LETO XII. ZVEZEK ZV. Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličaneke narodne omike. A. M. Slomšek Wi m m NflS DOM m m m ■ GLASILO SLOVENSKE MLADINE. m m MARIBOR, 1912 CIRILOVA TISKARHA. v»*—X/ Stran Vsebina 24. zvezka: Stran Pouk. Lepi spomini in srčne želje..........369 Zabava: Sveta noč............................369 Olga.................................370 Na Balkanu — mir 372 Razgled po svetu. 378 Orli: Ljutomer............................ 379 Teharje..............................379 Sv. Peter na Medvedovem selu .... 379 Pliberk..............................379 Dekliški vrtec: Proč s slabim berilom...................379 Svetovalka..............................380 Društveni glasnik: Sv. Lenart v Slov. gor..................381 Ptuj ...................................381 Središče................................381 Sv. Anton v Slov. gor...................381 Hoče....................................381 Iz Celja................................382 Šoštanj.................................382 Motnik..................................382 Braslovče...............................383 Konjice.................................383 Sv. Ana na Krembergu ....... 383 Sevnica ob Savi.........................383 Brežice.................................384 Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 13. decembra 1912. mm Zavod sv. Marte v Trstu ulica S. Francesco št. 15, L nadstr. sprejema brezposelna dekleta pod streho in posreduje za službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza »Marijin dom«. Srečke v korist „Slovenski Straži". Turška srečka na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. Glavni dobitki vsako leto 1,800.000 frankov. : Turška srečka in še tri druge srečke na mesečne obroke po 6 kron 25 vin. :-: Glavni dobitki vsako leto čez 2,000.000 kron. Vsaka srečka mora biti izžrebana. Najmanjši dobitek turških srečk 230 K. :-: Pojasnila daje in naročila sprejema :-: Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. ¥AS BO Štev. 24. V Mariboru, 15. decembra 1912. XII. letnik. Pouk. Lepi spomini in srčne želje. Z zlatimi črkami bo 'zapisano v avstrijski zgodovini loto&nje leto 1012. Sa,| se je vršil letos pri nas v Avstriji veličastni in krasni 23, mednarodni evharistični kongres. Dnevi od 12. do 15. septembra so bili dnevi milosti za vse narode celega sveta od priprostega delavca do presvitlega cesarja, od nar vladnega kaplana do visokega cei’kve-nega. dostojanstvenika pepeževega legata: vse je vezala edinost v veri in goreča ljubezen do p res v. evharistije. To so lepi in zlati spomini za vse katoliške narode, posebno še za našo širno Avstrijo. — Za. nas Slovence i-ma letošnje leto še drug velik spomin. Dne 24., septembra je poteklo v dolgo večnost 50 let, kar je nehalo biti blago srce Antona Martina Slomšeka, slovenskega. apostola, narodnog, i buditelja, pesnika in pisatelja, vnetega m ite-Ija nežne mladine, slaviAiznanega go-vornika in branitelja svete katoliške cerkve. Dragi Slovenci, trudimo se, prosimo in vneto molimo, dai bo naš nepozabni Slomšek' kmalu prištet blaženim in potem svetnikom, da ga. bomo častili na oltarjih. Leto biti ii konca. Kaj pa bo z božičnimi in novoletnimi darili? Dragi očetje in zlate matere, gospodarji in gospodinje! Najlepše darilo je nnročitev katoliškega časopisja. Zopet me bodete vprašali kateri 'Časopis in kje dobiti?! Koliko stane? No, v Mariboru izb a.jajc : ..Straža;“ s primerno ceno 12 K, „Slovenski Gospodar“ z nizko ceno 4 K, „Naš Dom“ z borno ceno 2 K in „Glasnik naj sv. Src“ s tako nizko ceno, da jo zmore lahko vsak berač — samo 1 K. Vsi ti listi se naroča v njihovem upravništvu v Cirilovi tiskarni, Koroška cesta, štev, 5 v Mariboru. — Kdor pa želi še kaj več čitati, pa nul rade volje pošljejo iz Ljubljane: „Domoljuba“ za 2 K ali ..Bogoljuba“ za 2 K. Tudi se dobi katoliški dnevnik „Slovenec“ za 2(1 K, Te tri 'časopise tiska in izdaja Katoliška tiskarna v Ljubljar ni. i Lnižno prosim, spominjajte se z božičnimi iji novoletnimi darili še ..Slovenske St niže v Ljubija : i, ki skrbi za trpine in obmejne brate Slovence. No, kaj pa za. bodočnost, prihodnje dni in leta? Naložite za svoje sinove in hčere, za delavne posle, hlapce in dekle, par kronic v domače slovenske posojilnice. Namesto ueČiinurne obleke in nepotrebne pijače naložite ta zaklad, za svoje domače za stara leta. Tako sem vam podal lepih naukov za božična in novoletna, darila. Prosim vajs vse, storite tako o Božiču in Novem letu. Pa. ne samo letos, vsako leto! Z naročevanjem katoliškega, časopisja, z darili za. „Slovensko Stražo“ in z naložitvijo daril v posojilnicah bodo vaši sinovi in, hčere, hlapci in dekle, i postali pridnejši, bolj varčni in trezni ljudje, botlo ponos cele Slovenije. Tako bomo v milosti božji obhajali prijetne božične praznike in veselo Novo leto. To vsem skupaj iz dna srca želi slovenski vaš brat „Višavski“. Zabava. Sveta noč. čerimi in tisočerimi migljajočimi zvez- dicami. Tam izza. gor pa vstaja rajv-Krasna noč! Zemljo pokriva bela nofcar bleda luna. Svojo svetlobo je odeja. Nebeški obok je posejan s tiso- zlila na sneženo naravo, ki se je v njenih medlih žarkih zablestela, kakor (la je posuta z biseri. . . Tiha, mirna no’6! Pokojno leži var sioa v dolini. Bela cerkev blesti v lu-nipem svitu. Okna vaških' koe so žarno razsvetljena — pa vendar tak mir v vasici in po vsej naravi. Niti šumenja Drave v daljavi ni slišati nocoj. Vse mirno, tiho . . . Tihi, svečani mir, rajski občutki tudi v moji duši, Boga-Človeka, ki nam je prinesel mir in t>h,-ženstvo, ki je rešil Človeštvo spon gre- Sveta noč! Božična noč! Stojim ravno v krasni naravi. Glej kaj se sveti v daljavi . . . Truma angelov pluje iz nebes, njih pesem veličastno odmeva v tiho noč: „(Slava Bogu na višavi in mir ljudem nai zemlji, Id so dobre volje!“ Ustavili so se tam na no-dogledini planjavi, petje se glasi močneje — prihajajo bližje — kaj je to? Boren hlevec vidim! — To je Beile-hem. Pred mano mrg'oli pastircev, vse hiti, hiti nekam. V hlevec gredo. In glej, tukaj na borni slamici leži rajsko milo dete, tresoče se od mraza. To si Ti, Kristus, naš Rešitelj, naŠ Kralj; a kako Te je svet sprejel? Ni prostora zarte v mestu, v hiši, ne, boren bie-veo je Tvoje prebivališče, trda slama Tvoja postelj • • • Popadali so pastir-ii na kolena, molijo Odrešenika, Dete pa se jim ljubeznjivlo milo smehlja Srečni pastirci! Pristopiti lijočem tudi jaz bližje. Tudi jaz hočem moliti božje Dele, prositi ga hočem . . ., kaj naj prosim ? Nocoj me gotovo usliši. Sto in sto prošenj se mi porodi v srcu, a le eno, e-no prošnjo, o, izpolni mi jo gotovo . . . Božjo Dete Ti varuj, Ti otmi naš slovenski narbd, Ti ga blagoslovi! ... Hočem stopiti v hlevec toda. pred menoj leži tiha vas, okrog mene blesteči sneg, nad menoj jasni nebeški obok, okrog in okrog tišina. Izginili so pastirji, angelsko petje je utihnilo. Bile so le sanje, porojene iz srčnih občutkov v sveti, mir.ni noči. Stopam proti vasi. Iz tihih kot zaslišim veselje, Otroci se vesele okrog božičnega drevesca in jaslic, starejši ljudje stopajo proti cerkvi k polnočni- ci., Od1 nekod mi prihaja na uho pesem: „Tiha noč, blažena noč . . . S počasnimi udarci se oglasi ura v stolpu. Ena, dve . . . dvanajst. . . Zvonovi zadone tiho in mirno, a vendar mogočno in veličastno. Kje sc vzeli zvonovi te krasne, človeška srca kvišku povzdigujoče melodije ? Tako krasno ne pojo nikoli, tako pojo le nat sveto, božično noč! Taki občutki se nikoli ne rode v človeški duši, kot le to blaženo noč, ob melodiji svetonočnih zvonov. O, da bi nam obdajal srce vedno tak tihi mir, kot pam ga. prinaša nocoj Kristus, Kralj miru! Olga. Iz maloruskega. Ni še dolgo od tega, ko so Turki, in Tatari napadali Ukrajino, a ukrnr j inski hetmani so se s svojimi kozaki bojevali s sovražniki. Bila, je takrat v Kolinju mala vasica, pil vseli strani obkrožena od prostranih gozdov. Ce bi ne bilo Tatarov, bi življenje tamkaj ne bilo ravno preslabo. A ti so pogosto-manapadali in požigali vasi. Stare ljudi so pomorili, a mladino odpeljali seboj v sužnost in prodajali Turkom. Mnogo tisoč mladeničev in mladenk je bilo odpeljanih iz Ukrajine. V tej samotni vasici, ki jo je čuval Bog,, je stala majhna koča v sadonosniku, v katerem je bil čebelnjak. V tej koči je živel starček Dauil-ko. Tudi on je bil nekdaj kozak, veliko se je bojeval, bil je nekoč tudi vjet, a. se je rešil iz sužnosti. Zdaj je bival tukaj in se pečal s čebelami. Zena mn je že davno umrla- Vzel je k sebi 2 siroti: deklico Olgo in dečka Milmljka. Olga je bila Hi let stara. Starček je bil srečen z otrokoma in otroka ž njim. Ljubila, sta ga in veselilo ju je, če jima je pripovedoval o svojem življenju, o kozakih, o turškem in tatarskem suženjstvu. Nekega, lepega dne reče Mihaljko: „Pripovedujte nama o turškem suženjstvu“. Starček mu reče: „To sem vama že pripovedoval, ali si pozabil?