Z8l Mul
V LUddjanl. v toreb, l decembra 1908.
lakaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Linbliano s pošiljanjem na dom za vso lato 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta n K, za četrt leta85 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za VSO druge detele in Ameriko ItloZleto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in;po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Knaflovita ulicah it 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine,_rekiamacije, oznanila,^! j. administrativne£stvari.|
Upravnistva telefon it.S5.
Uredništva telefon st 34.
Posamezne številko po 10 II
Krvava junaštva nemiRih dllahov v Gradcu.
Italijani imajo obljubo, da dobe v najkrajšem času svoje vseučilišče. Ta okolnost je vzbudila zopet slovensko dijaštvo, da je povzdignilo svoj klic po naši stari kulturni zabte-vi, da se da tudi nam Slovencem vse-ulišče. Graško jugoslovansko dijaštvo je sklicalo torej v nedeljo zvečer zborovanje, ki je bilo od jugoslovanskih dijakov polnoštevilno obiskovano. Različni govorniki so poudarjali naše stališče napram italijanski univerzi. Soglasno se je izreklo mnenje, da nimamo ničesar proti ustanovitvi italijanske univerze, da se pa odločno zavarujemo proti temu, da bi se ta ustanovila v avstrijskem Primorju. Zaeno se je poudarjalo, da mora vlada skupno z italijanskim vseučiliškim vprašanjem rešiti tudi našo najvišjo kulturno zahtevo. V imenu tostranskih Hrvatov se je zahtevalo priznanje izpitov zagrebške univerze v Cislitvaniji.
Da bomo podpirali Slovenci tudi češko zahtev*) po drugem vseučilišča, je jasno. Posebno je razburilo zborovalce poročilo, da piše rektor graške univerze članke, ki naj bi pomirili nemško in italijansko dijaštvo na našo kožo. Obesiti je namreč dal pred par dnevi na tabli v vesti-bulu članek iz »Xeue Frei Presse«, v katerem se poziva Nemce in Italijane, naj nastopajo skupno proti Slovanom. Bila je že deputacija pri rektorju Hildebrandu, ki je zahtevala, naj odstrani Slovence žaljiv nabitek. (Dal je namreč celo proti Slovanom hujskajoče stavke rdeče podčrtati). Rektor je deputacijo kratkomalo zavrnil, da on nabije, kar hoče in da to Slovencev nič ne briga. Vsled tega dogodka in vsled nujnosti položaja, je sklenilo jugoslovansko dijaštvo na tem zborovanju, da napravi v ponedeljek ob 11. uri korporativen pohod na univerzo, kjer naj bi posebna deputacija raz-tolmačila rektorju naše zahteve in ga prosila, naj da jugoslovanskemu dijaštvu za popoldne na univerzi dvorano, kjer bo na akademičnih tleh razpravljalo naše kulturne zahteve.
Bilo je torej v ponedeljek ob 11. uri. Preko 200 jugoslovanskiii dijakov je korakalo v četverostopih lepo urejeno in mirno na vseučilišče. Ko pridejo na akademična tla, je bila že vsa univerza cd nemških dijakov zasedena in  vrata  v  vesti bul zaprta.
LISTEK.
Ha rodnih tleh.
Povest; spisal Fr. Ran t. (Dalje.)
V.
Od dneva svoje zaroke je bil dr. Stanko Brnot neprestano na nogah. Njegov volilni okraj je obsegal več sodnih okrajev. Ko si je enkrat zagotovil sodni okraj topolski, je razširil svojo agitacijo tudi po drugih okrajih, kjer je bil osebno manj znan. Prepotoval je vse okraje, obiskal vsa župnišča in vse šole, priredil v vsakem večjem kraju shod, govoril, zabavljal, obetal in dajal za pijačo ter sploh vse storil, kar mora storiti človek, ki hoče postati ljudski zaupnik. Uspehe je dosegel, a naporno je bilo to delo in tudi drago. Toda dr. Brnot se je tolažil, da si zagotovi z izvolitvijo mandat vsaj za šest let in prepričan je bil, da bo ta čas zadostoval za uresničenje tistih njegovih namer, ki jih je doslej v trenot-ku izrednega razpoloženja razkril, četudi le deloma »tujcu v domovini«, Marku Košanu.
Končno je prišel dan volitve. Brnot se je v družbi svojih ožjih somišljenikov utaboril  v  krčmi »Pri
Ker so hoteli Jugoslovani dostojno demonstrirati, so zahtevali od bur-šakov, naj puste njihovo deputacijo k rektorju. Ti so zahtevi ugodili in deputacija je šla na rektorat. Njegova magnificenca je sprejel deputacijo na h o d u i k u pred rektoratom. Deputacija tega nekavalirskega čina ni hotela opaziti, ampak je mirno in odločno predložila svoje zahteve. Rektor ji je seveda vse a priori odklonil. Rekel je v zadevi nabitka, da ga še ne odstrani, ker si ne pusti ničesar izsiliti. Dvorane pa na akade-niičnih tleh ne more dati, ker sploh ne pusti, da bi se na graški univerzi razpravljalo bodisi o italijanski, bodisi o slovenski univerzi. (Poudarjamo, da je ravno ta rektor dal nemškim buršakom na razpolago še ta dan avlo, ker se je razpravljalo o italijanski in tudi o slovenski univerzi) . Deputacija se je napotila zopet k svojim kolegom, da jim poroča o svojih neuspehih. Komaj je iz-pregovoril predsednik deputacije par besedi v slovenskem jeziku, zadonel je huronski krik nemškega dijaštva, katero se je do tedaj z različnimi elementi že potrojilo. Klici »Heil«, »Abzug«, »hier \vird nieht windisch gesproehen,« so tako polnili ozračje, da se ni slišala ni eua beseda poročevalca deputacije. Ko so Nemci zapeli »Die Wacht am Rhein«, jim je jugoslovansko dijaštvo odgovorilo s »Hej Slovani«. Slovansko dijaštvo se je nato polagoma obrnilo in pevajr skozi Zinzendortgasse v Brandhof-gasse proti lokalom društva »Tabor«, kjer naj bi se vršilo protestno zborovanje, da menda edino slovanskim akademikom ni dovoljeno na akademičnih tleh razpravljati o aka-ilemičnih zahtevah. Temu pohodu so sledili nemški dijaki z velikanskimi gorjačaini. ves čas zmerja je z najlepšimi priimki iz nemsko-nacional-nega slovarja. Velika množica gra-škega občinstva se je z zadovoljstvom naslajala na teh kulturnih iz-brubih. Policija, katere je bilo nekako čudovito malo, je z zanimanjem opazovala vse dogodke. Ko so Jugoslovani prikorakali v ozki ulici do veznih vrat društva »Tabor« in so prve vrste Jugoslovanov izginile v veži. so planili nemški dijaki z nasprotne strani ulice (imeli so namreč zasedene vse izhode iz teh ulic) na ostale, ter jih začeli s svojimi gor jačam i neusmiljeno pretepli vati. Oni Jugoslovani, kateri so bili že v veži, so to opazivši, hoteli iti tovarišem na pomoč, toda sedaj se je čutila policija poklicano poseči vmes. Dala je namreč šiloma zapreti vezna vrata in notri zaprti dijaki so morali one-
pošti«. Tam je imel svoj agitacijski lokal in tja so mu prinašali brzojavna Sporočila o izidu volitev v posamičnih občinah. Pred krčmo je stala velika množica ljudi, ki jih je izid volitev posebno zaradi tega zanimal, ker so v slučaju zmage imeli zagotovilo, da plača novi poslanec več sodov vina.
Sum in hrup je bil velik in ljudje so dr. Brnota neprestano oblegali. Vzlic temu je znal Brnot ohraniti svojo hladnokrvnost. Nič ni dvomil, da zmaga, dasi se je moral braniti na več frant. Tako gotov je bil tega, da se je v duhu že pripravljal na govor, s katerim se je hotel, čim bo dognan izid volitve, predstaviti topolski m volilcem kot njihov poslanec.
Tudi Marko Košari je bil ta dan prihitel v mesto, da vidi volilno gibanje in bo priča Brnotove zmage. Nekaj časa se je sukal okrog volišča, potem je obiskal Brnota v krčmi »Pri pošti« in se je končno zaletel na okrajno glavarstvo, kjer je s komisarjem Pettegom gledal skozi okno na gnečo volileev in na včasih resne, včasih smešne prizore, ki jih rodi nasilna agitacija.
Petteg ni hotel iti volit. Razpoloženje njegove žene je bilo v zadnjih tednih tako, da je začel nekaj slutiti o njenem razmerju z dr. Brnotom. Očitno se ni upal nastopiti. Bal se je
moglo poslušati, kako je po njihovih maloštevilnih kolegih zunaj divjal tevtonski furor. Policija je se nadalje olajšala delo nemškim buršakom, ker je šiloma razkropila Jugoslovane, katere so potem nemške tolpe nemoteno nabijale. Vse vrvenje se je polagoma preselilo na glaci*. Tam je bilo več jugoslovanskih dijakov občutno ranjenih. Nekega slovenskega dijaka so tako tolkli po glavi, da je na mestu padel in omedlel. K a r -n i j o 1 c i , kateri so ta dan smatrali za svoj dan, so pokazali ravno ob ti priliki, kako visoko stoji kranjska nemška kultura. Ko sta videla kar-nijolca M a h r in A c h t s e h i n svojega ljubljanskega someščana o n e s v e š č e n e g a na tleh, sta ga začela neusmiljeno obdelavati. To je bilo celo policiji preveč, potegnila je sablje in celo z golimi sabljami komaj ubranila, da ga niso na mestu ubili. Kolegi so ga prenesli v bližnjo vežo in ga potem izročili zdravniškim rokam. Policija je sicer nekaj teh sirovih tičev aretirala, ali na zahtevo njihovih kolegov, češ: »lassen's ihn aus, er ist ja ein Deu-tseher«, jih je zopet izpustila.
Tudi ljubljanskega Aehtsehina, kateri je s št i le t o m drezal osamljene Slovence, je policija na zahtevo njegovih kolegov izpustila. V tem zadnjem tepežu je bilo poleg dveh težko poškodovanih, lahko ranjenih nad kO J u g o s 1 o v a -n o v in razrezanih mnogo sukenj. Jugoslovani m> se popolnoma razkropili in se sestali v svojih društvih. Množica, po teh činih navdušena, je jadrala v Lconhardstrasse, kjer je do ene popoldne oblegala hišo, v kateri ima društvo »Triglav« svoje prostore. S tem je bila demonstracija končana.
Značilno za moralično kakovost nemškega dijaštva je, da so z navdušenimi Heil-klici pozdravljali voz, v katerem so peljali Slovenci svojega t e žk o r a n j e n e g a tovariša.
Bridke besede nam silijo pod pero, toda sedaj ni časa jadikovati. Slovenski dijak, ki je popolnoma brezpraven na nemških univerzah in na milost in nemilost izročen nemški akademični drhali, naj povzdigne svoj glas in zastavi vse svoje moči rešitvi našega vseučiliškega vprašanja. Rojaki v domovini, zlasti pa naši poslanci, nas pa podpirajte v tej kulturni težnji. Mi smo pripravljeni na vse: slovensko vseučili-ko vprašanje se mora rešiti zaeno z italijanskim!
Krvave   demonstracije v Pragi.
Praga, 30. novembra. Nemški burši so danes, na Pr kopih znova iz* zvali velike demonstracije, ki so imele krvave posledice Ker so demonstrant]e metali na polioaje kamenje, so se policaji na konjih zagnali med množico ter divje sekali s sabljami na vse strani. Nekemu 151etnemu dečku so razklali glavo, nekemu starejšemu možu pa desno lioe Kri je tekla takorekoč v potokih Nad 15 oseb je bilo nevarno ranjenih.
Boj za italijansko vseučilišče.
Rim, 30. novembra. Jutri se bo razpravljalo v parlamentu o interpelaciji zaradi dogodkov na dunajskem vseuči\i*ču. Pri tej priliki je pričakovati hrupnih demonstracij proti Avstro-0grški. — Včeraj je bil velik protestni shod, ki se ga je udeležilo nad 15.000 oseb. Shod je protestiral proti dogodkom na dunajskem vseučilišču. Brezobzirno ostro proti Avstro Ogrski, posebno proti Nemcem je govoril znani iredentar posl. Barzilai. Tudi v Milanu, Padovi, Florenoi in Palermu so bili včeraj veliki protestni shodi zoper dogodke na Dunaju.
Dunaj , 30. novembra. Italijanski poslanoi so priobčili isjavo, da smatrajo za samo ob sebi umevno, da predloži vsekakor Še sedanje ministrstvo parlamentu zakonski načrt za ustanovitev italijanskega vseučilišča.
Ogrski ministri na Dunaju.
Dunaj, 30. novembra. Ministrski predsednik dr. Wekerle je prišel včeraj z vsemi ogrskimi ministri razen bolnega Kossutha v Schonbruun k cesarju Čestitat k jubileju. Nato je dr. Wekerle poročal vladarju o položaju in tekočih zadevah. Končno je konferiral dr. "Wekerle z ministrom baronom Aehrenthalom o zunanjem položaju, posebno na Balkanu.
Zopet kulturni boj na Ogrskem.
Budapešta, 30. novembra. Glasilo klerikalne stranke poziva katoliške po oeli deželi, naj nikjer ne podpišejo državnih poročnih matrik ne kot poročenoi in ne kot priče. Obenem so tudi poslanoi ljudske stranke priobčili izjavo, da ne bodo v bodoče ne kot stranka in ne kot priče podpisali državnih matrik. Katolike pozivajo, naj sploh ne podpisujejo državnih matrik, ker daje zakon državljanom prosto voljo, da ma-
za svoj zakonski mir, bal se je, da bi mu znala žena povedati resnico in da bi prišlo do škandala in še najbolj se je bal dr. Brnota.
