarna trgovina: Stari trg } Sxata Eborl S ^ Ljubljana, Kianriškanske olice 4. C * Pleskarska mojstra c. kr. državne in * r c. kr. priv. južne železnice. H F Slikarja napisov, *% * t&avblnaka ia pohistrena pleskarja. |T * Tovarna za oljnato barve, Ink ? in pokost. (44) S Zaloga orlgluMlueu;« karbollne|si. j Maii oba za konjska kopita in usnje. -C Pekarija in slaščičarna St. 21 Jakob Zalaznik . Vegove ulica št. 12 Tu se dobiva II* rat na dan »v«its ukneno, a«lruvo in alaatno pekarsko pecivo, vseh vrst kruli na lk«, rseu kruli m prepecesee (Vanille-Zvviebak) V svojih MlaaeKrarnlunk postrezatn točno z SMSlflue|Hlni naMladnini peel voni, Ml a dol «»lom m silnimi pristnimi likerji ter z \Vr r in utli-vi noui. j ' Posebno opozarjam na fine lu-u.rg-©". priporoča po najuiajlli eeuab (4 • » "a 5 talarjev in baret. jzij Persche [ Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. j I Avgust Repič l £ Hodar -a— I t Ljubljana, Kolezijske ulice it. 16, J T (48) v Trnovem j • se priporoča slav. občinstvu in naznanja, a da izdeluje in popravlja vsakovrstne J soda Is hrastovega ln mehkega # lasa po najnižjih cenah. — Kupnja • ln prodaja staro vinsko posodo. £ ♦»»eaea♦»♦»♦»♦♦♦♦• (60) HENRIK KENDA Ceneni lepi klobuki za^ dame. Vedno sadnje novosti. Popravlja se urno in prav po ceni. Modni iurokli franki ii uitonj. "Ljubljana. » i < i i 4 i Fran Kaiser » » i Največja tovarniška zaloga prodajalec biciklov » Iz prvih tovarn. (49) Ljubljana Šelenburgove ulice 6. gmr Najbolji« urejena delav-nloa sa popravljanj« blolklov In šivalnih strojev. '"•sa 9 klobukov • • v • po najnižji ceni pri (50) J. S. BENEDIKT-u I.jitUl jima, Nlmrl trg. Tovarna poHiStTa J. J. NAGLAS Ljubljana (51) Turjaški trg štev. 7. M o h ari ilt (52) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani. Šivalni stroji po najn ižjih cenah Bicikle in druga v to otro ko spadajoča popravila izvrši dobro in osno, Vnauja aarucila Me ihdii tsfrssjeji Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (53) Poljanski nasip it. 8 (K«irbora hiši) priporoča avojo bogato zalogo dtedilnlh ognjido ■aJpriproHte|Alh, kakor tndi na|tl-n«-|All>, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami. l*oprat l|an|a liltru In po «enl. Vnauja naročila se hitro izvrfie. V Ljubljana, l> »m »J* k u cpkIb »t. IH. Tovarniška saloga šivalnih strojev in velocipedov. "\ujni/jo eene. staAsvaasi ■ »14 * snt^sntMsata^aba^] "•iclklisti!!!! Jopce, nogo vi ce pasove, kravate najceneje priporofa t %\MAlojzij Perschć J Pred Skdfijo 22 poleg mestne hiše. lev Darila za vsako priliko! Frid. Hoff mann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo nujvečjo aalogo vseh vrat žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tnle, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobre do naJflneJSe kvalitete po niskih oenah-Novosti v iepnlh, kakor tudi v stenskih urah vedno v aalogl. 56 Poprava sa tsvriojejo aajtooaajo. Sv. Petra cesta it, G Ljubljana Sv. Petra cesta št. G priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospođe in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivili havelokov itd. . Obleke po mori se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (57) l^r*£xrx Detter Xj3"va"fc>l3axiet, Stari trg* što^r. 3.. Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne slauio-reiulc« in mlatllulfe, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (58)! O eni ki zastonj ln poštnine prosto. I v največji izberi in po najnižjih cen ali trakove k vencem" z ali brez napisov v vseh barvah (59) priporoča Kari Recknagel na Mestnem trgu. 40E 0- zaradi zagotovljenja predmetov sena. s Zakupna obravnava bode a ja "3 •» o -O ■j •S p ? -5 o P« «e ■* os c a 00 o za zakupno postajo e 1 '5 a CD 0 a o Za daa od do Za nastopne približne preskrbovalne potrebščine posadkinih čet/ zavodov in deželno-brambovskih oddelkov na dan na 4 mesece slame za 340O 4500 5C00 Skopo 850 stelje 2100 gramov p o r c i j postelja -a 2 S a na m e a e c poleti I s drv a 282 423 kilogr. kubičnih metrov o a metersk. centov pozimi drv a 2_82J423 kilogr. kubičnih metrov o a Si Oh meterak. centov * * m ti b (i! • sa- s* 99 S 5 9 9» S S« -85 i« O i ■d 0 a 2 0 (0 ■J P —9 0 m rH Z —5 0 (D rt o M O (5 Gradec Schattleiten Ljubno Marein Judcnburg Bruck