ENA IN DOM 11 NOVEMBER 9 3 6 E T O VII M......_................. Nivea-creme varuje Vašo kožo ^ NIVEA > i CPEHE Ne slabo vreme, ne domača opravila ne morejo škodovati koži, če jo neguiete z Niveo. To svojo lastnost, ki kožo va-ru e in hkrati olepšava, ima Nivea z hval ti Euceritu, ki ga ima v sebi in ki nadomešča naravno maščobo kože. Zato je tudi Nivea nekaj cisto posebnega in se ne da z ničimer drugim nadomestiti Vasa koža potrebuie Niveo, da ostane mladostna in lepa. Jugoslov. P. Beiersdorf & Ca. d. z o.)., Maribor. %oUj od%^iko, kuttu^no ivi takko ulpiva laiuo v doii mi^iu. tfojvia pa ziudi v Itovidtvu vil) kah, ji itaic^a in, podPl-^a. l»m» i>laj h,tšlizno videti, kotih* itavii državo, ee živi v vojnem itanju, pojiijmo toti itathtiho: Statija je dni 3- oktoi^a i. 4935- zaeda vojna z Jlhliviijo. Š£jo 2.0. leih,uah,ja d°>35. je itata S tati jo ta vojna milijonov foh,, to ji phiitizno miltjahd dinarjev- (SLU ii moliti pudltaviti, koiiko davkov io pCalato tjudltvo, da j&idi država Ipit do ti vlottl- ŠfravMl dtsumi vlaka država za tlm, da ii iita lim iotji oio^ozevia. Si oio^ozitvl itanejo milijardi in mitijahdi. Šfroiavittljl vojnima orožja zaduzijo mitijovu in mitijoni. S vi vtndaK ii S-ita teiitiv idino v tim, da Si te vli napodi io^iiii zojts^ vojno, da ii 41 oivizati dAu^, dsiu^imu, da v noimim p^imihAi ni iodo viajtadti. SPotlm ii te jim tudi vil iito th.iia oio^ozivati ivi ii ta dlnah, takk* upo^aiijati za z^adio Mit, moltov, MniJvue, ki/iatviie itd. ji državi via Ivitvi, ki ii krvavo vi4 potfiiiovaia dinarja za kumanita^ni viammi, a vtndah, vil th-olijo diviaA. za oio^ozevanji. Sudi letol praznujemo davi mihu v zatoltnik okotiJeinak. Sanlko tito je oi tem ealu ii L-ilnita vojna med Statijo ivi (SLtf-iliviijo, ietod krvavi ^fpanija v L^atomo^vii vojni. ^Hjpaj-mo, ota L-omo p^ikodnji Četo iakko v >illnwmm mih.u p^Mznovati davi mthu. tf imiiM* m^tvik in zivik ^otijv zine vte^a Iveta velo^jvn Ivit: /foikoki vis vojni! MisI i o miru Vsi sveti. Na tisoče razsvetljenih pokopališč žari pod nočno nebo, milijoni grobov se iskre v drgetu drobnih pla-menčkov. Tam daleč v Galiciji, ob Soči, na Drini, v Dobrudži, v albanskih gorah, v ruskih stepah, okoli Verduna in na neštetih drugih kraiih pa je milijone grobov, ki počiva io v temi, kakor vsa leta. Ni križa na njih, zravnani so z zemljo. Grobovi žrtev brez-smiselne vojne. Še se niso zarasle rane v milijonih uničenih družin, še zmerom srečavamo dan za dnem pohabljene ljudi, ki so v breme družbi, v breme človeštva. Hranitelji družin so bili, pa so postali nezmožni za delo. In te bedne ljudi bomo srečavali še dolgo, dolgo. Ali je bilo vse to potrebno? Ali so bile vse te žrtve komu v blagor? Saj je namen človeka, da svojemu bližnjemu pomaga in da je člen človeštva, ki bi moralo delati v prospeh sveta, v njegov napredek, ne pa da se kolje za brezsmiselne ideale, ki ga prav nič ne brigajo. In spet, kakor vsako leto, se širijo glasovi o novih pripravah za vojno. Pod krinko obrambe se pripravlja najhujše orožje, ki naj bi uničilo soseda. Vsako leto teče kri. Teče na Daljnem vzhodu za edinstvo Azije, tekla je in še teče v Abesiniji za napredek civilizacije, teče na Španskem, v tej siromašni deželi, ki se komaj preživlja, za nekaj voditeljev. Stotisoči mater drhte iznova v skrbi za svoje drage, ki stoje pod orožjem, stotisoči otrok se boje za svoje očete, stotisoči žena plašno čakajo, kdaj bo prišla strašna vest, da je mož v boju padel. Na drugi strani pa brezvestni voditelji vzgajajo mladino v duhu orožja, v otroških letih jo seznanjajo z uporabljanjem orožja, ji vcepljajo v kri sovraštvo do soseda — vse pod krinko obrambe domovine. Milijoni delavcev stradajo, milijoni družin v bedi propadajo, medtem ko golta nekaj sto bogatašev, lastnikov tvornic za izdelovanje orožja, težke milijarde in daje namestu njih državam najnovejše izume morilske tehnike. Vsak dan iznova beremo o novih topovih, ki klatijo letala z neba, o tankih, ki jih najmočnejša granata ne razbije, o letalih, ki so prave zračne trdnjave in ki nosijo s seboj cele tone razstreliv, cele tanke, o novih strupenih plinih, ki so namenjeni za napade na velika mesta, novih ladjah s fantastičnimi brzinami. Medtem ko je vse drugo delo v zastoju, cvete vojna industrija, daje zmerom večjemu številu delavcev zaslužka. Ali ni to najvidnejši znak, da se pripravlja nova vojna, ki bo hujša od vseh dosedanjih, ker bodo v njej trpeli v zaledju ljudje prav tako kakor na fronti? Ali niso te vesti krvavi glasniki novega peklenskega plesa, ki se bo kmalu sprostil v vse uničujoč vrtinec? Politiki za zelenimi mizami govore o prijateljstvu in miru, pozdravljajo drug drugega kot prvoboritelja miru in sodelovanja med sosedi, na drugI strani pa beremo spet vsak dan o novih manevrih po mejah, o sestankih generalnih štabov. In vendar, čeprav so ti dogodki, ki smo jim vsak dan priča, popisani tako, kakor bi bili vsi ljudje navdušeni za vojno, je večina sveta proti njej. Čeprav pišejo o navdušenju mladine, vendar ta mladina sovraži vojno kot zavojevalno sredstvo, sovražijo jo žene, matere, otroci. Štirideset milijonov organiziranih žena kliče proti vojni, štirideset milijonov organizirane mladine zaklinja politike in voditelje, naj lie napenjajo strun, da ne bodo počile. Osemdeset milijonov klicev se druži v en sam ogromen vihar, ki hoče pre-vpiti rožljanje z orožjem, hi hoče preglasiti bobnanje granat. Tem milijonom naj se pridružijo še tisti, ki zdaj še molče, ki so brezbrižni ob vznemirljivih dogodkih zadnjih let. Podpro naj jih v njihovem stremljenju in naj odločno povedo, da ne marajo krvavega klanja, da ne marajo ubijanja mladine, ubijanja civilizacije. Če bodo to storili, potem bodo osamljeni grobovi, na katerih na Vse svete ne gore luči, poslednji v zgodovini človeštva. O VOJNI Po vojni je izšlo ose polno knjig, ki so opisovale grozote in strahote vo jne. Najbolj razšir jena knjiga je gotovo «N a z a p a d u nič nov e g a», ki jo je spisal Erich Maria Remarque. Mojstrsko je opisal vojno tudi Barbusse v svoji knjigi «0 g e n./». Zgovorna priča nekulturnosti človeškega klan ja je roman Emila Ludrviga «J u l i j 14, sinov o m v svaril o», ki jo je izdala založba «Evalit» v Ljubljani. Ena izmed zadnjih knjig o vojni je roman «S l e h e r n i k», ki ga je spisal Ernst JViechert. Sicer je pisana s tendenco za nemško stvar, vendar so poglavja, kjer opisuje pisatelj prizore s fronte, iz strelskih jarkov itd., nekaj pretresljivega. Naj objavimo nekaj odstavkov iz te knjige. «Fronta je bila nemirna in vso noč je nebo žarelo od strelskega ognja. Naši vojaki so stali ob robu ceste, drug tik drugega kakor sardine. Ondotnih krajev niso poznali. Mrzel dež je padal na njih prepotena, utrujena telesa in hladni veter, ki je pihal s fronte, je bil sladak in težak od človeške krvi. Zdaj so začele padati bombe. Nema groza se je zrcalila v očeh slehernika. ,Sinovi vseh mater stojijo tako na tuji zemlji,' je pomislil Johann, ,vse zebe in vsem leži groza v kosteh'. Dež pada in nebo gori. To je vojna!» «Spopad je bil grozen. Vrglo nas je naprej. Bili smo kakor zmes ognja, dima in divjega tuljenja. Kriki bolečin so zamrli v neprestanem streljanju. Kakor slepci smo dirjali dalje v prepad. Kakor skozi meglo smo