St. 273.
V Ljubljani, četrtek dne 28, novembra 1918,
Leto II.
NAPREJ
Glasilo \mi\mm socialno Maiii Me.
izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Or»«tnIStY* Ib uprurnlitTO ▼ Ljubljani, Frančiškanuk* nlica »lev. 6, L cad.tr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po poSti 1 doma vij« njem na dom la celo leto K 42'—, u pol let* K 21'—, sa eetrt leta S 10‘50. za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K i<, i» ostalo tujiuo iu Ameriko K 54.
!aser«ti: Rnoatopna petit rratica 30 ▼; pogojen prostor KI'—; razglasi in pvsian« vrstica po 60 r; Tečkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije sa list so poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
To so pogumni borci Svobode, borci, ki so pripravljeni s svojini življenjem braniti novo socialistično domačijo na-pram vsem reakcionarnim rovarjem.
Pretekli četrtek se je na Dunaju vršilo prvo glavno ^ zborovanje rdeče garde. Poveljnik Josef Frey je pozdra- j vil sodr. Friderika Adlerja, ki je prišel kot gost, in je j predlagal, naj moža, katerega je tudi ruska sovjetska j vlada imenovala za častnega predsednika ruskih rdečih j gard, izvolijo za častnega prezidenta dunajske rdeče ' garde. V veliki dvorani številno zbrani rdeči gardisti so sprejeti predlog z viharnim navdušenjem. Adler se je zahvalil za izkazano mu čast in govoril nato o perečem j vprašanju ljudskega oboroženja. Danes potrebujemo sil- ! nih bojevnikov, ki so že pred vojno razširjali misel socializma in revolucije, ne pa takšnih, ki se štutijo med naše vrste sedaj, ko prihaja revolucija v modo. Vsak, ki je čistega srca, nam je dobrodošel, ali nobenega opravka nečemo imeti z republikanskimi dobičkarji, ki niso itič manj škodljivi kot vojni dobičkarji.
Kakor je bila med vojno številna truma brezsrčnih j oderuhov noč in dan na delu za kopičenje svojega bo- j gastva na škodo skupnosti, tako sc tudi med sedanjo re- j voluCijo dvigajo sebičneži, ki hočejo z ropanjem in ple- ! njenjem pomnožiti svoje zaklade. To so največji sovražniki mlade Svobode, ne pa tisti nemaniči, ki so morda pobrali kakšno mrvo, in so jih potem razkričali za bandite, »boljševike«. Nadalje je rekel, da sta rdeči gardi predvsem potrebni dve stvari, ako hoče svojo nalogo pošteno zvršiti, namreč: potrpežljivost in disciplina. Potrpežljivost, t. j., ne smemo verovati, da smo s sedanjo for-macijo zavarovani zoper vse nevarnosti protirevolucije, ampak da potrebujemo nekoliko mesecev resnega dela. za ustvaritev dobre proletarske brambe. Disciplina, ta gnusna beseda, ne pomenja sedaj hlapčevske pokornosti pred tujimi voditelji, za tuje cilje, temveč delitev in organizacijo dela na podlagi solidarnosti. Delo rdeče garde bo le tedaj uspešno, če bo njen pogled v službi proletarskega razrednega boja usmerjen na celoto.
Adlerjevemu govoru je sledila dve uri trajajoča debata. Proti predlogu, naj se 21. listopad, ko se je sodrug Adler prvikrat prikazal med rdečo gardo, proglasi za praznik rdeče garde, je z vso odločnostjo nastopil Adler sam, rekoč, da je sovražnik slehernega osebnega kulta.
Razglas.
Nasproti deputaciji zaupnikov premogovnih delavcev iz območja SHS dne 26. novembra 1918 je zavzelo poverjeništvo za javna dela dobrohotno stališče, ki ga je preciziralo v sledečih točkah.
-—BBTrXir:iTLr •
I .
Glede ureditve »urnega dela se že vrše priprave v uradih premogovnih lastnikov. Pričakuje se rešitev do konca tekočega leta.
II.
Glede minimalnih plač zastopa narodna vlada načelo, da mora dobiti delavec vsaj tako veliko plačo, da pri normalnem delu zasluži neki gotovi najmanjši zaslužek. Glede tega najmanjšega zaslužka se upeljejo takoj pogajanja z lastniki. Z ozirom na pričakovano skorajšnjo ureditev nove valute sc bodo dotočili ti najmanjši zaslužki z nastopom nove valute.
Ul.
Plače rokodelcem, strojnikom in tem enakih strok naj se vnaprej tabelarično določijo in naj te plače rasejo po službenih letih.
IV.
Za rudarje, za druge delavce izven rokodelcev se naj upelje plačilni pravilnik po razredih tako, da rase plača po službenih letih v gotovih večletnih rokih.
V.
Vprašanje nastanitve delavskih nadzornikov hoče narodna vlada proučiti.
VI.
Glede zahtev po osobnih spremembah v podjetjih, ki so privatna last, se zamore r^rodna vlada le pogajati z lastniki, samovoljno odrejevati takih sprememb nima pravice in tudi ne more nositi odgovornosti za motenje v obratih, ki bi v nekaterih slučajih iahko ogrožalo tudi življenje stotero delavcev. V nekaterih slučajih so sc na posredovanje Narodne vlade SHS že izvršile osobne izpremembe. V naprej pa Natodna vlada odklanja pcsekucije krivic pod prejšnjim sistemom, ker bi ne prišli nikoli do miru in nemotenega obratovanja, če bi hote!, sedaj kaznovati in popraviti vse krivice, ki so sc dogodil? pod prejšnjim sistemom.
VII.
Detajlna izvedba gornjega stališča in detajlna pogajanja se uvedejo takoj na podlagi od delavstva pismeno preloženih resolucij.
Ljubljana, dne 27. neovembra 1918.
Povrjenik za javna dela in obrt:
Ing. V. Remec 1. r.
Politični pregled.
— Italijani uvrščajo naše ljudi v svojo armado. V
Idriji.so se zadnje dni vršili nabori. Kakor se »Sloven-j cu« poroča, uvrščajo Italijani naše ljudi v svojo armado. Idričani beže po skrivnih potih iz Idrije.
Jugoslov. socialdem. stranka
sklicuje
za nedeljo, dne 1. decembra
ljudske shode
z dnevnem redom:
Jugoslovanska država in delavstvo.
Shodi se vrše v naslednjili krajili: Jesenice: ob 10. dopoldne pri »Jelenu«, poroča sodrug Prepeluh;
Trbovlje: ob 3. popoldne na vrtu »Delavskega doma«, poroča sodrug P e t e j a n;
Škofja Loka: ob 9. dopoldne v pivovarni pri »Prajarcu«, poroča sodrug Kocmur; Cerna: ob 12. opoldne v dvorani gosp. Krulca, poroča sodrug To k a n;
Utija: ob 3. popoldne v gostilni pri »Pošti«, Poroča sodrug M. C obal;
^idanniošt: ob 3. popoldne v restavraciji Pri »Moserju«, poročata sodr. IVI a 1 o v r h in Jr. Cemež; laški trg: ob 9. dopoldne, poroča s. dr. Leme ž;
Črešnjevec: uro in kraj se določi, poroča sodrug dr. K o r u n.