ob IVI url Maribor Ptuj Celje Slov. Bistrica Strass Lsjufaljana Toplice Celovec Št. Vid ob G. Beljak Trbii Malborget Predli (zapor soteske) Jezernica (zapor doline pri Raiblu) Bovec (z zaporom Bovške doline) Wolfsberg S g? Št. Peter Glandcrf Jazern ca 2 Pi Trst Koper Gorica Gradiška PulJ S* J) «8 G43 108 60 60 811 468 6 39 41 30 IV. I Vi 8 685 18 27 43G — 8 — 17 — 154 — 436 8 17 154 6 133 43 44 18 10 159 108 — 267 235 12 73 17 13 17 3 — 2 40 237 43 2514 67 168 82 70 15 8 389 40 — 8 320 — 170 804 355 151 469 9 103 — • — 152 — 458 260 _ 151 15 7 — 469 90 10 9 41 — 10 — 11 3 — 2 — 1 — 2 — 1 — 2 1 152 15 4 145 26 20 50 14 5 717 8 15 69 132 108 — 69 270 235 3 175 3 51 34 2 36 60 180 227 205 233 65 Za Polj veljajo ob strani prijavljeni speci t, premoga in koaksa za leto 1898/99. coca letna potreb-ina znaša o % 8. »v -a a -xi drv kubičnih metru v «5 tO o a Specijalni pogoji: meterskih centov 1404 18 117 123 21 18 45 1602 81 30 6 10194 570 1150 390 — — 26O0 — 130 560 — — 130 — 470 360 — 50 — 100 __ — 30 G0 2000 705 6204 12 9 780 __ 4880 45 188 _ 270 — 185 990 123 — 340 — — 33 — 96 — r> — 34 — 6 — 34 i — — 6 — 50 — 45 — 108 — — 704 — i 1492 350 e — 17 — 524 —. 1259 1416 — 10 — 29 300 — 1. Za postajo Giruilcc morejo se alternativno staviti tndi ponudbe za eventuelno zalaganje letne potrebščine sena in slame. Pri zalagalnih ponudbah imajo se ustaviti cene, vštevši užitnine in druge davščine za raeteraki cent do skladišča za seno in slamo v Gradcu. V tem slučaju potrebovalo se bode z ozirom na režijsko zalogo 10.784 7 sena, 221 slame 7 za skope, 6353 'j slame za steljo in 17G7 7 slamo za postelje. Za oddajo so določeni nastopni oddaini roki: Za seno po 1500 7 v na^s^h od avgusta do konca novembra 1898, koncem meseca decembra 1898 in jaauvarja 1899 po 1100 7 in koncem meseca fnbrnvarja do maja 1899 po 646 7; za slamo za steljo 753 7 v mesecu avgustu 1898, v mesecih september 1898 do aprila 1899 po 600 q in v nuju 1898. I. 800 q; za slamo za postelje v mesecih avgust do oktobra 1898 po 200 7, v mesecih november 1898 do februvarja 1899 po 250 q in v mesecu marcu 1899 po 167 7; za slamo za skopo po 60 q v mesecih avgust, november 1898, j mu var 1899 in 4 1 7 v mesecu marcu 1899. Pošiljatve za avgust 1898 morajo se vsekakor do 15. tistega meseca odpraviti. V ostalem pa veljajo za take ponudbe določbe, ki se nahajajo v na g)dbeni kup 2. V 4mI*iii1<*ii se izgovarja oddaja Wieserskega svetlega premoga za c. in kr. garnizijsko boln?co štev. 7, in sicer mesečno pnleti po IG q in me ečno po zimi po 292 7 pjtem za c. kr. pehotno kadetno šolo v Liebenau-u in sicer mesečno poleti po 23 q in mesečno po zimi 185 q 3 Zakupn'ku se more erarično shranišče sena in slame v Gradcu za čas pogodbe proti letni najemnini 360 gld. in zavarovanju teb objektov ter vzdržavanju objekta na svoje stroške prepustiti v najem, potem soporaba erančne centesimalne mostne tehtnice proti plačilu odškodnine za obrabo, katere visokost je pridržana sklepanju pogodbe. Najemnino z navedbo najem-sčine treba pa jh določiti izrecno v ponudbi. 4. Ako bi se za {.ostajo €■ railt'C z dnem 1. septembra 1898 vršila zakupna oidaja predmetov sena, slame za steljo, skopo in posteljp, se bod^ isti izvršba še le, ko bodo vporabljeoe vse režijske zaloge teh predmetov. 5) V postiiji Carndcc je za pekarijo potrebna množina Voitsbergskega premog* v poleg izkazani potrebščini zapopa-dena. Za pekarijo še nadalje obscoj^ča potrebščin* \Vie8frakega kockastega premoga znaša okolu 700—1000 7 na leto in je v dotično ponudbo tudi vzeti pouudbo za 10 vrsto oglja. 1. V postaji IfJlarlbor je seno v bodor;e brezpogojno večati s slamo. 2. ) Za, postajo jflttribor se vzprejemajo tudi alternativne ponudbe za zalaganje letne potrebščine predmetov s-no in slama, pri čemer so določeni sledeči oddajni roki: Za seno v avgustu ;n septembru 1898. I. vsak mesec po 1200 7. od oktobra do konca decembra 189^. 1. vsak mesec po 10OO q, slame za steljo v avgustu in septembru po 800 7, od oktour* do konca decembra 1898. I. po 580 7, in posteljne (zmedene) slame v avgustu in septembru 1898 vsak mesec po 200 7, od oktoora do konec dec«mbra 189S. 1. po 100 7, poslednje vštevši za slučaj lastne rešijfl za vezanje sena potrebno zmedeno slamo. 