I i 81 MIhu DanaSnia itevMke stane Din 1*50; v umnim, tm-is. nm hm. Leto ion. ■titlli te t do 30 pettt wit A J D, do 100 rut i 2 D 50 p, večji iaeeratl petit vrata 4 D; noti«, podno, izjave, rddtne, prekM beseda 1 D; Popejat po dogovoru. — latentni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka na odgovor. " te »Karatna Uski oUea ŠL 5, primtno. — Tololsm it. 304. vUsn it I, k aatatropie te zadostne fa. Posamezne Številke: v Jugoslaviji od 4—6 sir. po o. 1-50, 8 in vet 2 O. V inozemstva 4—6 str. 2 O., 8 in ve€ po 3 O. PoStnina platana v gotovini. „Slovenski Narod- velja: PsTfsSJI pm ->». -".j t in oirmi 12 mesecev ...... Din ?40-~ Din 340*— Din 380«— wa*— 120*- „ 180' — 60 — _ . 90— BJ »- - 20— 30*— Pri msreslfnem pevisnnju se ima ujijši naročala* JoplaEatL Kavi naročniki naj pošljejo v prvi«; naročnino vedno S*?SF" Pu nakaznici. Na samo otBmeaa naročila brez posla t \ - c*r«:a; - • .oremo orirafT. K državnozborskin volitvam v Primorju. Naš list je v Četrtek pod naslovom »Kaj priča izid volitev na Primorskem« objavil dopis iz Trsta, v katerem je naš dopisnik popolnoma resno in trezno brez vsake, tudi najmanjše odnoznostt ugotovil s številkami dejstvo, da so imeli primorski Jugosloveni pri sedanjih volitvah znatno izgubo napram volitvam leta 1921., da ta izguba znaša okoli 19.700 glasov. Navedel je za primerjavo številke iz istrskih okrajev, kjer znaša izguba okoli 2000 glasov, potem celo vrsto izključno slovenskih občin na Goriškem, v katerih je bilo sedaj oddanih nad 2100 glasov za fašistovsko listo, dočim leta 1921. ni bilo v teh obči-nah skoraj nobenega fašistovskega glasu. Ugotovil je, da je bila Istos v splošnem udeležba Jugo slo veno v za približno 20 odstotkov manjša kot leta 1921 in dodal, da so tudi komunisti letos odnesli kakih 1200 glasov na škodo slovanske liste. Iz vsega tega pa je napravil zaključek, da se je fašizem temeljito za jedel v naše ljudstvo, da je cek> tudi tam. kjer ni bilo dejanskih nasilstev. vplival na slovansko volilstvo, da se bodisi od strahu aH pa zaradi ljubega miru ni udeležilo volitev, m tako odvzel slovanski h>ti eden ali celo dva mandata. Ta izvajanja so dala povod tržaški »EdinostU, da ie v uvodniku svoje sobotne številke pod naslovom »Kritika bodi plodna« fepregovorda o njih in jih s precej pikrimi besedami označila za žalečb grajo in krivično sodbo o narodni zavesti in odporni sili našega naroda, ki tistim, ki so se pošteno trudili, utrja veselje do nadaljnega dela, pri vseh pa vero in nado, da bi mogli še popraviti, kar je bilo zgrešenega m pomanjkljivega. »Edinost« pravi, da je zgrešeno, če se izvajajo posebni zaključki iz »dejstva, da je bila letos udeležba z naše strani povprečno manjša«, ter navaja kot vzroke te manjše udeležbe izselitev našega ljudstva, spomin na grozote volitev leta 1921., preložitev istrskih volišč v italijanska mesta, da so imeli volilci po 4 do 5 ur daleč do volišča, nasilja, ki so onemogočala svobodno volitev, in da je torej skrajna krivica, če bi se hotela metati krivda na pretvezno ljudsko nevednost ali brezbrižnost. »Edinost« pritrjuje potem našemu dopisniku, da se je fašizem za-;edel v naše ljudstvo, toda pravi, da je treba vprašati, kako? Navaja pa potem v odgovor na to vprašanje razne državne in druge odvisne nameščence, domače omahljive elemente, kraje, kjer so oblastva. To pa da ni dokaz, da se je fašizem zajede! v naše ljudstvo. Fašizem na našem ozemlju da je pač produkt razmer, ki jih naše ljudstvo ne mo- re ne odpraviti in ne izpremeniti. Potem pravi, da bi bil naš dopisnik moral bolj podčrtati dejstvo, da je nam komunizem odvzel tisoče glasov, ker so komunisti dobili v Julijski Krajini 21.000 glasov, ©d katerih jih je najmanj polovica slovenskih. In ti glasovi da so slovenski, ne pa fašistovski. in da jih je treba prišteti k slovenskim. Zaključuje s tem, da je vse to skrčilo jugoslovenski volilni uspeh, in če bi ne bilo nasilja, če bi bili mogli jugoslovenski volilci svobodno in neovirano glasovati, bi bilo do 50.000 slovenskih glasov, in s pozivom, da naj tisti, ki hoče kritizirati, kritizira blagohotno, stvarno in naj izvaja iz dogodkov pozitivne nasvete, ki naj služijo v ravnilo za bodočnost. Drugačna kritika je brezplodna in skrajno škodljiva. Preči tali smo ponovno oni naš tržaški dopis in moremo ugotoviti z mirno dušo, da nismo našli v njem niti ene besedice graje, niti ene besedice kritike, da, niti ene besedice, ki bi se mogla smatrati za očitanje. Vse samo suhe*številke, suhe ugotovitve. Našemu dopisniku pač ni bilo na tem, da napiše kroniko nasilj, ki so se vršila Pri volitvah — o teh smo poročali na drugih mestih — temveč da poda splošno sliko o volitvah, da ugotovi dejanski stan. In tega je ugotovi s številko, ki kale isgubo 19.700 glasov napram letu 1921. Ugotovil je potem zopet s številkami kako je nastala ta izguba. Predvsem z manjšo udeležbo, katere vzrok je označil čisto točno tako kakor »Edinost«, dasiravno z drugimi besedami. »Edinost« navaja izselitev, naš dopisnik pa je deial, da je bilo tu pa tam sploh manj volilcev. »Edinost« pravi, da je bilo krivo fašistovska nasilje, dejstvo, da naši volilci niso mogli svobodno in neovirano glasovati in pa spomin na grozote prejšnjih volitev, naš dopisnik pa. da je fašizem celo tudi tam. kjer ni bik) dejanskih nasilstev, vpliva! na slovansko volilstvo. da se bodisi od strahu ali zaradi ljubega miru ni udeležilo volitev v takem številu kot prejšnje čase. S tem so vendar poudarjena nasilstva in druge okolnosti, ki so ovirale nase volilce. Naš dopisnik je s številkami samo ugotovil, da se je fašizem za jedel med naše ljudstvo, in to potrjuje tudi »Edinost«, ko pravi, da je to resnica, ni pa naš dopisnik vprašal, na kak način, ker to pač ni bilo v namenu članka, ki je hotel v tem slučaju podati le številko naše izgube v prid fašistom. In Če je bilo v 75 slovanskih občinah, kjer prej ni bilo skoraj nobenega, sedaj po treh letih nad 2100 fašistovskih glasov, povprečno 28 na občino, je to vendar neizpodbiten dokaz, da se je faši- zem res temeljito zajedel v naše ljudstvo. Ob vsem tem pa se ni nikomur očitala niti z eno besedico kaka krivda, ne našemu ljudstvu, ne njegovemu vodstvu. Da pa naš dopisnik ni toliko podčrtal glasov, ki so jih slovanski listi vzeli komunisti, je umljivo, saj ie bilo letos v volilnem okrožju, ki je za celo staro vi-demsko provincijo večje kot so bila vsa tri primorska volilna okrožja leta 1921., za komuniste 2t).570 glasov, leta 1921. pa 20.475, torej letos niti 100 več, vsled česar naša izguba v prid komunistom ne more biti dosti večja od 1200, kakor jo je označil naš dopisnik. V ostalem pa »Edinosti itak polovico komunističnih glasov prišteva — slovenskim in h; tu sploh ne bilo nikakšne izgube! Čemu jo potem še bolj podcrtavati?! V obče moram ugotoviti, da je "Edinost« v svoji sicer umljivi občuti ii vos ti — volilni boi ie bil hud. v razburjenosti se vidijo nasprotniki celo tam, kjer jih absolutno ni — zelo nelogična. Ugotavlja isto, kar je ugotovil naš dopisnik, da je vse navedeno skrčilo slovanski volilni uspeh, celo da se je fašizem v resnici zajed el v naše ljudstvo, a tisoči fašistovskih glasov med našim ljudstvom ji niso dokaz za to. fašizem med našim ljudstvom ji je produkt razmer. Prav! In čim ugodnejše so razmere zanj, tem boli se zajeda v naše ljudstvo, pravimo mi, pri čemer pa nismo hoteli in nočemo očitati ničesar prav nikomur in tudi ne povpraševati, zakaj je v tej naši občini volilo 10 volilcev za fašiste, v drugi pa 100. zakaj je ta župan, ta občinski svetovalec, ta obrtnik, ta delavec volil tako in ne drugače. Nismo hoteli hi nočemo vzbujati dvoma o narodni zavednosti in odporni sili našega naroda v Primorju, ki ju naš dopisnik niti omenil ni, temveč ju ie vrgla v razpravo »Edinosi sama. in zaključujemo tako. kakor je za'Uiučil svoj daniš naš dopisnik, pri-merjaje izid volitev v Primorju z izidom v Poadižju. pri čemer naj nam ne zameri i Edinost«, če iz stvarnih, po njenih izvajanjih, nikakor ne izpodbitih ugotovitev našega dopisnika fzvajajr.o po njeni želji pozitivni navvet: Sijajni z^led Nemcev v Poadižiu (naslov »Edinost-nega.- uvodnika v četrtkovi številki) raj bo primorskim Jugoslovenom pravilo, kako naj »£re politično zrel narod v volilni boj. da izvojuje sijajno zmago*! Razvoj parlamentarne in vladne krize. Danes sc krona posvetuje z zastopniki strank. —• Blok optimističen, — Opozicija želi, da kralj sr>rejme Radićeve poslance v avdij «nci. — Beograd, 14. april«. (7«v.) Pašić* | Pribicevioeva vlada je v soboto ob 13.30 podala demisijo. Kratek komunike veli o tem: Kraljeva vlada je odstopila v nameri in želji, da stori s svoje strani vse, kar more pripomoči, da se raščisti politična in parlamentarna situacija, ustvarjena s tem, da so posamne parlamentarne skupine in posamni poslanci, ne da bi popreje zahtevali in dobili odobrenja s strani svojih volilcev, spre* menili svoj program, na podlagi kate* rega so se dali voliti od naroda. Ta neparlamentarni pojav je po vladinem umevanju razčistiti samo z novimi vo* /nfvami.Z odgoditvijo sej narodne skup* sčine je dana možnost, da se ustvari nova situaeija in da se najde pravilna rešitev. —» Beograd. 14. april«. (Irv.) Mini* strski predsednik Nikola Pašić je vče« raj dopoldne najpreje konferiral z Ljubo Jovanovićem. popoldne pm. z ministri dr. Srskičem, Trifkovioem in dr. Koji* ćem. Včeraj kralj ni sprejel nobenega politika v avdijenei. Konsultacija vos dilnih politikov se prične danes dopol* dne. Najpreje bo sprejet predsednik skupščine. Ljuba Jovanovič. — B»n^rad, 14. aprila. (Ttrv.) V z^e« z vladino kriro So imeli načelniki opoetcijo* nalnega bloka včeraj dopoldne daljše kon* ference, na katerih so razpravljali o stališču opozicTJonalnega bloka napram rarpletu kri* ze in pa o stališču, ki ga ima blok jnvneli povodom konsultovanja od strani krone. Sporazumno je določeno, da zastopa Ljuba Davidović pri konsultaeijah blok kot celoto. V opozicijonalnih krogi* vlada precejšen optimizem in opoeicijomalei zatrjujejo, da j* zanje Stvur zelo dobra. Opozicija forsira tudi željo, da bi bili na droru apreieti za* stopniki hrvatske republikanske stranke. Splošno zatrjuje Mok, da bodo rađićevei dali vse garancije za to. da podpro eventu* alno viselo oporicijonalnega bloka. — Beograd. 14. aprila. (Tzv.) V opo«ris cijonalnih Lrogih zatrjujeio, da je kralj bafe odklonil (?\ da bi dobila koalicija sedaj volilni mandat. Popolnoma so opozicijemalci prepričani, da PaSić tokrat ne bo dobil man= deta se volitve in da se •estavi blokaška vlada. Vodja muslimanov, dr. Spaho. je s«m mo^aTettoo »javil novinarjern: »Jaann je bflo od prvega trenutka, ko je prišla Pasle** Pribicevićeva vlada, da ae ne bo mogla vredr* žati. č*e bo hotela delati v parlamenta. PaAie je hotel dobiti volilni mandat. Danes je sigurne, da ga ni dobil, niti mu ni mandat obljubljen. Krona želi delo v parlamentu. Tej? a ae more storiti P a viceva vlada. Jasno je torej, da bo dobila mandat tu sestavo vlade draga stranka, to je opozicijonalni blok, ki imi v.a s\ ojj strani dovolj garancij za nemoteno parlamentanjp delo. Zelo optimistično in samozavestno i>e jc o ra/pletu krize izrazil i\:J.i Ljuba Davidovič, da Paaič in P ribicevk nikakor ne bodeta zadovoljna z rezulutati r'.ovih volitev.. — Beograd, 14. aprila. (Izv.) Na* običajno veliko it zanimanje v Srbiji za razvoj sedanje parlamentarne in vladi* ne krize. V Stari Srbiji vsi sloji narodu / napetostjo zasledujejo vsak dogodek. Dobro so si v svesti, da sc odigrava j-> veleva/ni politični dogodki, ki imajo vplivati na obstoj edinstvene države. Položaj Nikole Paš>ću sr je med srb-sfcimi kmeti oj^ičil. in je sigurno, da f>r> pri bodečih \\'>/:W;s\? v Srbiji debir ogromno večino. Srbski krnet že računa / novimi volitvami. Večinn je za vo-liive. Pov:;nd pozdravljajo tudi idejo nacijonalncga bloka, ki jc posiw1ien, da brani državno in narodno edinstvo. — Beograd. 14. aprila. (Izv.) Kljub temu, da onozicijonalr. i blok šc ne rs* čuna z volitvami, ie povsem jasno. Hi dobi Pasić mandat za i ove volitve in da sc sedanja vladina kviza razreši v desetih dneh. Vsi uviJcvajo modro ?n premii:icno taktiko Nikole Pašićj, ki je odstopal, da da možnost za par!n mentarrio rešl.rv krize in da bodo mc> roda i ni faktorji vpoštevali raznolo/r nje parlamenta in pa naroda. Brc/ dvoma je. da se bližamo novim vohi vam, 2a Itatere je v parlamentarnih krogih ie pripravljen ieren. čeprav opo zicšjonmlni blok votiiev v /. ko Utatketi* času ne želi. Na zunaj sc opozicijonalni blok kaže, da je popolnoma zadovoljen ' cTemisijo vlade, todu znano ie Hi demisija blok popolnoma iznenadila in da je Pašič prekrižal marsikatere Ho kaške račune. Na zunaj fin diraj > b!-^-kasi svoje zadovoljstvo, vendar sc r.c ebičajno boje volitev, ee bi sc razpisa!* v najkrajšem času. Na včerajšnji se i; blok ni dal nikakega pojasnila, moglo se je le doznati, ča so načelniki blcka razmotrivali vprašanje krize in vpraša* nje volitev. Glede volitev je bi!o dorr.e njeno, da blok volitve čimbolj zavleče. Opozicijonalni blok dela na to, da bi se na vsak način omogočila delazciož* riost narodne skupščine. Kakor javlja današnja »Pravda«, načelniki opozicijo-namega bloka nimajo raz'oga. da bi sc ogrevali za nove volitve, vendar so pre* pričani, da bi s« ž njimi ojačila njih parlamentarna situacija. — Beograd. 14. aprila. (Tzv.) Danes pozove vladar vodilne politike na dvor v svrho konsu!tacije, kako rešiti parlamentarno krizo. Najpreje bo pozvan skupščinski predsednik ljuba Jova* novic. Nekateri o^ozicijonalei toplo priporočajo, da bi krona poklicala na MM— wm ■ ■ 1 -'— Aleksel Tolstoj. 