Naslednjo nedeljo, dne 8. decembra, sc bodo vršili shodi v teli-le krajih: Št. Vidu pri Ljubljani. v Novem mestu, Radečah, Vrhovem, Hrežicah, Rajhenbureu, Ptuju, Ormožu, Ljutomeru iu Vevčah. Sodruge zaupnike iz teli krajev prosimo, da nam sporoče gostilne in uro, kje in kdaj naj se shodi vrše.____________
Dunajska rdeča garda.
Kakšne grozanske štorije so nam kvasili prerazlični meščanski časopisi o boljševikih in njih rdečih gardah! Razkričali so jih za največje lumpe, razbojnike iu ta-l0ve in vrag vedi kaj še vse. In vendar so to najideal-neJŠi ljudje, polni čuta in svobode, so ljudje, ki hočejo zadeti vse predpravice kapitalistov in veleposestnikov ter ustvariti delovnemu ljudstvu čim najpravičuejše življenje.
Kakor na Ruskem tako so se tudi v mladi nemški socialni republiki prostovoljno javili tisoči in tisoči nav-"ušeuih. Svobodo ljubečih delavcev za v rdečo gardo.
LISTEK.
Nekaj iz domače zgodovine.
(Dalje.)
Ti trije razlogi nam sami razlože, zakaj so si posta-'‘li tak načrt. Cesarju so zaupali, zato hočejo, da jim vla-a še dalje. Davke bi sami pobirali zaradi tega, ker so bdi prepričani, da vseh davkov ni naložil cesar iu da torej plemstvo, ki jih pobira, tudi ne odrajtujc vsega na Pristojno mesto. V slučaju sile bi se sami branili. Ob tur-''kih napadih se gospoda ponavadi ni brigala za kmete, ^mveč le za sebe. Sedaj pa so kmetje sklenili, da se bo-'■l° sami branili tuje sile in se v ta namen tudi primerno ^‘Pravili. Hoteli so se tudi sami upravljati, to se pravi, ne bodo več pokorni plemenitašem in zemljiškim gozdom. Prepire med seboj hočejo sami reševati. Kratko ručcno: Zemljiška gospoda, ki ne dela ničesar, slabo go-Sn°dari in prizadeva krivico, naj se odpravi. Ostane na) cesar in kmet, t. j. ljudstvo, ki dela, trpi iu sc trudi, farjev namestnik v tej novi državi, oziroma predstav-ljudstva naj bo Matija Gubec. On naj bi bil cesar te S°vanskc kmečke države.
Takp državo so torej hotedi ustanoviti slovenski in *rva$ki kmetje. Seveda je bil njih načrt neizpeljiv. Jasno l)n ie eno: kmetje so dobro vedeli, kje tiči vzrok njih be->n njihove popolne brezpravnosti. Ta vzrok je bila od-V|!*nost od zemljiške gospode. To so čutili. Zakaj vedelt |
so, da je ta gospoda izvečine tuja in da si je sama, s silo osvojila vlado nad njimi. Kmetje so torej nastopali ne le kot kmečki stan, ampak kot samostojni narod. To je tudi razumljivo. Saj je obstajal hrvaški in slovenski narod le iz podložnega kmetstva.
Najznamenitejši med uporniki je bil llija Gregorič, kratko imenovan llija. Bil je doma iz Ribnika v metliški okolici; poprej je bil podložen grofu Štefanu Frankopanu, kakih dvajset let sem pa je živel v Vrdovču v okraju Su-sedgrada, kjer si je bil kupil hišo in zemljišče. Novi gospod njegov Franc Tahi mu je storil mnogo krivic; vzel mu je namreč premoženje, vinograde in živino, vse skupaj vredno 200 cekinov; iz katerega vzroka, ne vemo. To razkači llijo. Začne se torej razgovarjati in posvetovati z drugimi, enako nezadovoljnimi, zlasti z Miho Gu-šetičem, kako bi se znosili nad graščakom in zgrabili njega ter vse druge sovražnike tlačenih kmetov. Ker je na slovenski meji več let služil kot vojak iu se bojeval pod poveljem Janeza Lenkoviča zoper Turke, je imel vojaške zmožnosti in je bil kakor nalašč ustvarjen za poveljnika upornih kmetov.
llija naredi načrt, kako naj sc upor prične in izvrši. Po tem načrtu bi sc kmečka vojska razdelila na več oddelkov. llija sam je sklenil s Klanca na Hrvaškem planiti proti Brežicam in tamkajšnje kmete potegniti za seboj. Kn del bi potem poslal proti Krškemu in dalje proti Novemu mestu, naposled bi krenil ta oddelek proti Istrber-skemu incd Karlovcem in Samoborom ali naravnost proti Samoboru. On sam je hotel udariti ob Savi in Savinji v Sevnico, Radeče, Laško. Celje, celo do Vranskega, odtod
bi odpravit eno četo do Ljubljane, da pripravi pot do bregov jadranskega morja, Itija pa bi jo mahnil proti Rogatcu. Tretja četa, uporniki iz Stubice, bi pa imela nalogo, da varuje domačijo proti staremu neprijateljti Tur-činu, ki bo najbrž porabil priliko in skočil črez nezavarovane meje.
Gospoda se je seveda prestrašila tega gibanja. O Uiju Gregoriču so govorili, da je čarovnik in da spravlja kmete s čarovnimi sredstvi k uporu. Ko so ga pozneje na Dunaju sodili, so mn stavili dunajski sodniki tudi vprašanje: Kakšna je bila tista pijača, ki jo je ponujal ljudem, da je vsakdo, ki jo je okusil, dobil veselje do upora, četudi poprej še ni bil upornik?
Da po slovenskih pokrajinah vre, so spoznali štajerski stanovi ter so rekli v odgovoru nadvojvodu Karlu: »Deželni zbor je zaslišal z bridkostjo tudi pritožbe in žalovanja ubogih, stiskanih podložnikov, in ničesar tako ne želi, kakor da vsak posestnik sam dobro premisli in s krščansko ljubeznijo in potrpežljivostjo ravna s svojimi bližnjimi, ki so sicer podložni, katere je pa Bog ustvaril po svoji podobi kakor velike gospode. Ko bi gosposka v takih in enakih pritožbah resno in hitro obravnavala, ko bi zaslišanja strank ne odlašala od dne do dne in mani ukazov pošiljala, nasproti pa tožeča, zlasti v tako važnih stvareh, takoj klicala predse na odgovor in tožbe razsoje vala vpričo vitezov in posestnikov, in katerega krivega spoznajo, ostro kaznovala, bi bil ktnalu konec takim hoinatijam in sleherni bi bil pomirjen. To naj se gosposkam resno in nemudoma zaukaže«.
(Dalje )
Cdovčani in Jugoslavija, Iz Celovca se poroča, da se je večina celovškega prebivalstva sprijaznila z mislijo, da pride pod Jugoslavijo. Manjšina s tem ni zadovoljna, inteligenca si pa želi, da bi naše, oziroma srbske čete kmalu zasedle Koroško, ker se boje nemirov in nereda. V Celovcu je vse mirno.
«-• delegacija Narodnega vječa odpotovala v Bel-«rad. Iz Zagreba sc brzojavno poroča, da sta na predvčerajšnji seji osrednjega odbora Narodnega vječa bila kooptirana v odbor 28torice, ki se poda v Belgrad, dr. Vukotič in dr. Angjefinovič. Delegacija je včeraj dopoldne s posebnim vlakom odpotovala iz Zagreba v Belgrad, kjer se bodo vršila posvetovanja o ujedinjenju države Slovencev, Hrvatov in Srbov s kraljevino Srbijo.