3. Potrebščina premoga v Mariboru se tiče samo timošnje četne bolnice, pehotne kadetne šole in nopehotne vojašnice. Vzprejemajo se v Mariboru tudi dobavne ponudba za premog. V tem slučaji je ceno postaviti od četne bolnice, oziroma do pehotne kadetne Sole iu nove pehotne vojašnice. 4. Za poni dbeue dajatve veljaio določila v znesku pogojev za pigodbeni nakup. 5. Zakupovalcem se more me) zakupno dobo, toda ie proti plačilu najemniue vzdržavanja objekta na svoje srr. ške in zavarovanja dotičnih predmetov prepustiti v porabo in sicer: V J9Mai*il>oril shrauišče za seno in slamo proti letni najemnini 361 gld.; v 1*111J i skladišče za seno in slamo proti letni najemnini ;>0 gld., potem erar čni drvni prostor proti letni najemnini 50 gld.; v €VIJi skladišče za seno in slamo, erariĆni drvni prostor in shrambo za premog proti letni najemnini 40 io 50 gld. in 16 gld. Ompnjene dovoljene najemne vporabe pa se morajo v ponuibi izrecno pog>d«tt ter je navesti najemnino. 1. V postajah C^oloVCC in llcljnk. zahteva se samo dajauje Fohnsdrfskega premoga. 2. V postaji ¥rlfl% se oddaja krinskih predmetov eventuvelno lahko zgoii potom akord*. Za konje infaut* rijske ekvitacije v Trstu ima zakupovalec oddajati k fin j v zimskih mesecih. 1. Za postajo fartltlcc se lahko stavijo tudi alternativne ponudbe za dobivo letne potrebščine 1228 t/i3 trdih drv, ki se dobavljajo v jednakih obrokih do septembra 1898 do decembra 1S9S. Istotako se vzpre|emajo dobavne ponudbe za dajanje za pekarijo potrebne letne potrebščine angleškega premog* v koscih, katerega je z ozirom na še natujajočo se režijsko množino ta pot treba le 300 7, katere je dajati v S mesečnih rokih od januvarja do marca 1899. Za pekarijo se reflektuje samo na angleški premog v kuscih, za oddajo za čete samo na Trbovljski rujavi premog v koscih. 2. Zakupniku za krnske predmete v €aOI*ici more se prepustiti v porabo erarično shranišče za seno in slamo blizu Fran Josipove vojašnice za pogodbeno dobo proti letni najemščini 300 gld. vzrdržavanju objekta na svoje stroške, proti plačila hišno najeroniškega davka in zavarovanju tega predmeta. To je treba izrecno pogoditi v ponudbi. 3. Pri potrebščini premoga velja gornja številka kot potrebna množina za Trbovljski premog (rujavi) v koscih, spodnja Številka pa kot potrebna množina angleškega premoga v koscih. 1. Za postajo I* u IJ vzprejemajo se le ponudbe za zalaganje 1200 7 sena, 620 7 slame za steljo, 1811 7 sUme z\ p 1 stelje 64O0 q premoga in 2770 «18 trdih drv po 423 kg zadnjega sekanja, pri čemer se zalagalni obroki naslednje določujejo: "V xne secu sena slame za 1 slave sa steljo f posteljo premoga trdih drv ■ cen t 0 v kubičnih metrov avgust 1898 300 200 600 1 300 — september » 300 120 1 300 500 oktober n 200 10O 400 300 november » 300 100 — 800 500 december s 300 100 400 800 — januvar 1899 — — — 800 500 februvar 11 — — — 800 500 marcij » — — — 800 500 april »i — — 411 800 370 maj ■ — — — 300 jonij s — = — 200 — julij ■ — — — 200 — 2. Natančneji pogoji za ta zalaganja nahajajo se v zvezku pogojev za pogodbeni kap razpoloženem na ogled. Ojpa-Zlca. Ponudbe za dobavo stvari označenih mej „Speci-jalnimi pogoji« mogo se staviti po točki II. knjižice o pogojih za nakup tudi za deljene množine, a samo če se navede doba za dobavo. Dajatvene partije, ki se bodo konsumirale šele leta 1899., se takisto plačajo Sele leta 1899. V cenah za dajatve so vselej tudi razni v kraju navadni nadavki, kakor mora to biti izrecno omenjenojv ponudbi. Razen poprej navedenih oskrbniškib potrebščin in potrebščin za četna koncentrovanja, kakor za večjo potrebščino za pridatke v zakupni postaji z morebitno 25° 0 večjo potrebščino mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dopustnike, rezervnike in deželne brambovce po aktuvelnih pogodbenih cenah, zatem potrebščine krme lastnih konj častnikov in takih, ki so ž njimi v isti zvezi. »ploNial pogoji: 1. Pri teh javnih dobavnih obravnavah se bode oziralo samo na pismena ponudbe, ki so sestavljene po objavljenih obrazcih. Imeti morajo kolek za 1 krono /.a polo. Zapečatene ponudbe imajo zgoraj omenjeno obravnavne dni linjiltillc «lo IO. ure dopolnilne doiti dotičnim vojaškim oskrbovalnim magacinom (točka XVII. zvezka pogojev); na poznejše ali v brzojavni obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi eenin postavek v številkah in pismenih ne ujemala, velja postavek v pismenih za pravi. Vsaki popravi v ponudbi pridejati ima ponudnik svoj podpis. 