Stev. i44. *f UAteE, v petek 27. Sunila 1919. Leto III. lahala rasesi ncdeij fre praznikov vsak d e si pi»S»»!<§stt. Uredništvo Je v Ljubljanrj Frančiškauska ulica št. 6/I.j Učiteljska tiskarna Dopise frankirati in pod« pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Inserali: Euostoipna petit-.Vrstna 60 vin., pogojen' prostor 1 K: razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust Glasilo Jtisosfev. socialno - demokratične stranke. Posamezna Sta«. st?-*’« —~ 49 vinarjev. —» Naročnina: Po poiti ali-z dostavljanjem na dom zs eelo leto 72 K. za pol leta 30 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 i\, Za Nemčijo celo leto 77 Iv. Za ostalo tujino in Ameriko 84 K. —- Reklamacije za list so poštnine proste. UpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St, Učiteljska tiskarna* Telefonska it, 312. Kongres socijalnih demokratov v Vojvodini. Novi Sad, 23. juniia. iVčeraj se je vršilo ob' prisotnosti B6 delegatov izredni kongres socijalnih demokratov iz Bačke, 3anata in Baranje v Novem Sadu. Kot gostje so se udeležili kongresa: za hrv. soc. dem. stranko ss. Korač, Bukšeg in Jaklin, ter za jugoslov. soc. dem. stranko iz Slovenije ss. Petejan in Kristan. Referent k glavni točki: »Anarhija in sodjaKzem« je bil sodr. Vašo Kneževič . . . Govorili so o tem sodr. V. Korač, D. Tušanovič, V. Bukšeg, Djurkovič, Zarič in drugi. Sprejela se je resolucija, ki odobrava ujedinjenje vseh soc. dem. strank, ki je bilo na dnevnem redu na sobotni konferenci v Novem Sadu. Soglasno se je sprejela resolucija referenta ki je šla za tem. da se odobri izstop Vojvodinske so-cijalno-demokratične stranke iz tzv. komunistične partije ter izreče izvrš. odboru stranke polno zaupanje z?, dosedanje delo. Srbsko delavstvo Vojvodine je s tem zaključkom odklonilo komuniste in njih stranko. O tisku je poročal sodr. Tadič, glavni urednik dnevnika »Slobode«. Opozarjal }e na važnost strankinega glasila »Slobode«, ki naj bo v rokah vsakega pripadnika stranke. Govorili so še sodr. Zarič, Veljkov, Lito-pečki in Knezevič. Odobrila se je tozadevna resolucija. Sodr. Brkič je poročal o organizaciji in agitaciji. Določil se je strankin davek na eno krono mesečno, Strankini izvrš. odbor se je izpopolnil, tako da je upati na najboljši uspeh pri bodočem delu. $ (Op. ured. To poročilo, spojeno « včerajšnjo notico in resolucijo, nam je sila nejasno. Ne moremo misliti, da se ne bi bila naša dva delegata na tej konferenci držala strankinih navodil. Na seji našega izvrševalneg.*. odbora je bilo sklenjeno, da se imajo udeležiti naši delegati konference le kot gosti ter v svrho informacije o dejanskem položaju v strankinem življenju na Balkanu. Zavarovali smo se zlasti proti temu, da bi se naša stranka do popolne razjasnitve združila z eno ali drugo izmed ta-mošnjih sedaj tako srdito si nasprotujočih socijalističnih strank. Nadelamo se, da je poročilo, ki smo ga dobili iz Novega Sada tozadevno ne tečno. Izvrševalni odbor bi moral *ak sklep, če obstoji, kratkomalo energično odkloniti kot nepravilen in ^odgovarjajoč danim direktivam. Pf eprlčani smo, da sta naša delegata glasovala proti nezmiselnim sklepom te nesrečne konference, ki ni postavila noben temelj prepotrebnemu ujedinjenju vseh socijalističnili strank v Jugoslaviji, marveč jih nasprotno za vselej razcepila. Saj ne moremo verjeti, da bi bila sodrug;; Petejan in Kristan zastopala drugačno stališče, nego ga je zastopala naša eksekutiva na seji pred njunim odhodom in s katerim sta brezpogojno soglašaia. Zlasti pogrešamo v sklepih te konference precizne izjave proti mi-nisterijaiizniu. Sklep eksekutive je bil, da imata naša dva delegata izjaviti kategorično na konferenci, da je sedaj naša stranka absolutno proti ministerijalizmu. Oba delegata sta najlnže to na konferenci v Novem Sadu tudi zvesto poudarjala. Naše tozadevno stališče je šio precizno in kategorično za tem, da se s posredovanjem naših delegatov omogoči zopetno strnitev vseh socijalističnih vrst v Jugoslaviji. Zavedali smo se dovolj, da je to prepotrebno, ako nočemo, da bi levičarji zagazili v nezmiselne eksperimente, ki bi delavskemu gibanju le škodovali, desničarji pa v nejasno, zagatno, bolj osebno nego načelno politiko. Če se eni odpovedo ministerijalizmu, bi se morali drugi odreči svojemu dosedanjemu neplodnemu antiparlamentarizmu. w O vsem tem pa ne čitamo ničesar v poročilih o konferenci v Novem Sadu . . . Tudi se nam zdi, da rabimo najmilejši izraz, taktično, da je imel glavni referat na tej konferenci Vaso Kneževič. V »Istini« smo čitali o. njem stvari, ki, če odgovarjajo resnici, so take, da ga mora socialistični klub izobčiti takoj iz svoje srede. K sreči imajo naši slovenski socijalistični poslanci o vsem svoje pošteno mnenje in zato smo prepričani, da bodo tudi v tej zadevi napravili red. Vaso Kneževiču se namreč z neko absolutno gotovostjo očita, da je v dneh onih nesrečnih sarajevskih dogodkov bil direktno v službi ondotnega policijskega načelnika. Vemo, da se od strani naših sodrugov vrši o zadevi preiskava in da bodo, če se krivda dožene, ukrenili potrebno. Vsekakor ni bilo umestno, da se da pri taki izredno delikatni konferenci referat človeku, ki je tako mo&io osumljen, in ki ni v najboljšem slučaju priljubljen. Ponavljamo: Konferenca je morala po naših intencijah gledati na to. da se ekstremi zbližajo, ne pa 3s bolj oddaljujejo. Tudi nc razumemo komedije z onimi takozvanimi socijalisti iz Vojvodine, kateri najbrže še sami ne vedo, če so desničarji ali levičarji, aii samo , . . bog se jih usmili. Tužnl Balkan! Naša dva delegata nam bosta podala gotovo v kratkem razjasnjujočo izjavo, ki bo pričala, da sta v zmislu danih direktiv zvesto in pošteno in ss vsemi svojimi močmi izvršila svojo dolžnost. O stališču in nalogah naše strar-ke tudi z ozirom na ujedinjenje vseh jugoslovanskih socijalističnih strank ima itak izpregovoriti naš strankin zbor, ki se bo vršil meseca septembra. Medtem pa naj vzamejo sodrug! ene in druge struje na Hrvatskem, v Bosni in v Srbiji na'znanje, da sklep? te ponesrečene konference niso za našo stranko najmanj veljavni. Mi hočemo ostati Še vedno prostih rok in delati kakor doslej ob soglasju vseh naših slovenskih delavcev smotreno in pozitivno za razvoj socijalizma. Čin resignacije. Te dni so krožile vesti, da Je Nemčija potopila svoje ladje, ki jih je sporazum hotel razdeliti med seboj kot vojni plen. Kdo je dal ukaz, kdo je potopil ladje, nam vesti zanesljivo ne poročajo. Ni pa nobenega dvoma, da je ta čin posledica razpoloženja v Feučiji spričo trde mirovne pogodbe, ki jo Nemčija ne bo mogla izpolniti. Ne verujemo, da bi bila nemška vlada ukrenila tako, ker bi si s tem naložila novo odgovornost naprain imperialistični antanti za milijarde vrednosti, ki so bile uničene s potopitvijo nemških vojnih ladij. Ni nam za vojne ladje, ker smo odločni nasprotniki militarizma, vendar je pa to _ velika izguba imetja, blaga, ki ga je reprezentiralo nemško vojno brodovje, katero se je lahko, zlasti v opremi, primerjalo celo angleškemu brodovju. Sedai leži to brodovje na dnu morja. In kaj bo rekla