Italijani zaplenili našo brodovje vBakru. Predvčerajšnjih: ob 7. uri zjutraj so prispeli Italijani v luko v Bakru. Izkrcal se je en italijanski častnik, kj je zahteval vojno brodovje. Predsednik krajevnega odbora Narodnega vječa ,dr. Matkovič, je protestiral proti tej zahtevi. Nato je italijanski torpedni rušilec »Orsjn« nameril proti Bakru topove, znamenje, da ftočejo s silo nastopiti. Šele nato so naši Italijanom izročili naše brodovje. Italijanski poveljnik je izročil dr. Matkoviču dokument, v katerem pravi, da je vzel brodovje v imenu entente in Združenih držav.
= Češke čete na Gornjem Avstrijskem. Posebni poročevalec »Prager Tagblatta« poroča o zasedbi Kašperskih Hor po čchoslova-ških četah: V petek je prišlo tjakaj 250 čeho-slovaških vojakov s štirimi strojnicami in so zasedli mestni dom in druga javna poslopja. Obenem z vojaštvom je prišlo tudi nekaj čeških uradnikov, ki so sprejeli zaobljubo na čehoslo-vaško državo. Oddati je bilo treba vse strelno orožje. V noči od 22. na 23. t. m. so odvedli kot talce 10 oseb iz Kašperskih Hor v Sušice. Naznanili so z lepaki, da morajo jamčiti te osebe, katerih dobrobit je zajamčen, zato, da se vzdržuje red in varnost in da se preprečijo nasilnosti. Okrajnega glavarja iz Linča, ki je prišel pred kratkim semkaj, so češke čete zaje}e v ilartmanicah in ga odvedle v Sušice. Njegova usoda dosedaj še ni znam.
— Iz neinškoavstrijske državne skupščine. Rešujoč dnevni rečf, razpravljala je iiemškoav-strijska državna skupščina predvčerajšnjim najprej v drugem branju zakpn o upravljanju državnega gospodarstva v dobi od 1. novembra 1918 do 30. junija 1919. Zakon se sprejme v drugem in tretjem branju. Poslanec Kratt poroča o zakonu o kontroli državnega dolga. Državni tajnik Seitz se izjavlja proti upostavitvi komisije za nadziranje državnega dolga, češ, da je popolnoma odveč. Socijalni demokratje da so za kontrolo finančnega poslovanja, niso pa za golo kontroliranje državnega dolga. Zahtevajo za Nemško Avstrijo računski dvor. Socialni demokrati da bodo glasovali proti {5 1 predloge, ki določa upostavitev kontrolne komisije, in predlagajo za primer, da se § 1 sprejme, naj se predloga vrne odseku, ki naj izdela zakon o kontroli financ. Nato se zakonski načrt v drugem branju sprejme, in sicer § 1 s 37 proti 25 glasovom. Šeitzov predlog, naj se predloga vrne odseku, se odkloni. Poročevalec Scha-clierl poroča o zakonu o nemškoavstrijskem državljanstvu, razpravlja o zakonovih posameznih določilih ter priporoča, naj se zakonski načrt sprejme, ker je v primeri z dosedanjim državljanskim pravom znaten napredek-
— Izgube bivša avstrijske vojske. Na podlagi statističnih podatkov znašajo izgube bivše avstrijske vojske okoli 4 milijone mož mrtvih, ranjenih in ujetih. Te izgube so preračunjene do ponesrečene ofenzive ob Piavi, takratne velikanske izgube tedaj niso vštete, kakor tudi niso všteto izgube v zadnji laški ofenzivi koncem oktobra. Število mrtvih znaša 800.000; toliko slučajev je dokazanih, v resnici pa je to število mnogo višje. Računa se, da jc pade! ali bil ranjen o-ziroma ujet vsak tretji
tnož.	.....
— Kedaj se podpiše mir? Pariški dopisnik svtcai-
skega lista »Journal de Geneve« sporoča svojemu listu informacije o poteku mirovnih pogajanj, katera sc, kakor vse kaže, v kratkem prično. Napačno pa je mnenje, da se nahajamo že na predvečeru končnega sklepanja miru. Poteklo bo še mnogo mesecev, predno bo podpisana končna mirovna pogodba. Vendar pa bo kmalu sledilo podpisovanje mirovnih preliminarijev, v katerih se določi nov svetovni red. Najprej bo vsaka zvezna država izgotovila svoj posebni program. Drugi štadij mirovnih pogajanj bo konferenca zastopnikov entente in zveznih vlad, ki se bo vršila v Parizu ali Versaillesu, da določi splošni mirovni program. Ce tudi že sedaj obstoji soglasje glede večine točk tega programa, se utegnejo tekom dogodkov pojaviti novi problemi. 2e sedaj le nastala potreb) da se svojedobno določene odredbe v mnogočem premene. V prvi vrsti pride tu v poštev kolonialno vprašanje, potem vprašanje bodočnosti Nemške Avstrije h,
ureditev italijansko-iugoslovanskih Interesnih nasprot-stev. Dokler se gotove vlade zavezniških držav ne odre-
čejo malenkostnim metodam stare diplomacije, je vedno še pričakovati interesnih sporov. Na tej konferenci bodo sodelovali med drugimi Clemenceau, Lloyd George in VVilson. Ta konferenca se vrši meseca decembra. Čim bo izgotovljen mirovni program entente, začne se tretja iu-za, namreč konferenca pooblaščencev obeh strank za podpisovanje mirovnih preliminarijev, kar se bo najbrže hitro izvršilo. Četrta faza pa bo najbrže zelo dolgo trajala. Četudi je verjetno, da je mir že skoraj gotov, vendar ostanejo v moči do končnega podpisa mirovne pogodbe vse vojne odredbe. Tako bo korakoma prišel prehod iz vojnega v mirovno stanje.
— Zidovski program. Zadnji čas podaje berolinsko | in dunajsko časopisje celo vrsto vesti o nekakih pogromih in sovražnostih med ljudstvom poljskim ir: židovskim. Te vesti širijo židovska glasila. Obrnili smo se do kompetentnega vira poljskega in izvedeli:	»Morda	so
bili tu in tam kakšni mali izbruhi, ki so hoteli napraviti splošen nered, ali to se ni zgodilo v masah ljudstva. Poljska sedanja vlada, s Pilsudskim in socialisti na čelu, je najboljša garancija, da je daleč od takih pojavov; treba dodati, da so tudi prejšnje vlade, ne izvzemajoč konservativne vlade narodno demokratične, ostro obsojale taike strasti in preprečevale državljansko vojno. Sicer pa cela zgodovinska tradicija Poljske nasprotuje takim dogodkom in kaže neobičajno toleranco do Židov in drugih narodnosti. Tedaj ko se celemu svetu še niti ni sanjalo v ravnopravnosti Židov, se je prvi glas slišal iz Poljske na velikem državnem zboru leta 1788.—1794., je poslanec Batrymovič zahteval izenačenje pravic židovskega ljudstva; ne pozabimo, da so celo v svobodni in pred vsemi narodi korakajoči Franciji Židi trpeli še preganjanja in niso niti sanjali o svobodi, ki so jim jo dali Poljaki; znani so takisto široki zamišljeni reformni načrti glede Židov v času vstaje leta 1863., ki jih je zasnoval Aleks. VVielspolski. — Misliti, da poljska vlada namaka svoje roke v tako grdo stvar, kaže na goljufijo ali neznanje stvari. Pri tem je najbolj očitno, da najbolj kriče nemški Židje in avstrijski, ki nočejo za nobeno ceno slišati o kaki svoji narodni posebnosti sredi Nemcev, a za Žide na Poljskem zahtevajo nekakšno avtonomijo in privilegije take vrste, da bi ugrožale poljsko državo.«
O VVilsonovein potovanju v Evropo poročajo londonske »Times«: Wilsou bo v kongresu govoril 3. decembra in v svojem govoru obrazložil, kaj da upa od potovanja pridobiti. Dne 4. decembra odpotuje v Evropo, dne 9. decembra se izkrca v nekem angleškem pristanišču, kjer se sestane z Ul o y doni Oeoifteiem. V Francijo bo odpotoval 12. ali 13. decembra. V Parizu ali v Versaillesu bo ostal 8 dni. Pravijo, da bodo sklenili dve mirovni pogodbi: splošno s temeljnimi določili in podrobno pogodbo, ki se bo podpisala pozneje. Dne 21. decembra bo obiskal VVilson bojišča. Po božiču se povrne v Versailles, kjer se bodo nadaljevala pogajanja. V Parizu bo stanoval Wilson v Muratovi palači.