videli okoli sebe pol ja in gozdove. Granate so švigale okoli nas, obraz vsakega tovariša je bil spačen v grozi, videti so bili kakor voščene spačene krinke . .. Sami so tudi streljali, naj-brže so tudi zadeli v živo, zaka j pred nami so se vila in krčila telesa sovražnikov.» Čudovito nežno opisu je pisatel j spomin na matere. «Težko ran jeni Johann modruje: ,Zdaj vem, mati, da padem, če bom padel, samo zate. Vsi, ki tu zunaj umirajo iti umrejo, umrejo naposled samo za svoje matere. Ni je večnosti brez mater. Z nami je tako kakor s Kristusom. Njega so križali, a skozi n jeno srce je šel meč'.» PLJENJE Z t N Zgodba iz vojnega časa Vzela sta se iz ljubezni. Ona je bila zalo, pridno mlado dekle, on postaven mlad fant. Kot davčni uradnik je imel sicer skromno, vendar stalno plačo, in tako sta lepo živela, dokler se ni vnela svetovna vojna. Takoj leta (914. je bil vpoklican. Ona je ostala z dvema otrokoma sama doma, a nekaj tednov po slovesu je začutila tretjega pod srcem. S strahom in z nestrpnostjo je čakala njegovih poročil. Delala je od zore do mraka, da je mogla preživljati sebe in otroka. In ko je porodila sina, ga je s solzami v očeh prižela na prsi. Leta so minila. Tik pred koncem vojne se je vrnil domov. A tedaj se je šele začelo gor je. Bil je molčeč in ves izpre- -menjen. Nikoli se ni igral z otroki, nikoli je ni prijazno ogovoril kakor v prejšnjih časih. Dobil je bolezenski dopust. češ da ima razrvane živce, a tudi v teh mesecih se ni popravil. Postal je vedno bolj čudaški. Čez dan je spal, ponoči je pa hodil po stanovanju, brusil nože, razrezal ženi in otrokom vse obleke, zakuril v štedilniku in si pekel meso ali kruh, karkoli je pač dobil v hiši. Ko ga je hotela spraviti v posteljo, je začel kričati in jo pretepati. Nazadn je ni bilo dne, da bi je ne bil pretepel, in če je le mogel do otrok, jih je na vse načine mučil. Ko so ga nekega dne odpeljali v bolnišnico, so dognali. da je znorel. Zaprli so ga za belo zidovje umobolnice, žena pa je s pridnostjo in samozatajevanjem ob skopi kronski pokojnini vzgojila otroke in jih spravila do kruha. A kdo jo bo mogel kdaj odškodovati za ugrabljeno družinsko srečo? Črtomira: Mrtvemu bratu So li sibirska tla žemljica sveta, ki dala prostor so za grob Ti rani, Kavkaza gore mari so visoke poslednja postelj Tvojim zdaj kostem? Katera reka Ti šumi pozdrave, ko črna noč na zemljo rusko pada in moj spomin Te kliče v temni mrak? Večernici sem svetli naročila, na j domek Tvoj nocoj bi razsvetlila, da se v ljubezni name boš spomin jal, ko tih večer bo Rusijo zagrin jal... M g\ Boris Rihteršič: (Poglavje iz romana.) Vso noč je jokal štiriletni ciganeek Marko. Mati je klečala na vozu pri njegovem ležišču. Vsak njegov gib je spremljala z očmi, vsak trenutek je segla čez njegovo čelo, ki je bilo vroče kakor razbeljeno železo. 11 * J i Voz se je počasi pomikal dalje. Širna ravnina, brezkončna, se je izgubljala v daljavi, nova je prihajala. Jutrnji mrak se je delal, ko je Marko zaspal. Mati se je oddahnila. V dve gube je zlezla, zaihtela, potem pa omahnila zraven svojega otroka. Tri dni in tri noči je bedela, zdaj pa jo je premagal spanec. Sama ni vedela, kdaj so se ji zaprle oči, kdaj jo je dobrodtejni spanec zazibal. Kakor v polmraku je iz-prva še videla drevesa okoli sebe, potem pa so vsa izginila v megli in niti solnca, ki se je dvignilo izza ravnine, ni več opazila. Ko so prišli do prve vasi, je njen mož uistavil voz. Od nekod je prihajal velik pes in se začel zaganjati v konja, ki je plašno gledal. Šandor je zaklel in oplazil psa z bičem, da je zacvilil, stisnil rep med noge in izginil. Potem je pognal dalje proti koncu vasi, kjer je videl gozd. Tam je sklenil ustaviti. Ko je ustavil konja, se je ciganka zbudila. Kakor težak svinčen obroč ji je nekaj stiskalo glavo, vse misli ji je uklenilo, da se izprva ni mogla zavedeti, kaj se godi okoli nje, kje je. Šele potem se je kakor v megli spomnila, da je MarJko bolan, da ga je tri dni negovala, da je potem zaspala. Na pol se je dvignila in pogledala okoli sebe. Njen mož je odšel v gozd, da nabere dračja in drv. Za drevjem je slišala njegove korake. Potem je čisto sedla. In šele tedaj je pogledala Marka. Pokojno je ležal med umazanimi cunjami. Čisto miren je bil. Sklonila se je k njemu. j sirotek spi,» si je mislila, «saj je bil tako hudo bolan... naj malo spi... potem bo dobro... potem bo spet zdrav. Spet bo letal okoli, spet bo hodil z menoj od hiše do hiše. Mračno je bilo vse okoli nje. Visoka drevesa so iz-tegovala košate veje nad vozom. Z roko se je oprla ob rob voza, potem pa je segla proti Markovemu čelu. Bog ve, ali ima še vročino? Če bi le vročina ponehala, potem bi bil Marko kmalu zclrav. Saj je tako rekel medikuš, ko je šla k njemu in ga za božjo voljo prosila, naj pogleda njenega otroka. Štiri banke mu je dala, ko je to povedal. Pa kaj štiri banke, samo da bo Marko zdrav, da se ne bo več zvijal v vročici. Roka je zdrsnila po otrokovem čelu. Tedaj je krik-nila. Tako hladno je bilo to čelo, kakor bi bila prijela kamen ob cesti, mrzel, leden kamen. Za vreščala je, da je prestrašen pritekel mož, kaj se je zgodilo. «Marko, MaiJko», je tulila in vila roke. «Marko je umrl.>> Potem jo je prevzela groza. Odtrgala se je od otroka in skočila z voza. Nerodno je priletela na tla, se opotekla, padla v trnjev grm, toda čutrla ni nobene bolečine. Šandor je stopil k njej, jo prijel za ramo in pobral. Ustnice so mu drhtele. Trdno je stiskal njene rame, potem pa je za jecljal: «Kaj je? Ali je res... mrtev? ...» Tuje ga je pogledala. Potem se je zavedela. Stresla je glavo, da so se ji usuli črni lasje iz slabo privezane rute. Oči so ji zvodenele. Stopila je k vozu, segla z roko po umazani odejici in jo odgrnila. Marko je ležal negibno, gol, in rdeče lise so mu pokrivale telo. Povsod drugje pa je bil bel kakor zid. Dolgo je gledala vanj. Niti solze ni prelila. Toda videlo se je, kako trpi, kako divja v njej vihar, ki se hoče sprostiti, pa ne najde poti. Šele potem, čez dolgo, se je spet dvignila, vsa prsteno bleda, in mirno, skoraj hladno rekla: « Šandor, kristo mu boš moral napraviti. Tako ga ne moreva zakopati.» Mož je nemo prikimal. Pustil jo je in šel v vas. Dolgo ga ni bilo nazaj. Potem se je vrnil. Nekaj desk je imel pod pazduho in žeblje v. V levici je nesel dve posodici. Ciganka je čepela v travi in strmela predse. Komaj da ga je opazila, ko je prišel. Potem se je dvignila in šepnila: «Ali si d!obil?» Samo prikimal je. Stopil je k vozu in privlekel izpod slame staro, zarjavelo žago. Kmalu je zahreščal les, zapraskale so treske. Šest desk je odmeril. Namesto kladiva je vzel gladek kamen in zbil bel, rumemkastobel ^zabojček. Žena je stopila k njemu. Vzela je zabojček v roke. Pogledala ga je. Tako boren je bil. tako beraški. Nekaj tankih deščic — in vendar bi jo bile skoraj vrgle po tleh, kakor bi bile svinčene, železne. Vzela je posodici, ki ju je bil Šandor prinesel s seboj. Nekaj barve je bilo v njiju. Bele in rdeče, in star, obrabljen čopič. Bog ve, kje je Šandor oboje dobil? S krsto v roki se je vrnila na travo. Sedla je in vzela čopič. In vso krsto je najprej popleskala z lepo, belo barvo, vsak najmanjši kotiček, da se ni nikjer videl goli les. " 1 I In potem je vzela še rdečo