17 SPolet na Mars. Roman. • XIII. POGLAVJE. Marsovci. Svotlo-rdečkaste kopice oblakov, ki so viseli kot povesim preje od vzhoda proti zapadu, so pokrivale jutranje nebo. V objemu solnčnih žarkov se ja spuščala leteča ladja ter se zdaj pojavljala v temnosivih presledkih, zdaj zopet izginjala za rdečkastimi oblaki. Obrisi njenega ogrodja s tremi jambori so spominjali na kartaginsko galejo. Ob strani se je raztezalo šest ostrih, gibčnih kril. Ladja je prodrla oblake in obvisela vsa vlažna, srebrnkasta ia blesteča nad kaktusi. Na njenih kraj-nih kratkih jamborih so glasno bučali navpični vijaki ter jo ovirali v spuščanju. S krovov so se spustile lestvice in ladja je obtičala na njih. Vijaki so se ustavili Po lestvicah so se naglo spuščali suhljati Marsovci. Na sebi so imeli enake jajčaste čelade, sre-bmkaste, široke suknjiče z debelimi ovratniki, ki so pokrivali vrat in spodnji del obraza. V rokah je imel vsak orožje v obliki kratke avtomatične puške z diskom sredi nje. Bojevito razkoračen je stal Gusjev poleg aparata. Roko je držal na samokresu m gledal, kako so se Marsovci postavili v dve vrsti. Njihove ptiske so ležale s cevjo na upognjeni roki —■ Orožje drže ti lopovi kot babe, — je za-mrmral Gusjev. Los je stal s prekrižanimi rokarri na prsih ter sc smehljal. Zadnji se je spustil z ladje Marsovec, ki je nosil črno haljo, visečo v velikih gubah na njem. Njegova odkrita glava je bila plešasta in pokrita z brada\icami. Gladko, ozko lice je bilo vijoličaste barve. Noge so se mu udirale v prhka tla. ko je šel mimo dvojne vrste vojakov. Izbuljene, svetle in ledene oči so se ustavile na Gusjevu. Potem je ogledoval samo Losa. Približal se je njima, dviprnf! majhno ročico v Širokem rokavu in spregovoril s tenkim steklenim, počasnim glasom ptičio besedo* Talcetl. Se bolj so se razširile njegove oči in odsevale v hladni razburjenosti. Ponovil je ptičjo besedo i« zapovedovalno pokazal na nebo. Los je dejal: — Zemlja. — Zemlja, — je ponovil s tefcavo Marsovec ia nagubančil kožo na čelu. Njegove bradavice so pc-temnele. Gusjev se je znova razkoračil, zakašljal in spregovoril srdito: . — Iz Rusije, Rusa sva. Prihajava torej k vam, zdravstvujte. — dotaknil se je ščita na čepici, ne žaliva vas, vi naju ne žalite... On, Mstislav Serge-jevič, nima pojma o našem jezkln. . Vijoličasto* umno lice Marsovca se ni zganilo, le na njegovem ploščatem čelu. med obrvmi je za-jčela od napetosti otekati rdečkasta pega. Z lahko j kretnjo roke je pokazal na solnce is izustil znan zvok. kS je čudno zadonel: — Soacr Pokazal jc na tla. razprostrl roke. kakor da hoče objeti kroglo: — Turna. Pokazal je na enega izmed vojakov, ki so stali v* polkrogu za njim. pokazal na Gusjeva, nase, na Losa: — Soka. Tako je naeival z besedami več predmetov !■ poslušal, kako se imenujejo v jeziku zemlje. Približal se ie Losu ter ?Je važao dotaknil s kazalcem njegovega čela, kotanje nad obrvmi. Los je nagnil glavo v znak poedrava. Gusiev je potem, ko so se ga dotaknili, potegnil ščit na čelo. — Kot z divjaki ravmjo z aaata. Marsovec je stopH k aparatu in dolgo, s pritajenim začudenjem, potem pa. ko je bržčas doumel njegov princip, z navdušenjem ogledoval ogromno kovinasto jajce, pokrito s skorjo žiga. Naekrat je tlesnil z rokami, okrenil se je k vojakom ter jim začel hitro, hitro govoriti, obenem pa je dvignil k nebu sklenjene roke. — Aju — $o odgovorili vojaki s tulečimi glasovi. On pa je poloiil dian na čelo, globoko vzdihnil — premagal razburjenost ter. obrnjen k Losu, pogledal s svojimi zatemnelimi in vtaznimi očmi bretf jeze v njegove oči. — Aui, —- ie deial - - Alu utara šoho, dacia hima ra geo tatcetl. Takoj nato ie zatisnil z roko od in se nizko pri klonil. Zravnal se je, poklical vojaka, vzel njegov ozki nož in začel praskati po obšivku aparata. Narisal je jaice, nad njim streho, ob strani — majhno podobo vojaka. Gusjev, ki mu je zrl čez ramo, je dejal: — Predlaga postaviti okoli aparata šotor ia stražo, samo, Mstislav Sergejevič, da bi ne pokradli najinih stvari, kajti odprtine so brez ključavnic. — ftehajte vendar bViH norce, Aleksej Iva-novič! — Toda tam je vendar zlato. Spogledala sva se s tistrmle vojakom — njegov gobec je popolnoma nezanesljiv. Marsovec je poaiušal ta pogovor z zanimanjem in spoštovanjem. I As mu je z znaki pokaz: da je pripravljen pustiti aparat pod stražo. Mar sovec je pritisnil k velikim, tankim ustom piščalk' in zapiskal. Z ladje so odgovorili z enakim ostrim piskom. Tedaj je začel Marsovec dajati s piščalko neke signale. Na vrhu srednjega, višjega jambora so se dvignili kot lasje tanki konci žic, začulo se je pokanje isker. stran. 2. »SLOVENSKI štev 87 posvet tuđi zastopnike hrvatske repu« blikanske seljačke stranke. Davidovi« Ca naprošajo, da bi to priporočal kralju. Kralj naj bi sprejel ▼ avdijenci Predav* ca ali pa dr. Mačka. Značilno je zadnje dneve opažati, da opozicij analni tisk previdno izpušča v naslovu Radiče* jre stranke »republikanski« in jo .pazi vi Je aa.no kratko »Hrvatska sel j a č* Ima. stranka«. Ta pojav komentirajo po« SltiCDj krogi tako, da skušajo radičevci tedaj prikriti svoje republikanske ideje (a da so edinole zastopniki kmetskega Volilni mandat Pašiću zasiguran —* Beograd, 14. aprila. (Izv.) Kljub »sam računom opozicije, da bi se set Stavila poslovna parlamentarna vlada, 99 danes dopoldne lahko z gotovostjo konstatira, da je situacija taka, ki ab» aolutno izključuje sestavo kake poslov* ne vlade. Vprašanje je sedaj le, kateri parlamentarni skupini se poveri man* dat. Dopoldanski listi naglas laj o, da je sigurno, da bo do« $ila Paiić'Pribičevićeva s k um pine mandat za volitve. KoalicU sa med radikali in samostojnimi demo* Krati je najkompaktnejša parlamentark na skupina, ki ima edinstvene in jasne ctlje. — Beograd, 14. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se prične konsultacija krone S ftefi političnih strank. Do danes 10. dopoldne Se ni bil pozvan nikdo na 'dvor. Kakor zatrjujejo, pridejo po 10. ; prvi vabila za avdijenco. ZAGREBŠKI POLITIKI SRED-NJE LINIJE ZA DAVIDOVTĆA. — Zagreb, 14. aprila. (Izv.) Glavni akcijski odbor neodvisnih narodnih organi-(sacQ (politiki srednje rinile) Je imel včerai iselio, na kateri Je bil v imenu Davidovićeve slropine prisoten dr. Ivan Ribar. Gavnl Odbor le sprejel resolucijo, v kateri neodvisne narodne organizacije odobravajo politiko, ki Jo vodi Uuba Davidovič, katerega Smatrajo kot edinega odkritega zastopnika narodnega sporazuma ter nosilca narodnega In državnega Jedinstva. Resuluclja <0aUe Izjavila, da smatra sedal akcijski od-hor svojo nalogo za končano ter priporoča, da val somišljeniki vstopim v Davldov'ćevo demokratsko stranko. Resolucijo so med .drugimi podpisali dr. Mihajlovfč. dr. Ivko Petričlć, Rudolf CMugnSo, dr. Vinko Banić m drngi.01avni odbor Je odposlal pozdrav-*o brzojavko Ljubi Davidovlću. ČEŠKOSLOVAŠKO ODLIKOVANJE DOBROVOLJCEV. — Zagreb, 14. aprila. (Izv.) Češkoslovaški generalni konzul Oton Para je včeraj ob 11. dopoldne izročil 15 ju-\»slovenskim dobrovolfcem v vojašnici Zrinski-Frankopan češkoslovaško odlikovanje voineea kriza. Svečanosti so prisostvovali zastopniki civilnih in vo--JasTrih oblasti, tako veliki župan dr. C i-mić in pa general Dimitrijević. Geta 35. pešpolka je po izročitvi odlikovanj defilirala med sviranjem jugoslo-5venske in Češkoslovaške himne. Grki za republiko. Glasovanje v redu in miru, — Atene 13. aprila. (Izv.) Republikanci %o pil glasovanju o državni obttej odnesli Velfldnsko zmago. Vtfs glasovanja Je najpo-■volmeJŠL Mesta Atene, Pirei In Solun so glasovala soglasno za republiko. Na Pelo-ponezu so zelo močni rolalistt, toda ostali kraji so se vsi izreki? za republiko. Ves čas gasovanja Je vladal povsod največji red in mir, kar gre zahvaliti v prvi vrsti vladnim strogim odredoam. Za orov-izOTičnesa predsednika reovblike bo postavljen sedanji regent admiral CuaadhifioftS — Atene. 14. aprila. (Izv.) Udeležba pri glasovanju o državni rbV\\ Orfke ic bife velikanska. Velikanska večino glasov je bila za republiko. — Atene, 14. aprila. (Izv.) Atenski Press-;ofro Jav3a, da se je ljudsko glasovanje Iz-'vršilo v polnem redu In miru brez vsakega Incidenta. Po rezultatih, znanih do pomoči, |e glasovalo za republiko 75% volile t. — Atene, 14. aprila. (Izv.) Od sobote do danes Je bilo v smislu vladnih odredb proglašeno Izjemno stanje nad vso Gr?ko. Ponekod Je bilo prebivalstvo nekoKko vznemirjeno. Rojalisti so se vrgli z vsem fana- "tlzmora na agitacijo za monarhijo. Atene imajo s!9co vojaškega tabora. Vsi javni lokali, gledan Sča in kinematografi so zaprti. Po ulicah hod5Jo močne vojaške patrulje, ' vodjo avtomobili ln tanki. Med glasovanjem nI prJSlo do nrkakih spopadov. — Atene. 14. aprila (Izv.) Plebiscit je Ml Izveden Povsem mirno. Udeležba je bila velfkanska in večja, kaker pri zadnjih volitvah. Po doslej znanih rezultatih so republikanci dobfU veliko večino nad roja- ■sm KATASTROFALNA vročina v severni INDUL — London, 13. aprHa »Ttmes« poro-iisjs H KaMrate, da vlada v severro ladtt fe šest tednov najhujša vročina In suša. . Žetev bombaža je povsem uničena. V mestih, tako tudi v Kalkutl se IfcUo epidhnije, velika nevamos*. da zavzame kolera velike dimenzije. Ce bo vročina še dalje trajala, Je nevarnost, da nastane v Indiji katastrofalna lakota. —- London. 13. aprfla. DoČlm vlada v Indiji velikanska vročina, je nastopilo na ' Angleškem skrajno mrzlo vreme. Dva doj t* padaj snag. Vesti iz Italije. — MIlan, 13. aprfla. (Izv.) VOeraf |e M na s'ovesen način ob navzočnosti kralja te kraljice otvor]en vzorčni semeni. Na semnja le Francija bogmto zastopana. — Rim, 13. aprfla. (IsvJ Podtajrdk Acerbo je sporočil deputaciji Is Neaplja, da poseti Mussolini južne kraje v kiatfatni m da bo a maja v Neaplju .ItalUanskl jut se je pri volitvah izrekel sa fašizem v ■spiICa kovano veiflri meri. Podtajniku v ministrskem svetu Acerbo le podelil kralj plemstvo z naslovom »Barone deli* A temo«. Ocerbo Je bil hraber vojak in ima mnogo vojnih odlikovanj. V fa-Sistovskih vrstah Je edea najmartivegSih delavcev. Mussolini le sprejel sen. Dawesa, predsednika mednarodnega izvedeniškega odbora. V pogovoru z novinarji Je Dawes izjavil, da upa, da bo sledil izvedeniškemu delu dober uspeh. — Milan, 13. aprila. (Izv.) Musorgskega sloveča opera »Boris Godim ov« se Je odigrala včeraj v Scali sijajno, kakor doslej vedno. Nastopilo je nekaj novih pevcev. Gledališče polno. — An cona, 13. aprila. (Izv.) Včeraj je divjal nad mestom in morjem si'en vihar. Več brvdov Je bilo v nevarnosti. Sledil Je sneg. Nad Umbrijo Je bril hud veter, o vetra, mrazu in snegu poročajo tudi iz drugih severnih krajev. V Sestoli je Štiri centimetre snega RADIĆEVA IZJAVA V BOLGARSKIH LISTIH. — Sofija, 13. aprfla Oz v.) »Nezavfsl-ma Makedonija« priobčuje zelo obzirno Fz-javo Stjepana Radića o položaja v Jngo-slavtM in o odnosailh nase kraljevine do ostalih držav na Balkanu. Med drugim Radić izraža bojazen, da srbski demokratke končno ne zapuste opozlctjonalnega bloka in se pridružijo PaSfču. Radić tudi ne zaupa povsem Davidoviču. Ni tudi popolnoma zadovoljen s prihodom Radfčevih poslancev v Beograd, ker se boji, da ne bodo radičevci popolnoma izigran!. REPAPACIJSKI PROBLEM. — Pariz. 14. aprila. (Tzv.) Danes isto« časno dopoldne se vrše seje ministrskih sve# tov v Parizu, Londonu in Bruslju. Kabineti imajo storiti važne sklepe v zadevi repara« ciis*"ega problema. V glavnem gre. da se vlade izjavijo načeloma o poročilih stro« kovnjakov. VODE PADAJO. — Beograd, 14. aprila. (Izv.) Nj. VeL kralj Aleksander je včeraj ogledal v beo» gradski okolici posledice povodnji ter je ves dopoldan hodil po spodnjem delu Beograda. Danes ste začeli Sava in Donava padati. Padle ste za 10 do 15 cm. Odstranjena je skrajna nevarnost, ki je pretila Beogradu, ako bi Sava še nadalje naraščala. Bil je v nevarnosti vodovod pri Makišu. POSKUSEN ATENTAT NA HORTHYJA. — Budimpešta. 14. aprila. (Tzv.) Policija je aretirala tri osebe in neko žensko, ki so poskušale v petek ponoči atentat na državnega upravnika Hor-thvja v trenotku, ko se je z dvora vozil v opero. Policija je mnenja, da je bil atentat organiziran z Dunaja. KATASTROFALNA EKSPLOZIJA. _ Moravska Ostrava, 14. aprila (Izv.) V Preraogokopih }e nastala včerai katastrofalna eksplozija plinov. Eksplozija se je izvršila ob 14.10. Uničene so bile vse naprave, pritisk zraka Je bil tako silen, da so na daleč popokale Sipe. Zelo Je Pofko-dovano uradno poslopje, kakor tudi stroji. FRANCOSKO-ROMUNSKA ZVEZA. — Pariz, 14. aprila (Izv.) Z oztromna razgovore med ministrskim predsednikom Poincarejem in romunskim zunanjim ministrom Ducom pise »Matint, da začasno Se ne obstoja med Francijo in Romunsko formalna zvezna pogo-Jba, pač pa jo je pričakovati v najkrajSem času. Francija s to pogodbo nikakor noče neprijateljsko nastopiti napram Rusiji, želi, da pride radi Besarabije med Rusijo m Romunsko do soglasnega sporazuma. ZVEZE MED JAPONSKO IN ROMUNSKO NL — Tok Ho, 13. aprila (Renter) Vesti o zvezi med Japonsko In Romunsko oz. med Japonsko in Francijo so brez vsake podlage. Politične vesti. =e Iz diplomatske službe. Za delegata pri generalnem sekretarijatu Društva narodov v Ženevi je imenovan Ra-domir L u kovic, svetnik pri našem poslaništvu v Sofiji Za generalnega konzula v Monakovem je imenovan Vte-dislav Saviti, ravnatelj adminlstrativ-no-upravnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Na njegovo mesto pride dosedanji generalni konzul v Monakovem Jovan Mllankovld Za aduetailn pri poslaništvu t Pragi je Imenovan Milan Stanković, sekretar poslaništva t Rimu. Za generalnega konzula t Budimpešti je imenovan dosedanji generalni konzul v Solunu FotUe StanoJe> vid. Za generalnega konzula ▼ Sotonu Je postavljen Stanoje Mthajlovi č, posbmlški svetnik v Derlmii, aa konzula v Trstn pa Dušan Stepa-no vić, sekretar poslaništva v Berna* Za generalnega konzula na Krtu Je Imenovan generalni konzul v Sodra! Dtanft-m Cobadal* »Balkan«: »6. t nt. se Je v LJubljani vriua konfeienca radikalne stranke za tjubjansko oblast na kateri is bfio zastopanih 45 krajevnih odborov. Ha konferenci sta bila konstituirana oblastni odbor m agUacUski odsek. Na sefl je govoril dr. Niko Zupani Ć o programu radikalne stranke m o potrebi poedincev m vse Slovenije, da sprejmo program ene izmed državotvornih strank. Na sestanku je govoril tudi bivši poslanec Rista Odavič o zgodovini radikalne stranke. Da bi zmagala državotvorna ideja v Sloveniji, je potrebno, de se rodoljubni demokrati m radikali vzajemno podpiralo v borbi s Korošcevim klerikallzlom.