Edizione per fes!ero — Inozemska izdaja Leto LXX Štev. 271 a Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozemstvo 20 Lil — nedeljska tedaj* celoletno 34 Ur, u inozemstvo 50 Lir 6ek rat Ljubljana 10.650 za naročnino ia 10.349 za mserate. Podruinica: Novo mesto. izkljnčna pooblaičenka za oglaševanje itali izvora: Unione PubblicHJ Italiana S. Bollettino No 912 Gravi colpi alla marina mercantile nemica Un piroscafo affondato, tre altri eolpiti — 18 apparecchi nemici dtetrutt! II Quartier Generale delle Forze Armate eo-munica; Ondate di forti gruppi avv>;rsari da combatli-mento contro nostri reparti avanzati nella zona di Agedabia sono lallile; il nemico lia perduto aliuni mezzi blindati. Bombardieri italiani hanno attaccato nella rada di A I g e r i piroscali alPancora allondandone uno e distruggendone altri. Successivamente, nostri acro-siluranti hanno colpito e allondato — semprc nel porto di A1 -geri — allri duc piroscafi mercantili; naviglio anglo-americano e stato pure colpito e incendiato nei porti del Nord-AIrica Irancese dalPaviazione ^crmnnica che inoltro. in ripetute azioni su aerodromi distruggcva al suolo 17 apparecchi nemici. Convogli britannici sono stati intercettati nel Mcditerraneo da nosire lormazioni aeree che siiuravano un grosso mercantile e una unita da guerra. Un velivolo inglese colpito dal tiro delParti-glfria 4 precipitato nci pressi di Calatafimi; nno dei componcnti dclI'cquipaggio superstite ve-niva catturalo. Vojno poročilo št. 912 Težki udarci sovražnemu trgovskemu ladjevju En parnik peftopljen, trije zadeti 18 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan Itaifiaiiskili Oboroženih Sil objavlja: Sunki močnih nasprotnih bojnih skupin proti našim prednjim oddelkom na območju A g c d a -bije so izpodletcli. Sovražnik je zgubil nekaj oklepnih sredstev. Italijan>ki bombniki so napadli v alžirske ni sidrišču nekaj zasidranih parnikov ter so enega jKitopili. drugega pa poškodovali. Nato so ■aša torpedna letala zopet v alžirskem pristanišču zadela in potopila dva velika trgovska parnika. Angleško-anieriško ladjevje je bilo tudi zadeto in zažgano v francoskih severnoafriških pristaniščih od nemškega letalstva, ki je v ponovnih nastopih poleg tega na letališču na remiji uničilo 17 sovražnih letal. Naše letalske skupine sn v Sredo /. e 1111 i u prestregle angleške spremljave ter torpedirale en velik trgovski parnik ter eno vojno ladjo. Neko angleško letalo, ki ga jc zadel topovski Izstrelek, je treščilo na tla blizu C a 1 at a f i m i -ja; en Nan popadke je bil zajet. V Ljubljani, v torek, 24. novembra I942-XXI pKJn^.n?15.'"fTto^i °°"tal" Prezzo — Cena L 0.80 aedelfka tn dneva po praxnika. p.a<»i Kopitarjeva 6, Ltnbllana. AmmlnisU szlonei Kopitarjeve 6, Lobiana. Telefon 4001-4005. Abbonuneoti! Mese 18 Lire; Estero, me-M JO lir«, bduaone domenloa. tnno 34 Lire. Estero 50 Ure. C. C. f j Lubiana 10.650 per KU sbbo-umeotj' 10349 per le tnserztoni. Filialei a Novo mesto. = Concessionaria eaclniiva per la pnbbliciti di provemenza italiana £ ed estere Unione Pnhhliritn Italinnn S. A. Milano^ Seja vlade pod predsedstvom Duceja Sprejeti so bili važni sklepi, nanašajoči se na številna področja državne uprave Kim. 20. nov. AS. Danes ob 10 do|K>ldne se ie pod predsedstvom