“ — 371 Tedaj zaprosita olja naenkrat: „Še enkrat pripovedujte, midva tako rada poslušava“. In starÖek začne pripovedovati, a otroka ga poslušata, ne da bi odmaknila le za, trenotek oči od njega. Olga je naslonila glavico na roko, a, Mihaljko pa sedi in posluša. Danilko pripoveduje o svojem su-ženstvu med Turki: .„Tri leta sem bil prikovan na enem mestu. Prikovali so nas v Čolnu pri veslih, a hrbet nam je krvavel od udarcev.“ „Vse bi jih pobil! Pokončal bi pleme Tatarov in Turkov!“ se oglar si Mihaljko in stiska pesti. Olga sedi mirno, ne reče niti besedice, a medi starčkovim pripovedovanjem ji postaja, lice čedalje bledejše. „O, takrat sem strašno trpel. Ko so me kozaki osvobodili, nisem bil več sposoben za Hoj. Vrnil sem se domov. Tu sem se seznanil z vajinimi sta riši, ki so mi bili sosedje. Ti Mihaljko si imel takrat 2 leti, a Olga si bila že večja, sedma pomlad ti je cvetela. Srečno so živeli. Ali gorje! Prihrumeli so Tatari. Branili smo se junaško, a brez uspeha,. Požgali so nam vas, pobili mnogo ljudi, a mnogo jili vzeli seboj v sužnost. Mene je udaril eden z neko trdo rečjo po glavi, da sem k'ar klor' mrtev obležal, a umrl nisem. Po noči se mi vrne zavest. Pogledam okrog sebe. Mesec je sijal nad menoj. Vse je bilo liho. Okrog mene so ležala mrtva trupla. Zdanilo se je. Vstaj sem in hodil med mrliči; tu najdem tebe, Mihaljko, med mrliči, jokajočega pri mrtvem očetu in ubiti materi. Tudi tvoji stariši so bili mrtvi, Olga, a tebe sem našel pozneje v gozdu. Ne vem, kako si zašla tjo. To je vse.“ Starec umolkne. Olga sedi nepremično, a> iz oči ji drsi solza z,a, solzo po bledih licih. „ Ali“, reči starec, „razžalostil sem ti1, moja golobica. No žalujta,, otroka: Vajini stariši so umrli lepe smrti. Vsak človek je dolžan braniti svoj rodni kraj tudi s svojim življenjem.“ „Tudi s svojim življenjem“, ponovi Olga in se zamisli. Bila je nedelja- Olga in Mihaljko sta, se namenila, iti popoldne po jagode, a starec jima reče: „Pazita otroka,, da ne zajdeta v močvirje!“ „Ne bojte se, dedek! Saj znava, kod nama je hoditi!“ Vzela sta košarice, a dedek, je dolgo zrl za njima. „Olga, semkaj; Pojdiva na drugo stran gozda!“ (Gozd, kamor sta hotela iti, je bil sredi močvirja.) „Toda, tje je daleč!“ -„Nič ne de, a ta,m je mnogo jagod“, odvrne Mihaljko* — „Dobro“, reče Olga-Prišla sta v veličasten, star pragozd. Zelo sta, se že oddaljila, od doma, ko Mihaljko zakriči: „Poglej, Olga, kaj je to!“ Olga pogleda. Iz starčkovega pri-povedovanja je spoznala Tatare. „Tatari! Prišli so zopet požigat in morit v Ukrajino.“ — Olga potegne Mi-haljka za seboj v grm, „Pst, Tatari!“ Mihaljko ni mogel izpregovoriti niti besedice, tako se je prestrašil. Olga je opazovala iz grma, ‘kako gredo Tatari naravnost v gozd, in iz njihovih kretenj spozna, da iščejo pat v vas. Gorje! Le malo časa in našli jo bodo. in potem . . . Vasico bodo zažgali in ljudi pobili in dedek,a . , . Moj Bog, treba jim je naznaniti. A kjuko to storiti! Moj Bog, kako to storiti! Tatari so prihajali čedalje bliže. Olgi srce strahu močno utriplje, a sovražnik se bliža, čedalje bolj,. Naenkrat zakliče Mihaljku: „Bratec, beži domov, povej!dedeku, d©i,gredo Tatari! Slišiš! “ Mihaljko se trese strahu in začudeno pogleda Olgo. — „Beži, ubili runu bodo dedeka 1 “ - „Ip ti?“ vpraša deček; Olga ga, sune, naj beži, in reče: „Že vem, kaj bom storila! Beži! Ne obotavljaj se!“ Mihaljko uboga, zbere vse svoje moči in odbeži. Olga ostane sama. Še nekoliko tre-notkov stoji nepremično,• a njeno lice postane bledo ko stena,. Nič več sc ne boji. Stopi iz grma in gre v ravno nasprotni smeri (od vasi, kakor da ne vidi Tatarov! Ti se ji približajo. Olgai zavpije in zbeži naprej. Kmalu jo doj-dejo med vikom in krikom. Eden stopi k njej in jo vpraša nekaj v njenem jeziku, a Olga ga takoj razume. „Vrla (Telđica, niß žalega ti ne bomo storili. Pokaži nam pot iz gozda!“ Olgia reöe: „Flößern vam pokazati pot iz gozda!“ „iTotla bodi pametna, ne boj se in ne beži! Ali vidiš?“ Tatar izvleče iz pasa naodžar in ji zagrozi ž njim: „Vidiš li to!“ „Vidim!“ Nato nji pelje, toda. v nasprotno stran od vasi. Pride v gozd ravno tja, kjer je bilo nevarno močvirje. Tatari gredo za njo. Med potom premišljuje: „Ali je že'Milialjko doma? Ali je že povedal dedekiu?“ Šla je tiho, nekoliko naprej, a se zopet vrne, samo da podaljša pot in Čas. To razjari Tatare, in tisti, ki .jo je nagovoril, zakriči nad njo: „Kaj delaš? Vodi nas lepo ali...“ in ji pokaže liandžar. Pogumna deklica mu odgovori : „Tukaj smo na me- stu !“ In vodi jih dalje. Gozd postaja vedno gostejši, a Olga ga dobro pozna. Dostikrat je .nabirala tukaj gobe In jagode. Ozka steza, trdne zemlje je vodila v močvirje. Za gostim drevjem se ni moglo zapaziti močvirje. Olga obstoji na kanon te steze. Bilo je temno in gozd tak, da je bilo mogoče najti pot nazaj samo onemu, ki gozd dobro pozna, kler so bila tla na, vse strani močvirna. Tatarom je bil gozd neznan, „Zakaj si obstala ? Vedi nasdialje! “ Olga se obrne proti sovražnikom: na bledem Tum se iskrijo njene temne oči, ko se ozre na Tatare in reče: „Ne grem dalje!“ Tatar stopi k njej in ji zuom zagrozi, a ona se ruismelmo rekoč: „,Ne vodim vas dalje, Četudi me ubijete. Sovražniki, zapeljala sem vas v gozd, iz katerega se ne boste več vrnili živi ! “ V tem trenotkiii se zabliska liand- žar pred njenimi očmi in brezbožni Tatar ji zasadi v prsi smrtonosno orožje* Deklina, se zgrudi na tla, a ni še bila mrtva; vzdigne se nekoliko, z roko podpre in reče: „Vsakdo je dolžan braniti svoj rodni kraj — vedite sovražniki!“ Glavica ji omahne najtrši in njena čista duša zapusti telo Med tern je Mihaljko pribežal domov in naznanil ljudem, da prihajajo Tatari. Vaščani se skrijejo v gozd. Stari Danilko je iskal Olgo po gozdu. Ko jim je zmanjkalo hrane, pošljejo mladeniča gledat, kako je v vasi. Ta se hitro vrne in pravi, da je vse mirno in vas nepoškodovana,. Ljudje se vrnejo v vas, misleč, da so Tatari zgrešili. Danilko pa zbere nekoliko ljudi, da poiščejo Olgo. Mihaljko jim pokaže mesto, kjer sta se ločila; 'tu najdejo sledove sovražnikovi; gredo zatomi sledovi in sedaj jim je vse jasno. Kmalu najdejo nekoliko tatarskih konj, kjer so jim molele glave iz hla^ ta, a Tatarov ni bilo. Potopili so se. Danilko gre najprej in prvi zagleda Olgo. Ležala je mrtva / nožem v pršili. Sedaj so uvideli ljudje, da jih je ona rešila s svojim življenjem. Iz vej narede nosila in odnesejo domov premilo truplo. Drugi dan so jo pokopali. Njene tovarišice so nosile krsto. Oblečena je bila v belo obleko z vencem na glavi, in zdelo se je, kakor da odseva veselje z njenega obraza. Solzeč se jo spremljajo do groba, in zasipljejo s prstjo, jokal je Danilko, plakalo je vse, mlado in staro. Ko so vrgli zadnjo grudo zemlje na grob,- vzdigne Danilko glavo in resnega obraza razprostre roke nad gomilo in reče slovesno: „Vsak je dolžen braniti vero in domovino tudi s svojim življenjem! Bog daj vsakemu tako smrt.!“ Na Balkanu — mir. Na Balkanu vlada premirje. Med balkanskimi državami se je sklenilo premirje, tekom katerega so bodo vršila mirovna pogajanja. Pričela se bodo v pričetku prihodnjeigia tedna v Londonu,. Udeležujejo se jih vse balkanske države s Turčijo vred po svojih najboljših močeh. Upanje je, da se bo sklenil mir. Podlaga, .na kateri se bo sklenil, ge ni znana. Gotovo je, da veliko Turčije v Evropi ne bo ostalo. 'Želimo, da bi zia balkanske Slovane imeli boji diplomatov za ono tako srečen potek, kakor so ga imeli boji vrlih in junaških vojakbv. V naslednjem pri-obenjemo nekaj zanimivih Srtio iz balkanski]) bojev in opis bitke na Kosovem leta 1389, kakor jo opeva srbska narodna pesem. Beg turškega prebivalstva. Italijanski časnikar Lnigi Barzini je v lista ,,Corriere detla sera“ objavil velezanimiv dopis od zadnje turške postaje v Evropi, od obrambne črte pri Cataldzi. Pisan je ta- 'dopis, Še predno so se začela pogajanja za premirje in mir ter je v vsakem oziru zanimiv. Za danes hočemo od njega posneti odstavek o begu Turkov. Zaradi vojaške tajnosti ne smem povedati, kje sem dobil glavni štab. I-me te, skoro neznane vasi, nič ne pomeni. Glavni Štab' je prišel dne lo. t. m. sem in se utaboril v revni leseni hiši, nad katero je napeljanih vse polno brzojavnih, in telefonskih žic. Zdaj in zdaj zagrme daleč od juga streli velike artilerije. Turška križarka v Marmarskem morju strelja, brez posebnega uspeha na bolgarsko desno krilo. Iz gosto naseljenih vasi na obrežju beži od bombardiranja prestrašeno ljudstvo proti Corlu. Srečal sem včeraj pogostoma male karavane beguncev, ki so prišli od Silivrija, na vozovih, polniti orodja in otrok, in katerim so sledili psi. Premožnejše rodovine potujejo v starodavnih kočijah, kakršne je videti samo še na Turškem. Ee redkokdaj je videti ljudi, ki beže na. sever. Veliko, pretresljivo izseljevanje gre na jug; Mnkor človeška povodenj, je šlo pred bolgarsko armado. Blazen strah, če ni bil poseben