2. Natančneji pogoji se lahko slednji dan od 8. do 10. ure dopo-ludne in od 2. do 4. ure popoludne pri dotičnih c. kr. preskrbovalnih magacinih. potem pri političnih okrajnih oblastvih in deželnih gospodarskih društvih ogledajo, kjer leže nalašč za to obravnavo napravljeni zvezki pogojev z dne 10. junija 1898 na ogled. Na to, da se udrže pogoji, ki so v tem zvezku obseženi, je vsak ponudnik vezan že z vložbo ponudbe. Zvezki pogojev dobe se proti plačilu 4 kr. za tiskano polo pri vseh vojaških preskrbovalnih magacinih, na željo tudi po pošti. 3. Vsak ponudnik izvzemši podjetnike, v pogodbeni zavezanosti stoječe, kot popolnem preverjene in obravnalni komisiji znane kot zmožne in zaupne, ima ne oziraje se na njegovo kavcijo, o zmožnosti in zadostnem premoženji za prevzetje navedenega podjetja dobiti soli-ditetno in zmožnostno spričevalo in sicer, če ima protokolovano tirmo, o ceni izvršujejo v lastni prodajalnici. Za morebitna potrebščine se najbolje priporoča ■ veles poštovanjem (808—7) Franc Karol Rudholzer. ĐobavltalJ kontrolnih ar sa o. kr. avstro-og-ersko vlado, aa Bosno ls ■•rsesrovlno. Velika zaloga lepi nerazrezam in načitani dunajski časniki, dobi se pri meni v vaeh množinah od 25 kilo naprej. Cena za 100 kilu je 7 gld. 50 kr. Pri večjih odvzetjih že nekoliko ceneje. (797_4) Ivan Fabian v I..|iil»l Jani, Vodnikov trg. Mlad trgovski pomočnik dobro izurjen v Špecerijski stroki, želi eedanjo službo premeniti v Ljubljani ali v dragem ratsta Ponudbe se prosijo pod it. 33. upravnistvti „Slov. Naroda*. (90S-y) Steklenice s patentnimi zamaški lrx brez taOclli zamašlcoTr priporoma «o> po najnižji H cenarti m> centrala ^{~10^ patentnih zamaškov za steklenice in posode Gradec, Jakomnigasse 96/98. Offersko-hrvatBko delniško pomorsko (81) parobrodno dmfttvo v Reki. Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoca vozna crta (elegantni, b največjim komfortom oprem ljeni, električno razsvetljeni parniki) 'V. 5/ Redne vožnje: V noči od sobote na nedeljo hitri parnik v Zader-Spljet-Grufa, Oravosa (Ragu-sa -Castelnnovo-Kotor. V noči od nedelje na ponedeljek postni parniki v Zadar-Spljet-Metkovif. V torek ob 10. ari 20 m. dopoladne hitri parniki v Zader, Spljet Gravoga (Ragaaa) in Kotor. V sredo ob pol 10 ari zvečer postni parnik v Zader. Š-benik, Traa, Spljet, na otoke Brač, Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol 1). uri dopoladne hitri parniki ^ader, Spljet in Gravosa Ragusa . V četrtek ob 1. ari Popoladne pofitni parniki v Mali Lofiinj, Selve, Zad^r, Sebenik, Trau, Castelvecchio iu Spljet. V petek ob 10. ari 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, S.djet in Gravosa. Vsako nedeljo oh 7. ari zjutraj izlet Reka-Opatija-Losinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Conducteur It. 593--608. p^r oa leta leee. se -*£q Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izknfieno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd proti poltulua bolesnim« zlasti proti vsake vrste spuščaj em uporablja s najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra* novega mila kot higijeničnega sredstvu zh odstranienje luskinic na glavi in v bradi, za čiščenje iu riesinfek-cijo polti je takisto »plosno priznan. Ber-ejerts*ve> l£«tratsovo milo ima v sebi 4<» ndatotfcov ifinega Uotran* in se razlikuje bistveno od vseh drugih kUranovih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride al«*pwrl|Miu v okom, zahtev j izrecno Bersrerjevo kolraaovu milo. in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neozdravljivih polt-nlh ih»I«»/.d1ii se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blažje* kotranovo milo za odpravljanje nesnage s polil. proti spufičajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo asa usnlvanje ln kopanje aa VHtskdanjo rabo služi Bergerjevo glicerinovo - kotranovo milo, v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Oena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 krajo. Od drugih Bertrertevib medlelUNko - koMme-tlčulb mil zasluzijo, da na nje posebno opozarjamo: Brmoe-iuihi za fino polt; b«»rakaovo milo za pri&če ; kark-olak« uiMo za uglajenje polti pri pikah vbled koz in kot razkazujoča mila: II« rjr«*r|«*vo smrekove - lirla-ato milo sa umivanje in loileto, Bergerjevo milo km neino otroejo dobo (Sli kr.) ; lethtjoiovo milo proti rudečici obraza; milo aa |»ege v obrazu jako učinkujoče; lani ni*l* o milo za potne no^re in proti izpadanju las; sobno milo, uajboljše sredstvo za Čiščenje zob. Glede vseh drugih Berge-rjetlh mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte veduo Berir«—8) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg, V. Muyr, 6. 