Posaosjne Številko Navadne Din *75, ob nedeljah Dm 1*50. ji •TA30R- ir.iia « v«ah c*nnt rarven *>enc!;e io praznikov, ob 18. uri t datumom nas!dn;cfa t! n c ter stane fnenerno po pošti D 10-—, za itjo* »emstvo D tf>- —, dostavljen na dom j! D il*50, na izkaznice D 10*—v L »nserati pa dogovoru. w Naročji ne pri opravi »TABORA *, n MARIBOR, Jurčičeva ulica Štev. 4. Poštnima pltečana v mlmmi* .BOR Posamezne številke« Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO n oahsj« v Mari-boru, Jurčičeva ul. it. 4» L nad« ■tropje. Telefon intarurb it. 27ik UPRAVA «e nahaja v Jurčičevi aliei 5t 4» pritličje, desno. Telefon tL 21. •— SHS postnocekovnl račun ftev. 11-787. Na naročila brez denarja M »• Min, — Rokopisi ta n« vračaj*. Ufo: ISI. Maribor, torek 12. decembra 1922. Številka: 280. Neuspeh zemljorad- ničkega gibanja. Maribor, 10. decembra. i ^»nljoradnioka stranica, ki jo je vnost smatrala ra ognjišče novega CLalno-političnega gibanja v Jugosla-bi, preživlja skoraj tragično usodo. ^Jeue vrste se vedno bolj cepajo in nje-.6 politične energije se večinoma izrab-2*?°.*& osebne boje v stranki sami, Te i 3e bil izključen iz stranke znani Sanizator srbskega zadružništva g. ' ramovič, _ ki je zadnja leta dajal jep ora-d n iok emu gibanju smer in ide-V aT dni pred tem je bila izkjučena v?1 Pina hTv. intelektualcev (Milan j ^£3aP°vič, Dušan Grubič, R. Giunio, v in drugi), ljudje, ki so vstopili stranico z namenom, da jo organizi-J^° na podlagi nove socialnopolitične . jogije. Nedavno je bil iz stranko jjp^pčen tajnik Komadinič. To so zna-®n3a razkroja, ki ni samo taktičnega, Pak tudi idejnega značaja, u i?eml.ioradnički ideologi so si zamiš-DaB preosnovo družbe na ^ la&i novih smernic, ki so jih dolo-jA Povzeli iz sodobnega socializma, t. ečji ideolog kmečkega socializma *nani Amerikanec Henry George. . Tod vplivom njegovih spisov, zlasti .JpSe »Socialni problemi«, se je raz-!Uo v Nemčiji gibanje takozvanih bo-ePreformistov (A. Damaschlce), ki so ■11 •vDa ^^ču, d* i® jedro vseh soci-■pPib problemov v razdelitvi zemlje. .A^Prav je to posebna struja soei-®0kracije, ker si ta že od za-? ni bila, na jasnem glede vprašata s kmetske zemlje. Gibanje Za! . 0 bolj teoretično kot praktično, w> ni moglo prodreti v mase. Med ,, ipo se je začelo nekoliko živahnejše *j®30o gibanje, k čemur je največ pri-rPPiogla ruska revolucija. V Rusiji je ^stopala slično ideologijo stranka sojinih revolucijonarjev. Pod ruskim JPlivom so se tudi na zapadn pojavile agrarno-socialistične struje, bi so ken* *a P^dlngo »bodenreformizem« in jjj^binirale razne komunistične, amar-^ bone in druge ideje v novo sintezo. Povem gibanju so se našli (neprosto-najrazličnejši teoretiki od Ba-Zof 1 an Tolstoja do ameriškega filo-ia Jamesa. e°ro,^ri0 3® to gibanje lepo, ker dmAa. Plaviti nasproti tehnični, in-tu"ri'ls':i.kulturi mirno, globoko kul-an. v*si. Praktično pa se je socinlinma oprijelo mnogo lca ^ngov, katerim so bile idejo krin-Mtič-, "i01"-«?0 pokazalo v nekaterih ^ok-nV i • 0 kmečke države: Danska, * ja,L so pokazale, da. se da ^iaV Za lemečki napredek brez °Ši1r<;jLS^^unrio'aT>arhistienih teorij in so tii0 ‘no. ^-dele najboljšo pot. Revoilu-dal kmečki socializem je navla- žim v • r!-b’ kj®r .i® njegov voditelj llen biskij. V Jugoslaviji je razcep-i. V več vr_^ x_____ čevaV ve® Ktruj. Najmočnejša je Radi- dk iL?eljačka stranka, ki pa jo po kriv- 'frjU °WCbUIthA« Jvl ptl ,|V JiVllV- kila .0arJavesa voditelja že davno izgu- ,ie .^ejo »zemljoradničko« svežost in bj-tbu108 Eproibi krinka himratskib sepa-ki lovijo kmeta v gospodsko j "* 'w»uv tviijvia v V0 . • v srbskih pokra jinah je bilono-*- vbapjo najčistejše in naj izrazi te j- PO zaslugi M. Avramoviča, ki litji glavno os zemljoradniške po- tadv? družabno reformo v srni dr ,/!ništva. Od zeinl joradničlce stran V0(j^ vsi pričakovala inicijaitive in >5«; • Va kmečko rnzredno koncene- v M10 v \7 c*i___-__________ ^6se|°!V ^p^laviji. V Slovenijo je za-*•- «> gibanje dr. Novačan, ki pa jo 7^ a°koliko tednov uskočil v Radi->atj ,a, r> kjer je začel eksperimenti- Občinske volitve na Koroškem. r7TS.;i gccli o ippubliki tojni Sloveniji »Samostojna kme- m Nemei Jn nemškutarji glasovali za soeijajiste. Dravograd, 10. decembra. Pri bo e pomočjo nemških In nemšlčutar-današnjih obč. volitvah je od 146 glaso- skik glasov dobili 180 glasov (14 man-valo 128 volilcev. Socijalisična stranica datov), narodna gospodarska lista 36 podprta z nemškimi glasovi, je dobila glasov (3 mandate). 86 (6 mandatov), narodna gospodarska Črna, 10. dee. Pri današnjih volit-lista pa 42 glasov (3 mandate). vah so dobili soeijalisti 9, klorikalna Guštan j, 10. decembra. Soeijalisti lista 6 mandatov. . . Volilna vlada na vidiku. Odločitev v dveh do treh dneh. BoograS, TL dee.^ (Izv.) Včeraj pa, je opažati stremljenje po čim prej-dopoldne je sirrajel ministrski pi-edsed- šnjem izhodu iz sedanjega položaja. Od-nik demokratskega kluba g. Radoviča, ločitev pade v dveh ali treh dneh. ki vodi po odstopu predsednika Davi- Beograd, 1L dec. (Izv.) Tako v dovida_pcwle klube. Konteriral je ž njim demokratskih kakor radikalnih vrstah o politični situaciji. Pašič je izrazil avo- prevladuje mnenje, da je edini izhod iz je nezadovoljstvo s svojo sedanjo misijo, ker želi sam mesto koalicijske volilno vlado. Tudi je nezadovoljen z delovanjem sedanjo narodne skupščine ter bi jo rad razpustih To pa bi bilo mogoče le potom nove vladne krize. Tekom včerajšnjega dne je konferiral tudi z drugimi političnimi voditelji. Zagreb. 