Povedal je Marku, da je vlada političnim uradnikom zaukazala, naj ostanejo popolnoma nevtralni in da se vsled tega ne udeleži volitve. Na tihem je upal, da dr. Brnot pri voli t vi propade in prav srčno si je želel, da se ta njegova nada uresniči. V tem slučaju bi že dobil priliko, se dr .Brnotu maščevati, naj mu je že res izneveril ženo ali ne. Za slučaj, da dr. Brnot zmaga, je bil pa tudi odločen, da zatre vsa grenka in bridka čuvstva, ki so mu navdajala srce, ker si ni hotel nakopati nasprotstva državnega poslanca lastnega okraja.
Enakih misli glede volitve, kakor okrajni komisar pl. Petteg, so bili ta dan še različni drugi možje, čeprav so se pridno sukali okrog Brnota in se/ zanj tudi pošteno trudili. Zupan topolski, notar, prvi kaplan, in še različni drugi bi bili vsi radi sami postali poslanci in bi bili v ljubosumnosti, ki jih je ta dan morila, prav radi videli, da bi dr. Brnot podlegel.
Poročila z različnih občin so prihajala počasi. Vsaka brzojavka je vzbudila novo vznemirjenje, zdaj veliko veselje, zdaj strah. Brnot je imel seveda natančno sestavljen pregled volileev za vsako občino. Vedel
je, koliko zanesljivih volileev imajo nasprotniki v kakem kraju, koliko jih ima on in koliko jih je, ki nobeni stranki ne pripadajo. Vedel je, da je njegova usoda v rokah te mase, ki o pomenu volitev niti pojma nima in ki voli kakor pač slučaj nanese. Toda zanašal se je na svojo organizacijo, da mu nalovi teh nezavednih volileev toliko, da bo zmagal.
Opoldne je bilo znanih toliko izidov volitev, da je bilo mogoče napraviti si nekako sliko. Zdaj je začela tudi dr. Brnota zapuščati hladnokrvnost. Socialni demokratje so mu bili odvzeli preveč glasov, dosti več, kakor je računal, da jih dobe. Imel je sicer še večino glasov, a zmaga je postala jako dvomljiva, zakaj manjkal je še izid volitve iz nekih oddaljenih občin, kjer so se kmetje trdno držali svojih duhovnikov.
»Morda pride vendar do ožje volitve,« je dejal dr. Brnot, ko je še enkrat pregledal vse telegrame in revidiral svoje račune. »Na te kmete se nič ne zanašam. Vsi so mi dali besedo, da bodo zame glasovali, a bojim se, da bodo po vrsti snedli svoje besedo«
»Kmet se rodi s krtačo v rokah,« se je jezil notar, »in hoče celo življenje škornje likati, zdaj fa-rovške, zdaj glavarstvene.«
Notarju je bilo zdaj naenkrat žal, da Brnot ni izvoljen, ker je ve-
trike podpišejo ali pa ne. S tem se je uprizoril znova takozvaoi kulturni boj.
Dogodki na Balkanu_
Italija In Rusija na Balkanu.
Pariz, 30. novembra. „Matinu poroča, da sta Italija in Rusija sklenili pogodbo, ki jamči za medsebojno varstvo njunih interesov na Balkanu. Obe državi sta se tudi zediniii glede složnega postopanja na balkanski konferenci.
Ii Srbile.
Belgrad, 30. novembra. Kralj Peter je popolnoma ozdravel ter je danes prisostvoval slavnostnemu obe-' du, ki so ga priredili na čast novemu italijanskemu poslaniku Bardliju.
London, 30. novembra. „Ob-server* je priobčil razgovor s srbskim prestolonaslednikom, ki se kaže še vedno zelo bojevitega. Prestolonaslednik je izjavil, da je večmilijonski srbski narod pripravljen umreti. Prestolonaslednik želi, naj bi se okupirani deželi postavili pod vrhovno nadzorstvo Turčije.
Bolgarsko turška pogajanja.
Carigrad, 30. novembra. Z izmenjavo zapisnikov so se končala bolgarsko-turška pogajanja Veliki vezir predloži te zapisnike ministrskemu svetu. Bolgarski pooblaščenci so se že vrnili domov.
Nove bolne ladje za Turčiio.
Carigrad, 30. oktobra. Vojoo ministrstvo je izdelalo načrt za nabavo novih bojnih ladij. V prihodnjih osmih letih se bo v ta namen izdalo 1.071,600 000 K V proračun za prihodnje leto se v ta namen postavi nad 50 milijonov K.
Razmerje med Italijo In Srbijo.
Belgrad, 30. novembra. Predsednik srbske skupščine Jovanovič je poslal predsedniku italijanske zbornice sledečo brzojavko: nV sedanjem resnem položaju, ki se nahaja v njem srbski narod m ki grezi njegovi bodočnosti, nahajam jaz s tovariši v skupščini veliko tolažbo in vir upanja za končno zmago naše pravioe v spominu na junaške Čine, ki jih je doprinesel italijanski narod za Časa, ko si je priboril svojo svobodo in narodno edinstvo. PreŠinjeni novega navdušenja, doseči zmago za svojo narodnost, takšno zmagoslavje, ki je dovedlo Italijo do največjega napredka na vseh poljih moderne civilizacije, povzdigamo naša srca ob zgledih italijanske zgodovine. Prosimo Vas, gospod predsednik, blagovolite izročiti italijanski zbornici najsrčnejše pozdrave srbske skupščine in odkrito-
del, da bi imel zopet izredne zaslužke, če bi Brnot bival kot poslanec na Dunaju.
V krčmi je zavladala tihota. Tudi na trgu pred hišo se je kmalu razvede! o, da je ožja volitev skoro gotova, morda pa da Brnot celo propade.
»V hribih mora dobiti vsaj 200 glasov večine, če naj bo izvoljen, a če ne dobi polovice vseh glasov, je izgubljen.«
Tako so si šepetaje pripovedovali ljudje. Eni so se razburjali in zabavljali, drugi so bili potrti, zopet drugi so se začeli razgubljati, sodeč, da Brnotu ni pomagati.
Hribovski občini, iz katerih je še manjkalo poročila o izidu volitve, nista imeli brzojavne zveze z mestom, od katerega sta bili oddaljeni več ur. Brnot je bil poslal v ti občini dva izurjena agitatorja, ki sta ju spremljala dva kolesarja, da bi pravočasno prinesla v mesto rezultat volitve.
Teh dveh kolesarjev je zdaj vse čakalo. Vse občinstvo se je na trgu razpostavilo tako, da je moglo pregledati cesto vodečo v hribe. Tudi dr. Brnot je stopil na prag krčme in se z ostrimi pogledi oziral po cesti. Težko je že čakal. Negotovost ga je bolj trpinčila, kakor bi ga bolel poraz. Gotovosti je hotel imeti, makar bi bila zanj še tako neprijetna in mu podrla vse njegove nade.
srčne želje sa blagidjo kraljevine Italije in italijanskega naroda." Predsednik italijanske abornioe Maroora je odgovoril na brzojavko sledeče: „Zelo so me ganili izrazi simpatij, ki ste mi jih poslali, in žurim se, da Vam, cenjeni gospod predsednik pošljem svojo zahvalo in zahvalo svojih tovarišev z gorečo željo, naj bi bil srbski narod srečen"
Črnogorska četa na hercegovinski meji.
Kotor, 30. novembra. Is Ce-tinja se poroča, da so Čete, ki jih je vlada oborožila, že odšle na hercego-vinsko mejo.
Ministrska kriza w Srbili.
B e 1 g r a d, 30. novembra. Dr. Milovano vič je bil včeraj pri kralju v avdenoiji ter je takoj nato vložil svojo demisijo. Posledica je bila, da je celokupno ministrstvo podalo demisijo.
Napetost med Avstrijo in Tursko
London, 30. novembra. Vplivni angleški časopisi sodijo zelo resno o balkanski krizi. „Timesu poročajo, da je napetost med Avstro Ogrsko in Turčijo zelo kritična.
Demonstracije pred sodiščem,
(Dalje.)
Obtoženec: Povedati moram, v kakem položaju sem bil tedaj, ko sem bil aretiran. Bil sem gotovo kolikor toliko perpleksen. Mati je jokala in mislil sem na svojo soprogo, če se ji kaj pripeti. In povedati moram še nekaj, česar prej nisem povedal. Ko sem stal pri \Vratsehku, sem videl, kako so aretirali nekega Ver-čiea in Tkalca, kako so ju metali po tleh in tepli. Svetnik W r a t s c h k o je šel gledat in mi potem rekel, da so delali ž njim kot živine! In ko sem bil sam aretiran, sem mislil: sedaj se pa more meni zgoditi kaj takega. Bil sem tako perpleksen, da sem se komaj zavedal. Tega zapisnika nisem prej prebral, izvedel sem ga šele po dr. Furlanu. Tajnik Bulovec mi je sam prinesel vode, spil sem je kake tri ali štiri kozaree,predno je spravil kaj iz mene. Tu se vidi, koliko je vreden ta zapisnik.
P r e d s e d n ik čita dalje ta zapisnik in ur a d n o opombo, v kateri je zabeležena izpovedba vratarja justične palače o tedanjem vedenju orožnika, popolnoma enako, kakor je izpovedal obtoženec.
Predsednik: Potem ste se zglasili dne 22. septembra pri sodišču in zahtevali, da se vaša na zapisnik dana izpovedba izpopolni. Zadnjikrat pa ste isto potem zahtevali dne 25. septembra.
Dr. Neuperger: Konstatiram, da je obtoženec dvakrat vzdr-žaval prvi zapisnik, tudi pozneje, ko vendar ni bil več razburjen.
Obtoženec: To je bilo le par dni pozneje. Tedaj me je spomin toliko zapustil, da nisem niti vedel, da sem bil v družbi s Pustom.
Dr. Furlan: Ali orožnik ni potem, ko je vaša mati pristopila, zavpil »proč«, ali kako*?
Obtoženec: Da, zavpil je »s pot'!«
Dr. Furlan: Koliko časa se je vse to godilo?
Obtoženec: Bilo je to mo-mentano. Komaj sem povedal stražniku, je stopil zraven orožnik in me prijel za roko. Preteklo je v tem komaj 15 do 20 sekund.
Dr. Furlan: Ali ni orožnik, ko vam je zažugal in rekel: »Jaz vam bom že pokazal«, to takoj potem tajil I
Obtoženec: Da! Ko sem se takoj na te njegove besede obrnil in vprašal vratarja in njegovo soprogo, ali sta slišala in sta mi oba potrdila, je takoj tajil, da bi bil rekel to. Vratar in njegova soproga sta priči za to.
Dr. F u rl a n : Ali niste opozarjali svojega brata, da naj se v slučaju kakega poziva, da naj se ljudje razidejo, takoj odstrani*?
Obtoženec: Da! Brat me je vprašal, ali naj bi šel na protestni shod. Rekel sem mu, da sicer potrebno ni, ali če gre, naj bo zelo previden, ako bi prišlo na ulici do zapovedi, da naj se ljudje razidejo. V takem slučaju naj se takoj odstrani; ljudje namreč ne vedo, da je to pre-grešek, ako ne ubogajo takega poziva.
Predsednik da nato pokli-.cati priče. Orožnika Šifrer in Spitzer se odzoveta s »hier!«
Albin B r g a n t, mestni policijski stražnik priseže.
Predsednik: Poznate dr. PeganaI
Priča: Da!
Predsednik: Vi ste dne 20. septembra vodili patruljo? Priča: Da!
Predsednik: Odkod ste prišli na Marijin trg, kjer je stal dr. Pegan ?
Priča: prišel sem po Sv. Petra cesti s patruljo dveh orožnikov in treh vojakov 27. pešpolka. Nato smo začeli pri Prešernovem spomeniku razganjati ljudi, ki jih je bilo veliko
tamkaj. Orožnik je rekel, da moramo spraviti ljudi stran.
Predsednik: Ali je kdo rekel ljudem, da naj se razidejo?
Priča: Rekli smo jim opetovano, ali zbirati so se zopet začeli pri Bahovčevem voglu in začeli vpiti »barabe«. Slišal sem nato besede: »der mit dem Halbevlinder!«, nakar sta skočila tja orožnika moje patrulje, ki sta nekoga aretirala ter ga odpeljala po Miklošičevi cesti. (Slučaj »Z u p a n č i č«. — Poroč.) Za orožnikoma so odšli tudi vojaki in tudi jaz sem že storil par korakov v Miklošičevo cesto, kar slišim, da me nekdo pokliče: »Gospod stražnik!« Obrnem se in zagledam g. dr. Pegana ter vprašam: »Kaj pa je?« Dr. Pegan mi pravi: »Prosim, povejte vojakom, da ne bodo mahali s puškinim kopitom!« Jaz sem mu odgovoril: »Saj nisem nobenega videl. Greni pa za njimi in jih bom opozoril!« Komaj sem se obrnil proč, ni bilo dve minuti, pa sta prišla dva orožnika od Hauptmana sem, in sem slišal reči dr. Pegana: »Kaj pa hočete od mene?« Obrnil sem se in rekel orožniku, ki je prijel dr. Pegiina: »Saj ni ničesar naredil! To je dr. Pegan!«, nakar mi je odgovoril orožnik: »Je že dobro! Tega bom že jest!« Mislil sem si, da je dr. Pegan morebiti prej kaj naredil. *Šel sem nato za vojaki in vprašal, če je res kdo mahal s puško, nakar mi je vojak G 1 o c k e 1 povedal, da ga je nekdo zadel s kamnom, da je zato udaril s puško. Ali dogodek pri aretaciji se je izvršil tako hitro, da nisem mogel najti besed, kaj bi rekel orožniku.
Predsednik: Ali so ljudje ubogali, ko sle rekli, da naj gredo proč I
Priča: Da! Pa so se drugod zopet zbrali.
P r e d s e d n ik: Ali je bil dr. Pegan v množici?
P r i č a: Tedaj je bila zraven samo ena ženska. Potem so pač prišli ljudje gledat kakor vselej, če kdo govori s stražnikom. Bilo je to v onem voglu pri frančiškanski cerkvi.
Dr. Neuperger: Ali ste že šli proč, ko se je vršil oni dogodek?
Priča: Naredil sem kvečjemu dva koraka in se ozrl proti Prešernovemu spomeniku.