1'tnuli, J. Svnbida in IT. pl. Trnko.z.\ ju, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. aajr* V»>ke deteta areO^s do o i. *SJS Loterija jubilejske umetniške razstave. 300000 tresk. 13ian« J 30.000 dobitkov. Žrebanje bode na Dunaju gotovo dne 12. julija 1898. Glavni dobitki kron 20000, lOOOO,8000, 6000 i. t. i. vr. Srečke po OO kr., 10 arečk po li gld., poštnina in zaznamek dobitkov 10 kr. (861—4) priporoča in razpošilja tudi proti povsetji ansska loterijska pisarna zadruge tvarjajočili umetnikov dunajskih Dunaj, Ktlnstlerliaus, I., jLotliringerstr. 9. Kuponi In plsamsk« znamke M vzprejemajo v plačilo. Na 10 srečk z mporednlmi »tevUksml pripade dobitek Diana-kolesa presežejo vsa druga po trdnosti, eleganci in lahkem teku! Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, so videti pri zastopniku (436-13) v Ljubljani, Dunajska cesta št. 13. as te«9vve&fv«Kv*9v«l^^ v Štajerska deželna y & S Tempeljski vrelec Vedno svata, najpopolnejša napolnitev v novozgra-V Janam napolnllnam rovu s direktnim pritokom od vrelca. Dobi se: Pri slatinski upravi v Rogatcu Slu) ma, v vseh trgovinah z mi noralnim 1 vodami, v renomirsnih špecerijskih iu drogenjskih prodajalnah lekarnah, SOJO LX X] K XltXX3 rxX3 K-KI LX-X3iK 3Q K XIK XI K-XltJŽXl Dg3Q 33 onnnnooonoooooooooooooooooo « Na graščini Radelca % * pri Bučki na Dolenjskem • S a@ parola olkoli SOD oseil % 9 1____x_______ 1___________ * hrastovega, borovega in $ smerekovega gozda « a o Vprašanja naj se poailjajo (649—t) Z * upravitelj stvu graščine Radelca * ali pa lastnika 7 0 Karolu Kauschegg-u v Isjubljani. S Urarska kupčija v varjeni mnufu, dobro vpeljana, *e r»dl bolesni t ii l« o J In v i." »i o proiln. (902—'A) Naslov ne izve pri npravništvu tega lista. Kava f» kilo po poŠti, franko, car.ne iti stroškov prosta, postno postajo, proti povzetji. ■tlo, najfinejša .Skušom, i Hjtinpjfii...... H isrtd o Hua, Ia .Ikvn, n.ir:tvno selena, najfinejfia . V|alnl»ur. izredno fina .... neaitdiiit Mi";' okusa . . /iNtn Jan, najfinejša .... ■ ■<• ■ tur ifo. i are dno Hna ( uIih. .i. be'ozr .usta na'ftneflla . JfiMM'h, ptintno arabska, u.ijtii.e,ša . .\muiI/ii ,, dobreg.i oija . B kg. 6 .. na vsako gld. 5 64) „ .VBO M « — n 640 F— 8*»0 „ d KO „ 890 „ 1)20 ., 8SU .. 2-80 (901-2) lrn»wr v Tratil. najmočnejša naravna, arten in železo so-držujoča mineralna voda priporoce*ana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorosi, poltnih. živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. Pitno adra vije nje uporablja ae skail celo leto. Zaloga v vseh tru»viuab s mineralno vodo in lekarnah. Kopate Rusju.%^- P/« are oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, param ItopOlJ, popolno *Urfs*IJen|e a m ral o vodo« ele>ktn>a maj-oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravaateljatvo v Koncegnu (746 — 5) dobiva se po najnižji ceni pri (299—16) Andreju Maiicr-ju v Zagorji ob Savi. Velika prodaja vina! Graščinsko lastništvo lanlsrovis polta Krapinske Toplice odda najceneje okolu lOOO hektolitrov belih vin lastnega pridelka od letnikov 1890— 1897. P. n. vinski trgovci in gostilničarji se na to prodajo posebno opozarjajo s pripombo, da ne utegnejo kmalu zopet imeti prilike, da si nabavijo po tako nizkih cenah tako dobrib, čistih in nepona-rejenih vin. — Ako se odvzame najmanj 6 hektol. se postavi kupljeno vino franko na ieleanisko postajo Veliko TergovlAle. (904-f) Draga pojasnila daj** graščinsko lastništvo Dubrova, posta Krapinska Toplice, Hrvatska. Razpis službe, Pri pod psa ni po-ojilnici j« oddati mesto z U-tno plačo 1200 gld. Prosu h no pismeno vložiti a*ile»n« odvetniku v li)iilil|»n I, P'OHuji jH priložiti: Rojstvtaj in krmi list, nravnoslno spričalo žup-i*. ;-«k--.