barvo. In narisala je sredi pokrova veliko rdeče srce in dve roži okoli njega. Dve lepi, rdeči roži. In spodaj je napisala z velikimi, nerodnimi črkami: «Marko HudorovLč.» In potem je še obrabila vso krsto z rdečim pasom. Barvi je primešala nekaj črne prsti, da ni bila krsta tako kričeča. Da, saj bi bila drugače res kakor živa kri. Pogledala je krsto. Z bolnimi očmi. Lepa je. Spomnila se je, kako je bilo takrat, ko je umrla njena sestrica, takrat, ko Šandora še ni poznala. Takrat je mati poslikala krsto, pa ni bila tako lepa. In kako je mati jokala, kako se je metala čez drobno trupelce, kako je tulila, da so jo morali odtrgati od mrtvega otroka. Čudila se je, bolelo jo je, da tudi ona ne more tako. Nekaj jo stiska, da se ne more osvoboditi vsega, kar besni v njej, in še solze so ji skopo odmerjene. Samo počitka isi želi, samo globokega spanja, da bi pregnala moro, ki jo stiska, ki jo davi. Krstica, krstica, glej, za Marka si narejena, za ubogega Marka, ki je štiri dni ležal v vročici na vozu, stokal, se premetaval. Za Marka, nad katerim sem tri dni bedela in ki je umrl, ko sem zaprla oči. Šandor je stopil k njej. «Izkopal sem jamo», ji je tiho rekel. «Jamo ... jamo .. . jamo», je mrtvo ponovila, potem pa je vstala. Opotekla se je k vozu, plašno odgrnila umazano odejo in dvignila mrtvega otroka. Šandor jo je moral podpirati, da se ni zgrudila. Oba skupaj sta odnesla dete na travo. Ozka je bila krsta in Markove ukrivljene roke niso hotele iti vanjo. Ciganka je sedla v travo. Kaj naj stori? Mrtvemu otroku ne bo lomila kosti. Potem je z drhtečo roko natrgala trave in jo položila na dno krste. In nato je spet vsitala in šla k vozu, dolgo brskala po njem, da je odkrila čisto, belo cunjo. In praznično obleko otrokovo je poiskala. Dolgo je ni bilo. Ko se je vrnila, je bila krista že zabita. Obleka, je padla na tla, tudi bela cunja, ki jo je hotela položiti na natrgano travo, da bi njen otroci ček bolje spal. «Zakaj ... ztikaj si jo zaprl ?» Nemo jo je pogledal, potem je pobral krsto in stopil v gozd. Kakor brez misli je šla za njim. Tam pod hrastom je bila izkopana jama. Pol metra globoka in za komolec široka. Vanjo je položil krsto. Pokleknila je na mokro prst. Iznenada se ji je zazdelo, da se jama vdira, da je čedalje globlja, da izginja pred njo bela krsta z rdečim srcem in rdečimi rožami, da je vise samo še privid nečesa, kar se oddaljuje, česar ne bo nikoli več nazaj. Praprot je rasla med mahom in zelenkasto beli cveti. Z drhtečo roko jih je nekaj odtrgala in vrgla v jamo. Poteim je začela z golimi rokami sipati prst v globino. Šandor ji je hotel pomagati, toda odkimala mu je. In sama ni vedela, kdaj se je jama napolnila, kdaj je nastal nad njo nizek griček. In potem je z golimi rokami iztrgala iz zemlje nekaj širokih plasti mahu in pokrila hribček z njim. In v grmovju je odlomila dve veji, ju prevezala s srobotom in napravila križ, ki ga je zasadila pri vzglaviu grička, tam, kjer je morala biti glava njenega Marka. Potem je vstala in šla. Šandor je stopil za njo. Z opotekajočimi se koraki se je približala vozu. plašno zlezla nanj in se zakopala med cunje. In skozi jesenski dan se je po širni ravnini odpel jal ciganski voz. Oskar Hudales: C „ 0 Tisti teden je imel Tinek dopoldan šolo. Spomnil se je tega šele zjutraj, ko se je prebudil. Na njihovi šoli so namreč menjavali pouk. Učencev in razredov je bilo preveč za štiri temne, tesne učilnice. Tinek je slišal, da mati že rožlja v kuhinji s posodo. Kako da ga ni poklicala? Pozabila je. Mati ima druge, težje skrbi. Dvignil se je z ležišča in si pomel zaspane oči. Spal je na klopi pri peči. Zgoraj na peči je ležal bratec Anzek. Spal je še. Tinek je slišal njegovo globoko, enakomerno dihanje. Bil je dve leti mlajši. Hodil je v drugi razred in je imel pouk šele popoldan. Lahko je spal. Tinek se je pretegnil in ko se je oblekel, je zlezel na peč in potegnil z bratca staro, zakrpano suknjo in ga zopet pokril s svojo odejo. Suknjiča je bila njuna skupna last. Oni, ki jo je zjutraj oblekel za šolo, je moral opoldan hiteti domov, da je drugi zlezel vanjo in o pravem času odšel v šolo. Mati ni toliko zaslužila, da bi kupila vsakemu svojo suknjico. Njen zaslužek mnogokrat še za kruh ni zadostoval. Tinek je segel še pod klop. Tam je otipal svojo šolsko torbo in jo privlekel na dan. Stisnil jo je pod pazduho in stopil v kuhinjo. Zeblo ga je. «Hitro pojej!« je rekla mati in postavila predeni skledico koruzne juhe. «Pot je danes slaba in nekoliko pozno je že.« Mati se je naslonila na ognjišče in ga opazovala, kako je poželjivo srebal vročo juho. «Vrni se hitro,» mu je naročila pri odhodu, «da boš Anzku lahko dal suknjico.* Ko je prišel v šolo, se je nenadoma spomnil, da je pozabil narediti domačo nalogo. Prestrašil se je. Če učitelj to zapazi, bo zaprt, domov bo prišel prepozno, in Anzek ne bo mogel v šolo. Jokal bo in mati bo jezna in žalostna. Kaj naj stori? Da bi od kakega sošolca nalogo prepisal, je bilo že prepozno. Komaj je sedel na svoj prostor, že je zabrnel šolski zvonec jezno in odločno. «Domačo nalogo ste imeli,» je rekel učitelj po molitvi. »Zvezke na klop!« V razredu je zašumelo. Klopi so zaškripale, zašuštel je papir, nekomu je glasno zaropotala peresnica na tla. Tudi Tinek se je naredil, ko da išče zvezek z domačo nalogo. Brskal je po torbi in skrivoma pogledoval učitelja, ki je sedel za mizo. Njuna pogleda sta se srečala. Tinek je opazil, da se je v učiteljevih očeh zableščal kratek, škodoželjen nasmeh. Nemirno se je premaknil na sedežu in povesil oči. « Tinek, čitaj nalogo!« Tinek je šinil pokoncu in splašeno pogledal učitelja. Živa rdečica mu je udarila v obraz. Nekdo, ki je sedel za njim, se je napol glasno zasmejal. Oči vseh so se zapičile vanj, iskale po njegovem obrazu in se zopet obračale v učitelja. »Čitaj, Tinek! Ali morda nimaš naloge?« Tinek je trudno odkimal. « Zakaj ne?« »Pozabil sem jo narediti.« «No, jo boš po šoli naredil, da drugič ne pozabiš.« Tinek je sedel. Ustnice so mu zadrhtele, a se kmalu zopet umirile. Trda črta se je zarisala krog njih. Ves čas pouka je bil raztresen in zbegan. Kadar je bil vprašan, je vstal, kakor bi se prebudil iz sanj. Oči so mu nemirno begale po razredu in iskale odgovora na nasmeh-njenih ustnicah součencev. Odgovarjal je zmedenOi Ni se mogel zbrati. Venomer so se mu misli vračale k materi in bratu, ki ga bosta zaman čakala. Popoldan ga je mati £akala na pragu. Njen obraz je bil utrujen, utrujene so bile njene oči. «Ah, ti neubogljivi fant!« je rekla. «Zakaj nisi prišel prej? Saj sem ti vendar rekla, da Anzek nima nič obleči. Moral je ostati doma.« «Zaprt sem bil«, je vzdihnil. «Zaprt? Zakaj?