= Francija po vojni. Pariš, 27. nov. (K. u.) »Ageuze Havas« poroča:	Ministrski svet je
sklenil preosnovo ministrstva za opremo vojske v ministrstvo industrijske obnovitve. Lou-cheur ostane na čelu tega ministrstva. Trgovinski minister Clementel je predložil zakonski načrt o organizaciji zunanje trgovine države. Predloga vsebuje pomnožitev števila trgovinskih atašejev v inozemstvu, ki jim stoje ob strani komercijelni zastopniki. Finančni minister Klotz je pooblaščen, predložiti zakonsko predlogo o varstvu in kontinuiteti dela v vojnih obratih. Izdatki te predloge znašajo dve mi-ljardi frankov. Ti obrati dobe nemudoma znatna naročila za obnovo trgovinske mornarice in za dobavo poljedelskih strojev, katerih prlmanj-kuje.	„	..
— Protirevolucionarne odredbe v Nemčiji. Berlin, 27. nov. (K. u.) V današnji seji je iz-vrševalni odbor Delavskega in vojaškega sveta razpravljal o protirevolucionarnih načrtih gotovih vojaških oblastev. Izvrševalni odbor jc eno-dušno ugotovil, da je potrebno skupno z vlado nemudoma ukreniti primerne udredbe proti tej gonji. Nato se je izvrševalni odbor pečal s potrebo in z načinom politične propagande zlasti med vračajočimi se četami. Sklenila se je razdelitev letakov. Sprejel se je volitveni ključ za zbor delegatov delavskih in vojaških svetov, ki se sestane v Berlinu 16. decembra.
Razširitev delavskega In vojaškega sveta. Izvršc-valni odbor delavskega in vojaškega sveta v Berlinu je imel sejo, na katero sta prišla tudi zastopnik Bavarske in dva zastopnika Badenske, ker imajo ti trije glasovalno pravico v berlinskem delavskem in vojaškem svetu. Sklenili so soglasno, da se sprejmejo vsi zastopniki delavskega ljudstva, torej tudi duševni delavci, v svete, ako
se strinjajo z načeli teh delavskih svetov.
= Nethški neodvisni socialisti. Glasom berlinskih poročil objavlja «ačeistvo stranke neodvisnih socialistov na Nemškem oklic, ki se peca z vprašanjem, kako naj se konstituira redna skupščina. Oklic pravi med drugim: O konsti-tuanti bo mogoče govoriti stoprav tedaj, ko bo gotovo, da je prebivalstvo vsled določb pre-
mirjevne pogodbe zasedenega ozemlja svoboščin, da more voliti, ne da bi se nanj vplivalo. Hujskači dobro vedo, da se volitev ne more vršiti v doglednem času, če naj ne bo vse skupaj zgolj komedija. Socialisti desnice so na teli zločinih hujskačev sokrivi, ko pomagajo kričati, naj se konstituantgi skliče nemudoma.
— Izrabljanje položaja. Pariško socialistično časopisje ostro pobija novo, iz Londona izhajajočo propagando proti razoroženju. Zmaga je prišla tako nepričakovano, da želi ententa v nasprotju z VVilsonovimi načeli, čimnajbolj izkoristiti zmago. GovOre tudi, da zasedejo Berlin, in pravijo, da je to potrebno za večjo ekspedicijo proti Rusiji.
Tr Nemška vJada povabi Wilsotia v Nem-
cJjo* Kakoi poroča berlinski »Lokalanzeiger', vplivajo merodajni krogi na vlado v tem smislu, tki povabi Nemčija predsednika Wilsona, naj bi obiskal tudi Nemčijo ali kako nemško pristanišče, ako pride na mirovno konferenco v Evropo. K temu pripominja Wolffov urad, da priobčuje to vest s pridržkom.
= Francoska armada ob nemški meji. »Agenze Havas« poroča: Po uradnem sporočilu so francoske armade po prekoračenju Luksemburške dospele do zahodne nemške meje.
Kako je češki zunanji minister dr. Beneš pobegnil iz Avstrije.
V »češke slovo« pripoveduje nek prijatelj sedanjega češkega zunanjega ministra dr. Edvarda Beneša, kako je le-ta leta 1915. pobegnil v inozemstvo. Dr. Beneš je že pred tem dvakrat obiskal Švico. Na videz se je bavil s proučavanjem razmerja med vojno in kulturo, o čemer ie tudi v »Lumiru« priobčil nek sestavek. Obakrat ic ie sestal z Masarykom. O drugem sestanku pa izve praška državna policija potom ogleduhov- Razpošlje tajno tiralico zoper Beneša. »Črna roka« (njena duša je bil dr. Šatnal) to zasledi; snide so v Beneševem stanovanju in sklene, da mora Beneš pravočasno zginiti iz Prage. Načrt se je posrečil s pomočjo asistenčuega zdravnik^ dr. Amerlitiga, ki je bil preje asistent na praški univerzi in je leta 1915. služil v Aschu. Po njegovi zaslugi ni bil potrjen. Dr. Amerling ga je namreč nauči) šepanja, in tako se je posrečilo Benešu, ki je bil že v dijaških letih strasten fusbalist, da je pri prebiranju v jun. 1915. preslepa-ril madžarskega polkovnesa zdravnika z umetnini šepanjem, dasi so tedaj jemali v vojake po 90 od sto. Dr. Amerling se je že dva meseca mudil v Aschu in je okolico poznal jako dobro, zlasti ker je njegov sluga, nek krčmar iz Čelakovic, z veseljem preiskaval mejo in mejne kamene. 2. septembra 1915., v zgodnji jutranji uri se je dr. Beneš pojavil pri svojem prijatelju, naj mu pomaga na begu, ki ni l>il lako jehak. Na eni sfrani meje so bile avstrijske, na driigi strani bavarske finančne straže in med njjmi so patruljirali orožniki. Na kolodvoru v Ascun jo bilo nastanjeno vojaško mejno poveljstvo, katero je vsakogar, kj je hotel preko meje, natančno preiskalo. Celo ženske so se morale sleči do nazega. Le tistega niso preiskali, ki je izstopil v Aschu in šel naravnost v mesto. Na to avstrijsko budalost je bil zgrajen ves načrt. Beneš gre v Prago, poslovi sc od soproge in čez dva dni se povrne v Asch. Prijatelja sc sestaneta ob gozdu ob enajstih dopoldne. Načrt je takle: Oba bi šla skozi gozd, izogibajoč sc finančnim stražam; potem bi prodrla skozi orožniški kordon, hodeč v gostem lesu do Bavarske. Dr. Amerling gre naprej do nekega gozdnega zavinka in Beneš počaka na Amerlingov migljaj, da jc pot prosta. Zgo-vorjena sta bila, da Amerling odpre za svojim hrbtom knjigo, kakor hitro zagleda žandarja, in Beneš naj bi se netriudoma skril v gozdu. Deževalo jc; hodila sta že debelo uro, ko je Amerling dal dogovorjeno znamenje. Beneš izgine v gozd, dočim se Amerling mirno bliža orožniku. Le-ta ga ustavi, Amerling sc legitimira In praša po nekem kraju, ki je bil že daleč za njim. Orožnik mu odvrne, da mora kreniti nazaj, in tako se vrne z orožnikom, ki 11111 še pokaže pot. Medtem je Beneš korakal skozi gozd in prišel do mesteca Hof na Bavarskem. Čez tri dni prejme Amerling iz Hofa dopisnico z vsebino, da se ta' mošnji češki družini zelo dobro godi. Dr. Beneš je potoval kot agent neke dunajske tvrdke za zdravila in jc imel pri sebi tudi vse potrebne papirje. Tisti čas, sc je ravno vršila ofenziva v Rusiji; Ivangorod je pa! in skoz' Asch so se vozili velikanski transporti Nemcev na zft' hodno fronto, tako da jc Beneš te novice prinesel s seboj v Švico.	 .