11. dee. (Izv.) »Novosti« poročajo o politični situaciji iz Beograda sledeče: Radikalci skušajo sedaj na vse mogoče načine izrabiti zadnjo debato v demokratskem klubu in položaj sedanje situacije v tem, da kroma po-" deli novi vladi značaj volilne vlade. Le na t« način se lahko računa s tem, da bo v parlamentu še pred razpustom sprejet uradniški, invalidski im agrarni zakon. Beograd, 11. dee. (Izv.) Desslgni-rami ministrski predsednik Pašič se je včeraj ves dan posvetoval z raznimi politiki, da. bi dobil jasno sliko o položaju v parlamentu ter da bi pripravil tla za. od krone mu poverjeno misijo. Predvčerajšnjem je opravil formalno- v klubu, ki ga je povzročil odstop pred- sti, nato pa je konferiral z voditelji o-sednika Davidoviča, V demokratskem nih skupin, ki zahtevajo revizijo usta-felnbu sprejeta resolucija jim je prema- ve. Včeraj se je posvetoval z voditelji lo jasna. Tudi je radikalcem kakor na- onih skupin, M stoje na stališču Vidov-lašč prišla še na pomoč brzojavka Hrv. danske ustave, ki pridejo pri sestavi Bloka Davidoviou. Zato pravijo radi- kabineta v poštev in ki naj bi v parla-kalci^da se sme pri bodoči sestavi vla- memtu odglasovale uradniški, invalidni de računati samo z onimi 40 člani de- ju agrarni zakon. Ker .pa zahteva jo ti mokratokega Muha, Id eo glasovali za zakoni za kritje novih izdatkov nove prelom pogajanj g Hrvatkim blokom in dohodke, se je včeraj posvetoval Pašič na podlagi toga novega ključa, naj bi z odličnimi osebami iz radikalnega klu-se razdelili mmiofemki portfelji v volil- ba, ali bi kazalo obenem s torni zakon:, m vladi. Toda vsi resni politiki tako v predložiti tudi nove davčno zakone V demokratskih kakor v radiikalnih w- pogovoru z Ljubo Jovanovičem, Krsto stah so nmenja, da tudi volilna vlada Miletičem, Lazar Markovičem In dnine more biti sestavljena drugače kakor gimi je dobil v ti«, da mora o tem odfo-sedamja koalicijska, ker bo le taka vla- čati Muh, ker so mnenja različna, d«, mogla izvršiti volitve. V splošnem tijska stranka sicer stoji na razrednem: kmečkem stališču, pa ee ne omamlja s ideologijami, marveč dela praktično in z danimi sredstvi za kmeta. Če uvažimo, da se je zemljoradničke stranke oklepala glorija bodočega a-grarno-socialističnega reformatorja Ju goslavije in če primerjamo s tem njen sedanji položaj, bomo spoznali ves neuspeli zemljoradničkega gibanja v naši državi. Zemljoradnikom se ni posrečilo pridobiti niti Radiča in njegove stranke, niti katere druge skupine agrarnega značaja, Radič je ostal pri svoji »hrvatsko - republikanski« lajni, dr. Novačan pa prenaša republikansko jajce iz kroja v leraj, n® da bi imel kak resnejši uspeh v' Sloveniji. Zemljorad-nička stranka je postala torišče osebnih bojev in konfliktov med posameznimi idejnimi Basiranji. Še predme je moglo novo gibanje pokazati, kaj premore v praksi, je ugreznilo v blatu vsakdanje zakulisne in intrigamtske politike. S' tem je vsaj za dogledno dob« zlomljena Icmečko-razredna politična organizacija. Ubila jo je demagogija in nedisciplina pristašev, v kolikor je ta* ba organizacija sploh mogoča z ozirom na naše sedanje eplošno-politične razmere. Politične vesti. Turki nespravljivi« L a it s a n n e. 10. dec, (Izv.) Glede da doslej ša sploh* n? nobenega resub vojaških določb bodoče mirovne pogod- tat«. be doznava švicarski dopisni urad, da za Auatolijo ne bo nifcakih posebnih omejitev. Turčija pa se bo morala obvezati, da v Evropi ne bo imela močnejše armade, kakor jo ima Bolgarija. L ati s a n n e, 9. decembra. (Izv.) Kapram turškim novinarjem je izjavil (hčerin, da streme zavezniki samo za tein, da oropajo Turčijo sadov njene zmage. Franclja se je odpovedala svoji L a u s a ti n e, 10. dee. (Izv.) V pod- lastni politiki napram Turčiji, samo. Komisiji so zavzeli Turki zelo nesprav- da bi s tem pridobila Anglijo v repara-liivo stališče. V vprašanju razdelitve eijskem vprašanju. Ce ostanejo morske dolgov bivšega turškega carstva ne ožine neutrjene, bosta Rusija in Tut-zahtevajo samo. da se morajo porazde- čija stalno ogrožani, zlasti, ker imajo liti tudi na Balkanhke države, temveč zavezniki posebne aspiracije na Kavna vse nekdanje turško ozemlje, dočim kaz. Turški novinarji so dobili vtis, do predlagajo zavezniki ozemlje turškega (hčerin pušča Turčiji proste roke, pola-earat.va leta 1914. V vprašanju kapitu- ga P» posebno vrednost na solidarnost lacije, stavijo Turki toliko ugovorov, z Rusijo. -O-* Bolgarska Hoče zopet armado. Sofija, 10. dec. Radi dogodkov v Čutendilu je bolgarska, vlada naročila Stamhb! ijskemu, kot šefu bolgarske de legoclje v Lausauni, naj na konferenci poprej. stop otoka Utjana preH Zadrom. V bodoči statut Reke naj bi prišlo nekaj točk, ki bi garantirale italijanstvo Reke. V službenih krogih se označa situacija za stori vse korake, da Bolgaralra dobi zopet vojsko na podlag; splošne vojaške dolžnosti, ken- njena vojska ne zadostuje za vzdržan je miru in reda v državi. Italija zahteva revizijo rapallske pogodbe. Vstaja na Irskem. London, 9-1 decembra. Kakor poročajo iz Dublina, so uporniki včeraj u-vtavili zunaj mesta železniški vlak ter ga zažgali. * Situacija v vladni kriz?. Včera jšnja beograjska poročila zatrjujejo, da: g. Pašič namenoma, savlačnje kr im V soboto je imel neobvezne rangovore * 'zastopniki nekaterih opozicijskih! strank, med njimi s klerikalnim poslancem Baričem, z aastopnikom zem-ljoradniškega kluba Fani čem ter a socialisti Socialisti so odklonili vsako vabiilo na vstop v vlado, klerikalni Ju* gaslovanski klub pa je nujno pozval vi Beograd dra. Korošca. Situacija je t®« daj še nerazčiščena. Beograd, 10. decembra. Seslanele g. dr. Nin Čiča z gen. tanikom italianske- BOBZA Curih, 11. decembra. (Izvirno.) Pred- ga ministrstva za zunanje zadeve Conta- ^orza.. Pariz 37.25, Zagreb 1.75, London rtnijem v Benetkah ni imel uspeha. Dr. 24-25< Deriin 0.05, Praga 16.60, Italija Ninčič je dobil utis, da se Contarlni iden- 26*85> Newyork 530.50, Dunaj 0.0075, žig. tificira z Mussolinijem, ki zahteva revizi- krone O.C1O76, Budimpešta 0.23, Varšava jo rapallske pogodbe glede Zadra in Re- °-0325, Sofija 3.95, Bukarešta 3.25. ke. Baje zahteva italijanska slada, od- * — * Blokaški manevri. »MiKterij« ragrob’-ška politiko se še vedno ni (razjasnil Tihi prijatelji blofcašev —- kolikor jih' jo sploh v parlamentu — so pričakovali da se bodo blokaši vendar enkrat pokarali v parlamentu in jim pomagali, na ministersko stolčke; odkriti in po* Stoni Jugoslovani pa so upali, da bodo blokaši povedali pred vsem parlamen* toro, kaj pravzaprav hočejo in kako sl predstavljajo rešitev hrvatsko-srbske* Sa, ?J°.r„a* Ta Radič je prijatelj machia-vell.ritimo politike in nikdar ne r-okaže svojih kart. ali pa pokaže napačne. —-‘»torna Pašič je iazcval ministrsko kri* zo, da »e položaj razčisti, kar je — ka* kor znano — paivedlo do odločitve v demokratskem klubu. Vsakemu noliiič-nemu slepcu je že jasno, da odločilni .avtorji —- zlasti krona — ne morajo izročiti držaime usode v roke heterogenim skupinam od Radiča do komunistov, dokler se ne izjavijo striktno in j««no, kaj hočejo. Toda blokaši ne ma-rajo razkriti svojega obraza, marveč ne^enehouia intrigirajo. Tako je predsedstvo Hrv. Moka že po odločitvi v demokratskem Idubu l^-zojavno pozvala g. Davidoviča, da naj predloži sestavo sporazum ne vlade. G. Davidovič je pre-jel to brzojavko, ki sta, jo podpisala Radie in Drinkovič, v soboto dopoldne in je takoj izjavil, da naj gospodje od Hrvatskega bloka pridejo v Beograd, da povedo, kaj hočejo. Mandat *a sestavo vlade dajo kralj po svojem prev-darkn, blokaški poriv pa izgloda, kakor da bi se imel Davidovič vmeša vati v vladarjevo prerogative, ka.r ae proti-vx parlamentarnim običajem. Tako bo-cejo blokaši % vsemi sredstvi otežkočifci vladno krizo, a kakor izffleda, si že v naprej onemogočijo stališče. Ro časi ko je politika odprtih kart naj uspeš nejšal — - -• - .