ukaz, je pre. gnal mohamedansko prebivalstvo iz svojih bivališč v T raciji. Začelo se je to, čim je bolgarska armada prestopila mejo. Vsi turški prebivalci so iz Mustafe-paše pobegnili, predno so Bolgari prišli tja,, iji tod vasi do vasi je naraščala ta reka bežečih ljudi: falanga mizerije, ki sta jo podila strah, in groza. Vzroki takemu izseljevanju so nerazumni naši moderni vesti in naši duši. Tu smo v deželi, ki je zaostala za 500 let in kjer ima o vojski divje, grozovite pojme BaŠi-bozulc, ki samo ma-sakrira, beži, če naleti na močnejšega sovražnika, misleč, da Čaka tudi njega masakri ran je. Beg mohamedanskega prebivalstva kaže, da so bili Turki v evropski Turčiji v velikanski manjšini in da. se tu niso čutili domače. Moč zatiranja so imeli, a ko so jo izgubili, so se čutili tujce po jeziku in po običajih in beže zdaj. Po petih stoletjih so bili Turki še vedno zavojevalci, kakor ob času, ko so prišli v Evropo. Med njimi in podvrženimi narodi ni bilo nobene skupnosti. Še vladali niso: ustanovili so vojaško okupacijo in živeli na. zavzeti zemlji. Ce so se njih vojaki izmaknili, se je tudi drugo turško prebivalstvo umakjailo. Njih inštinkti so jim velevali, slediti orožju: turško prebivalstvo in turška armada je eno in isto. To velikansko izseljevanje je silno žalostno in grozno. Tz tega hrupa zveni strašna bolest. Zbežalo je kakili 300 tisoč ljudi: strah jih je peljal v nerednih karavanah do zidov Carigrada, pred katerimi so se utaborili. Vstop v mesto jim je bil prepovedan od turških oblastev z ozirom na javni red in mir. Stisnjeni so med bitko, ki se približuje, in med grozno negostoljubno mesto, kjer jih lovi smrt. Samo v nekaterih posameznih vaseh ni turško prebivalstvo pobegnilo, nego je ostalo, ter se je po svojih starešinah podvrglo bolgarski oblasti, ki ž njim povsem pravično ravna, .lunaški godci. Bitka na Prilepu je bila obupna, ker se je vršila n,a nepristopnem terenu. Ker artilerija 2 dni ni mogla na pozicije, je bilo vojaški godbi ukazano, da se postavi na bližnjo višino in neprestano svira junaške pesmi, da hrabri vojake. Cel dan se je po okolici Markove- 374 — gagraflu razlegala srbska Mmna: Bo- že pravde Ti što spase od Kosova do sad nas, Öui i od sad nam budi spas“, in — kar bo gotovo veselilo vse Slovence — himna našega skupnega, Jenka: Naprej zastava Slave!“ Ob zvokih te naše iji srbske marzeljeze so se Srki borili kakor levi in bitka se je končala z zmago Srbov. Godci so k tej zmagi veliko pripomogli. Svirali so ves da,n brez prestanka, ko je pa zvečer prišlo povelje, da. se postavijo na čelo srbskih čet in / njimi korakajo v osvobojeni Brilep, tedaj se je od 40 godcev oglasila samo še desetorica)! Vsi drugi so padli, bodisi mrtvi, bodisi ranjenk Dasi so turške krogle padale med nje kakor ploha, a sami niso mogli odgovarjati. ker niso imeli orožja, so vendar junaško všjbrajali na svojem mestu, kjer jih je kosila smrt, dokler niso slavno dovršili svoje naloge. Junaštvo katoliškega majorja. Major Selimir Ostojič je z enim polkom konjenice ukorakal v Prizren In tu proglasil srbsko oblast. Tačas je staji pred Prizrenom Džavid-paša z 8 tisoč turškimi vojaki in dvakrat tolikimi Arnavti. Ko je ruski konzul v Prizrenu izvedel,, da mislijo Turki udariti na Prizren, šel je k' majorju OsitojiSu in ga prosil, naj se umakne iz Prizrena, dokler mu ne prispe na pomloč pehota in artilerija, da, se tako prepreči nepotrebno prelivanje krvi. „iRazvil sem srbsko zastavo na gradu carja Dušana in poleg nje hočem umreti; dokler sem pa živ, je ne lio nihče snel !“ Tako je odgovoril Ostojič in ostal v Prizrenu; pomoč je prišla Še-le čez 2 dni, Turki pa ga niso napadli. Ostojič je katoliški sin Hercegovine in eden najboljših srbskih konjeniških častnikov. Preje je bil kraljev pobočnik". Bitka na Kosovem polju -- v srbski narodni pesmi. Na Vidov dan leta, 1380' je bila na Kosovem polju premagana srbska armada pod poveljstvom zadnjega srb- skega kralja Lazarja, ta dan je postal Sri) turški rob iji je robova! dolgih, čUO let. Sedaj, ko so si Srbi zopet osvojili Kosovo polje, ko je zopet zadihal cel srbski narod, oproščen turškega jarma, bo gotovo zanimalo vsakogar, kako opeva srbska narodna pesem bitko na Kosovem polju. Zaklad srbskih narodnih pesmi je izredno bogat in mičen. Tudi pesmi o bitki na Kosovem so vkljub visoki žalosti, ki je prevzela srce vsakega Srba, Če se je spomnil tega nesrečnega dne, ali mogoče ravno radi tega izredno lepe, nežne in polno bolesti. Boj na Kosovem polju opeva srbska narodna pesem naravnost pretresljivo in vzvišeno. Res čudovito lepi so spevi o tem boju. Človek ne ve, ali bi se bolji čudil globokemu čustvovanju, ki veje v njih, ali bogati domišljiji in bujni duhovitosti, ki daje tem pesmim poseben pesniški Čar. Pa vzemimo v roke pesmi o Kosovem polju in si oglejmo njih vsebino! Slikajo nam, kako so se Srbi pripravljali na, hoj, kako se je boj vršil in končal. Seveda se narodna, pesem ne briga za zgodovino, ampak nam po svoje pripoveduje o boju. A to nas nič ne moti. Cujmo torej! 1. Knez L a z a r s i z i d a z a d u š_ b i n o. Lazar obhaja v K ruševcu god družinskega patrona sv. Amonija. Vso gospodo je povabil k svečanemu obedu in jo posadi okrog mize po gospostvu in po starešinstvu. Ko je gospoda najboljše volje, vstopi v sijajni opravi v dvorano carica Milica in nagovarja Lazarja: „Nema-njiČi, slavni srbski vladarji, so zgradili samostane, kakor so Dečani, Studen ioa, ZiČa in Gračanica. Ti pa, moj Lazar, si doslej mislil samo na posvetne stvari, nakopičil si mnogo imetja, nisi pa še sezidal samostana, da bi našla mir tvoja duša po smrti.“ Lazar odgovarja: „.Zgraditi hočem cerkev Ravanico, Temelj bo imela iz svinca, stene iz srebra; stavba bo bogato obložena z biseri in dragocenim kamenjem.“ Vsa gospoda se poklanja na te Lazarjeve besede in jih odobrava. Samo vojvoda Miloš molči in ne reče ničesar. Lazar nazdravlja Milošu z zlato kupo vina in ga poziva,, naj pove svoje mneinje o zaduši vini, ki io hoče zgraditi. 'Miloš je skočil na noge, se odkril in govoril: „Na meji prete Turki, žar gospodovati hočejo nad; našo zemljo in razdejali naše samostane. Zrušili bodo tudi Ravanico, ki jo nameravaš pozidati. Svinec raztope in vlijo iz njega krogle za topove; iz srebra skujejo uzdi1 za konje; zlato in bisere porabijo za nakit je svojih žen in za okrasje svojih ročajev pri mečiji. Ne postavljaj torej dragocene cerkve, ampak zgradi jo iz kamenja.“ Lazar zahvaljuje Miloša, za, pametne besede in' modri nasvet. 2. Sni t a, n M u r a t piše p i s m o c a r j u I i a z a, r j n. Murat je prišel na, Kosovo polje in pisal Lazarju v Kruševac. Pravil je, da na eni zemlji ne moreta vladati 2 gospodarja. Lazar naj mu torej pošlje davek in zlate ključe od svojih, mest in gradov. A ko pa, noče storiti tega zlepa. naj se potrudi na Kosovo polje, da s sabljo razdelita zemljo. 'Ko je Lazar čita! pismo, so se mm udrle debele solze po obrazu. Na vse strani pošilja glasove, poživlja rojar ke, naj gredo v boj kakor en mož.. Zaklinja, jih', da se Čuje do neba: „Kdor je Srb in srbskega rodu, srbske krvi in kolena, pa, ne bi prišel pa Kosovo polje, naj nima [»oroda,, niti moškega, niti ženskega, pod njegovo roko naj nič ne rodi, niti rujno vince, niti bel a pšenica,; preganja naj ga nesreča, dokler bo kaj njegovega rodu“. 8. C a r i o a. Milic a prosi L a -z a r j a , n a j pusti e m e g a b r a -ta v K r u š e v c u. Carica prosi Lazarja: „Ti greš„na Kosovo. 'Pii pa ne puščaš nikogar, ki bi mogel prenašati poročila iz K ruševca, na Kosovo polje in obratno. Sabo vodiš moje brate, devetero Jugovičev. Vsaj enega pusti pri meni.“ Car jo vprašuje, katerega izmed bratov bi najrajši imela pri sebi? Milica si je izvolila Boška Jugoviča, na kar je menil Lazar: „Jutri zjutraj gremo v boj. Ko prijezdi mimo Boško, za,-stavonoša konjenikov, reci mu, naj o-stane v Kruševcu.