Duceja sestal ministrski svet. Tajniške posle je vodil državni podtajnik v predsedstvu vlude. Ministrski svet je odobril naslednje, ukrepe poleg tekočih upravnih zadev: Predsedstvo: Na predlog Duceja fašizma in šefa vlude: Osnutek zakonu, ki vnaša spremembe v enotno besedilo zakonov o zemljiškem kreditu. Z uveljavljenjem novega zakoniku civilnega postopka se je pojavila potreba sodobne koordinacije |>osebnih predpisov navedenega enotnegu besedila zakonov, katerih namen je, zajamčiti redno poslovanje poljedelskega kredita s hitrejšim in bolj zavarovanim razvojem izvršnih akcij proti zaostalim dolžnikom v primeri z normalnim izvršnim postopkom. Gori nnvedeni osnutek zakona predvideva zato vzpo>reditev omenjenih posebnih določb z določbami novega zakonika o civilnem postopku, pri tem pa ostnnejo zavodom poljedelskega kredita vse sedanje predpravice v pogledu izvršbe tiod nepremičninami. Načrt dekreta o preureditvi nacionalnega sveta za raziskavanja. čeprav novi ukrep bistveno ne spreminja nalog in dolžnosti navedenega nacionalnega sveta, vendar spreminja obstoječe določbe glede raznih organov tega sveta, njih sestave in njih poslovanja ter disciplinira kader osebja. Na predlog zunanjega ministra: osnutek dekreta glede izvršitve dogovora s končnim protokolom o povrnitvi vojne škodo, ki je bil podpisan v Rimu med Italijo in Nemčijo dne 26. oktobra I042-XX. Notranje ministrstvo: Na predlog Duceju, notranjega ministra: osnutek Kr. ukaza, po katerem se starostna meja. določena po obstoječih predpisih za podeljevanje poročnih nagrad državnim uslužbencem, dvigne glede onih. ki pripadajo ali so pripadali mobiliziranim oddelkom in oddelkom v operacijah, in sicer za toliko kolikor časa so prebili nn operacijskem področju. Na predlog Durcja je ministrski svet odobril osnutek Kr. ukaza, ki vsebuje določbe o pravnem položaju in o materialnem postopanju z državnimi delavskimi nastavljene!. Ta ukrep orgnnieno vzporeja obstoječe predpise nn tem področju, izpolnjujoč jih in spravljajoč jih kolikor mogoče v sklnd z načeli, ki so se uveljavila v zasebnih odnosih, zlasti v pogledu podporne akcije. Tako so sedaj razni ukrepi režima v korist delojemalcev na splošno uzo-konjeni tudi v korist državnim delavcem, ki bodo po tem ukrepu razdeljeni odslej v dve veliki kategoriji: delavci, ki so uvrščeni v kader, in delavci, ki niso uvrščeni v kader. V prvo kategorijo bodo vključeni sedanji stalni delavci in stalni pooblaščenci za razna dela. v drugo kategorijo pa začasni delavci in delavci z dnevno plačo ter začasni pooblaščenci. Na predlog ministra za finance: osnutek zakona, ki noj vzporedi in dopolni obstoječe predpise o ustanovitvi, pristojnosti in poslovanju ocenjevalnih komisij v zvezi z novimi nalogami, ki izhajajo iz uvedbe novega gradbenega katastra v mestih. Živahno delovanje italijanskega letalstva Rim, 23. nov. AS: Predvčerajšnjim popoldne •o bombniki v spremstvu lovcev poleteti nad pristanišče v Boni in zmetali številne razdiralne ter zažigalne bombe na določene cilje. Drugi Cripps izpadel iz vojnega kabineta Rim. 23. nov. AS. V Londonu so uradno objavili, da je Stallord Cripps zapustil britanski vojni kabinet, na njegovo mesti pa je priše^ Mor-rieon, ki ohrani še najirej me6to ministra za notranje zadeve