Dr. Furlan: To je bilo isti moment: vi ste nehali govoriti,obrni-li proč in se takoj zopet obrnili na-za.
Priča: To je bilo »a n s-C v a j!«
Dr. Furlan: Ali je mogoče, da bi se bil med tem časom vršil ves oni pogovor med dr. Peganom in orožnikom? Ko ste se obrnili, je orožnik že držal dr. Pegana za roko!
Priča? Ni mogoče? Dr/al ga je že za roko.
Dr. Furlan: Ali je mogoče, da bi se bilo toliko govorilo?
Priča: Ne! Bilo je tako hitro, da nisem mogel najti besedi!
Dr. Neuperger: Zakaj pa prej niste povedali tako?
Priča: Saj sem povedal! Kinje res, je res! Povedal sem, kakor je bilo v resnici!
Dr. Neuperger predlaga, da se prečita prva izpovedba.
Predsednik čita zapisnik: (Dne 20. septembra zvečer sem prišel z dvema orožnikoma in tremi vojaki tudi do Marijinega trga. Eden teh vojakov je baje, in kakor mi je to pozneje sam povedal, tudi res zamahnil s kopitom puške proti nekomu, ker je, kakor mi je potem povedal, čutil na roki udaree. Dr. Pegan je stal s svojo materjo nekje v bližini, ne med množico. Stopil je kmeni in me prosil, naj opozorim vojake, da ne bi s kopitom mahali po ljudeh. Med tem je moja patrulja prišla malo naprej, tako, da sem sam z dr. Peganom zaostal. Naenkrat prideta dva draga orožnika, od teh eden takoj dr. Pegana prime in mi reče približno: »Le pustite, bom že jaz ž njim napravil.« Jaz se nisem hotel z žandarmerijo spustiti v kak razgovor in sem šel za mojo patruljo in še slišal, kako je dr. Pegan orožnika vprašal: »Kaj pa hočete od mene,« nakar ga je od vedel.
Nadaljevanje 19. okt. S pričo AI binom B e r g a n t o m se konfron-ttrje priča Janez Šifrer. Albin Bergant pove priči*Janez Šifrer enako, kakor je zapisano v tem zapisniku in pristavi: »Dr. Pegan me je poklical, tako, da sem se nazaj vrnil, ter je dr. Pegan stoje v družbi svoje matere z menoj govoril.«
Janez Š i f r e r pove: Jaz ostanem pri svoji prejšnji izpovedni: Dr. Pegan je prišel iz množice k meni in mene prosil, da naj vojaka opozorim. Takrat je pristopil šele stražnik. To ni res, da bi bil dr. Pegan med pogovorom s stražnikom aretiran. Jaz sem dr. Pegana potem vpričo stražnika opozoril, da naj gre nazaj, kar pa ni storil.
Albin Bergant nato: Zadnja točka Šifrer je ve izpoved be ni resnična. Orožnik je stopil k nama z dr. Peganom, ko sem ž njim govoril in se približno izrazil, kakor sem to izpovedal pri prvi zaslišbi.
Dr. Furlan: Ali ste imeli vtisk, da dr. Pegan ni hotel proč iti? Ali je bila Miklošičeva cesta polna ljudi?
Priča: Ne!
Predsednik obtožencu: Ali vi niste tedaj povedali orožniku, da ste govorili s stražnikom zaradi vojaka, ki je mahal s kopitom?
Obtoženec: Ne! Povedal sem šele pozneje v stražnici v justič-ni palači.
Janez Šifrer, orožniški postaje-vodja, prej v Kočevju, sedaj v D o -r e m polju, priseže.
V predpreiskavi je izpo-vedal sledeče: Jaz in orožnik Spitzer in štirje vojaki 27. pešpolka smo prišli skozi Wolfove ulice na Mariji-trg Tam sem dobil ukaz kot voditelj patrole, da naj razkropim množico, ki je bila zbrana na tem trgu pri Sv. Petra cesti. Poživljal sem vnovič, da naj se umakne, množica je to storila, nato pa pristopi dr. Pegan k meni in mi reče, naj opozorim enega vojaka, da naj s kopitom puške ne maha oko-lu sebe. Rekel sem mu, da bodeni to že storil, da pa se naj on sam tudi umakne. Temu pozivu pa se ni odzval vkljub temu, da sem ga opetovano opozoril in mu napovedal zato aretacijo. Dr. Pegan je bil takrat 5 do 6 korakov od množice stran.
Nadaljevano pri c. kr. okrajni sodniji dne lO.oktobra v K o č e v j u. Jaz se sklicujem na svojo izpoved pred c. kr. deželno sodnijo v Ljubljani in ji dostavim: Jaz sem imel strogi ukaz od predstojnikov orožni-štva, zabraniti, da se ljudje ne zbirajo po ulicah. Na Marijinem trgu mi je dal neki nadporočnik 27. pešpolka še poseben ukaz, da razkropim tam zbrano množico. Med to sem zapazil dr. Pegana, katerega tedaj nisem poznal, že predno smo nastopili proti množici. Stal je spredaj in sem zadobit vtisk, da se je množica po njem ravnala. Na moj ukaz se je umaknila množica in tudi dr. Pegan. Kmalu je pa ta stopil proti meni in mi rekel, da naj opozorim vojaka zraven mene, da naj ne maha s kopitom puške. Odgovoril sem mu, da ga bodem opozoril, tla pa naj se on (dr. Pegan) umakne. Nato je zahteval dr. Pegan od mene, da vojaka zapišem in rekel, da preje ne gre nazaj. Nato opozoril sem ga več kot trikrat v »ime-ii postave«, da naj se umakne nazaj. Vedno je odgovoril, tla ne gre, in zahteval, da opozorim vojaka. V istini vojak, katerega ne poznam, ni mahal s kopitom puške, marveč je le dal puško na ramo. Ko je množica, ki je bila kakih 20 korakov od nas orožnikov in vojakov oddaljena, videla, da se dr. Pegan ne odstrani otl mene, je prišla na kakih pet korakov bliže k nam in vpila: »pfui žen-d a r m e r i ja«. Ker sem videl, da se množica noče odstraniti zgolj radi tega, ker se je dr. Pegan z menoj spustil v besedičenje, sem dr. Pegana. ki se ni hotel odstraniti, v imenu postave aretiral. Med potjo mi je re,-kel dr. Pegan. da mi bo že pomagal, ako ga ne spustim. Dostavil je, tla je bil že aretiran,pa so ga izpustili. Peljal sem dr. Pegana po daljši poti na sodnijo. ker je bila krajša pot po množici zasedena.
Pripomniti moram še, da so tedaj, ko je bil dr. Pegan pri meni stal, prileteli kamni iz množice na patrolo in sem bil jazod enega kamna na desnem kazalcu poškodovan. Poškodba je danes še nekoliko vitina.
Predsednik: Kje ste bili 20. septembra ?
Priča: Na Marijinem trgu. kjer sem imel povelje ljudi razganjati  Ljudi je bilo veliko.
Predsednik: Ali vas je bilo
več I
Priča: Dva orožnika in vojaki. Neki nadporočnik, ki je imel svoj »cug« na Marijinem trgu, mi je rekel, naj vzamem tri vojake in razkropim množico na Sv. Petra cesti. Šel sem tja in orožnik Spitzer ter sem glasno pozval množico: V imenu postave.nazaj!Množica se je umaknila, k meni pa je pristopil tir. Pegan in rekel: »Opozorite vojake, da ne bodo mahali s kopitom 1« Rekel sem mu: »Bom že naredil, to je naša stvar! Vi se odstranite!« Ljudje so začeli metati kamenje in en kamen je mene zadel. Opozoril sem nato dr. Pegana, naj se hitro odstrani, a ta se ni hotel. Opozoril sem ga že prej med ljudstvom in potem še večkrat.
Predsednik:    Dr. Pegan pravi, da ni slišal, da bi bili rekli, da naj se odstrani.
Pr i č a: Molči! Predsednik: Ali ni bil stražnik zraven?
Priča: Ne!
Predsednik: Ali niste slišali, tla vam je stražnik rekel: To je dr. Pegan!
Priča: To je bilo potem. Prej nisem vedel, kdo je.
Nadsvetnik Polec: Kje se je vršil dogodek?
Priča: Na voglu pri Urban c u!
Predsednik: Dr. Pegan pa lira vi, tla pri onem vrtu pri frančiškanskih stopnjicah.
Priča: Ne, na trotoar ju pri Urbancu.
Obtoženec: Nočem očitati priči krive izpovedbe, ali vendar tu se mora motiti!
Predsednik:   No,   stražnik ?
Priče Bergant: Ni res! Ni bilo na voglu pri Urbancu, temveč pri frančiškanskih stopnicah!
Dr. Furlan: predlagam, da vsaka priča posebej na licu mesta pokaže, kje se je vršil ves prizor.
Dr. Furlan: Ali je dr. Pegan stal pred ali za množico?
Priča: Pred množico!
Dr. Furlan: Ali je bilo kaj ljudi na voglu pri Urbancu?
Dr. Neuperger zaf rkljivo: Na voglu ne!
Dr. Furlan: Gospod državni pravdnik menda zna toliko slovenski, da razume to.
Priča: Na vogalu so bili ljudje.
Dr. Furlan: Torej, na katerem voglu je bilo?
Priča: Ni bilo na voglu, bilo je sredi ceste!
Jako zanimiva je postala razprava v sledečem, kajti pokazala je, kakih »čudnih« pomočkov je bilo treba, da bi se rešilo iz zagate orožnika Šifrer ja, v katero je zašel vsled svoje »prenagljenosti«. Orožniška ovadba je bila vložena dv a d n i pozneje, potem ko je časopisje že javno obravnavalo celo stvar in je bilo orožniško poveljstvo tako prisiljeno, storiti svojo »dolžnost«. Ovadba bi se sicer ne bila najbrž niti vložila in celo stvar bi se bilo potlačilo, če bi bilo le mogoče, kar posebno jasno kaže dejstvo, da se je celo morala izgubiti sprejem ni-ca, ki jo je dobil orožnik Šifrer v jet-nišnici, oddavši dr. Pegana. Šifrer je sam priznal, da ni oddal na svojem pristojnem mestu te sprejemnice in aktom j) r i 1 o ž e n a sprejem-niea ni prava, kajti na njej je podpisan V a r š e k , ki niti navzoč ni bil tetlaj in dr. Pegana je sprejel paznik J e g 1 i č , kar je vedno pripravljen izpričati. Treba je torej bilo res »čudnih« manipulacij, da se reši Šifrer.
Dr. Furlan: Kdaj ste vložili ovadbo?
Priča: Ovadba je bila vložena dva ali tri dni pozneje. Jaz sem moral takoj zopet v službo, nisem sam spisal ovadbe.
Dr. Furlan: Kje je pa spre-jemnica? Ali je priložena aktom?
Predsednik išče med akti in najde sprejemnico, podpisano po V a r š e k u.
Dr. Furlan po jasni celo stvar, kakor zgoraj povedano.
Dr. Neuperger: Kaj ima ta stvar opraviti tu, saj ni v nobeni zvezi s tem slučajem. To so samo nepotrebne čenčarije!
Med poslušalci navzočih odvetnikov se polasti silna razburjenost vsled te žalitve zagovornika!
Dr. Furlan preide s prezirom preko te žalitve ter nadaljuje: Ali ste dobili izkaznico?
Priča: Sem jo dobil!
Dr. F u r lan: Vaša dolžnost je predložiti sprejemnico predstojeći vam oblasti. Kako to, da ste izgubili ravno to izkaznico?
Priča: Molči!
Dr. Furlan pojasni, da dr. Pegana ni prevzel na sprejemnici podpisani Vnršek, kateri niti navzoč ni bil tedaj, temveč J e g 1 i č. Priča je sicer dobil sprejemnico, ali ta je morala izginiti, ker priča ni mogel povedati povoda, zakaj je obtoženca aretiral, kar je storil edinole v svoji veliki razburjenosti.
Obtoženec: Najboljši dokaz za oro/nikovo razburjenost je to, tla niti mojega imena ni prav napisni. Povedal sem mu parkrat, da sem Vladislav. a napisal je Karel, in kot tak sem tudi v jetnišničnem zapisniku.
Predsednik: Prej ste rekli, da ste bili tetlaj tako razburjeni, sedaj se pa spominjate tako dobro!
Dr. Neuperger i>osniehljivo: Da, da!
Dr. F urla n predlaga še enkrat izvršitev lokalnega ogleda.
Dr. Neuperger: Protestiram se sedaj proti temu predlogu.
Predsednik izjavi, da se bo o predlogu sklepalo pozneje.
Dr. Furlan: Zakaj ste peljali obtoženca po Prešernovih ulieali, mimo »Slona«, po Dunajski cesti?
Priča: Zato ker je bila ulica (Miklošičeva cesta) polna in sem se bal, da bi mene ljudje napadli in bi moral rabiti orožje.
Dr. F u r 1 a n: In potem na hodniku? Ali ste žugali obtožencu?
Priča: Ne, to je bilo drugače! Gopod doktor so mi rekli: »Jaz vam bom že pomagal,« in jaz sem odgovoril: »Kaj mi bodete pomagali!« nakar se je hitro obrnil in vprašal vratarja in ženo: »Ali ste slišali, kaj mi je rekel?«
Dr. Furlan: Torej niste dvignili roke?
Pr i č a: Ne!
(Konec prihodnjič.)
Odlikovanja povodom cesarjevega Jubileja.
Tajni svetniki
so postali med drugimi: goriški nadškof dr .Fran S e d e j , višjesodni predsednik dr. Avg. vitez P i t-r e i c h , podpredsednik državnega sodišča dr. K. pl. Grabmaver, župan dr. K. L u e g e r.
Baronstvo
sta dobila državni poslanec dr. K. C h i a r i in državni poslanec dr. V. pl. F u c h s.
Plemstvo
je dobil deželni glavar kranjski Fran Š u k 1 j e. Veliki križ Fran Josipovega reda.
je dobil predsednik poslanske zbornice dr. Rikard Weisskirch-n e r.
