lth*js vmk dan „t-,k-ij in prasnikov. u*u«d daily ssospt 8sn-d.ys Holidajra. JTO-VBAR XXL -M- PROSVETA GLASILO slo^MSITE' Cen« lista U X.— NARODNE *-e-ML i *'»* PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln uprarniškt proatori: 1667 8. Lswndsl« Ar«. Office of Publlc«tion: 8667 South Lawivd«i« A v«. T«Uphon«. Rockw«ll «004 Chicago, III., Četrtek, U. oktobra (October U), 1928. jjoover se ogiblje vprašanj glede trusta elektrike! -Ucrpunc« far »silim «t ^'»'rtitopl^VOf iBsoS^rnsTA*1^^ Hubacription 6M6 —Jtiti_ STEV.-NUMBER 239 svojem govoru v Elisabethto-nu je menda popoln <■ pozabil nanj. Elizabethton, Tenn. — Her->rt Hoover, ki je oetal dolžan ivedati v svojim govoru dne i. sept. volilcem v Novi An-iji, kaj je treba storiti za od-tvo depresij® v tekstilni indu-riji, ni povedal nič v svojem >voru ns jugu, kaj je treba u-reniti glede Muscle Shoalsa. 0 je govoril v Elisabethtonu je r»lil Main Street in zagovarjal »rokopitarstvo v vladi in v so-jalnih teorijah. Mesto, da bi Hoover povedal, ikšne naj bi bile vladne smer-ce glede Muscle Shoalsa, se je lepo ognil tega vprašanja, lads je vendar tu zgradila veto elektrarno, kot posledico aner, ki jih je ustvarila voj- 1 Hoover pa zdaj molči, ko treba govoriti, kaj je treba »riti s to elektrarno: Ali ze roči privatnim interesom v o-ratovznje, ali jo pa naj obratu-vlsda v korist ameriškega udstva. Ampak nekaj jo le (jal in iz tega lahko volilci sojo, kakšno stališče bo zavzeta! Hoover, ako bo izvoljen redsednikom. Rekel je: |"Nisem naklonjen, da zvezna ada opravlja bizniške posle, da onkurira državljanom. To nI istem Lincolna, ne Roosevelta. o ni ameriški sistem. To služi | izpodkopa vanju privatne ini-jative, ampak izpodkopava tu-driavno in lokalno vlado. To 'Demo! podarica ličepje državnih pravic. ^mokfzKla-liidfkns«! to- v svoji vlaztni hiši. taa lahko zagotovi ohranitev travnih zakladov, kontroliranih ■vladi, v interesu ljudstva. Ukazalo se je, da lahko z močjo, jo ims za reguliranje, prepre-zlorabo, da lahko kontrolira lonopole v ljudskem interesu, a lahko stori, ne da bi sa od-ovedala principom, na katerih e bil ustanovljen naš narod in kozi katere smo dosegli sedanji ivljenski standard in udobnost, ;i nims para na svetu." Seveda Hoover se ni spustil v »drobnosti in razkladal, kakšne idobnosti imajo tekstilni delav-* na jugu, ki zaslužijo daset in "najet dolarjev na teden in ki ive s svojimi družinami v koli-v katere imajo vetrovi frost vatop od vseh strani. Njegov govor dokazuje, zko >o Hoover izvoljen za predsednika, da bo k več jem zagovarjal, k se uravnajo priatojbine za električno silo, drugače ba ne bo »praskal kapitalizma. Zate nje-l°v govor na jugu ne polcazuje •i^Har, kar bi govorilo, da bo tanil ljudstvo pred privatnimi jnkreni, ki še stezajo svoje gra-teljive roke po vodnih žilah. Ktllogi obelodanil Utvlaovo noto Tsko je nehote oficijekto prvi-krat priznal, da postoji So-vjeteka unija socialističnih republik. . i Wsahington, D. C. — Vztrajno vrtanje Čašniških poročevalcev je povzročilo, da je državni tajnik Kellogg uradno objavil vsebino Litvinove note z dne 31. avgusta. Litvinov je nadomestki sovjetski komisar za zunanje zadeve in nota pokazuje proti-vojna prizadevanja Rusije in manevre velesil. Nota pravi, da se bodo Sovjeti ldjub razmnože-nju protivojnega pakta od strani Britanije in Francije ravnali po njem. Zgodilo se je prvikrat, da je državni department obelodanil oflcijelno noto Moskve. To obe-lodanjenje je neprostovoljno in neformalno priznanje eksistence Sovjetske unije socislističnih republik, govore v političnih krogih. Kako je prišlo do tega koraka? Iz Rusije je dospela Litvinova nota glede protivojnega pakta. Združene države ne priznajo Sovjetske unije socislističnih republik in francosko ministrstvo za zunanje zadeve je iposredovalo med Moskvo glede protivojnega pakta. Francija je povabila Moskvo, da podpiše protivojni pakt, ki ga j« predložil državni tajnik Kellogg. Tisti dan, ko ■gtrferaffle podpisale pattf, Je Sledi kitajskega pro- BaroiMJčida je mogoč« aaatonj prišel v Wsahlngton. Waahington, D. C. — Uradna izjava pove, da državni tajnik Kellogg ni prišel do sporazuma z Japonsko glede kitajskega položaja. Zaradi tega se je zaključila konferenca s baronom U-čidom, izrednim japonskim poslancem. - j Ameriško uradno stališče je glede te zadeve, da sta obe strani poročali o svoji poziciji in kaj, sta doeegli. Japoncem je veliko do Mandžurije. Tu je dosti sveta za naseljevanje s preobljudenih japonskih otokov in obenem ja Mandžurija zakladnica za sirot vine, ki jih Japonska potrebuje za zvojo industrijo. Vrhte-ga bi radi Japonci zgradili s japonskim kapitalom tovarne v Kitaju. Na Kitajskem pa nikogar tako ne sovražijo kot Japoncev. Kitajsko vprašanje še ni rešeno. Saj z* Japonsko ni rešeno, ker ni tedaj dosegla, kar je že-ela in upala doseči. Zato se kitajsko vprašanje prične šele razvijati in mogoče napravi nekega dne tiste sitnosti, kot balkansko pred izbruhom svetovne vojne, ako se Kitajska v tem Času ne razvije industrijsko, da bo lahko sama odbijala agresivno politiko Japonske. roneriKO prosi pomoči za zgradbe domov Piošnja priporoča zgradbo vasi, Ameriški časnikar izgnsn iz FrandJe. • ■ ''»riz, 10. okt.—Harold Horan « N'ew Yorka, poročevalec v Pa-mu Universal Service (Hear-»tovi listi), je bil pred par dne-V| »retlran na obtožbo, da je ob-JIVl1 v Ameriki besedilo tajne ^gieško-fnancosks mornarične I Pogodbe, ki je bilo ukradeno v uradu francoskega zunanjega •inistratva. Horan ae izgovar J*Ld* "n ni ukradel nobenega •kumenta, temveč je objavil, Jj* Jf dobil iz drugih rok. Pa-policija mu je dala na raz-da ae podvrže sodišču aU ? Francijo v treh dneh. Hor»n ai j« izbral zadnje In ju-mor* oditi Afera je nare-** veliko hrupa v francoskih in **nških listih. Horan se francoski poslanik prečital Lit-vinovu podtajniku v sovjetskem komisarijatu za zunanje zadeve, protivojni pakt in povabilo Francije, da ga Rusija prizna. Dne 31. avgusta je Litvinov izročil francoskemu poslaniku dolgo noto Sovjetov glede lukenj v paktu. Litvinov je izjavil, da bo Rusija priznala pakt. In posledica tega je bila nadaljni dokument, v katerem so Sovjeti priznali pal(t. Ti dokumenti so bili poslani v Pariz, iz Pariza ln popolnoma porušsnlh In število mrtvih je morda več