antanta k temu činu? Kolikor poznamo rigoroznost antantnega imperijalizma, smo uver -jeni, da bo ta poostrila mirovne pogoje. zahtevala odškodnino, ki še bolj obremeni Nemčijo. Če upoštevamo, da Nemčija že sedanjih pogojev ne bo mogla izpolniti, potem smo na jasnem, da morejo nove zahteve povzročiti ne le večjo resignacijo, marveč pravcato pasivnost in odpor v nemškem na-rodu, ki mora prej ali slej izbruhnit! z vso silo na dan in pomesti v splošni revoluciji vse, kar ni pravično. Ali bo antanta kaj upoštevala io razpoloženje nemškega naroda ali ne, še ni gotovo, vsekakor pa Je ta dogodek pomemben za nadaljni razvoj mirovnega vprašanja. Čut ponižanja se ne da zatreti z imperialistično brutalnostjo, maščevanje nad nemškim narodom zaradi vojne, ki jo narod ni povzročil, je krivica, ki je narod ne bo mogel prenesti ne moralno ne materielno. To si naj prav dobro zapomnijo tisti, ki diktirajo krivični mir. V duši nemškega ljudstva, ki Je bilo prej ponosno, naravnost prešerno, se zbuja ogenj, ne mašče- vanja, ampak opravičene nejevolje nad prizadetimi krivicami, ki jih te dni podpišejo zastopniki Nemčije, In ta nejevolja ne ugasne prej, dokler se krivica popravi. Ta naravni zakon ne bo ovrgla niti sakrosanktnost antante niti njeif militarizem. Usoda je to. Produkt zgodovine* produkt razvoja, da je kapitalizem prispel do vrhunca svoje moči in dfl[ — vstajajo narodi, ljudstvo, ki bre* pene po svobodi in imajo dovelj da« ševnih in fizičnih sil. Ti, imperijalizem, pa kuj svojci srečo dalje, dokler pride dan sva* bode.___________________________ Brzojavne vesti. Jugoslavija. GENERAL SEGRE ZAPUSTIL CELOVEC. LDU. Dunaj, 25. (ČTU.) Korespondenca Herzog javlja, da se je italijanski gneral Segre danes iz Celovca vrnil na Dunaj. Korespondenca pripominja, da Je odhod generala Segreja iz Celovca nemara v zvezi z načrtom, po katerem naj bi jugoslovanske čete Celovec zapustile. Angleški minister v EJgradu, LDU. Beograd, 25. Danes ob 17. je prestolonaslednik sprejel v avdi-jenci angleškega ministra Sira Karla de Gra. Poslanik je pri tej priliki predal prestolonasledniku pismo, s katerim ga kralj Velike Britanije akredituje kot svojega poslanika pri dvoru prestolonaslednika regenta kraljestva SHS. Po svetu. NOVA NEMŠKA DELEGACIJA V PARIZU. LDU. Pariz, 26. (Brezžično.) Kakor javlja »Petlt Journal«, le nova nemška delegacija že odpotovala Iz Weimarja in bo prišla tekom današnjega dne v Pariz. CLEMENCEA ODSTOPI? LDU. Bukarešta, 24. (RDU-Da-cia.) Dobro informirani politični krogi v Bukarešti trdijo, da bo baje Clemenceau odstopil; njegov naslednik bo bivši ministrski predsednik Briand^ki bo z Albertom Thomasom in Vivianljem zastopal Francijo na mirovni konferenci. BRAT1ANU SE VRNE V BUKAREŠTO. LDU. Sibinj, 26. (Rom. DU Da-cia.) Pod kraljevim predsedstvom se je vršil ministrski svet, ki se ie pečal s sklepi mirovne konferenc® glede na določitev veliko-rumunsklS mej. Ker je ministrski predsedni® Bratianu odklonil podpis mirovnf pogodbe, se sklene, da se vrne v Bu karešto in poroča o položaju Rnr-i nije na mirovni konferenci. NEMŠKA AVSTRIJA PODP. MIR SREDI JULIJA. LDU Dunaj, 25. (ČTU.) Dunajski politični krogi domnevajo, da Nem« ška Avstrija podpiše mir do sreda Julija in da podpis odobri narodni skupščina. PREOKRET ITALIJANSKE ZU-' NANJE POLITIKE? ! LDU. Pariz, 25. (ČTU.) Kljutf splošnemu navdušenju, - ki vlada V Parizu zaradi podpisa miru z Nemčijo, so vzbudile največjo pozornost zvečer po mestu razširjene govorice, da namerava i t a 1 i j a n < ska_ vlada svojo vnanjo politiko naravnati v povsem drugačno smer. Govori se, da išče sporazuma z Jug oslovani, da namerava uvesti obsežne socijalne reforme in da s t r e m i zapri« j a t e 1 j s k i m razmerjem z Nemčijo. SPORAZUM MED OGRSKO SOVJETSKO VLADO IN MASARY- ko;,:? LDU. Sibinj, 24. (RDU-Dacia.) V, tukajšnjih krogih upajo, da se bo po izmeni not med Masarykom in Belo Kunom kmalu zopet začela direktna zveza med Sibinjem in Pratro. Nota turške delegacije. LDU. Pariz, 26. (Brezžično.) Turška delegacija je imela svojo prvo sejo in je nato predložila konferenci noto, kjer pojasnjuje svoje stališče. Turške pretenzije so vse prei '-^nr TISTEK. 21 Avgust Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil Pran Albrecht. -Dalje.) Kretajoč se v tem svetu, ki bi mu bilo zastran noblese marsikaj želeti, sem opažal, da je baronica na neženski način in pod zaščito pretirane odkritosrčnosti dvorila mladim ljudem; vedno pa me je pri tem obsipala s skrivnimi pogledi, da bi si zagotovila, kakšen vtis napravlja njeno vedenje name. Ta nečuveni flirt me je močno žalil: odgovarjal sem ji z žalečo nedostopnostjo, ker se mi je ta neokusnost studila in ker me je bolelo, da se moje oboževano bitje ponižuje do navadne kokete. Vedno je videti, kot da se zelo dobro zabava in je zadržavala družbo pozno v noč; moje naziranje, da je to žena nepotešenih po-željenj, ki se dolgočasi v svojem domačem življenju, se je okrepilo; da izvira njen umetniški poklic edinole iz njenega bednega samoljubja, hoteča se bolj pokazati in več uživati. Živahni, neukrotljivi, vedno nemirni, ji je bila lastna umetnost, da blesti: v množici gostov je vedno tvorila središče, bolj vsled sposobnosti, s katero je umela zbrati ljudi krog sebe, nego vsled njenih naravnih čarov. Potom svoje jake življenjske sile in pripovednega daru. ki ie vzne- mirjal živce, je prisilila odvratneže, da jo poslušajo in odlikujejo. Opažal sem: njen čar se je takoj razpuhtei, ko so jo pustili njeni živci na cedilu; ako se je potem umeknila v skrit kot, je nihče več ni poiskal. Častihlepno po moči stremeča, nemara brezsrčna, }e skrbela za to, da so ji dvorili mladi ljudje in je zanemarjala žensko družbo. Tako si je tudi stavila v glavo, da me vidi zaljubljenega, poraženega, vzdihujočega pred svojimi nogami. Nekega dne po svojem večernem triumfu, se je drznila v nespametni zaslepljenosti poveriti svoji prijateljici, češ, da sem blazno zaljubljen vanjo. Ko sem kmalu nato posetil to prijateljico, sem bil tako neroden in sem rekel, da sem se nadejal, da srečam baronico pri nji. — Aha, me je pričela dražiti hišna gospodinja, niste prišli zato, da vidite mene! To je zelo ljubeznjivo od vas. — Ne, prav gotovo ne. Da povem po pravici, sem bil naprošen, naj pridem danes sem. — Torej sestanek. — Kakor hočete! Priznati morate vsaj. da ga nisem zamudil! Resnično je bila to ona, ki mi je dala povod za ta obisk. Pokoril sem se ji. Razgalila me Je na enostaven način, da bi sama čutila varno. Maščeval sem se za to pustolovščino ter sem ji skvarii celo vrsto zabav: moja odsotnost ji ni dovoljevala, da bi se veselila mojega trpljenja. Toda koliko sem pretrpel vsled tegi-! Begajoč preko ulic pod okni hiš, v kateie je bila povabljena — kot sem vedel —, sem vrtel nož v svoji rani, trepetajoč od ljubosumnosti, ako sem videl, kako Je v rokah plesalčevih pohitela mimo: v svojem krilu od sinje žide, s svojimi plavimi kodri, ki so se pri plesu dvigali vetru, s svojim očarljivim stasom in naj-dražestnejšimi nožicami na svetu. VIII. Srečno smo objadrali Novo leto. že se polagoma Javlja