• - - v«Jl"ijr*.««*»KKSCil * Novi predsednik poljske republike. V skupni seji poljske poslanske in senatne zbornice dne 9. t. m. je bila volitev novega šefa poljske republike. Prva štiri glasovanja so bila brezuspešna. Sele pri petem glasovanju je bil z 289 glasovi izvoljen dozdajni minister za zunanjo zadeve dr. Narutowicz. Njegov protikandidat, sedajni poljski poslanik v Parizu Camojski, je dobil 227 glasov. Dr. Narutowioz, po poklicu inženir, liživa velik ugled pri vseh političnih stranicah. * Fašisti in »Prebujajoči se Madžari«. Češki listi poročajo iz Budimpešte: Že več dni se nahaja v Budimpešti večje število italijanskih poslancev, novinarjev, industrijcev in trgovcev, večinoma Mussolinijevih pristašev. Povabila jih je madžareko-italijanaika trgovinska zbornica in »Prebujajoči se Madžari« prirejajo njim na čast ofici-elne in neoficielne sestanke in bankete. Tudi ta obisk ima namen, da se navežejo kar najožji stiki med Madžarsko in Italijo. Zanimivo je, da fašisti zahtevajo skupno carinsko ozemlje vseh donavskih držav pod vodstvom Italije in da smatrajo ustanovitev take zveze za prvi korak k ozdravljenju Srednje Evrope. Madžari so jim obljubili svojo politično pomoč in orientacijo zunanje politike v italijanskem smislu, za topa zaktovajo, da naj se Italija poteguje za revizijo mirovnih pogodb. Vprašanje je, če bi Italija z revizijo mirovnih pogodb koristila italijanskim interesom, saj bi se v tern trenutku oglasile in zahtevale svojo pravico šiloma osvojene jugoslovanske in nemške manjšine. Dnevna kronika. — Posl. dr. Kukovec za poštno cks-pediente. V fin. odboru je v seji 9. t. m. posl. dr. Kukovec zahteval od fin. ministra, da spopolni predlog glede dra-ginjske doklade poštnim ekspedientom v Sloveniji in Dalmaciji. Fin. minister je pristal in izjavil, da je pokritje predvideno v dohodkih pošt. — Nova abecedna vojna je na vidiku. Napovedal jo je v imenu slovenskih republikancev pogumni dr. Novačan. Doslej eo slovensko slovnico (in menda vse druge slovnice na svetu) kovali jezikoslovci, v najnovejši dobi pa jo hočejo reformirati veliki in maili politiki. V boljševiški Rusiji so z dekretom iz-bacnili nekatere slovniško spake, v Bolgariji je Stamlx»lijskij| diktiral zemljo-madnički pravopis — zato so tudi dr. Novačan pripravlja za slovniško diktaturo. Dr. Novačan jo v zadnji številki svoje »Republike« predlagal odstranitev elfcare.nja iz slovenščine. Predlog pravzaprav ni nov, ker se glede izgovora končnice »1« že dolgo bije slovni-ška vojna, a le med slovničarji in literati. Z izgovorom »1« je bil vedno križ, ker ga nikjer na Slovenskem no izgovarjajo enotno. Praktično je elkarcmje na gledaliških odrih že dolgo odpravljeno. Originalno je le, kako dr. Novačan začenja abecedno vojno v politiki. Po njegovi iznajdbi je končnica »1« frakarska, končnica »o« (ki jo on predlaga) pa republikanska. »L« je monarhist, »o« republikanec. V bodoče tvorno tedaj tudi črke opredelili po st ran- Ricinovo olje. Resnični primorski dogodek. Fašistovska nasilja v obliki požigov, umorov, pobojev in sličnih »zakonitosti« so prenehala, ali zato so se fašisti lotili drugega sredstva, s katerim hočejo pokoriti »prevratno« in »protidr-žavne« živi je, med katere spada seveda v prvi vrsti vse jugoslovensko razumništvo, kolikor ga je še ostalo v našem Primorju. To novo sredstvo je — ricinovo olje. Tako ti sedi naš človek, župan, učitelj, duhovnik ali kak drug mož, ki se še upa javno delati za svoj narod, nič hudega slutež, v svojem stanovanju. Kar ti prilomasti v sobo tolpa ljudi v črnih srajcah, — levi razbojnik na naj-drastičnejši sliki kmetskega znamenj-sk ega ji me trn ika ti jo pravi angel v pri-jnori ž njimi! — in prisili moža, da gro ž njimi v »fascio«. Tamkaj mu nalijejo kolikor mogoče veliko čašo ricinega olja in ga^ prisilijo, da jo izpije. Navadno ga držo potem toliko časa zaprtega tol strogo zastraženega v »fasciju«, da začne pije učinkovati, ter ga potem izmete, seveda vsega onesnaženega. barskem prepričanju. Zanimivi časi! Originalno je, da se dr. Novačan obrača s svojim predlogom na »slovensko republikanske kmete in delavce, da sodijo in povedo, ali so zanj ali ne.« — Praktično bo tedaj etvar izglodala takole: Posestnik Jaka Zgaga v Kurji vasi bo glasoval, ali naj se piše veroval, ve-rovau, ali verovao. Če pa bo Jaka Zgaga slučajno iz Prlekijo, bo glasoval bodisi za verva ali vervo. Vremena bodo Kranjcem se zjasnila... G. dr. Novačan bo v prihodnjem uvodniku potisnil tudi črko v čez mejo u Tirole. Kmalu bo menda polovil tudi drugo črke, ki se mu bodo zdele »politisch verdšich-tig«. Kdor se ne bo ravnal po njegovi novi pisariji, dobi po glavi — tako nam žuga siovniški diktator. Vsekakor bo Novačanova republika zelo zanimiva. Felix te, V ovenia, nube! — O zvišanju dra.g'njsldh doklad za nižjo duhovščino se je razpravljalo v fina učnem odboru narodne skupščine, dne t. trn. in s t er za Dalmacijo. 'Slovenijo in Hrvat.sko. Na temelju kro tua 5 milijonov din. se povišajo dragmjske doklade za duhovščino v Sloveniji na 12 Din. dnevno. — Predsednik fin. odbora Veljkovič je odstopil in so v prihodnji soji izvoli, nov predsednik. — Za slepce! Podporno društvo slepih v Ljubljani prosi tem potom vse prijatelje slepcev, da se naj spominjajo sedaj prod Božičem izmed bednih naj-bednejžih in p olože dar sl enim na oltar! Vsa tudi najmanjša darilc hvaležno sprejema osebno ali po pošti pisarna podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ul. 12 Plemenita srca! Lajšajte radi in cesto, zlasti sedaj pred Božičem, bedo našim sotrpinom; Dobra zavest, im naša hvaležnost Vam bede plačilo. — Umor. V Dramljah pri Celju je v četrtek zvečer 7.12 uri do sedaj še neznani morilec skozi okno s puško u-strelil gostilničarja Miha Podkrajšeka. Strel mu je šel naravnost v glavo in je bil mož v par minutah mrtev. Hudodelca zasledujejo in umno, da se požrtvovalnemu delu orožodštva posreči, ga pripel jnti do zasluženega plačila. — Čast