“ Zgodaj zjutraj že čaka, Milica, pri vratili. Ko prijaha mimo Boško s prekrasno zastavo, ga tiho prosi, naj je ne pusti same. Boško pa pravi, da ne ostane, če mu Lazar tudi obljubi Krašovec; ako ne gre v boj, ga bodo vsi po pravici smatrali za strašljivca. Nato je prosila Milica očeta Juga Bogdana in. ostalih osmero bfratov. Zastonj! Naposled se je obrnila na Ju-govie.a-Vojina, ki je Podil carjeve paradne konje, Vojina pravi, da noče o-stati, če bi tudi za gotovo vedel, da pade v boju za Častni križ in vero. Carici Milici je postalo tako hudo pri srcu, da se je onesvestila in padla na kameniti tlak. bazarju so se zasvetile solze v očeh, pa veli zvestemu slugi Golubanu, naj nese Milico v grad in naj ostane pri njej. Goluban se je zasolzil, ponesel gospo v grad, a junaško srce mu ni dalo, da bi ostal doma. Tudi on je pohitel za tovariši v boj. 4. C a r La z a r s i j e i z v o 1 i 1 n e b e š k o k r a 1 j e s t v o! Sivi sokol nosi iz Jeruzalema ptico l.a,Slavico. To ni sokol, ampak sv. Ilija: on re nosi lastavice, ampak pismo do carja Lazarja na Kosovem polju. In pismo govori Lazarju: ..Kaj si hočeš izvoliti? Ako si izvoliš zemeljsko kraljestvo, osedlaj konje, pritrdi sedla, vitezi naj opašejo sablje, pa napadite Turke: vsa turška vojska bo poginila. Ako si pa izbereš nebeško kraljestvo, zgradi na Kosovem cerkev, obhajaj vojsko, kajti pogineš v boju ti in vsa tvoja, vojska“. Car Lazar premišlja, kaj naj stori. Odloči se in izbere nebeško kraljestvo. Na, Kosovem zgradi prekrasno cerkev, pa pokliče srbskega patriarha in 12 vladik, da bodo obhajali vojsko, da bo tako pripravljen na boj. 5, Miloš, L v a n i n M i 1 a n s r e-ö a j o Kosovsko d e v o j k o. Pri Samodreži cerkvi obhaja Lazarjev«) vojsko 30 menihov 3 tedne. Nazadnje prejmejo obhajilo vojvoda Miloš, Ivan KosaneiO in Toplica, 'Milan. Krasen junak je Miloš. Sablja se mu vleče po tlaku, glavo mu pokriva svilena kapa, in okovano perje, ogrnjen je v dolgo ogrinjalo, okrog vratu pa zavezan s svilenim robcem. Ko zagleda kosovsko devojko, ki se čudi slavi in junaštvu, sname ogrinjalo, ga da devojki in pravi: „Vzemi to ogrinjalo; spominjala se me boš po njem in po mojem imenu. Jaz grem, da poginem v taboru Častitega kneza, krosi Boga, draga duša, da se zdrav vrnem iz tabora, pa da tudi tebe najde dtobra sreča. Izbrati te hočem za nevesto svojemu pobratimu Milanu: sam pa bom za pričo pri poroki“. Za njim prih|aja Ivan Kosančič, krasen junak, podarja devojki zlat prstan, nagovarja jo kakor Miloš in jo snubi za nevesto pobratimu Milami. Naposled prihaja Toplica Milan. Krasen junak', poklanja, devojki zlato zapestnico, nagovarja jo kakor Ivan in jo zasnubi za nevesto. Vsi trije junaki so odšli. Kosovska devojka gleda za njimi; mirzlo jej je pri srcu, solzne so n j epe oči. (i. 'Milo š Obl i Č v p r a šja iz a t n r š k o v o j s k’ o i n z a Šotor suita, 'ii a M u r a t a. Miloš vprašuje pobratima Ivana,, koliko je turške vojske. Ivan odgovarja: „Hodil sem okrog, turške vojske. Toliko je Turkov, da jim ne osolimo zajtrka, al. G 1 a s o v i o I»' o ,j u n a K o s o -v e m. Carica Milica in hčeri Vukosava ter Mara se sprehajajo pred Kraševcem. Kar prijezdi na spenjenem konju vojvoda Vladeta. Milica ga vpra<ša: „Ne prihajaš li s Kosovega? Ali si vidci ondi carja, Juga Bogdana, Jugoviče, Miloša in Vuka?“ Vladeta pripoveduje: „Carja nisem videl, pač pa sem videl, da so gnali Turki njegovega konja; mislim, da, je knez pal v boju. Poginil je tudi Jug Bogdan', poginili so Jugoviči, Miloša, so ubili Turki, Vukja pa, nisem videl, da bi ga ne videlo sobice; on je videl kneza“. Pa prijaha sluga Milutin na. krvavem konju. Roko so mu odsekali Turki in mu obdali telo s sedemnajstimi ranami. junaka dviga carica na, njegovo prošnjo s konja, umije ga, s hladno vodico in ga okrepča z rujnim vincem. Ko pride Milutin k sebi, ga, vpraša, Milica: „Kje je poginil Lazar, kje Jug Bogdan, kje 9' Jugovičev, kje Banov ič Strahinja?“ ,.,'ln kaj je uČimil Vuk?“ Milutin odvrne: „Vsi so ostali na. Kosovem. Lazar je pal tam, kjer leži množica kopij, turških in srbskih, a več srbskih: Jug je poginil v prvem loju, in ž njim sinovi; pal je BanoviČ Strahinja, poginil je Miloš, ki je umoril sultana in pobil 12.000 Turkov. Sliv-ven spomin je zapustil svojemu imenu. A ne vprašaj za Vuka,! Grob naj izmeče njegove kosti ! On je ugasnil srbsko slavo, on je izdal carja na, Kosovem“. 10. K o s o v s k a d e v o j k a. V nedeljo zjutraj zgodaj vstane Kosovska devojka; zasuče si bele rokave do belili komolcev. Pa vzame hleb kruha in 2 vrča; enega polnega rujnega vina, drugega, polnega hladne vodice, iu se napoti na Kosovo. Ako najde ka-kega junaka Še živega, ga umije z vodo in okrepča z vinom in kruhom. Naključje jo privede do zastavonoše Pavla Orloviča. Desno roko ima odsekano in levo nogo; rebra so mu po-iomnjena, vidijo se mu bela jetra. Lepo ga umije s hladno vodo, ga okrepča z rujnim vincem iu belim kruhom. Zopet zaigra srce junaku, pa vpraša deyojko, koga išče na bojišču, ali brata ali očeta. I)evojka pravi: Ne išu čem brata, niti očeta. Ali se še spomniš, ko je Lazar obhajal vojsko. Naposled so se obhajali trije junaki: Miloš, Ivan, Kosančič in Toplica Milan. Vojvoda Miloš mi je podaril v spomin krasno ogrinjalo. Kosančič Ivan mi je podaril zlat prstan, in Toplica 'Milan, moj ženin, zlato zapestnico. Teh junakov iščem po Kosovem“. Pavel ji pravi: „Duša draga, poglej tja, kjer so nagrmadena kopja najvišje in najgosteje. Tam je tekla juna-škakrikonjem do stremena« in junakom do pasti. Tam so vsi trije poginili. Pojdi domov na beli dvor in ne krvavi si srajce in rokava“. Ko začuje te besede, se devojki vlijejo solze po licih, odpravi sc proti belemu dvoru in plaka iz belega grla: „Jaz nesrečnica! «Zla usoda me preganja. Ako se jaz, žalostna in jadna, primem za zelen bor,, pa bi se on zelen posušil“. 11. Najde n je glave knez a Laz a r j a. Na lepem polju Kosovem so odsekali glavo Lazarju. Ni ga, bilo Srba, da, jo spodobno spravi in pokoplje, Pa se je našel mlad Turek, ki ga je rodila srbska snžmja, in pravi: ./Turki, bratje moji! ‘To je glava vladarjeva,. Greli bi bilo, da bi jo kljuvali torb in gavrani, da bi jo gazili konji in junaki!“ Turek zavije glavo v ogrinjalo in jo položi v studenec. 40 let je počivala glaiva v studencu. Tedaj pa so prišli grški in bolgarski trgovci in so napravili na Kosovem prenočišče. Ko so povečerjali, so si šli gasit žejo k studencu, v katerem so zagledali glavo Lazarjevo. Položili so Jo na zeleno travo. Itn glej: glava, je šla sama do telesa in se spojila, ž njim. Trgovci so sporočili to meniiiom. In šlo je ‘.100 duliovniko, 12 vladik in 4 patrijarlii. Oblekli so se v slovesne obleke in molili 3 dni in 3 noči. Ko so vprašali, kje želi biti telo prikopano, ali na Proški gori ali v Stari Srbiji, jim je povedala glava, naj ga, polože k Razgled V ospredju svetovnega zanimanja sloji ves zadnji Čas spor med nami in Srbijo in nevarnost svetovne vojske, ki je s tem sporom v tesni zvezi. S sklepom premirja na balkanskem bojišču se cela jalvnost še toliko bolj živahno vprašuje, če ne bo neki sledilo krvoprelitju na Balkanu Še strastnej-še klanje cele Evrope. Bili so že dnevi, ko se je vsak hip pričakovalo izbruha svetovne vojske, a prišli so zo-pet mirne jši dnevi. Zadnje dneve je položaj stalno kritičen, toda upanje rase, da, se bo dalo vse mirnim potom urediti. Kakor kažejo zadnji dnevi, je vsaj odstranjena nevarnost, dai bi prišlo do vojske med nami in Rusijo in potem do svetovne vojske. Spor se vedno bolj omejuje na nas in Srbijo, kar daje u- večnemu počitku v cerkvi Ra,va,niči, katero si ji1 sam zgradil Lazar pod K učaj-planino. * * * Več kot 000 let je ležal Lazar v tuji turški zemlji. Ni ga bilo Srba,, ki bi mu mogel in smel zrahljati prsi, pa o-lepšati grob s pisanim cvetjem in ob njem pomoliti za dušni mir zadnjega srbskega carja. Pa časi se izpreniipjajo in krivice se maščujejo, in prišel je dan osvete tudi za Srbe. V zmagovalnem pohodu so si pred nekaj tedni osvojili Kosovo polje in postavili na Lazarjev grob častno stražo. Pri Kumanovem so se morali Turki kruto pokoriti za, Kosovo in za vse nezaslišane krivice, ki so jih v dolgih stoletjih prizadejali zasužnjenemu srbskemu narodu. Se več! O Čemer sta sanjala car Dušan Silni in car Lazar, se izpolnjuje: Turška oblast jemlje v Evropi zasluženi konec. Mirno sedaj lahko počivaš, Lazar, na Kosovem pblju. Blagoslovljen tvoj grob! po svetu. panje, da se bo rešil brez prelivanja krvi. V vsakem oziru pa je Avstrija pripravljena za vse slučaje. Veliko pozornost je vzbudila v političpi javnosti predčasna obnovitev trozveze med Italijo, Nemčijo in Avstrijo. Ravno tako je dvignil mnogo prahu odstop vojnega ministra Anffenherga in šefa generalnega štaba, Sch'emue. Na mesto prvega, je prišel fom. K robati n, na mesto drugega general baron pl. Ilot/.en-dnrf, ki se ga smatra za najboljšega avstrijskega, generala,. Državni zbor ima zasedanje. Delo gre zrlo počasi naprej in se govori, da bo poslala vlada parlament na počitnice. — Umrl je bavarski princ-regent Luitpold, star 01 let. Orli. Ljutomer. Vendar enkrat smo se organizirali Orli. Telovadili smo že nekaj časa. V nedeljo 1. dec. se je vršil dobro obiskan ustanovni shod v Narodni šoli. Otvoril ga je č. g. vikar Lovrec. Predsednik Podzveze dr. Verstovšek je nam pojasnil pomen društva in dal lepih naukov in migljajev za delovanje v telovadnem odseku. Njegove besede so nas še bolj navdušile. Izvoljeni so: Rajh Jakob, predsednik, Golobič Jaka, podpredsednik, Dunaj Alojz, blagajnik, Lovrec Andrej, tajnik, Ribič, načelnik, Cerček, podnačelnik, Lešnik, blagajnikov namestnik, Slavinec, tajnikov namestnik. Telovadbo vodi br. Ribič. Orli, le vrlo naprej! Teharje Dne 10. novembra je imel telovadni odsek, ki je bil ustanovljen 19. nov. 1911. prvi redni občni zbor. Predsednik poda kratek pregled odsekovega dela v preteklem letu. Mladi odsek si je naročil drog za telovadbo, naročenih je 10 iztisov »Mladosti«, nabavil si je 12 uniform, bilo je 9 predavanj večinoma iz »Zlate knjige«, 11 govorniških vaj in več deklamacij. Gojil je pridno telovadbo v 54 telovadnih urah, udeležilo se je teh ur 588 telovadcev, torej približno 11 na eno uro ; nadalje se je odsek korpe rativno udeležil prireditev v Dobrni in v Št. Jurju. Po svoji moči je pomagal pri razširjanju krščanskega časopisja in podpiral prireditve izobraževalnega društva. Po tem pregledu je sledilo predavanje o Balkanu, v katerem se razloži zgodovinski in zemljepisni položaj Balkana in uspehi združenih Slovanov v sedanji vojski. Na to sledi volitev novega odbora. Predsednik: Vincenc Kovač, podpredsednik: Ivan Jeršič, načelnik: Ivan Koštomaj, tajnik: Ivan Razbornik, blagajnik: Štefan Rebov, odbornika: Gajšek Rudolf in Franc Drinec. Po začrtani poti vrlo naprej in kmalu bodo premagani vsi nasprotniki. Na zdar! Sv. Peter na Medvedovem selu. Dne 21. novembra smo imeli tretji redni letni občni zbor, po telovadbi v župnišču. Navzoči so bili vsi izvršujoči člani. Občni zbor je vodil brat predsednik. Iz tajnikovega poročila razvidimo, da smo'imeli 13 izvršujočih, 3 redne in 3 podporne člane.