pomlad. Praznujoč smo prebili čas, v zaupnem bivanju v treh: bilo je žalostno do smrti. Sprli smo se med sabo in se navidez pobotali, bile so praske in premirje, dražili smo drug drugega in si bili spet najboljši prijatelji. Izostal sem in se zopet povrnil. Približal se je sušeč, mesec, ki se ga bojž v severnih deželah, ker prekipeva tedaj dvoje poželjenje in se sameobsebi dopolnjujejo usode ljubečih: prisege se lomijo, onečeščujoč se trgajo rodbinske in prijateljske vezi. Baron ima nekega dne začetkom sušca službo in me vabi, naj prebijem večer ž njim na straži. Odzval sem se njegovemu vabilu. Meščanskega sinu, kakršen sem, potomca malomeščanske rodbine, morejo znaki najvišje moči navdajati z zgolj spoštovanjem. Bok ob boku korakam s prijateljem preko hodnikov. Vsak hip naju pozdravljajo častniki. Rožljanje sabelj čujem, klice straž, ropotanje bobnov. Tako prideva v zglaševalnico. Bojeviti okraski oo stenah me razburjajo, pred portreti velikih generalov kloni moj tilnik. Zastave, zaplenjene pri Ltitzenu, pri Lipskem, novi prapori, soha vladajočega kralja, čelade, bleščeči ščiti, bojni načrti: vse vzbuja v meni nemir, ki ga občuti pripadnik nižjega razreda fired znaki vladajoče sile. In v svojem spoštovanje vzbujajočem okrožju raste stotnik v mojih očeh: vedno sem tesno ob njegovi strani, kot bi ga hotel prositi pomoči, ako bi se dvignil ropot. Ko stopi baron v svojo službeno sobo, ga stoječ pozdravi po vseh predpisili njegov poročnik; in jaz se pravtako čutim močnejšega od teh poročnikov, ki so opasni sovražniki sinov ljudstva ter pri ženskah odkriti tekmeci pisateljev. Vojak nama donese steklenico punča. 7a-< paliva si smodke.' Hoteč me zabavati mi razkazuje baron zlato knjigo polka, umetniško zbirko Skic, akvarelov, risb, predstavljajočih vse znamenitejše oficirje, ki so tekom dvajsetih let pripadali kraljevi gardi; portrete tistih, na katere so gimnazijci izza mojih dijaških let zrli z zavistjo in občudovanjem, ki so jih tako radi po opičje posnemali, tako da so malone vsak dan igrali »stražo ob nastopu«. Mojemu malomeščanskemu čutu povzroča posebno veselje, ako vidimo vse te izbrance predočene v smešni luči: računajoč s priznanjem baronovim. ki je postal demokratičen, si dovoljujem majhne izpade na te razorožene nasprotnike. (Dalje prih.) $kromne In izvajajo v zahtevo, da ge Vzpostavi Turčija, kakršna je bila pred vojno. Jasno je, da bo morala turška delegacija močno prekrojiti svoj program ter si predočiti predvsem, da Turčija ne spada k zavez-kom, temveč k premaganim državam. „Ne\v York Iiera!d“ označuje noto, k jo je predložila turška delegacija konferenci, kot naravnost fantastično. Nota namreč priznava sicer načelno neodvisnosti Armenije. Glede Palestine pa odneha samo v toliko, da ji priznava nekako delno samostojnost; palestinsko vlado naj bi imenovala tudi nadalje turška vlada in sodišča naj bi sodila v imenu sultana. SOVRAŽNOSTI NA SLOVAŠKEM USTAVLJENE. LDU. Praga, 25. (ČTU.) Predno so prešli v današnji seji narodne skupščine na dnevni red, je minister Klofač povzel besedo in dokazal na podlagi not, izmenjanih med vrhovnim poveljnikom generalom Pelle-jem in Madjari, katere je skupščini prečital, da se Madžari izogibajo in da obetanih predlogov ne izpolnjujejo. Komisija ententnih častnikov je dognala, da se Madjari brez zakonitih razlogov, potem ko so se končale sovražnosti, niso umaknili. Posebna komisija ameriških častnikov je odpotovala v Košiče, da izve od poveljnika madjarske iztočne armade za vzroke tega oklevanja. Danes Še ni možno povedati, kako se bodo Madjari odločili. Izmena brzojavk med obema strankama je imela za posledico, da so »e sovražnosti na slovaški fronti due 24. t. oi- ob p^tih končale. ČEHOSLOVAK! IN SOSEDNE TEŽAVE. LDU. NAUEN, 25. (Brezžično.) čehoslovaški minister Beneš se je izjavil o bodoči zunanji politiki čeho-slovaške republike, da se bodo Če-hoslovaki združili s Poljaki, Rumu ni in Jugoslovani in zavzeli na izhodu isto važno vlogo, kakor pripada Franciji na zapadu. Rumunl ne zaupalo mirovni konferenci. LDU. Bukarešta, 24. (RDU-Da-cia.) Erdeljski minister Štefan Popp je izjavil uredniku lista »Univerzal«, da člani erdeljskega vladnega sveta miru v današnji obliki ne bodo sprejeli, ker je vladni svet prevzel kategorični mandat, združiti vse ogrske Rumune v Veliki Romuniji. Če bo kak drug romunski politik podpisal mir, se bo to zgodilo proti volji vladnega sveta, ki bi bil vsled take vis maior prisiljen k pasivni resistenci. — Časopisje neodvisnih vztraja pri svoji zahtevi, da samo narodna vlada more podpisati mir ali pa ga odkloniti. Stavka v Bukarešti končana. LDU. Bukarešta, 26. (ROM DU Dacija.) Stavka plinaren in elektra-ren je ustavljena, ker se je dosegel sporazum med vlado in delavci. Socljalist Pistiner aretiran. LDU. Černovice, 26. (RDU-ba-cia.) Znani socijalist in dopisnik berlinskega lista „Vorwarts“, dr. Pistiner, je bil aretiran. Narodno predstavništvo. LDU. Belgrad, 25. V današnji seji sta bili stavleni dve interpelaciji, in sicer interpelacija poslanca M i h a j-1 a J o v a n o v i č a na ministra za notranje posle PVibičeviča o nepravilnem ravnanju kotarskega načelnika v Leskovcu in interpelacija poslanca Frana Piškana ministra za trgovino o pomanjkanju kož in o visokih cenah. Poslanec G j o r g j e v i č stavi na ministra za notranje posle vprašanje glede ponovnega razpisa volitev za kotar Bitolj. Minister Pribi-čevič odgovarja, da ministrstvo od narodnega predstavništva ni bilo službeno obveščeno, da so bile volitve razveljavljene. Zato ni moglo odrediti novih volitev. Poslanec R i b a r a c stavi na ministra za notranje posle Pribičeviča vprašanje o tiskarni, ki jo je okopa-torska oblast v Belgradu ob svojem begu prodala nekemu Belgrajčanu. Ko sp bile stavljene še nekatere kratke interpelacije, vpraša posl. Z1 a t i č ministra za vojno Hadži-č a , kdo da je ukazal orožnikom, da so ob demonstracijah na dijaštvo streljali. Enako vprašanje stavi tudi poslanec Š e g v i č, ki vpraša potem še posebej radi aretacije dijaka Čopiča. Poslanec Zlati# meni, da je vojni minister za vse to odgovoren. »Vojni minister protestira proti -»tremu tonu ter opozgrja. da ni mo- gel odrediti da se izpuste aretirani dijaki iz zapora. Posl. Z1 a t i č odgovarja, da ni nameraval nikogar žaliti, a se noče opravičevati. Minister za notranja dela Pribi č e v i č omenja, da vprašanje ne spada na njegov naslov. Kar se pa tiče aretacije dijaka Čopiča, je bil ta zaprt že v Rusiji kot ujetnik, kjer je Siril med,, vojaki defetistišno propagando. Čopič se je vrnil v našo državo kot boljševiški agitator. Nato odredi predsednik kratek odmor. Po odmoru se preide na 1. točko dnevnega reda: razpravo zakona o narodnih šolah. Minister za prosveto priporoča, da se zakonski načrt sprejme. Izraža hvaležnost učiteljstva, ki ga je treba podpirati. Njegov govor je bil burno odobravan. Besedo dobi na to poslanec Pavi či č, ki govori o učiteljih v novih krajih, kateri so mnogo prispevali k našemu ujedinjenju. PosL Dragič (radikalec) predočuje stanje učiteljstva v Srbiji in zahteva pomoči. Glasoval bode za predlog. Posl. dr. Aleksič (nac.) želi, da se raztegne zakon na vso kraljevino in priporoča zakon, ki dvigne učiteljstvo na višino, kakršno zasluži Posl. Petrovič (rad.) izjavlja, da bo glasoval za predlog. Posl. M i t a K1 i c i n izjavlja v imenu Radikalnega kluba, da bo glasoval za predlog. On je za to, da se raztegne zakon na področje vse kraljevine. Poslanec Banič in Pete-J a n Izjavljata v Imenu svojih klubov, da bosta kluba glasovala za predlog. Nato se preide na glasovanje. Za predlog je glasovalo 158 poslancev. Predsednik zaključi sejo in določi drugo na Jutri. Komunistična stranka v Švici. LDU. Curih, 22. (DunKU. — Zakasnelo.) švicarska brzojavna agentura javlja, da se je v mestu usta novila komunistična stranka. Vsak sodrug komunistične stranke mora takoj izstopiti iz socijalno - demo kratske stranke. Njihov cilj Je ustanovitev heltetske sovjetske republike. Izjava monakovske soc.