« Če sije ob Vseh svetih toplo solnce . . . «Nalogo sem pozabil narediti.» «Zakaj nisi učitelju povedal, da moraš zaradi Anzka prej domov? Pustil bi te.» Tinek je sklonil glavo in nekaj časa nemo gledal v tla. »Sramoval sem se», je rekel nato. Tudi mati ni takoj odgovorila. Ustnice so ji za spoznanje zatrepetale, iztegnila je svojo zdelano roko, ga rahlo pobožala in pošepnila: «No, le pojdi v hišo. Skuhala sem krompirjevo juho in kos kruha dobiš.» Dvignil je pogled in se ji nasmehnil. Tudi preko njenega obraza je šinil svetel, vesel žarek. Pavel Drobtina: OČETOV GROB Moj oče Jožef je umrl lepega predpomladnega jutra. Takrat mi je bilo šele sedem let. Pomnim: škorci so bili nekaj dni prej prihiteli iz tujih krajev in so »pet obljudili veliko staro lipo pred našo hišo. Že ne- katera jutra smo jih poslušali, kako so žvrgoleli in oznanjali prihod pomladi. Neko noč so potem zabu-čali vetrovi z gora in v pol snu sem čul, kako je oče potožil materi, da mu stara bolečina stiska srce. V nedeljskem jutru sta se mati in sestra Tilka sami odpravili daleč k fari. Oče pa je šel polagat živini. Spal sem v kamrici in sem čul, kako se je oče vrnil iz hleva pa spet odšel iz hiše proti marofu. Vstati se mi ni ljubilo, kajti tla kamrice so bila cementna in me je sleherno jutro zgrozilo, če sem le pomislil, d'a je treba stopiti na hladni kamen. Drugače smo pa vsi imeli najrajši to kamrico in posteljo v njej. Tudi oče je večkrat po kosilu rad tu legel h kratkemu počitku. Posebno zadnja leta, ko je tožil zaradi srca in skrbi. Ne enega, ne drugega takrat nisem prav razumel. Vem samo, da sem bil večkrat neusmiljen, kakor so vsi otroci neusmiljeni nasproti staršem. Kadar je po kosilu najlepše zadremal, sem ga jokaje šel moledovat za par soldov, ki da jih potrebujem za šolske potrebščine, — pa sem jih potem pognal za plesnive napolitanke pri bližnjem štacunarju. ki se je bil šele pred meseci naselil v našem kraju in je imel vse večjo izbiro nepotrebnih stvari kakor stari trgovci. Tisto nedeljsko jutro sem čul, kako sta se mati in sestra vrnili iz cerkve in odlagali svoji praznični zimski jopici v omaro. Sestra je rekla: «Šentano, še vedno je takole zjutraj hladno.» — «0, seveda, zdiajle se človek najlaže prehladi,» je pritrdila mati. In že ie v skrbeh povprašala: «Kje je le atej?» — Rečem, da sem še spal ali vsaj še dremal, toda tudi sam sem čutil praznoto in mrko tišino okrog naše domačije. Niti petelin ni zakikirikal, ko se je vendar drugače ob nedeljah oglašal na vso korajžo. In pes Rumelj ni ne bevsknil ne zalajal, čeprav so po pešpoti onkraj naše domačije šli ljudje od maše. Tiho, vse tiho. Naenkrat grozoten krik na dvorišču. Kar nič ni bil človeški, ne moški ne ženski, marveč kakor grgranje v obupu. Zateglo in pretresljivo. V sami srajci sem planil pokonci pa skozi vrata v hišo. Mati in sestra sta privihrali zmedeni in z ledenima obrazoma: «Atej so mrtvi!» je ležal na postelji bled in z vdrtimi lici. Košate obrvi so legle globoko, skoraj do trepalnic, gosti brki so prekrili zgornjo ustnico, usta pa so bila odprta. Skozi množico, ki se je bila nagnetla v hišo, se je prerinil stari zdravnik. Z odkrito glavo je stopil v kamrico, trden in odločen, rezek in piker. toda blag po srcu. kakršnega smo visi poznali in visoko spoštovali. V globokem molku smo sledili vsaki njegovi kretnji. Pristopil je k očetu, potežkal desnico in otipal žilo, prisluhnil na prsih, potem je pobožal kakor kamen hladno čelo in zamrmral: «Končano. dragi prijatelj!...» Naglo se je obrnil k materi, ki je v solzah in že vsa vdana v usodo stala za njim. in je menil, da jo bo potolažil z veselimi besediami: «Čujte. take smrti bi tudi jaz nekoč rad umrl. Kar stisnilo ga je.» — Možganska ali isrčna kap? — «Tzkratka: kap! Saj je vseeno ...» Dva dni nato smo ga pokopali. Pred dolgo kačo po-grebcev je igrala narodna godba. Premajhen sem bil, da bi me bili uvrstili med črno oblečene pripadnike družine. Organistova Micka, dobra prijateljica naših deklet, me je zadaj, daleč zadaj, že skoraj na koncu sprevoda vadila za roko. In spotoma sem poslušal godbo, včasi sem zajokal in si zdaj pa zdaj z novim robcem obrisal oči in nos. Na pokopališču so lepo zapeli, ljudje so se le počasi razhajali, in zdaj šele se je videlo, kolikšne trume so bile pri pogrebu. Nas pa je čakal pred pokopališčem brek s parom konj, ki ga je bil pripravil in ponudil gostilničar Gabrovšek. Prav po gosposko smo se peljali domov in vsaj meni je bilo po treh dneh spet nekam laže pri srcu. Tmeli smo sedmino in smo se pogovarjali o lepem pogrebu. Čudno, čudno... Tako skromen je bil naš oče, tako preprost. Vedno sem mislil, da smo siromaki. Pa tak pogreb! * Nedeljo za nedeljo smo po maši obiskovali očetov grob. Nič rad nisem šel zraven. Tisti velikanski kup ilovice, ki jo je grobar nagrmadil, ko je zakopal očeta, je bil tako grd sredi drugih grobov. Tu, ob zgornjem robu pokopališča so bili vendar najlepši, s cvetlicami zasajeni, z robniki obdani in z belimi ali črnimi spomeniki okrašeni! Nekaj nedelj sem se potem izmuznil, — zares, sklenil sem, da ne pojdem na grob, preden se ilovica ne usede in preden grob ne bo poravnan tako, kakor se spodobi: na štiri ogle, z zelenjem zasajen in z belim peskom obsut. Poletje je že šlo v deželo, vsa dolina je bila polna zelenja in cvetja, otroci smo se veselili počitnic. Nekega popoldneva nas je lepa učiteljica Milka, ki smo jo vsi ljubili zaradi žarečih črnih oči in rdeče svilene bluze, povedla na izlet. Šli smo na Gorico in šolarčki smo se muzali, ko nam je razkazovala zanimivosti našega kraja: Tam je tovarna, tam stari grad, tam je fara in tam daleč rudnik... To smo pač mi sami bolje vedeli! Potem nas je odvedla proti fari in smo zavili na pokopališče. Postali smo ob grobu mojega očeta. Moj Bog, še vedno je bil tako rjav, tako neprikupen. Toda ko nam je učiteljica velela: «Pokleknimo in pomolimo za dušo dobrega očeta, čigar sin hodi v drugi razred!» — mi je bilo toplo in drago pri srcu. Tisto tiho minuto, ko smo tam klečali in je nad nami sijalo solnce, v dolini pa je nad poljem žgolel škrjanček, se mi je odprlo spoznanje, da počiva moj oče na najlepšem kraju sveta. * Potem na jesen, ko je v dežju in vetru frčalo rumeno listje z dreves, smo šli okopavat očetov grob. Uredili smo ga, kakor je bilo treba, na debelo smo navozili peska. Ali vse naše delo je bilo ničevno v primeri z imenitnostjo kamnoseka, ki je pripeljal srednje velik nagrobnik iz sivega marmorja. Ko ga je podstavil in uredil, smo brali napis: Predobri oče v miru tu počiva, obžalovan od žene in otrok. Njegova duša večni raj uživa, kjer neha se bridkost in jok. Na praznik Vseh svetih smo ponesli vence k fari. Na podstrešju smo jih imeli shranjene v velikih škatlah iz kartona, nekatere so že obgrizle miši. Očistili smo jih prahu in objedenine. Vence smo potem položili ob spomenik in razgrnili trakove, da so se lahko brali napisi. Nekatere zlate črke so že odpadle. Dež je nagajal čez dan, kakor majceni potočki so se z groba razpeljavali curki dežja. Ves kras grobov je bil Tu so našli svoj mir . . . zaman. Tako nam v skrbeh za vence, cvetje in sveče, pa še prav posebno za novi spomenik ni bilo treba mnogo jokati. Ali zvečer se je nebo uneslo. Zasijale so velike jesenske zvezde, po pokopališču so trepetale neštete lučke. Spomnil sem se: zdajle sloni tam daleč na gradu, ob koncu doline, stara gospa grofica ob oknu, gleda na naše pokopališče, kakor vsako leto ta večer, in si briše solzne oči... Stopil sem še v cerkev in tiha groza me je izpreleta-vala. Preprost sarkofag s prekrižanimi človeškimi kostmi je stal sredi cerkve, trije duhovni gospodje so črno opravljeni prepevali mizerere, gorele so rdeče sveče, bučale in cvileče so zavijale orgle. Ob tem večernem cerkvenem opravilu mi je domišljija obletela prizorišča duhov in skrivnostnih