- t in občin>k>ga urad;*, zdrav-tvi-no npr čalo, šolska sunčala tvr izkaze o dosedanjem službovanju m o pridobljeni popolni sposobnosti za razpisano mesto. V Ljubljani, dne 11. jenija 1898. (91«; lajudslza posojilnica rt g za draga z neomejeno zaveso. G. Tonnies, tovarna za stroje y Ijubljani. Izviren ,,0tto"-motor za plin in bencin priznano najboljši, naj varčnejši in najcenejši motor. Bencin-motor in bencin-lokomobila najjeduostavnejfia ia najvarnejša gonilna moč, brez nevarnosti ognja, brez malini sta, vedno za delo pripravljena. (636—7) Stroški k večjem S novdldo na uro sa Jedno konjsko mod. Dne 28. maja t. 1. uničil je požar mej druži m i poslopji v Pijavi Gorici tudi najina. Bda sva zavarovana pri c. kr. pri v. zsi aro valncm dril-t*tvii a%*trlj«ltl „F» HONI IBm Dunaju in generalni zastopnik tega zavoda, goapod Josip Proseiie iz Ljubljana, prišel je takoj na ho« mesta, cenil škodo in jo n*ma tako) izplačal tako kulantno in brez vaakterega odbitka, da se v svojo dolžnost stejeva navedenemu druAtvu in njegovemu zastopniku javno za hvaliti in zavarovalno društvo avstrijski ,.sPltftnli*» vsaćem u zavarovanja potrebnemu najtopljeje priporočati. Y Pijavi Gorici dne 1. junija 1898. (929) Jožef Kcrjtak. Franc Oris. Potrjuje županstvo Pi.java Gorica: Prane •lam rt I It. župan. i I i METEOR vozna kolesa kvalitetna znamka. Zastopnik za Kranjsko; Hlil METEOR- |H — _ __ II aHafatMalaM %P H Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13. P laat&g I 1 i i 8 SaiDO BO ti Za 4 Žrebanja. IPredzacInji teden G,a™^itek100.000JL0.525.000kron|il O ii • ■ 'i ■ i i I I* Srebaalet SA. Jnalla 1SSS. Srećke jubilejske razstave _ ' _ I III. irebanjei 15. septembra 1SSS. (837—ti) O. DO HFi J iv. irebaajei a*, oktobra 1SSS. priporoma J*. C ^iL'TER "baa.ri.lca TT 3L0iaTolJa.nl. Redka prilika za izredno ugoden naknp! C so jam si velećastitemu p. n. občinstvu uljudne naznanjati, da bodem vso svojo zalogo blaga, to je juvele, zlatnino in sretrnino mej tem nsjsadnje novosti, od saloj prodajal po lastni kupni ceni in tudi pod njo. Velespoltovanjem J. KAPSCH (918—1) juvelir v 10ubijani. ________j_ m DR Alfred Valenta ol. zdravnik za ženske bolezni ordinuje od 2 v«.—31/.- ure popoL vsaki dan Vegove ulice št. 2, v „Zvezdi" (LavrenćiĆeva hiša). ,893-3) Častitim odjemalcem piva! P. n. Osojamo si Vam uljudno naznaniti, da smo pridobili od gospoda Odo l*amuier-Ja zalogo piva zxa, l^a-rlje Terezije cesti št. 2 ter boderao tukaj svoje povsod na dobrem glasu snane češke izdelke piva v sodčkih in steklenicah. po glede izvrstne kakovoati ■laki «tessl raspeća vali. Ob lednem pripomnimo, da gospod Odo Paiumer ostane v nsli službi kot voditelj zaloge ter bode nafta skupna težnja, točno in polteno ustreči sahtevam castitih odjemalcev. V prijetni nadeji, da nas blagovolite razveseliti s naročili, priporoča se beza z velespoltovanjem ipa Miarzeftroa t Protim v Ljubljani, dne 23. maja 1898. (822-7) 945185 94 .U 0688 j>rl t loli prav pripravni sa kako pisarno ali kako obrt, »ddaatl ae tako). Kje? pove ia prijaznosti g. fteiark v Šelen-burgovlh ulicah it. 10. (921—i) Prt. II k »Sija in nahoda, osobito dece, proti ■MNllKrn|a, bolesalui s ▼rata« t>l»«lca in snehnr|a pri poroča se najbolje (1874—27) koroški rimski vrelec. Varstvena znamka. najboljša nitratna voda. prav- Zdravilišče In letoviSče, postaja Prevali, posta Kotijo (Kottellach) Koroško. TfcJJ Zaloga v I.jDblJanl pri M. E. Nupan.u, in I.aas« Biku; v Kranju pri ¥■ Dolcnou; ▼ ItadovlJIol pri O. Ilouiaiiuu; v IriUu pii Fr. Reltliarek. t etfolandsho-ameriška črta. Parniki vozijo pe Ikrat do 2krat nat«4«i* iz Rotterdama v lTew-York. \ Pisarna za kajute: Dunaj, I., Kolowratrlna; 0. Piurss ia nedkroT: Dunaj, IV., W eyringerg. 7 A. I. kajnta: Od 1. aprila do 81. oktobra . . mark 900—400*) „ 1. novembra do 31. murca . „ 230—320 H. kajnta: Od 1. avgnsta do 15. oktobra......mark 200 n 16. oktobra do 31. jalija........ 