« = Pobožne klerikalne želje. Z o žirom na demisijo Pasic-Pribičevičeve vlade podaje iz klerikalnih vrst beogradsko »Vreme« te-le zanimive . informacije: »Iz Koroščevega kluba predlagajo udvo rešitev krize, ki bi, kakor so prepričani klerikalci lahko zadovoljila tudi radikale. Klerikalci predlagajo, naj se radikai otresejo Pribičeviča in naj sestavijo koncentracijsko vlado z opozicU jonalnhn blokom. V tem slučaju bi blok prepustil (kako velikodušno!) vodilno vlogo radikalom, toda samo pod pogojem, da bi na čelu vlade ne bil Nikola Paš!ć, marveč kdo drugi iz radikalnega kluba, ki je bolj neklonjen sporazumu s Hrvati in Slovenci« — Naši klerikalci bi torej predvsem radi izločili iz vlade Svetozarja Pribičeviča, ki se ga najbolj boje. V tem slučaju bi bili pripravljeni stopiti v vlado tudi z onimi, ki so jih doslej dosledno psovali s »cincarji, ko-rupcijonisti, nasilniki« itd. Radikalna stranka pa bi morala tudi obglaviti Pa-šiča ln postaviti na njegovo mesto moža, ki bi bil po volji g. Korošca ln tovarišev. To se pravi z drugimi besedami: radikali bi morali kapitulirati na vsi črti in priznati za svoje gopodarje g. Stjepana Radića in dr. Korošca. Ali so res klerikalci tako naivni da mislijo, da se jim izpolnijo te pobožne želje? = Kako bo rešena vladna kriza. Radikalni krogi zatrjujejo, da se reši vladna kriza tako-le: »Pašić bo poskušal pritegniti nase kakšno drugo opozi-cijonalno skupino. Ako se mu to ne posreči, dobi volltveni mandat, na kar Izvede rekonstrukcijo sedanjega kabineta ln nove volitve v roku treh mesecev. Vladna kriza bo trajala, kakor se pričakuje v vseh političnih krogih, 7 do !0 dni. ker je situacija zelo težka, ob koncu kon::ev pa je popolnoma gotovo, da ne dobi *.ol?tve. vga mandata nihče drugi, kakor Nikola Pašić, Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča T Ljubljani. LJUBLJANSKA DRAMA. Ponedeljek 14. aprila: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Ponedeljek 14. aprila: Modna revija. Izv. ★ ★ ★ 1 »ANA KARENINA«. Po Toistovem romanu sa oder priredil Boris Put jata. — Prevel L Vidmar. — štiri dejanja, oziroma 22 sHk. Damarizacija Dostojevskega »Idiota« je bila zaokrožena. To leži na romanu, ki ima za glavno pod'ago samo čutenje kneza My-škina. V »Ano Karenino« pa je privzet prerez skozi ves tedanji svet ruske plemJSke kaste, s simpatične m neprijetne strani. To je realističen epos o aristokratsko Izobraženi, vodilni PusHl polpretekle dobe, začinjen s Tolstega oddvojenim človečanskim naziranjem. Gradivo samoposebi Je zato tako prostrano, da je Izčrpno - jedrnata dramatizacija izključena. ATi bi pa morala obsegat! več večerov. Roman Levtna ln Kittv Sčerbatske je moral čisto Izostati, čeprav nastopita mimogrede ta enkrat obe ti dve lici. Roman Ka-renma - Vronsld pa dosega polno plastiko ta pravno mesto« kakor ga mu it dal Tolstoj, sele ob romanu LewhvKitty. Izostati so morale tudi osti, ki se predejo med obema svetovoma seimntja ln ki v važnih stranskih figurah ta dogodkih obe strani de'a šele prav spajajo v nedosegljivo umatveno in umetniško jednotOL Ostal je v Ustvn trlkot Karenm-Ana-Vronskj ta kar se da pri tem ohraniti Tol-stavega mišljenja. Tudi tega je le dosti. Saj so ta tri lica, vsako po svoje, plemeniti ljudje, ki jih trp'Jenje dovaja do odkritega Iz* tzražanja zadnjih resnic ta vrednost človekovih, Ce sasatram torej dramatfeacDo »!i.' telovadne sUuii je, ob polena;stih svečana vzidava kamnov pozdravi gos ov ub poldvanaj-stih sledi sprevod Sokolstva in naprednih kuhurnih udruže"}. Popoldne pa bo javna telovadba jsstov, vojaštva, ?upe Ljubljana I in Sokola !; zakijtilck tvo rt dramatsko dejar;e s hvalospevom na- narodni misli i,ou vodstvom glavnega režiserja Narodnega gledališča br. Se-stj Siavnosr.j.i prireditev se zaključi v ponedeljek zvečer z ljudsko zabavo na Taboru s posebnim večernim sporedom. 2upa Ljubljana I je sklenila na svojem občnem zboru sodelovanje; pomoč drugih društev in žup je dobrodošla. 2i:pe oziroma društva, ki hočejo sodelovati, naj pravočasno to javijo v smislu navodil telovadnostrokovnega odseka v društvenem vestniku »Naš Sokolski dom«, ki so ga dobila vsa društva po pošti — OkrožnJ zlet v Kostanjevici Ob 15- letnici obstoja Soknlskega društva v Sv. Križu pri Kostanjevici se Istotam vrSI dne 3. avgusta t L ckro2nj zlet posavskega okrožja župe zagrebačke. Vsa sosedna društva se opozarjajo na ta dan ter naj ne prirejajo nobenih društvenih prireditev, temveč se okrožnega zleta mnocoStevfno udeleže. — Sokolsko druStvo v š'Ik! priredi v torek 15. aprila v društveni te'ov«dn*opoldne se je vršila štafeta skozi me* uto, katere sc je udeležila večina klubov. Zmago je odnesel L. A. S. K. v času 5 : 10, tik pred Primorjem, ki je bilo drugo. Popoldne se je pred in med tekmo vršila Olimpijska štafeta 200 X 200 X 400 X P00 metrov. Prvi jc bil Jadran v času 4 ; 21 (predtek 4 : 16), drugi L. A. S. K. v 4 t 72 :5. jDamska Štafeta 4 X 60 in je končala z zrna* go Primorja nk v rekordnem času 34 sek. Ilirija : Ljublj komb. teem 2 : 0 (0 : 0). Nogometna tekma med Ilirijo in kom* bmirenim ljubljanskim teamom se je kon* 5*1« z zrnato prve, kljub temu. da Ilirija nI bfla kompletna. Kombinirani sicer in punero taktike in tehnike sicer niso zaostajali, ven» dar je njihov napad pokazal premalo koma binacijo. Tudi r.a goa\ se je streljelo malo. Pri Iliriji jc ugajala napadalna vrsta, za ka» tero ni zaostajala krilska. Dobra je bila tudi branUska dvojica DoUnar43eltram. KombJni* rani so imeli svoje najboljše moči v obrambi PečniksBirsa, ki ni bila za preiti. V krilski vrsti je bil dober desni krilec Pokom, do£*m f9 centerhalv Volkar odpovedal. V napadu sta ugajala PleS in Martinak. Tudi Zemljak ni bil slab, d očim nista krili nudili poseb* nega. Jamnika smo videli že v boljši tormi. Igra je bila zelo živahna: vršila se je v ostrem tempu, vendar fair. Sodil je g. Hus zelo zadovoljivo. Publike nad 1000. Zvečer se je vršil v Narodnem domu zabavni večer, ki je uspel zelo dobro. — Olimpijski dan je uspel tako v moralnem kot v materij alnem ozlru. domače nogometne tekme _ Beograd, 14. aprila (Izv.) Ob velikanski udeležbi Je bila včeraj nogometna tekma med Jugoslavijo ln akademiki univerze Oxford. Rezultat 2:1. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. _ Praga, 14. aprila (Izv.) Ob veli- tekme v korist Olimpijskega fonda. Slavlja: DFC 3:1, Victoria-Žtžkov : Star 4:2. V soboto Je Sparta Igraia proti Slavlji 1:1, Vlk-torfja-2ižkov : DFC 2:1. — Brno, 14. aprfla (IzvJ zidanice: Moravska Slavfja 3:0, zidanice :Makabi 5:0. — Budimpešta, 14. aprila (Izv.) MTK ie postal prvak Madžarske. MTK:UTC 2:2. _London, 14. aprila (Izv.) Na stadionu Wembley Je bila včeraj nogometna tekma med Anglijo la Škotsko. Rezultat 1:1. s . — Dunaj, 14. aprila (Izv.) Odločilna tekma za prvenstvo še nI hončana. A mate ure : Sportklub 2:0, Hakoah : Rapid 3:0, Admfra : Slovan 1 : 0, Ostmarlc : VVacker 1.-0. Prezident Masaryk o dijaških vprašanjih. V Četrtek je prezident Masarvk povabil dijaštvo čeških visokih §ol na čajanko, pri čemer je govoril o nalogah in dolžnostih visokošolskega di^ašrva. Njegova izvajanja zanimajo tudi Slovence, zlasti odstavki, ki govore o dl-jaStvu In politiki. Saj smo tozadevna Baziranja pred vojno črpali v prvi vrsti Iz naukov prezidenta Masarvka in na te nauke naslonili idejno stavbo dijaškega pokreta narodne radikalne omladine. Cujmo torej, kaj pravi Masarvk danes kot prezident češke republike! »Dijaštvo naj Študira, se izobražuje, naj se pripravlja na poklic in na življenje. Vedno naglašam, da je tre^a znati jezike, ki se govore v republiki ln v inozemstvu. S študijem ne zahtevam mrtvega nčenjaštva. Zahtevam le primemo znanje poedinih strok, splošno izobrazbo, po možnosti tudi filozofično. dalje omiko in značaj. Politično delo naj se vrši v poedinih strankah. Vendar moramo tudi politiko študirati, in sicer znanstveno. Znanstvo pomeni metodo pravilnega mišljenja. Razlikujem politiko od žurnalistike. Politika ni samo delo stranke. Politika v širšem smislu pomeni študij modeme države, parlamentarizma, administracije, v ožjem pa politično vodstvo, pojmovanje države in nacije kot zgodovinskih in evropskih pojavov ter umevanje zgodovinskega razvoja. Pečajte se z zgodovino znanstveno in filozofično, opazujte inostran-stvo, analizirajte zgodovinske in družabne sile ter vse to ocenjujte. Danes goje" deduktivno politiko, namesto Induktivne politiko demagoških gesel in ntopističnih fantazij, namesto politike idealnih ciljev. Končno pa politika nI samo teorija, marveč tudi praksa, dejanje. Za miselnega historika in politika se danes nastavlja vprašanje, kaj pomeni in v Čem obstoja bistvo ter cilj velike revolucije, ki je začela s svetovno • leta 1914 j--^ PolitlCno dokazuje ta revolucija republikansko veČino v Evropi. Absolutistične države so padle. Naloga Češke in slovaške inteligence je, da razume to svetovno situacijo in da si razjasni zvezo našega osvobojenja s tem dejstvom. Zahtevam torej po pravici od inteligence, da se povspne do svetovne politike. Palackv je že pred 100 leti opozarjal na tedaj predstoječo svetovno centralizacijo, kakor je imenoval ta pojav, kjer mora naša nacija skupno z ostalimi tekmovati v kulturni politiki. 5afarik se je tedaj pritoževal nad praškim maJome-ščanstvom in od mlajših je stokal Halek, naj ne pademo v vsakdanjost. Med tem Časom so se razmere poboljšale. Vendar se mora -inteligenca v naši republiki in v naši demokraciji povspeti do svetovne politike. Ta bo kulturna politika. Stojimo pred veliko novo dobo. Resnična demokracija Že vidi prava politična in gospodarska vprašanja in zlasti vprašanje nove duhovne kulture. Naša dolžnost je, da razumemo Komen-skega in njegove nazore o vzgoji in Šoli kot o »officini humanitatis«. Resnična demokracija ni mogoča brez etičnih vo-Mlcev in državljanov. Poudarjam, da se mora inteligenca v politiki orijentirati kar se da znanstveno, in sicer tako za malo kakor za veliko deto. Z razvojem demokracije, z njenim razširjanjem in z njeno poglobitvijo je izbruhnila tudi kriza inteligence in zaradi tega tudi vprašanje temeljev moderne vzgoje, moderne izobrazbe in izomike. Naša inteligenca ima na tem polju svojo posebno, veliko in težko nr.logo. Naše dijaštvo je kader bodoče inteligence. Kratko: češki in slovaški študent naj postaneta dostojna Človeka!« Ob 500 letnici Jana Žižke. Po vsi Češkoslovaški se vrše obsežne priprave za proslavo 50Oletnice smrti velikega češkega vojskovodje Jana Žižke. Program te svečanosti ki se te pričela 29. marca v praškem Obec-nem Domu, obsega celo leto tja do oktobra. 12. aprila se otvori v praškem Narodnem muzeju razstava Žižkovih spominov. 1. maja prirede v ta namen vse politične stranke javne shode. 15. maja proslavi Žižkovo obletnico zemlio-radniška zveza z otvoritvijo poljedelske razstave v Pragi. Začetkom junija prispe na proslavo v Prago deputacija ameriških Čeheslovakov. V tem času se uprizori v Narodnem gledališču. Ji-raskova drama »Jan Žižka«, rudi druga gledališča se pripravljajo za proslavo. V nedeljo 8. junija, na dan, ko je Jan Žižka na vrhu Žižkova, današnjega dela Prage, premagal 1. 1420. prvič križarsko vojsko, bo na istem mestu velika narodna svečanost. Istega dne se vrši tudi paradni pregled češkoslovaške vojske, k! izroči prezidentu Masarvku zastavo. Od 15. do 22. junija aranžira srednječeška sokolska župa na vrhu Žižkova javno telovadbo in veliki sokolski zlet, 29. junija se sestanek) v Pragi češkoslovaški legionarji na svečano zborovanje in se poklonijo prezidentu Masarvku. Nato se svečanosti preneso v Južno Češko, zlasti v Tabor, ki 50 ga ustanovili Žižkovi vojaki, in v roistno mesto Žižke — Trocnov ter PFibislav, kjer je Žižka podlegel kugi. Proslava se zaključi v Pragi 11. okobra. na dan Žižkove smrti, s svečanim zborovanjem v Obecnem Domu, kjer predava historiograf husitskega pokreta dr. Vaclav Novotny o tem velikem heroju češke svobode. Naj poginejo stranke, naj ostane velika domovina . . A Številna fašistovska in druga društva in ogromna množica je pričakala Mussolinia na njegovem povratku v Rim. Na Čelu velikanske povorke je stal kraljevski komisar senator Cremo-nesi. Imel je govor, v katerem je proslavljal Mussolinija in fašistovsko zmago in sporočil, da so mu odlični patri-jotje podali predlog, da naj se pode?! Mussolfniju častno meščanstvo rimskega mesta. To se zgodi na dan »rojstva Rima«. Nato je imel govor predsednik Mussolini, ki je izvajal med drugim, da je ta sestanek pravi sestanek ljudstva, ki izpopolnjuje mnoge druge, katere je preživel na povratku v Rim. Na poti je čutil okoli sebe ljudsko soglašanje, ki je granitni temelj za zgradbo bodočnosti italijanske domovine. Pet milijonov italijanskih državljanov, svobodnih in zavestnih, se je zbralo okoli fašistovskega simbola. Ne prepuste in mi vsi ne prepustimo, da bi se insultiral italijanski narod in bi se reklo, da gre za ljudstvo, poslano na volišča, kakor se žene brezoblično čredo živali brez vsake zavesti. Rim je veličastno korakal. Reklo se Je. da uradniki ne bodo glasovali za vlado, pa so glasovali. Reklo se je, da v Rimu ni delavskega ljudstva, toda enkrat za vselej hočem to neumno laž razpršiti. Rim dela ln v Rimu je najmanj stotisoč pravih delavcev, umerjenih in vestnih ter vdanih svojemu delu bol! kakor marsikje drugje. Rim ni sre4i3čc rjialega ljudstva apjikvarjev. Rim, o katerem sanjamo, ne sme biti samo živahno središče obnovljenega Italijanskega naroda, marveč mora biti tudi Čudovita prestollca vsega latinskega sveta. Za Rimom pozdravljam plemenite čete z našega juga, ki so korakale v sklenjenih vrstah, kakor takrat ko so se razvrščale po dolinah svetega m nepozabnega Krasa. Rimsko ljudstvo, kakšen je opomin, ki prihaja iz volitev pretekle nedelje? Opomin je svečan in se glasi: »Treba, da sa ▼»! podvržejo izvršenemu dejstvu, katero Je nepreklicno«. Stranka je izjavila: Hočemo dati pet let miru in uspešnega dela italijanskemu ljudstvu. Ta izjava je moja. Ako more kdo drugi reči, da naj domovina pogine, samo da se reši stranka, pravimo mi fašisti: poginejo naj vse stranke, tudi naša, todi velika in upoštevana naj ostane italijanska domovina! Vi vidite, da sem tudi po tej zmagi povsem miren. Mnogo večja je zmaga, državljani, in mnogo večje so dolžnosti dela, discipline in narodne edinosti. Vprašam vas. ali izvršite svoje dolžnosti? (Množica odgovarja: Da. da!) Prav, jaz sprejemam to vašo soglasno izjavo kot sveto prisego in Vas pozivam, da zakličete trikrat »Viva U re, viva Htalia, viva ii fascismo!