-demokratske stranke. LDU. Monakovo, 22. (DunKU. — Zakasnelo.) Izvrševalni odbor soci-jalno-demokratske stranke v Mona-kovem je po daljši debati sprejel resolucijo. v kateri izjavlja, da ostane pri načelih erfurtskega programa. Nadalje izvaja resolucija, da se stranka iznova priznava k principom demokracije, zavrača vsako obliko sovjetske diktature ter pričakuje od države in od deželne vlade politiko sprave in stvarjajočega dela, ki naj vsem sonarodnjakom pomaga v okviru možnosti preko sedanje besede. Nadalje zahteva stranka v tej resoluciji takojšnjo odpravo smrtne kazni, odpravo prekega soda ter čimprejšnjo in kar najobsežnejšo amnestijo za čisto politične pregrehe vseh onih, ki so se udeleževali upora, ne da bi bili njegovi voditelji. Slovensko gledališče v Mariboru. Veliko se Je zadnje čase govorilo o tej temi po vseh mariborskih kavarnah, gostilnah Itd. — Govori se Se vedno, a stori se ničesar. Vse se meni, debatira, filozofira, le kompetentni krogi se v svoji malomarnosti ne zganejo. Nje to nič ne briga. — Kaj jim mar umetnost, ugled mesta Itd.? Kdor si hoče izmučiti svoja uSesa In zapraviti še slednji umetniški čut, ta naj gre v »Narodni dom“ gledat sobotne, oz. nedeljske diletante. 2e stari Rimljani, stari Grki so bili v tem oziru tisočkrat naprednejši od nas. Pa pojdite danes pogledat po svetu! Pojdite k toliko zaničevanim in obrekovanim bolj-ševikom v „nazadnjaško“ Rusijo in videli bodete tam čudesa v tem oziru. Neverjetno je, koliko žrtvujejo Rusi danes za dramatično umetnost. Pojdite tudi pogledat drugam! Malo mestece, pa se v njem lahko sleherni dan zabavate pri krasni operi, šaljivi opereti, ginljivi drami, lepem koncertu. Te institucije mora vzdrževati država. To je njena sveta dolžnost, ker naloga države ni samo, nalagati državljanom dolžnosti, dati pa jim ničesar. Dolžnost vladnih krogov je. da se vsaj malo zanimajo za procvit umetnosti in v takem mestu, kakor je Maribor, še nrav oosebno. čas hiti in če hočemo s prihodnjo sezono pokazati, da znajo tudi Slovenci gojiti lepo umetnost, treba iti že takoj zdai na delo, dokler ni že popolnoma prepozno in dokler niso naše najboljše moči angažirane že kje drugje. Ravno v Mariboru, tako-rekoč na mejniku, ne smemo uganjati šarlatantstva in moramo pokazati nekaj kar mogoče popolnega na tem polju — sicer nam bodo Nemci po pravici očitali, da znamo le razdirati, kričati, razgrajati — piti — itd. a — vstvarjati ne! Na delo torej, merodajni faktorji oc1 vlade in tudi vi, od tukajšnjega dramatičnga društva, če imate kaj čuta za to! Pokličite strokovnjake, katerih, kakor vem, nam ne manjka, pokličite jih brzo, dokler vam ne uidejo drugam — posvefufte se ž njimi, zdelajte hitro temeljile načrte — proračune, pozovite vlado na subvencijo — saj ona mora sodelovati in pričnite v najkrajšem času s pripravami — in nastavljanjem umetnikov. Zadnji čas je, torej — hitite! Dnevne vesti. Mirovna komisija v Parizu je razposlala vsem prijateljskim na: rodom in tudi merodajnim krogom v Italiji jako stvarno spomenico, v kateri se opisuje položaj našega naroda vsled sklepov pariške konference ter tozadevnega neizprosnega italijanskega imperijalizma. Spomenica opisuje težnje in borbe našega ljudstva ter vse zle posledice, ki jih utegne imeti krivični sklep pariške konference o usodi slovenskega ljudstva z ozirom na prijateljske od-nošaje z vsemi našimi sosednimi narodi. Spomenica se postavlja v glavnem na stališče samoodločevanja narodov. Od slovenskih politikov so spomenico podpisali: Škof Bonaventura Jeglič, dr. Gustav Gregorin. Ivan Knez. predsednik trgovske zbornice; v Ljubljani, dr. Karol Triller in Rudolf Golouh kot predsednik Socialne Matice. Predsedstvo deželne vlade za Slovenilo opozarja vse stranke, katere imajo ustmeno ali pismeno‘Opraviti z deželno vlado v stvareh, ki se tičejo agrarne reforme, da je že pred enim mesecem ustanovljeno popolnoma samostalno poverjeništvo za agrarno reformo, katero deluje na Turjaškem trgu št. 3. II. nadstropje pod vodstvom poverjenika za agrarno reformo v Sloveniji, gospoda dr. Friderika Lukana. Do sedaj so prišle skoraj vse vloge na predsedstvo deželne vlade in to jih je moralo službenim potom odstopati kompetentnemu poverjeništvu, kar pomeni zamudo časa za deželno vls|do, kakot tudi ovira hitro rešitev 'nujnih zadev. Enako velja za ustmene informacije pri deželni vladi. Stranke sc vabijo, da se v vseh zadevah, ki se odnosijo na agrarno reformo in spadajo v nje delokrog ustmeno in pismeno direktnim potom obračajo na omenjeno poverjeništvo. Petrolej za Celje. Od pristojne strani se nam poroča, da je došla velika množina petroleja. Kmalu sledi še večja dobava. tako da bo tozadevni potrebi za dalj časa popolnoma zadoščeno. Nadrobno razpečavanje petroleja ne bo v nobenem oziru vezano, temveč se bo vršilo potom proste razprodaje po trgovcih. Za nadrobno prodajo neposredno porabnikom so oblastveno določene sledeče cene: a) pr! vagonski oddaji znaša cena za zaboi, ki Obsega dve ročki po 15 kg netto 178 K; b) pri dobavi posameznih zabojev trgovcem znaša cena zaboju 180 K; c) trgovec sme prodajati zaboj konzumentom po 190 K, odnosno kilogram po 6 K 40 vin., odnosno liter po 5 K 40 vin. Vsem občinam, aprovizačnim pododborom itd. je strogo naročeno, da nemudoma uradno razglase zgorajšnje cene za nadrobno razprodajo petroleja, ter da brezobzirno nadzirajo, da se te cene ne bodo prekoračile. Istotako imajo nalog strogo nadzirati, da se petrolej ne bode iztihotapljal preko demarkacijskih črt ali na Hrvaško. Trgovci, ki se ne bi držali predpisanih cen, se bodo strrgo kaznovali. Drobno. -— Poštni avtomobili, »Jugoslovanski Ekonomista« poroča: Za poštni in telegrafski promet v Belgradu it: drugih mestih bo nabavilo ministrstvo avtomobile. Ti avtomobili bodo služili za prevoz zavitkov, peštrih depeš, pisem, izplačilo brzojavnih nakaznic. — Parobrodni promet oa Donavi, Savi in Dravi se poveča. Največ zaradi velikega prometa potnikov. Razen tega se uvede trgovski promet z blagom na celi progi. Nad-zomištvo bodo izvrševali častniki naše vojne mornarice. Vsak, tudi najmanjši nered bo primerno kaznovan. Uredilo se bo razne urade za pristanišča parobrodov in za vkrcavanje