-Predavanj smo imeli 22, pri katerih smo predelali 5., 6. in 7. poglavje »Zlate knjige« in zadnji oddelek »Mladeniške telovadne organizacije«. Brali smo tudi važnejše iz »Mladosti«. Imeli smo zraven razgovore o tekočih dogodkih. Tudi je odsek priredil 2 gledališki predstavi in sicer: za božične praznike igro »Spoštuj očeta«, ki je bila vprizorjena 3 krat, o poletju pa smo predstavljali igro »Fernando, strah Asturije«; igrala se je 2 krat. Dne 17. sušca smo se udeležili ustanovneea občnega zbora Križevskega «Orla« po 8 članih in smo sodelovali s petjem in govorom. Mladeniškega shoda pri Sv. Križu udeležili smo se polnoštevilno. Imeli smo več govorov. Poučnega tečaja Krščan- sko socijalne zveze se je udeležilo 5 članov »Orla«. Velike orlovske slavnosti pri Sv. Jurju ob južni železnici so se udeležili 4. »Orli« v kroju. 6 pa brez krojev. Vsi »Orli« so tudi udje Izobraževalnega društva in so prebrali skupaj 217 knjig. Načelnik poroča, da je bilo 27 telovadnih ur, ter je bil povprečni obisk na uro 6. Telovadili smo proste in redovne vaje, imeli smo vaje na drogu in skakalnici ter tudi na bradlji, katero je izdelal načelnik sam. Blagajnik nam poroča, da je imel odsek 35 K 16 vin. dohodkov, 31 K 16 vin. pa stroškov. Nato se še izvoli sledeči odbor: predsednik č. g. župnik, podpredsednik Janez Hajnšek, tajnik Josip An-drlič, blagajnik Vinko Fišer, odbornika pa Anton Otorepec in Anton Strašek. Načelnikom je izvoljen brat Hajnšek, vaditelj brat Drofenik. Dragi bratje telovadnega odseka! Udeležujte se redno telovadnih in izobraževalnih ur, ker to ni le samo vaša korist na zdravju, ampak tudi korist celemu narodu. Kajti ako se že sedaj navadite značajnosti tem bolj jo bodete pokazali, ko bodete dorasli. Torej neustrašeno sedaj naprej v lastno korist in v korist celega slovenskega naroda! Na zdar! Tajnik. Pliberk. Pozdravljen mi »Naš Dom«! 1 Sprejmi kratko poročilo iz bližnje Koroške. Nedelja dne 3. nov. bo vsakemu tukajšnjemu rodoljubu ostala v spominu; ustanovili smo »Orla« za pliberški okraj. Ob pol 9. uri smo imeli tiho sv. mašo in po maši skupno sv. obhajilo. Popoldan po blagoslovu se je začelo zborovanje. Vršilo se je po tem redu. 1. Pozdrav brata T. Krof-a. 2. Govor č. g. Lamberta Erliha, ki je v izvrstnem in navduševalnem govoru vse navzoče posebno pa mlade »Orle« navduševal za pošteno mladeniško življenje in za domovinsko ljubezen, za kar smo vsi govorniku prisrčno hvaležni. Nato se je č. g. Horn-biik v imenu vseh navzočeh govorniku prisrčno zahvalil in nam bratom Orlom posebno priporočal, da si naj v srcu ohranimo lepe besede in naj tudi po njih živimo. Nato smo si izvolili nov odbor, ki ie sledeči: predsednik. Štefan Breznik, načelnik, b. Tomaž Krof, podnačelnik b. Silvester Milač, tajnik, b. Janez Riedl, blagajničar b. Anton Igerc in kot odbornik č. g. Ivan Hornbök. Nato smo skupno z brati »Orli« iz Velikovca, javno proizvajali v telovadnici vse proste vaje: korakanje dvostop, zastop in 2 skupini, kar se je vsem gledalcem zelo dopadlo, ker so mnogi telovadbo še le prvikrat videli. V nedeljo na Marijin praznik dne 8. decembra smo zaključili evharistično leto s tem, da smo zopet vsi bratje Orli in to pot tudi vsi drugi društveniki pristopili k angeljski mizi. Bratje »Orli«, ostanimo zvesti vzorom in ciljem, katere smo si začrtali in bodimo neumorni v delu! Kličem Vam vsem krepki »nazdar« ! Brat tajnik. Dekliški vrtec. Proč s slabim berilom! Dasirav- berilom po časnikih in shotlih, si ven. no se neštetokrat svari pred slabim dar ne moremo kaj, da bi sedaj h kon- cu leta ne izpregovorili tudi v Dekliškem vrtcu par besedi o tem prezani-mivem in ve le važne m predmetu. --Slabega Čtiva se moramo varovati kakor strupa. Posebno vas svarim pred tistimi judovskimi kolportivmmi, rO“ mani, ki jih vsiljujejo agenti v slovorir ske hiše, posebno med dekleta. To so romani, ki nimajo pravega začetka in ne kopca, so polni praznili fraz, klevetnik izrazov, prežeti brezbožnega duha in nenravne, počutne Ijufcezni ter se v njih hvali in poveličuje pregreha in hudobija. Ali niso taki romani strup za mlada in neizkušena srca?! Naj najve'dem nekatere, ki so med Slovenci razširjeni: „Črni Jurij“, „Beračeve skrivnosti“, „Strah na Sokolskem gr .ir du“, „Ciganska sirota“, „Živa, pokopana“, „Grofica, beračica'' itd. Ti romar ni imajo jako vabljive naslove in gorje dekletu, ki jih začne čitati. Radovednost raste, da ne more odložiti, raz-zin se nekako opijani in ne razločuje več dobro od slabega. Srce se napolni posvetne ljubezni in vedno hrepeni po po'Čutni nasladi. V njeni glavi je polno nespodobnih misli, in ob vsaki priliki, pa naj bo še tako nedolžna, se ji vzbuja razdražena domišljija ter ji predstavlja nespodobne prizore. Bobu goma se popolnoma izpridi, začne zaničevati sveto vero in mrziti duhovnike. Moliti ne more več zbrano, ker se njeno srce, omadeževano in otrovano, ne more več dvigniti k Boge. najči-stejši ljubezni. Ali mi more Kdo ugovarjati, da ni tako berilo strup za mlado, nedolžno srce? Moj Bog, in ta strupena zalega se dostikrat najde pri mladini, ki je komaj zapustila, šolsko klop, ter si take romane skrivno med seboj posuj u j e. Škodljivo in narav- nost nečuveno je, kupovati od j udov za težko prisluženi denar tako pohujšlji-vo in razburljivo berili), klo imamo vendar dovolj domačih povesti in polno lepili knjig po izobraževalnih društvih. Ako hočemo res čitati romane, jih imamo tudi dovolj od domačih slovenskih pisateljev. Dekleta pa naj bi romanov sploh ne čitala, dokler niso v primernih letih. - Draga dekleta! V sveto dolžnost si moramo šteti, da zatiramo in, uničujemo slabo berivo, ta škodljivi plevel med mladino. Pristopimo vse k domačemu izobraževalnemu društvu, kjer se nam nudi toliko po-učnega in koristnega beriva. Pridobivajmo šoli odraslo mladino bralnemu društvu in našim zvezam, kajti dandanes vse bere, vse hoče zabave in razvedrila, in ako nima poštenega razveseljevanja, si poišče nepoštenega v slabem čtivu, po gostilnah in, slabih družbah. Ako je pa enkrat v nam nasprotnem taboru, potem ga je stokrat težje pridobiti kakor pa v začetku, ko izstopi iz šole, Drage mi sestre, to moramo posebno vdejstvovati ter vso skrb in pozornost obračati na iz Šole stopiv-še deklice, da ne bodo zanemarjale knjig, ampak pristopile k bralnemu društvu in dekliški zvezi, kjer si bodo z dobrimi knjigami bistrile um, blažile srce, se vnemale z.a vse lepo in bhv go ter se navzele vedno več hrepenenja po izobrazbi in pouku. Da, vsa poštena, dekleta k bralnemu društvu! Razširjajmo pai tudi z vso vnemo dobre Časnike, ki so kakor prijatelji, učeniki in vodniki na putu Življenja. „Dober prijatelj je zlata vreden“, pravi pregovor. In tak, dober prijatelj je tudi pošten časnik, ki te kakor prijatelj obiskuje, svari pred slabim in vnema, k dobremu. — Kajne dekleta, da ostanete tudi v bodoč zveste naročnice „N. Doma“? Pridobivajte pa tudi nove naročnike s svojimi tovarišicami, da se bo število naročnikov „Našega. Doma“ podvojilo, podeseterilo! V tem upanju vas srčno pozdravlja, želeč vam veselo novo leto, vaša sestrica Zvonimira O. Svetovalka. Danes svarilo! Kakor že [»red leti, kroži tudi sedaj nebroj pisem, oziroma dopisnic, s čudnimi molitvicami: prejemnik bi moral te ne- umnosti prepisati ter širiti med znanci. V teh dopisih se celo grozi onim, ki tega ne store, z nesrečo. Mladenke, vem, da znate. Kam spada taKa čečkarija. V peč ž njo! Kdor pomaga praznoverju do veljave, se pregreši proti prvi božji zapovedi, — Veseli Božič in kakor tudi vsem sestram in somišlje-blagonosno novo leto želi uredništvu, nikom stara svetovalka. Društveni Sv. Lenait v Slov. Gor. Dne 8. decembra smo imela dekleta zjutraj pri prvi sv. maši