« Sledilo je gromovito vsklikanje, pleskanje in entuzijasična manifestacija vdanosti do voditelja Mussolinija je trajala dolgo. Predavanje generalnega konzula dr. Beneša v Mariboru. Večer, ki ga je v obliki akademije v soboto v Narodnem domu priredil klub dobrovoljcev in Jugoslov.-češkoslova-Ške lige na čast g. češkoslovaškemu generalnemu konzulu dr. Benešu, je bU dokaz, kako vsa slovenska javnost visoko ceni zasluge g. generalnega konzula za poglobljenje bratskih odnošaiev med češkoslovaškim in našim narodom. Udeležba je bila izredno številna. Posebno simpatičen vtis je napravila udeležba tudi od strani knezoškofa dr. Karlina — kakor da se vračajo v naš Narodni dom stari Slomškovi časi. Častniški zbor je z obžalovanjem občutil naključje, da je on sam imel ta večer tudi neko slavje, zato je bil pri tej priliki zastopan le po nekaterih reprezentantih. Zanimiv spored je otvorila vojaška godba pod vodstvom kapelnika Herzcga z ou-verturo »Kosovo«. Nato je predsednik tige g. prof. dr. Pivko v izbranih besedah orisal delovanje g. dr. Bcneša, poudarjajoč njegove zasluge za upostavi-tev čim najtesnejših bratskih stikov med Čehoslovaki in Jugošloveni ter pozdravil knezoškofa dr. Karlina, velikega župana dr. P loj a, župana Grča r j a ter sploh vse ostale zastopnike vojaške in civilnih oblasti. Sledil je nastop Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja T o p i č a, na kar je g. dr. Beneš predaval o svojih vtisih ob pose tu bojišča pri Verdunu. Preda vanje je bilo še tem bolj zanimivo, ker so ga spremljale tudi znamenite skloptične slike. Občinstvo je g. predavatelju priredilo navdušeno ovacijo. Po nekaterih glasbenih točkah je sledilo še tudi zelo zanimivo predavanje g. inženerja. S I a j* m a r j a o »našem dobrovoljskem pokretu« tekom svetovne vojne. G. predavatelj je povedal z zagotovilom, da stoji še danes preko 60.000 jugosloven-skih dobrovoljcev vsak čas pripravljenih braniti kakršenkoli izpad na naše državno edinstvo, h kateremu so ravno dobrovoljci v odločilnem trenotku največ pripomogli. Tudi to predavanje je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem. Prireditev je zaključila prisrčna prosta zabava. Ta večer je zopet pokazal, kaj napravi enodušnost in navdušenje za dobro stvar. Naši dobrovoljci. SLOVENSKI JAVNOSTI. Na eni zadnjih odborovih sei Je ustanovil oblastni Savez dobrovoljcev za Slovenijo dobrodelni foend, iz kateerga naj bi dobivali podporo revni dobrovoljci, zlasti invalidi in taki, ki žive v skrajno obupnih gmotnih razmerah, pa si ne morejo za* služiti toliko, da bi preživeli sebe in svoje rodbine. Čudno se sliši, da trpe pomanjkanje tisti, ki so v trpljenja na bojiščih s krvjo polagali temelj svobodni, ujedinjeni Jugoslaviji, ki so šli v bojni metež ket zvesti sinovi svojega naroda, da mu pribore lepšo bodočnost pod svobodnim soln-cem na svobodnih tleh. Kdor Je videl te borce tedaj, ko je bilo treba stisniti v roko orožje in pod strahom smrtne k*zni ali H dosmrtnega progna nstva Iz. b!vše Avstrije z dejanji dokazati ljubezen do redne grude, in kdor Jih vidi danes, ko stoje kakor krmar, ki zre z morske pečine, kako so mu valovi razbili ladjo, se ne more načuditi, da Jfm je domovina pogosto mačeha. Toda dobrota je pač sirota tn v praktičnem življenju se idealistu kaj rado pripeti, da žanjejo sadove njegovega dela dntgl. Tako Je rodi s našim! dobrovoljci, Id so stopili po končni borbi za osvobo-Jenje ▼ ozadje ter se nočejo vmešavat! v strankarske razprtije. Med njimi pa le žal mnogo takih, ki trpe največje gmotno pomanjkanje, pa si ne moralo pomagati, ker jfh tare poleg splošne mizerije dokaj pogosto še brezposelnost. So pa tudi dobrovoljci Invalidi, odvisni Izključno od socl-jalaega čuta Ja usmiljenja drugih. ^ Da odporno re tem revežem, je oblastni Savez segel po samopomoči. Ustanovil je dobrodelni fond. Iz katerega bo nudil v skrajni sili skromno denarno pomoč. Zdi se nam, da so dobrovoljci, moralno upravičeni ape'.lrati na javnost, kaadr gre za golo eksistenco njihovih tovarišev. Žalostno Je sicer, da ne stori v tem slučaju svoje dolž-neostl država, toda s tem še ni rečena. da mora bit? brez socijalne^a čuta in brez pri- i znanja zaslug za Jugoslavijo javnost, oso- \ bito tisU krogi, ki lahko etnrejo solzo s trpinovega iica. Zato opozarjamo Javnost, j da se pri dobrodelnih akcijah spomni tudi I teca fonda ter tako dokaze, da zna ceniti ; nesebične in požrtvovalne pijonirje naše i svobode. Savez ima svoje poslovne pro-store v Kolodvorski ulici (gostilna pri Mi-kozu), kamor je pošiljati eventuelne pri- l spevke za dobrodelni fond. POKRET PREKMURSKIH DOBROVOLJCEV. Iz Preknrurja nam rišejo: V skrajno j težkih r-ziuerah, zapuščeno in kakor po- ; zabljeno od ostalega jugoslovanskega sve- [ ta živo:ari nase premursko ljudstvo, ki i trpi zlasti pod pritiskom rnadzarofllskib j elementov. Huda madžarizacija pred prev- j ratom ie kriva, da ie b:-o in Je večinoma j Še danes v Prekmuriu malo rakih, ki bi j se zavedali svoje narodncsii. Pač pa ima- j rro peščico požrtvovalnih in zavednih Slovencev, ki so se takoj pa prevratu pridružili iugosiovenskim legljonarjem, dasi še niso vedel!, da pripade Prekmurje Jugoslaviji. To so prekmurski dobrovoljci, ka-kih sto 90 številu, ki so zač:?i energično akcijo za povzdigo nacionalnega duha in narodne zavesti med prekmurskim ljudstvom. Sestavili so društvena pravila m prirejajo vsako četrtletje sestanek na katerem določbo smernice svojega dela. Tak sestanek je bil v nedeljo 6. tm. v Bratov c i Ii. Udeležba je bt!a zelo dobra. Na sestanku je predava! domači učitelj-dobro-voljec Izidor Horvat o potrebi nacionalnega pokreta v Prekmurju, ki ga morajo vodit: v prvi vrsti tisti, ki so že z dejanji dokazali svojo ljubezen do rodne slov. grude. Povdarjal je zlasti potrebo nacionalnega jugoslovenskega pokreta na eni najbolj eksponiranih točk Jugoslavije, kjer je odvisno samo od nacionalnega prebujenja ortdotnega ljudstva, kako se bo razvija! naš obmejni živeli m koliko bomo mogli kljubovati madžarskemu pritisku. Ostro je obsojal madžarone, ki Jih je v Prekmurju žal šc vedno mnogo. Največja nasprotnika naše nacijonalne stvari v Prekmurju sta »Morszka Krajina« m Szabadsag« dve gnezdi kjer se zbirajo Izdajate: slovenskih interesov. Svoj oduševljeni govor je zaključil g. Horvat z besedami: Težka kladiva padajo, toda ml smo trši od jekla. Kujte kovači! Kladivo poka od lastnih udarcev, vi meniie, da nam kujete smrt pa kujete brst in Življenje. Kaj za to, če se odkrhne drobec in izgine! Sedaj gre za vse. ne za enega, ne za sto. Prezreti pa nesmemo značilnega dogodka, ki priča, kako daleč se je razpadel plemenski ant^gonizem slovenskih klerikalcev. Organizacija prekmurskih dobrovoljcev namerava proslaviti 12. avgusta petletnico osvobojenja Prekmurja. V ta namen priredi veliko naredno manifestacijo !n vsa narodna društva so Že obljubila svojo pomoč »n sodelovanje. Dobrovolkrl so se obrnili tudi na uredništvo »Novine (posi. SLS Klckl), ki pa se ni srmaovalo odgovoriti organizaciji v uredniškem kotičku v št. 5. z dne 3. ebruafrja takole: Iz srca radi bi Izpolnili vašo željo, ali ne poznamo pravil vašega društva. Ne vemo haj heče drušćvo doseči, to smo vam Itak že povedati. Bodi pa rudi jasno povedano, da oni, ki tisto leto opa obhajati spomin osvobojenja, kdaj so naši slovenski bratje po krivdi sedanjega režima obsojeni na narodno smrt. ki se takrat upa veseliti, kdaj se pravi Slovenci icčeio. tisti nima ne pameti, ne srca. Odložite slavnosi! — Ta odgovor je seveda zelo razburil Idealno misleče dobrovoljce. Navzlic tej odpoved! pa odrede manifestacijo, ker smatrajo, da !e to v interesu vzbu.tenia narodne zavesti. Vsi deb-rovoljci so bril deslej pristaši ST.S, zd?j pa so obrnili klerikalcem hrbet. (Prav so storili! Op. ured.) Veseli nas. da Imamo tudi v Prekmurju zveste plonfrje jus:os!oven5;ke misli, če-tttdi majhna po StevHu, je organizacija naših vrlih prekmurskih dobrovoljcev tisto gorčlčno zrno, iz katerega požene mo*no drevo slovenske nacojinalne zavest! fn čuta za Jugoslovensko skupnost tam, kjer Je to dvoje najbolj potrebno. Iskreno pozdravljamo prekmurske dobrovolice. ki so v dveh ozirih na pravi pot'*. Gojit! in vzpod-bujnti v ljudstvu nacljonaTnl Čut ln jugo-slovensko solidarnost pomeni nadaljevati delo v legijah, obrniti hrbet tistim, ki šoe-ktrlfrajo v svoje umarane r*o!;tfe"r?e namen* rud! z najsveteišmi čustvom Ijr.beznl do rodne zemlje Pa pomeni storiti dobro df*!o rn otresti se politične omotice. 2iveli prekmurski dobrovoljci! — Ured. Kolo junosfovpriskih sester v Linbllani. Za uel&e^ne praznite se tešite skrbi najceneie, ako si resnično po ceni kupite o&&9li?av izgotovijena po n-»moderne}5ih krojih pri tvrd^i fran £ukič, Pred škofijo 13 t Bino Ideal predvaja v ponedeljek dne 14., torek 15. in sredo 16. t m. „V hotelu pri Siavčhu" izborna veseloigra v 5. dejanjih. V glavni vlogi G1 a d v s Wa 11 o n Četrtek 17., petek 18. in soboto 19. ostane kino zaprt Prednaznanilo: Materino srce. (Glavna skupščina.) Na cvetno nede'jo se >e vršila v Ljubljani III. redna letna skupščina Kola juso-slovensklh sester, ki jo jc otvorila *očn$ ob 15. ur! ga, Franja dr. Tavčarjeva. V veliki dvorani Narodnega doma so bile zbrane d?!cg*tke iz Kranja. Noveca Mesta, Cc!;a in Most Ur naju?Tečncise in naj-rrar!;'rvejše zastopnice javne:«! čenskez* dt-Ia Iz Ljubljane. Predsednica ca. Franja dr. Tavčarcva ia delegatke pozdravila s prisrčnimi in izbranimi besedami. V daljne rn svo>em govoru se je spomnTa umrufc sester koiašic. V vzklikom »2ive!o Kole j'jsroslover.skih ses:?r. živela naša dotr.o v*na, žive', naš kra'.j Aleksander!« ie skup-ŠMna. prešla ri'o na dnevni red. Za drugo ^-'unsčirt^ko tajnico je bila Izvoljena ga. Marica Bartofova, za overovateljlce pa ga. E;a D-srbučeva. ga. Maša Gromova N gdč. Bajtova. Tajniško poročilo- Sledilo Je tajniško poročilo, ki gS ie ??oda:^ ga. M;ra Fn^elmnnova. Iz skrbno sestavlenega poročila o delovanju KJS v te4u 1°23. posnemamo s-edeče podrobno* sti: Napram prvim dvem letom se vc lam prav lepo razvilo ter krepko napredovalo. Tekom leta sc j; vršilo 30 sej. 20 rednttt, 7 izrednih in 3 glavne revizijske jejo. V prejšnjem le^u }.h e bilo samo 15J. Tajnt* ca je opravljala zaplsnikarska del/j, vodila k^rc^podenco ter ime'a tedensko dvakrat nn dve um dni uri. Dru*a tajnica ga. Marica Partolova je prevzela dopisovanje v časopisje, s. prol. \Vesncrieva pa Je urejevala člansko matrico. Za reševanje važ-reših ln nnineiSih del je bil Izvoljen ofjl odbor, ki je sostojal Iz predsednice, blagajnice, tajnice In iz predsednic odsekov*. Poročilo Izreka tel;o. da bi tud! v bodoč« posečale seje sestre neodbornlce. da se na ta nač!n uvajajo v podrobno delo in da razširjajo ideje KJS. kl ne pozna raz'lke v prepričanju ali stanu ter propagira vselej strpnost in človekoljubnost. Odseki so ie prav zadovoluvo razvt» jall. Šivalnemu načeljuje s. Zbasnikova. odseku »Kresnica« za slikanje na steklo s. Baltlčeva, odseku za narodne vezenine s. Wesnerjeva, odseku za pletenie košaric s. Kruharjfeva In odseku za zaSčito dece s. Kraigherjeva. Raznovrstnost dela v ta* ko številnih odsekih je nudila sestram pri-l*ko. da se Individualno uveljavilo v panogi, ki se Hm najbolj pod a. i a. Letos se ie pobuda, ki jo Je predložna nalansk. občnem zboru s. Oartofova glede icTiinlnfh kolonij deloma že uresničila. F*» težjih pripravah je odboru pridobil okrajni šolski svet v Litiji za Idejo, ki ie v te»-svrho odstopil KJS prostore na enoraa-rednici v Ribčah prt Kresnicah. V tej mir-, m vasici je uf.rvalo 25 deklic, večinoma vojnih srrot rajsko Življenje od 16. rullJa do 20. avgusta, torej celih 5 tednov. Po dnevu so bili otroet le malo v sobJ. Zajtrke**' va'i obedovali, totfaaU M večerali so n-iiV€č na prostem. Za ko.o*:l o se j« posebno zavzela ljubezniva družin* Lovfe** tova. k trna svoje posestvo tik Iole. Obe* di so se vršili pod jabljano. Hrana le ob*.' stojala rz 2Itne kave, kakava. Iz tečne do> mače hrane, kruha, sira surovega masla*' meda in kfslega mleka. Dvakrat na tedea* je kolonija sama prinašala meso tx Mo1 ravč. Telovadba se )e vrSIla na zeleni trati v bližnjem gozdu. Posebno veselje k Imela kolonija s Savo, kjer se je dnevno: kopala. V mlnoiih počltnfcah Je bilo 30 vojtim sirot deležnih tudi osvežujočega morskega zraka- In sicer v Selcih pri Cr*kvcnlcl. Po prizndevaniu ge. Mafcel Gruflceve se je v to svrho preuredila krasna, M'ramaru sIHS na vila tik ob mcr'u, kjer Je srbska, hrvat-ska in slovenska deca u-žfvala Idilično življenje ln topri morski zrak. Slovensko d»-co Je KJ5 odposlalo v treh skupinah, vsaka je ostnlt na morju po ?rl tedne. Prehrano v Selcih je poskrbela velika dobrotnica Jugoslovenske dece ga, Mabct Gruilčev* iz ameriškega fonda. 22. spetembra so t- kolačiće počastil« go. Grujičevo. ki je prisostvovala tudi proslavi prestolonnslednlkovega krsta. Skupno z DruStvom SHS žena za siročad it KIS pri ti priliki obdarovalo 30 deklic s oblekami ter jih pogostilo z rr>al i novcem in s pecivom. Zn božično ohiariter so se vrSle velike priprave. Na vse ljubljanske osnovne Šote so se razposlale okrožnice s poztvom, d\ se v društveni pisarni osebno zglase najpotrebne.5! učenci ln učenke In da st jim Po meri oskrbi ob^ka in obutev. Prt tem delu, ki se Je vrSilo pod vodstvom a. ZbnSnlkove so pomagale tudi s. neodbor* niče. Obrtna Šola, Zunan;a urSulinska šola, dekliški licej ter ljubljanski krojači. Obdaritev se je vršila. 20. dec. ObdarovarrTh jc bilo 200 otrok, z obutvijo pa 100. Ker je ljubljanska občina prispevala društvu v to svrho 2000 Din, je KJS naknadno obdarilo 5e 30 otrok z obleko ln čevlji. Razen tega Je društvo tekom leta reševale nebroj frošeni, ugodno 104. Zavedajo^ se velike važnosti poučnih potovanj srednješolske omladine je druš:vo naklonilo pevskemu zboru ljubljanskih učiteljiščnikov o priliki turne}e po Bosni in Dalmaciji 1000 Din, gimnazijskim abitttrijentom 1000 Din In rea'čnim 500 dinarjev. Gluhonemnici Je društvo darovala 1000 D:n za nabavo orod;a pri rakotvornem pouku. 