sto. V Xochlmllcu ss je podrla mestna hiša ln pokopala več oseb pod ruševinami. Mnoga mesta ao brez vode, ker je potres rasdrl vodovod. V šeetlh državah na obali Pacifika je razdejana br-zojavna in telefonična zveza. Afarzko fanatični ljudje pripisujejo nesrečo "kasni bošji vsled persekuclje cerkve." Verniki so bili zapanjeni, ko je potres razmajal zvonove v oerkvenlh zvonikih, ki 60 molčali že dve Uti, zdaj pa so zvonili. Siromaki mislijo, da so ss ivonovl oglasili sami od sebe ln "naznanili kasen božjo." Bili pa 60 še bolj 200,000 Kitajcev maaakriraeUi? New York. — Ameriški protestantski misijonar Leighton Rand poroča iz Unčovfuja, provinca Kansu, tukajšnjemu po-možnemu odboru za Kitajeko, da so fanatični muslimani pobili 200,000 Kitajcev v omenje ni provinci. Misijonar ne pove v kolikem času se je to zgodilo, namiguje pa, da v zadnjem sto-letju. Dalje poročs, da Js po-trsa lsni ubil 86,000 prebivalcev in reduclrsl 100,000 ossb ns stopnjo nepopisne revščine. a Belgrsd, 10. okt Orškl prsmi jer V anketo« je tuksj v svr ho, da sklene prijateljski pakt med Grčijo In Jugoslsvijo. Ve-ki gs je kralj Aleksan- der včeraj imenitno pogostil, bi rad vtdsi, ds se likvidira spor radi svobodne luke v Solunu In odprte železniške iveze. vi je jo v interesu kmečkega ljud stvs, take ds ss rsšijo Iz krempljev izkoriščevalcev, ZVEZNO POROČILO 0 SPORIH VIMKTRUAH V mesecu septembru je bilo 48 stavk pred svssnim odborom sa Izravnavo In spravo. Waahlagten, D. C. — Dne 22. septembre je bilo tri ln štirideset stavk pred odborom sa spravo in izravnavo, ki tvori pozeben biroj delavskega departmenta Združenih drŽav. Vrhtega je bilo še tri ln dvajset sporov, ki podrlo in svonovi zo treščili na tU. Vlada je brt organizirala pomožno akcijo. London, 10. okt^-Iz Angore poročajo, da je v pondeljek allen potres uničil več vasi v okolici Kalsdžika v Turčiji. Okoli 70 odstotkov kamnitih hiš js v razvalinah. O številu mrtvih še nI poročil. ' Rekenha regletraelja Uravnave so dosegle v tednu, ki je končal z dnem 22. septembra za tlakovalce saposljene pri tvrdki W. T. Spruks Co. v Plymouthu, Pa. Delavci zo zahtevali meidno povišanje In dosegli 60 petnajst oentov povišanja na uro, tako da js mezda na uro bila pedeset centov. Stavka je bila izravnana tudi za le-sne delavce pri Westcheeter Jcompaniji v New Vorku. Delavci zo zahtevali zkrajšanje delavnega čaza. Dosegli so štiridezot ur dela v tednu in devet dolarjev petdeset centov dnevne mezde. Izravnan je bil spor pri No-Equl kompaniji v Readingu, Pa. Sprejeta je bila kompantjska ponudba, dvostrojnl sistem in nadaljevanje tega sistema ■ modifikacijami. Metljerjem v Dan-vlllu, III., 80 grozili z SSfi-odstot-nim znižanjem mezde. Znižanje mezde je bilo umaknjeno in metljarji niso zaztavkall. Novi spori v teku tedna so bili sledeč! i Spor vodovodnih in pa-robrodnih monterjev pri Bngi- sen božjo." Bili pa so še bolj neering kompaniji v Clevelan- & wkar bo prvič v zgodovini prepadeni. ko ss je vsč zvonika* du, 0. Stsvks krojalkUi dsla* ^ Kajiek predeeMk ^■eve kitajske vlade Vodjs ljudskih armsd v kltsjskl civilni vojni sdaj na čelu vlade. Nanklag, 10. okt. —General Ciang Kajšek. ki je vodil kuo-mlntangake (ljudske) čete v civilni vojni proti bivšemu reakcionarnemu režimu v Pekln-ku. je bil včeraj izvoljen predsednikom kuomintungske vlade kitajske republike. Kaišek je sdaj najvišji uradnik na Kitajskem, dasi kitah V a republika Še nima presidenta po vzgledu ameriških In evropskih republik. Slatem kitajske republike je ša bolj podoben sovjetskemu sistemu v Rusiji. fetišeka je izvolil Uentraln) izvršni odbor kuomlntangske stranke, ki šteje 44 članov. Ta odbor je ša vedno najvišja oblast na Kitajskem. Kajšek je član odbora ia odslej bo na čelu vladne admlniztradlje, ki ima osem članov ali ministrov. fiaagaj, 10. okt — Kitajska vlsds je odredila veliko slavnoet ob obletnlol rojstva kitajske republike, ki ee vrši danes. Proslava je civilnsga ln vojašksga značaja; v teku eo vojaške parade in tleoče dijakov bo predavalo v mestih ln vaseh o nalogah novega režima. Obenem je vlada naznanila resultat prvegs ljudskega štetja zgodovini Kitajske v fianga-Ju. Našteli so 2,728,046 prebivalcev, kar pomeni, da Je San-gaj največje mesto na Kitajskem in šesto največje mesto aa svetu ker je samo malo saosta-lo zs Parizom, fitetje se nadaljuje v drugih mestih in potem pridejo na vrsto podeželski kra- 1,888,472 vaHlesv novemberzko bitke. I Chicago,—Zadnji rsglstraclj-ski dan v torsk Js dodal 608,060 novih imsn v imenikih čikaških volllcev—270,687 moških in 882,-268 žensk—kar značl, da Imeniki v Chicagu veebujejo skupaj 1,889,472 volilesv obojsga spoU Ta je, rekordno ŠUvHo, ki nad-k ril Ju Je totalno število volllcev pri zsdnjlh prsdssdniških volit-vsh za 824,847 imsn. Rezultat registrscijs v pred-mestjlh Cicero, Summit In Chl* csgo Hslghts dvigne gornjs šte. vilo nad 1,400,000 volilcev v o-krsju Cook. Oficljslna revlzi-js, ki izbriše siepsrsks Imena, vsskakor rsduclrs število sa o-krog £6,000 Imen. vendar pa bo letos najmanj 800,000 volllcev več kot je bilo leta 1924. Farmer-laberttl v Minnesoti. "nevtralni." Mlnnespolis. — Odbor far-msrske-delsvsks strsnks v Min nesotl js nsznsnil svojim prisU m, ds Ishko volijo katersgs koli prsdsednišksgs ksndldats hočejo, ttrsnka ne priporočs nobenega, oziroma Js nsvtralna, kar ss predsedniške borbs tiče. Chksgo. — Aana Kashler, stara 48 let. se je v pondeljek obesila v svojem -UnovčiJu, •07 Chastmit avs. Mrtvo js ns* šel h jen mož, ko je prišel zvsčer s d sls domov. — Ksehler ss je pred par dnevi vmlls s bolnišnice in domneve ss, da je sto-rila samomor radi slabega zdravja. cev pri Peekslll Clothlng kompaniji v PosksIUu, New Vorku, čevljsrsklh dslavcsv pri S. Lle-bemanu Shoe kompaniji v Brook lynu ln sUvka rudarjev v premogovnikih South Penn Collls-ries kompanije v Scranton. i mmmmmmmmm—m—— spet ia pevri)« Vprašanje je sprolil W. J, Hlrth, predsednik fanaarzke organisacije. Columbia, Mo. Vprašanje farmarsko od pomoči, ki Je zaspalo za par tsdnov, Js zopst prišlo v ospredje na političnem odru v tekoči volilni ksmpanjl. Sprožil ga je WUllam J. Hlrth, prsdssdnik fsrmsrske organiza-, cijs v državi Mizzouri, ki Je izjavil, da nI republikanska stranka v vzsh osmih istih, odkar Js na krmilu vlade stori Is