180 •) Po legi in velikosti kajnte in po hitrosti in eleganci parnika. (611—11) PfJJB*d The Premier Cyc!e Co. LtiL (Hillman, Herbert & Coopar.) Tvornlcei Coventrv Hcb (Karer) IIoon (Angleško . (Čefiko). (pri Nurnbergn). Letna Izdelava 60.000 voznih koles. Zaloge v Ljubljani: (597-9) Fran Čuden, Mestni trg št. 25. E rn s t Speil, Valvasorjev trg št. 1. Vzprejme se tako] kot pomožni uradnik v n*ki tukajšnji aaeknrančni pisarni mlad mož aH tndi v pokojen nradnik s lepo pisavo, vefič slovenskega in nemškega jezika. — Lastnoročno pisane ponudbe naj Be pošljejo pod „siskarsnos ' upravniStvu aSlov. Naroda". (Wi7) Prostovoljna prodaja. I»tit$ 19. t. na. ob 4. ari popoludne ho bode proNlovol|no prodala hiša št. 26 v Stanečah. HiHii je z opeko krita, ima dve slikani sobi, kuhinjo, prostorno vežo, klet, sadni vrt, travnik in njivo. Kupna cena je nizka. (9>o_i) Natančneje pove lastnica h fie Tiari J t« JIerlic»r v Ljubljani, v Prešernovih (Slonovih) ulicah št. 5. Fran Bartl jermenar v Ljubljani, Šelenburgove ulice. Zszd.©l©Tra,tel3 (151—^0) angleških sedlov in skladišče angleške oprave za konje, voznih komatov lahke in težje vrste, civilne in uniformske jez-dnine opreme in tudi jermenja za stroje. Poprave se izvršujejo naglo in jako ceno. Friderik Wannieck & Co. tovarna za stroje, livnica železa in kovin ■v Brnu. Moravskem prevzema inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. (m7~" = Stalna razstava o pekar niski h str jev. zzzz: llustrovani prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že urejenih. TABIJU OBČNEMU ZBORU »Notranjske posojilnice y Postojini" • ki bode v soboto, dn6 18. junija 1898, ob 3. uri popoludne v zadružni pisarni. --■ Dne7-nl red.: 1. Nagovor lavnatelja. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni predlogi. Ako bi ne bilo zastopanih dovclj deležnikov s potrebnimi deleži za sklepčnost tega občnega zbora, vrfiil se bode v zmislu pravil dragi občni ■bor istega dne ob 4. nri popoludne z nespremenjenim vzporedum. V Postojini, dne 8. junija 1898. (910—2) I* JaVIlfltel jstvo. Koncesijoniran po vi m. c. kr. miuisterstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, 6t. 5373. Braoparnlike vožnje v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobotah. Iz Bouthamptona ozir. Cher- bourga ob sredah in nedeljah. Is Osnove oziroma Neapolja via Gibraltar 2-3krat meBečn'>. Bremen-Juž. Amerika. V Montevldeo. V Bnenos Lloyd v Bremenu. I Bremen-Sev. Amerika. V Newyork. Baltlmore. Al ras. Prekomorska vožma v Hewyork 6—7 dnij. Bremen - Avstralija. V Adolaldo, Melbourne, (325—Si2) Sydney. Bremen-Iztočna Azija. V Kino. _ Najboljša iu naj cenej da potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: JEl dvaid Tavčar. Več kakor /000 najlepših morcetf svilenega blaga pošljem čast. damam radon oljno na izbero Z odličnim ve/espošlovanjem Menrih Menda Ljubljana, Mestni trg 17. na dom. (780—9) Ernest Speil mehanik {Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1 priporoča vsakovrstne s5£*^i^is»% ':&Ž&Si&f&*yŽi__ šivalne stroje in bicikle vseli kategorij po iiiijnivjili eenali. Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno. Za mnogobrojna naroČila se priporoča ;*J (311-16) I z vclfispoštovanjem Ernest Speil. jg Zarezano strešno opeko g (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid ponujata po izdatno znižanih cenah (467—12) H i Knez & Šupančić | tovarna za opeko v Ljubljani. Glasovirji C1886-8S) tvrdke 1 Bratje Stingl nn Dihih j i in v llii€liiii|iPMll. Kratki klavirji in pianino najboljfie kakovosti z izborno glasovno polnostjo v priprost in elegantni opravi iz 00 onjen^ prve ln največje kla-Vlrako tovarne a parnim lzdelovanjom po solidnih cenah in z desetletnim Jamstvom. Stari klavirji sa jemljo v zameno. Ubiranja in popravljanja se izvršujejo naj točneje Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz ; izdelovalec glasovirjev in ubiratelj ' v Ltjnbljani, v Pmlah št. 27, poleg kopališča. letni i« Tali lili in 1 Patentirano žično steklo | najboljši materij; 1 za gornje avltlobe tla>. 1 tovarniška okna. rasne debelosti, ploske do l J;*• (H metrov. Posebne prednosti: Največja varnost proti zdrobljenju, proti prodi roju ni probltju, I nadležne žične mrež« ko nepotrebna, varnost proti ognju Je Jako velika, tndl če se zlomi ostane gosto, kor ticna vložka drži skupaj stiklo, , luč prodira Jako lahko, se doslej nepoznan ločni učinek. Uporabljalo se je z najboljšim vspehom pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah. Mnogobrojna spričevala,prospekti ln vzorci so na razpolago. Vlite steklene plošče za hodilna tla pri gornjih svitlobah. 