Zvezdo  h  konturnemu  križcu Fran Josipov eda reda
je dobil generalni ravnatelj južne železnice dr. Aleks. vitez E g e r. Komturni    križec   Fran Josipovega reda z zvezdo
so dobili deželni glavar dalmatinski dr. Vicko I v č e v i ć , župan v Kor-minu Juri baron Locatelli, drž. poslanec dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar istrski dr. Ljudevit R i z z i in podpredsednik državnega zbora dr. Stanislav Starzinski.
Viteški   križec Ueopoldovega reda je dohil državni  poslanec dr. Miroslav P 1 o j.
Komturni   križec   Fran Josipovega reda
so dobili: Predsednik trgovske zbornice v Trstu Ivan Demetrio, generalni vikar v Ljubljani Ivan F li s , graški župan dr. Fran Graf, stolni prost v Mariboru Karel Hribov s e k , državni poslanec dr. H r u b a n , tleželni glavarja namestnik v Ptuju tir. Fran J u r t e 1 a in državni poslanec Josip Pogačnik.
Oficirski križec Fran Josipovega reda
so dobili opat trapistov v Rajhen-burgu Ivan E p a 1 1 e , župan v Ptuju Josip Orni g, kanonik v Kopru Ivan P i t a c c o , ravnatelj »Narodnega    divadla«     v     Pragi Gustav
5 c h m o r a n z , notar v Ljubljani dr. Fran V o k.
Red železne krone III. vrste
so dobili: deželni odbornik kranjski grof Anton Josip Barbo, ravnatelj »Llovda« v Trstu Adalbert Fr ankfurter, višjesodni svetnik v Trstu G h i r a , zdravnik v Opatiji dr. G 1 a x , vseučiliški profesor v Gradcu dr. Iv. G r o s s , veleposestnik na Kranjskem Nikolaj vitez
6 u 11 m a n n s t h a 1 - Bene v e -n u t t i , dež. vi. svetnik v Ljubljani, prideljen ministrstvu za javna dela Viljem Haas, nadravnatelj »Zivnostenske banke« v Pragi Ivan H a jek, ravnatelj državne obrtne šole v Trstu Karel H e s k v , deželni šolski nadzornik kranjski Fran H u -b a d , šef opere »Narodnega divadla v Pragi Karel K o v a r o v i c , drž. poslanec dr. Matko L a g i n j a , de-želnovladni svetnik v Crnovcih tir. Peter L a h a r n a r , predsednik tr, govske in obrtne zbornice kranjske Josi]) L e n a r č i č , kanonik v Trstu Peter M a r t e 1 a n z , opat v Celju Fran Ogradi, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru Ljudevit P r k o . notar v Trstu dr. Josip Q u a r a n to t o , odvetnik v Trstu dr. Fran Rabi, deželni šolski nadzornik v Trstu Nikolaj B a v a 1 i c o, deželni odbornik v Uraden Fran Ro-b i č . župan mariborski dr. Ivan S c h m i d e r e r , ravnatelj »Kranjske hranilnice« dr. Anton vitez S c h o p ii 1 , namestnik ravnatelja državnih železnic v Beljaku dr. Albert Speil in višji tleželni svetnik v Ljubljani Matija Z a m i d a. Viteški križec Fran Josipovega reda so dobili:
Načelnikov namestnik v okrajnem zastopa mariborskem Jos.B a likala r i, notar v Celju L. Baš, viš. okrajni zdravnik v Kamniku dr. An ton B i n t e r , ravnatelj učiteljišča v Ljubljani A nt. Črnivec, dekan v Ribnici Fran Doli D a r , dekan v Šinohoru Ivan Držani č , okr. glavar v Trstu Edinund F a b i a n i . frančiškanski provineial v Ljubljani Placid F a b i a n i , zdravnik V bolnici usmiljenih bratov v Gorici dr. Ernest F r a t n i c h , realčni profesor v Gorici tir. Ant. G n ir s , drž. pravdnik v Gorici Andrej J e g 1 i č, dekan v Ljutomeru Martin J u r k o-v i č , dež. stavbni svetnik v Ljubljani Anton K 1 i n a r , dekan v Stari Loki Fran Kum mer, veleindu-strialec v Kranju Vinko M a j d i č , vinarski nadzornik v Gradcu Fran M a t i a š i č , sodni tajnik v Ljubljani Fran M i 1 č i n s k i , fin. svetnik v Ljubljani dr. Ivan Mrak, notar v Laškem trgu dr. Adolf M r a v-1 a g , dež. sodni svetnik   v Vipavi
(Dalje v prilogi.)
D$3B
Priloga „SlovensKemn Naroda" St 281, dne 1. decembra 1903.
Ivan Nosan, tajnik »Poljskega časnikarskega društva« v Lvovu dr. Ostaszewski - Baranski, dekan v Kobaridu Jurij Peter-nel, ravnatelj prisilne delavnice v Ljubljani Alojz Poljane c, kanonik v Novem mestu Franc P o v š e , goz. svetnik v Ljubljani Viljem P u-t i c k , rud. ravnatelj v Trbovljah Ferdo Schiiller, dekan v Leskov-cn Fran Schweig,er, odvetnik v Mariboru dr. Janko S e r n e c , mag. svetnik v Ljubljani Ivan Š e š e k , vodja »Zivnostenske banke« na Dunaju Jos. Spitalskv, notar v Ljutomeru Julij T h u r n , profesor v Ljubljani dr. Jos. T o m i n š e k , primarij v Ljubljani dr. Alfred V a-lenta, dež. sodni svetnik v Gradcu Rudolf pl. W u r m s e r.
Naslov vladnega svetnika
so dobili: realčni ravnatelj v Ljubljani dr. R. Junowicz, policijski svetnik na Dunaju (sedaj v Ljubljani) Adolf P o r m , gimn. ravnatelj v Goriei Friderik S i m z i g in dež. odbornik Jos. S t u r m.
Naslov šolskega svetnika
so dobili:
Ravnatelj ženskega učiteljišča v Mariboru Fran F r i s c h , profesor na ženskem učiteljišču v Gradcu Fr. Hauptmann, gimnazijski ravnatelj v Pazinu Ivan Kos in okrajni šolski nadzornik v Trstu dr. Miha S t e n t a.
Naslov cesarskega svetnika
so dobili:
Predsednik »Spolka českych žurnal is tli« v Pragi Emil B r e 11 -ter, zdravnik v Lovrani dr. Albin E d e r, župan v Kočevju Alojz Loy, dvorni založnik v Ljubljani Ivan M a t h i a n mlajši, ravnatelj »Kmetijske družbe« v Ljubljani Gustav Pire, urednik »Grazer Zei-tung« v Gradcu Julij Riedl in podpredsednik tržaške komercialne banke v pokoju Gustav S t e r 1 e.
Zlati zaslužni križec s krono
so dobili:
Župnik v Gorjah Ivan A ž m a n, župnik v Srednji vasi v Bohinju Iv. B e r 1 i c , zdravnik dr. Demeter vitez Bleivveis - Trsteniški, vodja zemljiške knjige v Ljubljani Ivan C e r č e k , duhovnik v ženski kaznilnici v Begunjah Ivan C u -d e r m a n n , višji poštni kontrolor v Ljubljani Jernej Grošelj , duhovnik v jetnišnici dež. sodišča v Trstu Mate Grško v ič, finančni komisar v Trstu dr. Oskar H e 1 d , ravnatelj »Glasbene Matice« v Ljubljani Matej II u b a d , župan v Kamni gorici Adolf Kappus pl. P i -chelstein, finančni komisar v Celju dr. Valentin Kermavner, deželni poslanec na Grosupljem Fr. K o š a k , rudniški upravitelj v Idriji Josip Kopač, nadučitelj v Mengšu Lovro L e t n a r , župnik v Žetalah Anton M e r k u š , zastopnik korespondenc nega urada v Belgradu Dušan Lončare v ić, poštni oskrbnik v Mariboru Božidar M e n d 1 , okrajni šolski nadzornik v Kopru Vinko P a r e n t in , okrajni šolski nadzornik v Poreču Vinko Parenzan, oskrbnik kneza \Vin-dischgraetza v Hasbergu pri Planini Fran P e h a č e k , višji komisar finančne straže v Ljubljani Jurij P f e i f e r , poštni komisar v Trstu Angelo P o j an i , trgovec v Belgradu Salomon Pollak, bibliotekar pri upravnem sodišču na Dunaju Ivan R u p n i k , župnik v Adlešičah Ivan Šašelj, višji revident južne železnice in postaje načelnik v Ljubljani Fran Schusterschitz, župan v Cerknici Fran Š e r k o , župan v Postojni Gregor P i k e 1, višji davčni upravitelj v Ljubljani Ivan S k u s e k , župan v Sežani Fran Š t o 1 f a , okrajni šolski nadzornik v Celju Josip S u p a n e k , okrajni šolski nadzornik in župan v Trbovljah Gustav V o d u s e k , urednik »\Viener Zeitung« dr. Rikard W e n-g r a f oskrbnik na gradu Križ pri Kamniku Matija Wieltsch-nigg, okrajni komisar v Celju Fr. Z o f f a 1, lekarnar v Lovrani Adolf P a c i f i c o de Zonca, računski revident v Ljubljani Bertram Gotz, okrajni komisar v Črnomlju Oton M e r k in župnik v Višnji gori Konrad T e x t e r.
Zlati zaslužni križec so dobili: župan v Št. Vidu Anton Belec, župan v Žitancih Josip C e r n č e c , imejitelj poštne konjušnice v Trstu Edvard D o 1 1 e n z , zasebnik v Ljubljani Ivan F a b i a n , jetničar v Rovinju Tomaž F 1 e g ar, stavbni komisar drž. železnic v Novem mestu Rudolf F r a n z , župan v Franu Ivan Gert, imejiteljica dekliškega vzgojevalnega zavoda v Ljuljani Marija Hanss, oficial drž. železnic na Jesenicah Viktor Ječminek, dež. potovalni učitelj v Gradcu Martin J el o v š e k , magi-stratni pisarniški pristav v Ljubljani Ivan Kališ, voditeljica dekliške šole v Idriji Marija Kavčič, po-Starica v Hrastniku Fran K o -s c h e 11, nadučitelj v Zatiču i Fran Kovač,   deželno vladni    oficial v
Ljubljani Matija Kren., župan v Zihpoiju Jakob Lutschounig, župan v Kaplji vasi Andrej Me-j a č , podžupan v Voloskem Julij M i r u n , okrajni tajnik v Gradiški Fran M 1 e k u š , župan na Jezerskem Fran Muri, ravnatelj šole v .Leitersberg - Krčevini Mihael N e -rat, okrajni tajnik v Velikovcu Fr. R o b a r , geometer v Trstu Alojz S a m i t z , župan v Planini na Štajerskem Ljudevit Schescherko, nadučitelj v Črnomlju Fran Šeti-n a , nadučitelj v Vipavi Anton Sk a-1 a, ravnatelj »Gasilnega in reševalnega društva« v Ljubljani Ljudevit S t r i e e 1 j , nadučitelj na Igu Fran T r o ž t, nadučitelj v Ljubljani Božidar V a 1 e nt a , župan v Žužemberku Ivan V e b o v e c , medic ar v Velikovcu Ivan Zec kn e r , nadučitelj v Mozlju Matija Krauland, trgovec na Vrhniki ELarel M a y e r in pisarniški oficial v Novem mestu Ivan M 1 a k e r.
Elizabetno kolajno sta dobili Frančiška E b e r 1 in Ka-rolina E d e r v Ljubljani.
Srebrni zaslužni križec s krono
so dobili:
Župan v Št. Jurju Matevž Bar-1 e , župan v Hrastu Fran C i ž e k , železniški mojster drž. žel. v Trstu Ivan D a n e k , višji paznik v kaznilnici v Gradcu Štefan D o b n i k , poštni poduradaik v Trstu Fran Gruden, rečni mojster v Dolskem Friderik Hanss, višji respicient finančne straže v Kranju Henrik K e 11 n e r , višji sprevodnik drž. žel. v Ljubljani Ivan K o b a 1, uradni sluga pri dež. vladi v Ljubljani Mihael Kosmač, redarski nadzornik v Trstu Martin L i c h e n e g -ger, učitelj v Gabrju pri Rubi j i Tomo L u k a n č i č , župan v Ider-skem pri Kobaridu Anton M o n -f r e d a , župan pri Sv. Antonu na Pohorju Fran Mra vijak, poštni poduradnik v Konjicah Leopold N e c h u t n y , župan v Pleter ju Martin Pajdaš, revizor vlakov juž. žel. v Ljubljani Josip Pavli-č e k, župan v Škocijanu Picelj, paznik v jetnišnici v Trstu M. Samec, sluga pri namestništvu v Trstu Fran Stika in posestnik v Logarovcih Fran S t u h c c.
Srebrni zaslužni križec
so dobili:
Rudar v Trbovljah Josip Bolti n , delavec v smodnišnici v Kamniku Juri Čebul, krojač v smodnišnici v Kamniku Fran F i c k e r , delavec v smodnišnici v Kamniku Valentin Jagodic, sluga pri deželnem sodišču v Ljubljani Martin Jenko, laborant v smodnišnici v Kamniku Blaž Kristofič, delavca v smodnišnici v Kamniku Anton in Ivan L e t n a r , sluga v finančnem ministrstvu Ivan S oklic, tovarniški delavec v Ajdovščini Anton T e r č e 1, tovarniška stražnika v smodnišnici v Kamniku Matevž Vidmar in Fran R e m s.
Dnevne vesti.
V Ljubljani 1. deoembra
— Deželni odbor p I cesarju
Včeraj se je tudi deželni odbor kranjski poklonil cesarju Deželni glavar je primerno govoril, in sioer večinoma slovensko. Cesar je odgovoril nemško, ter ob sklepu svojega govora naglašal „nationaleDuldsamkeit". Ogovoril je vae štiri deželne odbornike, ter povprašal vsakega, kak referat ima pri deželnem odboru. Sprejem je trajal kakih osem minut.