ničesar glede odpomoči fsrmarjem. Hlrth, ki Js bil vsč let republl-kanec, se j« pred kratkim Izjavil za Smltha. V svoji UJavl časnlškim poro-čevskem pravi, ds je bilo kljub toliko nagkfcsnjl prosperltetl nad štiri milijott* brezposlenlh v pre-trčenem letu. Odkar Je bilo pod-pisano premirje, Je morslo nsd pet milijonov farmarjev zapustiti svoja possstva radi zsdoMte-noetl. Nadalje pravi Hirth, da Je v Missouri nad štirideset tisoč zapuščenih farm, dssl je drisvs znsns kot agrlkultuma. Farmarji so ss izssllll v druge Industrije, ker ss jim obdelovsnje farm ni Isplsčslo ln niso bili gotovi svojega življensksgs ob-stanka. HsMŠitl oropali mlekarno. Chicago. — fttlrje oborožil moški so v torek vstopili v ursd Wsnser Dalry kompsnljs, kjer so s revolverji v rokah ustrahovali uslužbence In prisilili blagajnika Wllliam Tucksrja, da je odpri blagajno. Iz katere eo po-brali nad tri tiso« dolarjev. Po da J sn Ju SO es ropsrjl brso odpeljali v avtu. ki Jih Je čakal pred poslopjem. Kitajska prsblvalcsv. Do danes so samo ugibali, da Jih je pri* bltšno 400 milijonov. VeNka katastrofa v Pragi Okrog sto dslavcsv uMtlh, ko m is oodrlo novo ooskNils. Praga, Cehoslevakija, 10. okt. Ossmnadstropno pisarniško poslopje, ki Je bilo v teku gradnje v središču Prag«, 66 js včeraj nenadoma porušilo In okrog 6to delavcev js Izgubilo življenje pod raivallnaml. Do enoči 60 Izvlekli na daa 18 mrllčev. Rešilno moštvo j« bilo na delu vso prejšnjo noč In besno kopa* lo do rsnjsncsv, katsrih krik js bilo slišati izpod ogrotnnsgs kupa razvzlln. Razpadls stene eo zaprle ozko ulico in mnogo oeeb Je bilo ranjenih na cesti in v tramvajzkem vozu, ki Js v momentu nesreče šel mimo. Arhitekt, ki J« naredil načrt si poslopje, jc Izvršil ssmomor na mostu, ko Js vldsl katastrofo. ' « t ftt^v ilii ) r 11* % m I It oliof vt^if n mi rtipit nsrsstlo aa 84. New Y«rk.—Tretji dan alkoholne epidemije v New Vorku je prlneeel Štiri nove mrliče, tako ds Js število žrtev nsrsstlo na 84. Od teh Js 18 ossb umrlo za Isznlm alkoholom, druge pa za drugimi strupi, ki so bili primešani fatalnemu žganju. Policija, ki išče kri ves, Js doslej aretirala 10 ossb In sspria 40 butle-gsrsklh beznlc, toda prslslups js tsžsvns, kajti Nsw Vork Ims — kot poročsjo — preko 24,000 butlsgsrsklh beznlc.. Tisoč poli-csjsv js udsleženlh pri preiskavi. "Grof Zeppelin' Berlin, 10. okt. — Zrskoplov "Grof Zeppelin," ki Je imel danes odpluti proti Ameriki. Je odgo-dil odhod do jutri vsled poročila vrentenoslovcev, da es pripravlja na Atlantiku velik vihar. Champeign. IU. — 0*ar Cul-Isr, star 28 Ist, ss js v torek u-bll, ko je padel i svojim letalom s Višine 800 čevljev na semljo. P R O SVE GLASILO SLOVKNSgE NAKODNK PODROBNE JEDNOTE „ LASTNINA SLOVK.NSKK NAKOIJNK PODPORNE JEDNOTE Otm og\m»ov p« dogovoru. ■mmm-*- Rokopisi M ne Vr«A»je. Strofnlna: Zedlnjen* driavo (izven Chkaga) pol leta; Chicago in Cictro $7.60 na leto, $3.75 za atv# PJ.00. __. |«.00 na leto, »3.00 za pol 1«ta, in za inozeni Naalov trn vae, kar ima «tik 9 iiatom: "PR08VETA" 2457-5« Ho. Lavndale Avenue, Chicago, fllinoia. "THE ENUGHTKNMENT Organ of the Slovese National D«nef|| Socletjr, Own«d by the Klovene National Menefit Soeietjr. Advertiairig rate« on sgreemenL Huhscription: United State« (exi«pt Chicago) and Canada $6.00 per j Chicago $7.60, and foraign eountriaa $U.OO per year. MKMSEK OP TI IK PEDKRATED PKESg ii i «■»■ |__ ' ——— m Datum v oklepaju n. pr. (Sept. 30-1928) poleg vašega imena na naalovu pomeni, da v« mje a tem dnevom potekla naročnina. Ponovite jo pravočaano da »e vam ne uatavl Hit. _•_ MR. WOLL IN NJEGOVE JEREMIJADE. SVETA naj se umakne fn napravi prostor drugim bolj spodobnim ljudem. Konvencija Ameriške delavske federacije je pred durmi in če se Woll umakne iz eksekutive Ameriške delavske federacije, tedaj bo le koristil'ameriškemu delavskemu gibanju. mnn_M«jM Z obleke v Clevelandu. Detroit, Mlch. — Delavcem I Detroitu ae ni treba bati, da bi postali milijonarji, pa če zmaga Al Spiith ali Herb Hoover, kajti zgslužek tukaj je še precej- pičel v primeri z draginjo Življ^nskih potrebščin, dela pa se sedaj dosti dobro. — O Cleve-landu aem slišal še v atari domovini Še pred 35 leti in zato aem al vedno želel obiskati i slo venrfko naselbino v Cl&velandu. V ta napien s^m izrabil priliko na Labor day. že v nedeljo zjutraj aem dospel tja in izstopil iz poulične kare pred Slovenskim narodnfm domom ob 8. zjutraj. Ogledal sem »si stavbo oir zunaj in potem pa tudi notranje prostore. Avditorij Doma je res krasna dvorana, tako tudi drugi prostori. V njepi je sedem trgovin, ki jih obrajujej slovenski trgovci. Sestal aem se s predsednikom društva št. 5 SNPJ, katetf mo je pe|jal k tajniku SND, ku Medvešku, ki pa je bil b^ prostore Dopia. Matthew Woll, podpredsednik Ameriške delavske federacije in menda npjkonservativnejši član njene ekse-ktitive, vidi zopet, strahove tam, kjer jih ni. Matthew Woll je s svojim konservatizmom spravil že večkrat ekse kutivo Ameriške delavske federacije v zadrego, da se je eksekutiva morala kasneje braniti pečata, ki ga ji je skušal vtisnili Matthevv WolF, ker sodi, da vsa eksekutiva in vsi člani Ameriške delavske federacije tako mislijo kot on in da je ves napredek v človeški družbi šel mimo njih, kot je šel mimo njega. Njegovo predzadnje delo je bilo, da je skušal Broock-vvodovo ucilišče prikazati pred ameriško javnostjo kot rdečkarsko učili Me, katerega glavna naloga je učiti revolucijo v Ameriki. 2e ta njegova poteza pokazuje, da je Matthew Woll po milosti naključka prišel v eksekutivo Ameriike delavske federacije in je ostal pri ttttih principih in načelih kot pri vstopu. Matthew Woll je pajbrž čital nekaj o srednjeveških rokodelskih cehih, ko ga je slepo naključje porinilo v eksekutivo Ameriška delavske federacije. Pozabil je, da je srednji vek že zdavnej za nami in Se danes se menda ne zaveda, da živimo v strojni dobi in da se je v Ameriki razvil kapitalizem skoraj do dovršenosti. Drugače si je nemogoče tolmačiti pojava,' da je WoIl tako bedasto udaril po Broockwodovem učilišču. Na l>#tine, ki jih zdaj prejema eksekutiva Amerlife delavske f<*leracije zaradi nJega, odgovarja (ireen, predsednik Ameriške delavske federacije, da je to njegovo delo. Do-zdaj se še ni ena lokalna ali pa državna delavska centrala oglasila, da je bil zaključek eksekutive Ameriške delavske federacije pameten, moder in premišljen, ali vse ga pa obsojajo kot nepremišljenega in nepreudarnega. Ta njegova bedastoča in konservativna kaša še ni pozabljena, pa Woll prihaja že ž drugo neumnostjo, ki ni nič manjša od prejšnje, ki se pa. loči toliko od nje, da ne pojde na rovaš Ameriške delavske federacije, ampak ob-visi le na njem in na Civični federaciji, organizaciji, ki ni krop ne voda. __ Kot dnevniki poročajo, je pisal pismo mr. A. L. Sheinmanu, predsedniku Amtorg Trading korporacije, sovjetske trgovske agencije za pospešovanje trgovine med Rusijo in Združenimi državami, v katerem mu razklada vzroke, zakaj Združene države še niso priznale Sovjetske Rusije, ki pa niao nobeni vzroki, ampak le:/tajne želje pnedpotopnih ljudi, ki žive v sedanjem času.