skupno sv. obhajilo in stanovsko pridigo, po večernicah pa Dekliška zveza svoj mesečni shod. Prišla so dekleta v lepem številu. Najprej je bila deklamacija, potem trije govori. Govorila je Letnik Ivana. C. g. kaplan so nam v jasnih besedah razložili kako moramo živeti in kako bi morale razširjati dobre časopise med priprosto ljudstvo. Potem je bil govor g. tajnika, Ptuj: Dekliška zveza ima skupno s Krčevinskim bralnim društvom svoj občni zbor v dvorani Narodnega doma dne 22. t. m. takoj po večernicah. Na dnevnem redu so razven zborovanja — še zanimiva predavanja, govori, deklamacije — dramatični prizori — petje in srečo-lov. — Vstopnine ni. — Somišljeniki, snidite se v mnogobrojnem številu! Odbor. Središče. Poročilo dekl. zveze: Deseti poučni shod je imela Dekl. zv. skupno z Orli dne 6. oktobra. I. Ta dan je otvoril shod predsednik Mlad. zveze, Fr. Hernja. Govoril je o strokovni, politični in socijalni izobrazbi. II. Starnberger Jožefa govori o zastopnosti in stanovitnosti med dekleti. III. Ć. g. kaplan : o Izobraževalnem društvu, ki se namerava v kratkem pri nas ustanoviti. (To društvo se je ustanovilo dne 24. nov. Govorit je prišel na ustanovni shod drž. in deželni poslanec g. dr. Verstovšek) IV. Klobučar Jož. govori o svoj.stih vrle gospodinje, posebno o potrpežljivosti. V. C. g. kaplan : o misjonih, o turški veri, njih nravnem življenju in molitvi. VI Dekliški pevski zbor zapoje par narodnih pesmij. — Kernja zahvali govornike in zaključi shod Enajsti shod dne 3. novembra. I. Predsednica Micika Lončarič otvori shod, ter pozdravlja navzoče članice. II. Luci Ivana deklamira: O čuvaj cvet mladostnih let! III. G. g,- duh. vod. govori o bolgarsko-turški vojski, ter o ženskem požrtvovalnem delu v Bolgariji o času vojske. IV. Kolarič Jožefa deklamira pomenljive verze iz spominske knjige. V. Razni pogovori: o izobraževalnem društvu, o društvu, Rudečega križa i. t. d. Predsednica zahvali govornice in zaključi shod. Dvanajsti shod je bil občni zbor dne 1. decembra. L Predsednica otvori shod in poda besedo govornici Alojziji Borko. 11. Ta govori o lepih lastnostih dobre gospodinje, zlasti o pohlevnosti in krotkosti, katere naj se vadijo dekleta že zgodaj, če hočejo biti kdaj dobre gospodinje, ki so pravi biseri svoji družini. III. Črček Micika govori: o slabih posledicah protiverskih časnikov. Mladenke, agitirajmo pridno za dobre časnike. Iz njih se navzamejo ljudje ljubezni do domače zemlje in do vere. IV. G. g. kaplan priporoča agitiranje za Slov. Gospodarja in za novoustanovljeno Izobraževalno društvo. V. Volitev novega odbora; Izvoljene so večinoma stare od- glasnik. bornice. Predsednica: Lončarič Mar.; podpredsednica: Krajnc Mar.; tajnica: Ploh Mar.; blagajničarka: Podgorelec Ter knjižničarka: Ivanuša Mar.; nje namestnica: Pevec Otih V letu 1912. je torej imela Dekl. zveza 12 poučnih sestankov. Priredila je dve gledališki predstavi, eno sama, eno pa skupno z Orli Knjig se je prečitalo v tem letu 222. — Kakor do zdaj, korakaj tudi v prihodnjem letu Dekl. zveza krepko naprej po potu izobrazbe ! Tajništvo. Sv. Anton v Slov. gor. Veseli me, da morem zopet kratko poročati, kako deluje naša Dekliška zveza v prvem letu svojega obstanka. 0 prvem ustanovnem shodu dne 7. junija ste dragi bralci že slišali. Drugo poučno zborovanje se je vršilo ob ogromni udeležbi naših zavednih deklet dne 11. avg. in sicer po sledečih točkah: 1. Predsednica Marija Poljanec otvori shod in pozdravi vse zborovallse. 2. Anica Horvat prav lepo govori, o velikem pomenu društvenega življenja posebno pa o važnosti Dekliških zvez. 3. Rezika Borko pogumno govori o Slomšeku kot najlepšem vzoru ljubezni do materinega jezika in verske in narodne zavednosti. 4. E. Hanželj deklamira Gregorčičevo pesem »Domovini«. 5. Franca Močnik deklamira Greg. »Velikonočna«. 6. Č. g. kaplan M. Erhatič predava »o bolnem telesu« Nazadnje zaključi predsednica shod. Tretji shod se je vršil dne 13. oktobra s sledečim vsporedom: 1. Č. g. M. Erhatič opiše delovanje in življenje Slomšekovo in njegove zasluge za slovanski narod. 2. zagovornica Dekliške zveze (uloga Matilde Močnik) pridobi nasprotnico Dekliške zveze (uloga Matilde Fras), katera ima proti Dekliški zvezi različne predsodke. 3. Alojzija Markovič vneto govori o naših Dekliških zvezah; mnogo truda 1 požrtvovalnosti je treba, ako hočemo pre- magati naše nasprotnike. 4. Franca Močnik deklamira pesem »Slomšeku v spomin« in v »Pepelnični noči«. 5. Č. g. M. Erhatič še enkrat govori o preteči vojski, priporoča čitanje koristnega »Kmetovalca« ter shod zaključi. Dal Bog, da bi te krasne besede, ki smo jih slišale na vseh naših zborovanjih obrodile med nami obilo sadu. Tajnica. Hoče. Cenjeni gospod urednik, privoščite tudi nam majhen kotiček v Vašem listu za kratko poročilo o naši Dekliški zvezi. Marsikdo si je menda že mislil, da smo zaspale, a temu ni tako: me še vedno delujemo. Dne 3. nov. je priredila naša D. z. Slomšekovo slavnost, ki se je zelo dobro obnesla. Preč. g. voditelj so govorili o glavnih čednostih, katere naj bi dičile vsako mladenko namreč, da je verna, da je zavedna Slovenka in da je izobražena, ter je tudi povdarjal kako moramo ljubiti svoj dom. Ljubi svoj domek, dokler ga še je za en bobek. Potem so deklamirale sledeče : Lizika Vabič je dekl. »Slovenka sem«, Anica Strašnik je dekl. »Deviški stan«, na to je brala predsednica o ospodinjstvu in konečno je še Tilika Pfeifer eklamirala »Vesela pevka « Ob sklepu so zapele pevke lepo Slomšekovo pesem »Veselja dom«. Ta prireditev nam bo ostala v veselem spominu. Srčna zahvala č g. voditelju, ki nas tako modro vodi. Vsem čitateljem, »Našega Doma« želi vesele božične praznike tajnica. Iz Celja. Leto bo skoraj minulo, pa od nas še menda niste dobili nobenega poročila. Pa tudi naše Izob. društvo pridno deluje, bodisi v knjižnici ali pa na odru. V pretečenem letu je priredilo mnogo iger in predavanj. V pomladi igri: »Divji lovec«, »Revček Andrejček«, v jeseni pa »Naša kri«, »Mlinar in njegova hči«. Vsi diletantje so svoje vloge izvrstno rešili. Mlinar: Pintar M., Marica, njegova hči: Pintar Marija, županja; Cečko Fr., Korenka vdova: Jezernik P., Konrad, njen sin: Pišek L, Matija: Majcen M. Pivek, gostilničar: Kresnik, Meta, njegova žena: Povk. P., Luka, grobokop : Sodec R, Andrej, hlapec: Dolenc A., duhovnik: Kro-novšek A. Vsem gledalcem je zelo ugajala ta igra, čeprav je bila žalostna. 1. dec. smo obhajali, čeravno zelo pozno pa vendar veselo »Slomšekovo slavnost«. Zanimivo je bilo videti 7 belo oblečenih šolskih deklet, vsaka z eno črko na prsih tako, da se je čez celo vrsto bralo ime našega nepozabnega Slomšeka. Nato je sledilo več pesmi in igra »Veseli god«. Po igri je predaval č. g. dr. Hohnjec o apostolskem delovanju Slomšekovem in domovinski ljubezni. Igra »V ječi« je vzbujala pri gledalcih mnogo smeha. K zaključku je zapel cerkveni moški zbor par prav lepih pesmi. V priznanje, kako nas zabavajo te prireditve si želimo v nastopnem letu podvojenih moči v tem društvu. Bog živi vse sotrudnike in rodoljube našega društva in po celi Sloveniji razkropljenih Izobraževalnih društev in »Dekliških zvez«. Posebno Dunajčanom in Dunajčankam kličem iz srca : vstrajajte in napredujte v pričetem delu in Bog Vam podeli obilo blagoslova in srečno novo leto! To vse Vam želi Celjanka. Šoštanj. Naša Mladeniška in Dekliška zveza sta priredili dnč 24. nov. 1912, za petdesetletnico Slomšekove smrti in dva dni pred njegovim rojstnim dnevom »Slomšekovo slavnost.« Vršila se je v dvorani hotela »Avstrija«, ker naša društvena soba za večje prireditve ne zadostuje. Nekoliko prej, ko seje imela slavnost pričeti, pa je nastal v Lampretovi mizarski tovarni požar, ki je občinstvo odvrnil; nekateri so šli gledat, marsikateri pa, ki bi sicer prišli k slavnosti, so imeli sami opraviti pri gašenju. Vendar smo se naposled odločili, naj se slavnost vrši, četudi ob poznejši uri, ob pol 5. Najprej je mešani pevski zbor pod vodstvom g. Iv. Ročnika zapel pesmi »Večerna« in »Domovini«, potem pa je nastopil č. g. dr. H o h n j e c, bogoslovni profesor v Mariboru, in nam pojasnjeval pomen A. M. Slomšeka za slovenski narod. Pov-darjal je, da mi, akoravno obhajamo petdesetletnico Slomšekove smrti, ne slavimo toliko mrtvega Slomšeka, ampak živega: živega v slovenskem ljudstvu. Govornik je v poljudnih besedah razložil Slomšekove zasluge in povdarjal, da Slomšek svojega naroda ni poveličeval le z besedami, ampak v dejanju; saj pa je bil temelj njegovemu domoljubju najtrdnejši: sveta vera (»Božja volja je, da smo Slovenci«), Bodimo pa tudi mi Slomšeki, ne morda vsi škofje in duhovniki, kakor on, ampak Slomšeki po mišljenju in značaju. — Po govoru sta se vršili dve igri; fantje so igrali »Kazen ne izostane«, dekleta pa »Sv. Neža«. Svoje vloge so rešili prav dobro. Tukaj priobčujemo irrena igralcev: Dr. Samec: Martin Hrastnik, sluga Martin: Jožef Koren, Drtina: Martin Koren, Urbas: Ivan Žak, Pavel: Ivan Špeh, berač: Rudolf Medved, Komisar: Ivan Melanšek. Pri »sveti Neži« pašo nastopile: Sv. Neža: Antonija Praproti i k, Lucina: Roza Melanšek, Emeremijana: '1 - režija Stropnik, Simforijan : Jožefa Medved, Klavdija: Antonija Medved, Serva: Terezija Ocvirk, vestalke: Melanšek, Marija Stropnik in Helena Golob (fave-stina). Frančiška Melanšek (Lučila), Marija Stropnik (Emilija), Terezija Meh in Marija Zajc; dalje rimske deklice: Barbara Zagrdišnik (Jukunda), Helena Koželj (Libera) in Uršula Tekavc (Superbai in konečno kot angel Terezija Tekavc. Motnik. Naznanja se vsem bralcem »N. D.