dogodkov, o katerih je naš oče časih vedel toliko povedati, saj se je premnogo noč vračal pozno s sejma domov. Mnogo beračev in beračic je blizu farne cerkve iztezalo roke, molilo očenaše in se zahvaljevalo za kruhke in za kra jcar je. Po večerji sem moral spat v kamrico. Malo sem pomislil, ali bi ne kazalo, da se to noč na verne duše rajši stisnem k materi. Lahko bi rekel, da je že hladno. Toda ne. Sramoval bi se. če bi me neusmiljeno zasmehovali kot strahopetca. Ulegel sem se na hladno posteljo in se odel čez glavo. Spominjal sem se očetove smrti, kakor se je spominjam danes. Pomislil sem, ka- ko bom sam nekoč ležal v tej ozki hladni kamri, kakor je tu ležal oče. Vedno bliže sem ga čutil, vedno bolj sem se zavedal, kako hudo je zdaj, odkar smo ga izgubili... V hiši je nekaj poropotalo, čul se je vzdih, mati je prebirala rožni venec. Jaz pa sem se zagledal skozi okno v zvezdnato jesensko noč. Čutil sem se varnega v bližini matere. Prav od srca sem si želel, da bi se prikazali duhovi, da bi skozi okno stopil v kamro oče, bled, tih in tako blag, kakor je bil vselej dober z nami... Ni ga bilo. Zaspal sem brez molitve. Zene vsega sveta so zborovale v Dubrovniku V prvi polovici letošnjega oktobra je imela kongres v Dubrovniku največja ženska organizacija na svetu, to je MEDNARODNA ŽENSKA ZVEZA. V tej zvezi je združenih 40 narodnih ženskih zvez iz posameznih držav vsega sveta, med njimi tudi naša Jugoslovanska ženska zveza, ki ima včlanjenih 400 društev iz vse države in od katerih je slovenski del najbolj delaven. Vseh članic Mednarodne ženske zveze je 40 milijonov. Na letošnji kongres je prišlo preko 300 delegatk iz raznih držav, nacl 400 iz naše države, poleg teh pa mnogo drugih oseb, ki so kot gostje prisostvovali kongresu. V zborovanjih na kongresu se je zrcalilo delo ženske zveze in njena zasnova, ki nedvomno zasleduje človekoljubne in občekoristne cilje, čeprav je treba resnici na ljubo priznati, da je nekoliko okostenela in nesodobna, kakršne so pač osebe, ki imajo v njej glavno besedo. Tako so n. pr. tudi nekateri odseki, v katere je zveza razdeljena, v tem okviru že dovršili svojo nalogo, ker so na njih mesto stopile bolj ustrezajoče ustanove, dočim pa zopet delo nekaterih drugih odsekov popolnoma opravičuje pravico, da, tudi nujno potrebo njih obstanka. Sem spada nedvomno delo za SVETOVNI MIR. Tu je volja organiziranih žen najbolj enotna — dasi nas tudi v tem ločijo ogromni prepadi, kakor sem spoznala pozneje iz privatnih razgovorov z raznimi fašistično usmerjenimi delegatkami. Vendar se lahko reče, da je bil ves kongres vsaj na zunaj enodušen, ko se je zlasti ob otvoritvi javno manifestiralo za mir, pogumno in glasno, kakor se žal v naši zemlji le malokdaj čuje. Vsi pozdravni govori so izzveneli v tem duhu, a prednjačila sta govora vladnega zastopnika na kongresu ministra Jankoviča ter predsednice Aberdeen. Minister Jankovič je rekel med drugim: «Ko danes gledamo temne oblake, ki se zbirajo na obzorju, in opazujemo, kako barometer miru neprestano pada, smo srečni, ko vidimo žene in matere vsega sveta zbrane kot čuvarice miru. Če je resnica, da v vaši organizaciji 40 milijonov žen druži skupna ideja, skupna volja za mir, potem PREDSTAVLJATE MOČNO ARMADO MIRU, S KATERO JE TREBA RAČUNATI. TO JE ARMADA, KI MORE POSTATI RESNIČNA OPORA VELIKEMU DELU DRUŠTVA NARODOV. Želim Hvam mnogo uspeha v vašem delu, zlasti pa v prizadevanju, preprečevati bedo, ki jo ljudstvu prinaša vojna.y> Pozdravni govor predsednice gospe Aberdeen, ki je bil obenem odgovor dobrodošlicam, je bil prav tako izliv hrepenenja po miru in pravičnem sožitiu med narodi, hkrati pa je naznačil poglavitni SMOTER MEDNARODNE ŽENSKE ZVEZE, ki je v stremljenju, da ZDRUŽI ŽENE VSEH NARODOV, PLEMEN IN RAZREDOV, KI VRŠE KAKRŠNOKOLI DELO ZA BLAGINJO ČLOVEŠTVA, TER DA JIH PREŠINI Z ZLATIM NAUKOM, NA KATEREM TEMELJE NAJLEPŠE RELIGIOZNE IN Č LOVEČ AN SKE IDEJE VSEH NARODOV: «STORITE DRUGIM, KAR ŽELITE, DA BI DRUGI VAM STORILL» Med onimi, ki so pozdravili kogres, je vzbudila posebno pozornost aktivna ministrica sedanje trancoske vlade gospa Brunswick, ki ji je podelila to odgovorno mesto vlada ljudske zajednice, kjer so združene vse demokratične sile francoskega naroda. Tudi ona je naglasila potrebo, da se ustvari MED NARODI PRAV/ MIR NA PODLAGI ENAKOPRAVNOSTI, kajti brez njega ni resničnega kulturnega napredka. V zavesti, da je dandanes ideja svetovnega miru najnujnejši problem vseh narodov, je potekalo tudi vse ostalo delo kongresa, ki je apeliral na nacionalne ženske zveze, naj zastavijo ves svoj vpliv pri vladah svojih držav, da podpro vse mednarodne ustanove in vsa društva v okviru svojih držav, ki se bore proti vojni, nroti oboroževanju, proti kršenju mednarodnih mirovnih dogovorov ter proti vsem, ki na kakršenkoli način povzročajo razpoloženje za vojno. Zelo potrebno je tudi DELO ZA ODPRAVO SUŽENJSTVA, KI GA JE ŠE DOSTI PO SVETU V NAJRAZLIČNEJŠIH OBLIKAH. Sem spada zlasti boj proti TRGOVINI Z DEKLETI. Ker je ta trgovina mednarodna, je nujno potrebno, da je tudi borba proti njej mednarodna. V tej borbi se Ženska zveza pridružuje sklepom Društva narodov, ki jih je sprejelo na zadnjem zasedanju in ki so naperjeni v prvi vrsti proti vsem onim, ki iz tega ostudnega posla grabijo zase dobiček najbolj umazane vrste. To sta v prvi vrsti zvodnik in lastnik javne hiše. Mednarodna ženska zveza apelira na Društvo narodov, naj se v posameznih državah odpravijo javne hiše in z vsemi mogočimi sredstvi, zlasti pa z izboljšanjem gospodarskih razmer, kolikor mogoče omeji prostitucija in vobče dejansko izvrše sklepi, ki jih sprejmejo države članice Društva narodov. Med odseki, ki sedanjemu času poleg mirovnega nedvomno najbolj ustrezajo, je ODSEK ZA ŽENSKO DELO IN POKLICE. Od sej posameznih komisij, ki so zborovale pred oficielno otvoritvijo kongresa, so bile te pač najbolj posečane. Iz poročil zastopnic posameznih držav je razvidno, da vlada med ženskami skoraj povsod še vedno precejšnja brezposelnost, čeprav je ponekod opaziti komaj vidno izboljšanje. Na delo te komisije je bilo oprto tudi JAVNO ZBOROVANJE POD NASLOVOM «ŽENA V INDUSTRIJI» (Poleg otvoritve so bila ob času kongresa v Dubrovniku tri javna zborovanja.) Razen jugoslovanske delegatke so govorile še Švicarka, Angležinja, Avstrijka in Indijka. Vse razen zadnje so oprle svoja poročila na razmere, kakršne bi morale biti, ne pa na razmere, kakršne so v resnici. Vse so hvalile socialne zakonodaje svojih držav, a vse so pozabile (?) pristaviti, da se določbe skoraj nikjer ne izvajajo ter da je povsod mnogo industrijskih panog, kjer delavstvo ne doseza eksi-stenčega minima. Ročnih delavk v teh organizacijah ni; ako bi bile tudi one tu, bi pač svoj položaj pokazale v drugačni luči. Ker je v društvih, ki so včlanjena v Mednarodni ženski zvezi, pač največ žen, ki so samo gospodinje in matere, je smatral SLOVENSKI DEL ŽENSKE ZVEZE za potrebno, da se osnuje v zvezi tudi GOSPODINJSKO-GOSPODARSKA KOMISIJA. Pobudo za ta predlog je dala naša agilna Zveza gospodinj, predlog je pa na kongresu v Dubrovniku zagovarjala njena predsednica gospa Vika Kraiger, ki je poudarjala važno dejstvo, da gospodinjstvo ne sme biti samo sebi namen, temveč mora služiti širšim, višjim ciljem. Področje