* Pozabiti ne smemo, da je Matthew Woll tudi predsednik Ameriške civične federacije, to je organizacija za pobratimatvo kapitalistov in |>odjetnikov, ki seveda se-stoji iz članov, ki pripadajo različnim strujam, največ pa k struji, ki je bila vedno cokla razvoju v človeški družbi. To pismo pokazuje, da je zgrajeno na idejologiji oseb, katerih misli vhajajo še vedno v srednji vek, ko Je bil fevdni gospod najvišja oblast za svoje tlačane. Njegovo pismo pokazuje, da komunistične trgovske agencije v Ameriki jiovzročajo dosti sitnosti med unijami, ki so pridružene Ameriški delavski federaciji in Woll pravi ftlede teh sit-nosti: "Obtožuje se, c|a denar za komunistično aktivnost v tej deželi prihaja skozi Amtorg. Take obtolbe so bile napravljene tudi proti Arcosu, ki je bila Amtorg korpo-radja v Undonu in Pekingu/' Za tem trdi, da U korporacija opravlja tudi tajno službo v tej deželi in obžaluje, da v Ameriki ni Scot-land Yarda (detektivska državna centrala v Angliji), da l>l se to tudi dokazalo. WoU torej kliče na pomoč tajno policijo, zatem pa predlaga, kaj naj Sovjeti store, da bodo priznani od Združenih držav. To zadnje pove |>ozornemu čitatelju, da VVollu ne gre toliko zn priznanje in nepriznanje Rusije, ampak gre mu za ift, da bo on lahko svoje nazadnjaške ideje nemoteno razvijal v ameriški strokovni organiaadji. Pameten in napreden človek ne bo-klical policije na pomoč proti komunistom, itkoravno so sitni in povzročajo precej m*|»otrebnega dela. Ampak a svojim dejom in n* uki bo dokazal, da ao komunisti s svojimi teorijami škodljivi delavstvu in d« skušajo uataviti kolo napredka. Ako< tega ne more izvršiti, tedaj je nesposoben za mesto ki v vodrtvu .trokovno ..rg.nUir.ne*« del.vMv^'^.'^r^m^mU? [dina SNfM* banket v počast" za-stopnikom IS angleško govorečih društev Slovenske narodne podporne jednote. Moja žena in hči sta se udeležili banketa, nšto sem se tudi jaz ukradel v dvorano ln prisedel k A. Fur-lanu, zobozdravniku jz Chicaga, ki je moj star prijatelj in so-drug. Vladalo je veselo razpoloženje in navdušenje med našo mladino. { V spomin so mi prišli sltčni sestanki ln banketi na konvencijah naše jednote. In ta banket ni pr&y niš zaostajal za prejšnjimi, Qovorili so razni zastoji mlade SNPJ starejši člani ter vsi izražali pomembnost Širjenja naše ideje za veliko SNPJ. Res, bilo j? veselje poslušati te ljudi. Misli so nam uhajale daleč nazaj na težko delo naših pionirjev, ki so ustvarili in postavili na noge našo močno Slovensko narodno ttijvtfejo j»dppfno jednoto. Tu setjje-po^ prosperiteta. Tam tudi vlečejo denar iz delavcev. Samo da dd-be denar od delavca, potem pa naj gre delat milje daleč, kjer mu rečejo, da mora delati, ako ne, jih dobi po grbi. Da, veliko bi se dalo napisati o tej krasni, prosperiteti. Vsak zaveden delavec ve, da je nI za dravski razred. Torej je samo pesek v oči, ki ga meče mr. Hqpver v oči'ljudstvu, katero mu verjame. Rqd bi vedel, koliko dobre- CETRT^K, 11. OKTOftpi I vaa M slak: OPAZOVANJA ga se naredi pri republikanski fin kjer so gotovi fmra^nf apetiti ^Pfki federaciji s^ialLsJ*, kazale, 4a kar seje* to tanje*.' mejo; da s količki in solzhkami Stari, člani naj bodo ponospi na ep napredek Slovanske narodne podpdFoe-Jednote^, n-Sinovi in hčere -staršev pri -.vu.t-onu, n« j jo. jc uii i oinovi in nccre^iuismri h1* takrstt zaposlen e pobftanjeni SNPJ, naprej po tisti poti, ki so moraš t asesmenta za društvo Št. 5. Na-|j0 vam začrtali vaši starši. Tež-to nam je bligajnik razkazal vse'ko je b bilo orati jedino in napor-Zastale so* mi j no je bilo prvotno delo, ali vse oči na slikah našega umetnika ov|re so Wle premagane s kre-H. G. Peruška. Slike so res menito vztrajnostjo, da se je širila naša ideja, prepotrebna za naš narotj, in Slovenska narodna podporna jednota je rastla in še raste ter kaže pot ostalim slič-nim ustanovam. Mladina pa mora i^l Še naprej in storiti tisto delo, ki ga mi starejši člani nismo dovršili; dosegli boste lahko uspehe, ki jih mi nismo. Idite naprej in ponegite naše dalo tja, kamor je potreba. Pričnite tam, kjer (imo mi nehali. Lepa in iskrena »hvala vsem, kl so nam nudili postrežbo ter vsa čast nalim rojakom za njih uljudnost^VClevelandu in Col-linwoodu. 'Edino kar bi proeil CleveUndčane je td, da oni napis Al Smitha odstranite s krasnega Doma, ker ta stavba je produkt vašega trdega dela, in radi tega se ne dajte za nos voditi takemii kandidatih ki vas nikdar ne bo priznal kot zavedne (rasen okrasek tako lepi stavbi kot je Dom v Clevelandu, Poleg avditorija^ z velikim balkonom mejo dve mali dvorani v drugem nadstropju in čitalnico, ki e lepo urejena in dela čast slovenski naselbini v Clevelandu. njej je veliko knjig, na stenah pa slika raznih zaslužnih mož slovenskega naroda. Spo-(aj imajo dve dvorani za seje, < ez celo klet pa dvorano za ples. ^am je lepo urejen "bar room" kUhinjo; vse je zelo prostrano, kar pa mora biti za tako veliko, naselbino. Poleg doma je Staro poalopje, ki je nekdaj služilo za dom, in je še sedaj shajališče raznih klubov in društvenih sej. Clevelandaka naselbina daje našim rojakom vso priliko do izobrazbe. Sešel sem se s rojakom Frank Stoparjem in J. Lazarjem, nakar smo so odpeljali v Collin-wood. Ustavil sem se pri družini Plut, ki ima krasno domačijo. To so prijazni in postrež-Ijivi ljudje in imajo svfOje starše pri- sebi. Frank Stopar nas je peljal nato k rojaku Antonu Jancu na 176, cesto, k mojemu prijatelju še iz staregu kraja. Jane