DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 283 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, DECEMBER 2D, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV "Zavaruje se naj vsak delavec" je predlog sprejet na delavskem zboru Cincinnati, Ohio, 1. decembra. Dočim se American Federation of Labor doslej ni brigala za delavsko zavarovalnino, je pa konvencija te največje ameriške de-1 lavske organizacije včeraj odgla-sovala, da se upelje prisilna zavarovalnina delavcev zoper brezposelnost. Načrt American Federation of Labor je, da industrije plapujejo potrebne svote za tako zavarovalnino, in da država upravlja fond, iz katerega se izplačuje brezposelnim delavcem. Nadalje je delavska konvencija odglasovala, da se nemudoma odpravi Volstead postava, in da se uniči 18. amendment k ameriški ustavi čimprej mogoče. Ni še minulo eno leto, ko je eksekutivni odbor American Federation of Labor zavrgel tri resolucije, ki so se glasile za upeljavo brezposelne zavarovalnine, toda sedaj je isti odbor prišel na dan z izjavo, da "so se časi tako spremenili," da je enaka zavarovalnina potrebna. Konvencija je sprejela princip, da je delavec opravičen do dela in zaslužka, in ako ga ne more dobiti, da naj dobiva zavarovalnino, ker družba je dolžna vsakomur pošten obstanek, kdor hoče delati. -o- Smrtna kosa Sinoči je, £9 dolgi bolezni preminul rojak 'Frank Miklič, star 52 let. Doma je bil iz vasi Cesta pri Dobrem polju na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35. leti. Ranjki zapušča enega sina Franka, pet hčera, Frances, Mollie, Mary, Rosalia in Dorothy, ter dve sestri, Margaret Chalin ,in Catherine. Bil je član društva Mir št. 142 S. N. P. J. in društva Cirila in Metoda št. 191 K. S. K. J. Pogreb ranjkega se vrši v ponde-ljek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 822 Alhambra Road, v cerkev Marije Vnebovzete tei^ na St. Paul pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Prizadetim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje! Vest iz domovine Mr. Frank Dremelj je dobil žalostno vest iz domovine, da mu je v Dobu, fara št. Vid pri Zatični, umrl ljubljeni oče Franc Dremelj, v častitljivi starosti 85 let, hišni posestnik in poznan po vseh župnijah kot spreten urar za cerkvene ure. V domovini zapušča sina Toneta, tukaj pa dva sina: Franka v Clevelandu in Lojzeta v Omaha, Nebraska. Doma zapušča tudi tri vnuke, tukaj pa dvanajst. Naj mu bo ohranjen blag spomin pri vseh, ki so ga poznali, in naj mu bo lahka rodna gruda! Nepošten župan Državni nadzorniki so dognali, da je bivši župan predmestja Bedforda, Thomas Day, pone-veril mestni blagajni $1,150, tekom 1930 in 1931. Župan je imel navado potrditi račune, toda denarja ni izročil mestu. Bivši župan Day je bil že obtožen od velike porote. Po politiki je Day — bela vrana med demokrati. Gasilski truki Ako ste opazovali te dni gasilske truke, ste prav gotovo videli, da ne dirjajo več, kot so prej. V torek in v sredo so po St. Clairju vozili gasilski truki ne več kot 30 milj na uro, ko jim je v spominu ostala nesreča pretekle sobote. Zmernost je povsod na mestu. V Nemčiji se boje, da bo predsednik Hindenburg zapustil svoj urad Berlin, ]. decembra. Ako nemški politični voditelji ne bodo bolj pazili, kaj delajo, tedaj se zna. zgoditi, da bo "Faterland" kmalu brez predsednika, kajti sedanji predsednik Paul von Hin-! denburg se resno peča z mislijo, i da resignira iz svojega urada kot v protest proti neslogi nemškega naroda, že več dni se širi v vsej javnosti šepetanje, da se i je Hindenburg naveličal poga-; jati se s političnimi voditelji, da ustvari nov kabinet, da je skrajno nezadovoljen, ker so voditelji desničarskih strank nezmožni zbrati svoje moči in prevzeti vlado. In več nemških časopisov je mnenja, da če se Hindenburg odpove, da se znajo monar-histi polotiti vlade. Zatrjuje se, da če se kabinetna kriza ne reši takoj, da bo Hindenburg tekom enega tedna odstopil. Mnogi se bojijo, da v tem slučaju nastane civilna vojna, generalni štrajk, j vzpostava cesarstva. Bivši kron-! princ bi' rad postal bodoči nemški ' kajzer, toda sliši se, da stari ex-kajzer temu močno nasprotuje, I ker dvomi o zmožnosti vladanja svojega najstarejšega sina. -o- Plačilo prizadetim Posebna komisija, ki je imela nalogo določiti nagrado Mrs. ; Florence Martin in njeni 14 letni hčerki Beverly se je sedaj ze-dinila glede plačila. Kot znano,; so policisti streljali y avtomobil, j last Mrs. Martin, dne 8. oktobra, ' ko je njen avtomobil, v katerem j se je nahajala tudi hčerka Beverly, zasedel bandit Francis ! Bush. Policisti so bandita lovili in pri tem streljali. Avto j družine je bil pri tem razbit in ; obe, mati in hči nevarno ranje- j I ni. Dasi mesto v takih slučajih i | ni obvezano ničesar plačati, pa so vendar na nasvet župana Mil-llerja imenovali komisijo, ki naj prisodi odškodnino ženskama. Dobili bosta $6,378, toda'šele prihodnje leto, ker mesto danes n'ma denarja, da bi plačalo to svoto. $1878 dobi Mrs. Martin in hči za bolnišnico in zdravnike, $1000 za poškodbe, ki jih je i dobila mati in $3500 za poškod- j be, ki jih je dobila hči Beverly, I ki je napol hroma radi katkstro-i fe. Nesrečna usoda Včeraj je bila ubita od avtomobila Mrs. Katarina Bilski, j 4514 W. 17th St. Mrs. Bilski : je vdova, ki se je sedem let mučila s svojimi, sedmimi malimi otroci, da jih je preživela. Dela- j la je ves čas v neki tovarni. Ko ; je šla včeraj zjutraj na delo, jej j stopila izza nekega avtomobila | preko ceste, ko je privozil v istem trenutku drug avtomobil, ki jo je smrtno zadel. Umrla je na potu v bolnico. Nagrade kegljačem j Na kegljišču Slovenskega do-(ma na Holmes Ave. se vršijo do j božiča tekme v kegljanju. Najboljši kegljač dobi nagrado. Razpisane so tri nagrade: puran, raca in kokoš. Za ženske je pa še posebna nagrada. Vsak, ko-jgar veseli, se lahko udeleži te 'tekme. Šola na Holmes Ave. Odbora Slovenska šole na Hol-jmes Ave. sta vabljena, da se udeležita seje dne 2. decembra, v petek, ob 7. uri zvečer na Holmes Ave. Razdeliti se'ima delo glede božičnice, ki jo priredi Slovenska šola 25. decembra v Slov. Domu na Holmes Ave. Za odbor—Ivan Kapelj, tajnik. Program Jugoslovanskega dneva V nedeljo, 4. decembra, praznuje slovenska. hrvatska in srbska naselbina v Cleve- • landu svoj prvi skupni jugoslovanski dan, kot ga v Clevelandu še nismo imeli, odkar obstoji Zedinjena Jugoslavija. Navzoči ne bodo samo Jugoslovani Clevelanda, pač pa tudi iz vseh bližnjih mest, blizu in daleč, in nekateri pridejo celo iz Pennsylvanije in Illinoisa. Ogromna in impozantna narodna slavnost se bo vršila v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Najbolj odlični ameriški in naši lastni slovenski, hrvatski in srbski možje se udeležijo te ogromne veselice in slavnosti. Slavnost bo največja, kar se jih jedosedaj praznovalo v narodnem pomenu v naši naselbini, in to pomeni dovolj. Program slavnosti je razdeljen v dva dela: Popoldne se vrši slavnostni koncert in slovesna podelitev jugoslovanske zastave narodu. Pri koncertu popoldne sodelujejo^ sledeča slovenska, pevska društva: "Zvon,"' "Ilirija," "Zarja," "Soča," "Cvet," in "Adrija." Poleg tega pa skupna srbska pevska društva "Orao" iz Clevelanda, nadalje "Vojvoda Put-nik" iz Youngstowna, "Izidor Baič" iz Akro-ha, in zraven sodelujejo tudi