ir. izkrcavanje potnikov in blaga. — Občni zbor društva za vzdrževanje Elizabetne otroške bolnice v Ljubljani, se vrši v petek, dne 4. julija 1919. ob pol 18. uri popoldne v društvenem poslopju v Streliški ulici št. 15. Člani so naprošeni, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno — »Zastava«, glasilo svobodomislecev v Splitu je bila ustavljena za mesec dni. — Umor in ne samomor. Včeraj so našli v zaprtem stanovanju na Selu št. 50 z razbito glavo obešeno Frančiško Šušteršič, 35 let stara delavka. Sosedji so jo pogrešali že okoli 14 dni. Njen mož Josip Šušteršič, kateri je živel z umorjeno v icepini je od 16. junija radi tatvine v zaporu. Preiskava bo dognala, kdo je morilec. — Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 15. junija do 21. junija 1919. Novorojencev je bilo 5, umrlo pa jih je 26; in sicer 15 domačinov in 11 tujcev. Za Jetiko 10, za nezgode 3, zn samomorom 1, za različnimi boleznimi 12. Za infekciJo7,nimi boleznimi so oboleli: za Škrlatico 1. Važno kulturno vprašanje. Mladina, ti budiš nam upe zlate. srce nam dvigajo pogledi nate. A. Medved. Olavna moč vsake države tiči v razsodni masi njenega prebivalstva. Naj ima država še tako neugodno politično lego, če je masa njenega prebivalstva razsodna, se ji ni treba bati za obstoj; nasprotno pa ima dr žava lahko najboljše strategične meje, kljub temu je njen obstoj negotov, če je masa njenega prebivalstva nerazsodna. Resnico naših besedi izpričuje zgodovina vseh časov, vseh narodov;, izpričujejo pa jo tudi genijalni možje, med katerimi ni eden izmed zadnjih naš veliki romar. Važno kulturno vprašanje je torej, katerim potem se da maso naroda privesti še najlažje do one stopinje razsodnosti, ki smo jo omenili zgoraj. ~~- Da Je moderno urejeno šolstvo eden izmed glavnih tozadevnih čini teljev, o tem ne dvomi nihče. Nihče pa tudi ne more trditi, da vzmore šolstvo samo vse, pa naj bo urejeno isto še tako moderno: potrebno je torej poleg šolskega tudi izvenšol-sko delo. Vprašanje o tozadevnem izvenšolskem delu pa je tako obširno, da ga ni mogoče obdelati v tako tesnem spisu, nego smo si ga občr-tali: in zaraditega smo izbrali izmed važnega samo del tega, t. j. knjižnico, literaturo in čitalnico za mladino. Ker nam je konzervativni dun mase našega naroda znan. zaraditega v odrastli zarod' nimamo velikega zaupanja; vse naše upanje stavimo na našo mladino: in zaraditega smo se odločili, da rešimo del obsežnega kulturnega vprašanja sa mo v to smer. Kadar govorimo o knjižnicah za mladino, imamo navadno v mislil! šolarske knjižnice. Poznamo jih precej, a med temi nobene, ki bi ustrezala modernim zahtevam, t. j. duhu časa. Ko mislimo na duha časa je nam v mislih vsebina del. Ki polnijo v lepem redu lepe omare. In res; lepi red in lepe omare, to je pri nas dosedaj še najlepše pri vseh šo-larskih knjižnicah. Kar pa se tiče vsebine del, bomo morali vzeti v r'<-ko vsai rešeto, če ne že sito. Vemo. da je omenil to že nekteri kritik, a noben kritik nam še ni povedal, kako si misli tozadevno čiščenje. Tudi mi se zavedamo dejstva, da čiščenje šolarskih knjižnic ne bo lahko delo. Zdi pa se nam. da je potrebno, in da je čas ugoden, da začnemo s tozadevnim delom takoj. Kdor hoče to in ono očistiti, mora najprej vedeti. kaj mu je čistiti t. j. črez snov čiščenje mora imet' natančen pregled. Takega pa bomo imeli šele tedaj, ko izpoznamo vsa dela, ki nolnilo šolarske knjižnice po Sloveniji. Menimo namreč, da moramo dobiti najprej iz vseh šol Slovenije natančne in popolne seznam-ke vseh del, ki so se tekom dolge dobe nakopičila po naših šolarskih knjižnicah. Iz teh seznamkov pa bi se dal brez velikega truda sestaviti glavni seznamek, t. j. izvleček Iz vseh zgoraj omenjenih seznamkov Da bo sestava glavnega seznamka tim lažja, bi bilo priporočati, da se izdelajo posamezni seznamki v abecednem redu; in sicer brez ozira na vsebino posameznih del. V abecednem redu pa bi se naj izdelalo tud( glavni Sč^namek. Ko bi imeli tega, pa bi se moralo določiti mesto centrale, kamor bi se naj poslalo — za cas uporabe — po en izvod vsakega dela. V ravnokar omenjeni centrali pa bi morala delovati veččlenska knjižnična komisija; zakaj zahtevamo veččlensko komisijo, bomo povedali pozneje. Ko bi dospela vsa dela v centralo, bi jih morala knjižnična komisija sigurirati in urediti v abecednem redu. Zdaj pa bi sledilo urejevanje del po strokah, t. j. v lepo« slovna, zgodovinska, zemljepisna, prirodopisna, naravoslovna, strokovna in različna; med zadnja vrstimo »osebno časopise za mladine in pa dela s sploh mešamo vsebino. Torej, iz ravnokar omenjene ureditve del po strokah, 'je razvidna upravičenost naše zahteve po več-členski knjižnični komisiji. Zdi se, da nam ni treba omenjati še posebej, in utemeljevati na dolgo in široko, da bi morali sedeti v ti knjižnični komisiji samo taki ljudje, ki poznajo otroški duh, in ki vedo, kam plove moderna smer mladinske književnosti. Le taka knjižnična komisija ls nam porok, da nam iz skladovnice knjig sestavi knjižnico, ki bo odgovarjala vsem modernim zahtevam, t j. duhu časa, in bi bile vzor vsem drugim, t. j. po nienem vzorcu bi se naj uredile pozneje vse šolarska knjižnice po Sloveniji. Ume se. da bo to delo knjižnične komisije naporno, in da niti misliti ne smemo na to, da bi mogla poleg tega dela zmagovati še kako drugo; in zaraditega je pogoj, brez katerega ne bo dobrega uspelia, ta, da se člane knjižnične komisije, za čas-tozadevnega dela oprosti vsakega drugega dela. in se ji da na razpr>. lago vse, kar bi rabila za svoje delo. Stroškov, ki bi iz tega nastali državi, se ne smemo zbati; zakaj pomisliti moramo, da se gre za rešitev enega izmed najvažnejših kulturnih vprašanj, t. j. za povzdigo masine razsodnosti, iz katere črpa svojo glavno moč vsaka moderna, v resnici kulturna država. Objektivna kritika je dar božil. Komur ni dan že z rojstvom, si ga ne bo pridobil s študiranjem; a s tem še nismo rekli, da si na s študiranjem ne more izpopolniti. In samo v to smer naj veljajo naše sledeče opombe. Ob čiščenju leposlovnih del, bo moralo iz šolskih knjižnic vse, kar diši že od daleč po moralizovanju in umetnem simbolizmu. Zgodovinska dela naj izmečejo iz sebe vse, kar diši po malikovanju, laži in hinavščini. Zemljepisna dela naj izločijo vse. kar je napisanega v maniri suhoparnega naštevanja in nezmisel-nega primerjavanja. V prirodopisnih in naravoslovnih delih je obilica trditev, ki so od znanstvenikov Že davno pokopane. Marsikaj je pokopanega že tudi iz strokovnega zna* nja kot takega; med tako strokovno znanje vrstimo sosebno risanje, telovadbo in ročna dela za dečke in deklice. In kar je v časopisih za mladino iri drugih raznovrstnih delih nabrano blago iz leposlovja, zgodovine. zemljepisja, prirodopisja, naravoslovja, in strokovnega znanja kot takega, se ume samoposebi, da velja za čiščenje časopisov za mladino in drugih raznovrstnih del vse. kar smo povedali ob posameznih tozadevnih panogah že zgoraj. In kaj nam ostane? — Malo, prav malo! ... Toda, to naj nas ne straši; zakaj ljubši nam mora biti tenak kos črnega kruha, nego še tako ogromen