in za javno varnost. Crinns je bil imenovan za ministra letalske izdelave. Izjavil je, da ne bo več sodeloval v vojnem kabinetu, ker bo imel na 6vojem novem mestu veliko opravka s tehničnimi vprašanji. Eden |x>stane šef vladne večine v poslanski zbornici, ohrani svoje mesto zunanjega minibtra. L«rwellir. je bil imenovan za ministra s sedežem v Vashingtonu in bodo v njegov delokro-r spadala jvrašanja, ki 6e tičejo vojne preskrbe. Polkovnik Oliver Stan!ley je bil imenovan za državnega ta j -vika za kolonije. Cranborne je bi imenovan z? lorda zasebnega pečata namesto Crippsa. Toda Cranborne ne bo postal član vojnega kabineta Rim, 23. nov. AS: Pod pretvezo preureditve vWl»oi.jstvo pomnožilo, zatrjujejo ljudje iz njegove okolice, da ni mogel ostati v vojnem kabineta. ker bo imel na svojem novem mestu veliko opravi:a s tehničnimi zadevami. Resnica pu je. da k Churchill, ki ga ni toliko vznemirjate osebno«« Stafforda Crippsa, kakor globoka nn-»protstva, ki so bila med njima zadnje čase in pa še dejstvo, da so mnogi politični krogi »n 'udi /isti pisali, da bi bil Stafford Cripps »erjetno njegov naslednik kot ministrski predsednik, .i* iz.-abtl to priložnost, da se ga je rešil in o»i d-d resor čisto tehničnega znanju. k.icr m> bo imel priložnosti za politične muhe. V ta namen je žrtvoval Cchurchill polkovnika |j|e-weW;moč bilo že primerno poskrbljeno. Osnutek Kr ukaza, s katerim se razširijo na brzojavno osebje določbe, vsebovane v Kr. ukazu z dne b. januurja I942-XX, štev. 27, ki vsebuje ukrepe v korist pod orožje vpoklicanih ter glede sprejemanju v državno upravo in glede napredovanja državnega osebja. Osnutek Kr ukaza, ki priznava pri poslovanju železnice Mondovi Vilnnovu-Cuve della Boeehetta nadomestno prevzemništvo sedanji prevzemnici družbi FERT, družbi pokrajinskih električnih in tramvajskih prog. Ta družba bo smete uvesti znatna izboljšunja v poslovanje navedene proge z izvedbo elektrifikacijo, ki jp I>o navedena družba i/.vtršila brez državne podpore. Osnutek Kr. ukaza, ki odobruje listino ▼ prenehanju prevzemniške funkcije železnice Poggibonsi-Colle Val d'Flsa. Poslovanje na tej progi, ki ga jo prevzemniea opustila v aprilu 103+ zaradi finančnih težav. o-veljstvo je izdalo danes naslednje poročilo: Bojne operacije na področju Kavkaz a so bile omejene na krajevna podjetja. .V prostoru južno od Stalingrada in v velikem Donskem Ink u se nahajajo nemške in rumunske čete v sodelovanju z letali za bližnje polete še nadalje v težkih obrambnih bojih. Ob začasnem izboljšanju vremenskih razmer nad srednjim odsekom vzhodnega bojišča so strmoglava in bojna letala ponovno uspešno stopila v akcijo proti sovražnim topniškim postojankam in zakloniščem. Južnovzhodno od (Imenskega jezera so bili ponovni sovražni napadi, podpirani od oklepnih sil. odbiti. V prostoru pri A d e g a b i j i so bili odbiti prodori močnih britanskih izviilniških oddelkov proti nemško-italijnnskim postojankam. Letalstvo je bombardiralo zbirališča r,klepni!i vozi!, avtomobilske kolone in vojaška taborišča v Cirenajki in je povzročilo velike izgube. Pred A I ž i r o in so bojna letala v pretekli noči zažgala trgovsko ladjo s 7000 tonami, en rušilec in neka velika tovorna indja pa sta bila poškodovana. Pristanišča in letališča ob obali