hrvatska tam-burajata društva "Jugoslavia" in "Hrvatski Sinovi." To bo koncert, kot ga še nismo do-^veli. Takoj po koncertu bo jugoslovanski poslanik v Washingtonu, dr. Leonid Pitamic, ki prid,e nalašč ob tej priliki v Cleveland, podelil na slovesen način jugoslovansko zastavo Jugoslovanskemu Progresivnemu Klubu. Tekom te slovesne podelitve zastave nastopijo vojni veterani Jugoslavije, Romunske, čeho-slovaškp Per-kota iri dr. Folina, ki sta oba Slovenca in dobro poznana med nami. Zadnjič enkrat sem pisal o prestolonasledniku družine Fr, Cul kar, mojemu naj bližin jemii sosedu. S tistim dopisom sem se jim tako zameril, da so me S elevelandskega hriba. — Zadnji petek se je ponesrečil Frank Zala, star deset let, sinček ugledne družine Anton in Uršule Zala, stanujoči na 8812 Vineyard Ave. Ta sinček je najmlajši v družini in jako priljubljen pri vseh. Vsakega je lepo po slovensko pozdravil: "Halo stric! halo,teta!" Jako nadarjen fantek in poln veselja. Saj iz žalostnega človeka ne moreš nič dobrega pričakovat, pri veselju je pa vedno več nesreč. Fantek je padel tako nesrečno po stopnicah pri« sosedovi hiši, da povabili na krstijo in mojo Jo-hailco tudi. Saj ne bi bil šel, pa so rekli, da brez mene krsti je ne bo. No, sem pa šel, pa še rad! Bilo je prav prijetno in vsega dovolj. Med navzočimi ,fe bilo samo devet Francetov in pet Franc poleg .drugih katerih imen pa ne bom povedal, ker jaz •sem najbolj za Francete. Prav Jepa hvala! Pa še drugič! Pozdrave vsem, Frank Stemberger. PODPIRAJTE SLOVENSKE; TRGOVCE! Staro zanesljivo T lil NE ft a EVO GKENKO VINO Tonika r.a želodec in odvajanje DOPISI Bilo je-meseca julija 1917. Na nedeljo je. bilo. Vroč dan, ki je dal človeku misel iti ven v naravo ali vsaj v senco. Na ogalu Glass Ave. in 61. ceste, kjer danes stoji nova slovenska cerkev, so se zbirali ljudje nenavadne zunanjosti. Bili gp Sokoli, dekleta v narodnih nošah in vsem se je mudilo. Solznih oči si jih videl mnogo, resnih obrazov dovolj, da je pogled na te ljudi že dal razumeti, da je stvar resna. V tej naglici je pisec teh vrstic naglo napravil velik napis v zadnji sobi čitalnice, ki se je takrat nahajala v hiši na omenjenem ogalu. Napisano je bilo: First group with Old Glory for free Jugoslavia. Fotograf Bu-kovnik je napravil fotografično sliko, katere imamo za spomin in dokaz, da je tudi elevelandska jugoslovanska naselbina napravila, če ne veliko, pa vsaj kar je mogla za osvobojenje troimene- j ga naroda izpod suženstVa v Evropi. Zaplapolale so zastave, borci, pripravljeni položiti življenje na oltar za osvoboditev svojega naroda, so stopili v red. Ni bilo godbe, ni bilo mnogo živijo klicev, toda kar jih je bilo, so bili toliko silnejši. Evropa je imela krvave oči. Srbija pogažena, narod vklenjen v verigah! Voditelji naroda pod vešali. Vse je čakalo na Ameriko. Srbski junaki so že prega-zili Kalvarijo Albanijo ter klicali na pomoč. Videlo se je, da je večina teh borcev padla na bojnem polju. V porazu 1916 pa se je umaknil ves narod čez albanske gore v nečloveškem trpljenju. Malo jih je zagledialo sinjo Adrijo in kar jih je prišlo, šo polagoma usahnili in pomrli od prevelikega napora. Toda, da je bila mera polna, je nastopila smrtonosna bolezen legar, ki je do malega popolnoma uničil hrabro vojsko edinega naroda, ki je imel voljo in možnost, upreti se protislovan-skemu programu takratnih srednjih velesil Evrope. Da ni ta- krat Wilson vzdignil glas, bi bil ,to zadnji boj Jugoslovanov za svojo samostojnost. Toda -Uncle Sam je takrat že brusil meč! In že v grobu, so se naši upi zopet oživeli. Znova smo se strnili, dasi malt po številu, toda trdni in odločni. Slovenci v Clevelandu smo organizirali Slovensko narodno zvezo, ki je storila mnogo dela za vpliv jugoslovanskega življa. Naj s ponosom prinesem v spomin neumornega delavca na tem polju — Frank Hudovernika. Takratno slovensko telovadno društvo "Sokol" je izgubilo 9 telovadcev iz svoje vrste, ki so se odločili prostovoljno oditi v daljni Balkan. Kakor sem prej omenil, se je povorka z zastavami na čelu vila po St. Clajr Ave. v hrvatsko cerkev, kjer se je na izrecno željo Don Niko Grškoviča brala služba.božja. Trepetaje smo poslušali govor voditelja in glavnega zagovornika jugoslovanske rriisli. Kdo naj opiše občutke ob slovesu. Četa je odhajala skozi Kanado, kjer so se ji pridružili še drugi. Predno je vlak odšel, sem zagledal tri češke Sokole Havličke na konjih, ki so bili prepozni, da bi se poslovili. Takrat so odhajale tudi češke prostovoljne čete v Francijo. Vzelo je mnogo let, predno je naša slovenska masa prišla do spoznanja, kaj pomeni ta svetovni preobrat za naš narod. Naša vzgoja doma nam ni kazala naših mož in naših sposobnosti, ampak Dunaj. Dunaj nas je pošiljal v Ameriko, kjer smo obogateli tujce, razvoj svojega naroda pa prezirali, čas je, da se zbudimo ter s ponosom pogledamo tudi mi na Jugoslavijo. Saj tam raste nov rod, ki bo bel j spoštoval svoje narodne svetinje, kakor smo jih mi, ki jih nismo poznali. Težki so časi, a težki so povsod, skromna Jugoslavija jih lahko preživi, ko bi le ne bilo treba biti pripravljen za želje lačnega tujca. Pozdravljen bodi dan 4. decembra, ko se zopet oživi misel bratstva in skupnosti Jugoslovanov! M. I. Lah. Iz Pennsylvanije, kamor smo poslali na občinske stroške dva naša spretna lovca, da nam vja-meta dva lepa srnjaka za lovsko večerjo, nismo dobili še nikake-ga poročila. Da sta tam, je gotovo, sicer bi bila že prišla nazaj. Sicer sta pred odhojdom rekla, da ju ne bo prej nazaj, da dobita srnjaka, toda brez ciganke se ne ve. Kolikor je piscu teh vrstic znano, so se srnjaki v Pennsylvaniji odvadili zadnje čase hoditi- trkat na okno. Naši fantje, ki so ostali doma, se matrajo po ohijski gmajni za žive in mrtve. Dva izmed članov (imena zamolčim, da ne bo kake pomote) sta šla na lov ne--kam onkraj Loraina. Z njima je bil Charlie Lampe z Rožnika, pot jim je pa kazal Gradi-škov Francelj iz Loraina. Da bodo bolj imponirali zajcem, so dali v mestecu New London njih lizo v garažo, najeli taksi j in se odpeljali v gmajno. To se pravi, da je baharija! Pa jim je ta baharija dala po repu, pa še kako! Rezultat lovskega pohoda je bil sledeč: France je videl na lastne oči devet zajcev in tudi vseh devet dobesedno zgrešil. Jaka jih je videl osem in jih zgrešil ravno toliko. Jim je videl enega, toda ga ni zgrešil, ker sploh streljal ni za njim, Charlie je streljal dvakrat, da je s tem priklical psa, ki se je bil izgubil. Vsa čast in slava jim! Po drugi strani so se pa dobro obnesli, kar se tiče telesnih dobrih del: ostalo jim je za par žličk hrena, ki ga jim je dala seboj-prijazna Mrs. Gradišek. Ampak da ne bodo šli prazni domov, so Gradiškovi dali Jakatu prelepega pšička, da ga bo nesel bebičku. In bi ga bil, da se ni v zadnjem .treiiptku skesal Francel.1 ta mlajši' ki je rekel, da kar se tiče psa je zapik. Ampak kot se je Jaka izrazil, ga glede tistega psička še ni minilo in samo čaka, da bo čel Frankie kam zdoma, pa bodo mama telefonirali na Rožnik in v poldrugi uri se bo bebiček že igral s psičkom. Eno sem slišal od našega predsednika Janeza Brusa, ki sicer ne bi smela v javnost, ampak kot vesten poročevalec je ne smem zamolčati. John Dolenc, naš tajnik, se je peljal s predsednikom na zajce nekam v Brewster, O. Nima pomena, da bi se poročalo, koliko