2u?! hrvidnUcov In planink se je darovalo 500 Din. Za božičnleo ie Kolo poslalo po 50* Din v nastopne obmejne kraje: Sv. Du« ob Dravi, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, Marenberg, Stanjevci In Fokovce v Prekmurju. K^Io je nadalje poSfljalo knilge v nacionalno ogrožene kraje. Pošiljalo Je knjige tudi v zasedeno ozemlje. Da podpre Sokola na Taboru je prevzelo društvo If kaoKu po SQ0Q Din. Na cvetno nedeljo «»v >»ran 4 .?LuvfN>M n a H ij i >• d o r 15 anrila ^4 SV daj.: Kolo za svoje blagotvorne namene olj^ie vejice in letos je spravilo na ljubljanski trg tudi pristno narodno blago iz tržaške okolice, tržaške olfke, ki so vzbudile splršno pozornost. Tmlj prodaja cvetja pred Velesejmom ostane stalna Kolina priredi:.v. Kresnica je naklonila za Božični.o društvu Cettfi 3000 Din kot čisti dohodek svojih izdelkov. Izdelkf tega odseka se stalno razpredajajo v trgovini Agnola na Dunajski cesti in v mizarskem podjetju šfetnar na Rimski cesti. Društvo uvede propagandne čajanke, ki obetajo velike moralne in gmotne uspehe. Š levilo članic znaša 250.S, število članic po podružnicah skupno 6966. V Dub«jan' ima druž.vo 70 ustatiovnic in 8 pckr. vi:eljic Društva je sodelovalo pri raznih na-rodnih prirodiiVaii in podpiralo kar služI dom \ "n! in zlavemu zarodu. Na važne dorr ače in državne sestanke ^ društvo poJfiialo svoje zaatoptuce« KJS je prlsto-pfo k dri šivu za gcierje treznost! ter delegirao v odbor s. Kraigherjevo*. Opra\ lini zapisnik nosi številko 1015. Podrn:::i"c je v Sloveniji 21 jn sicer v Babatyi polju, Celju, Črni Dravi. Hrastniku, RfianJB. Krškem, Leskovcu, Frevaljah, Murski Soboti Logatcu, Mokronogu, Mostah, ItovenJ mestu, Oplotnlci, Ponikvi, PtujU. (ptujski gori. Radovluci Ro^ašVi Slatini. Studen:u, F'ovemem gradcu, Skofjl Loki m v Žnrii. Najtežje stališče ima podružnica v Murski Soboti, kjer tamošnja ž:nska cfružba nima zmfsla za prostovoljno javno «delo. Ni to prehaja poročno k delu v podruma i-:ah in nnšteva društveno do-nrdke, iz katerih izhaja, da so podružnice Jttiftio napredovale ter izvršile* obilno javnega ženslrcc:a fn prosvetnrga dela. »Ako «b sVlcpu pogledamo nazaj na naše triletno delo, se n^m zdi, da stojimo sredi cvetofega vrta. Cvetje pa Je naše jugosV.vcnsko. Na bodočo pot vzemimo dobroto in ljubav do naše rodne zemlje, kaTti dobrota je kakor čaša, polna zlata, ljubav do rodne zemlje pa kakor najlepši biser, kl krasi čašo.« »Na konca je tajniško poročilo izreklo zahvalo časopisju, ki je z velikim razumevanjem podpirajo prizadevanja dnuštvenga odbora. Blagajniško poročilo. Blagajniško poročilo je poda ha ga. Mlnka Gašperlinova. Dohodki znašajo 75.334.88 Din, izdatki pa 88.413.61, primanjkljaj pa krijejo iz lanskega prebitka in fz izkupila za oljke. Poročilo nadzorstvenega sveta je podala ga. Helena Pajniče-va. Tajnici in blagajnlčarkl je skupščina podelila absolutorij z zahvalo ln priznanjem. Posebna zahvala se j« Izrekla ie. prof. Wesnerjev| m ge. Kruharjevl. Ga. Bartolova le pri predlogih na glasala potrebo po večjih dohodkih. V to svrho je po srbskem vzoru predlagala Izdajo koledarja »Soča«. Predlog se Je po daljši debati odložil na poznejši čas. Predsednica ga.FranJa dr, Tavčarjeva Je pred* lagala, da se KJS posveti Širjenju ljudskih univerz po deželi fu sicer po danskem vzoru. Podatki, ki jih je prejela o tem delu Iz Danske so velezanimtvi in bi Ideja takih lol v Sloveniji našla najugodnejša tla. Kolašlce pa bi si začrtale široko polje novega In trajnopomembnega javnega deta. Tudi ta predlog ae je prepustil poznejšemu času, da se v podrobnosti predela ln premisli. Volitve. Prt volitvah je Wl nato Izvoljen sledeči novi odbor: Predsednica ga. Franja dr. Tavčarjeva, častna predsednica ea. Stojanoviceva, odbornice: ga. Vida dr. Baltičeva, Ela Berbučeva, prof. Marija Wessnerjeva, Mira Engelmannova, Marica Bartolova, * Til-ka dr. ZbašniKova, Vika dr. Kraigherjeva, Antonija dr. Ravnlharjeva, Jelena Janko-vlčeva, Helena dr. Pajničeva, Marija Po-g&čntknva, Ferdinanda dr. Masaronova, Puža šantlova, Marllanca Llndtnerjeva, Minka GaŠperllnova. Marica Kruharjeva. Dragica Mulečeva, Franja Pristovova, Ur-šrfta Rozmanova, Marija Tomažinova. Ana PoČkarjeva. Josipina Škafarjeva, Maša Gromova, Marija prof. Slčeva, Marija Ko-kalj-Trškanova, ga. Podkra^šek-Kazimiro-vlčevn, ga. Vodopivčeva, Nlkelnova. Angela KraVOsOVa, Qruntar-dr. Babnlkova in Vali4, a reva. Nadv?e uspelo "n stvarno zborovanje te naše najuglednejše In najagllnejše Žen-ske organizacije le po volilnem dejanju za-kl nčJ a gP. Franja dr. Tavčarjeva, kt je sk'cpno prosila nove odbornice ln celokupno članstvo, da se s podvojenimi In po-sVnf+uTftii sltenr" p~svti đruš'venfm cTliem In bmOgogt ure^nčenje njegovih žcnskTi in splošnonarodnib idealov. mento 9, slično Ce po mnogih drugih krajih. Razna krajevna Imena kažejo slovenski izvor. Tam ie iive Slovenci ln se ie zavedajo svojega Slovenstva. Na beneške Slovence za Čedadom je bil pritisk velik, zato pa je bilo tam samo par glasov aa j slovensko listo. — Na Tolminskem učite- 1 UiŠcu bodo praktični Izpiti, odgovarjajoči | vsposobljenostnirn izpitom, v kratkem. Dan le ni objavljen. — Inženirski Izpit gradbene stroke je napravil na tehniki v Brnu gosp. Bogomir SI 11 Igo j, sin gosp. Ferd. Sfilgoja, po-sestirlka v Medanla v goriških Brćih. j Dnevne vesti. Mlkfa Krajina. — Z Goriškega. V Kobaridu so podivjani fašisti »pokopal!« poslanca dr. VVilfana. Izvedeti so pcmotno vest, da dr Vilfan ni izvoljen. Nato so sklenili, da prirede slovesen pegreb pri volitvah propadlemu šlo venskemu voditelju, katerega tako sovražijo. Rnzpcs'ali so mrtvaško obvestilo, v katerem pravijo, da ie duhovnik Š$cfc blagoslovil smrdljivi kadaver, ki se s 2ge in prah naj se razirese na vse vetrove. Fašisti so priredili o. tm. sprevod, pri katerem je morala sodelovati godba z lirskesa. Udrli so v zvonik in zvonili k i rizorjenemu pogrebu dr. Wilfana. Na rr :;u so potem sežgali »smrdljivi kadaver« Štanda! in sramota za fašistovsko stranki da mirno trpi take nečuvene nesram-r.s.i! — V Furlani.fi so se na najraznejših krajih pojavljali slovenski volilci, znamenje, kako je še raztresen slovenski žlvelj med Furlanl, kjer ga je bil nekoč po številnih vaseh v večini ali so bile čisto slovenske. Tako čitamo na primer: Prata di Por-denone Slovenci 2, Avlano Slovenci 7» Monte Reale Slovenci 5, Saclle °, Brugne-ra 6, Budoja 2, Caneva 7, Polcenigo 6, Co» Horedo Mnnta'bano 2, Coseano 2, Vagagna 4. Wa|aao 2. Maruzzo 8, Ragogtia S, Se-degliano 6, Cal mason 5, St Vito al Taglia- V Uubiiant. dne Klerikalci in Sokolstvo. i Dasi popolnoma Izven politike tn strogo na stališču vzgoje duha in telesa stoječa organizacija, ki je po-gna'a svoje korenine globoko v najširše plasti naroda, je Sokolstvo vendar trn v peti naših klerikalcev. Njihovo sovraštvo in brezuspešno pobijanje sokolske ideje je programatična točka klerikalne politike, ki bi rada zatrla vse, kar Je v slovenskem ljudstvu še zdravega, idealnega in jugoslovenskc-ga. 2e opetovano ie lete'o iz vrst SLS kamenje pod noge sokolskih delavcev, nebroj puščic Je naperil klerikalizem proti Sokolstvu, toda vse atake so sc izjalovile. Na zadnji seji občinskega sveta Je klerikalna gospoda v družbi z rdečimi apostoli nastopila proti zgraditvi Sokolskega doma na Taboru. Prav zanimive in značilne so izjave klerikalnih in komunističnih občinskih svetnikov, ki Jim je strašna že sama misel, da dobi Lujbljana novo sokolsko postojanko. Komunistični zastopnik se je razkoračil in povedal, da bo njegova stranka vedno odločno nastopala proti Sokolstvu. Klerikalce je seva navdušila ta odločnost njibov-ih zaveznikov in tako Ima sokolska ideja v oseb j ljubljanskega občinskega sveta zagrizenega sovražnika, H pa nI posebno nevaren, kajti velika sokolska družina Je v svojem razmahu in neprestanem napredku premočna, da bi se bala vsakega turškega petelinčka* Sokolstvu borba ni tuja, saj se Je moralo boriti na svoji triumfalni poti z večjimi in nevarnejšimi sovražniki kakor je Črno-rdeČa koalicija na ljublj. magistratu. Sokolska ideja je premagala vse ovire, pod njenim pritiskom so se rušili prestoli tuj:b nasflnikov, ob njenem Kitu si razbije glavo tudi klerikalno - komunistična družba, od katere ne bo ne duha ne sluha, ko bo stalo Sokolstvo še vedno zvesto in neustrašno na braniku nacijonalnih interesov, duševne in telesne vzgoje in splošnega napredka vseh slovanskih narodov. To predobro vedo tudi klerikalci in ker si ne znajo pomagati drugače, se zaletavajo v strjeno sokolsko falango kakor sršeni. Včerajšnji »STovenec« je priobčil in-famno notico na naslov starešinstva JSS, v kateri podtika primorskemu Sokolstvu, da se je iznevirilo svojemu narodu in volilo fašistovske kandidate. Anacijonalnl klerikalizem, t. J. tista politična struja, ki deluje po vsem svetu samo v korist duševnega robstva In brezpogojne pokorščine rimskemu papežu, si drzne trditi, da so se držali pri ItaHjanskih volitvah samo tisti kraji, kjer deluje slovenska krščanska organizacija. Odveč se nam zdi ugovarjati taki absurdni trditvi in tudi sokolskega dela ne bomo branili, ker se brani in zagovarja najbolje samo v prakfčnem življenju, kjer se lahko vsako objektivno oko prepriča, da bi brez Sokolstva in pod klerikalno krivo palico že davno izginil iz slovenskega ljudstva vsak narodni čut in jugoslovcnska zavest. Klerikalcem pa svetujemo, naj ne vlačijo Sokolstva v politiko, naj puste pri miru idejo, ki je storila za slovensko in slovansko stvar več kakor vse druge organizacije, in naj nikar ne sejejo seme razdora tam, kjer lahko obrodi največ zla. Tudi politična zagrizenost mora poznati gotove meje. * * * — Potvorba umetnine. CeSkolova- škl listi so prinesli vest ki Je razburila vso čsl. Javnost, osobito pa umetniške kroge. Stvar je sledeča: Za časa prve balkanske vojne je poverila soFnska vladt pokojnemu češkemu slikarju Vje-Šinu, ki je Živel v Sofiji, ovekovečenie važnejših dogodkov te vojne. Vješin je to ponudbo spreiel ter je naslikal 11 vojnih slik, ki jim je dal skupno ime »Ca-taldža«. Ko je leta 1913. izbruhnila vojna med Srbijo in Bolgarijo, je dobil Vješin ponovno ponudbo da naslika dogodke te vojne. Slikar je to ponudbo odklonil z motivacijo, da se upira njegovemu slovanskemu čutu slikanje prizorov ln bratomorne vojne dveh slovanskih plemen. Vješin se Je s tem zameril sofijskemu dvoru in je ime! v Bolgariji mnogo neprilik. Med vojno je tam umrl. Njegove slike je prevzela bolgarska vlada. Med njimi so bile Itlrl Se nedovriene. Bolgarska *e postala v svetovni vojni zaveznica Nemčije in tako ie bila prirejena v Berlinu razstava bolgarskih slik, na kateri je bil zastopan tudi Vješin. Iz njegovega cikla »Cataldža« so izbrali ono sliko, ki predstavlja bolgarsko avangard, kako napada z bajoneti turške pozicije. Toda ker so bili tedaj tudi Tnrkj nemški in bolgarski zavezniki, je prišlo neznanemu insplratorju na misel, da odstrani to politično zapreko na ta 14 aprila 1924. način, da spremeni turške fese v srbske šajkače. Ta dokaz umetniškega barbarstva se je ohranil v reprodukciji propa-gandistične številnke »Leipziger Zei-tung«, namenjene Bolgariii. Češki novinarji so zdaj našli to številko ter pozvali češke umetniške krogi, naj intervenirajo, ker je Vješnovo ime kot iskrenega srbofila enečašecno. Prvi se je zavzel za to stvar »Demokratski Slfcd«, ki poziva češke slikarje, naj ukrene-o v Sofiji vse potrebno, da se na;de krivce in da se ta n3Čuvena potvorba umetnine uradno popravi. — Carinska kon'crenca v LJubljani. Uprava glavne carinarnice v Ljubljani opozarja interesirane gospodarske kroge, da se vrši pribodn'a carinska konferenca v če'rtek, d^e 17. aprla ob pol 18. popojdna v posvetovalnici Trgovske :n ^Vtn:ške zbornice. — Ceškl tisk za spremembo gospodarske pcKttke mpram Jugoslaviji!. Zadnii Čas se češki tisk zelo zanima za nerešeni problem izvoza in uvoza med CSR in Jugoslavijo. Eden najboljših češkoslovaških poznavalcev jugosloven. razmer prof. dr. Nikola opozarja v »Narodni Politiki«, da bi bilo krivo tolmačiti pritožbe nekaterih jugoslovenskih listov proti CSR kot izliv sovraštva. Ni dvoma, da se mora češkoslovaška gospodarska politika napram Jugoslaviji spremeniti. »Češke Slovo« izjavlja, da odpuščanje čehoslovakov iz jugoslo-venske službe na vsak način popravi, kolikor je storjena prizadetim krivica. Toda tudi s češkoslovaške strani Je treba marsikaj popraviti. Ako nai postane Jugoslavija trg za češkoslovaške industrijske izdelke, tedaj morajo tučb* češkoslovaški konzumenti kupovati jugo-slovenske izdelke. Praktično pomen: to za Jugoslavijo izvoz njene živine in tobaka. Odveč je, da kupu le CSR živino na Danskem, in to tem bolj, ker Ho-landska zadnji Čas omejuje izvoz v ČSR. Češkoslovaška bi morala kupovati tudi tobak v Bosni ln Hercegovini namesto v Bolgariji, in sicer ne samo zato, ker je jugoslovenski tobak boljši, nego tudi zato, ker Bolgarija ne kupuje predelane fine kvalitete tobaka v CSR, temveč se pogaja s Turčijo in Grško. Lani je plačala ČSR Bolgariji za tobak nad 1 milijardo levov. Srbi imajo pravico, zahtevati, da kupuje ČSR tobak od njih. in ako se to ne zgodi, so Čehi zakrivili politično napako. List zahteva, da se zavzamejo za to stvar v prvi vrsti poslaniki, ter upa, da češkoslovaška tobačna uprava v kratkem popravi svojo zmoto. t Polkovnik Miroslav Polak. V nedeljo zjutraj je umrl g. Miroslav Polak. polkovnik v pokoju, bivši komandant mesta Ljubljane. Bil je iz znane slovenske narodne rodbine, brat g. Ferdinanda Polaka. bivšega kranjskega župana in ge. Irme Polakove, operne pevke v Zagrebu. Kot oficir je pod Avstrijo služboval večinoma v gamizrah na Hrvatskem, kjer se ie tudi poročil s hčerko znanega hrvatskega rodoljuba Hranilovića. Dasi je bil avstrijski častnik, vendar si je ohranil krepko narodno prepričanje. Po prevratu se je vrnil v Slovenijo, kjer je postal komandant mesta LJubljane, kateri položaj je pridržal tudi pod jugoslovenskim režimom. Bil je ljubezniv družabnik, jovijalen mož, ki Je imel širok krog znancev in prijateljev. Lani je stopil v pokoj, ki ga pa ni užival dolgo. Pred kratkim Je obolel in včeraj mu je neizprosna smrt prestrigla nit življenja. Njegove zadnje besede so bile »Naprej, fantje«, kar izpričuje, da je bil do zadnjega z vso dušo vdan svoie-mu vojaškemu poklicu. Pogreb bo v torek 15. t. m. ob 15. iz gsruiziiske bolnišnice na pokopališke k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin. n;*egovi spoštovani rodbT*i n"Še so?al;e. — Promocija. 