mučencu znanosti! Pariškemu zdravniku Vaillatu je bila te dni amputirana desna roka, levo roko pa je izgubil že pred leti. Vaillant pro-učava zdravljenje z radijem in s svojim težkim in nevarnim raziskovanjem radijevih žarkov uničuje lastno zdravje in življenje. Neumorni znanstvenik je bil že llkrat operiran na posledicah svojega znanstvenega dela, ki ga izvršuje v korist vsemu človeštvu. Čast hrabremu možu, tem večja čast v sedanji dobi, ko je neizmerno malo ljudi, ki bi hoteli prostovoljno trpeti za svoje ideale in za 'lepšo bodočnost drugih ljudi! — Deficit češkoslovaških kopališč. Češkoslovaška kopališča so imela v letošnji kopališki sezoni ogromen deficit. Samo Karlovarsko kopališče izkazuje čez 20 milijonov Kč, primanjkljaja, — Vzrok so valutne diference. Podoirajle Jiid- Safico! Fašizem je s tem postopanjem dosegel pač višek svojo sirovosti. V Tolminu jo posloval več let kot okrajni zdravnik vsem primorskim rojakom dobro znani, splošno priljubljeni zdravnik dr. Alfonz Serjun. Ko so Lahi zasedli Primorje, jo ostal na svojem mostu in Tcdno in vostno opravljal svojo zdravniško službo, pri čemer pa jo seveda ostal, kakor je bil vedno, dober narodnjak. Dokler se ni razpasel fašizem tudi po Goriškem, mu nihče ni delal sitnosti, pač pa jo ce-lo tudi med Italijani samimi štel celo vrsto dobrih prijateljev, saj je bil vsakomur vedno rad na razpolago s svojim zdravniškim svetom in pomočjo. Vse drugače pa je postalo, ka se jc fašizem začel širiti tudi po goričkih trgih in vaseh in so jo »fascio« ustanovil tudi v Tolminu. — Fašisti so dr. Serjuna kot neomajnega narodnjaka začeli gledati po strani in ob vsaki priliki so se mu zagrozili, da pride čas, ko bo občutil njihovo pest. Njihovemu pritisku jo tudi pripisati, da jo vlada tehtnic meninič upokojila dr. Serjuna kot okrajnega zdravnika, proti čemer pa so je dr. Serjun pritožil, kor jo bila upokojitov odrejena prei™ Dopisi. Sv. Bolfenk pri Središču, Šolsko vodstvo Sv. Bolfenk pri Središču si Šteje v prijetno dolžnost, da se javno zahvali vsom, ki so mu priskočili na pomoč in tako omogoči'i zn Miklavževo obdaritev siromašnih otrok. Darovali so: Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani 1200 K, Oblastna zaščita deee v Ljubljani 73 m barhonta ter 800 K, gg. Robič 100 K, Fr. Kočevar SO K, Tavčar 40, Slavinec 20, Mitckij SO K, Rup. Borko 20 K, Pajek 40 K, Horvat 10 Iv, Šulok 40 K, Jurjaševič 2 koži usnja, N Fridrih 40 K, Veldin T. 10 parov nogavic, Lovro Kosič 40 K, vsi iz Središča; Anton Go-lenko 40 K, E. Simonič 40, Ant. Trem-šek 80 K, Vrbnjak 10 K Jož. Tomažič 40 K, Mat. Tomažič 14 K, Šoštarič 40 K, J. Pavličič 40 K, vsi od Sv. Miklavža pri Ormožu, Bolf. Gregorinčič 100 K, Amalija Breznik 20 K, Jož. Breznik 150 K, Ant. Borko 40 K. Kmetska hranilnica Sv. Bolfenk 80 K, Ant. Rajh 20 K, Podgorelec 40 K, Verona Kolarič 40 K, Sohonvetter Mart. 30 K. Mirko Kolarič 40 K, Ant. Kerenčič 40 K, Jakob Zabavnik 40 K Kolarič Fr. 40 K, Nečitljiv 40 K, Jož. Kolarič 80 K, Rob. Žganec 40 K. Planinc Fr. 120 K, Fr. Vrabl 40 K, Fr. Šoštarič 40 K, Mihal Sever 4 K, Neimenovan Vodrančan 30 K, Urša Ba-laškovič 40 K, Ter. Zabavnik 80 K, Ig. Vrbančič 40 K, Jož. Kerenčič 20 K, Rob Košar 200 K, Jož. Munda 40 K, Mlinarič Fr. 4 K Gojko Fr. 400 K, Rauh 7?4 m barhenta, Dolinščak 40 K, Pokrivač Filip 12 K, Ant. Černeič 32 K, M. Goričan 60 K, Ter. Galič 8 K. Ig. Zadravec 40 K, Vinko Haložan 40 K, Mat. Zadravec 10 K Andr. Novak 80 K, vsi pri Sv. Bolfenku, Paul Planinc 400 K, iz Raihenburga, Lj. Kuharič Ormož eno obleko, Ig. Božič 80 K, Iv. Šafarič 80 K, oba iz Maribora; Kr. Bezjak Ptuj 40 K. Šolsko vodstvo pa se zahvali tudi cenj. učiteljstvu za trud, Meri je izšel iz gole ljubezni do otrok in ne, kakor r,o nekateri izjavili: »To je Vaša dolž nest«. Samo 'ljubezen nap je dovedla do tega, da smo oblekli ali obuli Okrog 80 siromašnih otrok. Šolsko vodstvo Sv. Bolfenk pri Središču dne 6. dec. 1922. Ljudevit Musek, šolski voditelj. Mozirje. Na Dobrovlju nad Mozirjem so preteklo nedeljo fantje tako premlatili nekega Šternkukerjevega Gašperja iz Rečice, da je že v torek v bolnici umrl. Solčava, Poslovodja, tuik. »Zadruge« je hotel u tihotapiti iz Avstrije svilnate robce. V Velikovcu so ga zalotili in mu odvzeli blago. Zagovarjati so bo moral še poleg tega pred sodiščem v Zel. Ka- Rečic«. Gorn jegrajski farbar Pelhan je zadnjič dal klicati pred cerkvijo, da bo agrarna reforma pri grajšinskih travnikih ovržena. Modrijane bodo že iz Beograda poučili, kamor smo zadevo javili. Rečica. Zadnjo sredo smo imeli prav dobro obiaka.n shod Kmečke zveze v Ču-ježovi kamri. Gospodov duhovnikov sem komaj preštel. Tudi varbovški gospodje so bili navzoči. Ampak eden bo šo letos umrl. Trinajsta številka je nesrečna! Bogve, al* bo to Pušenjak al’ pa Krajnc? vseh določeb službene pragmatike. Dr. Serjun se bavi po upokojitvi — upokojeni »starček« šteje kakih 42 ali 43 let! — le z privatno p ra Mo. Nekoga dne pride k dr. Serjunu neki poduradnik s civilnega komisarijata ( okr. glavarstva.) in ga poprosi zdravniške pomoči za svojo ženo, ki je bila v blagoslovljenem stanu. Zahteval je, da naj bi zdravnik povzročil splav, češ, ker je prejšnji otrok komaj šele nekoliko mesecev star. Zdiravnik je seveda zavrnil ta namen, in bila je velika zamera. Dotični poduradnik pa je bil fašist. Tamle v začetku novembra se je dogodilo, da je dr. Serjun v svoji zdravniški sprejemnici obvezoval nekoga težko ranjenega ponesrečenca. Kar so odpro vrata in vstopi oni poduradnik s komisarijata. No meneč se zn ranjenca je odurno zahtoval, da naj mu dr. Serjun nemudoma izroči svoje domovinske listine, češ, da jih zahteva generalni civilni komlsarijat v Trstu. Dr. Serjun mu odgovori, da mu jih takoj poišče, ko obveže ranjenca. Poduradnik ni hotel niti slišat;,o tem in je dalje zahteval listine. • Prekmurje. Dolnja Lendava. Državna oenovna-in meščanska šola sta priredil^ skupn v torek, dne 5. t. m. Wvoram hotela »Krona«, Miklavžev večer v zv®1 deklamacijami in petjem, vsa rov deoa slovenske in madžarske narodu sti jo bila obdarovana z oblekami, * Iji, perilom in pecivom. Da se je vse obdarovati, gre velika za®!,^.p’ predsedniku krajevno dTŽavno zasu dece g. sod. svetniku Muhi, ki je «* miral dame in gospodično za to do delno akcijo. Damam in gospodična > ki so prevzele nabiranje darov m tako krasno uspehe, ter darovalcem na. ■ srčnejša zah vala. Da tako in cna^o P reditve v obmejnih krajih blagoaej vplivajo na razvoj narodno-drzavn -čuta, ni treba posebej povdarjatr. ralni uspeh je bil dosežen v polni n* J DS. TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU za obla« * no organizacijo stranke in za ^ je odslej stalno v Cankarjevi ni. š pritlično. Tam so tudi klubski 1 za seje strankinih organizacij 1® z.u. sejo Bujiininiu . sestanke strankinih pristašev. T«® J oddajejo člani stranke vse svoje ze ' zadev«, prošnje itd. Tam so na led volilni imeniki za Maribor. Uradne n so od 8,—12. ure dopold. ter od 1®*" uro popoldne. Mariborske vesti Maribor 11. d.