in njegova soproga sta nas lepo sprejela in pogostila. Po obedu nas je prijazna mrs. Jane spremila k raznim snanccm in prijateljem in prišli »mo tudi do Slovenskega delavskega doma, kjer' je bil buš takrat v teku sejm. Tudi *» Co!linwoodu imajo Slovfenci km, sen dom, katerega nam je raz kazala naša spremljevalka* Janel Tu imajo naši rojaki syOj*: središče, v katerem se shajajo na sejah in priredbah. Lahko so ponosni na svoje delo. Rojaki v Clevelandu in Coolinwoodu so ia izkazali zelo prijazni in gostoljubni ter izobraženi delavci.' Is Oofliimoods smo se odpeljali v Kuri M. kjer je bilo zbranih veliko ljudi na pikniku mladih Stmggterjev, na katerem je bilo zaetopanlh veliko število mladinskih društev/ Naša mladina se je Izvrstno zabavela. Ta skupnost na pikniku dhištva SNPJ je bila jasen dokaz, da je naša jednote res »pognala potrebo naloga ljudatva in mtfe tu m,,,,«* mladine. Sestal sem se z gl. tajitikonv&NPJ Blaž Novakom In a štirimi sinovi našega starega boritelja Joža Zavrt-nlka in s njegovo hčerjo. Pogovarjali smo se največ o naši dični jed not i. Dan ae je nagibal h kraju In odpe^all amo ae iNMaj k dn Iti nI Jane, kjer je bila pripravljena prave gostija, po večerji pa v Slovenski nafod-nl dom na Si. Clalr avenijo. Vodnica nam je bila apet rojakinja Jančeva. V SND je bilo vae polno Ije-dl. V spodnjih prostorih je Imelo svojo prireditev delavce dela. kakor tudi Anton ne vašega J ur ca. VoUlcem v premišljevanje. Gowanda, N. Y. gim, kar ne bi bilo pa*» ko je bil Nateievič vegetarijanec brez stva in gospe Nana la: "Da ne delam tako. * ŠU njegova koša dsv»>oJ* Tako je naataU J*^ -Lahko je Babi jerti ^ nu. kad on ima Nanu I»OI JSAKOVO 3 »^i9K Poljšak ni pokazal ničesar. Ta čudežni preparat je samo pobožna želja g. Poljšaka in sicer kot vaba za naivne ljudi. 1 V splošnom ugotavljam, da Poljšakovo zdravljenje raka, sarkoma in kirurgttne tuberkuloze ne pomeni ni kakega napredka za medicino, marveč po-vratek v srednji vek, ko so z različnimi mazili bolezen "potegnili" iz telesa. Končno moram obžalovati, da se je afera g. Poljšaka radi pisiyija nekaterih listov raznesla po vsej E-vropi in vrgla na Slovenijo kaj čuduo lučf Zato je popolnoma v redu, če pride ta afera v najkrajšem Času pred sodišče, kjer je dana možnost popolne razjasnitve. Primarij dr. HobiČ: Seveda vam lahko podam samo svoja opasovanja o kožnih boleznih, za katere aemjpecija-liat. Mazilo, s katerim je lečil g. Poljšak, obstoji iz 20 odstotkov svinca, 45 odst. vegetabil-nih olj, 26 odst. kolofonija, o-stanek pa^je iz rastlinskih snovi. Torej ne nudi ničesar novega. Najučinkovitejši del j« v bistvu svinec. 'No, mi pa vemo, da se je svinec že v starih časih z uspehom uporabljal proti gotovim kožnim boleznim. Omenim naj samo svinčevo vodo, svinčeni kis, dlahilonov obliž, ki so v domačem zdravilstvu znana zdravila. Svinčene spojine mazači sološno radi uporabljajo kot skrivnostno in vsemogočno zdravilo, vendar so bile tudi predmet opetovanih znanstvenih proučavanj! Tako je n. pr. ustanovitelj dermatologije Ho-* bra uporabljal svoje diahilon-mazilo za zdravljenje vseh vrst izpuščajev in P. Unna, eden največjih kožnih špecijalistov, je priporočal za kožno tuberkulozo svinčeno mazilo. Na letošnjem kongresu raziskovalcev raka se je razmotrivalo tudi o vplivu svinea na raka. Poročilo o tem se dobesedno glasi: Razgovor o hemoterapiji raka s posebnim ozirom na svinec, je pokazala, da so nekateri slučaji med obravnavanjem ln tudi uspeh obravnavanja boljši, na drugi strani pa, da Je svinec nevarno sredstvo, ki za splošno uporabo ni primerno. S tem je izrečena tudi sodba o 'Poljšakovem sredstvu. Nobena bolezen raka se ni zboljšala, kaj šele ozdravila. Dva bolnika, ki ju je Poljšak sam izbral, sta umrla. Pri kožni tuberkulozi in izpuščajih je bilo v smislu zgornjih izvajanj opaziti nekak ugoden vpliv. Vendar to sredstvo ni na mestu za Uše^Pri običajno veliki razširjenosti te bolezni po vsem telesu na eni strani in pri veliki vsebini svinca v mazilu na drugi strani, obstoji eminentna nevarnost akutnega »II kroničnega zastrupljenja z vsemi njegovimi strašnimi posledicami. Poleg tega učinkuje sredstvo veliko prepočasi, je no-praktično za uporabo in povzro-ča dolgotrajno gojenje, zapušča često trajne brazgotine in sledove in končno tudi recldivični pri/neri niso izključeni, kar smo ugotovili pri enem, od Poljšaka skrbno izbranem slučaju, kl gs je Imel še v svoji prejšnji praksi. V splošnem lahko rečem, da je od Poljšakovih, s tolikim pom-pom napovedanim zdravilom, o-stalo zelo mak), nič več, nego Jc bilo znanosti In medicini že davno znano. Poljšak pa odgovarja na to izjave sledeče: "Časopisne izjave omenjenih treh zdravnikov niso popolne, ker manjkajo Izjave tehle čla-nov pregledne komisije; <*>last-negs zdravstvenega inšpektorje dr. Drnovška, kirurga dr. Ko-renčana, primarija dr. Harpa in zdravnikov dr. Tajnška, dr. Pa-peša in dr. Vilimeka. Izjave teh g«, zdravnikov bi bile zs občinstvo nad vse zanimive ia bi dale mojemu zdravljenju u-prsvičeno priznanje." Dalje pravi g. Poljšak: "Sploh pozivam vsakogsr, kl ne bi verjel v moja zdravilna sredstva, naj se obrne na meni v mariborski bolnici zaupane pacijenU. Umrle sta dva: eden v mariborski bolnici, eden v ljubljanski, ker sta prišla še od Maribor, 17. sept. 1928. Poljšakovo zdravljenje raka z izjavo oblastne gosposke ni prišlo do odločilne tqčke. Zdravnik! so proti Poljšako-\ i m metodam in pravijo: IVimariJ dr. Benčan, šef po-rodišnice v Jfariboru, je so t rudniku mariborskega lista izjavil, da ima on pri končni sodbi pravzaprav najlažje stališče, ker je Poljšak vse štiri, dne 1. julija mu dostavljene pacijente na ginekološki oddelek, kratkomaJd zavrnil z motivacijo, da ao že prešibki in da sploh ne zdravi raka na maternici in raka v trebušni votlini, čeprav Je popreje bolnike pregledala posebna komisija. Toda kljub temu ai je Poljšak izbral eno pacijentko, čije diagnoza se je glasila rak na maternici (!) in sicer je bila to pokojna ga. Reiaert, katero je svoječasno že privatno lečil. Bolnica se je sprva subjektivno počutila bolje, toda kmalu se je njeno stanje rapid-no slabšalo in umrla je, čeprav je g. Poljšak še štiri dni pred njeno smrtjo nekemu zdravniku izjavil, da jo bo popolnoma izlečil. Vsi štirje zavrnjeni bolniki pa