sta jih vjela zajcev, glavna stvar pride potem, ko sta se odpeljala proti domu. Po trudapolnem delu (lovu in lonču), je naš predsednik prav sladko zaspal v avtu. John je pa lepo pobožno vozil in počasi vlekel svojo cigaro. Brus je spal prav do Clevelanda in še po Clevelandu, ko je Dolenc zapeljal k svojim sorodnikom Novakovim na Edna Ave. Ker je šel Dolenc v hišo, se je tudi Brus zbudil in šel lepo za njim, kot se to spodobi, dasi je bil ves zaspan. Ko stopi Brus v hišo, lepo po krščansko pozdravi Novakove, kit jih je že odprej poznal, potem pa ves začuden vpraša: "Od kdaj pa ste tukaj na farmah? Jaz sem mislil, da stanujete v Clevelandu!" šele po dolgem prigovarjanju se je ljudem posrečilo Brusu dopovedati, da je sedaj že v Clevelandu in ne več na farmah, ker je vse farme in vožnjo prespal. Vidite, takega predsednika imamo! Vsem članom se naznanja, da se', vrši občni zbor našega kluba v'torek 13. decembra in ne na 6. decembra. To pa vsled tega, da prideta naša lovca iz Pennsylvanije, Mlakar in Mandel, da nam bosta poročala o uspehu. Torej v torek 6. decembra se vrši samo streljanje, letna seja pa 13. decembra, že sedaj se opozarja vse člane, da se gotovo udeleže seje, ker bodo volitve in pravila na dnevnem redu. Morda bo še kaj drugega, pa se še ne ve. Sicer je pa najboljše, da pridete sami pogledat. Streljanje 22. novembra: Dolenc J........... 139 Dolenc S.........183 Marn.............. 142 Podpadec ........ 119 Lipovec.......... 124 Mandel .......... 149 Debevec.......... 180 Mlakar............ 165 Sepic.............. 148 Prince........,.. .. 156 Bruss............ 138 Jerman.......... 132 Legan............ 158 Baraga .......... 142 Streljanje 29. novembra: Satkovič.......... 114 Jerič.............. 104 Marn ............ 151 Bruss............ 131 Jazbec............ 156 Dolenc J.........168 Dolenc S........... 192 Tomažič.......... 131 -o- Governer proglasil pro-hibicijo nepostavno Phoenix, Arizona, 30. novembra. Iz svoje bolniške postelje je governer Hunt, od države Arizona, danes odredil, da se prekliče prohibicijska postava v državi Arizoni. Ljudje so že prej tozadevno glasovali s 63,-8^0 proti 36,218 glasovom. Republikanci so za veliko mornarico Washington, 30. novembra,— Kongresman Britten iz Illinoisa, republikanec, je izjavil, da bo z vsemi silami deloval, da Zedi-njene države gradijo še večje vojno mornarico. Kot znano, nasprotujejo demokrati temu načrtu. 1. Kdo so bili Makabejci? 2. Kaj pomeni beseda "sini-stralen" ? 3. Kdo so bile Sirene? 4. Kaj je rosa? 5. Kdo je prvi razglasil praznik "Zahvalni dan" v Ameriki ? 6. Kdaj "Zahvalnega dneva" niso praznovali? 7. S katerim dodatkom k arne--riški ustavi so dobili zamorci popolno državljansko pravico ? 8. Kdo je volil zvezne senatorje pred letom 1913? 9. Ali je Notre Dame katoliški zavod ? 10. Kdo pomaga osebam, ki nimajo denarja, da se jih zastopa. na sodni ji? Odgovori na vprašanja 1. Makabejci so bili odlični voditelji židovskega naroda, ki so vodili svoje rojake v boju za neodvisnost napram Siriji v letu 167 pred Kri-stom. 2. Levičen. 3. Glasom grškega bajeslovja so bile Sirene deklice, napol-boginje, ki so bivale ob obrežju in tako-sladko prepevale, da kdorkoli je slišal njih glas, je bil omamljen, da je šel za tenj glasom in v —svojo smrt. 4. Roša se naredi, kadar se atmosferska 'mokrota zgosti radi hlada v kaplje, ki potem padajo na travo, drevesa in na zemljo sploh. 5. Predsednik Abraham Lincoln. 6. Zahvalnega dneva niso praz-• no vali zadnji četrtek v mesecu novembru leta 1865, pač pa. šele 7. decembra, 1865, ko je neka ženska urednica opomnila predsednika na to dejstvo. 7. S petnajstim dodatkom. 8. Državne postavodaje. 9. Da. 10. Legal Aid Society. V Clevelandu se nahaja urad te družbe v Fidelity Building. Odkar je šel Father Gnidovec tukaj stran nismo imeli tako velike in pomenljive igre, kakor zadnjo nedeljo. Kar nas pa še posebno veseli je tako polna udeležba. Da resnico povemo, malo smo se bali pred igro ta teden, da ne bo udeležba taka, kakor jo igra in igravci zaslužijo. Pa, glejte no! že davno ni bila dvorana tako zasedena, kot ravno v nedeljo. Nam se to še posebno dobro zdi, ker se nam vidi, da.se konečno zbližujemo nekakemu pametnemu izidu. V Clevelandu so štiri slovenske fare. Pri vsaki fari imajo prav gotovo po eno večjo in bolj imenitno igro na leto. če bi prišlo do tega, da bi se igre in igravci zamenjali, bi imela vsaka fara vsaj štiri dobre igre na sezono in vendar bi vsaka imela skrbi, trud in vaje le z eno igro. Ali bi ne bilo to nekaj pametnega? Ko enkrat ena tropa igravcev svojo igro zna, bi jo priredili štiri nedelje zaporedoma, vsako nedeljo v drugi dvorani. Nedeljska igra je toraj izredno dobro uspela. Naša dolžnost je, da se igralcem društva Kristusa Kralja zahvalimo, da so igro ponovili tukaj. Seveda ne smemo pozabiti tukajšnega ženskega društva sv. Rešnjega Telesa, zlasti pa blagajničarke, katera je največ delala za to da se igro "Mučeniška smrt sv. Neže" ponovi tukaj. Mrs. štepec je sama prodala 80 tiketov. Vsi pa, kateri so igro videli, hvalijo igravce in igro in se štejejo srečne, da so se odzvali. Igravcem še enkrat iskrena zahvala. Prihodnjo nedeljo imamo zopet nekaj na naših "dilah." To pot bo igra smešna; "The Happy Jail Birds." Tisti, ki igro poznajo pravijo, da je polna šaljivih prizorov in je, kakor nalašč za sedajne hude čase. Igrali bodo popoldne ob pol 3. za otroke, zvečer ob pol 8. pa za odrasle. Zlasti mladina bo našla v tej igri do^ stoj no zabavo, tudi nekaj nauka in polno smeha. Father Franko, igrovodja te trope mladih igravcev, se je vrlo trudil, da je igro pripravil, naj ne bo njegov trud zastonj. Najiskrenejši zahvalni dan sta praznovala tukaj John Kužnik Jr., in Jennie Lindic. Že dolgo predno je John Kužnik mogel voliti za predsednika Zed. držav, je prav rad zahajal k Lindičevim in vsi smo vedeli, da ne hodi Lin-dičevega očeta obiskat. Pri Lin-dičevih imajo namreč več zalih in pridnih deklet. Konečno je pa John rekel: "Dosti je tega. časi so preslabi, da bi človek tako čevlje trgal ne da ve pri čim je." John se je nekega dne opravil v svoje najboljše, postavil klobuk malo na levo uho, potem pa hajd pred Lindičevega očeta poprosit za roko Ivanke. Lindičev oča so ga premerili z očmi parkrat gor in dol, potem pa so baje dejali: "če boš dober znjo ter pridno skrbel ža svoj dom, pa naj bo." In bilo je. Ivan in Ivanka sta prišla v sredo pred Zahvalnim dnevom v spremstvu štirih parov prič v cerkev in sta obljubila biti zvesta eden drugemu do smrti. Veliko ljudi je prišlo z njima, da vidijo njuno poroko in zmolijo med slovesno sv. mašo par oč^-našev za njuno blagostanje in srečo. Potem pa se je vršilo prijazno domače praznovanje tega dogodka. Za obe družini, Kužni-kovo in Lindičevo, je to prva poroka, prav gotovo pa ne zadnja, ker obe družini imata še več materij ala za take slavnosti. Mladi par se je naselil v tej bližini, kar nas veseli. Čemu bi hodili v druge dele mesta; naš kot je tako prijazen kot vsak drugi zlasti sedaj, ko so se posestniki začeli zanimati za vrtove, drevesa !n drugo olepšavo lotov. Mlademu paru želimo zdravja, zado-voljnosti in sploh vsega, kar more človeka na zemlji osrečevati. Ali ste že opazili, da Frank Culkar ml. gori iz Rosewood Ave. hodi kakor kak vojaški feld-maršal? Ali ste kaj uganvali BOL NARODA