«c«mbra 1®^* m Sramota! Na občnem zboru šnje čevljarske zadruge je £• ^s]o' predlagal, naj se delajo zapisnik’ ^ venski. Od 50 navzočih je glnsova; vj. predlog 8 članov, od ostalih 42 la polovica Slovencev, pa so srafvLjii zatajili svoj narodni ponos in d® jj celo proti glasovali. Upravičeno 6 ^ potem lahko Zollenstein norca je pravil: »Habe aber viole 6iWs sohe Offiziero als Kunden, die aiUe deutseh, a.uoh meine andera®^ \venisohen Kunden sprechen fiic immer deutseh, varam sollen ^ ein Paar Leute einen slowenisoh^1 ■$, pieniik machen?« — Slovenski obff^g. ali čutite klofuto? In vi takozvo®1- ^ riborski »zavedni« Slovenci, ofi^igjji civilisti, ali jo čutite Vi? Pri mlačnosti no zahtevajte, da se ‘j’" # nekaj ljudi eksponira! Vidim® 'jnO ---~ A _ j 1_____j _____ vsega, da bo treba v ta gnezda n(iT„fgi-nezavednosti in renegatstva z eJ1 ono pestjo vmes poseči. Kaj P® obrtna oblast? Strokovne obrtne ? ^er ge so vsaj napol uradne inštitucijo^ imajo nad seboj tudi državno J stvo, in pravica in prekleta ^ imajo nad seboj tudi državno '‘',--0*’ to nadzorstvene oblasti jo, skrbe»> ^ idi K' .. zapilsniki in da je vse uradovanj g] skupno z otroci državnega in-nrnta. v državni deeji stanici v Stross-ayeTjevi ulici. Miklavž je naše mal-Vr^P° obdaroval s sadjem in peci-jV11 ™ obljubil, da bo Božiček prine-1 toplo oblekce in obuvala. V ta na-je že tudi izročilo naše društvo g^Pfjke v denarju 2600 K dnevnemu vetišču. ^ Vsak, lei je prispeval k tej v^Fomni dečji slavnosti, naj ima zado-da je s svojim darom razveee-. enega tastih otrok, na katere bi bil l°or Sv. Miklavž pozabil. • 111 l7 »Društva za podporo ljudsko-n meščanskošolske mladine«. Pretekli -p °n se je odbor sledeče konstituiral: K^dsednica ravnateljica A. Stupca, "^Predsednik dr. Avg. Reisman, taj-gospa prof. Matekova, namestni-K' dr- Zakrajškova, blagajnik bančni j^vna-telj Slaišek, namestnica: gdč. j avla Pfrimor, ostali odborniki: učite-N^ožuhova, katehet Špari, nod-^T- Kerševan, zdravnik dr. No-bif. fa nadučitelj Va- • -Društvo je sklenilo uveeti obširno, nabiralno akcijo, da bo mogto že za božič podpreti nekaj najrevnejše šolske mladine. Nekaj mladinoljubov je društvu že obljubilo -znatno prispevke v blagu in denarju. m Predavanje obrtnikov. Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi v torek zvečer v dvorani restavracije »Maribor« predavanje. Predaval bo g. Mohorič o pospeševanju obrti v Nemčiji in naš obrtniški program. Obrtniki, udeležite se polnoštevilno tega predavanja, ki je v korist in v interesu obrtništva. m Vodstvo dnevnih zavetišč se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k Miklavževemu obdarovanju tukajšnjih revnih otrok. Obdarovanih je bilo 75 dečkov in deklic. Predvsem zahvala ge. Balonovi za njeno neumorno požrtvovalnost pri nabiranju darov in ge. Osetovi, ki je nabrala v ta namen vsoto 665.25 Din. m Mariborski koledar. Ker js zs izdajo trp.-sbrt. koledarja potreben se mam vseh slov. trgovcev in obrtabeov, se naj vsi prijsvro pismeno ali ustmeno v trgovini Iv. Baloh sli Pinter & Lenard. bi Apnena jajca. Mestna občina mariborska bo od pondeljka 11. t. m. do nadaljnega vsak dan prodajala za mestno prebivalstvo na Rotovškem trgu apnena jajta komad po K 550. Manje «o 2 komada *e ne bo prodajalo. m Zdravniško društvo r Mariboru :ma prihodnjo odborov« sejo v sredo, dne 13. t. m. ob 18. uri zvečer v kolodvorski restavraciji v Mariboru. m Velika kavarna. Ela Kastelic. lOletna umetnica na gosli svira v Klub-baru vsak dan ob 22. uri zvečer. Svira kompozicije od Beethovena, Di-le, Handol-a in Bacha, itd. Narodno gledališč©, Repertoire: Poudeljek, 11. dec. zaprto. Torek, 12. decembra Jalnuševčani C (kuponi). Sreda, 13. decembra zaprto. Četrtek, 14. decembra Nečak, C (kuponi). Petek, 15. decembra Vilharjeva proslava izv. Sobota, 16. decembra Običan čovek C (kuponi). Vilharjeva proslava. Opozarjamo že danos na Vilharjevo -proslavo, ki so v-rši v petek 15. decembra v tukajšnjem gledališču. Pri tem večeru sodeluje »Glasbena Matica«, pevsko društvo »Drava«, vojaška godba in mnogo članov Narodnega gledališča. Natančen spored objavimo jutri. Fr. Sal. Vilhar pride v Maribor. Kakor i7,vemo, bo naš odlični skladatelj-jubilant g. Fr. Sal. Vilhar osebno prisostvoval proslavi, ki se vrši dne 15. t. m. v Narodnem gledališču njemu na čast. Na to opozarjamo še posebej naše občinstvo. Kultura in umetnost x Jalnuševčani. Šaloigra v 3 dejanjih. Spisala Marija Jurič-Zogorslca. Režiral g. Topavac. Hrvatska pisateljica Marija Jurič-Zagorka je hotela napisati satiro na svojo ožje rokake Zagorce, zato si je izbrala manjše mestece, mu nadela ime Jalnuševac, zbrala med melomeščansko elito nekaj primernih tipov, glavnih predstaviteljev ter jih postavila na oder — in priznati ji moramo, da ji jo še precej dobro uspelo. Kdor poseča gledališče samo za -zauavo, pride pri »Jalnuševčanih« docela na svoj račun, kdor išče v njem nokaj več, pa se tudi lahiko naslaja nad satirično jedkostjo, ki izpolnjuje globljo rlno te »ljudske šale«. Sicer ni bogsigavedi kak umotvor in tudi ne brez napak, tako v psihologičnem kakor tudi v tehničnem oziru, alj kljub temu je delo vredno u-prizoritve in vredno, da si ga ogledaš. Skoda je le, da je pisateljica odbila s končnim raziplotljajem precej satirično osti in zapadla tudi sicer malo v banalnost. Z drugačnim koncem bi bil efekt mnogo večji in tudi celotna vrednost dela kot takega bi so znatno dvignila. Delo jo napisano v zagorskem dijalek-tu, ki so ne razlikuje veliko od govorice prebiralcev vzhodnega dela Štajerske in je torej pls^iopi slovenščini mno- go bližji nego književna hrvaščina. — Klenost zagorskga dijalekta efekt samo še podčrtuje in bi šaloigra, ako bi je preveli na slovenščino, gotovo mnogo izgubila; zato je pra v, da S9 je vpri-zoriia v originalu. »Ja-lnuševčane« so svojočasno igrali tudi v Zagrebu, kjer so prav dobro uspeli, a dvomimo, da bi bili, čo bi