žive še danes, dasi je bila med gotovim delom publike na podlagi tendencijoznih časopisnih vesti razširjena vest, da so bili Poljšaku dostavljeni samo brezupni slučaji. "Kar se tiče svinčenega mazila/ je izjavil dr. Benčari, "je to že staro, od mazačev vedno rado uporabljeno sredstvo, katero je že znanost davno zavrgla, ker je odkrila boljša sredstva. Na svetovnih klinikah so sprva tudi uporabljali svinčene injekcije in svinčena mazila, ki so jih pa kasneje zavrgli, ker so se .pokazali znaki zastrupljenja. V gi-nekolegiji Poljšak sploh ne pride v poštev,. ker je brezuspešen in naravnost škodljiv. Bolnikom se na ta način samo vliva novo upanje in zato zamude pravočasni trenutek za zdravljenje. Pokojni ge. Reisertovi bi se dalo s pravočasno operacijo podaljšati življenje. Atmosfera v Poljšakov! baraki pa ni dal^ misliti na tako operacijo. Mnenje primarija dr. Cerni-ča: Dve stvari ^sta, ki ju je objavil g. Poljšak, in s tem pričaral neslutena upanja: 1. da ri^po-laga s sigurnim sredstvom zoper raka, sarkom, kostno tuberkulozo in druge dolgo trajajoče bolezni; 2. da ima v rokah preparat, s katerim lahko kontrolira, če bolezen še razjeda telo. V splošni bolnici v Mariboru sem imel priliko opazovati 17 težkih kirurgičnih bolnikov in sicer devet primerov raka (4 na prsih, 1 na maternici, 2 na obrazu, 1 na ustnicah in 1 na debelem črevesu), pet primerov tako zvane kirurgične tuberkuloze (.} na kolenih, 1 na nogi in 1 v l>ok u), dalje 1 slučaj sarkoma v očesni votlini in 1 čvor na Mečih, tako zvani ulcus, perma-tfin, končno 1 primer piemije, ka-tero je g. Poljšak na podlagi neki' fotografije napačno spoznal za tuberkulozo ln temu primerno tudi le«. v vseh navedenih pridih, izvzemši zadnjega, ki je 1,11 na kirurgičnem oddelku, je ''oljšak zdrkvil s svojim mazi-'"m hrez mojega sodelovanja in v*m je pred lečenjem obljubil, acijent umrla. Pri vseh <*talih bolnikih se pa pomika bo-**«*> v medicinsko znani smeri. En liohjik s prsnim rakom je pa »•ravnost v nevsrnosti, ker jc J-' krivdi g. Poljšaka, ki ga zdra-Vl ^ od božiča, torej devet me-**mujen. Pravočasna o-I^ija bi ga sigurno rešila. To v !ja tudi za en slučaj ustnega Sicer imam pa nsmen o l**am«'*nth kirurgičnih slučajih P^mtmo piasti v strokovnih Vatlih. 0 < "dežnem preparatu, s ka- I fr"n lahko doiene. če se bole* *e Ae nahaja v telesu, nam g. I Cunurd Line družba izjavlja, da bodo Imeli osebno poskrblje-; no potovanji«, potnikov v njih domovino ob pravem dasu za Božične praznike v Jugoslavijo, Itarnlk Aqultania odpluje Iz New Yorka dne 5. decembra. Mr. S. Vukovlch jo bil postavljen, da osebno spremlja potnike narav-rlost iz New Yorka, in vse skozi do njih doms. Druga posebna božična potovanja s posebnim osebnim spremstvom u-službencev Cunard Line družb«? so; Mauretania dne 8. novembra, spremlja Mr. Goldsmith is naše podružnice ls Plttsburgha, Pa., Berengaria odpluje dne 14. decembra pod spremstvom Mr. Markusa Iz glavnega unada v New Vorku. Gori omenjeni Cunardovi u-radniki so vodili enaka potovanja v prošlost! In so bila selo uspešna, vsled tega so potniki lahko bree skrbi pod njih vodstvom od časa ko puste New York ln dokler dospsjo v domovino. Mr. H. P. Uorer, glavni upravitelj potniškega oddelka Cu-uardove parnlške družbe, se Je isjavil napram temu potovanju: "Belo naa veseli, da imamo sopet priliko urediti posebno potovanje pod posebnim vodstvom v Jugoslavijo, katero daje pri-liko potnikom, da lahko zapravijo božične praznike doma v domovini. Posebna kuhinja Je odrejena na parniku nalašč, da se vstreže Jugoslovanom, ter s posebno pomočjo vodstva bodo |K>tnlki vžlvall zadovoljstvo ta-koj od početka." (Adv.) VABILO NA katero priredi SLOVENSKA POSTAJA it. 8126 R. K. A. CHICAGO, M l v soboto dna 13, oktobra im v Poljaki Sokol dvorani na 19» West 22nd Btreet, Chicago, III. Začetek ob 5. uri* večer. Vstopnina S5c Ulj tulim vabimo slavno občinstvo, ds se te veselice Udeleže polnoštevllno. Za jedila ln pijačo bo izvrstno jioskrb-ljeno. Igrala bo dobra godba in zaliavo bo dovolj za vss. Na svidenje pri vessilcl kliče Jn vsbl ODIIOK! VELIKI BOŽIČNI IZLET v JUGOSLAVIJO AQUITANIA s. decembra Ta Islot j« po4 vrdstvom go»p, S. VukovlAs, ls naAogs urada v N in 'DeitvoT * "Seveda. 'Detinstvo' In Dt-štvo*," st Jt glasil odgovor An-giežinjt, ki jt bila rdeča do u* šes, ker ni brala nobenega dela moža, s katerim Jt imela čast govoriti. » Posnajt, ko so pragnovaU^ jubilej, Jt Tolstoj rektl: "Vsa Jt prazno... In vstt^p je komu kličejo: Tolstemu, generalu, plesalki sli slamnatemu možu..." Tolstoj Jt do zadnjega ohranil čudovito svežost, telesno mo« in okrstnost. Nekoč je prišel k nekemu svojemu prijatelju na konju. Dolgo sta st ražgovsr jala o vseh mogočih stvar*. Naposled zaaede Tolstoj konja In odjesdi na sprehod. Mladina mu jt pri tem sledila s veliko notornoatjo. Občudovala ga Je in Tolstoj Ji Jt hotel pokazati, da zna št nekaj več, kakor bi kdo pričakoval od nJega. Stopil Je s konja, poftavil svojega Delirja k drevesu (h se obrnil k mladim obdudovateljem: "Nu, zdaj vam bom nekaj po-Radoveden sem, če znate kakor jaz P' t Narahlo Jt udaril konja, da st Jt spustil v dir. Ko Jt bila žival kakih detet metrov daleč, st 6 Tolstoj zaletel in mahoma ae pognal v sedlo, kjtr £e obsedel kakor vlit c < Mladina Jt strmela. Nihče ni imel besede za dejanje, ki jih Je osupnilo. "Nu. kako vam Jt ^iečr Je vprašal pisatelj občudovatelje. Vsi ao molčali. "Ah, mladina .." at mu jt iztrgalo iz ust In jt odjahal, nt da bi Črhnil. ' r\ Ko at jt to sgodilo, Jt bilo Levu Tolstemu 73 let. ČETRTEK, 11. OKTOBRA. Agnelate Js ostala sama s Thlbsultom. Po-vedali smo it, kaj jt storila AgntltU za Thi-baulta, in rekli smo tudi. da je bila lepa. Toda kljub vsemu temu nikar ne mislite, da so bite prve Thibaultove misli, ko ja videl, da jt rešen, da bi ss zahvalil Agneltti; kaj št: pričanje preklinjati in prisegati maščevanja. —' Ah, če bi »e vsaj sdaj hotel uališati hudič! — je vzkliknil s trpkostjo v srcu tsr zaprsUl ■ pastjo v »meri, v katero so odšli lovci. — Ct bi me vsaj hudič uslišal, tedaj bodite zagotovljeni, da vam bom z obrestmi povrnil sa vss, kar ssm morsl danes pretrpeti, to vam prlatgam! — Oh, kako žalostno je, da se tako obnašate! — Js rekla Agneleta ter stopila proti njemu. — Baron je dobtr gospod; usmiljen