IN SLAVLJENJE UJEDINJENJA Piše Andrej Križmančič -o- "Spoznavaj samega sebe." Ta zlati rek, ki je blestel nad vrati miselnega svetišča, ne velja le za poedinca, temveč prav tako celemu narodu. Vsak narod mora spoznati razmere, v katerih živi, in potem mora poznati 4tudi svojo preteklost. Iz tega zajema moč v hudem za svoj obstanek, navodilo, kako si priboriti boljšo bodočnost. Zato pravijo, da je zgodovina učiteljica. Slovenski narod ni imel svojih "slavnih" kraljev in cesarjev, potom katerih bj bili Slovenci •širšemu svetu in narodom znani. Slovenci smo bili le nekaki vazali, podložni knezom, grajščakom in carju. Kljub temu, da je bil slovenski narod vladan in zatiran po tujcu, je svojo podedovano zemljo po starih očetih in pradedih visoko cenil, branil in trpel za svoj obstanek in za boljšo bodočnost svojih otrok. Kakor je pri vsaki čredi pastir, tako so bili pri slovenskem narodu voditelji, ki so narod učili, bodrili k vztrajnosti v boju za obstanek ali ohranitev lastnega ognjišča, tudi svojo kulturo. Po tujcu so bili Slovenci umetno razdeljeni in vladani; vsak poskus, da bi se združili v nekako centralo, potom katere bi si lož-je pridobili več pravic in svobode, jim je bilo nemogoče. Narodni voditelji slovenskega naroda so imeli težke boje za v dosego pravic, katere so jim pripadale na njih lastni zemlji. Na Koroškem in štajerskem so si Nemci z lahkoto priborili premoč nad Slovenci, da so jih lahko zatirali. Več se je nudilo prilike Slovencem napredovati na splošnem polju v deželah v Istriji, Goriškem, Gi-adiščanskem in Tržaški okolici. Sicer so v omenjenih pokrajinah Italijani igrali veliko ulogo. Italijanska vlada je ob vsakih volitvah potrošila ogromne svote denarja za propagando med Slovenci za izvolitev Italijanov v Gorici, Trstu in drugih obrežnih mestih Istre. Italijanska vlada, ki je bila v prijateljskih odnošajih z Avstrijo, oziroma Nemci, so eni kbt drugi tajno tekmovali med s^boj za podjarmljenje slovenske 'zemlje. Ako so Slovenci na Goriškem, v Trstu ali v Istri dokazali vladi, da se jim godi krivica na korist Italijanov, so Italijani takoj zagnali v javnost velik krik in protest. Za pomirjenje obeh strani, sta se sestala skupaj zunanja ministra Avstrije in Italije, sta si prijateljsko podala roke; s tem je bilo vse poravnano. Krivica se je godila Slovencem po geslu zatiravanja. Kranjska dežela, ki je bila ta-ikorekoč po tujcu neomadeževa-jna, bi imela biti Slovencem dru-I gih dežel za vzor in spodbubo ter nekaka direktiva v potrebnih slučajih. Toda zastonj so pričakovali kakšnih direktiv ali pomoči; celo nasprotno je postopala gospoda, hlapci iz Rima in Dunaja proti našemu pesniku Simoni Gregorčiču, ki je deloval z dušo in telesom, da bi postal slovenski narod srečen in sam svoj gospodar na svoji lastni grudi. Vlada je s paznim očesom sledila njegovemu gibanju, ker so bila njegova pesniška dela tudi vspod-budna., celo pan-slavistična. To je dalo povod, da so bila njegova dela omejena: niso smela iti na svetlo, med narod, kakor je on želel in deloval. To mu je grenilo življenje, in pravi v svoji "Obrambi" med drugim to-le: "Krivična je sodba in nična, to trdil bom, dokler bom živ! In ker sem uverjen, da sem nekriv, do naroda svoj pripravljam priziv." i Kot je razvidno, on je imel upanje, da narod izreče odločilno besedo. In gotovo tudi bi, ako ne bi vladni agenti bili za petami vsakemu, količkaj sumljivemu bojevniku za vitalne narodne pravice. Sentiment Primor- sem čital tole: Ko se je revolucija ponesrečila, so gotovi vodje te plačane revolucije šli v — Rim, da napravijo nov načrt za nov puč in baš tisti poraženi "revolucionarji" so na sestanku sklenili in odobrili v svojem programu, da Italija potem zasede Dalmacijo in to kakor hitro se puč posreči. Zadosti o tem. Zato je prav primeren čas za nas, da pridemo skupaj ter se zares ujedini-rao in navdušimo vsi Jugoslovani in da svetu pokažemo, da smo edini, da smo nedeljivi in da ne pustimo, da se nas razcepi in raztrga in da obenem protestiramo proti zločinskim nakanom Italijanov in Madžarov. Da se okrepimo, da bomo nekoč lahko zahtevali svobodo za naše zasužnjene rojake v Primorju in Istri. Zdaj je tisti čas, da povzdignemo svoj glas, ne pa takrat, ko bo že vse prepozno. Pridimo skupaj Jugoslovani od Vardarja do Triglava in praznujmo ta veliki praznik v pravi bratski vzajemnosti. Naj bodo pozabljene vse mržnje in predsodki drug napram drugemu. Ne reci: zato ne grem, ker je zraven ta in ta, ker mi to in to ne ugaja. Pridi, če si količkaj Jugoslovan, pa reci z našim nepozabnim Gregorčičem: "Bog vas živi vse Slovene, pod streho hiše ene!" Da, Bog živi Jugoslovane in našo majko Jugoslavijo. Na svidenje v nedeljo 4. decembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, O. Josip Grdina. Rainbow Hunting & Fishing Club (Piše LOUIS HOCHEVAR) Morda bo kdo mislil, da new-burški jagri nismo šli nad zajce. Toda vsaka taka misel je pregrešna in zmotljiva. Zbralo se nas je precejšno število najboljših lovcev)' pa jev uberemo na Plutovo i'armo. Najprej smo imeli sejo, kdo bo za kuha, pa v^g,k se je takoj uprl, da "jaz že ne." Nazadnje je bilo sklenjeno, da naj si vsak pomaga kakor ve in zna. Prvi dan je šlo vse po Sreči. Ko smo se vračali zvečer proti našemu prenočišču, je vsak vrgel '(j največjim ponosom na kup lovski plen. Zajcev je bilo nič koliko. Tista železna traverza, ki jo ima Plut za tram, se je kar krivila pod zajci. Potem je bilo pa čas naše duše pri vezat in začel se je pravi drenj okrog peči. Vsak je hotel prvi kuhat in je odrival svojega dragega rojaka prav z bratsko ljubeznijo. No, končno smo se pa le zvrstili in večerja je bila skuhana in pospravljena. Ko je bilo vse v kraju, smo se pa vrgli nad Plutov sod, da se malo oddahnemo. Meni je še zdaj uganka, zakaj je : Joe-Plut kar cel sod ohajčana tje spravil za skušnjavo. Ne vem kaj bi se bilo zgodilo s tistim sodom, da nas ni naš predsednik proč spravil in nam pridigal, da kdor je božji, ima dovolj. Seve, on je mislil ostati tam cel teden in je že vedel, zakaj nas je zapodil spat. Naš predsednik, Hočevar in Fortune so se spravili na mrvo v prvo nadstropje. Kmalu je začel Hočevar svojo solo in kar tukaj moram konštatirat, da take "vejže" je ne zna nihče slovenskih jagrov. Pa njegova blago-! doneča sola je bila na žalost kmalu ^prekinjena, ker Fortune je ! začel naenkrat skakat in vpit: "Kaj pa je za ena pošast tukaj, ali so copernice, ali kaj'?" Toda njegovo vprašanje ni ostalo dolgo nerešeno, ker naš Miller ima I vedno glavo na pravem mestu in | vedno potrebne stvari seboj. Se-jže pod zglavje in v roki se mu i zasveti električna svetilka. In j kaj mislite, kaj smo videli? Nič več in nič manj kot devet in devetdeset miši. In da vemo njih I število tako natančno, je vzrok ; ta, ker so se ljubljene miške tako i ustrašile svetlobe, da so kar ob-i j stale, da smo jih lahko prešteli. 