7. tm. je bil na dunajskem vseučTTš3u promoviran za doktorja vsejra zdravilstva z. Joža J a k I a iz Črnomlja. — Celjske vesti. Demokratski družabni ln zabavni večer, kateri se je vrlil v soboto v veliki dvorani Narodnega doma, ie napolnil veliko dvorano do zadnlega kotička. Potekel je ze*o prijetno in zabavna Na odru so se izvajale pevske točke m šalfM nastepi. kateri so navzoče občinstvo izborno zabavali. Godbeni orktester Jc pridno svi ral nzVčn* komade. Na razpolago ie bila izborna kap'lica, kakor tudi razne Jestvine. — Nočao laka rn I Šk o tla 2 b o ima ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarjevi cesti. — Razprodaja razne pa orožja. Celjsko okrožno sodišče razglaša, da se bo vršila dne 14. maja la event dne 15. male ob O. 1 đopo'dne v poslopja okrožnega sodišča v • sobi št 17 razprodaja raznega zaolenjeneg« orožja. — Mestno gledališče V torek zvečer koncertni tn operni večer Šimenc - SvaJgerJeve, na katerega celiš1'n občinstvo osnovno opozarjamo. — V Ska - j lah pri Velenju le umrla dne 9 aprfa j po dolgi in mučni bolezni obče spoštovana 1 gospa Karolina Matekovičeva. roj. I Černovšek, nadučitcijeva vdova Bi a je | blagra žena, vzorna gospodinja in skoro 40 let vestna učiteljica ženskih ročnih del na tej Šoli. Naj v miru počiva v domači zemlji, katero Je vedno 'jubila kot vrla S! -venka! — MARIBORSKE VESTI. Občni zbor Protitubcrkulozne lige. Dne 11. t. m. se je vr*il v mali kaminski dvorani letošnii občni zbor Protitubcrkulozne liqe. Gosp. docent dr. Matko kot predsednik je otvonl zboro* j vanje ga in vodil mirno in stvarno. Občnega 7bora so s- udeležili tudi g. vciiVi zupin dr. PIoj. okrajni cjiavar dr. Vončina, ži'pan Grčar, okrajni Šolski nadzornik Lic'-iictvvjU ner, gimn ravnatelj dr. Tominšek :n drugi V svojem zanimivem letn?m pOroČilu je dr. Mat^o pod1! sliko z žrtvami združor.'.-^i dc» la. k*tcrcra še večji uspeh ie onem-j^nčila splošna 2-s^octnrsVa kriza. Da jo ie (tttfStvo t.*ko srečno p'estalo, se ima zahvati*; vladi, osrbitn zdravstvenemu svetu v LirHHni, oziroma ministrstvu zrn. narodno -dravje, imenoma pa hivSerrvi ministru dr. Orrcrovi« ču. Sefu v tem ministrstvu, dr. §t«tnp*tr}u in sanitetnemu inšpektorju dr. KatičMu ▼ Liuh* liani. Urja štcie danes že pre'-o 1500 čUnoV, m~d njimi 25 ustanovni^ov. Li£a ima svoj izborno urejen ambulatorii z raznimi moder« nimi prinomočkl, kakor višinsko sn'nce itd. ima tudi že svole poo^'Irmce na deželi, ter stafno zvezo z državnim konrdiš'em Tonol* ščica. kamor se po^iliaio oboleli otroci. Llijo je zadela letos bridka izguba vsl^d tragične smrti požrtvovalno ^eluioče oskrbovalne sestre c Krunice, katero iz posebne nriiazno« sti nadomestuje začasno g. dr. TtirSiJfcvfl in za katero mesto v Sloveniji ni bilo dolut? nadomesf:Ia Amblatorii je imel skoro 13T0 obiskovalcev, med niimi nad polovico mo» ?k:h. Injekcij se ie izdajo 70$. Poleg gosn. docenta in mlajem zdravnikov se je za tm« bulatoril posebno zanimal okra ini viSji zdravnik g. dr. Jurečko. Poročilo hvale?ro omenia tudi razne druge pod*v>rnike, elcde propagande pa s posebnim priznanjem naše novinarstvo. Sledila so nadalina poročila ta)* ništva In blagaini*tva. izvršila se je kratka sprememba pravil, na kar je po kratkem odmoru predlagal za novi odbor novinar Pire sledečo listo: predsednik g. veliki župan dr. Ploj. M^d snlošnlm odobravanjem nre» vzame g. veliki župan kot novi predsednik predsedstvo zborovala. zahvslpMOč se za izkazano mu čast. Nadalje za podpredsedni* ka okrajnega glavarja g. dr. Vončino In do* centa g. dr. Marka. Tainik uČiteli Ravter, naemstnica fdč. Andrejčič. blagainik fin. komisar g. dr. Paulic. namestnik pristav g. .Tak. Odborniki: ga. žhmania GrČarieva. g. dr. Tominšek, g dr. Jurečko. g. dr. Medvod, g. dr. Karel Tnavic, g. Alt in novinar g. Po* bar. Namestniki: ga. Swaty Baver, g. dr. Leonhard, podpolk. g. Priča, postaienačelnik g. Stefin, mestni zdravnik g. dr. Novak, bančni ravnatelj g. Toman, strojevodia g. Bibič. Prerfledova^ci računov: žuran Grčat in državni pravnik g. dr. .Tančic, kastno so» di?če: dvorni svetnik g. dr. Toplak, vladni tainik g. Poljanec, okrajni šolski nadzornik LicbtenNvalner. Volitvi je sledilo zanimivo predavanje g. dr. Matka o tuberkulozi. Na* vzoči so ostrmeli, ko je g. predavatelj ono* zor:!, da tuberkuloza v Mariboru tako napre* duje, da pade po številu prebivalstva na vsa* kega petega človeka. Gosp. veliki župan je zaključil to nenavadno dobro obiskano ln lepo uspelo zborovanje. — * Aretiran pustos vcc.«r Tvrdka Maks Durjava nam piše: Fra* njo Klemen ni bil pri nas fiksno nastavljen potnik, temveč je bil potnik na provizijo in je pri tem zastopal šc nekatere dmge tvrdke. Oškodoval nas ni za tndesettisoč dinarjev, kakor notico omenja, temveč samo za se« demtisoč dinarjev, t. j. za kolekcijo, katere nam ni vrnil in za v naprej izplačane pred« ujme na račun provizije. — PTUJSKE VESTI. Umor v Ptujski okolici. Dne 19. t. m. so našli sosedje posestnika Janžckoviča umorjenega na gnoji* šču. Kakor 5"m?jo, je njegova žena Manja Janžekovič glavna sokrivka umora svojega moža, ker Je baje imela že dalj ča«a ljube« ženske stike z nekim m'adim fantom iz oko* lice. Se isti dan je orozništvo zaprlo tri ose* be. Preiskava je še v polnem teku. — Nočno lekarniško službo ima od II. do 20. t. m. lekarna »Pri zlatem jelenu«, Krempljeva uli* ca št. 10. — Afera s ponarejenimi kolki za* vzema vedno večje dimenzije. Eden glavnih udeležencev v aferi ze tudi D. J. iz Ptuja, ki je kolke izd?loval skupno z Rahičem. ter jih razpečaval v Mariboru, Ptuju in okolici. Eden izmed paketov, ki so bili konfiscirani, je bil adresir»n na tukajšnjega policiis'c^a uradnika B. ▼ Ptuju. Ta je bil takoj aretiran ter predan v mariborske zapore. Nadalina p-eiskava je v polnem teku. Pričakovati je. da pnd";/,> na dan *e zelo zanimive stva-i. — Delravdacila v našem posT?n'štvn v Prn" žiti s poštenim de'em, toda mes*na občina je ostala ne g'cde ni svoje bes;djL0- t n skrbi za Hud tki blagcr do d.ines Topolno-ma gluha. Ko so se prizadeti krofi obrnili osebno ra g. župana, jim je le-ta obljub 1, da bo mestna cbčma poskrbela zr* brezposelne z več'n denarno pi-dp^ro In t :d: z delom, ki ga letos v Ljubljani baie ne h primanjkovalo. Ali te obljube 50 ostali samo na jeziku, denarne podpore n;. brenpc selnost je dan za dnevom večja in v*e kaže, da se je hotel g. zVr-'n Iznebit! teli revežev z lepimi besedami in obljubami, ki đos'ei še niso rodile potrebnega vsak« danjega kruha. Menda se g. župan rav — po principu da je obi/ubiti fn dati pre\ 1 Brezposelni pa mcnfio. da obljuba de'i dole: in da to praviTno velja tuđ! za ljubljansko mestno općino, ki je sicer na jeziku tako skrbna in d^bra mnti v*eh revežev, v praksi pa ne kn?e teh dobrih lastnosti Vpr.aširemo g. župana. nI! smo sami krivi, da n! v UuWJaHl deh ln da moramo hodrri lačni In razcapani od hfs> d^ hflk ter prosti k^ščkn kruha pri d^b-:u IJn deh? Neznosno pormn»kanje trka na đufl n'Tinmo r.":,>ofrebnr;?'h sredstev z^ Hv-lienie, naša deca ne more hodif! v šolo fn sami smo na robu gmotnega in moralnem propada. Vse to se godi pred očri t:>" mestna občine, ki *e pri vo''fv>h ob?ta'a liublianskim srednjim in ni?um slojem zlate gradove, ki lih ^e vabila na VOliiSc -visoko pesmf:o o sre?f In h's-ir*?r;v. BUrrm če vržeio krotrljice v n'eno skrini'co. Ko so pa prlš'1 gospodje s^:f:",,ii! prav! na krmVn in ko je povoMno rečena vprašani* n-ihove osebne kor?s'|. so m^hom.^ pozabili na vse svo;e nblkfbe In zdaj ra-tfska^o oči In ušesa, kadar potrka revež n-» ob^'n^ka vrata. Zdi se nnm. da se le ur: nrših mestnih očetih s'ja:no obnes'a pos'--vtea. da kdor osla lovi, mu sena Rrezpose'ni fn dnttd siromaki to danes r-ročenT na mi'ost In nemilost tržkfh Živ-Ijenjsklb razmer, oni pa, ki so prtkT;can* skrbeti za blagostan'e občanov In ki b-' mora1! že po svojem potftJCnem prograrrra podprrati reveža v ne«reč:. so g1tmi fn s'e-pl ln ne zg^ne'o r'-f s prs*om. da bi v v meifh možnosti sanirali te Skandalozne razmere. Niti takim mesfn;m revefern. ki so nesno^^bnl za delo ln kl fmo'n kor>*-a nep*-e«krbl:ene dece. n* daje m^t^a rbT"-na toliko podpore, da bi mr"'' skromno ;?'* veti. Tako zancrrarcr;e Interesov s'o*ev, s pomočio kater7h so rrTš1? sed-"1^:: obf'r«;1:? oč"*le na krm;1o. Vr»5| glasno pravični rek! ki b' napravila v Lfub^nm red. Ponovno apelhramo na mer^d^ine fak'orie. naj se Vendar končno repne^ ln tudi 7 deianif đokafejo, da so nprnvt€eni govorit! o sorijn'n" pravičnosti m ^krbl ■r"< Ii!Td«k! b'aenr. ?feeT pn đvm tfmo, da b? n^š klic nn.šel odmev tPm. V?er p«Tr?-*'oie brezvestno 5p"*lctjTaelJo z IjndsVo naivnost-(o\ nesreča bllžn ega pa jim je deveta briga. — Poplave. F^^en^ma n^sr-^a. M Je preteklo Jesen zac'-^la Sfovenfjo fn prizadejala predmestju Ze^r^ba r^rr-rrrno J?k^-do, je še v Živem spominu f^1"^-! elementarna nezgoda ie «"d°J zadela Infne kraje naše kraljevine. Pen ^Ha. ki prihajajo iz t? 5 a 1® in tudi splo-no znnno dejstvo: Kdor vedno in vedno npozsrja na svrvo tvrdko in na predmete v svoji trgov ni ta doseže sigurno svoj smoter. Nepobitna istina je, da se reklama na la ali oni način prav gotovo izplača! •3 P i m Si* 1 teh krajev. Javljajo, da Sava m Donava ie vedno naraščate. Zagreba je vsled sJ'nega porasta Save ponovno pretila katastrofa, vendar je za enkrat nevarnost minila, ker je počela Sava pri Zagrebu včeraj rapldno padati. V slučaju nadaljnjega dežja pa bi bil Zagreb zopet ogrožen. Donava In Tisa še vedno naraščate. Pri Vučilovcu je bil nasip na sedmih krajih porušen in ogroženo je mesto Orašje. Ogromni nasip, Id je zgrajen vzporedno Tisi, Je dosedaj vzdržal z uspehom ogromne vodne mase reke Tise. V slučaju, da voda zruši nasip, je 17.000 oralov najrodovitnejše zemlje v Banatu pod vodo. Voda med nasipom stoli 3.50 m nad vojvodinsko ravnino in 1.30 m nižje od vrha nasipa. Organiziranih je nad 20.000 ljudi, ki pazijo na nasip. — Morava, Kolubara m Tamnava drve liki hudournikom in odnašajo vse, kar jim Je na pott Kolubara In Sava sta pri Obrenovcu In Za-brežju daleč naokoli pop'avlli ozemlje, tako da izgleda pokrajina kot ogromno jezero. Ogromno škodo je povzročila tuda Neretva v Hercegovini. — Smrtna kosa. Danes le po daljši bolezni v najlepši moški dobi 32 let nmr! gosp, Anton V r h n J a k Pokojnik 1e bil zaveden Slovenec. Pogreb bo Jutri v torek ob 17. iz Staretove ulice 13 na pokooaršče k Sv. Kri- Blag mu spomin! — V petek ie umrla gdCna. Vera K a ! č e n k o, članica baleta Narodnega gledališča. Bila Je ruska begunka. Pogreb je bil včeraj. Pogreba so se udeležili člani gledališča in števi'ni zastopniki msie kolonije. Bodi jI lahka bratska slovenska zemlja! — Akcija za povzdlgo kopališča la zdravilišča v Kamnika. Pripravljalni odbor, ki se J« sestavil v Kamnika v ta namen, se je razdru žil. Vzrok je zlasti ta, da je konvent usmiljenih bratov v Kamniku umaknil prvotno ponudbo, da proda zadevne objekte. Namerava namreč zgraditi na istem prostora s pomočjo okraja bolnico In hiralnico. — Deset milijonov dinarjev škode od poplave. Po dosedanjih ugotovitvah znaša povzročena Škoda od poplav okoli 10 milijonov dinarlev. Na predlog ministra notranjih del dr. Milana Srltića je vlada odobrila kredit enega mi i j ona dinarjev. Na račun reparacij se naroče v Nemčiji potrebni stroji za zgradbo nasipov. — Do včeraj popoldne }e bilo do 200.000 oralov zemlje pod vodo. Sava je pri Mitrovici dosegla višino 6.90 m in je na enaki višini z Donavo pri Zemunu. Najhujšo škodo je povzročila poplava pri Zemunu. Vsa okolica Je pod vodo. V RačI Je odplavfo 10 hiš. Valovi so odnesli s seboj vse pohištvo in premoŽenje stanovalcev m so si nekateri rešili samo golo življenje. Istotako so bile porušene m poškodovane vasi Vrbanja, Jamena. Bosut, Grk. Morović, Obrez, Kupinovo itd. V Kupinovem Je Sava v noči od sobote na nedefjo odnesla deset hiš. V Sremu Je pod vodo 160.000 oralov zemlje. Tudi v Cmi gori so poplave povzročile veliko škodo. Avtomobilski promet med Cetlnjem in Podgoric Je prekinjen. Poškodovani so zlasti kraji okoli Nikšiča in Zete. — Razprava proti Carag! preložena. Po poročTih zagrebških listov je razprava proti hajduku Carugi preložena na 12. maj. Na razpravi, ki bo trajala najmanj tri tedne, bo zaslišanih 21 prič. — Zasačenl tihotapci. V Somboru je policija prijela celo družbo Madžarov, ki se Je bavila s tihotapstvom tobaka Iz Jugoslavije. Tobak so nakupovali v Bosni In Južni Srbiji in ga tlhotapi'i preko meje. Stražo so podkupili Velike zaloge tobaka so oblasti zaplenile. — Razne nesreče. Anton Hrastar, pro-govni čuvaj južne železnice, le šel 9. t m. v predor pri Trbovljah. Pri tem ga je podr! prihaajoči vlak na tla. Hrastar je dobil občutne poškodbe na glavi. — Delavec Ivan Lavne, zaposlen v vevški papirnici, se je pri delu vžagal v levo roko. — Livar Josip Kro-par je padel v Medvodah s kolesa in si zlomil levo roko. — Josip Pajmoo. dninar iz Studencev pri Mariboru, Je skočil z drvečega vlaka in se nevarno poškodoval na levi nogi. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v deželno bolnico. — Policijska kronika. Tekom zadnjih 48 ur so prispele na policijo sledeče ovadbe: 1 radi vloma, 1 radi kaljenja nočnega miru, 17 radi prestopkov cestno policijskega reda, 1 radi prekoračenja pol. ure, 2 radi pasjega kontumaca, 1 raai nedovoljene veselice In 1 radi nedostojnega vedenja. Aretacije: Radi beračenja je bil na Starem trgu prijet mizarski pomočnik Josip Magister. Dalje je aretiran kurjač Josip Kle, ki je septembra meseca ukradel pečarskemu pomočniku Ivanu Krašovcu nahrbtnik z raznim orodjem v vrednosti 700 Din. Karambol. V Stritarjevi ulici je avto, ki ga je vozil šofer A. FIgar, podrl posestnico Frančiško Marinko, ki pa k sreči ni dobila resnejših poškodb. Šofer je vozil s predpisano brzino In po levi strani ln ga ne zadene nobena krivda. — Tatvine: Kolesarski tatovi so že na delu. V soboto je bilo v šelenburgovl ulici tik pred trgovino Tičar ukradeno Karlu Steinerju kolo znamke »Puch«, vredno 2500 Din. Kolo je bilo novo in Ima Itevllko 1,927.019. Avgustu Homovcu na Vodovodni cesti štev. 203, je bilo Iz drvarnice ukradenih pet zajcev v vrednosti 125 Din. ZOPET DRZEN VLOM V LJUBLJANI. »V kasi se ne izplača«. V noči od sobote na nedeljo in stcer med 23. In 3. uro je bil Izvršen v Praža-kovl ulici štev. 4 v prostore tvrdke Pann-holzer drzen vlom, ki se sicer tatovom ni bogveka) obnesel, vendar dokazuje že način vloma, da imamo zopet opraviti z nevarno vlomilsko sodrgo. Tatovi so, kot se je ugotovilo, preplazill zid v Clgaletovl ulici in od tu zlezli na nizko streho Pan-holzerjevt hiše. Skoti podstrešno okno so vdrli na podstrešje, odkoder so ta s pomočjo lestve spustili v pritličje in vlomili v pisarniške prostore. Najprej so se v pisarni lotili težke železne blagajne, Id pa kljub silnim udarcem pod sekiro al kapitulirala. Posrečilo ta je vlomilce n odpreti temo It* sen! del blagajne, kjer pa niso naili ničesar. Bili to telo oalovoljenl, vendar jih al zapustil cinični humor in pustili so na eni pisalnih miz listek, na katerem je bilo za-piano: »V kasi se ne Izplačal« Nato to šiloma odprli predale pisarniških miz. Premetali so vse papirje In preiskali kote. Razen 30 ducatov trakov ta Čevlje, ki to bili vredni 300 Din, niso odnesti ničesar. Nato so odšli po poti, po kateri so prišli. Vlom je opazil prvi nočni čuvaj. Avgust Kra-mer, ki je obvestil policijo, vendar so tatovi že zdavnaj Izginili v temni noči. Pann-holzerjeva trpi precej škode. Govedarstvo. INDUSTFI TALNI DNOVI V BEOGRADU. Beograd, 12. apna 1924. Centrala industrijskih korpo racij v Beogradu, ki predstavlja centralno organizacijo industrije v naši državi, je imela dne 10. in 11. t. m. v Beogradu v lastnih prostorih pod predsedstvom g. B a i 1 o n I j a svojo glavno skupščino. Zborovanje je zadobilo posebno važnost, ker je prišel prav tiste dni v Beograd generalni tajnik Zveze čeških in-dustrlalcev, odlični ekonom gosp. dr. Hodač. Dne 10. aprila je Imela Centrala svoje redno Interna zborovanje, na katerem so se odobrili račun! in proračuni za leto 1923. in 1924. ter je bil podan obširen referat odseka za posredovanje od g. BlaSkovića. To delo predstavlja ogomen posel in je bilo vseh intervencij prošlega leta preko 1300. Samo preko Zveze industrijalcev v Ljubljani se je posredovalo v 818 primerih za 91 interesntov v najrazličnejših predmetih. Po poročilih predsednika Baronija in tajnika Curčina o prizadevanjih za industrijsko posojilo v ino-stranstvu se je razvila o predmetu obsežna debata, katere so se zlasti udeležili gg. A1exander in dr. Bauer za Hrvatsko, gg. dr. W i n d i s c h e r in Ing. S u k I j e za Slovenijo, g dr Besarović za Bosno. Sklenilo se je m ugotovilo, da je tako posojilo prejkoslei spričo naših denarnih prilik nujna potreba in da je nadaljevati pogajanja. Konstatirafo pa se je, da je solidarno jamstvo Industrije, odnosno kumulativno posojT!o neizvedljivo. Pajzpravljato se je dalje o projektu industrijske banke Na večer je Centrala priredila časten večer g. prof. dr. Hodaču, katerega so se udeležili poleg predsedstva ln de'egatov Centrale tudi češki poslanik, naš odlični prijatelj g. minister § e b a in češki generalni konzul dr. LeSer s svojimi atašeji. Naslednji dan se je vršilo zborovanje Centrale Industrijskih korpora- i cij ob prisotnosti g. dr. Hodača in za- j stopnikov ministrstva trgovine, soda!- j ne politike, saobraćaja In financ Po pozdravnem govoru g. Bailonija je ime! odličen programatični govor g. dr. Hodač, ki se je tikal gospodarske in trgovinsko - politične vzajemnosti med | obema bratskima državama. Živahno aklamiran je g. dr. Hodač v imenu češke industrije povabil jugoslovenske in-dustrialce na skorajšnji obisk v Pragi. Sledilo je obširno poročilo g. tajnika Čurčina o stanju industrije, o kreditih v inozemstvu, kreditni politiki Narodne banke ter o industrijski banki. Tajnik 1 g. dr. Gregorič je podal zanimivo poročilo o carinski politiki, o trgovinskih pre- i govorih ter zlasti opozarjal na nedostat- : nost zaščite naše industrije v primeri z Avstrijo, Cehoslovaško in Italijo. Jedro-vito poročilo o mednarodni konferenci . dela in njenih sklepih je podal g. tajnik C u r ć i n Ker je bil trgovinski minister g. dr. Krizman zadržan priti na zborovanje, je naprosil predstavnike naše Industrije, da so ga po končani seji pose-tili njegovem kabineta. Po končani skupSčini je predsedstvo Centrale gg. Bailoni, A1exander in dr. W!ndlscher zajedno z vodilnimi tajniki In deTegati posamnih pokrajinskih organizacij odšlo k trgovinskemu ministru ter ga prosilo za podporo naše industrije. G. dr. Krizman je deputaciji jako ljubeznivo sprejel, obljubil svoje posebno zanimanje za industrijo ter dejal, da je on zastopnikom Industrije vedno na razpolago. Ob pol 14. je bil sprejem in obed v gostoljubnem domu češkega poslanika £- Šeba in njegove Ijubeznjive sooroge. Popoldne se je nada'jevala seja Centrale Industrijskih korporacij ter so se razpravljali različni tekoči posli Govorilo se je zlasti o predstoječi konferenci in- j dustrialnih in trgovinskih organizacij v \ Skoplju ter se je sklenilo opozoriti pred- j stavnike industrije In trgovine na po- 1 trebo čim Številne j Sega odziva na to skupščino, ker je Skoplje po svoji edinstveni legi kot trgovsko središče poklicano igrati v naSem gospodarstvu največjo vlogo. Razpravljalo se je dalje razna gospodarska vprašanja ter je bilo govora o rastočih davčnih bremenih na- ! ših industrialnih dražb. G. dr. Wln- i d i s c h e r je pri tej priliki spričo rastočih davčnih bremen stav!! predlog, da se Centrala zavzema za to, da se pri odmeri tecivarine smatra doklade za režijske postavke. Predlog je bil stf-soglasno sprejet Na večer se je v prostorih »Srpskega kralja« vršila lepa ve- j černa prireditev, ki Ja uspela kot Čvrsta mfnffestaclja slovanske gospodarske vzajemnosti. Na povabilo g. dr. Hodača so se zbrali poleg predsedstva Centrale tudi Se vsi prisotni delegati posamnih savezov. Zastopano je bilo po!noStevil-no ČeSko poslaništvo In češki generalni konzulat Po pozdravnem govoru g. Bailonija je g. Curčina odgovoril v g o-boko zamišljenem govoru g. dr. H o d a č ter opozarjal na potrebo konstruktivnega dela v naših državah. Tekom večera so obdržali odlične govore gg. dr. Bauer v imenu hrvatskih, dr. \V i n -d i s c h e r v imenu slovensk'h in g. dr. P o p o v i ć v imenu srpsk;h gospodar- . skih krogov. Vrsto govornikov na tem J lepem večeru Češko- - jugoslovenske gospodarske vzajemnosti je zaklj.učil minister g Seba s krasnim, živahno odobravanim govorom. Centrala in-dustriahrh korporacij v Beogradu je po prvem !etu svojega obstoja s svoj:m stvarnim delom dokazala svojo živo potrebo ter si pridobila zaupanje in spoštovanje na vseh merodajnih upravrih mestih s svojim stvarnim delom v interesu naše industrije in našega gospodarstva. Danes je odličen gospodarski faktor v naši dr?av*. —e Slavenska bar''a <* d. Zagreb. Dne 12 trn se e vršila pen ima seja upravnega sveta tega zaveda na kateri so bili predloženi zaključni računi za leto 1923. Iz računa bilance je razviden znatni napredek v vseh vrstah poslovanja. Vsc-ukupna aktiva banke so narasla za Din 150,000.000 ter Iznašalo z dnem 31. decembra 1923 Din 457.860.376.42 napram Din 306,12o.072 88 v letu 1922. Posebno znaten porast Izkazuje zaloga lastnih bančinih efektov, kar je pripisati sođe'ovanfrj pri povišanju glavnice »Trboveljske premo-gokopne družoe«. Izredno povol-en je tnd! porast vložkov, ki so navzlic splošne denarne krize od Din 127,856.827.24 porasli na Din 2^6.948 255.18. torej izkazujejo porast od Din 89,091.427.94. V bilanci Izkazani čisti dobiček za leto 1923. Iznaša Din 6 463.508.oo napram Din 4.296.ni3.40 v letu 1922. in bo obxnemu zboru de'nfčariev, Id je sklican za 28. trn, stavlien predlog, da se z« minulo leto Izplača dividenda od 9% 1 t Din 9 od delnice. Z czirom na dogovor, ki je bil sklenicn z zavodom Banque des Pavs de ITurope Centrale v Parizu, bo upravni svet predlagal občnemu zboru Iznremembo pravil v smislu poviša ma delniške glavnice fn se bodn obenem Izvršile volitve zastopnikov francoske skupine v upravni svet In nadzorstvo. —g Združene papirnice Vevče, Gorl-Čane In Medvode d. d. v LluhMani so fmHe dne 11. aprila pod predsedstvom sr. dr. K. Trillerla svoj redni rbčni zbor. Odobril se Je računski zaključek za poslovno Teto 1923 in pritrdilo prediraj uoravne^a *v^ta na 11% dividendo. Kirn^n dk»ghlulTi delnic št. 4 se bo torej vnovčil počenš? s 1. milem 1924 z Dm 11.—, p-.lVimon pa z Din 5.50 pri TJnhllanski kredimi b-nki v LftnV. IJanl. pri Hrvat^k' podružnici Wlener Bnnk-Verelna v Zasrrebn. ter pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu. Najnovejša poročila. MIREN RAZPLET KRIZE. — Beograd, 14. aprila. (Izv.) Raz* plet vladne in parlamentarne krize mir« no in polagoma napreduje. Danes do» poldne je bilo zelo živahno tako v pred« sedstvu vlade, kakor tudi v narodni skupščini. Miuiatrski proJscdnik Niko* la P a s i ć je vse dopoldne živahno kon* ferirai s posamnimi ministri in skup* Očinskim predsednikom Ljubo Jovano* vičem, s katc*im se je Pasić neobičajno dolgo razgovarjal. Za tem jc Pašić raz* motrival vprašanje krize z ministri Mi* šo Trifunovićem, dr. Ninčićem in dr. Stojadinovićem. Danes dopoldne krona še ni pokli* cala na dvor nobenega vodilnih politi* kov, oziroma načelnikov parlamentar* nih skupin. Ob 11 -30 dopoldne je šel na dvor roinistei Miša Trifunović, ki pa se je samo informiral pri dvornem mar* šalatu, kedaj namerava kralj poklicati k sebi v avdijenco naCdr.iVe pa^amen* tarnih skupin. Ob 12.30 je bil poz.an na dvor Nikola Pašic. Njegova avdijen* ca morr.entano še traja. V nai !ni skur>'mi «o se zbrali načelniki opozicijonalnega bloka ter so živahno razmotrivali vprašanje, kako se ima kriza razplesti in rešiti. Prepričani so, da bo kralj vprašal za svet poleg Ljube Davidoviču tudi ostale voditelje opozicijonalnih skupin. MUČEN VTIS RADIĆEVE IZJAVE GLEDE BOLGARSKE. — Beograd, 14. april?.. (Izv.) V polo političnih in parlamentarnih krogih je danes vzbudila najmtične;Ši vtis Radiče-va iz;ava. priobčena v organu makedonskih organizacij »Nczavisima Makedonija«, ki izha*:a v Sofiji. Ta izjava je naperjena proti enotnosti naše države in I?adVć kcnccdlra Bolgarom brez vsega Makedonijo. Nacionalnemu bloku prihaja ta izjava ravno v najbolj ugodnem momentu in radikali že opozarjajo Da-vidovičeve demokrate, !-:akšne posledice lahko ima za nje zvrza z Radičem. Govoreč o Boitrarski, izjavlja med drugim Stjepan Radić: MI voru!emo v dobre ?n Iskrene od-nošaje z Bolgarsko. Za upcs'avitev prijateljstva .1© naš prvi korak ta, da se vrne Bo'garski vse ono, kar Jo b"To odvzeto. V«9 ono, kare je b!?o Bolgarski z bukareškim mirom vzeto, se mora vrnit?, ker samo tako dosežemo prjatelj-stvo. Zelo značilna je tudi Radlčeva Izjava glede političnih in get grnfskih meja — Kar Vi potrebnlete. to 1«» H rs fluid To pravo domače sredstvo fc»lnro predene I Vaše bolečine! Poizkirsna poslika D 27 — Lekarnar Tug. V Feller, Stublca Donla. f!l-zatrg Št 23*. Hrvatska. Poizvedbe. — Zgubil |e ubog pomožni delavec bankovec za Din 100. Pošten najditelj naj odda aa upravo Slov. Naroda. Vinotoč. Točijo se najboljša dolenjska in štajerska vina. Posebno se priporoča fino belo na* mirno vino čez ulico liter Din 10—. Kdor pride z dežele v LJubljano, na| te ogla;! na pokušnjo teh vin »Prf Fridrihu«, Mestni trg št. 13, na dvorišču (zravea velike kleti). 2620 Najlepše 2591 velikonočno darilo ttakegs crospodlnjatva je dobroznano milo „GAZELA" katsro dobit«? v vsaki trgovini. BENEŠKI SLOVENCI IN ZADNJE VOLITVE. — fr%U 14. aprila (Iiv.)Po dosle| zna-n*h Izidih o volitvah dne 6. t m. le v Beneški Sloveniji glasovalo za slovansko listo 135 beneških Slovencev. Ker še niso znani rezultat) iz 100 sekcij. Je treba računati, da Je glasovalo za slovensko Isto nad 406» volilcev. ITALIJA IN PEPARACIJSKl PROBLEM. _ Rim, 14. aprila (Izv.) Ministrski predjed* Ik Mussollni je včeraj razjrovarial z ncmš'\:m pos'anlkom von Neurathom, dalja poslanikom Saivagom Riscijem in parfžkfm poslanikom grofom Avezzano. Razgovori so se tikali reparacljskejta problema in so se vodili na podlaci Informacij, ki jih je dal v soboto Mussoiinij'i general Dawes. ITALIJANSKI PARLAMENT. — Rim, 14. aprila (Izv.) Na Moite Cl-torlju je pnstalo zadnje dneve zelo ž:vsh-no. V Rim prihajajo ie mnogoštcv<'ni, novoizvoljeni poslanci. SploSno razpravljajo o razmeriu fašistov do liberalcev ln demokratov, ki so btff izvoljeni na v'adinl nacf.iona'ni listi. Naglašajo. da :e 1'k'iuče-no vsako oPozici]onaTno stališče teh dveh skupin napram MussoUni tvi vladi. Liberalci In demokratje. ki so samos ojno kandidirali na strani opozicije, skušajo drseči sporazum za sktspen nastop z unl'ftflstiČ-nlmi socijaMstl. Za ta sporazum se posebno Dobama demokratska skupina, ki jO vodi bivši minister de Cesaro. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne U. aprila. — Sprejeto ob 13.00. Devize: Curih 14.175—14.275, Pariz 4.85—4.905, London 350.25—353.25. Dunaj 0.113285—0.115285, Praga 239 75—242.75. Trst 357.75—360.75. Newyork 80.35—81.35, Budimpešta 0 11—0 14. — Valute: dolar 79.75_$0V9, lira 356.75—359.75 Efekti: 7% invest posojilo 1921 66 do 67: 2Yi% drl. renta za ratnu štetu 135—137: Ljubljanska kreditna banka 230 do 235. Cen* tralna han'-:a 66—67. Hrv. eskompt. banka 145__147. Kreditna banka. Zagreb 142—146 Hipotekama banka 73—74; J^gobanka 121 do 123: Pra^tcdiona 915—925: Slavenska banVa 125—126: Eksploatacija 150—154; Dra« va d. d.. Osijek 400; Sečerana 1195—1205; Isis d. d. 63—65; Nihag 130; Gutman 885 do 900; Slaveks 430—440: Slavonija 128—130: Strojne tovarne 200; Trboveljska 650—670; Union, paromlin. 750—S00; Vevče 175. — Beograd, 14. aprila. Današnja borza. Amsterdam 33.10. Dunal 0.1151. Bruselj 418, Budimpešta 012, Bukarešta 42. Ženeva 1421, London 351.40, Milan 350. Newyork 80.90, Pariz 488, Praca 242.50. INOZEMSKE BORZE — Curih. 14. apri'a. Današnja borza: Beocrad 7.10 blairo, Prasa 16.90 bi., Neww york 5.70 blazo, London 24.70 b!.. Pari« 34.45 bi.. Milan 25.32 bi., Berlin 1 28 sr. tečaj. Dunaj 0 00^05 b!.. Bukarešta 3.