jih bili podali tako, kakor v četrtek na našem odru. Odločno moramo svariti pred podiletantenjem našega odra. Pri predstavah poklicnih i-gralcev ne sme gledalec nikdar in pri nobenem igralcu imeti utiša, da se igralec ni popolnoma vživel v realnost svoje uloge, nasprotno mora biti delo na odra — tudi če je' šaloigra — podano kakor zlita celota, kakor pravcato živo življenje. Tudi. v šaljivih igrah se ne sme niti enkrat preiti v pajacadar-stvo, nasprotno morajo poklicni igralci tudi iz šaljivih ulog napraviti umetnino. Zlasti velja to za šaloigre, kakor so »Jalnuševčani«, ki niso preračunane samo za smeh, ampak imajo kolikor toliko globoko satirično jedro. Režiserju g. Tepaveu bi ne mogli ničesar oporekati, čo bi ne bil do gotove mere odgovoren tudi za igro svojih soigralcev in za celoten niveau predstave. On sam je rešil nlogo župana Furjaniča prav dobro in pokazal znova, da je talentiran igralec; sam pa gotovo uvidi da je treba tudi še nekaj pile. Gdčna Petkova (Domicila), Kogojeva (Regina), Šuštarjeva (Andjela) in Savktova (Jelka) so bile več ali manj na mestu, deloma celo prav dobre; ga Bukšekova (Višnja) je bila v svojem elementu kakor v vseh podobnih ulogali; posebno dobra pa jo bila gdč. Kraljeva (Klara), ki je znala tudi iz najmanjše uloge napraviti u-metnino. G. Harastovič (Ante) nam s svojo izredno sposobnostjo, biti v vsaki ulogi docela nov, zelo imponina in bi ga prav radi videli o priliki tudi v kaki večji vlogi. G. Ras-korger (Lacika) je bil v coloti precej dober. Grom (Packa), Rojaniski (Lokvanj) in Tomašič (učitelj) so bili nekako v sredi, Jerman (Ogrizek), Tovornik (Metež) in Kosič (pisar) pa so bili tokrat bolj slabi. G. Tomašiča odločno prosimo, naj se odvadi zaletavanja, histerično - nervoznega nemoduliranega zadiranja, ki naravnost odbija. Ravno učitelja je postavila pisateljica s poštarico Višnjo vred nad jalnuševčansko jaro gospodo in mu prizanesla z bičem persiflaže, zato ga je treba v tem duhu tudi igrati. Ne dvomimo, da bo gledališka uprava storila vse, da ne pade naše narodno gledališče iz lanskega ekstrema letos v drugi ekstrem. Zato smo zapisali nekaj dobrohotnih vrstic v opomin. Obisk je bil v četrtek prav zadovoljiv, enako tudi pri reprizi v soboto, pri kateri smo na naše vesel je opazili, da so se nekatero napake od prve predstave že popravile. Vsemu gledališkemu osebju kličemo: Vašo stremljenje bodi usmerjeno kvišku v umetniške višine — in nikdar doli v diletantske nižine. —r. x Koffmannove pripovedke. K lepj zadnji predstavi se je pridružila, včeraj 0Olo posrečena ponovitev te priljubljene opere. Kot Hoffmanu je nastopil g. Knitt! iz Zagreba, ki nam je še od svojega prvega tukajšnjega naslona v najlepšem spominu. Pel in igral je z odu-ševljenjem in dovršeno. Kot novi gost je nastopil basist zagrebške opere g. Flogl, Njegov glas je polnodoneč, v vseh legah enakomerno izenačen in vsled tega izredno učinkovit. Zelo lepo jo pol arijo Dapertnte v dragem dejanju. V igri premišljen, je kreiral osebnosti, ki so no izrazitosti močno upliva-lo. Vsi drugi solisti, brez izjeme, so rešili svojo nalogo kar najbolj častno. Zbor za odrom jo funkcijoniral s točnostjo. 01ympija pa naj v prihodnje tudi v svoji maski napravi utis gibajočega se avtomata; opustiti jo torej vsako brezpot.rebno gibanje z očmi. Gledališče jo bilo razprodano in občinstvo'ni štodilo z živalmim aplavzom. M. D. x Koncert kvarteta »Zika«. Pod globokim vtisom predzadnjega koncerta so je splošno izrazila želja po ponovnem nastopu umetniškega ansambla Zilko. Dno 7. t. m. se je ponovil koncert z dragim sporedom. Na programu je bil melodiški D-dur kvartet Boredinov, dramatiško učinkujoč godalni kvartet Smetanov ter klasične variacije Schubertovo »Smrt in deklica*. O Zikovem kvartetu pevati slavospeve je danes žo hreanomembao; .vsak pozna njegov, slo- ves. Muzikaliteta umetnikov, njihova mladeniška ognjevitost in temperament ustrezajo vsakemu še tako težavnemu muzikalnemu problemu. Vsled tega je bil tudi zadnji komorni koncert is letak užitek kakor vsak prejšnji in občinstvo je sledilo izvajanjem z največjo pozorne«! jo in navdušenost jo. Zaželelo si je pred odhodom še namečka, ter dobilo Čajkovskega Andante canta-bile. — Umetnikom želimo k potovanju čez ocean uspeh, katerega si zaslužijo. x »Snegulčico« je priredil studenški Sokol minolo sredo v našem Narodnem gledališču. Igrala je samo mladina, kar je tem višje zapisati. Gledališče je bilo natlačeno polno mladine, ki se je prisrčno zabavala. Ker so morali celi razredi vsled pomanjkanja prostorov oditi priporočamo Studenčanom, da igro ponove tekom prihodnjega tedna. Take prireditve so ogromnega vzgojnega pomena za sodelujočo in za gledajočo mladino. Sokolstvo. o Vaditeljska seja Mariborskega S«*-kola so vrši v torek 12. t. m. ob 20. uri v društveni sobi. o Rojstni dan Nj. V. kralja proslavi »Sokolsko društvo v Mariboru«, ker so vrši 17. t. m. elitni ples oficirskega zbora tukajšnjega garnizona, na predvečer 16. t. m. Natančnejša obvestila sledijo. Zdravo! — ■ ■ ■■ , "«■'* Porotno sodišče. Maribor, 11'. decembra, Posilstvo? Danes se je imel v tajni razpravi zagovarjati 19 letni trg. pomočnik Maks Kocbek, doma iz Pobrežja, ki je kot pomočnik trgovca Kolariča v Apačah! spolno zlorabil njegovo 12 letno hčerko Elzo. Obtoženec se je za,go var j al, da ga je ona parna k dejanju vzpodbujala. Pon rotniki ga niso spoznali krivim in je bil oproščen. ; Morilec žene. ;! Andrej Li chten\vallner je stal danes ponovno prod poroto. O slučaju smo že poročali, ker je bila obravnava v zadnjem zasedanju preložena v svrho preiskave duševnega stanja morilčevega, ki je naenkrat hotel dokazati svojo duševno abnormalnost. Lichtenwallnei1 je svoj čas na bestijalen način zadavil svojo ženo Matildo, ki se jo dala od nje-i ga sodno ločiti, in bi bil moral iz njena hiše. Kakor smo tudi poročali, je Lb chtcmvallner v zapora simuliral, da je nem, a mu jo pred kratkim slaba juhal razvezala jezik. Porotniki so Iaehten-wallnerja z vsemi 12 glasovi spoznali1 krivim. Obsojen je v smrt na vislicah!, Lichtomvallner je prijavil ničnostno pritožbo. Gospodarstvo. g Novosadska produktna borza dud 9. dec.: Bačka pšenica 400 D, sremska 405 D, bački ječmen 287 D, sremski 292 D, bački oves 27S D, sremski 293 D, backa koruza 327 D, moka št. 0 575 D, za kuho 550 D, št. 6 500 D, svinjska mast ab Bačka 26 D, tendenca nespremenjena. g Na svinjski sejem v Maribor dne 7. doc. t. I. so jo pripeljalo 85 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 450—600 K; 7—8 ted-n, 750—900 K; 3—4 mesece 1400—1800 K; 4—6 m os. 2000—2500 K; 8—10 mesecev 3000—3800 K; 1 leto 4500—4800 K; 1 kg žive težo 55—60 K; 1 kg mrtve 70 K. g Cene novega olja v Dalmaciji. Kakor se poroča iz Šibenika, stane na ta-mošnjem trgu letošnje olje 50 do 56 K za kilogram. Gbiave. $ I. Mar. Bioskop. Danes po nd el j ek, torek in sredo se predvaja H. ded velikanskega senzacijonelnega filma »Čuda džungle«. Uudska knfižnica Marodni dom, I. raadstr. . cslule ob nedeljah od —VsslUure in ob četrtkih od y 76c.ma «ce«cev pokazala vo- easno na našem ozemlju. Podrobnejši “/T-? dele Toda na dnu šole in točnejši opis šolskih razmer v ^ ved,no ’ ld 70 moHla bivšem kadetskem korpusu v Strnišču delo Korpus m imel sredstev, podaja v svojem poročilu g. Radovan J* b, solo iseistil m oftatmnil »o nsedli-Košutič, vseučiliščni profesor v ??