— Volitve ▼ predstojnlštvo delavske ca varovalo! ce upor nez-gode v Trsta. Dne 16. deoembra t. 1. se vrŠe dopolnilne volitve v pred stojniŠtvo delavske zavarovalnice so per nezgode v Trstu, v kateri imajo doslej Slovenoi in Hrvatje le enega zastopnika. Pri predstojećih volit vab nam je Slovencem in Hrvatom vse storiti, da si pridobimo v vodstvu tega silno važnega zavoda primerno za stopstvo. V Ljubljani se je osnoval za te volitve odbor, obstoječ is zastopnikov obeh strank. Obe stranki sta mnenja, da gre tu za pravično, gospodarsko stvar, kateri je pomoči do zmage le ob složnem postopanju. V imenu tega odbora se obračava do naših županstev, do Župnijskih uradov, do obrtnikov in do zavednih Slovencev sploh s nujno prošnjo, da v svojih krajih pri obrtnikih, ki imajo svoje delavce zavarovane soper nezgode zberejo glasovnioe, ki so jim bile nedavno poslane. Glasovnice naj vsak delodajalec podpiše, v skupini delojemaloev treba tudi podpisa zaupnika delavcev. Imen kandidatov pa ni treba vpisati. Sledečih vrst podjetniki vo lijo pri sedanjih volitvah: kategorija L: železnice, podjetništva sa prevažanje blaga, blagovna skladišča, na-kiadališča, kategorija H : rudarstvo in plavžarstvo, obdelovanje kovin, is delovanje strojev in orodja; kategorija VI.: industrija sa papir in usnje, sa lesne snovi, kmetij <ki in gospodarski obrati, mlini,  žage. Zbrane
lasovnioe naj se pošiljajo na naslov: osip Lenarčič, v Ljubljani, pisarna trgovske sbornioe. — Za odbor: Josip Lenarčič, sborn. predsednik 1. r, Karel Pollak, tovarnar 1. r
— Kamel provooirajo Izgreda. Za vsako o*no bi Nemci radiprovsro-čili kake demonstracije in rabuke Poslužujejo se naravnost infernalnih sredstev. Tako je železa, pod uradnik go-p H T. dobil dopisnico s sledečo vsebino: „Oeojeni Kolega! Dan 2/12. se bliza — Na ta 1/12. aveoer bomo spet na delo pri Kasino voah Vas po terbujemo ker ste se zverstno na ta 19. 20. in 21. Septb t. 1 iz vašo oeto obnašali — se bo ze spet Kaj sa služilo za pijačo — g'ete da boste dobro številno prišli ob 7. uri zvečer
— Vas pozdravlamo Vaši Kolegi I H Dr I T. Dr. K. T. vod teiju Društva."
— Mož, ki je to pisal, je bres dvoma Nemec, kajti napravil je napake, ki jih stori samo Nemec, Če ne sna dobro dlovenaki Kake namene je ta poštenjak imel, je lahko uganiti. Naj se nihče ne da po takih dopisih zapeljati v kake nepravilnosti!
— Občinski odbor obalne Bloka
je sprejel primerno resolucijo glede dogodkov 20. septembra in je daroval sa žrtve 20 K in za spomenik 20 K Resolucija ne moremo priobčiti, ker bi bila zaplenjena V isti seji je dobilo županstvo pooblastilo, da se obrne na deželni odbor, naj isposluje razveljavljen)e uk*za, da morajo biti krajevni napisi dvojesični.
— Vseučillški odtok prosi aka demična društva in drage korporacije, naj bi ne pričele z nobeno akcijo v prid slovenskega vseučilišča, ne da bi se preje posvetovale z vseučililkim odsekom v Ljubljani.
— Pomagal «1 |o Svoj čas je živel na Dunaju neki H ali a. Možje bil v slabih razmerah in živila ga je pravsaprav žena, ki je imela v Kir-ohengasse modno trgovino. Naposled je Hali a vendar prišel pod streho: postal je upravitelj hiš, ki jih ima Kranjska hranilnica na Dunaju. Halla je moral biti izvrsten oskrbnik, kajti sam sebi je v kratkih letih prav znatno pomagal. Ko se je omožila njegova hči z nekim lajtnantom iz Piseka, ji je odštel 40 000 gid. dote. Umrl je Halla leta 1897 ali 1898. Udova njegova je modno trgovino prodala, si kupila lepo vilo in prijetno in gosposko ž i vela. Cenili so jo na več kot 100 000 gld. premoženja. V modni trgovini si tega ni pridobila.
Gospodje župani slovenskih Ob din, ki se udeleže odkritja cesarjevega spomenika v Ljubljani, ki pa iz kateregakoli vzroka niso pravočasno prejeli vstopnice na slavnostni prostor in vabila na banket slovenskih županov, blagovolijo naj se zglasitd v sredo med 11. in 12 uro dopoldne v predsedstveni pisarni mestnega magistrata.
Dražbi Sv. Cirila ln Metoda
sta darovali mesto razsvetljave 2 decembra gdč. Praznikova 3 K in gdč Helena Bavdekova 1 cekin za 10 K, obe v Ljubljani. Živeli!
Darilo za trt?o brei razločka. Gdč. Pepioa Veberjeva iz Mariborskega „Narodnega domatf pošilja, kot preplatilo sa po tvrdki Jernej Bahoveo v Ljubljani v ta namen v razprodajo poslano blago 35 K. — Živele zavedne mariborske slovenke!
Za strada (oče slovenske vi sokožoloe nn D analu je darovalo slov. trg<>vako društvo „Merkur" 50 K.
Politično, gospodarsko In Is-obrsievaloo drnstvo zn vodmat-skl Ofern| priredi v soboto 5 t. m v gostilniških prostorih g I. Pavška na Sv. Martina cesti št 36 „Miklav žev večer". Spored: Tamburanie, na stop Miklavžev,   petje, tombola in šaljivi prizor „Šlapoa Damjan v zakonskem stan'". čisti dohodek je namenjen sa društveno knjižnico ter  „Sokolski  dom" „Vodmatskega Sokola" (Sokol I) Začetek točno ob 8. zvečer.   Vstopnina sa osebo 40 vinarjev    Preplačiia  se hvaležno sprejemajo. P. n. občinstvo in stariši se vabiio, da blagovolijo izročiti da rila namenjena svojim otrokom, oziroma kaki drugi osebi, društvenemu odboru, katerega skrb bode, da jih bo dotiČnikom Miklavž izročil.
Filharmontonl konoert. Prihodnjo nedeljo, dne 6 deoembi'a se nam bode „Slovenska Filharmonija" poka zala na vrhuncu svoje umetniške sposobnosti, ko bode prvič samostojno nastopila v nlharmoničnem koncertu, prirejenem od „Gasbene Matice". Ii vaj al a se bode najprej Dvora kova sin foni j a g-dur v štirih delih; nato bode Paganioijev konoert za gosli s spremljevanjem orkestra in kot tretja točka bode Griegova lirična suita, tudi v štirih delih: I. Pastirček, H. Norveška kmetska koračnioa, III. Večerna, IV. Obhod pritlikavcev. Orkester, ki si upa taka najtežja in svetovno snana glasbena dela izvajati, aasluži ne samo prisna nje in najresneje vpoštevauje, ampak naravoost občudovanje. S tem se bode orkester postavil na isti nivo, na katerem so najboljši orkestri velikih mest. Filharmonični konoert v nedeljo
bode ss Ljubljano glasbeni dogodek prve vrste, na kater egi smemo Slo venci biti noravičeno ponosni. Sedeži po 4, 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K za dijake po 60 vin. se dobivajo pri gospe Odšarkovi v Selenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni Skušnja moškega zbora (Glasbena Matice1 je v četrtek, dne 3. deoembra od pol 8 do pol 9 za tenorje, od pol 9. do pol 10. sa base.
Dudnloa „Slovenske Mbir-mooi|e" dno 2 dooomoru ob 7.
ijntrn! Vegove uboe „Glasbena M* tioa", VaLezoTJev trg. Gosposke ulioe, Turjaški trg, Čevljarske nI oe, Jurčičev trg, Mra eokega most, Pod Trančof Me^tm trg Stritarjeve ulioe, Frančiškanski most, Marijin trg, TVolfove ulioe, Kongresni trg, mimo poslopja „Slovenske Matice", Vegove ulioe „Glasbena Matica".
Miro sov   „Slovenske Filhar montle' dno 2. decembra on 7 z voćar Vegove uboe „Glasbena Matica",    Valvasorjev   trg, Gosposke ulice,  Kongresni  trg mimo poslopja „Slovenske  Matice",   Wolfov« ulioe, Marijin trg, Sv. Petra cesta, Resljeva cesta,   Jubilejski most, Kopitarjeve ulioe, Cesarja Frana Josipa trg, Vodnikov trg,  Pred škofijo, Mestni trg, Stari trg Sv Jakoba trg, Trubarjeve ulioe,   Sv. Jakoba most,   Breg, Tur jaški trg, Knežje ulice, Vegove ulioe „Glasbena Matica*.
Elnb ljubljanskih akademikov priredi v sredo 2. deoembra svojo III. prireditev, na katero opozarja vse vabljene dame in gg. člane Vsaka nadaljna prireditev se vrši vsako sredo brez nadalj-nih posebnih obvestil v tu kajšnjih dnevikih. Začetek redno ob 8. zvečer. Obleka vedno promenad n a.
Izzivanje. V nedeljo zjutraj okoli 1. je neki nemški cfioir iz artilerijske vojašnice po telefonu kakih petkrat klical v „Narodni dom" in ker so se mu tu slovensko oglasili, osorno kričal: „Spreohen Sie deutsch!" Sam se seveda ni hotel nikdar oglasiti, kdo da je Najbrž je bilo dotičniku dolg čas, pa si ga je preganjal s tako neslano Šalo.
Kantino v novi pehotni vojaš niči, kjer je nastanjen peŠpolk št. 27, je imel doslej gosp Gor še. Čuje se, da mu je polkovno poveljstvo kantino odpovedalo, ker je Slovenec.
Magistratni uradi Jutri, v sredo, dne 2 deoembra se z ozirom na cesarske jubilejne slavnosti pri magi-stratnih uradih ljubljanskih ne bode uradovalo. Za nujne slučaje navzoč je pa v vsakem uradnem oddelku po en uradnik.
Buski kružok. Kdor se želi udeležiti I. in H. tečaja n j se blagovoli oglasiti v Četrtek 3. t. m. v mali dvorani „Mestnega doma" točno ob polu 8 zvečer. Ob enem se prosijo vsi uČenoi i a učenke, ki imajo knjigo Volpera še v rokah, da jo vrnejo; ako jo pa mislijo ob držati v svojo last, naj blagovolijo doplačati še 2 80 K. Odbor.
Pri brivcu- Bil sem pred krat kim v Ljubljani. Ker je bilo konec tedna, je bilo treba iti k brivcu. Gle dam, kateri ima ssmoslovenski napis in pri prvem, ki ga dobim, vstopim. Na uho mi zadom „Guten Morgeu!* Obrnem se in odidem z opasko, da sem morda prišel k Nemcu. Že sem bil na pločniku, ko prihiti za mano pomočnik, ki me povabi nazaj, za trjojoč, da je brivnioa slovenska, os. slovanska. Vrnem se ter stopim pred gospodarja brivca s vprašanjem, sa kaj me je poadravil nemški, če je Slovan. Začne se opravičevati, češ, da prihaja po dotični ulici mnogo tujcev. Smešno in žalostoo! V slovenski Ljubljani mora pozdraviti slovenski, oe roma slovanski brivee do-šleoa edino le v slovenskem jeziku, osobito ako on prvi pozdravil V kakšnem jeziku poziravljajo nemški brivci tujce in sploh stranke v Gradca? V slovenskem?! ProČ s nedosled no8tjo, proč z narodno malomarnostjo! Ljubljana mora kazati v vsakem ozira slovensko lice!
Miklavžev večer. Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani priredi v soboto, dne 5. t. m , v svoji društveni dvorani v „Narodnem domu" običajni Miklavžev večer. Kakor druga leta, je tudi letos udeležba sv. Miklavža s sijajnim spremstvom „Sokola" osigurana in bo sv. Miklavž pridne osebno obdaroval, neporedneže pa izročal v kaznovanje peklenskim hudobcem. Dvorana se odpre ob 7., Miklavž pa nastopi približno ob 8. zvečer, če ne bo zamude. Pred, med in po nastopu Miklavževem svira orkester „Slov. Filharmonije". Vstopnina sa člane po 40 v, za nečlane po 60 v. Za vsakega otroka (do 14. leta) se plača 20 v.
Igubljansko prostovoljno gasilno In reševalno društvo priredi na Štefanov dan, t. j. 26. t m., običajno božičnioo na korist bolniške blagajne tega društva. Da bode uspeh božiČnioe tem ugodnejši, dovolili si bodo prihodnje dni nekateri člani mane p. n. dobrotnike  društva ob-
iskati ter se Že danes prav toplo priporočajo njihovi bi ago naklonjenosti.
Ranilo garje v voz je stal te dni pred tovarno Dragotina Hribarja na Zaloški cesti. Kaj je neki delal ondi ?
Ćesao bndeI«vliko nivo se odslej toči v gostilni pri „Lipi" v Zidov sk h ulicah.
Dimnikarski mol stri »o dali jutri svojim pomočnikom prosto.
LJublJsnaka artH|oii|i bo imela v kraofttm pri Krškem vaje, da se izvežba v porabi novih topov
Kakšno nivo se toči psi Kan-kertu V ftiski? Zadnjič smo pisali, da se toči Koslerjevo. Kakor smo se zdaj prepričali, se je v tej gostilni, ki je eua uajbolj obiakovanih v Šiški, stočilo od 4. okt bra do konca novembra t. j. v dveh mesecih, tudi 200 litrov Auro ve ga piva Na Č.tal-nićni veselioi na Martinovo nedeljo se je tudi točilo to pivo. Kakor nam je prišla gostilničar k a zatrjevat, se d j cel a opusti v njeni g istimi vsako nemško pivo in nadomesti s Aorovim. Bomo videli!