Nedeljski shodi jugoslovanske socialne demokracije.
Lesce na Goreniskoin. Shod, ki sc je vršil v nedeljo v Lescah je bil prav dobro obiskan. Poročala sta o političnem položaju g. Olup in sodrug Brozovič o so-cialnih zahtevah slovenskega ljudstva. Na shodu je prevevalo poslušalce jako živo zanimanje. Resolucijam jc ugovarjal le neki učitelj, ki so pa bilo končno sprejete ob velikem odobravanju in izražali Željo, da bi se n« Jcsenicah zopet čimprej priredil shod.
Borovlje na Koroškem. Tu sc bil otriskau v nedeljo 24. t. m. nad vse pričakovanje ljudski shod. Daleč na okrog so bile vasi zastopane. Shod je otvoril in mu predsedoval sodrng Albin Haletnošnik, poročal je sodrug Mihevc, kateri je razlagal političen položaj v Jugoslaviji, ka-+;or tudi resolucije, ki jih soc. demokratična stranka predlaga v sprejem slovenskemu proletarijatu. Sodrug Mihevc je bil večkrat prekinjen z burnim ploskanjem in odobravanjem. Justova dvorana je bila vsa zasedena od sodrugov in pravili so, da tako obiskanega shoda ne pomnijo. Udeležencev je bilo nad tisoč. K besedi se je oglasil tudi gosp. Puschinger, tovarnar v Borovljah, ki mu pa zborovalci niso hoteli pustiti, da bi govoril, to pa vsled tega ne, češ, da je bil on naj večji vojni dobičkar, ter je najslabše plačeval delavce. Selo po energičnem pozivu sodr. Mihevca, na zborovalce, ki je zahteval naj bo svoboda govora vsakemu, ter, da smo ravno mi socialni demokrati poklicani, da čuvamo svoboda govpra. Nato je ■gosp. Puschinger razlagal, da so vsi boroveljski, socialisti nemški nacionalci, ter, da je gospodar te hiše pred petindvajset let odprl občinsko hišo še v slovenskem jeziku, danes pa, da je ves občinski odbor nemškonaciona-len. Sodr. Mihevc mu jc na to odgovarjal in pojasnil, kak teror, da jc bil sploh na Koroškem, namreč, da se je da-ialo iz nemških posojilnic delavcem denar, da so si hišice zidali, ter bil s tem politično privezan ne samo oče, ampak tudi sin, ker prvi ni zamogel dolga poplačati se je ta dolg prenesel še na sina, ki je bil tudi potemtakem politično privezan pri vsakih volitvah. Ker se pa delavci niso mogli vzdržati ter gosp. Puschingarju predbacivali, da je največji izkoriščevalec v Borovljah m, da drugače s nem-škutarskimi fabrikanti poseda, jo je gosp. Puschinger od-kuril s shoda. Sodrug Mihevc je nato resolucijo prečital, ki je bila z burnim odobravanjem sprejeta-________________
Dopisi.
Kadeče pri Zidanem Mostu. V nedeljo, dne 24. listo-pada se je vršil v Radečah v'gostilni gosp. Šantaja shod, ”a katerem se jc ustanovila politična organizacija. So-*lrug Pičinin je navzočim pojasnil pomen politične organizacije, na kar se je izvolil naslednji odbor: predsednik: Alfred Pičinin, namestnik: Anton Petrič, blagajničar: Leopold Debelak, namestnik: Karl Kiselj, za Vrhovo: Andrej Satler, zapisnikar: Franc Ulej, namestnik: Franc Levičnik; odborniki: Jožci Satler, Alojzij Lindič, Jožef Šušteršič, Ferdinand Debelak. Jožef Šimenc, Peter Mau-rin, Ivan Oradišar in Karl Lindič. Po shodu se je priglasilo več članov. Sodrugi sedaj pa le na delo za naše cilje iii našo ideje!_____
Dnevne vesti.
Svoboda zborovanj. Naredba poverjeništva za notranje zadeve. Avstrijski državni zakon z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 135 o shodnem pravu sc razveljavi. Mesto njega veljajo sledeča določila: S 1. Prirejanje shodov jc prosto. § 2. Kdor priredi javen shod, mora 24 ur poprej pismeno naznaniti pristojni oblasti namen, kraj in čas shoda. § 3. Shodi v svrho agitacije za volitve so takih naznanil prosti, če so volitve že razpisane. 8 4. Pristojna oblast jc okrajno glavarstvo, v me-st‘h z lastnim Statutom magistrat onega okoliša, kjer se shod priredi. 8 5. Vse vloge so proste kolka. 8 6. Prestopke te naroclbe kaznuje v § 4. navedena oblast z denarno ulobo do 100 K ali zaporom do 1 tedna. § 7. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. — V Ljubljani, dne 25. novembra 1918. — Dr. Brejc s. 'r.
- Kolportaža prosta. Naredba poverjeništva za notranje zadeve o prosti kolportaži. § 23. tiskovnega za-z dne 17. decembra 18GS, štev. 6 drž. zak. iz leta 1863. so razveljavi. — V Ljubljani, dne 25. novembra •518. - Dr. Brejc s. r.
Begunski vlak. Dne .JO. novembra 1918 vozi direktni begunski vlak iz Ljubljane glavni kolodvor do Trsta južni kolodvor. Tudi vozovi, namenjeni proti Go-r'ei in Pulju, sc morejo priklopiti temu vlaku.