— b!ago, Sofiia 4.TO b!. — Tr*t. 14. aprila. Današnja predborza: I Beograd 27.90—2^.05. London 97.40—97.90, Pariz 136—136.50, Newyork 22.45—22.60. Curih 394—397, Praga. 66.75—67.25.___ Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. »JACKIE COOGAN«. Kino »Ljubljanski dvor«, Jackie Coogan, najmanjši a najpopular« nejši filmski umetnik nastopa t filmu »Da« dy« v kinu »Ljubljanski dvor«. Videli smo že nekaj Cooganovih filmov v Ljubljani, vendar moramo reči. d« je *Dadyr poleg »Oliver Twista« njegov najbolj uspeli film. Neverjetno je naravnost, kako se zna mali dečko vživeti v svojo igro. Njegovo inter« pretiranje in njegova mimika je naravnost kolosalna. Film ie skozi in skoz dovršen. j____U- Bolni živci novsročafo r— mogoče trpi'en je. glavobol lr n«TVt»cflo«tf. želodčna tefave. bolećlne v živcih, slabost, rastfrailfivnst rersipo!oženje »a etefn, oslabel •pomir.por-.anjkaaje -panja, nemir fn mržnjo do življenja. Zdravi živci «o vir občutka mofl, veselja do življenja, dobrega spanja, dela-Ijubnoatf. vztrajnosti In energije. Utrfjjoni Slvoi oostanejo zopet zmožni delovanja, sko Jim dovedemo one »ubstance, ki apa-dafa med nenogretne sestavine moeganov, hrbtnega mozga hi živcev. MoJe pristna table*« niao tajna medicina In jih na Haoce zdravnikov zapisuje sa požre! fen j« ffveev Sestavljene so po znan-■taeiieaa p—trpko Hi netakvjejo Izborno hi hitro. MoJ« v vaeh evropskih deželah ustanovi ene prodalalnice bodo tekom tega razposlale 20.000 llitilk mini obenem z dr. Oebtovo ooffudno razpravo o pravilni negi živcev. Pili!" nrej *e danes na Ernsf Pasternack. BERLIN S. O., Kiottaiolksrcliplatz 12. Sft. A bil- in. pa priporoča Narodna knjigarno. Mi Najnovejše velikonočne razglednice na drobno in debelo priporoča Narodna knjigarna ■ Ljubljana, Prešernova ulica 7 i Brez posebnih obvestil. Potrti neizmerne žalosti Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naš iskrenoljub-lieni soprog odnosno predobri oče, brat, stric in bratranec, gospod pilkonik i p. lfJII UrjIflV rllluil bivši komandant mesta Ljubljane v nedeljo ob eni zjutraj, previden s tolažili sv. vere. za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrJI v torek, dne 15- april« 1924 ob 3. popoldne iz gamizljske bolnice na pokopaliicee k Sv. KjI2u. — Sv. masa zadušnica se vrsi 16. t m. ob 8. uri v uršulmski cerkvi. Bodi mu blag spomin! LJubljana, dne 13. apiila 1924. Olga Potek ro| Hranllovid — do Gvetassln, soproga. —Josip, akademik voj. mornarice« Melita, Al#|ml| In Miroslav, otrod. — Ferdinand Pola k, brat — Ima Folakove, sestra. 2619 5442 51 »SLOVEN5K Amerikanski Bar ste\. 87. Prvovrstna restauracija 2548 Znižan P*B»ih triaSkefc bičtvul^ov in bičcv nudi tvrtfka CwUlili Ivan N. AdamiS c^bi,^* Sv. Petra cesta 31. Telefon 441. Podružnice: MMtOOR, Vetrinjska ul. SO. — Tel. 4M. KAMNIK, autna 4. 2600 Tapetnižk« Fnail Jager = Ljubljana, Kolodvorska ulica št delavnica «7 = se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoči dela kakor izdelava KLUBOVIH GARNITUR. DIVANOV OTOMAN, vseh vrst ŽIMNIC, naprava OKENSKIH ZASTO-ROV in ZALUZTJ. ZIMA vrst vseh vedno v zalogi. trat knkcreitie. mehanien delaTntoa (poaraTlfalatca) L. BAlAiA, LfuMlaaa, felMtarsova aUea 6-1. ! Najnovejša iznajdba! Brez kvar i en ja blaga komično snaženje in vsakovrstno eflA CThuya occidentalis) močne in lepo 1 U obraSčene visoke 50—TO cm; nadaiie 1|? visokodebelne vrtnico krasnih vrst. L1(LJ kakor tudi raznovrstne cvetice za vrtne i nasade in v lončkih. Dobra in zane- semena. Istotako se Izvršujejo nagrobni venci v velikostih in cenah po naročilu ter trakovi z napisi, popolna oprema dtkoraeij, svatb i. t. d. Janežič, vrtnar, Mengeš, številka 132 POZOR2 POZOR! IW* Prodajam za pomladansko potrebo vse manufakturno blago no ogromno znižanih cenah, razna sukna, ktaeevine, plavine. sifone, oksforde, cefire, kambrtke, vse najboljše kakovosti. Krojači poseben popnst! Oglejte si cene! IVAM KOS, Sv. Peba cea ta 23, Ljublfana. Celovška ceata 2, Slaka. 2544 Obnovite naročnino! 2608 mm a allca 5. Popravljam in rglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno Najceneje RVA — trda in mehka, žagana in cepil ena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom. Naročila sprejema: H. Petriž, Gosposvetska cesta 16/1 Telefon 343 2544 t Brer posebnega obvestila. Javljam tujmo vest, da je preminul moj ljubljeni sopsog dne 14. aprila v 32. letu svoje starosti po daljši mučni bolmi. Pogreb se vrši v torek, dne 15. t. m. ob 17. iz hiše žalosti v Ljubljani, Staretova ulica štev. 13 (ob Jefeaovi ulici). V Ljubljani, dne 14. aprila 1924. 2621 talni oči ostali. 2607 Prvovrstno bBRfltsho m Ko št. 0 k Din 575 na 1O0 kg nudi CScb&n, dr. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 85 ■■■■BBBSIIHI IIU hitah fffitHt a Beogradu notreban je jedan k rogove ive pro'efeoiisfa i jedan rastrlvsr za federrasirfr masfnu, Oba radnika moraju biti savršeni stručnjaci. 2605 Oferte slat na Centralni biro oglasa Beograd, Knez Milutina uliea 25. PiDII lili damskih slamnikov in moških klobukov Ljubljana - Mestni trg 7 izdeluje po najnovejših modelih. Istotam velika zaloga damskih slamnikov, nakitenih in praznih ia raznovrstnega nakita. DAMA se najhitreje modeme in okusno pc*e?e z uporabo \mm elif 13555 Vedno velika izbira vpletk (kit). Priporočam se za vsa iasna dela, kakor tudi z*, barvanje sivih las z ,L' Oreal Hene*. tudi v modnih barvah, M. PODKRftJSEK, frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesfa 32 Dalmatinski 1° Pariland svetovne zaseke nudi po najnižji dnevni ceni tvornica „SPLIT" d. d. za cement Portland iz skladišča v LJcb^&m Aleksandrova cesta 11. Zahvala. Za izražene nam srčno sočutje povodom bridke izgube našega nepozabnega soproga, očeta, brata in strica, gospoda Janeza Ziherla tvftovcs Hi p u seotnlHs, — kakor tudi za spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem ljubim »deležnikom od bita« in daleč našo srčno zahvalo. sorodnikom, prijateljem ia anai Iskrena hvala SKOPM ČOKA, det 44. 1924 2614 Žstafota rodbina ZfttGrt* na I aa prilozi 1 dinar. Plaluje se mHLI ©01 Gena msfiri oglasov vsaka benecSa 50 pera. — Najma«!« pa Din 5 - vanje ANTON BOG 1592 Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 L nadstr. Glfnce-Vič 46 Služkinja za pomivanje se takoj sprejme. —. Gostilna »6«, Ljubljana, Dunajska ee* sta. 2599 Sprejme se dekle, pridno in pošteno, za po» spravljanje sob in ki bi pomagala tudi v kuhinji. — Gostilna »6«, Dunaj« ska cesta. 29*8 Šieparica, zanesljiva, vešča tudi najfinejših del — i Sce službe za takoj. — Po* nudbe na: Kristina Ko* rošec. Zg. Šiška Št. 14, Ljubljana. 2554 Kuharico« boljšo osebo, ki je pri* pravljena opravljati vsa hršna dela, sprejme takoj rodbina brez otrok v Za* grebu. — Pismene po nudbe ali osebno v trgo* vini A. Budak i drug, Bakačeva 11, Zagreb. 2612 Drž. uslužbenec v pek. (bivši orožvik), veae slovenščine, nemšii* ne in lasčine v govoru in pisavi — sprejme vsake fluzbo. Dalekosežne živ* ljeniske izkušnje; pošten, sgilen, členjen ft>rez otrok). — Ponudbe pod »Služb«''2568« na uprave ?>Slov. Naroda«. rOZOR! POZOR! Ostanki za perilo s« naprodaj po polovični ah* zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! — Resljeva cesta št. 3ft. T. nadstr., desno. 2596 Naprodaj več dmkr& ohranjene hiš: ne smbne im kuhinjske oprave iz mehkega lese p« zel« nhtki ceni. Event. se oddajo tudi na zahte« vo posamezni kosi. — Naslov pove uprava »SI. Narodei. 2541 Proda se kotel za kuhanje žganja. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 2559 Papiga se proda. Reflektanti naj pošljejo stoj naslov na upravo »51. Nar.« pod » Št. 3472 2616«. Proda se močno okovan drokolesnl voz, pripraven za mokar je itd. — Hrenova ulica 17, II nadstr. 25P7 Hrt Mirodvorski! Dvignite pismo! — S. 2610 Klavirje, harmonije, godala, stru« ne in potrebščine, na drobno in debelo — M Mušič, Ljubljana, šelen? burgova uliea 6. 9S92 Pisalna miza, popolnoma nova, iz hxa= stovega lesa, se za pol o* viiao eeee proda. — Poljska eeeta 53, Selo eri Ljubljaei. 2601 Pozor!! Pozor!! Plačujem po visokih ee* nah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Drame Martin, Sv. Jakoba nabrežje 29, Ljubljana. 2615 Soba se edda takoj gospodu. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2592 Na stanovanje in zajtrk »p rej mom takoj gospodična — Ljubljana. Gosposka utica 3. 2617 Stanovanje (soba, kuhinja in priti* kline) išče zakonski par brez otrok: dam eventu= alno posojilo. — Ponud* be pod »Mirni in za ne s* 1 ji vi /2593« na upravo »51. Naroda«. Prazno ali meblo-veno stanovanje išče zakonski par. Na* jentnina postranska stvar. — Ponudbe pod »Mirna stranka/2586« na upravo »Slov. N?roda«. Jfeprenlčniiis Realitetn* posredovalnica Josip Saje LJUBLJANA, Sv. Jako* ba nabrežje štev. 29 — SE PRIPOROČA V NAKUP IN PRODAJO NE* PREMIČNIN.__2126 Pritlična hiša v Spodnji Šiški z veliko svetlo delavnico, priprav* no za vsako obrt in s stanovanjem, obstoječim iz sobe in kuhinje — se radi selitve takoj odda. — Naslov pove upnva »Slov. Naroda«. 2594 Velika hiša z gospodarskimi poslopji, velikim lepim sadnim vrtom, njivami in goz* dom. v bližini železniške postaje pri Kočevju se proda. Hiša je pripravna za vsako obrt. — Pojas* nila daje tiskarna v Ko* čevju. 2611 Vila »Straža« na Bleda ebstejeea iz 14 oprem* Ijenih sak>, s krasnim sadnim parkom, je pod ugodnimi pogoji — n a» prodaj, event. se za* menja aw posestvo ali stavbni prostor v Ljubljani. Inventar je kora* pleten za event. ustano* vitev pensiona. — Lega krasna, v središču Bleda; vsi prostori takoj na razpolago. — Dopisi na: E. Navinšek, Ljubljana. 2272 Ia Trapistovski sir razpošilja po pošti in železnici po solidnih cenah — Mljckarna Karlo Sar* njekv, Dež a novac, Slavo* nija. 2609 Modna krojačnica J« Sušnik se je preselila v *c!en« burgovo uliee* št. 4. dv<*> rišče, levo, in se pripo* roča. 232* Halo ! Plačam najbolje stare eibleke. perilo, čevlje, po* bistvo itd. Dopisnica za* dostuje; pridem na dom. — A. Jurcčič, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 31. 3578 Novosti! Amerikanske »Gladiola Kaktu* Dft-ija« ravnokar došle iz Holandako, — V zalogi imam vtookodebek ne vrtnico najnovej* še vrste, plesalke različne barve, sadno fln ovetOčno grmovje: špargolno« ve, sadiko cvetlic in zelenjadL — Se priporočam. — Ivan Hi mene, trgovski vrtnar. Ljubljana. Gradišče 12. Sadjarji in vinogradniki pozor! Ako si še niste nabavili Ta modro palico, ki ie garantirano 93 do 99 X, nemške kakovosti. z»am* ke Johanniathal. v ein»lf> zira«ih sodih po 100. 250 in 300 kg — za ceno Din 9.40 Va kg franko Ljubljana, storite to, d*>* kler traja Kflloga. Plačljivo takoj. Na salo^f ari tvrdki Stanko FlorjančiC, Ljubiiana, Sv. Petra ce* sta 35. 2543 Radi preselitve! Trgovina Marija Rogelj, Ljubljana. Lin^arjcva uli--ca št. 4 vljudno naznanja, da radi preselitve proda* j a no znatno znižanih ce* mah zimsko blago pod lastno ceno. — V zalogi imam blago (štot), eajg. ?if«n, kotenino. eefir. •ksford. cvilh za odeje (kevtre). modroee. belo in rjavo za rjuhe, moško in žensko perilo, kravate in drobnarijo. — Nobe« den naj ne zamudi! Sam** do 30. aprila! 2666 Na;cenefso kuhinjsko posodo, rama okovja. orodja, tehtnice, pile. žebliišk«' in v?r druge k t^j strelci spadajoče predmetr do* hite vedno pri tvrdki — Stanko Florjančič, Ljub« ljans. Sv. Petra cesta 35, — Oj^cjte si bogata za* lofo! 2542 Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače to* vame otročkih vorlčkov ia d vek o I ea — »Tribuna* F. B. Ljubljana, kar-looka ceata lt 4 — lato* tam so dobijo po znižani ceni nova dvokoleaa, meli pomožni motorčki. M« valni stroji in pnevmatika ter se sprojemajo v po: Ano opravo za irai)« Uranjo z ognjenim po* nikljanjem dvokoleaa, otroški vozički, llvalni m razni drugi stroji. Proda* ja se tudi na obroke. — Ceniki franko. 2217 Jt. 147. »H VABILO na .19. redni občni zbor Posojilnice i' Črn&mljs, registrovane zadruge z »eomajeno zavezo, kateri *e bo vrsti v nedeljo dne 27. aprila t. 1. ob pol 3. popoldne v zadružni pl< sarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo naeelatva: 2. poročilo nadzorstva: 3. odobritev poslovnika za načelstvo: 4. volitev naeelsrva in ■adzomrva triletne eoaee i. predi^ in nasveti V alnčaju. da ne bo prvi občni zbor sklepčen, se vrši drugI občni zbor pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnev* nim redom, ne ozirajo se na njegovo sklepčnoet. Glaaom % 19. društvenih pravil je letni račun in bilanca za leto 1923. ter predlogi in poročilo nadzorstva zadružnim članom osem dm pred občnim zborom v za* družni pisarni med urad« nimi urami na vpogled. K obfmi udeležbi vabi NAČELSTVO. Črnrrmeli. 11. IV. 1924. £31 MINA! Za božjo voljo, nikar ne pezabi kupiti si jumper pri A. Sinkovfc *8st K.$oss Mostni trg ™- Tam dobiš: volnen jumper od Din naprei, svilen jumper po Din 180 250, S?5, 440, etamin in opal bluze Dm 134. — Zananja naroČila poštno obratno! 25*1 Nove naknpne in prodajne možnosti Vam nudi 2440 od 23. Vin. do 2. IX. 1924. — Prijave do I. maja 1924 Vzgojiteljica 11. maia Prodaja poljedelskih strojev- ~9e Največja nemška razstava poljedelskih strojev in drugih poljedelskih predmetov. —11. meje TafcnflM sejem. 8. maja —10. junija RaatmstMfcirtnMeMiRikrinfe* SN8 inteligentna, vešča neraščioe to srbohrvaščine, ki bi event. poučevala tudi klavir, ae tekej ep rej me ae vzgojo 9-letnega dečka In 1S-letrte deklice. Ponudbe s priložene sliko na! se vpošljejo na naslov: 3efciy & Vnjkovtč, 2532 modna trga vin a, SuHotlea, Vojvodina Oblastveno dovoljena POPOLNA RAZPRODAJ« rm naloga odslelkt »rilo Dovoljujemo si cenjene odjemalec opozoriti, da se nahajajo v zalogi še večje množine različnega blaga, kakor: perilo, bluze, predpasniki, nogavice In rokavice. triko perilo, sviterjl, srajce, ovratniki, neranmiee, nogavice, rokavice, gaaseSe in dokoleniee. perflo, osobito znamke .Tctra', pat. nogavice, svlterji, čepice idr. — Brisače, različna galanterjia in kosmeHka. Vso te M ago predajamo POD TRŽNIMI C C MAJ« I eanee dotlej, dokler traja zaloga. A. t E. SKABERNE, LJUBLJANA, :nl tr« IO. Za dame Za gospode Za otroke In dojeneVfce 85 585 2975