1 Na spanje ni nihče več mislil, ker smo ugibali, kaj naj napravimo z našo dopadljivo druščino. Pa zopet jo je pogruntal naš predsednik, ki je v nekem kotu našel nekaj pasti in se je podal na mišji lov. Prvi večer jih je vjel 53, če verjamete, al' pa ne. Koliko jih je pa potem, ne vem, ker sem šel drugi dan domov. Morda bo o tem še sam kaj povedal. Toliko o naši jagi. Sedaj pa naznanim vsem članom, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se vrši v soboto 3. decembra. Pridite prav vsi, ker se imamo več stvari za pomenit. Izreči moram tudi zahvalo St. Clairskemu klubu, ki nas je tako imenitno pogostili. Enkrat v januarju bomo pa tudi mi kaj pripravili. Tudi naznanjam, da imajo L. F. S. Club (naše kuharice) svojo sejo prihodnjo soboto. Zberejo naj se vse pri Mrs. Kic. Pozdrav vsem lovcem. Do sedaj smo tako streljali: Nov 5 19 26 Miller J....... 148 96 156 Glavič F....... 170 164 • 180 Fink A...... — 44 113 Forutna J..... 157 142 146 Hočevar...... 162 160 140 Žagar........ 161 146 173 Plute........ 130 141 169 Glavič J.....149 — 147 Kic.......... — — 162 Novak R....... — — 181 Golla B....... 156 161 — Jazbec ml..... 162 — — RussJ......... 167 — — Gliha L....... 169 —- — Jazbec st.....173 — — To je moje prvo poročilo in upam, da ga bo g. urednik priobčil. F. Glavič. Pomočniki v mestnih trgovinah zaštrajkali Butte, Montana, 30.^ novembra. Vsi pomočniki v tukajšnih trgovinah so šli ha štrajk, rkdi-| česar so bile trgovine prisiljene zapreti. Gre se radi nove plačilne lestvice. Mestni vrtovi Mestna vlada je dobila te dni nad 7500 prošenj od brezposelnih, da bi jim dalo mesto v najem prihodnje leto mestno zemljo za obdelovanje vrtov in pridelovanje zelenjave. Le kakim 2000 se more postreči. POSEBNOSTI za petek in soboto Pa tudi čez teden dobite pri nas prvovrstno meso, dobro postrežbo in najnižje cene. Suhe klobase, funt.. .14c Slanina, funt........10c Pork chops, funt.....10c Pork shoulder, mali, pusti, funt........7e Telečje meso, funt ... 10c Vinarice, 2 funta za . .25c Riverdale maslo, funt 25c Srca, jetra, obisti, dva funta za 15c Se vljudno priporočamo za obilen obisk. RUDY BUKOVEC 4506 Superior Ave. Tel. HEnderson 8638 Odda se štiri sobe, kopališče in klet. Najemnina je samo $10.00. Vprašajte na 5301 St. Clair Ave. (284 MAU UGLASI Naznanilo Naznanjam članicam društva Slovenske Sokolice št. 442 S. N, P. Jednote, da se vrši glavna seja 5. decembra v navadnih prostorih. Dolžnost vsake članice je, cla se udeleži te seje, ker je na vrsti volitev odbora za leto 1933. Pridite vse na sejo in si izvolite odbor po vaši volji. Katera se ne udeleži sej«, zapade kazni po pravilih. Izvzete so samo bolne članice.—Louise Mila-vec, tajnica dr. št. 442 S. N. P. Jednote. POSEBNOSTI ZA SOBOTO 3: DECEMBRA Kava, sveže pražena, funt ..............19c Tomatoes, 4 kante za 19c lštruca kruha in 1 kvort mleka, vse za 9c Meso za juho, ft.....8c Shoulder, ft.........9c Pot roast, ft.........12c Pork loin, ft.........12c Round in sirloin steak, funt..............16c Telečji steak, ft......23c Se priporočam za obilen poset. CHAS. SEPIC 1264 E. 61st St. Tel. ENdicott 0394 Newburske novice skih Slovencev je bil z dušo na strani Simona Gregorčiča, dočim je bilo pred leti le malo znano o pravem pravcu potreb skupnega slovenskega naroda v nekaterih sosednih pokrajinah. Da je bolje razumelo Primorsko ljudstvo Simon Gregorčiča, je enostavno to: Italijani so se selili z vso naglico v vsa obrežna mesta Primorske, in s tem so marsikateremu Slovencu vzeli kruh iz ust. To je bil življenski boj. Simon Gregorčič je to dobro predvideval in čutil, ko pove svoje misli 0 reki Soči tako-le: "Tod rekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla. JCri naša te pojila bo, sovražna le kalila bo . . . ." Njegovo prerokovanje je postalo živa resnica. Reka Soča je vzela tisočerim našim brhkim, krepkim fantom in možem življenje, obratno tudi Italijanom. Pali so! Na ono stran obljuba za boljši kos kruha jih je gnalo v boj, na življenje in smrt, za zmage in zmagali so!? Do zmage jim je mogoče pomagala naša nezavest in brezbrižnost, nezaupanje brat v brata v odločilnih trenutkih. Brez kakih odločilnih bojev so zasedli Italijani vso Primorsko in lep kos Kranjske in s tem zasužnjili okrog 700,000 Slovencev in Hrvatov. Da niso še več zasedli slovenske zemlje, gre dobršen kredit srbskim vojakom, ki so ustavili nadaljno Italijansko prodiranje v slovensko ozemlje. Danes stoji velik del italijanske vojske na slovenski zemlji, najmodernejše pripravljena Ža vsak ugoden trenutek, na povelje Mussolinija — naprej na Balkan! Pokojni naš slavček ni le samo ljubil naš slovenski rod, pač pa tudi brate Hrvate in Srbe. Čutil je v svojem snu, da tudi njim se godi krivica, dal si je duška in jim je v svojih verzih povedal: "Po isti materi smo bratje, ne bratje le, pač dvojčki smo! In zdaj se z nami brati Srb, ne loči nas ne križ ne grb — ne dvojčki — trojčki smo 1 vsi edini ko trinog žuga domovini . . ." Kako so bile prerokbe in želje izrečene pred tolikimi leti našega pesnika, takisto velja tudi danes; razlika je v drugačni obliki. življenski val 50 ali več milijonsko število .zahtev, z oboroženo silo velike močne roke, mala rečica se izgubi kot mala kaplja v morju. Tega se dobro zavedajo vsi veliki narodi sveta; zakaj bi se ne zavedali tega tudi Slovenci. Hrvatje in Srbi? Ako se velike države prijateljsko zavezujejo skupaj, zakaj se ne bi Slovenci, Hrvatje in Srbi boljše sporazumeli med seboj in z združenimi močmi delovali za boljši obstoj življenja ljudi na lastni grudi? Mi, tukaj v Ameriki jim ne moremo narekovati, kaj in kako naj v Jugoslaviji delajo itd. Dolžnost pa nas kliče kot sinovi in hčere majke Slave, da pokažemo naše simpatije uj edin jen ju troimenega naroda Jugoslavije, in jim želeč, naj s podvojeno silo živi in klije bratska sloga med Slovenci, Hrvati in Srbi v svobodni Jugoslaviji! ZA JUGOSLOVANSKI PRAZNIK Praznik ujedinjenja Jugoslovanov je važen za vse nas Jugoslovane. Marsikateri Jugoslovan ga bo pozdravil z veseljem, še več pa jih bo morda ostalo hladnih. Zakaj? Zato, ker povsem še ne znajo ceniti tega kar imamo, to je: na kar smo Čakali stoletja: svobodo in ujedinjenje Jugoslovanov. Marsikateri bo ostal hladen zato, ker se ne strinja z sedanjim režimom v Jugoslaviji. Ne bom hvalil režima in ne grajal. Kakšen režim imajo naši doma, to je njih stvar, to nas ne briga: jeli na vladi ta ali ta, jeli Jugoslavija republika ali monarhija, ali centralna ali avtonomna, to bodo že doma rešili sami. Za nas je glavno to, da je in ostane ta naša Jugoslavija neokrnjena, nerazrušljiva in da pridobimo še to, kar ječi danes naših bratov v robstvu. Zato proč vsi razni utemeljeni in neutemeljeni pomisleki napram Jugoslaviji! Pridimo skupaj Jugoslovani iz šumadije in Hrvatske, iz Slovenije in Panoni-je, da se skupaj porazgovorimo in navdušimo za skupno vzajemno delo, za čast Jugoslavije. Jugoslavija gre skozi težke čase. Italijan in Madžar prežita nanjo kot dva volkova. Svet je zakričal: V Jugoslaviji je revolucija! To revolucjo je najel in plačal Italijan, to je danes dokazano. Revolucija se je pa ponesrečile. Tega ne bodo poročali tujci, a mi smo prizadeti, prizadeta naša Jugoslavija, kot da je dežela vednih prekucij. Gre za to, da se nas razbije. V gotovem listu POSEBNOSTI Pork shoulder, pusti, funt............. 8c Lepe šunke, funt.....9c Pork chops, funt ....12c Round steak, mehki, funt..............15c Teletina za ajmoht, funt............. 9c Teletina za filanje, funt..............10c Telečji steak, funt .. .20c Suha prata, funt ....12c Mlada prasetina, funt 15c Najboljše suhe klobase funt..............16c Okusne vinarice, 2 funta za..........25c Riževe klobase, 7 za .25c Riževe klobase so vsak dan sveže. Imamo