« da se priredi na Novo ljeto krasna igra »Fabiola in Nežika«. Vljudno vabimo vse prijatelje poštenega razvedrila, naj se je vdeležijo, posebno še ker se bo vstopnina obrnila za rastavo dekliške Mar. družbe. Želimo obilne vdeležbe 1 Braslovče. Dekanijsko okrožje Zveze slovenskih deklet je priredilo dne 24. nov. Slomšekovo slavnost. V krasnih m prisrčnih besedah je predsednica okrožja, T. Šketa pozdravila vse navzoče. Slavnostni govornik č. g. Jan. Ev. Kalan iz Ljubljane nam je v eno uro trajajočem govoru slikal in prosljavljal Slomšeka kot vzor mladinoljuba, rodoljuba in delavnosti, zraven nam podajal obilo krasnih naukov, priporočal nam je treznost in prebiranje dobrih krščanskih časnikov. Št Jurski pevci so nam zapeli več krasnih pesmi. Od tam so uprizorile dvogovor »Voda in vino«. Zlasti pa nas je očarala »Pre-dica« s svojim zvonkim glasom in ljubkim kretanjem. Domača dekleta pa so izvrstno vpri-zorila veseloigro v dveh dejanjih: »Oh ta Polona«, in so žele obilno pohvale od strani občinstva. Ljudstvo se dobro zaveda kaj je bil Slomšek nam, ter je našo prireditev v tolikem številu poselilo, kakor še nobeno drugo prireditev, ki se je vršila na »Legantu.« Velikanski prostorv je bil do zadnjega kotička natlačeno poln. Čisti dobiček smo darovali Slov. Straži. — Posebej se moramo na tem mestu zahvaliti č. g. slavnostnemu govorniku, ki je imel tisto nedeljo pri pas tri govore. Zjutraj je imel nauk za stariše o vzgoji otrok, ob 10. uri nauk za mladino, v katerem nam je podajal obilno lepih naukov in ob 3 uri slavnostni govor. Govorniku se je poznalo da mu gre beseda iz srca, in so tudi našle besede pot v srce. Iskrena zahvala da se je potrudil priti med nas. Svojo hvaležnost mu najlepše izkažemo s tem, da si ustanovimo odsek »Družbe treznosti«, katero je kot »vojsko- vodja abstinentov« — tudi toplo priporočal. S tem si tudi ustanovimo trajni spomin na Slomše-kovo slavnost. Čas je pa tudi že, da kaj storimo zoper krutega tirana alkohola, ki ima povsod polno častilcev. — Upam, da mi bo mogoče o tem v kratkem sporočiti kaj ugodnega. Do tedaj pa zdravi! Zvonimira Konjice. Dekliške zveze redno mesečno zborovanje 3. listop. Predsednica otvori, ter govori svarilen vspodbuden govorček »mladenkam«, Selih Alojzija govori »o veselju«, Ana Napotnik »o mladosti«, Jevšenak Tereza »Hajdukova oporoka« in Ana Marinšek o vernih dušah. 24. t. m. je priredila Dekl. zv., v zvezi z Bralnim društvom obilnozbranemu slavnemu občinstvu zopet dve veseli urici, po sledečem vspo-redu: 1. Govor župana gosp. Potnik-a. 2. Petje zbora Dekliške zveze. 3. Fantje bralnega društva so kaj živahno vprizorili burko »Kovačev študent«. Nastopili so sledeči: gosp. Ivan Lednik, organist, gosp. Martin Pintar, grajski vrtnar, Jože Petolinek, Franc Furman, Jože Ložak, in Franca Godec 4. Dekleta čl. Dekl. zv. so vpri-zorile igro »Oh te ženske« v dveh slikah. 1. slika Ivana in Mimka Godec, Jula Kumer, Amalija in Tereza Solar, Ana in Matilda Marinšek, Justina Selih. M. in T. Lamut. 2. sl. Jula Kumer, Ana Marinšek, Matilda Marinšek, M. in T. Lamut. Hvalila kot igialka pač ne bom ne igralcev ne igralk, ker vem pregovor, ki pravi: »Lastna hvala— cena mala!« Pač pa naj vsem zadostuje to, da povem kar slišim splošno, namreč, da e dobro igralo, ter da je živahnost diletantov vzbudila slavnemu občinstvu splošno željo, da bi jih skoraj zopet povabili na kakšno zabavo. Krasna deklamacija dvospeva »Sarafan« in »Na tujih tleh«, kakor tudi petje dekl. zbora je pričalo o spretnosti in požrtvovalnosti novega tukajšnjega organista gosp. Ivana Sednika. Kakor ste se izkazali kot vnetega sotrudnika za blagor naroda in povzdigo petja, ter že kar v začetku pričeli z nami delovati — Vas prosim v imenu cele Dekl. zv., da nam ostanete še v prihodnje naklonjeni. Redni mesečni shod 8. grudna. Petje, dve Marijini pesmi. Matilda Orož, dekl. »Prevzetna kraljica«, Tereza Sire deki. »V srce si glej«. Marija Orož dekl: »Sovražnik alkohol!« Cilka Pavlič govori o pridnem, pobožnem otroku, Anica Tajnikar dekl. »O zvezdah«. Za sklep so pa vse zbrane čjanice lepo zapele še tretjo Marijino pesem. Č. g. vikar, tokratni namestnik duhovnega vod. nam opiše veliko nevarnost sovražnika »alkohola«. Kdor se tega sovražnika skrbno ogiba, ta je moder. Zato pa mladenke! Upoštevajmo naslednje zlate Slomšekovebesede: N na svetu boljš’ga blaga, N nobena stvar tak’ draga, Kakor sveta je modrost. Ona mladi dnij lepota, Ona starih dnij dragota, Njo oskrbi si mladost! Sv. Ana na Krembergu, Letno poročilo »Dekliške zveze« pri sv. Ani na Krembergu v Slov. gor. Zveza je imela v teku leta 12 poučnih shodov. Na teh shodih je bilo 18 deklamacij in 33 govorov, ki so bili različne vsebine. Govorilo se je o pravi oliki, o izobrazbi, ki je potrebna tudi ženski, posebej še kot materi in gospodinji, o vzgoji otrok i. t. d. Nadalje smo slišale marsikaj iz zgodovine slovenskega naroda, o kongresu na Dunaju, ki se je tako sijajno obnesel. Slišale smo nekoliko iz življenja velikega moža, bivšega deželnega glavarja na Zgornjem Avstrijskem in tudi o našem nepozabnem škofu Antonu Martinu Slomšeku, katerega se letos še posebej spominjamo, ko obhajamo SOletnico njegove smrti. Vse točke 5. poučnega shoda v mesecu maju so bile posvečene Mariji majnikovi kraljici in ravno tako v mesecu juniju presv. Srču Jezusovemu. Č. g. Franc Letonja so nam razložili kaj je »kulturni boj« in so nam povedali marsikaj o Ircih, ki so, akoravno preganjani od vseh strani od nasprotnikov, vendar ostali zvesti sv. katoliški veri. In ravno s tem, da je to ubogo ljudstvo ostalo verno, bo še enkrat doseglo samostojnost. V treh govorih so nam pa razlagali svoje potovanje v Jeruzalem, o šegah in navadah tamošnjih ljudi, kar je povzročilo med nami veliko nedolžnega veselja in smeha. Koncem avgusta so nas zapustili ter odšli na drugo mesto kot župnik. Naj jim bo na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Bog povrni! Sedanji č. g. duhovni voditelj Franc Rop so nam v treh govorih podali raznih naukov in navodil; le ravnajmo se po njih I Ohranimo svojemu duhovnemu voditelju spoštovanje in ljubezen ter hvaležnost, katero smo itak dolžne že kot dušnemu vodniku in mašniku. To jim bo v plačilo za trud, ki ga imajo z nami. 14. prosinca je Dekliška zveza uprizorila lepo igro »Marijin otrok«. Omenim naj le še kako veselo je o prvih petkih, ko vse pristopimo k mizi Gospodovi in o prvih nedelja!), ko skupno opravljamo molitveno uro pred sv. Rešnjim Telesom. To je kratek pregled letošnjega delovanja Dekliške zveze. Vam pa kličem, drage tovaršice, ostanite zveste »Dekliški zvezi« kakor dosedaj in pridobite še drugih v naše vrste. Nič se ne vnemirjajte, če tudi morebiti slišite kako zbadljivko od strani nasprotnikov. Dobra reč je vedno imela sovražnike. Držimo skupaj kakor rodne sestre združene v medsebojni ljubezni po geslu: »Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!« Članica Dekl. zveze. Sevnica ob Savi. Naša dekliška zveza se pridno giblje V nedeljo dne 27. okt. je priredila igro: »Dve materi«, ki se je izvrstno obnesla. Igrali smo v Salezijanskem zavodu na Radni (Kranjsko). Dekleta — igralke so svoje vloge izvrstno rešile. Ljudi je bila velika dvorana natlačeno polna. Ker se je igra tako lepo obnesla smo na splošno zahtevo 1. dec. igro ponovili. Tudi to pot so igralke, vse do zadnje pogodile pravo. (Občudovali smo Olgo, ki je s svojim petjem v ječi pripravila ljudi do solz. Ljudmila prava pobožnost graščakinje, kakor Elizabeta, moderna dama. Tuniška kraljica je bila podoba prave paganke in Marjeta je izborno rešila vlogo oskrbnice. Stana je znala kaj prijetno posnemati njeno hčer. Tudi žanjice in romarice so žele splošno pohvalo. — Marija in angelci — so bili živa lepa slika nadzemeljskih bitij. Hvala vsem, ki so pripomogli, do t lepega vspeha. V prvi vrsti prisrčna hvala č. g. župniku in č. g. kaplanu kakor gosp. prefektu Salezijancev za ves njihov trud in požrtvovalnost. Dolžni smo hvalo tudi našem gosp. organistu in učitelju, Pišlnu, ki je vodil pevski zbor in učil petje igralk. Dal nam Bog še več takih prireditev. O Veliki noči stopimo zopet na oder, če bomo še živi. — Upamo da. Srčne pozdrave vsem zvezam pošilja Pepca. Brežice. Poročilo o delovanju dekliške zveze »Bogomila«. I. sestanek v novem društvenem letu 10. marca 1912. je obsegal sledeče: 1. Zvezin zbor zapoje »Moj dom«. 