napram ubogim in vselej uljuden napram Itn- — Vse prav, toda videla boš, kako mu bom poplačal udarce, ki mi jih ja ukazal naložiti. — Nu, nu, prijatelj, mari priznajte, da ste jih zaslužili, — js rekla smsje deklica. — Tako, tako. — je dejal Thibault; — videti je, da ti ja baronov pol j uk zmešal glavo, kaj ne, moja lepa Agneleta? — Mislim, da ate vi tadnjl človek, ki bi ml smel očitati ta poljub, monaleur Thibault. Toda, kar aem rekla, ponavljam: pravica jt bila na baronovi strani. — Kako —. pravica T Mar zato, ker me Je ukazal obložiti z batinaml? — Zakaj pa lovite na posestvu tega velikega gospoda? — Ali ni divjačina lastnina vsakogar, prav tako siromaka kakor visoke gospode? — Ne, nikakor ne I Divjačina Js v njihovih gosdovih, paas se po njihovih livadah ln vi nikakor nimate pravice, metati kopja na srnjake, ki so last našega gospoda, vojvodo Orleanskega. — Pa kdo ti Je rekel, da sem vrgel kopjo za srnjakom? — jo je vprašal Thibault ter jezno stopil korak proti nji. — Kdo mi je povedal? MoJ Bog, moje lastne oči, kl me ne varajo. Da, sama sem vas videla, kako ste vrgli kopje za srnjakom is svojegs skrivališča Um le za onlmle drevesom. Thib»ultova Jeza se Je mahoma polegla, ko je videl, s kako odkritoerčnostjo govori deklica. Nu, pa recimo, da si ubogi vrag. kakršen sem Jas, tu ln tam pomaga včasih do malo' boljšega oboda z divjačino, katere preostaja baronu in goapodu sploh, kaj potem? Kaj si tudi ti iste misli s sodniki. Agneleta. kl pra-v I jo, da je treba siromaka obesiti, če si ujame zajca? Ali morda misliš, da ni Bog ustvaril onega Nrnjaka prav tako zame kakor za barona? — Bog, monaleur Thibault. je za povedal, da al ne fteli tujega blaga; ravnajte ae po bo*, jih zapovedih, pa boste dobro izhajali. — Ah, moja lapa Agneleta, ker vidim, da me tako rada nazlvaš z mojim imenom, menim, ds me le od prej poznaš? — I seveda vas poznam; epomlnjam se. da sem vas videla ob proščenju v Bouraonnee; vsi so tedaj govorili o vas. da ste lep pleaalec ln v krogu stoje ao vas gledali, ko ste plesali. Thibault kl se jt počutil zelo počaščenega s tem (m»kIonom, jt bil zdaj popolnoma .raso- — Da, da. seveda, seveda. — j« odvrnil. — Tudi ju se spominjam, da sem te vldtl; če se nt motim, sva tudi pltsala, ali nisva? Tbda takrat «t niti bila teko vtlika, kakor si mlaj, zato Je tudi nisem takoj spoznal, toda sedaj at tf dobro spominjam. 8pominjam st tudi, da wai te hotel poljubiti, toda ti st nisi dala. ~ Dobtr spomin imate, gospod Thibault! / — Pa veš, AgntltU, da v tah dvanajstih mesecih — zakaj eno loto js it od tedaj — nisi postala samo večja, marveč tudi lepla. Vidim, da d ti ena od onih, kf znajo narediti dvoje stvari naenkrat. Dekletce jt zardelo in povesilo oči, vsled čtsar js postalo ls It bolj očarujoče. Thibault Jo Jt atdaj mnogo bolj ljubeznivo pogledal kakor prej, in s glasom, ki st mu jo nekoliko tresti, jo Jt vprašal: Ali imaš kakega ljubimca, Agneleta? — Ns, gospod Thibault, — Jt odvrnila. -1» fie nikoli niaem imela ljubimca, pa si ga'tudi ns tslim. —In čemu na? Kaj st bojiš ljubezni? — Ne, tega ns. toda ljubimec ni tisto, kar si želim. > — Kaj pa si potem želiš? — Mola, soproga. . Thibault se Jt sganli, kar pa Agneleta ni opazila, ali pa ss Jt delala, 4» nt vidi. * — Da, — je ponovila, mola. Moja stara mati js stara in slabotna, in ljubimec bi me aamo motil, da st no bi mogla dovolj brigati za babico; moft pa — čs bi mogli najti prijet-nega fanta, kl bi me poročil — bi ml bil št v pomoč, da bi tem laglje skrbela zanjo na njena stara leta. • — Toda, kaj misliš, — Js povssl Thttpult, da bi bil tvoj mol zadovoljen a tem, če OTbolj ljubila svojo staro mater kakor njtga? In ali ne mtniš, da bi bil Ijubosumsn, če bi vidtL.dg ji posvečaš toliko ntžnosti? - — O, — Jt odvrnila Agneleta smejs^ glede tega js vsak strah nepotreben. Jas kri že gledala, da bi bil delešen toliko moje ljubezni In pmorposti, da M nt bi mogel pritoževati. Cim bolj naklonjen bi bil moji babici, tem. bi gs ljubila, tem bolj in > tem večjim veseljem bi delala, da nt bi bilo nobtniga pomanjkanja v nafem majhnem gospodinjstvu. Oh, kako bi ljubila moža, ki bi ljubil mojo babico! Zatrjujem vam. da ona. moj mož in jas. to bi bila srečna trojica. — Ti mlallš s tem reči. d% bi bda to stlo uboftna trojica. Agneleta. Ali mislite, da Ja ljubesen bogatinov več vredna, nego Jt ljubtstn ubogih? Povem vam, monsltur Thibault da kadar me moja stara mati vzame v naročja, me dbjame a svojimi slabotnimi rokami ter pritisne svoje nagubano In uvelo Uet na moja, sem tako srečna, da ptakam. In zagotovim vam, gospod Thibault, da so te šoto* tsko sladke. d* ne bi mt-njsls ob takih prilikah z nobeno prjnoeso. Thibault js molče poslušal. kaJ mu govori Agneleta; po njtgovi glavi ao rojile različni mML To njeno fovorjsnje Je prijtlo njegovim sanjam, toda nasprotovalo jt njegovim visokim ambicijam. On, mož. ki Jt tolikrat opazoval krasna In aristokratske dame s dvora vojvode Orleanskega. ki je tolikrat strmel skozi obokana okna gradu Vez. v katerem so v razsvetljenih dvo-rahah plesali arietokrateki pari. on. ki si jt tolikrat zaželel bogastva in aristokrataka ne-veste, jt zdaj prsmišljal. katero življenje bi bilo boljše la srečnejše: ali življenje v bogastvu. ali ob strani te sladka dekliee, ki jI Je ime Agneleta. Gotovo Je bilo eno: če bi ta očarujoča mlada deklica pottela njegdVa ženi-ca. bi mu Jo zavidali val baroni ta ptomitaši •onM* A _____ (Mrii ga, ker Falstaffu Shakespearove šale ter napihnjeni pijanski značaj. L. 1892. Je Tolstoj pisal svojim prijateljem: "Povsod zasledujejo moje prijatelje, mene pa at nihče nt dotakne. Ce pa je kdo nevaren, sem prav gotovo jas sam. Očividno nisem vreden, da bi me zasledovali in tega me je zelo "Vsega Sokrata nisi mogla prečitati. kir Sokrat ni napisal niti besede/ Bilo bi bolje, če bi o tem molčala." d^jim^sjtf«*!*** »topil pred jfcvtitst, ifet U* zgodilo v teda-igfcm PdtUogradu todt: Weki >*okpod iz Minskega kroga Vladftnira Meičerskega, kf je izdajal "Graždanfna" ae je sašd v gledališču z novinarjem Krajtvskim. Ta mu je rekel: "Ali vam Jt kaj znan neki grof Lev Tolstoj? Poslal mi jt povest — pomislite kako ja to Čudno! Vaaka vrstioa priča o velikanskem talentu, a ni je besede brez pravopisne napakami Tolstoj se Je šele nekoliko let >o tem dogodku navadil pisati cakor zahtevajo pravila orto-grafije. Tolstoj In Turgenjtv si ie od prvega vkitnja nista bila posebno naklonjena. Prepih ki ju je k)čll definitivno pa st jt odigral 1. 