najbolj okusno, doma sušeno meso, zlasti so znana po svojem dobrem okusu plečeta, ki jih dobite pri nas. Poskusite in prepričajte se, za kar se vam prav vljudno priporočamo! MATT KRlžMAN 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St. kaj je temu dalo povod? Ne, ni ga Garner imenoval za senatorja. No, tudi ni kak stric milijonar umrl, da bi bil podedoval za njim. Saj itak ne uganete. Vzrok temu ponosu je mali Frank Culkar No. 3, kateri se je zgla-sil na domu pred par tedni. Princ in prestolonaslednik je ta Francek. Mati se je poprej pisala Mary Abram. Saj bi mi tega ne vedeli, pa sta Frank Prhne in Jennie Dedek prinesla v cerkev zadnjo nedeljo tega Francka, da se ga pokristjani. Z njim je pa prišla tudi Marija, Terezija Lov-še tam iz 82. ceste. To malo sta spremljala kot botra Andrew ščinkovec ml. in Marija ščinko-vec st. Naše čestitke vsem. Father Franko, eden naših kaplanov, gre rad obiskat svoje starše, kateri stanujejo blizu Painesville, O. Ko je bil nekoč dema in se je sprehajal po farmi je videl, kako mu je en dol-gouhi zajec mrdal in fige kazal. "Čakaj prijatelj," je rekel Father Franko, "ko v drugič pridem se bova drugače pogledala." In res, v sredo se je Father odpravil zopet, dobil nekje od ta svojih eno puško in šel pogledat na farme, šel je po isti poti, kot poprej in gledal, kje bi se kazala kaka zajčja ušesa. Zopet je sedel zajec na istem mestu, se mrdal in fige kazal. "Pumf!" je djalo, zajca ni. štiri zajce v enem dnevu je Father Franko potarčal in za enega garantiram, da je prav dobro dišal, ko se je cvrl. Imamo še druge jagre, pa ne vem, če so letos kaj šli na vojsko nad zajce. Po navadi se je takoj prvi dan, ko je lov odprt, začela mobilizacija ven na farme. že dalj časa sem je bila naša ckolica precej pozabljena, od bolezni. Zadnje čase pa se oglaša tu in tam zopet, češ, da ne boste mislili, da sem se izselila. Mrs. Amalija Ukmar, iz Princa Ave., je v Polyclinic hospital. IVfr. Anton Peskar je doma hudo bolan. Mrs. Dr. John Follin je v Charity hospital, dočim je Angelica Hočevar iz Reno, katero že več let tare bolezen, tudi bolna doma. Mislili smo že, da bo ozdravela, pa ji menda še ne bo odvzet velik križ dolge bolezni. Anton Rozman st. je tudi že dalj časa primoran ostati doma, največ v postelji. Poleg teh so skoraj gotovo še drugi, katere bolezen obiskuje. Mrs. Nick Herak je prišel domov iz bolnišnice, kjer je prestala hudo operacijo za kamne. Birmanci in botri in botrice: Ne pozabite, da. so v nedeljo 11. decembra popoldne ob eni, razumete, ob eni, vaje za vse. Vsi birmanci in botri in botrice morajo biti navzoči, če hočejo, da bodo navzoči na dan birme. To je neobhodno potrebno za red in zato pišemo in pravimo MORAJO biti navzoči. Vaje bodo zelo kratke, ne kakor v prejšnih letih, ko je trajalo tako "slceranje" po tri ure. Sedaj morajo vaje biti skozi v pol ure, ker se vrši tisto popoldne birma pri sv. Vidu. Bodite toraj na mestu točno ob pol ene, prosimo! ■-o- Davčni uradniki v Kanadi napadeni Winnipeg, Kanada, 1. decembra. Kakih 500 poljskih in pokrajinskih uradnikov je danes napadlo mestni urad v mestu Arborg, kjer se je vršila nasilna prodaja farm radi neplačanih davkov. Farmarji šo ustavili prodajo in razbili pohištvo v davčnem uradu ter uničili dav-čfie listine. Vlada je poslala tja vojaštvo. Denar se dviga Cena angleškemu sterlingu se je dvignila na $3.21, potem ko se je kvotiralo sterling že $3.15. Vzrok, da raste cena angleškemu denarju t je, ker bodo Angle-[ži najbrž plačali svoj obrok na I dolg. SOBOTNE CENE! Mladi prešički za pečenje, zelo okusni in sedaj po najnižjih cenah. Očiščene kokoši, ft...l7c Round steak, ft......17c Sveže klobase, ft.....10c Sveži butts, ft.......lOe Teletina za ajmoht, ft. 10c Čista svinjska mast, ft. 7c Garantirana jajca, ducat.............29c Vsa najboljša grocerija in meso po najnižjih cenah. Se vljudno priporoča LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. Ako želite— Paul Keller Vaški apostol lcaka popravila pri strehah, žlebovih in furnezih, pokličite nas. Mi vam naredimo po znižanih cenah. Se priporočamo Za "Ameriško Domovino" prestavil M. D. "Moji ljubi občani! Govorim vam kot star prijatelj. Izmed vseh, kar vas je tukaj zbranih, mislim, da jaz najbolje poznam učitelja Novaka. Skupno stanujeva in oba sva istega poklica. Ko so me bili o veliki noči upokojili, bi bil moral zapustiti šolsko poslopje, kjer sem bival in deloval štirideset let. — Resnično, iz Loke bi bil moral, ker ni bilo zame v Loki nobenega stanovanja. A moj odhod iz Loke bi pomenil isto, ko da bi moral v tujino na pokopališče. Učitelj Npvak pa me je rešil tega. Dober človek je; zares, priznati moram, da je dober človek. Razen ene sobe mi je prepustil vse stanovanje. Tudi vrt mi je prepustil, češ, da ga ne zna obdelovati in naj mu za to podarim le nekaj jagod, češenj, hrušk in jabolk. Tako je rekel. In tudi dober učitelj je. Drugačen ko jaz. Jaz sem stare šole, ki krat-komalo pravi: 'Moli in delaj!' Nova šola pa reka: 'Ne moli nič, delaj tako, da boš čim več zaslužil — sicer se pa zabavaj.' To navodilo je napak; ne velja nič za ta svet, kaj šele za onega! Novak pa ne uči tako, marveč pravi : 'Moli, delaj in bodi vesel!' To je pametno'. Saj pravi pesem : 'Kdo bi zmeraj tu žen bil — to ne more biti !' In pesniki poznajo življenje. In to je naša Mina Boštjanova tako izvrstno razložila. Sploh pa ji moram kot njen stari učitelj priznati: ona je cvet vse naše vasi! — Prosim vas, poslušajte jo! Ne podpišite spomenice! če bo moral iti iz vasi učitelj Novak, bom moral oditi tudi jaz, bom moral nastopiti težko pot na tuje pokopališče. Saj bi brez dvoma prišel kak nov učitelj z družino — in zato bi moral ven iz hiše, kjer sem prebil štirideset let. Seveda se ne bo nihče za to zmenil. Pa povem vam, da je Novak iz-boren učitelj. Vselej, kadar ni dežja, poslušam zunaj na vrtu, kako poučuje. Drugače poučuje ko jaz, ki sem še stare sorte. Večkrat začudeno zmajujem z glavo, zmeraj pa pravim: bolje uči ko jaz. Na nadzornikove besede pa ni dosti dati. Tudi name je prav tako hrulil ko zdaj na Novaka. Nadzornik je izga-ran, razdražen človek. Vse počitnice prebije v zavodu za živčne bolezni. Ne podpišite spomenice; obdržite Novaka! Uživel se bo v vas in vi va,nj." Ljudje so molče poslušali. Pri-trjevaje so mrmrali. SkOraj vsi navzočni so bili nekoč učenci sivolasega učenika. Krčmar je s težavo prišel na oder. Od jeze je bil ves hripav. "Ne bom veliko govoril. Nič ne bom omenil brezplačnega'piva. Vendar vas nisem povabil zato semkaj, da bi poslušali hva-lisanje Boštjanove gospodične, ki je baje cvet naše vasi, in učitelja Novaka, ki bi moral biti odstavljen, pa je mahoma tak junak. In tudi nismo prišli, da bi slišali govoriti o šolskem nadzorniku, ki je celo doktor, ko o kakem norcu. Ste že kdaj sliša,-li, da bi bil kak doktor znorel? To niti ne pristoji njegovi visoki izobrazbi. Nadzornik že ve, kako in kaj je z Novakom. Namreč — nič — nič — nič! Kakšen človek pa je to, kateri pravi, da jih od deseterih udarcev zasluži vzgojitelj devet, gojenec pa enega? Kakšen je tak, ki natveza našim otrokom, da je pregrešno zvrniti šilce žganja vase? Ki uganja v šoli take norčije, da se fantiči sami pretepavajo med seboj ? Ki nima drugega v glavi ko bobne, piščalke in igračkanje? Našim otrokom ni treba telovadbe; najboljša telovadba je nakladanje žita pa kidanje gnoja!" Tu jih je nekaj zavpilo: "Tako je!" Krčmah je povzel: "Mi, kar nas je resnih družinskih očetov, smo se v gostilniški sobi vse pomenili glede Novaka. Tedaj je JERRY GLAVAČ 1052 Addison Road HEnderson 5779 TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Kd. CLEVELAND, Michael Casserman 1 PLUMBING & HEATING! 