hlebec samih plev. Da nas ne bo ta in oni umel r.h> pačno, moramo omeniti že na tern mestu, da z ozirom na čiščenje nismo zagrizeni puristi, in da nikakor ne trdimo, da mora, zaradi te in one plevice, vse delo v koš. Marsikje se bo dalo pleve odstraniti, in ostalo nam bo še dokaj klenega zrnja. Menimo namreč, da bi se naj vse dobra blago predelalo; sosebno bi to priporočali tuintam v jezikovnem oziru. Dolžnost države pa bi bila, da bi tako delo dostojno nagradila in tud* sama založila, če bi se ne moglo dobiti založnika običajnim potem; o čemer pa niti' izdaleka ne dvomimo. Ob spominu na to nam prihaja v misel, da bi ne bilo prav nič napačnega, če bi državna založba šolskih knjig — ki jo v doglednem času gotovo dobimo — prevzela v svojo zalogo tudi dela, ki so izposobna za to, da res obogate dragocen zaklad Šolarskih knjižnic. Saj država bi prt tem ne riskirala ničesar; zakaj dobra dela bi si itak rada nabavila vsaka šola v tolikih izvodih, kolikor jih rabi, z ozirom na razmerje čita-joče mladine na dotični šoli. No, pa recimo, da bi morala država v tem ozitu tuintam tudi kaj riskirati. Ah W bil tak riziko državi res v škodo? Nikakor; zakai sadovi, ki jih dobro delo mora obroditi, bi bili državi itak samo v korist. (Nadaljevanje prih.) Prve knjige ^venskih pisateljev in pesnikov v Braillovem črkopisu za , slepe. Knjige sp razstavljene te dni po Pbjjanskih knjigarnah in uredni-ptvih, ki so kot založništvu poleg avtorjev samih dovolila pretisk sloven-f1(111 knjig, založenih v črnem tisku “> pri tvrdki Bonač, ki je prevzela vezavo. Napisale so jih naše žene, ® so se udeležile lanskega tečaja za Pnucitev čitanja in pisanja po Brail-Lani započeta akcija, ustanovi-Prve slovenske knjižnice za «epce se je vrlo obnesla s pomočjo nas|Ka ženstva. Stara avstrijska vlada tudi temu jp^ekoljubnemu in kulturnemu podjetju ni prizanesla, odredila je razna ™f!ubna poizvedovanja ter obdolži voditeljico tečaja in knjižničar-te nove knjižnice, gospo profeso-ico Minko Skabernetovo, kot širite-J*co »skrivne« pisave, veleizdajstva. Uspeh preiskave je bila — bla-jnaza bivšega deželnega predsednica Attemsa, ki je iskal in tudi asel priliko pokazati vsemu svetu, le avstrijski grof, ki ne pozna ali jj? noče poznati slovenskih in sploš-»n kulturnih sredstev. Nova slovenja kulturna naprava je bila avstrij-vladi zaradi svojega slovenskemu '^yora nevšečna. Zaman jo je pokusila udušiti v kali: kljub tej goni' '»i vseiri težavam, ki Jih je delala eniška avstrijska vlada, se je posre-I? praviti težavno delo v pravi tir, aKo (ja je po preteku enega leta J^°ncana dobra tretjina prvega nameravanega dela po zaslugi našega marljivega in požrtvovalnega ženeva, predvsem pa vsled neumornega in nesebičnega delovanja g. profesorice Skabern6tove. Rastavljene knjige so sami rokopisi. Vsak, ki hoče pisati knjige, se mora učiti poprej čitanja in pisanja Po Braillovi metodi. Skrb za prosveto le tudi med slepci zelo napredovala. Ni jim zadostovalo, da jim je čital videc glasno iz kake knjige. Oni so hoteli bit! neodvisni, hoteli so citati sami knji-Ke, pisane s črkami, ki jih oni najlaže zaznavajo ,to so črke sestavljene iz izbočenih pik. Ker si slepci ne napravljajo zasebnih knjižnic, jim rabijo le javne Knjižnice. Številna izdaja je torej Izključena. Zato se navadno knjige ne “Skajo. Ako pa gre za šolske knjige vi Pa za Mige, ki jih mora imeti 'Sak slepec, tedaj se založe v tisku. Temelj naši novi knjižnici hoče Postaviti naše -ženstvo s sto najpopularnejšimi slovenskimi deli helenistične, nabožne in poučne vsebine. . Seznam leposlovnih del je po sKrbnem pretehtanju določil g. procesor Anton Funtek. Oziral se je na one slovenske spise, ki najbolj prijajo duši našega slovenskega kmeta Pj obrtnika, in upošteval dosedanjo y nadaljno izobrazbo naših slepcev, r? izbiranje potrebnih naukov o go-E^stvuje prehitel g. Lah, tajnik kmetijske družbe, na pomoč. O. Hu- ^ nadzornik, je kot vešč sadjar pregledal v njegovo stroko spadajoča dela. Zastopana so torej tudi ona dela v knjižnici, za katere se utegne zanimati slepi kmetovalec kot gospodar. Gospod procesor dr. Alojzij Mrhar je izbiral z največjo natančnostjo nabožno berilo, ki naj blaži in povzdiguje slepcevo dušo. Gospod profesor Pečjak je preuredil svoj molitvenik za može in mladeniče v molitvenik za slepe vojake. Gospodje avtorji in založniki, ki so založili posamezna'slovenska de-ja v črnem tisku, so dovolili brezpla-Cen pretisk knjig v Braillov črkopis, Za prepisovanje vseh slovenski!; del, oziroma napisovanje rokopisov Se ie preskrbelo 450 kg in poleg te-še 1600 pol primernega ovojnega Papirja in poravnalo stroške za to iz sklada, ki ga je podarila javnost v Ja namen. Vezavo knjig je izdelala ^v lično in točno tvrdka Bonač. * Lepega kulturnega dela, pomno-evanja slovenskih knjig z rokopisi *a slepce, bi se lahko udeležila vsaka izobražena žena, ki razpolaga z nekoliko prostim časom. Ako bi žrt-L°vala^ le po eno uro svojega pro- časa °a dan za to delo, napiti'* ^ do 12 knjig na leto. Tolike ožttvovalnosti pa niti ne bi bilo po-eJ)a! Zeh lepo bi pa bilo. ako bi sal a izobražena Slovenka prevzel;'. «■&] en rokopis. Tudi mladeničem * istalo tako delo. Drugod so oglasili za pretisk tudi uradnik!. ki žive v pokoju. Prepisovanje na tak način jim je bilo v lepo zabavo. Knjižnica bi hitro obogatela na itevilu knjig, kar bi bilo v posebno corist učeči se slepi deci, ki pride etošnjo jesen iz tujine v slovensko domovino, v Ljubljano, kjer se otvo-ri novo kulturno torišče, šola za slepe. x Doslej so delovale pri knjižnici t največjo vnemo in požrtvovalnostjo gospa Marjanca Lindtnerjeva, Zofija Peterlinova, Meta dr. Meglerjev* ter gospodične Anica, Ivanka in Minka Jeglič, Slava Milavec, Darinka pl. Trnkoczy, Albina Suverjeva, Ana, Melanija, Mimi in Palmira Fajdiga, Ivica Rupnik, Franja Lunder, Anica Lebar, Josipina in Pavla Černe, Adela Planinec, Božena Čertnak, Fini Hribernik, Anica Jeral, Ivanka Kalin, Olga Knez, Danica Lederha-sova, Jožica Likozar, Alfonza Lindtner, Marija Markizeti, Maca Matko^ vič, Minka Pavlin, Tonica Pavlin, Vladimira Perhavc, Pavla Petelin, Vera Petrič, Slavica Vencajz. Oddale so že svoje spisane knjige njihovemu lepemu namenu. Kar jih je pregledanih in vezanih, so izpostavljene v izložbenih oknih. Konstituira! se Je med imenovanimi še poseben odsek, ki se peča s pregledovanjem in popravljanjem izgotovljenih rokopisov, članice tega odseka so: gospa Marjanca Lindtnerjeva, ki je z neumorno vztrajnostjo izdelala tudi napise v Braillu na platnicah in hrbtih knjig ter gospa Zofija Peterlin in gospodična Lundrova, Milavčeva, Petričeva. Planinčeva in Perhavčeva. Financijelna stran knjižnice Je bila v oskrbi drugega odseka, kateremu je načelovala gospa dr. Majaronova in gospa Meta dr. Meglerje-va roj. Pollak z gospodičnami Ivanko in Anko Jeglič, Danico Skale In g. Krekovo. Nabirale so lani z lepim uspehom prispevke za knjižnico v javnosti in tudi v tečaju, ki se Je priredil za priučitev čitanja in pisanja po Braiilu. Iz stranke. Politična šola v Trbovljah se vrši v soboto ob 4. url popoldne. Strankarski boj