Usposobljenostao skoznjo je napravil učitelj g. Anton Sopaher iz Postojne
Najvišji vodovod nn Kran|-Skem je a g radii o 12 posestnikov v Rakitni. Voda gre na višino 200 metrov. V tej samotni vasi bo ljudje zdaj napravili parno Žago.
Dva letna živinska se|ma ae
ustanovita v Izlakah občine AižiŠe v političnem okraju Litija. Prvi bo 17. februarja, drugi pa 21 oktobra. Oe bi bil ta dan praznik, bo semenj prihodnji dan.
Deželnozborski poslsneo M mara biti već Wastlan v Maribora z ozisom na rasne „ Vorkommaisse und Ersoheinungen". Mož ima slabo vest, da bi propadel pri volitvah Posvetil se bo popolnoma delovanju „Stid-marke".
Obo roki 1© zgubil premikač Peter C e Š a r k na postaji v Mariboru, ko je padel in so mu šla kolesa vagonov Čez roke.
Nn stranl&ču oropan. V Ptuju sta na zadnjem živinskem sejmu dva neznanoa oropala kmeta Antona TomaniČa, od katerega sta kupila nekaj živine za 230 K, na stranišču za ta denar. Lahkoveren kmet se jim je dal tja zvabiti, čel, da si bodo razdelili neki najdeni znesek.
Trgovci ln obrtniki nn Spod-nlem Štajerskem V Celju izide v kratkem žepni koledar in vozni red, ki bo posebno za trgovce in obrtnike večjega pomena in sicer zato, ker se bo oddajal po zelo nizki ceni intere-siranim trgovcem, ki nameravajo svojim odjemalcem za novo leto in božič ponuditi kako darilo. Posebno umestno bo to darilo Že z ozirom na dejstvo, da bo vseboval ta koledar vozni red in inserate samo narodnih slovenskih tvrdk.
Uboj. V Gornji Vollčini pri Št. Lenartu na Štajerskem sta bila ko-čarjeva sina Vin cene Ljubeč iu Franc Zoreč napadena s koli od fantov Jo-žrfa Žmavoa, Franca Grafonarja, Alojzija Žmavoa in Rudolfa Pečov-iiika Ljubeč je bil ubit, Z >rcu je bila pa strta samo lobanja. Obsojeni so bili Jožef Žmavo na 10, Franc Gra-fonar na 13, Alojzij žmavo na 7 in Ru lo f Pečovnik na 5 meseoev ječe.
V Ljubljani je pa Nemec Stanger ubil lobanjo Slovenoa Stritarju, da vse življenje ne bo zdrav po izreku sodnih isvedenoev, pa je plačal samo par kroni o!
Obsojan sodnik, Pred goriškim okrajnim sodiščem je bil obsojen sodni tajnik Karel Covaoig na 50 K globe oziroma na 5 dni zapora, Češ, da je pri neki k atenski raspravi kot razsojajoči sodnik ras-žalil na časti toži tel j i oo Marijo Žulj a n rekoč ji: „Kaj mislite, ker ste si dala kapelin na glavo, da ste bolj pametna, ali ste neumna." Covaoig je bil obsojen in oontumaoiam, ker ga ni bilo k razpravi V dragi instanci je bil pa obsojenec — oproščen !
Radi ponarejanja denarja je stal pred gc risfcimi porotniki F ran o Drašler Bd je oproščen
Odmev Iz dunajskih ligredov.
V tržaški bolnišnici leži hudo bolan dijak Fonda. Prevrtali so mu Čre-pinjo in izvlekli iz nje nekoliko trohic kr oglje
Kap Jo zadela v Trstu 68letnejra Jakoba Zanutiča. Bd je kmalu mrtev.
Nn dunajski akademiji upodabljalo 6 h umetnosti (slikarski oddelek) je delalo sprejemni ispit nad 200 dijakov, večinoma Nemcev. Sprejetih je bilo samo 37, med njimi dva Slovenoa Jos. Pangartnik is Vranskega in Zmago slav CotiČ is Trsta
„Sava" društvo svobodomiselnih  slovenskih   akademikov nn
Dn nju naznanja, da se vrzi drugi redni občni sbor v četrtek, dne 3. deoembra pri „Krautstoffla" I. Uni-versii&tatrasse 7. Začetek ob pol 8. sveČer. Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli!
5
Akademlčne društvo alovea* škili agranomov „Kras" na Dunaja nnzuanja svojim p. t. članom, tov. starejšinam in prijateljem društva, da si je nabavilo svoj lokal v XVIII. okraju, Lazaristengasse 12, parter, ter je vsako na društvo odposlano odposlano pismo nasloviti tja, isto velja sa Časopise.
Zagrebški artilerijski polk je premeščen v Bosno .
Z vinom Je p gasil ogenj V Tarnašioi na Hrvaškem je pri kmetu Spoljariču nastal ogenj, ki je grozil, da mu upepeli vse imetje, ker ni bilo vode pri roki. Kmet je odprl vinski sod, v katerem je bilo 16 hektolitrov vina in s tem je pogasil s domačimi ogenj Če se žeja gasi z vinom, zakaj bi se pa še ( g* n j n- ?
Kararr bol PredvČVrajšnjim je vsled g<>ste megle na D lenjskfm kolodvoru zavozil i L u djano dosti tovorni vi*k v na progi stoječi tovorni vlak. Karambol ni zahteval nobene druge žitve, kakor, da se je razbil en v< z.
S ceste. Včeraj in na Kari- vski cesti zdrsuil hlapcu V lentiuu Dem šarju na hodnik z 1 r - i naložen voz, se tam  zvrnil in zirut il pri Ječme rakovi h'Si okno
Urad ic vesti Do 10 decembra je vit g. u prošuje za tri inženirska mesta v IX - z tri mesta stavbuib prostor- v v X čin. raeredu in dve mesti stavbo'b praktittar>tov z adju tom letDih 1200 oe 1000 K v državni stavbinski s uzbi v D tJmaoiji, dalje mesta * krejiib g edaisk h teh okov v Imorskem, M-tko vi ČU in L-sini — Pri okrajnem 8'diŠČu na Vrhniki ali pri kakf-m drugam aodišču se odda služba uradnega sluge. Prošnje je vhgati do 29 decembra t 1. pri pred sedstvu drž. sodišča v Ljubljani. — V davčnem referatu okrajnega glavarstva v KcČevja se odda služba psarniškega pomočnika z dnevno plačo 2 K 50 v. Prošnje je vlagati pri omenjenem okr. glavatvu
oroone novice.
— Angleški kralj Edvard pride v Berolin v času 15. do 27. januarja.
— Nesreča v rudolku V rud
niku Manana pri PiUsburgu je zasulo nad 300 rudarjev, Dosedaj so izvlekli
125 mrtvih.
— Bivši minister baron Culi
gre za avstro ogrskega poslanika na Japonsko.
— Pspet se je mcčno prehladil ter so za ves teden odpovedane av-dijenoe.
— V grofovski stan bodeta povzdiguejena v najkrajšem času minister Aehrenthal in ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle.
Slovenci
zbirajte za žrtue!
Izpred sodišču
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Premeteni sleparica   Na zatožni klopi se ima danes zagovarjati jako prefrigana sleparica Ana Ole-nik, 26 let stara dekla iz Dekanije okraj Koper, brez stalnega bivališča. Obravnava je določena zaradi obširnega materijala na dva dni. Obdol-ženka je bila že sedemkrat zaradi goljufije in trikrat zaradi tatvine pred kaznovana. Zadnjo kasen Štirimesečae ječe je prestala pri okrožnem sodišču v RoviDJu.   Za svoj delokrog si je izvolila Kranjsko in Štajer-ko. Dne 21. aprila t. 1. je bila blizu Maribora od orožnikov  aretirana,  katerim je lažDJivo trdila, da se piše Ornologar To ime si je tudi pridevala v preiskovalnem zaporu ter tako otežkočila preiskavo. Vendar le se je posrečilo dognati pravo ime nAna Oienik". Nič manj kot v 23 slučajih  ji  je golju fija dokazana in  znaša   skupna osle parjena škoda 532 K. V  osmih slu Čajih je ostalo le pri poskusu, to pa le zaradi  previduosti  strank, ker, če bi seji bilo posrečilo vse sleparije iz vršiti,    imele   bi    prizadete stranke 1012 K 40 v škode     Obdolženka po večjem svojo  krivdo  priznava, zago varja se le, da je bila k temu sape ijana.
Njene sleparije so v kratkem te le:
Dne 13. septembra je odsedel a svojo kazen ter se za kratek čas podala na svoj dom v Podpeč. Takoj je začela po stari navadi slepariti; izbrala si je za svojo žrtev v Oerov lju Ano Svete, kateri je praUa da je bila napadena in oropana. Izvabila ji je bila 2 K gotovine in 19 K vredno obleko. V Rodečah je prišla k Matiju Safariču z izgovorom, da jo pošlje njegova žena po 4 K in 12 K vredno zimsko ruto, kar ji je Safarič tudi izročil. V adventu m. 1. se je zglasila pri Karlu Batiču v čikovou s pretvezo,  da jo je poslal njegov
brat Franoe is Kresnic, da bo otroku njegove sestre aa botro ter ga opeharila sa 10 K. V Oerovljn se je kmalu na to zglasila pri Janezu Sve-tetu. Temu je pravila,  da je dobila 2000 K, ki so ji bile šiloma odvzete, ter ga prosila posojila, a ni več dobila, nega 120 K in krono vreden nož. Dne 6. januarja t. 1. je prišla v št. Vid h Katarini Štrukelj, ter ji pravila, da je sestra njenega svaka v Trstu da pa, ker je  bila okradena, ne more iti domov. Opeharila jo je sa  16 K.  Z  enakim isgovorom je opeharila v Bivju Jožefa Batiča, ka teremu je pravila, da mu je v svaštvu, da je  bila v Gorioi okradena iu je morala svojo slatuioo sastaviti B t č ji je na to posodil 26 K V Št. Vidu je obiskala  Katarino  Štrukelj; tudi tej je pravila,  da je  sestra ijenega svaka v Trstu,  da je bila ukradena in ne more domov.  Opeharila jo je za 15 K   Antonijo Kramar v Dol. Logatcu je nalagala,   da   stanuje pri njeni  sestri  Ani Satler v Ljubljani, da ji je pa  zmanjkalo   denarja za vožnjo; prej-1 a je pa od nje 3 K, v Sotli je pa Mariji Pohur s pretvezo, da j* bila okradena, izvabila 4 80 K Na  Pšrti  je   obdr Ižtnka opeharila Marijo Primo za 3 72 K Na'agala jo je, da je sestra njenega svaka in da je znana z njeno   na D inaiu  živečo sestro   J*ra   B-rgai t  na   P-tati ji je izročila 150 K, ker ji je O emk pravila, da je znana m njeno  hAerjo, ki je bolna in v potrebi. Ano Šart»b«-ov G renji vasi je opeharila za 22 K s prrtveao. da pozna  ujeno   hč r Ma rijo Abina,   da je kupovala v Veseu gori živino,  da pa je bda okradena B 11 e   se  ji  je  < bneslo   pri Janezu Grilu v Vrhu ;   Temu se ju nalagala, da je sestra njegov*-ga zeta Franc-ta Jenka v   Trstu,   da je   prišla kupit kravo  da ji je pa zmanjkalo denarja, na kar ji je dal 60 K.   V istem Času je   priŠU k Antoniji   Gril,   ki  ji ie dala na pripovedko,  da se pile Ka tarina Tomažič,   da je nje mož imo-vit posestnik v Trstu 3 K. Frideriko Tomtžič v  Ptujem je  opeharila za 56 K;  rekla ji je, da je  njena sva ki o j a, in da ji je zmanjkalo denarja za nakup vina.   Z enakim izgovorom je   osleparila   tndi   Ano   Lipoglav v Vrhovl|ah za 4 96 K  Marija S jršak v Sp. Polskavi ji je izročila 36 K, ruto i j. liter vina na obtožinkino pripovedovanje, da je ž njo v soroda, da ji je zmanjkalo   denarja za nakup krave Marijo Korže v Bjletini je pa nalagala, da je nekaj za njeno sestro nakupila, in izdala  3 60 K, kar ji je Korže povrnila   V osmih slučajih se ji pa sleparija  ni  posrečila,  ker so dotični dvomili o verodostojnosti njenih trditev in ji niso zaupali škoda, ki bi v tem  slučaju za stranke nastala, znašala   bi   429 82 K. Glede tatvin pri Ivani Nagode v Ljubljani, Tereziji S d ti ar v Zagorju in pri Ani Svete  v   Cerovlju,   katerih skupna vrednost znaša 190 60 K, neče Olenik ničesar pripoznati, a zaslišane priče z vso odločnostjo  trdijo,  da je obdol-ženka storilka. Kakor je iz vsega razvidno, je Olenik  sleparila vedno po enakih načrtih. Najprvo se je informirala o rodbinskih razmerah svojih Žrtev, potem jim pravila; da je Ž njimi v sorodstvu,  da potrebuje denar za nakup Živine, vina in drugega, ali da je bila ukradena ali pa oropana. Pri obravnavi simulira,  da je božjastna, pri razpravi se je vzlio tenu, da je gostobesedna, onesvestila. Svojo krivdo le deloma priznava.
Telefonsko in brzojauno
poročila.
Nemški nacijo sini dijaki naskočili alc venska anademicna drust/a.
■rniee« 1- deoembra. Nemško naoijonalni dijaki so danes ponoči naskočili bilo v Št Leonhardski ulioi Št 4, kjer ima prostore slovensko akademiČno društvo „Triglav", ter pobili vse šipe Na vseučilišču so sneli tablo akademičnega društva Triglava s slovensko trobujoioo ter jo ukradli. Table drugih slovanskih in italijanskih društev so poškodovali.