gospodinje, njen dom, mora biti živ organizem, ki se mora razvijati vzporedno z ostalim življenjem, če hoče biti pozitivna činjenica v kulturni rasti narocla. Zadovoljitev osnovnih potreb kulturnega človeka je v mnogočem odvisna od žene-gospodinje, prav tako pa tudi blaginja in zdravje najširših ljudskih plasti. Poleg tega pa se zadnje čase vedno bolj uvideva, da je gospodinjstvo važen činitelj v celotnem gospodarstvu, in to mora spoznati tudi gospodinja. Z razumnim preudarkom o uporabi denarja gospodinja ne koristi le svojemu domu, temveč tudi skupnosti. Četudi obsega gospodinjstvo samo ona malenkostna dela, katerim zlasti moški radi odrekajo vrednost pravega pridobitnega poklica, ki se vrednoti le po zaslužku, ne smemo pozabiti, da služi vse to delo enemu velikemu cilju: pospeševanju in rasti človekove delovne moči ter dviganju njegove blaginje. GOSPODINJSTVO JE V NAJTESNEJŠI POVEZANOSTI Z JAVNIM GOSPODARSTVOM. Stanovanjska, davčna in carinska politika nedvomno v mnogočem odreja možnost zdravega razmaha družinskega gospodinjstva — ali ga pa upropašča. Zato naj gospodinja vpliva na vsa področja, ki posegajo v njen delokrog, ter zahteva zastopstvo v vseh teh ustanovah. Da bo pa gospodinja kos tem nalogam, je potrebno, DA SKRBI PREDVSEM 1A SVOJO LASTNO IZOBRAZBO, NE SAMO ZA STROKOVNO, TOREJ GOSPODINJSKO, temveč za IZOBRAZBO V NAJŠIRŠEM POMENU, da bo razumela odnos svojega lastnega dela do vseh vprašanj, ki oblikujejo današnje življenje. Ženo vzgojiti v tem smislu naj bo tudi ena izmed nalog Mednarodne ženske zveze odnosno stalne gospodinjsko-gospodarske komisije, ki naj si postavi za smoter tele zahteve gospodinj: 1. GOSPODINJSTVO NAJ SE PRIZNA KOT POKLIC; 2. UVEDE NAJ SE TUDI ZA GOSPODINJE OBVEZNO BOLEZENSKO IN STAROSTNO ZAVAROVANJE; 3. GOSPODINJE NAJ DOBE ZASTOPSTVO V VSEH INSTITUCIJAH, KI KAKORKOLI VPLIVAJO NA GOSPODINJSTVO; 4. ZAHTEVA NAJ SE PRIMERNA IZOBRAZBA GOSPODINJ IN GOSPODINJSKIH POMOČNIC. To je samo nekaj vprašanj, ki so se obravnavala na kongresu in ki morda utegnejo zanimati bralke «2ene in doma», bilo pa je še dosti drugega zanimivega v bolj ali manj resnem smislu. Razen oiicielnega dela kongresa sta udeleženke vabili zlasti obe razstavi, namreč razstava ročnih del in razstava knjig ženskih pisateljic. Opozoriti pa je treba tudi na publikacije, ki jih je izdala Jugoslovanska ženska zveza ob priliki kongresa, izmed katerih nekatere pomenijo važen dogodek v prizadevanju naših žen. Izmecl teh del je nedvomno najvažnejša bibliografija slovenskih, hrvatskih in srbskih pisateljic, prav tako pa tudi pregled njih književnega dela ter pregled ženskega kulturno-socialnega udejstvovanja po društvih. An udu Vode Zofka Kvedrova: • On i On in ona. On je bil truden in glava ga je bolela. Roke je upiral ob mizo in molčal. Ona je prišla k njemu in se ga hotela okleniti: — Ti zlati, dobri .. . On pa jo je odrinil od sebe: — Pusti me, meni se ne ljubi . . . ! Mož .. . ona Ona in on. Ona je bila bolna. Vsaka beseda jo je bolela, vsaka kretnja, vsaka misel ... V temi, v tišini v miru ji je bilo dobro. Prišel je on. Potegnil je zavese raz oken, da je velik, mučen dan preplavil sobo. In potem je stopil k njej in' ji pogladil lase. In ona je prijela njegovo roko in jo poljubila: — Ti zlati, dobri .. . ! Žena . . . Dve ljubezni . . . Najpomembnejša slovenska pisateljica je Zofka Kvedrova. Bila je velik talent, energična, dobra opazovalka in psihologinja, sebi in drugim strog kritik. Bila je navdušena boriteljica za ženske pravice in za pravice vseh tep-tanih, ponižanih in brezpravnih. Ni se ustrašila povedati tudi najgrenkejše resnice, zato je bila tudi osovražena kakor malokatera jugoslovanska žena. Šele ko jo je zagrnil grob, smo se zavedeli, koliko smo izgubili z njo, kako krivično so jo obsojali, takrat smo šele spoznali, da bi nam bila povedala lahko še mnogo lepega, če bi bili bolj dobri z njo. Je že tako pri nas Slovencih, da spoznamo in cenimo talente šele takrat, ko jih ni več, dokler živijo med nami, pa jih krivično obsojamo in jim mečemo pri vsaki priliki polena pod noge, dokler celo najbolj pogumni ne klonejo, če ne duševno, pa telesno. Tako je bilo tudi z Zofko Kvedrova. Rodila se je leta 1878. v Ljubljani, kjer je bil njen oče železničar. Kmalu pa se je z družino preselil na Notranjsko. Višje razrede osnovne šole je Zofka obiskovala v Ljubljani, kjer je bila vedno odličnjakinja, petnajstletna pa je morala domov, ker ni bilo sredstev za nadaljnji študij. Oče je imel takrat v Retjah pri Loškem potoku majhno trgovino in gostilno, obenem je bil tudi občinski tajnik. Bil je po naravi inteligenten mož, ki je v mladosti mnogo potoval, bil je pa zelo lahkomiseln in vdan pijančevanju. Ni se brigal za svojo družino, najrajši je sedel v družbi in pripovedoval doživljaje iz svojega pisanega življenja. Vsa skrb za družino je slonela na ramenih njegove žene, ki je bila vsa zaskrbljena, nestrpna, pikra in zagrenjena. Dostikrat se je prepirala s svojim lahkomiselnim možem, ki ga ni mogla razumeti. Ko se je Vrnila Zofka domov, je morala voditi gostilno in trgovino in opravljati še vse občinske posle namesto svojega očeta. Vendar je očeta kljub njegovim napakam zelo ljubila, rada je poslušala njegovo pripovedovanje in ga zavidala za razne doživljaje. Slabše se je razumela z materjo, ki v svojih skrbeh in težavah tudi za otroke ni imela prijazne besede. V domači hiši je Zofka silno trpela zaradi večnih prepirov, zato si je želela v svet, da bi tudi sama kaj doživela, da bi spoznala življenje. Čez dve leti je odšla v Kočevje, od tam pa v Ljubljano, kjer je postala uradnica v odvetniški pisarni. Pa tudi Ljubljana ji je postala pretesna, leta 1899. je že bila v Trstu. Tam je Zofka šele zaživela. Pridno je študirala jezike, debatirala z mladimi socialisti in si dopisovala z raznimi literati in inteligenti tudi v inp-zemstvu. Toda vse to ii ni zadostovalo, hrepenela je v svet, hotela je spoznati tudi druge narode in večja mesta, kjer niso tako ozkosrčni, kakor so bili takrat Slovenci. Iz Trsta ie potovala enkrat v Benetke, ki si jih ie temeljito ogledala, to je pa še bolj podžgalo njeno hrepenenje po svetu. Skrbno je varčevala z denarjem, da bi čimprej zbrala večjo vsoto, da bi mogla odpotovati. Jeseni leta 1899. je odpotovala v Švico, kjer se je v Bernu vpisala na univerzo. Tamkajšnji rektor je lahko sprejel tudi slušatelje z nezadostno izobrazbo, če so bili dovolj inteligentni. V Bernu se ji je zelo slabo godilo, denar, ki ga je bila prinesla s seboj, je v dragi Švici kmalu skopnel, razni uredniki slovenskih časopisov in revij so ji sicer obljubili, da ji bodo redno pošiljali honorarje za njene podlistke in novele, a niso držali obljube. Pri švicarskih listih pa ni mogla dovoli zaslužiti, ker je bila tujka in konkurenca prevelika. Preko Monakovega je odpotovala v Prago, kjer je študiral njen izvoljenec, medicinec Jelovšek, s katerim se je tudi poročila. V Pragi je kmalu dobila novih znancev in se seznanila z raznimi češkimi in nemškimi literati, slikarji in slikarkami. V tem mil je ju je lahko delala; pisala je v slovenske in nemške časopise ter izpopolnjevala svoje znanje. Leta 1907. pa se je preselila z rodbino v Zagreb, kjer je bila souredniea lista «Agramer Tagblatt» in