• I ak0 na br- ™ b"<> ueonev, Beogradu, kateremu jo ministrstvo »ogli eh hoteli učiti. Prcse- prosvete poverilo revizijo vseh ruskih “f" *? dvf ™ lofa ▼ m ?«tem šolskih zavodov na našem ozemlju. — jr ,lV/°.1Yf; 0 0 ’n brar,° 'er Ker mislimo, da bo naše čitatelie z oni- 1 - , I1?™ .ir: *?Te* 3e da b' vem na lokalno bližino zanimalo življe- .°**a * odstraniti. .Se? so to bili nje rnske mladine v Strnišču, prinaša- bref. st!,™e.Y: in te M i’h Mii mo iz omenjenega poročila podatke, ki 1 na,.Y. ^T. -1 * tem Popolnoma se tičejo krimskega korpusa v Strnišču propasti n. Nl preostalo drugem kot (sedaj v Beli Crkvi). »o Jih hoees-noces tolerirali v šoli. V decembru L 1920 so dospeli v Str- tleenee, jfci so se težko pregrešili zo-stišče. Ta pristava z barakami, ki so jih J7®1" disciplino ali moralo, so izročali 'Avstrijci zgradili za vojne ujetnike, bo v17, vojnemu agentu, ki jih ie dodelil napisana s ornimi črkami v zgodovini dragim zavodom, ravnajoč se po logiki: te Sole. Veter je pihal skozi razpokli- 3® ®a nič v enem zavodu, na bo mor-ne, strehe so bile premočene, povsod si . a nekaj vreden v dragem. Navadno se videl Vlago tn neenago. Barake so bile j® dogajalo, da so se taki učenci čez tako hladne, da bi bilo treba deset pe- nekaj časa vrnili k svojemu korpusu. Či, da bi jih segreli. Zima. je bila, ni nko 30 se_ ruski kadeti na državne fcariva, ni tople obleke, hrana je Slaba, vorili sem in tja ter nadalie- vseoaolčrog gozd in puščava (!). Tara va^ svoj preišnji posel. Mladino, ki je Halec, daleč pa se je domovina izpreme- hT* dedično oslabl jena, v zgodnjih nfila v razvaline; ljudje, so umirali gla- ]fblb zanemarjena in izprijena, je tež-SSn, stariši in znanei so morda že »dav- ko vzgajati v normalnih razmerah in naj mrtvi. Slabotnih’ duš se je loteval 55 vnemi pripomočki moderno pedago-pbnp in grizlo jih Je vprašanje: eemu kako naj si pač zamišljamo do- SiviŠt Tako je leadet Hadžanov, v kate- 0 vzgojo ob tako obupno težkih raz-**ga ©bitelji so bili Se trije samomoril- ™®vah, kot vladajo v vrstah ruskih feS* osnoval klub samomorilcev. Zbrali begun cev. W> m učenci slabih živcev in prisegli. Na. to prof. Košuti« navaja celo vr- Ha se bodo uMli. Nekateri, ki so bili sto primerov, ki ilustrirajo strašno mo-indi sicer nagnjeni k tej maniji ali ki ralno ozračje ruskih ujnih zavodov ter BO trpeli na kaki neozdravljivi bolezni, pravi; »Oblast, kateri so te šole podre-riasti sušici, so res posegli po term obup- jene, stoji na stališču, da mora vsa B«m sredstvu. Osem članov samomoril- raška mladina, ki se nahaja na ozem-"" . kluba so poslali v Beograd; med 5jn naše države, obiskovati srednje šole . / ^ * *------------------ ivvouu'-«! j- VUVur&U V --- je ministrstvo prosvete odredilo, da so centrum, ki ga tvori več odpošifi 'b .šol^e podrejene nadzorstvu naše postaj, določenih predvsem za mirina-najvišje šolske oblasti in da ko morajo rodno, event. tudi za prekomorsko ko- J.,------------------------------. . . . . . - ... _ . «1« kako se bo kočel ta neprijetni spor. odredbi zoperstavi ja jo in je zanimivo, spojene s Prago in bodo spreiem brezžične brzoj-vke iz Prave, ne da M jih bilo treba v Podebradyh pretelegrafi- Radlotelegrafija na Češkoslovaškem. Zadnji izumi v radiotelegrafiji in, radiotelefoniji. ki še sieer niso popo-1- L- - ............ -. . . ni, vendar pa kažejo velik napredek;' KW) za stik z evropskimi ^ in so v primeri z dosedanjimi občili pra-j končana črez par tednov. Vebka staja (s 2 a 1 tern a tor jem a po ^ prihodnje le1 o. Popri" v, v i v/uvui nv.t »> r- — rati. Dva glavna stebla, na p"4Anh J8 postavljena antena, visoka 150 merov sta bila baš te dni dogotovb>na, dočiin bo strojna instalacija meri** nos‘a.1* ----- vi čudež modernega sveta, so vzbudili! v vseh kulturnih državah živahno za-jbo £°fova šclr • nimanje za brezžično brzoiavljanje in I ©»remij*u* odppšilrbi* ^prrtsj telefoniranje. Tudi češkoslovaška noče j obstojajo že v Brnu, na Krili. 'J® zaostati in pripravlja velikopotezno; br8rbb in v Kbcb.b: zadnia i* 1o,o(’^n< ureditev brezžičnih zvez. Poštni mini-j 7,n’ tiskovne službo 'n za zve-e z 1«*^ ^ ster A. Tučny je nedavno podal Nmalu ho dovotovljena tudi wto.’« ’ poročevalcem nekaterih listov podrob-j Karlovih varih, v bližnjem h--.n ■■ nejša pojasnila, ki bodo v eelotj rani-: brM©jo na vrsto nos+rie v Morn’ V I S • w m w • — . ■ A I flet*1SAzzi mm Tl M _ i. t _1 * Tg _ i 1l j ' 1 * "o-n Mpr,v,?a v bližnjem ___________________ . _____ _ vrsto nostaje v mala tudi naše občinstvo, oa objavlja-! Ponovi, v Bratislavi. Kriicab hi ! horodu. Te postaje bodo nnromhcn tudi z aparati za rndiotelef'm r potjo s© je eden ustrelil. Nek kadet, ki ter da mora. vsak dijak, ki je stopil v «x je ogledoval revolver, je ustrelil šolo, svoje .študije končati, ne glede na Bombard Keflermann: PREDOR mo kratek izvleček iz njegovih izjav, Radiotelegrafija ima le fedni popoln pomen za odnošiijanje brzojavk, če je za gotovo radiopostajo na razpolago trajno ali vsai večino dne druga radiobrzojavna postaja; torej po priliki tako kot jo to uvedeno pri navadnem brzojavi jan ju. Če ie postaja le eno ali dve uri na dan v zvezi s katero postajo v inozemstvu, ostali čas pa deluje z drugimi postajami — tedaj taka postaja izgubi svoi pomen, ker bodo vpričo sedanje dokaj dobre mednarodne brzojavne mreže prispele brzojavke Po žici hitreje kot po zraku na brezžično postajo, ki del c z inosom-svomje eno uro dnevno. Kar se tiče finančne strani, se najbolj izplačalo le velike postaje, ker se lažje prišJedi na tranzitnih pristojbinah posameznih držav, ki leže med deželo oddajanja in deželo sprejemanja. Posebno prednost pred brzojavija-ujem po žici ^ pa ima tzv. unilateralna radiotelegrafija, kjer je mogoča sporočati vesti od ene odnošiljalne postaje v_ istem trenutku neštetim sprejemal-nim postajam — kar je velikega pomena ra. tisk, borzna poročila itd. — Pri Kar se tiče lastništva rndio‘e!