so bila ponovno bombardirana in je bila povzročena velika škoda. Po vojaško brezuspešnem poletu posamični!: angleških letai nad sever nozapad no Nem č i j o je sovražnik v pretekli noči napadel nekaj krajev v južnozapadni Nemčiji. Povzročena je bila predvsem škoda zaradi požarov, med drugim v S t u f t g a r t u. Nočni lovci protiletalsko topni štvo in mornariško topništvo so sestrciili deloma že nad Rokavskim prelivom tn nad francoskim ozemljem 10 sovražnih letal, med njimi več štiri-motornih bombnikov. Boji med Volgo in Donom Nemško poveljstvo je bilo pripravljeno na Timošenkovo ofenzivo Berlin, 23. nov. AS. V zvezi z nastopi na spodnjem Donu in južno od Stalingrada, kjer so bolj-ševiki izvedli besen napad, poročajo na pristojnih vojaških virih, da gre za pravo sovjetsko ofenzivo. Ce Sovjeti napadajo od severa in od juga proti Stalingradu, je očitno, da je njihov neposredni cilj zavzetje Stalingrada in vzj>ostaviiev direktnih zvez tned Kavkazom in ostalo Sovjetsko zvezo. Bilo bi smešno govoriti, da je sovjetska ofenziva posledica kakega pritiska iz Londona in Washingtona, češ da bi bilo mogoče 6 skupnim anglosaškim sovjetskim nastopom doseči kake posledice Resnica je. da se Staliti zaveda vedno težjih posledic, ki jih ima dokončna izguba tega strateško-življenjskega območja. Težo te razkosanosti čtiti Kavkaz, ki ne more dobiti dovolj okrepitev, po drugi strani pa ne more dobavljati goriva sovjetskemu vojnemu stroju. Zato je Stalin izkoristil zaveznika zimo«, da bi poskusil uničiti odločilne us|)elie, dosežene poleti od nemških in zavezniških čet. Berlin, 23 nov. AS. Pozornost tukajšnjih krogov se je obrnila zopet na vzhod, kjer so, kakor je razvidno iz včerajšnjega vojnega poročila, v teku operacije znatnega pomena. Središče teh nastopov se nahaja južno od Stalingrada v donski kotlini, kjer 60 boljševiki začeli z Ofenzivo. Napad 6e je začel pred kakimi še6timi dneVi in že lakrat je bilo takoj jasno, da gre za nastop večjega obsega. Takoj od začetka so bili tudi znani taktični \\ Ameriški industriji grozi kriza si jc gotova zmage, nima v tem pogledu nikakršne skrbi in če jo bo po vojni mučite kaks Berlin, 23. nov. AS. Ameriška revija »Col-liers Magazine« piše, da bo po izvedbi reorganizacije v sedanji severnoameriški industriji nastala velikanska gospodarska zmešniuva in da bo nad 18 milijonov delavcev zgubilo zaposlitev. Nemški tisli z ironijo komentira to dejstvo. sVolkischer Beobaehter« pravi, da i o te skrbi značilne za ameriško bogatuško politiko, ki ne more odpraviti te socialne kuge '.n /o v naprej pripravlja javno mnenje na težke gospodarske razmere! ki bodo nastale po vojni. Nemčija, ki nika- |o tio po votni mučna kuka skrb. bo nezadostno število delavcev, nc pa preobilica delavcev, katerim bi grozila brezposelnost. Roosevelt .je sprožil sedanjo vojno zlasti znto da bi se rešil težke gospodarske katastrofe, katera je že nekaj let grozite Združenim državam. Vojna, katere se ic skušal Roosevelt rešiti, pa naj bi ustvarite po »zmagi« še težjo in globljo gospodarsko krizo. in strateški cilji sovražne ofenzive: zopetno zavzetje področja med Donom in Volgo ter s tem življenjsko važne žile Volga-Kavkaz. Nemško vrhovno poveljstvo je seveda to ofenzivo dobro predvidevalo in 6e nanje tudi