— Zdravstveno stanje mestno občine ljubljanske od
17. do 23. novembra 1918: Novorojencev je bilo 12,
umrlo je 40 oseb, in sicer 25 domačinov in 15 tujcev; za jetiko sta umrla 2 tujca, za različnimi boleznimi 26 oseb, za pljučnico 3, za influenco 9 oseb, med njimi 4 tujci. a infekcioznimi boleznimi (grižo) je obolel I tujec.
— Vzgoja v ljudski šoli v Mostah se še zmerom vrši s palico, ki neusmiljeno šviga po prstih iu dlaneh mladih *°'»rčkov. Razcntega mora mladina prav do osme ure Prezebati na mrazu. Naj bi četrt uro pred pričetkom po-
odprli glavna vrata, da bi revčki ne čakali j>od ml-
nebom, v burji in snežnem m e težil. Saj je vendar doyelj prezebanja med poukom, kajti sobe so zakurjene kdva vsake kvatre enkrat!
— Poverjenik za narodno brambo 4r. Pogačnik Prejema stranke samo ob delavnikih od 11. do 12. ure.
— KMc Iz vseučlllšklh krogov. Velika večina sionskega dijaštva izhaja iz revnih staršev, ki nikakor "e morejo vzdrževati svojih študira)6čih sinov po tujih »iiiverzah, zato si je moral pomagati slovenski akade-‘;“k na lastno pest. kakor je vedel in znal. In ako je ho-tel študirati, je moral biti pripravljen tudi na to, da bo 'horal stradati. To je bila neizogibna, pa žalostna usoda s,oveuskega vsoučiliškega dijačtva in velika sramota za
slovenski narod, k! je imel premalo smisla za podpiranje lastne izobrazujoče se inteligence in ki je tako le malo skrbel za stradajoče dijaštvo. Kar je minulo, je za nami. To hočemo pozabiti, upamo pa, da bo vbodoče, v naši svobodni domovini drugače, da bomo pometli s starimi malenkostnimi in kulturnega naroda nevrednimi razmerami in da bo posvečala nova država bodočim nositeljem kulture in pospeševateljem blagostanja več pažnje. Za slovensko dijaštvo bo merodajna odslej, dokler ne dobimo univerze v Ljubljano, v prvi vrsti univerza v Zagrebu. Dijaška deputacija, ki se je šla informirat v Zagreb o modusu vivemli v tem mestu, naznanja, da je v Zagrebu še večja draginja kot na Dunaju samem in stanovanja so tako draga, da siromašnemu slovenskemu dijaku ne more prihajati niti v sanjah na misel, da bi šel v Zagreb študirat, ako ne dobi primerne ustanove. Prepričani smo, da tudi v drugih mestih’m mnogo bolje kot v Zagrebu. Da bo moglo slovensko dijaštvo sploh študirati, potrebuje podpor. Te podpore morajo biti časovnim razmeram primerne, iu bolje je, da čim prej reši to nujno vprašanje dijaških usta-primerue. Ako je mogoče, naj bi se v tem smislu uredile tudi obstoječe Knaflove ustanove. Dolžnost N. V. je, da čim prej reši to neujno vprašanje dijaških ustanov. Kajti zadnji čas je, da prične dijaštvo zof>et redno študirati, ali študij mu je treba omogočiti. Prepričani smo, da bo za diiaštvo gotovo na razi>olago nekaj tisočakov. Merodajni krogi, uslišite slovenskemu dijaštvu nujno željo!	—p.—
— Uradni list Narodno vlade SHS v Ljubljani. Danes je izšla 14. številka.
— Primerna darila za Miklavža. V izložbenem oknu Bainbergove tiskarne na Miklošičevi cesti so razstavljena »primerna darila za Miklavža«. Zares fino izdelani čevlji se ponujajo mimoidočemu občinstvu. Niso dragi: za odrasle stane par čevljev le 265 kron, za otroke pa le 97 kron. Cene tudi drugod niso primernejše. — Za delavce ta darila pač niso primerna!
— Poziv. Vsi do sedaj ustanovljeni Narodni sveti naj se takoj priglase pri N. S. v Ljubljani in obenem pošljejo natančen seznam odbornikov, ter dan ustanovitve. Vsi oni okrajni Narodni sveti, ki so prenehali delovati, naj pošljejo ime bivšega predsednika, ter vzroke, zakaj so prenehaili.____________
Železničarji!
Dne 15. decembra 1918 ob 9. dopoldne se bo vršila
konferenca zaupnikov
vseh krajevnih skupin, ki so dodeljene ljubljanskemu železničarskemu tajništvu z dnevnim redom:
1. Situacijsko poročilo; 2. organizacija in taktika; 3. ustanovitev centralnega železničarskega društva za Jugoslavijo; 4. odobritev pravil; 5. občni zbor.
Konferenca se bo vršila dva dni. Druge podrobnosti objavimo pravočasno. Tajništvo.
Shodi.
Zaupnikom strokovnih organizacij in odbornikom Zveze delavskih društev. Danes v četrtek ob pol S. zvečer se bo vršila seja v upravništvu »Na preja«. Udeležite se vsi seje brez nadaljnega vabila.
Gljnce-Vič-Rožna dolina. Ustanovni zbor izobražcvalnejja društva »Svoboda« za ta okraj bo v soboto, 3Q. novembra, ob 7. uri zvečer v gostilni »Amerika« na Olincah. Sodrugi. sodmžicc, udeležite se polnoštevilno tega važnega zbora.
Člansko zborovanje za okrožje Tržič na Gorenjskem pa se vrši v nedeljo, 1. decembra, ob 3. url popol-dno pri Pelarju v Tržiču. — Vabimo k polnoštevilni udeležbi._______•______________________________
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Danes popoldne ob 2. druga klasična predstava »Hamlet« izven abonemeuta samo za dijaštvo. — Zvečer ob 8. Molierova komedija »Namišljeni bolnik«, izven abonementa. — V petek ostane gledališče zaprto. — V soboto, dne 30. t. m. ob pol 8. zve-čr opereta »Michuievi hčerki« za »C« abonement. — V nedeljo, dne 1. decembra t. 1. popoldne ob pol 3. »V Ljubljano jo dajmo« in »Nemški ne znajo« izven abo-nementa. Zvečer ob pol 8. »Laterna« izven abonementa.
Zadnje vesti.
Delegacija Narodnega vječa odpotovala v Belgrad.
Z a g r e b , 27. novembra. Danes zjutraj se je odpeljala z državnega kolodvora delegacija, ki je odšla v Belgrad, radi nadaljnih dogovorov z vlado. Iz Zagreb^ je odpotovalo skupno 18 delegatov. Nekaj se jih bo priključilo med potom. V Belgrad pričakujejo tudi dr. Trum-biča in dr. Korošca. Vlaku, v katerem so se vozili delegati, je bil priključen tudi dvorni voz, namenjen za potovanje regenta Aleksandra
preko jugoslovanskega ozemlja. Kot častno spremstvo je bil dodeljen delegaciji oddelek Narodne straže obstoječ iz 20 mož pod poveljstvom poročnika Matejša. Slovenski delegati zaradi neugodnih prometnih zvez niso mogli dospeti v Belgrad pravočasno. Pripeljali so se šele danes opoldne z avtomobilom preko Novega mesta, in v Belgrad se odpeljejo jutri dopoldne s posebnim vlakom, ki bo peljal na Srbsko 'hrvaško sanitetno misijo. Med temi slovenskimi delegati so dr. Cankar in ravnatelj Kristan s spremstvom, z njim potuje tudi poverjenik za notranje zadeve dr. Brejc.