**r skih postaj, je izjavil minister TnčnT' da zastopa poštno min:etrstro zri« lr beralno stališče in ne bo oviralo ra*" voja radiotelpgrafije s preozkim jevanjem zasebne podjetnosti. Tor*- de\mi zakon se še pripravlja; »evfdfl morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. jih zahteva državmi interes. O radiotelefoniji je dAmt Tnčny, da ima. jaimo«+ nekoliko rano pojme o dosedanjih u«nah!h’ tal'® n. pr. zahteva že razgovor dveh nentov po zraku, kar na je za zedoi **' le v povojih. V vpčiih •vTonskih dr žavah delalo pravkar poskuse z un11*' terarno radiotelefonljo. a to so *9 rij skusi in priprave. Čkško-l.-ivnšhm fT! 11. Alian je ubegnil po strehi MereaKtile Safe Cera i** ■Qw’epi fift? popadali z vfiSka, Vakor hribolazci, 1*3 so um Ha^strmi steni pošle moči. Tz oodtličja ie po Jfsakem trešču kvišku puhnila ognjena prašina. V ve- •.“*“.** v |JO jvicreanine ' istibulu, v tiavpičniku za lifte so grmeli topovski streli nany'e- k' -ie b,!a osem nadstropij pod njim. Sn je tresketalo brzo streljanje: slišal se ie pok in penk, f Da vneIa ie zanazil nekoliko minut potom.: ker je silno razgretje rvalo opažne deske izpod vija- ?° rYa bli oni omestneži s svojim vpitiem izvabili. [kov. Navpičnfk za lifte sc je izpremenil v tuleč vzgna- - '°-'e J?'! omahiijoc od vzplašeuosti prihitel k njemu, uek ognjenega zraka, ki je goreče povezke pisem vz- je.'ze oW,e.!te D‘asp se pokril s klobukom. Baš je aašal s soho? ProrlrJ simMnfmi, h,,?;«« Pisma pobiral z miz in swrnvli.nl v ženo ognjenega --------_............. jasal s seboj. Predrl je svetlobno bočino, in izpod streme so jele vreti iskre. Bnilding se je izpremenil v ognjenik. bruhajoč goreče krpe papirja in žareče kepe pisem, ki so sikale v višino kakor rakete in švistale nad Man-! hattanom kakor izstrelki. , Nad ognjenim žrelom pa Te krožilo v blazno smeli1 bhzavi letalo, kakor ptica roparica, kateri zgoreva gnezdo: fotografi, ki so za Edison-Bio z viška kinema-tografirali s snegom pokrito nebotičniško velegorje z aktivnim ognjenikom v sredi. Iz navpičnika za lifte se je ogenj skozi duri pla-eu v posamna nadstropja. Prozomice je z jarnim plenkom izbuhavalo in ob »postranskih poslopjih razbijalo. Železne stebriče v oknih je vročina ukrivljala, rvala hi bičala vunkaj, pa so se po zraku sukali votlo hrumotajoč kakor aero-planskl propelerji. Cink, s katerim so brli spojeni deli ©kriške pločevine hi stresni žlebi, se je topil in jel S vršal na tla ko ognjen dež. (Za grude tega cinka so pozneje plačevali visoke cene.) Kel!y je M herojsko bitko. Razporedil je 'dvajset pet kilometrov vodnih cevi, iz sto dvajset cevi pobrizgal v goreče poslopje na sto tisoče ea.lon vode V jvsem je ta ogenj požrl dvajset pet milijonov galon vode m povzročil mestu Newyorku sto trideset tisoč dolarjev stroškov — za trideset tisoč več nego veliki požar 1911. leta. ko je gorel Equitablc-Bui!ding. a £eIly se ie b'! z o«niem in z mrazom hkratu. Hi-dranti so zamrzovali, cevi »o razpokavale. Cesto je pokrivala ledena skorja črevelj na debelo. Led je ro-!ec!i.P?s- e ?*rm! T debelim plaščem. Pinestreet ie rarnihnvlfla ^ 1V1 J.efen° 2rnie- 2akai SaPa ie Vodo razpihovala ra pretvarjala v Icdenčice, ki so se na cesto usipale. KeIIy je s svojimi bataljoni sovražnika obstopil in' osem ur odbijal vse izpade. Po strehah vsenankri; š« sj borili KelWert batelta, Celzua, duti .uh je dušil, mraz pa odeval z debelimi Dvi- Pisma pobiral z miz in spravljal v žepe. »Buifding gori, sir!« je prisopihal Kitajec, gala gore! Mac muJc vrgel ključe. »Odkleni zakladnic* in nikAr ne kriči!« je dejal. ^Poslopje je oj^nja varno.« Nova nesreča, ki ga je zatela, je AHana omotila in mu obraz požoltila- »To je konec!« ic pomišljal. Ni bil i praznoveren! Toda spričo udarcev, ki jih ie dobival od usode, se trm je vsiljevala misel, da se predora drž' prekletstvo! Cisto mehanično, ne da bi prav vede', kaj počenja, jc pobiral risbe in črteže in spise. ; _ »Ključek s tremi roglji. Lion, samo ne cmeri sel«! je dejal, jiotein pa zmeden in omofičav nekolikokrat* ponovil: »Samo ne cmeri se.. a f Zavreščal je telefon: Kelly ie Allanu priporočil, daj — — naj se spusti po vzhodni steni na streho. Mercantile'uaokol*n«e zanesli«* »»«? Safe Comoanvie. Te efon ie amegjtal ?-/ vnTn.o« „ z?ne*' T- Vie • >, napravijo Ve je c 5, avale j troeSno la riegantno Asm W4iM DoMza no » vaeh boljših l^vtnah nsnja la ea dririo pri* BERSON-SCAUtiJK D. D. Za&reb, Vjisonov ftS ^ ?380 10—4 d a oznanila. Safe Coippanyje. Telefon je vreščal iz minute v mi nuto — da je skrajni čas! — dokler ni Allan anarata odklonil. „ .b''?cM 'iC„n3 do mize, od stojala do stojala, ter odbiral erteže in spise in iih metal Lionu. »Vse to mora v zakladnico, Lion! Žuri se!« Lion ie bil od strahu napol blazen. A se ni upal fz-pregovoriti ni zloga več. le ustnice so se mu zibale, kakor da sc nriporoča nekakemu staremu hišnemu rogu. Ko je AHana ošvrknil s postranskim pogledom, je spoznal, da sc ie gospodu lice pooblačilo na nevihto, na neurje s točo, pa se je varoval ga dražiti. Iznenada ie potrkalo. C”dno! Med durmi se ie pojavil ruski Nemec Strom. Stal je med durmi oblečen v Kratek plašč, s klobukom v roki. ne ponižen ne vsiluv. Stal je. kakor da se ie namenil potrnežlijvo ucakovati, in je dejal: »Zadnji čas je. gospod Allan.« (Dalje prihodnjič.) blagajniške in pisarniške službe. zmožen alerenstiva trbo- m* , hrvatstega in nemikega i»-! «6.9111011 raka v govoru in pisavi iste meita v Maribora, najrajSe pri ItakSni špediciji ali odretnikn Naslov se izve v npravništvu list«. 247J stanovanja* Cista svinjska mast od nai-boljiih srbsk li praSičvr so prodaja v sodih pri tr dki Jovanovič, Aleksandrova cesta *t 85. 5458 3 2 Snažno st.anovan;« v hinjo nlici z eno sobo 'n m ,, si zamenja s st»n«*'*n,'.(1 dvema albama in 'i s|nv event. tudi v okolic' pove nprava. S«*®* Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim* ■Mtoik k zprnuH jtliSm,.« Steku ttokurM 4 4, ©no, slamo, «Srw®, or©wi®!!f krompir, sadi® in drog® BSrEdfflBN® kupuje in prodaja nji -J t OSET, Maribor, Aleksandrova c£g št. 57. Telefon št. 88.