18700 Shawnee Ave. § KEnmore 3877 1 BOŽIČ SE BLIŽA! Letos smo dobili iz stare domovine lepo izberp slovenskih razglednic za božič in novoletna voščila, kakor tudi Jugoslovanske Matice. Imamo veliko izbero božičnih daril, kakor cigare, cigarete in čokoladnih zavojčkov; vse v božičnih zavitkih, pri nas dobite tudi drevesne okraske, električne lučke in lepo' izbero za otroke. Vse to dobite v konfekcijski trgovini MARY KUSHLAN 6415 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu Stanovanje se odda 5 sob, kopališče, vse moderno, zgorej. Ako vzame v najem stanovanje družina, da bi mož kaj popravil okrog hiše, dobi stanovanje prav poceni. Vprašajte na 6719 Bonna Ave. (285) LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽB* JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVA7.AI.IO LEDU IN PKEMOOA 1194 E. J67lh St. PokUčitfll KEnmore 4181 najboljše sredstvo, da se odpravi revmatizein MALI OGLASI MANDEL DRUG CO 15702 Waterloo Rd. JOHN KOMIN G430 St. Clair Ave. JOHN CASS 797 E. 185th St. % Dr. A. L. Garbas % SLOVENSKI ^ X ZOBOZDRAVNIK % fo C411 St. Clair Ave. 4> X v Slov. Nar. Domu X soba št. 10 % (V Tel. HEnderson 0919 Č Ne čakajte do zadnjega! Kupite birmanska in božična darila sedaj pri WOLKOV JEWELRY RAZPRODAJI PO POLOVIČNI CENI x in prihranite si razliko Stotine naših slovenskih odjemalcev je že kupilo naše fine ure in zlatnino za birmo in so zadovoljni. Zadovoljili bomo tudi vas. Naša velika izbera Bulova, Elgin in Illinois zapestnih ur in mnogo drugih, so pripravna darila za fante in deklice in se prodajajo sedaj po polovičnih cenah. $16.50 krasna srebrna zapestna ura, 20-letna garancija, s zlatim zapestjem, ki je sličen $8.75 Obisk naše krasne zlatarske trgovine vas bo prepričal c velkiih vrednostih, ki vam jih nudimo. Izberete si lahko vaše birmansko in božično darilo sedaj in ga mi za vas spravimo, dokler hočete. Vaš kredit je dober KUPITE SEDAJ IN PLAČAJTE POZNEJE Wolkov Jewelry Inc. 6428 St. Clair Ave. Cleveland, O nasproti Slovenskega Narodnega Doma $14.00 z a p e s tna ura, za moške in dečke, s zapestnico, ki je enaka $6.95 FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (čer dan) Podružnica na 1533S Waterloo Rd< 1259 Union Trust Bldg. Silite 2, v Slov. Del. Domu ^Telefon*SffSaŽT Zve£" «=30 do 8:00. Teleton: KEnmore 1244 JOSEPH ZORMAN ODVETNIK 6411 St. Clair Avenue (v Slovenskem narodnem domu) Uradne ure: 10.-4; zvečer 7.-8. Ob sredah: 10.-12. Od tam pa so gledali doli nekam začudeno, kakor da se prav ne zavedajo, kaj to pomeni. Pa tudi se je vsak hotel vesti tako, kakor da njega vse skup pra.v nič ne briga. Temu in onemu je pač šinila kri v lica, a to le vsled jeze, ki jo pri trmastih ljudeh povzroči dobro pogojena moralna klofuta. Vendar pa so tudi ti svojo jezo požrli ter iz previdnosti molčali. Konečno so vendarle bili t cerkvi! Tim živahneje pa je postalo zunaj pri cerkvenih vratih. Tu so čuli le napol, a par fantov, ki so stali pod korom v ozadju, je takoj sporočilo župnikovo zahvalo drugim nazaj. Kar je pa nastalo pri tem "ustnem sporočilu" iz stvari, je izgledalo že kakor ptič, ki ga podajajo iz rok v roke — najboljša peresa že izgubi, predno pride v zadnjo roko. In ta poslednja roka je bil Jaka, ki je sedel na pokopališČnem zidu, da posveti odmor med pridigo in mašo par "potegljajem" iz svoje pipe. Ko so se pob je drenjali oko-lo njdga ter pripovedovati o žup-nikovi "zahvali," je vskliknil: "Uj, janček moj! Gospod župnik! Hotel bi se lepo izmaxati! Dokazal pa ni ničesar, psovati pa se tudi ne upa več . . . sedaj obrača počokoladeno stran na-zven ter bi nas rad pred vso faro opsoval! Vdrugo bo stvar dvakrat premislil prej! Sicer se mu lahko zopet kaj zgodi!" "Nikdar ne govori tako glasno!" je zasikal eden fantov. "Saj slišijo tudi drugi! In polovico jih je že itak na njegovi strani! Za pobožnjake je seveda igral sedaj najboljši trumf!" Zabučale so cerkvene orgije, znamenje, da je šel gospod Feli-cijan s kelihora k oltarju. Jaka je vstal ter porinil pipo v žep. "Pobje! Do velike sobote bomo morali vzdržati! Drugo bo že potem prišlo. Moj sedmolesi stolček ima že noge. Ampak sedaj: pa zelje .jesti!" To je pomenilo: jezik za zobe! Po tem svarilu je hotel zapustiti zid — kajti svoji krščanski dolžnosti mora človek vendarle zadostiti, čeravno le pri cerkvenih vratih! Tedaj pa je zagledal nekoga, ki je prihajal po cesti. Za-mežiknil je in se zahihitikal. "Glejte, fantje! Sedaj bi lahko takoj malo Čarovništvo preizkušali !" In smeje se je spustil preko zidu. Eden tovarišev ga je hotel zadržati. "Ne počenjaj neumnosti! .Zamudil boš povzdigovanje!" "Ah, kaj! Gospod župnik ne bere tako hitro!" in že je hitel po cesti. Kakor da bi bilo solnce radovedno, kaj se tu dogaja, je baš tisti trenutek prisijalo izza slemena gostilniške strehe, či je senca je dosedaj padala na cesto. In sredi ceste je izgledal Breznikov Jaka, obsijan po tem pomladanskem solncu, kakor kak velik, svetel biser sredi žarečega se zlata. Klobuk porinjen na stran, palce v telovniku — tako je stal in čakal, medtem ko so njegovi tovariši gori pri zidu radovedno stegovali vratove. Hitrih korakov je prihajala po cesti Elizabeta. V roki je nesla zemljen lonček, kakor da nese koscu kosilo — Marijana je skuhala .za Petra "kislega fižola," ki ga je on tako rad jedel, a Elizabeta ga je hotela prinesti bolniku Še gorkega. Zato nje naglica. Ko pa je ugledala Jako sredi ceste, ji je korak zastal. Mar je slutila, da velja ta častna straža sredi ceste njej ter se je zato hotela ogniti neprijetnemu pozdravu? Ko je prišla do gostilniškega vogala, je namah zakrenila na poljsko pot. Fantje gori pri zidu so se zasmejali in to je vplivalo na Jako kakor poli v. Par skokov in že je zastavil dekletu pot. Elizabeta je obstala. Bleda je bila v obraz in razburjena. Pa to ni povzročal strah — žalost, ki ji je odsevala raz obraz, je bila prinesla že od doma. Mirno je pogledala s svojimi velikimi, temnimi očmi Jako, medtem ko ga je vprašala: "Kaj hočeš?" "I, nekaj ni hotel izvedeti." "Kaj ?" "če je res, kar pravijo ljudje . . ." Jaka je govoril nalašč glasno, da so ga lahko tam gori pri zidu slišali, "če je res, da tista, ki je že dobro namazana z metli-no žavbo, ne sme poljubiti nobenega živega moškega?" Razburjenja ji je šinila kri v lica. Vendar pa je obdržala svoj mir. "Jaz pa sem mislila, da hočeš pogledati na cesti, dali je še kaj Petrove krvi ostalo." "Ah, nak!" Smehljaje je stopil k Elizabeti. "Ampak tebi bi rad storil uslugo . . . ko pa ljudje neprestano govore, da si že v uki, in da je na tvoje pušeljce že naročen tisti, od katerega se je tvoja mati naučila šepanja. Daj, daj mi poljubček ... da dokažeš svojo nedolžnost!" Gori pri zidu očividno niso čuli dobro, kaj sta govorila, kajti nastavljali so k ušesom roke. Sedaj pa jim ni bilo treba več poslušati, kajti videli so lahko, kako je šla Elizabeta po cesti naprej — Jaka pa se je opotekel proti plotu in že pljuščil s tistim delom hrbta, ki služi