urednica priloge «Frauen-Zeitung». Mnogo je pisala tudi v hrvaščini. Neprestano je delala, oi jutra pozno v noč je presedela med knjigami ter pisala in prevajala. Edina izprememba in edino razvedrilo so ji bila potovanja, pa tudi na potovanjih je opazovala življenje in študirala. Leta 1914. se je vdrugič poročila z novinarjem Jurajem Demetrovicem. Med svetovno vojno je morala od avstrijskih oblasti, ki so njo in njenega moža osumile izdajstva, mnogo pretrpeti. Hišne preiskave so bile na dnevnem redu, zagrebška publika jo je sovražila, temu se je pridružilo še materialno pomanjkanje. To trpljenje je vplivalo tudi na Zofkino zdravje, živci in srce so ji začeli pešati. Leta 1917. je začela izdajati revijo «ženski Svijet», ki se je po osvobojenju prekrstila v «Jugoslovansko žena», a je morala že leta 1920. prenehati. Po osvobojenju je zavzel njen mož vidno mesto v politiki. Bil je pokrajinski namestnik v Zagrebu, narodni poslanec in voditelj demokratske stranke. Zofka je tako postala odlična m ugledna dama v zagrebški družbi, a srečna ni bila. Del hrvatske javnosti je kazal proti demokratski stranki velik odpor. Ker se niso upali napadati Demetrovica, so začeli blatiti njegovo ženo. Iz političnih vzrokov so kritiki trgali njena dela (take kritike imamo dandanašnji še pri nas v Ljubljani), odrekali so ji talent, *dsali so, da so njena dela samo sredstva za propagiranje stranke, ki ii pripada njen mož. Hrvatski kritiki so se snozabili celo tako daleč, da niso blatili samo pisateljice, temveč so napadali Zofko tudi kot ženo, soprogo in mater. Humori-stični listi so prinašali ostudne karikature o njej, z vseh strani so jo naba- dali. celo s prižnic. Neprestano je dobivala podla anonimna pisma, nikjer pa ni bilo razumevania in priznanja. Že prej je Zofka bolehala, ta ostudna gonja pa ji je popolnoma pokvarila živce in srce, temu se je pridružila še tuberkuloza. Iskala je zdravja v raznih domačih in inozemskih zdraviliščih, toda nikjer ji niso mogli pomagati, preveliko je bilo njeno duševno trpljenje, da bi mogla telesno ozdraveti. Dne 21. novembra leta 1926. jo je smrt rešila nadaljnjih muk. Zofka Kvedrova je bila res izredeat talent. Kljub nezadostni šolski izobrazbi je postala naša najboljša pisateljica. Imela je poseben dar za opazovanje, znala je ločiti pristno od ponarejenega, ljubila je resnico nad vse, razumela je trpljenje svojega bližnjega, zato je pisala tako, da si je osvojila tiste, ki so znali ceniti umetnost. Njen slog je jedrnat, brez nepotrebnega govoričenja, samo njeni slovenščini bi mogli očitati malo površnosti, sa j se ni utegnila toliko ukvarjati s slovenskim jezikom, ker je pisala svoje stvari tudi v hrvaščini in nemščini. Brez števila je njenih del. Pisala je črtice, novele, povesti, romane, drame, vzgojne in gospodinjske članke, bila je energična boriteljica za ženske pravice in za enakopravnost vseh ljudi. Neizprosno je bičala napake v družbi, ničesar se ni ustrašila, vsakomur je povedala resnico. Nobenih kompromisov ni priznavala, nikomur se ni klanjala, ni se znala hliniti. Bila je navdušena Jugo-slovanka, ki ni imela domovinske ljubezni samo na jeziku, temveč je tudi delala za narod, kolikor je le mogla. Še ko je bila pri starših, je opazovala življenje na vasi, ki se ji je zdelo zanimivo, začela je pisati kratke povesti. Tudi pesniti je poizkusila, toda pesmi se ji niso posrečile, njena moč je bila v prozi. Dvajsetletna je poslala Eet najbolj posrečenih črtic petim naj-olj čitanim slovenskim listom in revijam, ki so jih še isto leto objavili. Takoj so uredniki opazili, da je pisateljica zelo nadarjena, in jo jeli izpod-bujati k nadaljnjemu pisateljevanju. Zofka je začela delati, že v prvih njenih spisih se kažejo njene značilnosti, ki itično opazovanje sebe in svoje okolice, hrepenenje po ljubezni in prijateljstvu, ljubezen do pravice in srd proti krivicam. Še tisto leto je kupil ljubljanski založnik Schwentner od nje prvo zbirko črtic, ki jih je obljubil v kratkem izdati, toda izšle so šele čez nekaj let v Gorici. Leta 1900. je izdala v samozaložbi svojo prvo knjigo «Mi-sterij žene». To je zbirka krajših črtic, skorai v vseh opisuje trpljenje naših žen. Ta knjiga je bila za Slovence nekaj novega, nenavadnega. Doslej so slovenske pisateljice opisovale romantično ljubezen, vse je bilo dobro in lepo, a Zofka je pisala povsem drugače. Nikjer ni sentimentalnosti, nikjer romantike, mož ni več vzvišen junak, žena ne bladka stvarca, ki pozna le cvetoče vrtove, višnjevo nebo in bledo KAMILLOFLOR Špecijalni Shampoo za plavolaske, prost od alkalija, ohrani naravni, zlati lesk plavih las ter ga zopet vrne, če se je izgubil. Daje lasem čudovit sijaj. Lasje, ki se vedno zopet občudujejo Kadar govore moški o lepih ženah, tedaj mislijo vedno v prvi vrsti na čar lepih las. Ako pa občudujejo žene, mislijo najprej: kako dobro so negovani ti lepi lasje! Ako negujete Vaše lase z Elida SharrtDOonom ostnnpin Špecijalni Shampoo za temne lase, prost od alkalija, daje lasem čudovit lesk in povečan sijaj ter dovede temnorjavo barvo las do posebne veljave. mesečino. Kvedrova opisuje ženo mu-čenico, ženo, ki je resnično živela takrat in živi še dandanes, ženo, ki je brezpravna, ki je dekla svojih bratov, sužnja svojega moža pijanca, delavčevo ženo, ki jo trpinčijo pomanjkanje, inož in kopica otrok. Zofka je pokazala moža takega, kakršen je, egoista, ki misli samo na svojo korist, ki smatra ženo za manj vredno bitje. Neizprosno odkriva rane naše družbe, ki je zunaj bleščeča, v notranjosti pa gnila. Knjiga je zbudila vse slovenske duhove, vsi so planili po Kvedrovi, da je nemoralna, saj je bilo res nekaj nezaslišanega, da se upa dvaindvajsetletno dekle odkrivati gnojno jamo, ki so jo vsi tako skrbno zakrivali. Toda Zofka se ni zmenila za kritike, šla je dalje po svoji poti. Isto leto je izhajal v «Slovenki» nien roman »Študentke«. Leta 1901. je v Trstu izdala drugo knjigo pod naslovom «Ljube-zen». V letih 1902. dto 1904. je izhajal v «Slovanu» njen roman «Nada», kjer opisuje po večini naše kmečko ljudstvo in razmere v naših vaseh. V teh prvih delih ie Zofka Kvedrova še popolna revolucionarka. Med mladino se je takrat zelo širil socializem, vsi mladi pisatelji so bili navdušeni socialisti, ki so hoteli reformirati družbo, v njih delih je bila skoraj vedno ta tendenca. Taka je bila tudi Zofka. Polagoma pa se je umirila, njen cilj ni bil več reformirati družbo, pač pa umetnost. V tem času je tudi innogo pisala v nem- ščini, saj se je preživljala samo s honorarji. Deset let je bila urednica mesečnika «Domači prijatelj«, ki ga ie izdajala Vydrova tovarna v Pragi. V njem je pisala gospodinjske in vzgojne članke in ljubeznive povestice o svojih hčerkah Vladki, Mitki in Mirici. V teh povesticah vidimo Zofko kot prvovrstno, pametno vzgojiteljico svojih otrok, kot ljubečo mater in skrbno gospodinjo. Te povestice so izšle leta 1913. tudi v češčini, po njeni smrti pa tudi v posebni slovenski izdaji v dveh knjižicah. V letih 1907. do 1908. je izdala «Slovenska Matica« njeno dramo «Amerikanci», leta 1914. pa roman «Njeno življenje«. Ta roman pretresljivo slika trpljenje žene in matere, ki se bori najprej proti lahkomiselnosti svojega moža in trepeče za svojega sina, ki gre kljub njeni