2. Narad Mari: o slogi in edinosti v zvezi med članicami. 3. Milka Flis pozdravi mladenke kot nova predsednica. 4. Mici Geršak deki. Kameniti ribič (Ant. Medved). 5. Terezija Šerbec :v Slovenskim mladenkam (Lovro Toman). Lastiti g. duh. vodja želijo, da bi se kmalu vse mladenke združile v Marijini družbi in Dekliški zvezi. Naznanijo društveni sklep, da se ustanovi »Čebelica«. Dalje nas opozorijo na vprašalno skrinjico. Shod se zaključi s petjem. II. sestanek 14. aprila 1912. — Udeležba ugodna. 1. Predsednica Milka Flis otvori zborovanje. 2. Ana Koprivc govori: o snagi in redu. 3. Urša Ferenčak priporoča pogosto prejemanje sv. zakramentov. 4. Terezija Šerbec dekl.: Pred tabernakelnom. (Limbarski). Častiti g. duh. vodja omenijo, kolikega pomena je letošnje leto in želijo, naj bi se letos več kaj evharističnega predavalo. 5. Častiti g. duh. vod. prečitajo iz vprašalne skrinjice željo za nabiranje starih molitvenikov v prid obmejnim Slovencem. Predsednica zaključi shod. III. Odborova seja 5. maja ob 3 uri popoldne v kaplaniji. Navzoče vse od bornice. 1. Častiti g. duh. vodja prečitajo opravilnih Dekliških zvez ter obrazložijo, zakaj se Dekliška zveza imenuje po veliki krščansko-narodni junakinji v »Krstu pri Savici« — »Bogomila«. 2. Napravi se seznanek predmetov o katerih bi se naj letos posebno govorilo. 3. Predsednica predlaga, da bi letošnje leto napravile mladeke skupno z dekleti sosednih župnij izlet in shod. Ta shod se je vršil v Št. Lenartu, kakor je bilo že poročano. 4. Č. g. duh. vodja izrazijo željo, da se ustavi olepševalni odsek. III. sestanek dne 12. maja 1. Zalka Ostrelič poziva dekleta, naj bi Marijin mesec obhajale kot njene zveste hčere, ter naj bi se v spomladi svojega življenja zlasti s pogostim sv. obhajilom vredno pripravljale na večno pomlad. 2 Urša Ferenčak : ob SOletnici Slomškove smrti se naj tudi v mladenkah oživi pravi Slomškov duh; v tem smislu dekleta posebno kot članice in agitato- rice za »Slovensko Stražo« lahko največ store. 3. Pepca Vučajnk in Mici Krofi predavate dvogovor »Najlepši kinč« iz Bogoljuba. 1. in 2. št. L 1912. (Poziv k pristopu v Marijino družbo.) 4. Mici Novak iz Trsta kot gost pozdravi svoje rojakinje v Dekliški zvezi. 5. Zvezin zbor zapoje »Hišica očetova«. Častiti g. duh. vodja obrazložijo natančneje izvor in pomen zvezi-nega imena »Bogomila 8. Predsednica se vsem lepo zahvali in zaključi shod. IV. sestanek dne 2. junija. Ko predsednica otvori zborovanje, govori — 1. Zalka Ostrelič: Poziva dekleta k skupnemu delovanju v zvezi 2. Schfiner Ana deklamira: Roža Jerihonska (Pesjakova). 3. Ana Koprivc o varčnosti. 4. Mici Avsec kot gost iz Vidma navdušuje mladenke za večji obisk shodov. 5. Mici Cvetko dekl. Svarilo (F. Paušic. 6. Duh. vod. priporočajo prebiranje poučnih časnikov. 7. Zvezin zbor zapoje »Gozdič«. 8. Predsednica se vsem lepo zahvali in zaključi shod. V. sestanek 25 augusta je obsegal sledeče : Ko častiti g. duh. vod otvorijo zborovanje, zapoje zbor pesem »Slovenska zemlja«. 1. Tajnica prečita zapisnik minulih shodov. 2. Pepca Vučajnk in Urša Ferenčak deklamirata celi »Krst pri Savici«. (F. Prešeren). 3. Zalka Ostrelič poziva mladenke k pristopu v bratovščino ali »Apostolstvo« sv. Cirila in Metoda. 4. Ustanovi se »misijonski odsek« in izvvolijo odbornice za posamezne dele župnije. 5. Častiti g. duh. vodja prečitajo iz »Salezijanskih poročil« poziv na podpiranje katoliških časnikov in želijo, da bi imele vse mladenke naročen vsaj po en dober časopis. 6. Predsednica se vsem zahvali in zaključi shod. VI. sestanek dne 20, oktobra 1912. Obisk nepovoljen. 1. Ko namestnica Ana Koprivc otvori zborovanje nastopijo mladenke, ki deklamirajo sonetni venec »Slava Tebi, Jezus« iz Bogoljuba št. 9 1. 1912. sicer: M. Cvetko, M. Geršak, Ana Schöner, Ana Koprivc in Urša Ferenčak. 2. Častiti g. duh. vodja prečitajo iz vprašalne skrinjice željo, naj bi se tudi pri nas prebudili in ustanovili abstinenčni odsek, ter nato v daljšem govoru opišejo posledice, ki jih povzroča alkohol na umu, srcu, zdravju in gospodarstvu 3. Ustanovi se odsek »Sv. vojske«, ki mu pristopi 17 članic (4. k I. in 13 k II stopnji) 4. Izvoli se odbor odseka in sicer: Jožefa Vučajnk predsednica, Urša Ferenčak namestnica Malka Kožuh tajnica, Mici Požar odbornica. Kvišku! kličem vsem brežiškim mladenkam, vzdramite se in pristopite mnogoštevilno v ta prepotrebni odsek »Sv. vojske«. V to pomagaj Bog in Marija. Tajnica. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. / Odgovorni urednik: E. Jonas. lil Trgovina tishorne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta štev. 5 priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo .-v-., , :' raznovrstnih križev stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za velike poljske križe lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80, 90, 100 in še več centimetrov velike od 45 K naprej. === Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše vsebine, rožne vence priproste in fine, velike stenske podobe v okvirjih in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice, škapulirje, svetinjice, velike in male in druge nabožne reči. „Kaj je „Slovenska Straža“ in kaj je naša dolžnost?" „Slovenska Straža“ je društvo, ki ima namen, braniti naše slovenske meje, da nam ne vzame slovenske meje tujec, da nas ne potujöi in da ostane slovenska zemlja naša in na njej lepa naša slovenska govorica ter vera naših oßetov. Zato naj bi vsak in vsaka izmed nas podpirala „Slovensko Stražo“ pri njenem delu. Podpirate „Slov. Stražo“ s tem, da ji pristopite kot Slani ali članice z 1 K, ali pa vsaj 80 v. na leto, da kupujete blago njej v korist in da se je spominjate z darovi. Kjer Še ni podružnice „Slovenske Straže“, zbere naj se vas skupaj vsaj 25, pišite na pisarno „Slovenske Straže“ v Ljubljano, ki uo vse potrebno za ustanovitev uredila in vam pošlje tudi govornika. Povsod na pomoč zatiranim slovenskim bratom in sestram. Povsod, naj se dobi kdo, ki prične s tem delom! Pri kupčijskih sk.epih, pri spornih'poravnavah, ob zmagah pri občinskih volitvah, pri krstih, porokah, godovih in sploh pri vseh veselih in ža^ lostnih dogodkih se z darovi spominjajte „Slovenske Straže“! Pred durmi je zopet novo leto in treba bo zopet obnoviti naročnino na »Naš Dom« za leto 1913. Že danes smo priložili vsem naročnikom položnice, da ž njimi plačajo naročnino. Ob novem letu imamo v tiskarni neizmerno veliko dela, zato prosimo cenjene naročnike, da bi nam poslali naročnino za leto 1913 že pred novim letom, kolikor jim je to mogoče. Po praznikih namreč in po novem letu se nam delo v upravništvu grozno kupiči, da ga mnogokrat pri najboljši volji ni mogoče sproti opravljati. Le pomislite, če nam 5000 naročnikov pošlje denar v par dneh, koliko vpisovanja! To da dela za več tednov, in pri tem se kaj lahko zgodi, da kak novi naro-žnik dalje časa ne dolbi lista. Ako pa se začne naročnina pošiljati že v decembru, se vpisovanji poslanega denarja lepše razdeli in bolj mirno izvrši, kakor če pride po 3(>p naročnikov naenkrat. Zatorej prosimo še enkrat, da se začne pošiljati nkročnina kakor hitro mogoče. Denar se naj pošlje po položnici. Položnica se naj natančno izpolni. Ime in stan morata biti razločno pisana, ravno tako tudi pošta. \ Stari naročniki naj zapišejo na' položnico nad besedo »Položnica« besede: Star naročnik; novi naročniki pa naj na istem mestu zapišejo besede: Nov naročnik. Ravno/tako se naj zapiše na nakaznico: NoVj ali: Stary ako kdo pošlje denar/pd nakaznici. Zakaj pa to? bode marsikateri vprašal. Zato, da novi naročniki list pravočasno dobijo. Ako stoji na položnici beseda: Star, se položnica lepo odloži in se naročnina vpiše šele pozneje, ko je manje dela. Ako pa najdemo na vrhu položnice besedo: Nov, vzamemo položnico takoj v rokd in novega naročnika napišemo na naslovno polo, da list takoj dobi. Ako pri novem naročniku manjka beseda: Nov. potem se išče njegovo ime med starimi naročniki, in še-le takrat, ko ga med starimi naročniki ni najti, se spozna, da je nov, in se mu začne pošiljati list večkrat mogoče še-le čez 14 dni. In koliko nepotrebnega dela nam to napravi, če/moramo večkrat po četrt ure iskati kako ime med starimi naročniki, kjer ia ni, predno spoznamo, da imamo opraviti z novim naročnikom! Torej cehjeni naročniki, ne pozabite na besedi: Nov ali star! S tem nam prihranita veliko, veliko dela. »Naš Dom« Joo stal, kakor do zdaj, 2 kroni na leto. Kdor si »Nats Dom« naroči, pa ne pošlje nič denarja, dobi samo dve številki/ potem se list brezpogojno ustavi. Uredništvd si bo prizadevalo list v novem letu še spopolniti po vsebini, da bo res zanimiv in poučen. V katerikoli hiši so mladi ljudje, naj bi našel prostor tudi »Naš Dom«. Slovenska mladina, okleni se svojega glasila — »Našega Doma«. '' 1 ' ' . • Uredništvo in upravništvo.