pripravilo. Nemško poveljstvo ni 6icer izdalo nikakšnili napovedi, tod a kdor razume smisel nemških vojnih poročil, ta ve. da je zadnje poročilo, ki govori o tem, popolnoma mirno. ________ Smrt največjega Smutsovega nasprotnika Lisbona, 23. nov. AS: i/ Kapetadta se jc izvedelo. da je umrl v 7S>. letu svoje starosti general llerzog, južnoafriški ministrski predsednik ob izbruhu druge svetovne vojne. Kakor je znano, je bil llerzog eden najostrejšili nasprotnikov Smutsove Angležem prijazno politike in je skušal predvsem varovati koristi Južne Afrike. 16 let in |xil je bil ministrski predsednik. Ko je Anglija napovedo vojno Nemčiji, jc hotel ohraniti južnoafriško nevtralnost. Njemu nasproti se je postavil Smuts, ki i* prisilil z angleško pomočjo Bure v vo.ino. Grof Berchtold umrl Budimpešta, 23. nov. AS: Po dolgi bolezni je umrl tia svojem gradu v 'šopron.jti grof Leopold Berchtold, bivši avstro-ogrski zunanji minister. Angleško razburjenje nad Willkijem Bem. 23. nov. AS. >Daily Tolegraph«. »Tri buue« in »Nevvs Statesmas« so dvignili »kupni ]>rotest ler ne skrivajo svojega lienrirn urad: zadnjih VVillkiejevih obtožb proti Angliji m njeni imperialistični politiki. Listi menijo, ds jc \Villkiejevo mnenje toliko nevarnejše, ker jr !»t>-ga mnenja verjetno tudi predsednik Roosevelt ter veČina severnoameriškega naroda. Zdi so. kakoi tla hi Severnoamerikanci imeli večjo ne.khvileno*-! do vojaških naporov Čiuigkitiga in .t»U» Hs»kve. kakor na Londona. Eksc. Grazioli je pregledal ljubljanske šolske zavode Hvaležna šolska mladina, deležna dobrodelnih akcij fašistične vlad«, je povsod s prisrčno hvaležnostjo sprejela predstavnika vlade iili Režim izvaja zu naiboli potrebne. Po obisku obcdnice. v kuleri so bili zbrani otroci in mnogi starši, in po ogledu kuiiinie ie Visoki komisar obiskal Se Irelio mešano osnovno šolo In zavetišče sester Sv. Vincenca. Tu ie bil sprejet s pozdravi hvaležnosti. Havnnteli Šribnr se ie znlivu-lil Vladi in izrazil hvaležnost učencev in družin iz Most, delavskega okraja s številnimi pomoči potrebnimi prebivalci, kjer se podporno delo posebno ugodno občuti. Tudi tu ie Visoki komisar obiskal obcdnice in razrede in se pomudil v kapeli zavetišča. Ko je odgovoril na pozdrave, je rekel, dn posebno rad obiskuje Moste, ker ie v tem krnili mnogo potrebnih, za katere kaže fašistična Vlada posebno zanimanje. Preden ie odšel iz zavoda s šolsko obed-nico, ie Eksc. (iruzioli izrazil svoje zadovoljstvo prof. C.assaniiu ln majorju Campani ter vsem njunim sodelavcem zarodi lepega udejslvovanja na področju, ki jim je dodeljeno v prid pomožnega dela. ki se izvaja na ukaz Duceja. Izrazil je tudi prof. De Poliiu svoje odobravanje za delo, ki ga upravlja v namenu normalizacije šolskega delovanja v novi pokrajini. V soboto dopoldne je Visoki komisar obiskal nekatere ljubljanske Šolske zavode, pregledal njih delovanje in podrobno proučil uspešno delovanje nekaterih šolskih kuhinj. Visokega komisarja so spremljali šolski koniisnr prof. De Poli z nučelnikom pnkrninskega prosvetnega oddelku dr. Sušnikom in s pokrajinskima šolskima nadzornikoma za srednje in osnovne šole. V šolskih obednicah pa sla tolmačila naprave podpredsednik GII.L-a prof. Cassani in predsednik mestne podporne ustanove major Cam-punn. Na