Vlada g'oii Pragi. Dunaj 1  deoembra.   Vladni listi priobčnjejo vladno izjavo, v kateri se gro o, da se bo proti Pragi nastopila z najskrsjoejŠimi sredstvi, ako taki j ne ponehajo protinemški nemiri. Ko fer* nca baron* B ensrtha z gro fom Thunom,
Ha na f 1. deoembra.   Baron Bie nerth je imel danes dolgo kot fVrenoo m  bivšim  ministrskim predsednikom grofom Thunom. Odlikovanje, barona Aehrsnthala.
Ha naj 1. deoembra. Minister zunanjih del baron Aehrenthal je dobil velik križec Štefanovega reda. Zborovanje stovansk h poslanoav.
Dunaj, 1. deoembra Slovanski poslanoi vseh strank bodo imeli drugi teden shod, na katerem se bodo posvetovali o stališču, ki za naj sa^za mejo napram aneksiji Bosne in Hercegovine.
Konferenoa nemških poslanoav.
Dana], 1. decembra. Nemški poslanoi s češkega so imeli danes konferenco pri ministru - rojaku dr. Sohreinerju. Posvetovali so se o dogodkih v Pragi.
Demonstracija v Op#vi.
Opeva* 1. decembra. Ker je dež. predsednik Bleileben ukazal, naj se izvede jezik -vna ravnopravnost, so nemški naoijonalci priredili snoči hrupne demonstracije. Polioija je morala intervenirati ter je aretirala veliko število demonstrantov. Intervencija nemške vlade radi Prage.
Berolin i 1. deoembra. Rasni nemško avstrijski krogi se trudijo, da bi nemško vlado pridobili za intervencijo v prilog praškim Nemcem V parlamentu se baje pripravlja inter pelaoija, kaj misli nemška vlada storiti tem Nemcem v prilog.
Neodvisno K vaško meščanstvo kra'ju
Zagreb   1   decembra (Posebna brz  „Siov. Nar u) N-odvisno zagreb ško meščanstvo je nameravalo danes zvečer prired ti sijajno patriotsko ma* nife<ttaoijo povodom cesarjevega jubileja na Jdla<*ič«vem trgu  pred JeJa-^■■ćdvim spomen kom  Po končani ma-fe*taoiji   bi  se imela prečitati brzo-ja na Č- si tka na kralja    Viada je to zvedela ter je manifestaoijo prepovedala   Ooenem je  dala konsi-g irati v<ja*cvo   t r  poklicala  v Zagreb veliko število oroŽuikov. V meščanskih krogih vlada vsled tega silna ogorčenost n kakor se sodi, iz stanejo  danes vse  nameravane patriot ske slavnosti   9*b rskt poslanoi glav nega mesta Zagrebu so poslali kralju tole brzojavko. Z ozirom na to, da je vlada   bana  barona Raucha prepovedala meičanstvu glavnega   mesta Za greba man f ostani j o,   pri  kameri bi se pred  meščanstvom   mogel prečitati pozdrav  Vašemu   Veličanstvu, pošiljajo podpisani  trije  narodni zastop niki pooblaščeni od meščanskega odbora za proslavo jubileja Vašega Ve-bčanstva   tole   homog'jalno čestitko: V duhu oetinjske izvolitve in hrvaške pragmatične sankcije, s katero je hrvaški narod na poseben način izrazil svojo   neom&hiiivo   zvestobo vsemu vladarskemu domu, v trajni in podedovani   zvestobi   napram habsurški dinastiji,   v   neomejeni monarhični vdanosti,    ki     so    jo ustvarili naši  pradedje  kot vogelni kamen ustavnosti iu oelokupuosti naše nik dar od nikogar pokorjene kraljevine hrvaške — čestita  meščanstvo glavnega mesta Zagreba pod vodstvvm treh svojih poslanoev pred spomeni kom bana JelaČiča najvernejše, naj-vdanejše Vašemu kralje skemu apostolskemu Veličanstvu ob 601etnioi pre-znamenitega vladanja ter prosi Vse višjega, da da Vašemu Veličanstvu kot predstavitelju najstarejše in najugled nejše dinastije evropske in kot vladarju tolikihprosvetljeuih slovanskih narodov milost in moč, da izvrši svoje vzvišene načrte o svobodi in blagostanju vseh narodnih slojev in o ravnopravnosti vseh narodov v monarhiji in da s popolnim uspehom krona sedaj že zgodovinsko najvišjo odločbo z dne 5. oktobra t. 1. v brezsmrtno slavo preslavne cesarske hiše na utrditev evropskega miru na proovit civilizacije, ni srečo iu zadovolje ost vsekdar zvestega a sedaj  bolj  kakor kadar koli izkušenega naroda hrvaškega, ki ne bo prenehal klicati k Vašemu Veličanstvu za pravioo in delovati na vseh področjih kulture, dokler se pod močnim   žezlom   prejasne dinastije habsburško bosanske ne združijo vse zemlje   naše   domovine staroslavne kraljevine Hrvaške.   Bog poživi, blagoslovi  Vaše cesarsko in kraljevsko Veličanstvo!    Meščanstvo glavnega mesta kraljevine  HrvaŠke. Miroslav grof  Kulmer,   Ivan   Peršič, dr. Gjuro Šurmin,  poslanoi na sabora kraljevine    Hrvaške,    Slavonije in Dalmacije.
Ustanovitev sokolske zveze v Rusiil.
Petrograd, 1. decembra. (Poseb. brz. nSiov. Nar.u) Petrogradsko telovadno društvo je sk'io*lo shod vseh ruskih telovadnih društev. Na tem shodu se je ustanovila zveza telovadnih društev po vzoru sokolske zveze.
Sl^vans o ginanje n« Ruskem.
Petrodrad, 1. deoembra. (Poseb. brz. „Siov. Nary) Ciani gosudar stveue dume in državnega sveta nameravajo o božičnih prtzoikih prirejati širom Rusije predavanja, tisoča se slovanskega vprašanja. Predvče-rajšnj m so imeli v Viijui sbod član drž sveta Krasovskij in poslanca v gosudarstveni dnmi grof Bobrinsk j in Iskriokij. Krasovskij je govorit o rusko-poljskih o^noŠajih, Iskriokij o vseslovanaki konferenci v Pragi, grof Bobrinskij pa o aneksiji Bosne in o vlogi Rusije kot glavni zaščitnioi slo-vsoHtva. V Rusi i ustanove v najkrajšem Času p< družnioo „Obščestva slavenskoj vzaimnostiu.
Anglija proti Avs rljl London 1. d^o.  Angleško časopisje ljuto  napada avstrijsko vlado.
pred vsem pa ministra barona Aohren tnala ter odo bruje in upravičuje tur ski bojkot  avstrijskega   blaga. Ta kis to razglaša, daje neizogibna vojna med Avstrijo in Tur čijo, ako se Avstrija ne odloČi deti Turčiji   primerno   fkompenzaojo sa aneksijo Bosne in Hercegovine.
*ka*ssfrsfrlf**tSsfcs*M&*k*k*kd») A
O priliki 4426 3
vladarske 60 letnice Nj. Veličanstva
Bssp   se spominjajte
Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem _ okraju fjubljana!
«•SfVS^NSSJSJSJSJ"
Ustnico uprnunlStun.
„M<ad." Za dvakrat velja # K ^0 v.
Hennelbrgs? svila
samo direktno! — Črna, bela in barvana od 7fc kr do gld • 135 meter za bluz* m obleke Franko in ŽV Ofarlnjrno st uo&ije na dom. Begata izMra vzorcev se uo&lje 8 prv«» po§t<> ToianiM im »\ilo H-•• Z?Si«-l«*«*. 1 90 7
Umrli so v Ljubljani.
Dne 19. novembra Jakob Gorišek, tesar, 86 let, Radeckega cesta 11.
Dne 20. novembra. Edvard Lenarčič, ključarjev sin, 21/, meseca, Rožne ulice 8. — Marija Zajec, delavka, 66 let, Linhartove ulice 8.
Dne 21. novembra. Josip Ciperle, učitelj, 51 let, Zaloška cesta 11
Dne 22. no/embra. Marija Budnar, gostija, 73 let, Na Prulah 6. — Ana Falatov, krojačeva hči, 3 mes., Streliške ulice 13. — Barbara Bencina, lasebnica, 73 let, Breg 16.
Dne 24. novembra Jožefa Zidan, livar-jeva hči, 8 Vi mes., Sredina 11. — Viktor Pangerc, delavec, 26 let, Sodnijske ulice 5. — Antonija Viinjevec, prodajalka, 48 let, Karlovska cesta 2.
Dne 25. novembra Marija Molek, čevljarjema žena, '/l let, Japl.eve ulice 2. - Fran Kavčič, sobnega slikarja sin, 2 »/i mes., Stre-liške ulice 15.
Dne 26. novembra. Karolina Gdtzl, za-sebnica, 78 let, Bohoričeve ulice 11
Dne 27. novembra. Marija Oven, gostija, 73 let, Cesta v mestni log 4.
V deželni bolnici:
Dne 19. novembra. Helena ZnidaršiS, lasebnica, 32 let. — Neža Cerar, delavka, 62 let.
Dne 20. novembra Franja Betetto, la-sebnica 21 let. — B až Mežek, tapetnik, 19 let — Peter Zupan, gostač, 73 let. — Matevž Bergant, tesar, 61 let.
Dne 22. novembra Terezija Kozina, strežnica, 5 let. — Marija Rozman, sprevodni ova hči, 20 mes.
Sitne cene v BudimpeSti
Da a i. decembra 1908. Tsasnlsi
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K i29i Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K 1 5 Rž za april 9 za 50 kg K 1090 Koruza za maj B     za 5C kg K  7 56
Oves    za april        „      za 50 kg K 884
E Teliti v.
10 vin. ceneje.
fleteoroiositno poročilo,
/i*ula nad morj«m 40«. Srednji armćni tlak 7t4l mm.
Cas
opazovanja
Stanj o barometra v
K I
Vetrovi
30.
1. m
Nese
9. zv.   747-7. —4-7 brezvetr.
7. zj. 747-3! -6 8 , i pop.  746*0  —i T j „
megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura —4*1% lorm. - 0 5  Padavina v 24 urah 0 0 mm
Trsouslii pomočnik
mlad, vešč mešane stroke, posebno dubro jsurjen manu f* k turist, teli premeniti mesto takoj ali p< sneje.
Kje, pove oprsvnittvo „Slovenskoga Naroda. 4449 1
Za takolfiojl nast p so sprejme
ds bro izurjeni
trgousKi pomočnik
mešane  stroko  pri  tvrdki Josip
Ure S v Kosti n|e viol Vojaščine prosti imajo  pre-doost.! 4-54—4
Zrgovski pomočnik
mešane  trgovlDef dober in uren prodajalec in
blagajničarka
se sprejmeta pri Ivana Bazborika v Smartaem pri Litiji 4365 2
TrsovskI sotrudniR
star 21 let, zmožen manufakturne in špecerijske stroke, hiter in dober prodajalec, t sil preme alU slutbo, najraje t mesto ali na večji kraj na deželo. Vstop s l. Januarjem 1903.
Ponudbe na upravnistvo rSiov. Naroda". 4153 g
Trpsli soMi
mešane stroke, sposoben posebno sa manufakturo — krepka slovenska moč — se sprejme pod ugodnimi pogoj L
Prva slovenska trgovina
Pevc Sl Koželj v Kočevju.
4 95 2
Laške kurze
otvorim nanovo meseoa decembra na popolnoma gramatični podlagi ter selo praktični metodi za dečke in deklice kakor tudi za odrasle. Mesečni honorar znaša za prve 3 E. za druge 4 Ki   Vpisovanje se vrii
najdalje do 8 decembra-
Anton Šibenik
Slomškove ulice 13, I. nadstropje
«ir*   «1*  mlm mlm  «!•  *!• *1*
Od Ldecendro 1908 naprel
točim v restavraolli
„Prl lipi«=-
češko delniško budejevišo pivo.
Marija Umberger
4450 1 resUvraterkA.
Sprejemanje učenk
v od o. kr. det. vlade dovoljeno lolo
za krojno risanje in izdelovanje oblek
mj" st vrii vsak din -VI
JVtirija Jtachtigall-Slavčeva, Knajlove ulice št. 5.
Najnovejši kroji po meri.
4447 1
Kupei pozor!
Naprodaj so tri na novo sezidane pritlične f ^ f3
a kletmi in vrti y prometnem kraju Ljubljanske okoline 1 uro oddaljene od Ljubljane. Natančno se izve pri Ivano Briclju, pleskarju v Ljubljani, na Dunajski cesti 16. 4396—2
Lepo posestvo
v večjem mestu na Spod, Štajerskem, z dobro idočo gostilno, postajališčem, lepimi hlevi, veliko ledenico in lepim vrtom, se proda pod jako ugodnimi pogoji. 4i60 5
Kje, pove uprav. „!31ov. Naroda u
IŠČem 4336—3
koncipijenta
in izveibanega
solicitatorja
Plača po dogovoru.
Dr. Jerdo Jttulter
odvetnik v Celovca.
»!• «*la»
spiieto. Ljubljanska kreditna Danka v Ljubljani podružnica
sprejema vlog« M ka)t2tct in M t«ko2t r*<a« ter jih obrestuje od dM »lOfle 90 ČUtlh
2 |0
navci i
3( tipuje in prodaja srtSka ia vrednostae papirje »lih »rit po dnesnom knrm.
Potnik
za tvornico droi, ki je poznan po Slovenskem in po Istri, ae išče
Ponudbe pod naslovom nSvo|i k svojim" na npravniŠtvo „Slovenskoga Naroda". 4418-8
Acetvlen
Podpisani   napeljuje najoenejše
ocelylenovo razsvetljavo,
popravlja in predeluje stare aparate po najnovejSem sistemu. 2373—6 Slavnemu občinstvu se priporoča
Josip Ozimek
koncesijonirani plino- in vodovodni instalater. Dolenja vas pri Ribnici, Dolenjsko.
'*-w«e> vrst«
zastopnika za Kranjsko
isde  mr«*a£fe*  podletje betoi
Samo gospodje, pri industrijalcih, oblastvih itd. dokazano dobro uvedeni, naj svoje ponudbe čimprej pošlje o pod „W. F. 72935" ua anončno ekspedicijo M Duke s Naokl Dua« j, II. 4441
IVAN & NIKOLAJ ZIC
trgovina z
Trmonn. na
Ladje: „Domitila" & „Šteianija"
deioeio.