sedenju, v obcestni jarek. V zgodnji pomladi, ko teče od vsepovsod voda, ni vaški jarek bogve kako čisto bivališče. Jaka se je o tem lahko prepričal, ko je stopil na cesto in je blato teklo raz njegovih hlač. In v strašnem besu — ki ga pa ni toliko povzročil slab izid čarovniške preizkušnje, pač pa škodoželjni smeh tovarišev gori pri zidu — je grozil za Elizabeto: "Le počakaj ! Na veliko soboto! Ako boš prišla ali ne . . . videla se bova!" Medtem ko so gori pobje tekli k cerkvenim vratom, • si je pričel Jaka čistiti s svetlim nožem blato raz hlač in noge. Elizabeta je že prekoračila travnike. Do šumarjeve hiše je bila pot sedaj le še kratka. Ob pogledu na ponosno poslopje, je pričela hoditi počasneje, kakor da se mora k vsakemu koraku prisiliti. Na pragu odprtih/vrat je trenutek postala ter si pritisnila roko na oči. Ko pa je vstopila v Petrovo čumnato, je že lahko docela mirno pozdravila: "Dobro jutro, Peterček! Kako ti je bilo ponoči?" "I, dobro, dobro!" In njegov obraz se je zasvetil, kakor bi bilo zopet posijalo nanj solnce. "Najbrž sem sedaj malo zadremal, ker sem preslišal zvonenje. "Tedaj pa je videl na njenih očeh, da se ji je bilo pripetilo nekaj neprijetnega. "Otrok . . . kaj ti je?" Tiho mu je podala roko in zmajala z glavo, šele ob pogledu na njegov obraz je spregovorila. "Peter, kako pa izgledaš! Saj si ves sajast!" "Najbrž se je luč kadila!" Molče je postavila skledico na okno, pomočila brisalko v vrč ter zmila raz Petrov obraz saje. Pri tem se je Peter smejal, tako napol v zadregi, napol zadovoljstva. Saje so izginile, a ostale so zelene in modrikaste podplutovine. Elizabeta je stopila k oknu, obrisala žlico v predpasnik ter odkrila skledo. "Kaj pa imaš tam?" "Zakisan fižol ti je mati napravila, ko ti pa tako dopade." (Dalje prihodnjič.) CVET NAŠE VASI pihal drugačen veter ko danes. — Dares ždite in se daste stra-hovati in ščuvati. Spomenico morate podpisati, pa še takoj! Glede našega starega učenika: čast komur čast! A govori* je samo o svojem stanovanju. In gospodična gospodarnica Boštjanova, taki zvani cvet naše vasi, pa je govorila za svojega skrivnega ljubčka." Tedaj se je nekaj zgodilo, ko bi se zablisnilo. Iz šepetalčeve omarice, ki ji je bil krčmar blizu, je smuknil neki deček, planil krčmarju za vrat in ga z ustrojeno fantovsko pestjo trikrat tako čofnil po nosu, da je krčmarju brizgnila kri po telovniku. Pričujoči so ko omrtvičenj zrli ta prizor, tisti za predsednikovo mizo se še zgenili niso. Vsi so bili osupli. Boštjanov Tone pa je zaklical v dvorano: "Krčmar je tepec. Učitelj Novak je najboljši učitelj na svetu. Moja sestra Mina je zares cvet naše vasi. Novakova ljubica, pa moja sestra ni!" Tedaj se je predsednik vendarle neokretno dvignil, da bi ujel mladega napadalca. Pa mu je ko podlasica ušel v šepetalni-co in skozi stra.nski izhod v krčmar j etvo klet, od tu pa skozi okno na cesto. Polnokrvnemu krčmarju je nos strahotno krvavel. Še to je mogel zavpiti: "To so posledice Novakove vzgoje!", nato je z robcem na nosu zbežal ven. Nastala je velika zmešnjava. Psovali so, grozili, se grohotali — prekričavali drug drugega. Bili so za in zoper krčmarja, najstrožje so obsojali Toneta, ki ga je vsak poznal. Dekleta so vdrla v dvorano; prišla so na ples. Fantje so jih hrupno sprejeli. Nerodni predsednik ni mogel pomiriti zborovalcev. Njegovo pozvanjanje je utonilo v vihri glasov. "Sklepam sejo!" je kričal. Nihče ga ni razumel. Nihče ni poslušal. Predsednik je stopil z odra. Mina je šla domov, Na cesti je bil šunder. Otroci so kričali, fantje so se, smejali, dekleta so se hihitala in vreščala. Mina vsega tega ni slišala. Molče je šla dalje. Nekaj fantov je privzdignilo svoje čepice, a ker jih Mina ni opazila, jim ni odzdravila, in ljudje so se hudovali nanjo. Ko je šla mimo šole, ji je burno utripalo srce, dasi je vedela, da Novaka ni doma. Ko jo je bil prej srečal in ji s trpkim in mrkim smehljajem povedal, da ga. niso pustili na shod, je šel proti gozdu. Ondi je hotel biti sam zase. Rada bi mu povedala, kako je krčmar klavrno pogorel. A kako je prišlo do tega? Stari učenik je s svojimi milimi besedami komaj ganil mrzla srca. Njen govor je pač zanimal ljudi, ker ga je govorila ženska, a ni povzročil nikake očividne spremembe. Končni uspeh je bil posledica drznega Tonetovega napada. Radi tega je nastal šunder, v katerem je utonilo sovraštvo do Novaka. Mina ni vedela, kako bi s Tonetom radi tega. Ali bi ga s palico ali bi ga pa poljubila? Le srečna, ponosna je bila, polna zmagoslavja, ker je krčmar propadel. še preden je prišla Mina do doma, jo je srečal učitelj Novak. Za hip ji je zastala noga, nato je pristopila k njemu. "Upam, Mina, da vas to zborovanje ni preveč razburilo in razdražilo." Kako se je zanj izteklo, ni vprašal. To jo je razveselilo. Nekoliko je pomišljala, a potem ga je povabila domov, češ, da mora z njim govoriti. Rad je sprejel ponudbo. Nekaj radovednežev ju je šepetaje opazovalo. A ta dva se nista žmenila zanje. Mina je odvedla Novaka v senčnico, sama pa šla po mater v hišo. Ta je pravkar prišla iz kuhinje in se je Mine močno prestrašila. Mina pa je bila sama tako razburjena, da ni opazila čudnega materinega vedenja. Na-gloma ji je povedala, da je konec shoda in da je Novak na vrtu in naj pride tudi ona tja. Prepozno je zdaj, da bi pili kavo, zato bo šla danes, ker je tak imeniten dan, po steklenico vina v klet. (Dalje prihodnjič.) MESTNEVESTI Avto žrtev John Omelia, Clevelandčan, je bil včeraj ubit v avto koliziji v Miami, Florida. Nikolaj Sokolov Znamertiti načelnik Cleveland Orchestra, Nikolaj Sokolov, je sprejel ponudbo, da postane načelnik orkestra v New Yorku. Računi za vodo Računov za vodo ne bodo več raznašali kolektorji, pač jih bodo dobili odjemalci vode po pošti. Influenca Mestni zdravstveni urad poroča, da se je kar nenadoma pojavila influenca v mestu. V enem dnevu so dobili naznanjenih 346 slučajev. Odpravljeni pisarji Na Common Pleas sodni j i bodo po novem letu odpravili 16 sodnijskih pisarjev. Okraj nima denarja. Z odpravo teh uradov si bodo prihranili $40,000 na leto. Mestni stadion Mestna vlada bo dala popraviti mestni stadion, ki se nahaja v slabem stanju, dasi je šele no'v. župan Miller je izjavil, da so imeli republikanci slabe kontraktorje. NIZKE CENE Najboljše suhe klobase, ft. ........16c Pork chops, ft.......12c Pork shoulder, ft..... 8c Mleto meso, mešano, ft.........10c Round steak, ft......15c Sveže mesene klobase, 2 ft. za.....25c Fine riževe in krvave klobase, 7 za.......25c Najnižje cene in najboljše vrste sveže in suho meso dobite vedno pri nas. Se prav vljudno priporočamo vsem odjemalcem. FRANK SKULY 6313 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4968 POSEBNOSTI ZA PETEK IN SOBOTO Nekatere predmete pa prodajamo ves teden po teh cenah. Pridite in se prepričajte! Teletina za pečenje, ft.____lic Teletina od stegna, ft._____15c Domače suhe šunke, ft.____12c Najboljše suhe klobase, ft. ______16c Domače okusno kislo zelje ali kisla repa, 3 funte za________10c Najfinejša mast, 4 funte za________25c Domača slanina, 2 funta za________25c Prasetina vsake vrste po najnižji ceni. Če pa vzamete več skupaj, dobite pa še poseben popust. Se toplo priporočam. FRANK ČEBUL 1147 Addison Rd. HEnderson 9555 - B «nfnu\ B Sr /ilpl !|; ca j [fifln CZ3 JC1 šara i 'Reuma Sal'