in strokovne organizacije. Meščanski krščansko-socijalna ln narodna socijalna organizacija sta začeli ostuden boj proti našemu organiziranemu delavstvo. Namen Je razcep med delavstvom. Naše strokovne organizacije se v ta boj ne bodo mnogo spuščale, ker je ostuden in le navadna meščanska intrigacija med delavstvom. Pustimo te podrepne kričače in sluge naše buržoazije pri miru in delajmo rajši v organizacijah za delavsko solidarnost, za zbujenje proletarske zavesti in za izboljšanje položaja delavstva. Posvetimo se temu delu in ljudstvo bo izpoznalo naše resno stremljenje in videlo naše delo. Lovski psi in peski meščanskih strank, pa naj blevskajo _ kolikor jim drago. Prenizkotno bi bilo, da bi se delavstvo spuščalo v boj s takimi elementi predaleč in s tem zanemarjalo svoje naloge. Sodrugi, hodimo po tej poti odslej 1 Strokovno gibanje. Seia kovinarjev se vrši danes ob 6. uri zvečer v Mahrovi hiši, soba »Socijalne Matice«. Važno. Polnoštevilna udeležba. Strokovna komisija za Slovenijo se je v sredo na svoji seji konstituirala naslednje: predsednik J. Mlinar, namestnik V. Zorč, tajnik J. Peteian, vodja zapisnika Skobi, blagajnik J. Tokan. Strokovna komisija bo imela po dvakrat na mesec sejo, po potrebi še večkrat. V sosvet za sociiaino zakonodajo pri ministrstvu za socijalno skrb v Belgradu je strokovna komisija delegirala tajnika okrajne bolniške bla gajne ljubljanske sodr. Ivana Kocmurja. Iz Slovenije. Šmartno-Litifa. Na ponoviški grajščini se je nedavno vršila prosta prodaja sena. Tudi več siromašnih kočarjev se le napotilo tja, da bi si nabavili malo krme za živino. G. nadzornik graj-ščine pa je vsakega vprašal, kaj le in kje dela. Ker jih Je bilo več takih, ki delajo v predilnici oziroma v topilnici, jih je nadzornik vse zavrnil, češ. pojdite s? kupit seno v tovarnah, kjer delate. — No, da! Zdi se nam, da g. nadzornik ni pomislil na to, da če b: mi v tovarnah izdelovali sen:-, da hi on potem ne mogel biti več za nadzornika in da tudi ne bi moge: več prodajati sena. Sicer pa je tudi drugače značilna njegova izjava. Naš denar je morda manj vreden. Celje. Ker je treba, da ima vsak delodajalec svoje delavce bolniško zavarovane, zato sporočamo tole: Tu se nahaja neki bogatin C., ki je šele med vojno obogatel. Sedaj pravijo, da je celo milijonar. Med vojno so mu delali delavci, ki so bili od vojaške oblasti k njemu komandiram. Plačeval jih je zelo slabo. Ali svojih delavcev ni niti bolniško zavaroval. Tako se je zgodilo, da je moral nek delavec, ki se je vsekal v nogo, celih šest tednov ležati doma brez podpore in zdravniške pomoči. Dobro in prav bi bilo, da bi davčna oblast take bogataše pošteno obdavčila, ker že pri drugih, ki si s svojo roko služijo kruh, to tako prerada stori. Saj bogataši ne potrebujejo raznih graščin in drugega enakega luksusa. Vestnik „Svobodea. Izlet v Kamnik, se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. Izletniki ki se udeleže izleta, naj se zbero ob 7. uri zjutraj, na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški. Prihod v Kamnik ob 9. uri dopoldan. Nato se vrši skupno s kamniškimi sodrugi izlet na Stari grad in v okolico mesta. Popoldan se vrši veselica pri Rodetu, s sodelovanjen’ pevskega zbora »Svobode« in prosta zabava. Odhod iz Kamnika ob 9 url zvečer. Sodrugi, sodružice. udeležite se izleta, da se enkrat med seboj spoznavamo! Dramatična vaja se vrši v soboto, dne 28. t. m. ob 8. url zvečer. Kdor ima veselje do dramatike, naj se takoj priglasi v tajništvu »Svobode«. Pevske vaje se vršijo vsaki torek in petek ob 8. uri zvečer. Pevci, ki niso pri drugih pevskih zborih, naj se udeleže pevskih vaj. Jesenice. Društveni sestanki »Svobode« so vsaki četrtek v društveni sobi v (bivši nemški šoli). Pevske vaie so vsak torek in petek. Sprejemajo se novi pevci. Kultura. Spored IV. produkcije gojencev »Glasbene Matice« v soboto, 28. Junija 1919. Začetek ob po! 8. uri. 1. a) Bertkiewiez: Au clair de la lune. b) Chopin: Valček v E-molu. Na klavir igra gdč. Božena Dekleva. Sola gdč. D. Koblerjeve, VIII. r. 2. a) Dr. Goj-mir Krek: Ali veš? b) Dr. Gojmir Krek: Predsmrtnica. c) Anton Lajovic: Cveti, cveti rožica, c) Anton Lajovic: Kaj bi le gledal. Pesmi poje gospa Cenka dr. Cepudrova. Sola g. M. Hubada, V. r. 3. Smetana: Iz moje domovine. Na gosli svita g. Dušan Franko. Šola g. J. Vedrala, V. r. 4. a) Dr. B. Ipavic: Menih, b) J. Pavčič: Dedek Samonog. Pesmi poje g. Matija Golobič. Sola g. M. Hubada, III. r. 5. a) Dvorak: Pri gre-du junaka, b) Dvofak: Furiant. Na klavir igra gdč. Marija Finžgar. Šola gdč. J. Chlumecke, VIII. r. 6. Ch. Beriot: Koncert, st. 9., I. stavek. Na gosli svira gdč. Minka Koprivec. Sola g. J. Vedrala, VI. r. 7. V. Novak: Gorska balada. Poje gospa Cenka dr. Cepudrova. Sola g. M. Hubada, V. r. 8. a) Raff: La filense. b) Rahmaninov: Pochinelle. Na klavir igra gdč. Dragica Dekleva. Sola gdč. D. Koblerjeve, VIII. r. 9. Dvorak: Ciganske pesmi. Poje gdc. Mila Počivalnik. Šola g. M. Hubada, VI r. 10. a) Fr. Gerbič: Gondolirjeva pesem. Poje II. in III. letnik mladinskega petja, b) A. Rubinstein: Popotnikova pesem, c) H. volarič: Slovenskim mladenkam. Poje L II. in III. letnik. Mladinski zbor. Šola gdč. Jelice Sadarjeve. 11. V proslavo godu Njega Veličanstva kralja Petra poje mladinski zbor Narodne himne. Izpred sodišča. Lažiboljševik obtožen ropa. Včeraj dopoldan se je zagovarjal l)red ljubljansko poroto Miha Zabret, rojen 12. decembra 1874. leta v Mengšu. Koncem marca 1.1. so izročili orožniki podžupanu Ivanu Levcu v Mengšu v varstvo 4 zaplenjene vole. Dne 6. aprila ob 10. zvečer pa je Zabret s silo vlomil vrata na dvorišče in prišel v hlev, Proti hlapcu Janezu Koncilju je rekel, da Je prišel po enega zaplenjenega vola. da ga pobije. Koncilja se je branil in dejal, da ga ne sme dati, nakar mu Je Zabret rekel: »Ne poznaš »boljševi-kov«, ali bi rad smrt ►štoru?« Koncilja se ga ie zbal, ker je bil Zabret vinjen, in v pijanosti se ie že veliko- krat pretepel, kar ni bilo nikdar bre<. posledic. Zabret je nato odpeljal vola. Vsled takojšnjega obvestila orož-ništva so Zabreta še isti večer prijeli in vola izročili Levcu v nadajnje varstvo. Ko so ga aretirali se ie izdal za generala »boliševikov*. Obtoženec je bil 20 mesecev v ruskem ujetništvu, kjer je preživel vse ruske notranje preobrate. Ker ga je nekdo leta 1903. udaril s sekiro po glavi, je v pijanosti popolnoma brez razuma in obvladanja samega sebe. To se je izkazalo tudi pri razpravi, kjer se sploh ni mogel spominjat; natančno na ta dogodek. Če je pijan, popolnoma zbesni. Zabretov zagovornik dr. Voljaveu predlaga, da naj se ga duševno preišče po izvedencu. Toda senat Jc stavljeni predlog odklonil. Porotniki so stavljeno vprašanje, ali je Miha Zabret kriv hudodelstva ropa, soglasno zanikali in pritrdili soglasno krivdo hudodelstva tatvine. Nato je senat prisodil Mihi Zabretu dve leti težke ječe z enim trdim ležiščem vsaki mesec. Obtoženec je obsodbo mirno sprejel. Roparski napad. Včeraj popoldne se je zagovarjal pred ljubljansko poroto Janez Ogrizek, rojen 2. avgusta 1893. 