1 Za rSSSVetrjenit prevozov, podzemskih hodnikov ali I prevozov pri kolodvorih, v tiksnih masah, gladko ali 1 z raznovrstno izdelani površinami belo na pol belo i (okolu &Q*L «•■ -ieje cego na aduo turovo lito steklo) i in v barvan z žično vložko ali brez nje. Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki v najrazličnejših oblikah in velikostih. Aktien-Gesellschaft fiir Glasindustrie vorm. F. Siemens, Neusattl tol Eltogen (tlohmeu). Dru^i izdelki: Steklenice vseh vrst. steklenifiui ta-maski, steklo v ploščah belgijske iu nemške vrste, vlito in predano steklo, patentovane črke iz presa DSgs st kla. ilVH-9) S 1. oktobrom 1.1. odda se v najem tiišea v prijaznem kraji Mitu Eijubljnue, v kateri jo. goatllna in |»r«»il»|»lHlOdda ee ali vsa hisa, ali pa tudi farno spodnji del. Hiaa je eventu-valno tudi nn |»ro«li*J. (877—3) Kje? pove upravniStvo „Slov. Naroda-. • ▼ najboljšem stanu, s stalno vodno silo, se radi opustitve trgovine ceno in ugodno proda ali odda v najem. ~~^M Nat'iii^rieja pojasnila: pri tvrdki M i 11 i C h i c h v Petrinji (Hrvatska). (892—9) vji ^^*?a-afa Aara Vdrst. znamka: Sidro. se. se ^ LINIMENT CAPSEICOMI iz Rlchter-jove lekarn« v Pragi priznano izborno, boleoine tolažede mar po 40 kr., Tu kr. in 1 gld. ho dobiva v vseh lekar Zahtevati naj se blagovoli to (16<>6— 8pl:šso priljubljeno domaće zdravilo redno le v izvirnih *tfklfiumh t naso varstv znamko ,,Sidro" iz 11 chter jeve lekarne in »prejme naj se iz opreznosti le tako stekle- \/ ■ niče kot pristne, ki imajo to varst. znamko. ]( Rjchterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, p- f lio; £ i.i.'i ■39) a. eno »v {,,„, Ljudevit Borovnik m\ m puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem ■ f) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puAeki a> *» za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol- a) 2 nitn jamstvom. Tndi |>i-«mI«*Iu|«- stare samokresnice, * B) vzprejema vsakovrstua popravila in jih točno in aj • dobro izvršuje. Vae puške so na c. kr proBknievalnici » 9 in od mene preskušene. — Iluatrovanl oenlki lastonj. 2 Pozor kolesarjem-novincem: zi vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Puch, Styria {najboljša) Največja salogn koles viom: novostmi. Po znano nnjholifia in pro-lisna kobna priti u inciji po najnižjih cenah. BSehanldna delavnica za vsa popravila nahaja sp / (4l'j—l»i) v 1 a a t n i h i d i na Polianaki oestl it. 31, isto tam lep prostor na prostem za vež- iiaiije na kolenu. / U orožne tovarne 8. S A Columbia Helical-Premier Velika zaloga s BakO vrstnih šivalnih strojev po Bajni 'jih cenah. Ceniki i valni h strojev ter koles ae pošiljaj j po pošti zastonj in franko. Svetovnoznana angleška kolesa Priporočam ae p. n. občinstvu najnljudneje in vabim k obilnemu obisku. Fran Čuden, urar v Ljubljani. F. P.Vidic & Co. v Ljubljani ponujajo po Mtsjiiižjlli ceunli VMahokoll množino zidarske opeke zarezane strešne opeke (Sti angfalzziogel) (izdelane iz na>boIje znaue Vrbniske gline) z zraven spadajočo stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike (lastnega izdelka) • Roman^cement ZDottšIzI Portland-cement kakor vse v stavbi nsko stroko s padajočo predmete. Najniijo cene!!! (;i96—a-2) svoji kjSm! Kavarna z restavracijo. Svoji k svojim! Dovoljnj»m si slavnemu občinstvu, osobito narodnim druStvi m in cenjenim p. n. rzosrom svoje prejšnjo kavarne in gostilne na Dunajski cesti uljudno naznanjati, da sem etvoril • na posestvu CeSkovih dedidev, v BahovCevi hiši, za staro bolnico novo kavarno, združeno z restavracijo opremljeno z vso udobnostjo in električno razsvetljavo. imel bo?emJvedno na razpolago najboljšo kavo, čaje, čokolade, razne line likerje, dalje pristna vina in vedno sveže pivo. Postrgal bodem z ukusnim! mrzlimi in gorkinii jedili po zmernih cenah. Računajoč na to, da spoštovani rojaki ne pozabijo mu,*, koji sem vedno in povsod stal v ni.rodnib vrstab. objubujem točno in solidno postrežbo ter beležim, pn seč za obilen obisk, z odličnim spoštovanjem (So"—-.) Jožef KLli?ajratXeai? kavarnar in gostilničar v Bahovčevi hiši, za staro bolnico. Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". QQ