skrbi in njenemu prizadevanju navzdol, in žena v tej borbi naposled omaga. Leta 1917. je izdala hrvatski roman «Hanka». Pisan je v obliki dnevnika. Tudi v tem delu opisuje prevarano ženo in njene borbe. Opisuje pa tudi grozote vojne, kakor jih je občutila žena med svetovnim klanjem, in opisuje trpljenje, ki so ga občutile žene vseh narodov, zlasti pa žene zasužnjeni narodov. Isto leto je izdala v Zagrebu v hrvatskem prevodu «Najboljše slovenske novele«. Leta 1922. je izdala v hrvaščini podi psevdonimom Dimitrije Gvo-zdanovič dve deli: «Unuk kraljeviča Marka« in «Arditi na Krku». To sta dve močni knjigi, polni domovinske ljubezni, aktualnosti, ljubezni in poezije. Te dve deli spadata med najboljše, kar je Zofka kdaj ustvarila. Slovenska kritika se je izrazila o obeh knjigah pohvalno, hrvatska pa je obe raztrgala iz osebnih razlogov. Celo prijatelji se niso upali pravično oceniti teh del. rajši so molčali, tako silno je bilo sovraštvo. To je Kvedrovo popolnoma ubilo, ni mogla več delati, tudi telesno je pešala od1 dne do dne. Leta 1926. so izšle njene črtice «Po putevima života«, polne melanholije in bolesti ponižane žene. To je le površen pregled njenega dela. V vseh slovenskih revijah je še polno krajših novel in črtic, veliko njenih del so prevedli tudi v češčino in nemščino. Mnogo je ustvarila Zofka Kvedrova! Lahko bi delala še leta in leta, saj je imela še vse polno idej in načrtov, tudi sposobnosti ji ni manjkalo. Umorile so jo naše ozkosrčne razmere, nepoštena kritika, ki trga vse, kar se ne klanja avtoritetam, in udriha po tistih, ki ne trobijo tako, kakor hočejo gospodje kritiki. Zofka pa je hodila svojo pot. nikdar ni spadala v noben literarni krog, to je bila njena tragična krivda. Če bi bila povprečen talent, bi se ne bil nihče zmenil zanjo, bila pa je individualna, močna osebnost, ki je vzbujala zavist, zato so planili z vseh strani nanjo, dokler je niso zlomili. Slovenska ženska lirika v nemškem prevodu Založba «Belo-moclra knjižnica« v Ljubljani je izdala za kongres Mednarodne ženske zveze, ki se je vršil prve dni oktobra v Dubrovniku, zbirko slovenskih, hrvatskih in srbskih liiskih pesmi, ki so jih spesnile ženske. Zbirka nosi naslov «Jugoslavische Frauenlyrik». Pesmi je v nemščino prevedla gospa Lili Novy, ki je izbrala izmed vseh, ki so ji bile na razpolago, one, ki najbolj ustrezajo njenemu visoko razvitemu umetniškemu čutu. Da je izbor posrečen, mora priznati vsak, kdor pozna žensko liriko Slovenke, Hrvatice in Srbkinje. Čeprav število pesmi ni veliko, se vendar v njih odločno odraža svojevrst-nost slovenske, hrvatske in srbske pesmi, tako da bc zbirka tudi v tem pogledu dosegla svoj namen: pokazati ženam drugih narodov, da jih naša žena dohaja — kljub skrajno neugodnim razmeram, v katerih si je morala utirati in si deloma še utira pot do višje kulture. Knjigo je slovenski del ženske zveze poklonil vsem delegacijam posameznih narodov, ki so se udeležili kongresa. Priznati je treba, da so bile vse prijetno presenečene nad okusnim darilom. Pesmi so razporejene tako, da so najprej uvrščene srbske, nato hrvatske in nazadnje slovenske pesmi. Ker je zbirko izdala slovenska založba, kar je v uvodni besedi tudi naznačeno v podpisu: Der slovvenische Frauen-verlag «Belo-modra knjižnica« v Ljubljani, bi bilo seveda mnogo bolj umestno, da bi kot prva v knjigi pozdravila bralca slovenska pesem, ali še bolje, da bi vsa knjiga vsebovala samo slovenske pesini. Tako inalo nas poznajo v svetu, zakaj bi ne porabili prilike, če se nam nudi! Od slovenskih lirskih pesnic je sprejela prevajalka v pričujočo zbirko največ pesini Vide Taufer. Med njiini so pač najlepši Pomladni soneti, polni toplote, prepojene z lahno melanholijo. Močna in svojska je pesem Makse Samse: Ko je ustvaril Gospod vse ne-žnočuteče ..., prav tako na svoj način tudi pesem Ruže Lucije Petelinove. Vere Albrechtove «Poletje na Bledu» bo spomnila bralke iz daljnih dežel na lepoto naše zemlje, na naše planine in jezera, na naše ljudstvo. Knjiga je zelo okusno opremljena — zamisel naše arhitektke Gizele Šuk-lje, natisnila pa jo je Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, ki je poskrbela za odličen tisk. Našim ženam knjigo prav toplo priporočamo1. BOJ SPOLNIM BOLEZNIM Človeštvo spremljajo že od vsega početka bolezni, med katerimi jih je tudi več, ki ne oškodujejo samo bolnika, ampak preidejo tudi na vso družino ali celo na več rodov. Te bolezni so najstrašnejše in k tem prištevamo z vso pravico tudi spolne bolezni.*Njih lastnost, da se prenašajo od človeka do človeka in da njih posledice preidejo tudi na potomstvo, je važnega pomena za človeštvo. Kako veliko odgovornost nosi mož ali žena, ki zanese okužitev v družino! Iz takšnega zakona se rodijo bolehni otroci, ki v življenju niso zmožni samostojnosti in ki so duševno manj vredni ali celo popolni bebci in so tako družini in državi v veliko breme. Usoda žene, ki oboli za to ali ono spolno boleznijo, je časih na vso moč žalostna. V svoji nevednosti prezre prve znake obolenja ali si jih pa napačno razlaga. In če se tej nevednosti pridruži še sramežljivost, da ne išče takojšnje pomoči pri zdravniku, se bolezen razširja dalje po telesu in rodi različne posledice. Bolnica počasi hira in se ne more udejstvovati ne kot žena. še manj kot mati, premnogokrat pa se mora odreči tudi največji sreči — materinstvu. Skoraj največkrat je alkohol kriv. da se človek okuži. V pijanosti izgubi človek razsodnost, pride v družbo sumljivih žensk in sklepa z njimi prijateljstva, ki bi se jih v treznem stanju bal. Zaradi večje spolne razdraženosti se brez premišljevanja loti osebe, ki ga okuži. Tako pijanost ne onesreči le poedinca, ampak lahko pahne vso dotlej zdravo in srečno družino v nesrečo! Mož, ki je v pijanosti nalezel spolno bolezen, občuje pozneje s svojo ženo in jo nevede okuži. Bolni starši pa potem mnogokrat neposredno okužijo tudi svoje otroke. Nekoč so bile spolne bolezni na deželi med preprostim ljudstvom skoraj neznane. Zdaj so se razširile tudi že tam. Veliko krivde ima pri tem svetovna vojna, ko se je vrnilo z bojišč na tisoče okužen i li moških, ki so potem širili bolezen dalje. Še več teh bolezni pa so zakrivile gmotne razmere obubožanih kmetskih sinov in hčera, ki so šli v mesto in se tam izgubili. Vrnili so se z boleznijo in jo potem raznesli. Da bolezni ni mogoče zatreti, je največ kriva lažna sramežljivost in podcenjevanje obolenja. Zato je nujna potreba, da se preprost človek pouči o vseh nevarnostih te strašne kuge. Specialist za spolne bolezni g. dr. Joža Jaksa je spisal poljudno knjigo «Spolne bolezni», ki s preprosto besedo popisuje nevarnosti vseh spolnih bolezni. Knjiga prinaša tudi slike, ki nazorno kažejo njili znake in razdejanje. Da bi se ne žalil čut sramežljivosti, je avtor predložil rokopis škofijskemu ordinariatu ljubljanskemu, ki je izdal o tej knjigi tole mnenje: Vračamo Vam v recenzijo predloženi rokopis o spolnih boleznih. Msgr.dr. Josip Ujčič, profesor morale na tukajšnji fakulteti, ga je pazljivo prebral in se o njem pohvalno izrazil. V spisu m nic, kar bi nasprotovalo veri ali nravnosti. Glede treh slik, ki naj bi prišle v spis, namreč št. 100 iz knjige «Die Haut- mul Geschlechtkrankheitem (Bd. ctr /f."'? I ct AO /#