1. v št. Janžu na Dravskem polju. Dne 15. marca je popival v gostilni pri TiS-lerju v družbi Erjavška, Mrva in Drobniča Alojzija, roj. 1896. 1. Drobnič in Ogrizek sta sklenila, da nekoga napadeta, da prideta tako dc denarja. Prišedši na glavni kolodvor, sta pričela razgovor z Janez Lukšetom, posestnikom iz okolice Novega Mesta. Lukše jima je rekel, da je hotel kupiti več blaga, a ga hi dobil. Nato ga pričneta pregovarjati, češ, da imata dobro blago samo po 12 K meter. Tako sta ga speljala do Kolinske tovarne. Tu sta ga napadla in mu odvzela denar in nahrbtnik. Na klice Lukšeta je takoj prihitela vojaška patrulja in aretirala bežečega Ogrizka. Nadalje je Ogrizek l. marca kupil v Mariboru od nekega neznanca konja za 600 K ter ga prodal za 2000 kron nekemu Dobčiču, a ta Harteriu za 6000 K. Ker je rekel Ogrizku prodajalec konja, da ga je ukradel nekje na ogrski meji, je vedoma sokriv na tatvini. Vsled tega je obdolžen tudi soudeležbe na tatvini. Sodnemu senatu je predsedoval predsednik dež. sodišča dr. Papež, obtožbo zastopal drž. pravdnik Be-žek, obtoženca zagovarjal dr. Haci. Z izpovedbo prič je obtoženec prišel v nekaka protislovja. Dr. Haci je obtoženca krepko zagovarjal in v svojem četrturnem govoru poudarjal, da so krive vojne okoliščine, ki so delovale na nezadostno vzgojene pogubno. Porotniki so na dva glavna stavljena jim vprašanja odgovorili na prvo glede krivde hudodelstva ropa enoglasno da, na drugo glede hudodelstva tatvine z 9 da, 3 ne. torej ne. Senat je nato obsodil Franc Ogri-zeka na t r i 1 e ta t e ž k e j e č e, poostrene s trdim ležiščem vsakega četrt leta. Obtoženec je kazen mirno sprejel. Obravnava se je končala ob pol F. uri zvečer. Odgovor na nemške protipredloge. (Konec.) Glede poravnave zahtev, tičočih se posameznih kategorij vojne škode, za katero odgovarja Nemčija, st more tekom dveh mesecev po uveljavljenju mirovne pogodbe skleniti dogovor. Na ta način se bo celokupna vsota denarnih obveznosti Nemčije natančno določila. Ako se pa v pravkar omenjenem roku ne doseže sporazum, stopi v veljavo določba, ki jo predvideva za ta primer mirovna pogodba. Aliirane in asociira ne države so skrbno proučile prošnjo nemške delegacije, naj se brez odlašanja pripusti Nemčija k zvezi narodov. Tej prošnji se ne more ugoditi. Nemška revolucija Je izbruhnila šele čisto ob koncu vojaških operacij na bojišču. Razen tega nimajo aliirane in asociirane države v rokah nobenega zanesljivega dokaza, da pomeni ta revolu-. cija trajno poboljšanje nemškega naroda. Pri današnjem razpoloženju mednarodne javnosti ni mogoče zahtevati od svobodnih narodov sveta, da se začno takoj družiti na temelju enakosti z onimi, radi katerih so prestali toliko gorja. Vsak poizkus takega prenagljenega zbliževanja b; zavlačeval, ne pa pospeševal ono pomirjenje duhov, katero si želimo vsi. Ako pa nemški narod dejan skl dokaže svojo- voljo, zadostiti nv-rovnim pogrnem, odreči sc za vedno oni aocresivni ooHtiki. ki mu ie odtu- jila ves svet ter povzročila vojno, in preroditi se v narod, s katerim bo mogoče živeti v dobrih sosedstveniii odnošajih, tedaj so aliirane in asociirane države poverjene, da se bo spomin na ta grozovita leta kmalu izbrisal in da bo v nedaleki bodočnosti mogoče, izpopolniti zvezo narodov s tein, da se vanjo pripusti Nemčija. Aliirane in asociirane države menijo, da odvisi srečna bodočnost od tesnega in prijateljskega sodelovanja vseh narodov pri reševanju mednarodnih vprašani in pri pospeševanju mednarodne blaginje. Pred vsem pa odvisi skorajšnji sprejem Nemčije v zvezo narodov od obnašanja nemškega naroda samega. — Obravnavajoč gospodarske določbe in še na nekaterih dru« gih mestih je nemška delegacija po« novila svoje pritožbe proti blokadi, ki jo izvajajo aliirane in asociirane države. Blokada je in je vedno bila zakonit in priznan način vojevanja in nje izvrševanje je bilo vedno v. skladu izpremenljivimi razmerami mednarodnega prometa. Aliirane In asociirane države so obdale Nemčijo z blokado, pri katere izvrševanju so se skrbno ozirale na določbe mednarodnega prava. Ako je bila blokada Nemčije izredno stroga, Ja bilo to pripisovati zločinskemu značaju vojne, ki jo je bila izzvala Nemčija, in pa barbarskim načinom nem'' škega vojevanja. V ostalem aliirane in asociirane države niso smatrala za potrebno, odgovoriti točko za točko na vse trditve nemške note. Dejstvo, da se nekaterih pripomb in ugovorov tu niti ne omenja, se ne sme razlagati tako, da Jih zavezniki upoštevajo ali sprejemajo, niti se ne sme pričakovati, da se bo o njih razpravljalo pozneje. H koncu čutijo aliirane in asociirane države potrebo, izjaviti jasno in nedvoumno, da je to pismo s priloženo spomenico njihova zadnja beseda. Proučile so nemške predloge in protipredloge z vso resnobo in pozornostjo ter so se na podlagi te preiskave odločile k marsikateri izpremembi, kater« praktična vrednost se bo pokazala zlasti pri izvršitvi mirovne pogodbe; temeljne poteze mirovne pog ubo morajo pa ostati neizpremenjem,. Mnenje aliiranih in asociiranih držav je, da ta pogodba ne predstavlja samo pravične ureditve položaja, nastalega vsled svetovne vojne, marveč da ustvarja tudi podlago, na kateri bodo mogli narodi Evrope živeti drug poleg drugega v prijateljstvu in enakopravnosti. Pogodba ustanavlja obenem organ, ki bo omogočal mirno razrešitev medna* rodnih problemov potem sporazum-ljenja, pa tudi modifikacijo te pogodbe same, kakor hitro bodo nova dejstva in nove razmere zahtevale iz-premembo ter prilagoditev novemu položaju. Razume se, da pogodba m istovetna z oprostitvijo krivca in od puščanjem dogodkov od leta 1914 do 1918, ker bi v tem primeru mir na njeni podlagi ne bil mir pravičnosti. Predstavlja pa odkritosrčen in dobro preudarjen poizkus . . (nečitljivo) . . poizkus, ki temelji na soglasnem prepričanju vlad in katerega podpira tud organizirano javno mnenje sveta. Radi tega se mora mirovna pogodba sprejeti ali odkloniti v obliki, kakršno ima danes. (Kratek stavek nečitljiv). — Ako izjavi nemška delegacija, da je pripravljena podpisati mirovno pogodbo v sedanji obliki in v določenem roku, se bo še isti dan ukrenilo vse potrebno za podpisan je miru v Versaillesu, Ako pa tega ne izjavi, potem predstavlja to pismo opozoritev (pre-avis), katero predvideva člen 2 konvencije z dne 16. februarja 1919, in o podaljšanju premirja, ki je bilo podpisano 11. novembra 1018 in že prej podaljšano na podlagi dogovorov z dne 13. decembra 1918 in 1"». januarja 1919. Vsled tega bo . . (nečitljivo) . . omenjenemu premirju, aliirane in asociirane države pa bodo ukrenile vse, kar smatrajo za potrebno, da udejstvijo svoje mirovne pogoje. , — Gospodarstvo. Narodna banka. Zakonski načrt o osnovanju naše narodne banke je že izdelan in ga sedaj obravnavata ministrstvi za finance in trgovino. Treba je le še, da ga nredloži ministrstvo za trgovino narodnemu predstavništvu v pretres. Rumunski petrolej za Nemškn Avstriio. Rumunija je sklenila v Avstrijo pogodbo za 6 milijonov petroleja. bencina in olja, ki ga bo dobavila Avstriji za lokomotive, .mii sestavne dele in vagone. Ritmunsko blago se zaračuni po uradnih nvsksi-n :>