1861. Turgenjtv Jt govoril filantropiji. Omenil je tudi svojo hčer, Id st jt udejstvova-v tej smtri. Tofctef* P* nI nobena stvaf' !tako razdražila, kakor tako zvtna dobrodelnost družbe. Dejal ja Turgeajevu: "Podoba je, da Igra dobro oblečena deklica vlogo, v kateri drži umazano in dfcnrdečo beraško judatvo na svojih kolenih. V vsem tem nfiriti trohice iskrenosti!" Turgenjeva so besede tako razkačile, da jt hotel okkrfutat Tolstega. Ta pa Jt rafeteval takojšnje zadoščtnja in ga je pozval na dvoboj; Turgenjev jt obžaloval kar Jt rtktl in jt pi aal Levu Tolstemu pismo, v katerem ss je opravičil Tolsto, pa mu ni hotel odpustiti. Stlt pozneje, ko jt obsodil vse svoje prejšnje življtnjt in it ponižal svoj ponos prad Bogom, t. j. 1878., js prosil Turgenjtva na, mu ravnanje spreglem.1 f * 'Mogoče ni vsakomur da je bf» pisatelj TMstoj telo ktirasten* lovec in da je U fntnje podedoval' po »svoji SEST Di PREKO OCEANA Tolstega privrženec Moločni kov je prišel v roke polidje, ker je širil sabranjena religiozne spise. Ko Je sedel v ječi, mu jt Tolstoj pisal pismo sledeče vsebine: 'Na žaloat niaem v ječi, ampak moja ječa, čeprav nima ža-lezja in mreže, je mnogo slsbŠa od Vaše celice. Vaa gotovo boli, ker ao Vaa obsodili; mene pa je nenehoma aram." V nekem drugem pismu Tentromu stojijo besede: "Mučno mi je živeti v svobodi." Tolstoj jt klasično potrdilo naziranja, da jt poglavitna komponenta ganijatnosti vztrajnost in potrpljenje. Njtgov roman ojna in mir" obsega dva tisoč Tolstoj ga jt stdsmkrst , preden ga jt dal v tisk. bi opisal bitko pri BofO-Jt Tolstoj dva dntva prou-bojišče na ttdfa mtsta in Jt »9 podrobnost preštudira! na i generalnega štaba. Preje začel opisovati bitko, Jt pračital vse knjige in vst arhivske dokumente, ki ss nanašajo nanjo. Izpraševal je tudi čt je še kateri vojak iz te bitke iiv. Cim je izvedel za njtgov naslov, st je z njim razgovarjal o vseh podrobnostih.-Nobena malenkost mu ni bila odveč. Celo potem, ko jt bil roman it po* stavljen, jt brzojavno urgiral, naj mu korekturo takoj pošljejo, ker je imel št vtdno dodati kaj novega. Pisatelju Maksimu Gorktmu jt Tolstoj rekel: "Pijanoev ne trpim, toda poznam ljudi, ki postantjo zelo in-teresantni šele v oblasti alkohola. Duh se jim dooela preobrazi. Vino jim da poltta, smelosti in bogastvo misli, katerih nimajo nikdar v normalnem stanju. Ob takih prilikah se pijanci izražajo na poseben način. Zaradi tega ne preklinjam pijače. Blagoslavljam Jo." Sofija Andrejevna, žena L. H. Tolstega, jt bila strašno zgovorna in jezična ženska. Nikoli ni mogla molčati. Nekoč js hvalisala svojo vali-ko izobrazbo. .. 4H "Prečitala sem vstga Bpikte-ta, Schopenhauerja, Hlatons, Marka Aurtla ^n vsega Sokrata!" jt dejala. Tolstoj jo Je prekinil: PARIŠ, 12. okt. - 2. RO!. (OS »MU lli»Fran, 19.Si • 16.mi. FRANCE, ~ Hi. oktobri FRENCH LINE m sv. ▲va. UL SUb občvtek, amoznost? Aaaa L. Boge. »or*. j, m ........ - Wi Nu«..w Me^ v* hat «a< aimraiki u ■ Thoče drv tanua*. 1 n«Bubij»t, USo. •*• Uteaaai i« »im—1. mim*u uk« 4, ee uprli«, itamkotu in omoimi la MMkurnr ««.' . _____ . , ^ pmm( ta krepko«t tek ta oncio orgaiioai •• mam. ROJAKI! SSOZSIE, GBOZIJE! Kakor druga leta bomo imeli tudi letos fino newyoriko grozdje. In gicer imamo ie tukaj dve kari newyorikera grozdja na: Bine Itlanfl Ate. in Panline str. Letos bo ceneje kol lansko leto. Pridite osebno h kari, ali kličite na telefon: Lawndale 0218. Se priporoča vsem odjemalcem: Chicago, IU Pt 2310 S. Millard Ave. ZM2ANA CEHA KUtt KNJIŽEVNE MATICE a N. P. J. i.i, ,_ _ _ _ _ mflni) uOO t—na, tihimi mrvjm >mw*. ............f SLPTgmo^ Jta^ rietaih ia/eiiaacij, stsas otao«..................••....< ZAKON MOOBOBIIB tohaeši voj, kajisa Is la daievne debro ..................i.........i..........fle PATBK MALATBNTUBA—f tABABSTU^asahnlva poveet U teeifldk ftanHAaaev, la ddttvijajl rajska, tarrrteo s sHksari....................................Tle ZA1SDALCI—reeni£na povest la prava ilustracije doslej Skrit«** dela šMjenjs sloveaekik delaveev v Ameriki. ............71« JIMMEB HIGGIN8—kracna poveet, Id io je apbal sloviti fWd pisatelj Upton Sinclair, peeloveaA »a Ivsa Molek .... ZAPISNIK 8. REDNE KONVBNCUE S. N. P. Jn IBS ^ -HEBTEN1CA-—drama v trak dejsajfli s feologeai Is epflogesi —mehko resana, stane saau................T............lle "INPOBMATONr—knjittes s vsemi potrabidad podstki e S. N. f. J.—sslo priporočljiva sa flsns staae ssmo.............IU Vse knjige ekapaj vaa ss«—s n 17 JS. PHtto petje aai KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. MS7 Sa Lavaisls Avsl. Ckleaca. DL Meti izjema so bili konji, katere js kot piemenitaš posebno čislal. Rtče ss lahko, da Jt bila Tolstemu prirojena neka krutost Ko je nekoč pripovedoval o počas-finsvanju nekega volka. Je ubil s udarcem po njuški, je iajavil: "Nt mortm popisati, kaka blnfttnost ms Jt obšla, ko stm gitdal crkajočo žival." [ Tolstoj la Tolstoj jt! petina. Njegova sodbe o velikem angleškem dramatiku ss giaae takale: "Kralj Lear" jt slaba in nemarna drama, -ki Čfottka dolgočasi in ga navdaja t soparnimi občutki. "Othtllo* K Poprav ena najmanj Slablftk^tekaepta-rovlh dram. samo kopica patetičnih beeedi. , "HanM* je brez gnačaia. To jt figura, v trobenta Shakespeare svoja misli la ki ss ntprsateno ponavlja. Nekatere drama angttftkega dramatika Jt Toistej omtnjal I zaradi njihova abotnoatl. Med te Ja štel pstebao -Vihar", "Cjanbtllaa" in Truda". Edina aa ravna figura, katero Jt ■ajj,TslstQj 1» kili *au. Je bit ralstefr.mlssr zaradi te- Tiskarna 5. N. P. J. SPREJEMA N SA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA * " . t" ----—i.--------—---*--------*-----—J--T----'----------------------------~ (. ■• ; V'T Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeikem, nemškem, angleškem jeziku in dragih —— VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJU., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI unijsko delo prve vrste. Vss pojasnila daje vodstvo tiskarne Ptftte pa Inftnaacije na a N. P. J. PRINTERY 2657-5» So. Lsvrndale Avenne / . CHICAGO, ILL. ' TAM 8K DOBE NA ŽEUO TUDI VSA USTMENA ——