"Visko (Lissa) rdeče   .   . .
■»         »      belo     .   .   . a 40 » 44 »
Istrijansko rdeče..... a. 28 » 32 »
»       belo..... a 32 » 36 »
Dalmatinsko rdeče    .   .   .   . a 28 » 32 »
prodajata vina: 4250 2
a 36 in 40 h     Dalmatinsko belo..... a 36 in 40 h
Schiller (Opolo)..... a 32 » 36 »
Teran (samo zrnje)    .   .   .   • a 36 »  40 »
Muškat beli, sladki    .   -   .   . a 48 »   50 »
za liter franko iz Pulja v sodčkih, ki se ne računajo, pač pa se morajo vrniti v najkrajšem času franko Pni). Razpošilja se samo s povzetjem. Naročila se sprejemajo od 56 litrov naprej. Za pristnost vina jamčiva. Vino se mora shraniti v hladu ter načeti še-le šest tednov po sprejemu. Steklenice se morajo dobro zamašiti in poleti — kolikor je mogoče shraniti v pesku
o^or!
od mladih pitanih prašičev
iz najbolj imenitnih pitališč
naših sobratov.  ne Ogrov,
se dobi kg po 1 K 40 v
na stojnicah podpisanih v Šolskem drevoredu.
Anžič,   Dolničar, Ocvirk, Zupančič, Rode.
Sl"u.ž"be za
iščem za takoj ali pozneje.
Sem  že  dve   leti poučevala (v krškem okraju). 4283-2 Naslov pri upravništvu nSlov. Naroda".
Živo lisico
3 4leta staro, vljudno, ki sliši na ime „ Z vitka*, proda Ivan Robnik, učitelj pri Sv Kri tu, pošta Zg. Sv Kun-gota pri Maribora. Cena po do-dogovoru. 44i9-2
Briketi „Paulus''
najboljši šlezijski premog, prešan v kocke, 8000 kalorij kur.Ine moči. Kurjenje sob in štedilnikov preprosto kakor z navadnim premogom, samo da nagteje, bolje in dalj trajajoče. 4223—3
Premog „Bohemia"
kosovnik in orehovnik najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in zbran, £000 kalorij, tedaj brez Konkurence. Pošilja se točno tudi izven Ljuhljane, briketi brez opažanja. Priporoča samozalogar
Jos Paulin
glavna zaloga premoga v Ljubljani Nove ulice it 3.
mm
Zenitna —= pencidbo.
Penzijouist s premo ženjeni, 32 let star, išče zavoljo   po manj kanj a pri like tem potom dru tiče, ki bi imela veselje  do kake obrti. Več pismeno.
Ponudbe naj se poši ljajo do 6 decembra pod naslovom ,,Miroljub 32 i poste   restante,  Laški   trg, ' Štajersko. 4446
Edina narodna tvrdka
Alfonz Breznik
(blizu nunske cerkve).     2402 22
prodaja In IzpoHoJa kln> ir (e pr-tovrstnih du   ajn   Ihiiornif naj ceneje
B
Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča o blagoglasno«ti m trpeinostl mojih pia-ninov, klavirjev m harmonijev. Zastopstvo vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila. m*r**h*   l£   svoflaM Z
umske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600 do 700 litrov po nizki ceni proda 4387—2
:   FRAN CASCiO :
v v
Šrleaburgove ullee sjtev. O.
Valed preselitve
prodom popolnoma urejeno
domačo lekarno
x zdraviti vred.
Dr. Hubad Ivan
Toplice (Dolenjsko).   4384 2
Gospodinjo
izobražena, katera ima veselje do vzgoje otrok, dobra in varčna kuba* rica, dobi stalno službo. Starost 40 do 50 let Ponudbe z natančnimi podatki pod , Vestna gospodinja" na uprav-nidtvo „Slovenskoga Naroda". 4395—2
7Kdor le kupec ^% U im h 7
■  hlodov ■
po kubični meri celo vagone za leto 1909/10, naj blagovoli poslati svojo ponudbo na upravništvo „Siov. Naroda" pod ,,Bukov les 1909 10" do 10 decembra. 4443—1
Od Z5. novembra do Z5. decembra
prodajam na svojih prostorih ■v Šclslreaaa. dre srored/u. polegr iia/bilejnegra. mestu
Prima slanino
brez kote od prašičev Iz lastnih pit&lišč
1. vrste......
II«      M • •••••
.....• kj kron 1*50
• ff  nI 30
Meso istih prašičev:
......kt kron 140
• •tati     ff     n     1 20
1. vrste H. ■
4291—7
Cilja predović.
O. Kr. avetrljefce    ^|    državno felezntce.
Izvleček iz važnega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1908' leta.
sabo* ta Mvfelfue **JL»
'oo Kjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, i. i., žčiTrst. c kr. drž. žel.,  Beljak cea Po-
droijco. Ce ovee . Prago. po7 utraj. Osebni vlak v smeri: Gro-mplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0'2o predpeldne. Osebni vlak V smeri j pšenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, !crago.
1-38 n odpoiar.e. Osebni vlak v smeri: Tržič, jeaenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trs dri. ieU Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec.
!*o0 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
i-4D sepeidn©. Osebni vlak v smeri; Tržič, esenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žet, Trst drž. žel.. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga,
> \o iveeer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
r-se cveOer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, i rbii, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0-40 p«<n«>6i. Osebni vlak v smeri: Je-j*nice, Trbiž, Beljak, luž. zel., Gorica drž. :*\ Trst drž. žel, Beljak juž. žel., (čez v;»dr ožčico).
Odhod ta Makllane dri. kolodvori
"28 :)utraj. Osebni vlak v Kamnik. »ob »epeldne. Osebni vlak v Kamnik. r JO   veder. Osebni vlak v Kamnik o-SO n*neei. Osebni vlak v Kamnik. fSav t\t nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
P
Prlaotf r L|abl|uie jvJL teLi
©■oe zjutraj. Osebni vlak ia Beljaki iua
zeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Strada*
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 precipaldno.  Osebni vlak   Is Prs**
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrošcte«
in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča, 2 32 »opoldne. Osebni vlak ia Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, 4-13 popoldne.   Osebni vlak iz Beljaka
juž. žel., Trbiža. Celovca, Beljaka (ota
Podrožčico) Gorico drž. žel., Trsta dr*
žel. Jesenic, Tržiča
6-bo zvtčtr. Oseb. vlak iz P^agt, Celo vem.
Beljaka (čez Podrožčico) jesenlc, 8 37 ivooer. Osebni vlak iz Kočevja, StraAe
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-48 zveOer. Osebni vlak iz Beljaka Jud
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Pod
rožčico) Trsta drž. žel. Gorica drž. ficl.
Jesenic, Tržiča, ii-oo ponoči, osebni vlak iz Trbiža, Cav
lovca,   Beljaka  (čez Podrožčico) Trst*
drž. žel. Gorice drž. žet, Jesenic
Prihod v Ljnaijano dri. fceloavort
oae ijutraj. Osebni vlak iz Kamnika, i o-o 9 »redpoidno. Osebni vlak ia Kamnika eio tvaoor. Osebni vlak iz Kamnika O*O O p*n»6l. Osebni vlak ia Kamnika ob nedeljah in prazuikib do 3i. oktobra.)
(Odbodl ln prihodi so označen t f araens* •vropejskam Času.)
9,
tor, '$rnaf£*j8t*t> irtavalk Selazsir t Trnt»
MeMirana soba
s posebnim vbodom za enega ali ova dijaka se takoj odda po zelo ugodni ceni blizu domobranske vc-jaščnice v Khuaovi ulici štev. 23, priUićje, levo. 4422-i
Gostilna
„Pri Bobenčku" na alineah
z novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred so   Odda zaradi bolezni
takoj ali pozneje v najem. -       Istotam se odda tudi -
pniftjil&jea, n! muj ia Mu,
Več se izve na Olincah S t. 37 pri LJubljani. 4068-16
Hodna trgovina Pavel Mngdić, Ljubljana, Prešernove ulice 7.
Svilnato blago, baržuni,  plifti in tenčice
Čipkasto blago, pajtolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svllnote vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki in kravate.
Svilnati in baržunasti trakovi.
Posamenterlja porte In vrvice, resica, krepince vrvice za ta.etnike
In
Krepi In flori zf» i«lo % alstJ«J>. Zlate in srebrne resice, čipke ln vrvice.
Šerpe iz svile, čipk in volne.
\oKHvlrf esi flniiif. ileklrt« In otrobe.
Jopice, hlačkOf otročje perilo ln odeje za
4265-3 VOZićke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge Is
kavčuka.
Sukanec za Sivasjo, pletenje ln vezenje.
€-uml»l ln r*Bllene la;le. Različne podloge in potrebščine za krojače in Šivilje Idrijske čipke, vezene čipke in vložki.
Pajćolani za nevatte, mirtovi venci.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci in potrebščine sa modrce.
Glaoe rokovioe in  rokavice za uniformiranoe pletene, letne in zimske rokavioe.
Kopalno perilo, diftave, milo ln ustna voda.
Krtače za obleko, glavo In zobe.
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsoiki in žepne rute.
Pravo Jagrovo normalno  perilo, srajce Trieot, Jopice In hlače.
Mrežaste in   potne, jopice,   srajce,   čepice in pasovi za šport.
Nogavice, naramnice, odeje In blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete.
Za lovce: telovniki, nogovice. rokovioe in dokolenlce.
Ogrevale! za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domaČi narodni izdelki itd. itd.
99^3
D0.^^
Ustanovljena leto 1854.
Telefon fttev. 210.
Prva domača slovenska pivovarna
G. AUER"* dedičev
Ijubljana  Volfove ulice štev. 12 JCjubljana
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
rKupuje m ln takoj v gotovini plačujem  tudi večje množine ^ *9 prve in druge vrste. Vzoroi z navedbo
I > jmT^ Jl *m y - mncžine in najnižje cene ter nalo-O ^ iilna postaja naj se naslavljajo pod šifro
„IF\ S. 102" 3a.si anoiično ekspedicijo €9var9 Jraun, Dunaj L, Rotenturmstrasse štev. 9.
Velika božična prodaja!*,
priporočam veliko zalogo oblek z
za dame, gospode, deklice, dečke in otroke ? HT  po jako znižani ceni.   -^g |
.Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovic ^
i
i
HI
III
Sava če &a zflLiMavha \w ieva davila &a cBo^ic
-jptocaia- x>o oo^iSvtifv ccnafi
III
4373 2
m
je edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobod
Croatia
nega in kr. glavnega mesta Zagreba.
Prfintia Je ec^ina zavarovalnica, katera daie dve Četrtini dobička svojim UIU d 11 d zavarovancem.
Pl*nS)tl2) ^e ec^m zav°d, kateri daje četrtino dobička v javne svrhe v UlUdlld  onih pokrajinah, v katerih zadruga posluje.
PrnStlS sPreJema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku VlUdlld  nepremičnine vsake vrste.
CrOĆlticl sp^e^ma zavarovanja kristalnih šip, proti slučajnemu
Croatia ima najnižje tarife. 4069—6
Prnatl O ižče akviziterje in okrajne zastopnike za vse okraje na Kranj-UlUdlld   skem in Štajerskem.
Vsa pojasnila daje:
CJlauni za$tf3p „Creatie"
u LJubljani, Gosposke ulice it. 4.
Prva slovenska
modna trgovina
25e\ gospode
Ljubljana. Mestni tri 19,
se najtopleje priporoča. 9
Blago in cene brez konkurence.
Perilo
za
4197-4
gospode
nojfineje Izdelano In po Jako nizki ceni, priporoča najtopleje
H. Alešooec.
rvo
za izdelovanje perila
Elizohetno cesta 6.
: Za Jfiiklavža.:
Najcenejša in najprimer-::: nejša darila so :::
albumi za razglednice
in
: poezijske knjige:
ki jih ima v veliki izbiri po izredno nizkih cenah :::     na prodaj :::
jfarodna knjigarna.
Nizko pod ceno
prodajani radi pomanjkanja prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
3871 si za gospede 1x3. dečke
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
pred Škofijo
Konfekcijska trpina A. Luhlć.
19.
Parkete furnirane, masivne vseh vrst,
hrastove in bukove deščice
največje in najsolidnejše domače tvrdke F. Kotnik Verd-Vrhnika priporoča in poklada 3687—8
Jerdo Primožič, mizarstvo v Ljubljani,
HilserjeTre -u.15.ee šte^r. S.
Sprejema in izvršuje tudi vsa popravila starih parket, likanje in vsa v tojstroko spadajoča dela po najnižji ceni.
S«oji & svojim!
CD
■
O KO
O)
Darilo za Miklavža
Velika zaloga Miklavžev in parkljev
4300 2 kakor tudi rasnih
predmetov za okrošenje božičnih drevesc
finega domačega ln t v omiške ga izdelka.
Nsdalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih nallinej&ih tort in vsakovrstnega okusnega peciv a. — V zalogi imam različnih desertnin ta čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi desertni mi vini in razn. likerji
Fini turinski pelinkovac*
Vsak dan sveže medene, orehove in rozin, potico, iartel], pince in drugo pecivo, v pekarni pa fin domač rien kruh.
V kavarni
akl &i
črna in fina bela kava ter izboren čaj itd.
Jak. Zalaznik
sliščičarna, kavarna in pekarija.
m
"D
(D
CD
O CD O)
S"
■
ro
O)
	
	
cd	•
	lice
rt	
	=
3	>
	
■4	j Strita
4338 2
se otvori dne 1. decembra 1908.
Priporočava veliko zalogo manufakturnoga in suknenoga blaga.
Posebno za Miklavža In božič zelo ugoden nakup.
n    n    n   Solidna in točna postrežba!
Nizke cene!    »*     «■     *•     M m
P
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas to P.ustoslemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
W+Q