Italijaui v Primorju.
Baker, 27. novembra. Včeraj dopoldne so odpeljali Italijani iz tukajšnje luke 4 torpedovke in 2 nemška polagalca min. Odpeljali so jih v smeri proti Reki. — Italijanske vojaške oblasti so določile kurz avstrijskemu denarju: 1 krona je enako 40 cent. — Italijansko vojaštvo je zasedlo postajo Baker. Na Narodnem domu v Dragi so razobesili Italijani italijansko zastavo. Na Reki je odredil vojaški poveljnik, da se morajo vse civilne oblasti pokoriti povelju italijanskega Narodnega sveta. V Opatiji so odstavili Italijani župana in razpustil) občinski odbor.
Narodno vječe in seljačka stranka.
Z a g r e b , 27. novembra ob 10. uri zvečer. Narodno vječe se je bavilo včeraj z zjianimi napadi Stepana Radiča na Narodno vječe. Na seji so sklenili, da pozovejo seljačko stranko in zastopnika Radiča v vječe, da se izjavi, ali odobrava Radičev napad, ali ne; ako tega odobrava, bo inoral s stranko iz vječa izstopiti. Ako pa ne, bo pozvana stranka, da imenuje novega delegata. Seljačka stranka je sklenila, da bo kakor mogoče hitro začela izdajati svoj lastni dnevnik.
Italijanske čete zasedle otok Cres.
B a k e r, 27. novembra. Na otoku Cres je prišlo do krvavega spopada med jugoslovansko omladino in med italijanskimi vojaki. Italijansko poveljstvo jo namreč izdalo proglas, s katerim naznanja, da okupira otok v imenu italijanskega kralja in da ga priključuje italijanski državi. Spopad, ki se je izpremenil v pravcato bitko, je končal s pobegom italijanskega oddelka. Takoj po spopadu so izdali Italijani nove plakate, s katerimi naznanjajo, da je okupacija otoka samo začasni, dokler ne ukrene definitivno ureditev mirovni kongres.
Francozi in Angleži na Reki.
B a k a r , 27. novembra. Francozi do danes še niso prevzeli poveljništva na Reki, dasi-ravno se nahajajo v mestu že par dni. Na guvernerski palači visi vedno še samo italijanska zastava. S posebnim parnikom je dospelo v Reko 800 angleških vojakov. Korakali so v mesto s svojo lastno godbo.
Baron Rauch v zaporu.
Zagreb, 27. novembra. Poverjenik za javno varnost je zaslišal danes bivšega bana barona Raucha zaradi znanih denuncijačij, ki so jih zbirali v zagrebški Narodni Kazini proti vseln zavednim narodnim političnim voditeljem. Po zaslišanju je poverjenik obdržal barona Raucha v policijskem zaporu.
Češke čete na Ogrskem.
Budimpešta, 27. novembra. (K. u.) Tiskovni urad vojnega ministrstva poroča:	Češke	čete so za-
sedle Tarnovo in so nadaljevale včeraj svoje prodiranju proti Vag-Kereszturju in Czifferju. Pri tem kraju smo so jim postavili v bran in smo ojačili svoje tam stoječe čete. Oddelki severno Pistyana stoječih čeških čet so kratkomalo zasedle Verbocz. Javljajo umikanje čeških čet iz Zay-Ugrocz, Stomia in iz jugovzhodno odtod ležeče Marijine doline, Rurnuni. Prve čete prodirajočih oddelkov so dospele do Maros-Heviza in Csik-Szercda. Srbi. Položaj je neizpremenjen. Srbsko napredovanje se more smatrati v smislu pogodbe za premirje za končano.
Proti krivcem svetovne volne.
London, 27. novembra. (K. u.) Kakor poroču Reuterjev urad, je izjavil Churchill v svojem govoru v Dundeeju, odgovarjaoč na vprašanje glede mirovnih pogojev: Popolnoma smo navezani glede svobode morja. Nemški narod kot celota je kriv te napadalne vojne. Vsi Nemci morajo za to jamčiti. Vsakega posameznega Nemca, kateremu je mogoče dokazati zločin na vojnem pr^vu bodisi na morju ali na kopnem, ali ki je kruto ravnal z Ujetniki, je treba postaviti pred sodišče, in ga kaznovati kot zločinca, če tudi zavzema visoko stališče. Juristični sosvetovalci krone se pečajo z vprašanjem preiskave, da smo v stanu, pripraviti obtožbe onih, ki so zakrivili vojno.
Holandska je dolžna izročiti cesarja Villema ententi.
London, 27. novembra. (K. u.) Poročevalec Reuterjevega urada v Belgiji jc poslal anstopno brzojavko: Iz dobrega vira sem izvedel, da so francoski juristični izvedenci preiskali vprašanje in izjavili, da jo Hoiand-
ska dolžna izročiti prejšnjega nemškega cesarja in da bivši cesar, ki ni podal nobene oficialne izjave, da se odpove prestolu, nima pravice, da se ga smatra kot privatno osebo. Bivši cesar tudi ne more zahtevati, da mu Nizozemska nudi pribežališče. Zavezniki nameravajo skupno zahtevati izročitev bivšega cesarja.
Viljem II. vjetnik.
Ženeva, 27. novembra. Ententa je sporočila nizozemski vladi, da smatra bivšega nemškega cesarja Viljema 11. za vjetnika. Holandska vlada je odgovorna zanj, da ne pobegne. V petek bo v Versaillesu zborovala komisija, ki bo razpravljala o zločinih, ki jih je zakrivil Viljem II.
Zastopniki alllrancev v Berlinu.
Berlin,. 27. novembra. (Lj. k. ti.) K pogajanjem komisije za premirje se poroča: Da se pospeši ureditev vprašanja ujetnikov, so nemški zastopniki zastopnike aliirancev povabili v Berlin na razgovor. Zastopniki tiliirančev so povabilo sprejeli. V nekaterih dneh pridejo zastopniki Anglije in Amerike v Berlin. Francoski zastopnik bo prej stopil v stik s komisijo za ujetništvo v Spaaju.
Francoske čete zasedejo hrvatske železnice.
Zagreb, 27. novembra. K poverjeniku za železnice je prišel francoski štabni častnik tor mu naznanil, da bodo francoske čete zasedle železniški progi Reka-Budimpešta in Reka-Belgrad.
Nemški vojaški sveti za sedanjo vlade.
Berlin, 27. novembra. (K. u.) Tu zbrani delegati vojaških svetov z vzhoda, ki zastopajo 360.000 tovarišev, so izjavili, da stoje sklenjeno za sedanjo vlado.
Zavezniško brodovje pred Sebastopoloni.
Pariz, 27. novembra. (K. u.) »Agenze Havas« poroča: . Oddelek zavezniškega brodovja io odplul včeraj pod vodstvom admirala Calthorje proti Sebastopolu.
Volitev predsednika v Zedinjenih državah.
C o 1 u m b u s , (Oh o), 27. novembra. (K. u.) Reuterjev urad poroča: V Ohio je otvorjena volilna kampanja za volitev generala Pershinga za predsednika Zedinjenih držav za leto 1920.
Aprovizaciija.
Picdajalci moke smejo predložiti izkaznice za noko šele . vsako sredo po končani prodaji moke v nestni posvetovalnici. Ce bi kakemu prodajalcu pri-nanjkovalo moke, mora predložiti odrezke takoj v nestni posvetovalnici.
Meso za gostilničarje in zavode bo odda-ala mestna aprovizacija v petek, dne 29. t. m. )opoldne od 1. do 3. v cerkvi sv. Jožefa.
Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rde-;iim izkaznicami B prejmejo goveje meso v jetek, dne 29. t. m. in v soboto, dne 30. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: v petek, Ine 29. t. m. popoldne od 3. do pol 4. št. 1 do ?00, od, pol 4. do 4. št. 201 do 400, od 4. do pol k št. 401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800, td 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. V soboto, dne 10. t. m. popoldne od l. do pol 2, štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. Jo pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3, do 3. številka 1601 do 1800, od 3. do pot 4. štev. 1801 do J000. od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4.^ do iol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 3. do 5. številke 2401 do konca.
Krušnih in drugih izkaznic ne bo več dobil, kdor ne iride h krušni komisiji. Zadnjo soboto in pondeljek po crušni komisiji se je navalilo na magistratu toliko zamud-likov, da niso mogli ne uraduiki in ne stranke v sobo in z sobe. Take malomarnosti strank magistrat v prihodnje
ne more več trpeti in podpirati. Kdor ne more h krušni komisiji, naj pošlje koga drugega s svojo legitimacijo po karte, sicer pa naj bo brez živil, ker nikakor ne gre, da bi tujci vsled zamudnikov čakali po cele ute preden pridejo na vrsto. To je zadnji opomin v tej zadevi.
Sveža repa za III. okraj. Stranke tretjega okraja prejmejo svežo repo na zelena nakazila za krompir v petek, dne 29. t. m. pri »Unionu« v Spodnji Šiški. Določen je ta-le red: od S. do 9. dopoldne štev. 1 do 400. od 9. do 10. številke 401 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do koncu. Stranka dobi poljubno množino repe, kilogram stane 20 vinarjev.
Sveža repa za IV. okraj. Stranke četrtega okraja prejmejo svežo repo na zelena nakazila za krompir v petek, dne 29. t. m. pri »Unionu« v Spodnji Šiški. Določen je ta-le red: od 2. do
3. štev. 1 do 500, od 3. do 4. štev. 501 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi lahko poljubno množino repe, kilogram stane 20 vinarjev.
Sveža repa za V. okraj. Stranke petega okraja prejmejo svežo repo v soboto dne 30. t. m. dopoldne pri »Unionu« v Spodnji Šiški. Delila se bo na zelena nakazila za krompir po naslednjem redu: od 8. do 9. štev. 1 do 400, od
9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do 11. številke 801 do konca. Stranka dobi poljubno množino repe, kilogram stane 20 vin.
Sveža repa za VI. okraj. Stranke šestega okraja prejmejo svežo repo na zelena nakazila za krompir v soboto, dne 30. t. m. popoldne pri »Unionu« v Spodnji Šiški. Določen je ta-le red: od 2. do 3. štev. 1 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do konca. Stranka dobi poljubno množino repe, kilogram stane 20 vinarjev.
Vžigalice in milo za III., IV., V. in VI. okraj. Stranke III., IV., V. in VI. okraja prejmejo vžigalice in milo na zelena nakazila za krompir v petek 29. t. m. in v soboto 30. t. m. pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: III. okraj: v petek 29. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od
10. do U. štev. 801 do konca. IV. okraj: v petek 29. t. m. popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1 do 400, od pol 3. do pol 4. štev. 401 do 800, od pol
4. do pol 5. štev. 801 do 1200, od pol 5. do pol 6. štev. 1201 do konca. V. okraj: v soboto 30. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do U. štev. 801 do konca. VI. okraj: v soboto popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 škatljic žveplenk in 2 kosa mila, kar stane 1 krono._______________________________________
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.________
Delavsko izobr. društvo „Svoboda“
razpisuje
1— mesto
tajnika.
Govorništva in organizacijskega dela sposobni imajo prednost. — Ponudbe na naslov. Štefan Dražil, Konz. društvo za Ljubljano in okolico, Spodnja Šiška pri Ljubljani.
Št. 1038/Pr.
Razpis.
Popolnih je 12 službenih mest za provizorne stropnike moškega spola v deželni blaznici na Studencujfr
to službo je spojena pravica do prostega stanovaffa. (brez družine), hrane, službene obleke in nagrade mesečno 60 K v prvem letu, 80 K v drugem letu. Po dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju in po prestanem strežniškem izpitu se bo kompetentnemu obki-stvu predlagalo, da se provizorni strežniki stalno namestijo s primerno višjo plačo in s pravico do časovnega napredovanja in starostne preskrbe. V smislu službenih določil za provizorne. Ijtrežnikc prosilci ne sinejo biti stari manj kot 25 in ne več*'kot 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti,. rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo ter spričevalo o nravnosti kakor tudi izkaz o dosedanjem službovanju, je vlagati osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 31. decembra 1918. Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnila.
Khuimo društvi za Liljano in okoli
vabi svoje člane na
člansko zborovanje
ki bo
za okrožie Spod. in Zgor. Šiška
v petek, ‘29. novembra, ob 8. uri zvečer pri Šternu, Planinska cesta ---------;
za okrožje Tržič na Gorenjskem
v nedeljo, 1 decembra, ob 3. uri popoldne   pri Pelarju v Tržiču. —
Načelstvo.
Nadzorstvo.
■ fiBHHHMBUUBM!
Iščeta se dva umna, zaupljiva
elektrikarja
zmožna vsakega dela v izpeljavah, inštalacijah kakor tudi v obratu (dvigala, motorji) pri telefonih in ključavničarskih delih. Stalna služba, dobra plača, stanovanje in prehrana na razpolago. Ponudbe nuj se pošljejo na vodstvo elektrodne tovarne na Dobravi. Gor.
■■EBHHHimiUa
Miši, podgane, stenice, ščurki!
Izdelovanje in raz-pošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 5'-; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K 5'—, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 1'— in K T—; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušetn pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K 150 • prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu’ na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanjc mrčesa H. JUnker, Zagreb 40, Petrlnjska ulica 3, III.
C RO ATI A
zavarovalna zadruga   v Zagrebu ---------
us oj a si tem potom naznaniti, da ustanovi s 1. decembrom
t i-svoje g|avno zastopstvo
za Kranjsko, Štajersko iu Koroško s sedežem v Ljubljani, Stari trg 11. ter, da je vodstvo tega zastopstva poverila
gospodu Stanko Jesenko,
—~ trgov« z meSanlm blagom na dabalo v Ljubljani. —
Priporocuje g. Stanko Jesenko, kot našega glavnega zastopnika vsestranski pozornosti in podpori, beležimo
velespoštovan jem
(ROATIA, zavarovalna zadruga v lasnim.
3
Z ozirom na poleg stoječo objavo, čast mi je javiti slavnemu občinstvu, da sem prevzel
glavno zastopstvo
našega jugoslovanskega
CROATIA
našega jugoslovanskega zavarovalnega zavoda
zavarovalna : zadruga :
ustanovljena leta 1884 v Zagrebu, ter prosim, da mi ono zaupanje, katero mi je doslej izkazovalo, blagovole ohrantti
tudi v nadalje.
Velespoštovan jem
Stanko Jesenko, Ljubljana. Stari tu tl.