vseh slovenskih šolali so upravitelji in ravnatelji sprejeli visokega gosta z izrazi živo zahvale v imenu profesorjev in učencev, poudarjajoč dokaze naklonjenosti, ki iili fašistična vlada in Visoki koniisnr izkazujetu slovenskim šolam in učencem. Potrdili so zagotovilu svoje lojnlnosti, ki preveva vse vzgojitelje na zavodih. Prav tako hočejo sturši in učenci, ki uživajo dobrote s strani oblasti, dokuznti svojo hvaležnost s tem, du opravljajo svojo nalogo sodelovanja s častno zvestobo. V vseli zavodih je Eksc. Grazioli ponovno poudaril v nagovorili voditeljem, učiteljem in tudi gojencem, da nihče ne misli nn to, da bi se Slovencem odvzele njih šole. Od slovenskih šol se zahteva le, da v svojem lastnem, kulturnem in znanstvenem interesu lojalno sodelujejo in da kažejo do ustanov, ki naravnost izvirajo iz fašizma, tako lojalnost, kakršno Italija z vso pravico zahteva od dežele, kateri ie nudila )>• toliko dokazov velikodušnosti in resničnega sodelovanja. Ce bodo šole ostale na tej črti — in to je najmanj, kar lahko velik, zmagovit narod zahteva — bodo lahko tudi v bodočnosti deležne najbolj naklonjene podpore oblasti ter bodo tako Inliko nadaljevale svojo važno nalogo vzgoje bodočih rodov. Preden je Visoki komisar obiskal slovenske šole. je obiskal italijansko osnovno šolo in itali-lansko pimnazijo. kjer ca ie sprejel ravnatelj prof. Galaisi. Eksc. Grazioli si ic ogledal številne razrede ter se dobrohotno zanimal zn navzoče dijake in za njih učenje. Ob 11 je Visoki komisnr prispel v trnovsko akademijo. Pozdravil ca je ravnatelj dr. 1'irjevec. ki mu je želel dobrodošlico in ga vodil po razredih. V posameznih razredih se ie Eksc. Grazioli zanimal zu šolski napredek in ie ljubeznivo nagovoril dijake ter jim naročil, naj pozdravijo, ko pridejo domov, svoje starše. V istem poslopju si je ogledal Visoki komisar še dvorazredno trnovsko šolo ob spremstvu ravnatelja prof. (iogule. Naslednji obisk je veljal učiteljišču nn Resljcvi cesti, kjer ga je sprejel in pozdravil ravnatelj Prijatelj s celotnim profesorskim zborom. Prof. Prijatelj ie spremljal Visokega komisarja po zavodu. Visoki komisar ie obiskal vrtec, ki je priključen šoli in nekatere razrede, kjer se je vršil pouk. Nagovoril ie gojence, omenjajoč dolžnosti, ki jih morajo izvrševali v leni izrednem trenutku tudi dijaki. Dijaki so sprejeli visokega gosta obiskovalca z rimskim pozdravom in so z njim vzkliknili Duceiu. Po obisku učiteljišča se ie Visoki komisar podul v šolsko obednieo v Petrarkovi ulici, kjer ga je pozdravil ravnatelj prof. Vider in izrazil globoko hvaležnost Duceiu od strani otrok in njih staršev. Eden izmed malčkov je v imenu vseh ostalih pozdravil Visokega komisarja z besedami globoke hvaležnosti. Tu in pred nato obiskanimi šolami so se zbrale številne mamice, ki so pozdravljajoč po rimsko hotele izraziti Visokemu komisarju svojo globoko zuhvulo Duceju. Eksc. Grazioli se ie živo zanimal za delovanje ohcdnic ter se pomudil med malimi, ki so z njim vzklikali Duceiu. Od tu se je Visoki komisar podal v meščansko šolo v Mostah, kjer so ga z ravnateljem pričakali učitelji, starši in učenci, ki so visokega gosta praznično sprejeli. Ravnatelj Rismal je pozdravil Visokega komisarja in ga prosil, na i sporoči Duceiu zahvalo družin za številne hla-godati šolske obcdnice in drugih ukrepov, ki Sprememba prodajnega cenika tobačnih izdelkov Ccnu za 1 kg 1 komad Ekse. Grazioli ▼ učilnici Trgovske dvorazredne šole. Eksc. Grazioli v razgovoru z mladino na tretji mešani meščanski in ljudski šoli v Mostah. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Drobne zanimivosti iz športa na španskem Zdi se. da imajo španski časnikarji na pretek senzacij, o katerih poročajo svojim čitateljem. Takih senzacij, večjih in manjših jim tudi v športu ne manjka. Pod debelim naslovom čitamo n. pr. »Paolino na robu k. o.U Kdo, Paolino, ali se je spet vrnil v areno? Potem zvemo, da gre res za Paolina, ki je podlegel nekemu ženskemu srcu in se — ženi... Naslednji slučaj pa je precej zagonetnejši. V granadskem nogometnem moštvu igra gosp. Urias, po poklicu umetnik na žogo ali z žogo, zelo važno vlogo. Urias je junak zeleno poljane, klubski pristaši pa so ga povzdignili med popularne meščane mesta Granade. Nedavno pa jih je Urias razočaral. Na tekmi se je obnašal tako čudno, da je vzbujal splošno pozornost. Slal je na igrišču kakor zamaknjen, sploh se ni premikal, ni sodeloval v igri in se še za žogo ni zmenil, ki so mu jo kdaj pa kdaj podali. Ljudje so nekaj časa motrili igro in reševali uganko, kaj je z ljubljenim Uriasom. Potem «o začeli žvižgati in zahtevali, da mora zapustiti igrišče. Ko je poklicalo vodstvo kluba svojega nogometnega nameščenca na odgovor, so morali poslušali. kako je bil Urias pod nekim »višjim vplivom . Bil jc broni po vsem telesu, niti premakniti se ni mogel, ni videl soigralcev in tudi ni slišal gledalcev. V ostalem pa sploh ne ve več točno, kako je bilo. Poslali so ga k zdravniku za duševne bolezni, ta pa ni našel nobenih znakov obolelih živcev ali kaj podobnega. Takrat se je posvetilo klubskemu vodstvu in ugotovili so. v katerem grmu tiči zajec: vsa komedija je bila odigrana zato. da bi mu povišali plačo. Kaznovali so ga s polniesečno plačo, afero pa so predložili pristojni športni oblasti v postopek. Poročajo pa šo o nekem primeru, ki je splošno zanimiv. Na nogometni tekmi v Pamploni se je zaustavila sodnikova ura. Predpisani čas igranja je že potekel, gledalci pa so še vedno čakali na sodnikovo piščalko. Igra je bila neodločena, končno pa je le padel odločilni gol, precej po regularnem času, predvidenem za igro, seveda. Takrat so šolo opozorili sodnika na uro in ta je ugotovil, da ne teče. Sodnik je odžvižgal. Moštvo, ki je tekmo izgubilo, je vložilo protest, športna oblast pa ga jo zavrnila z naslednjo utemeljitvijo: »Če sodnik ne opazi offsiodea. ni v tem opravičila za protestno vlogo; prav isto velja tudi za slučaj, če sodnik ni opazil, da je prekoračil predpisani čas za igro.« Visoki koniisnr za I.jubljansko pokrajino, odreia: Od dne 23. novembra 1942-XX! dalje se doslej veljavni cenik zu občinstvu namenjeno prodajo državnih tobačnih izdelkov spreminja | takole: Rezani tobak: Rezani tobak Dulmazin lir 300 lir — Rezani lobnk la vrste, močan lir 150 lir — Smotke: Cavour lir 1000 lir 5,— Begalia lir 1000 lir 6.— Toskanke. boljše vrste lir 260 lir 1.30 Polov, toskanke. boljše vrste lir 260 lir 0.65 Virginia lir 300 lir 1.50 Smotkice: Roma lir 200 lir 0.50 Ciciurete: Savoiu |jr 1200 lir 1.20 Serraglio lir 760 lir 0.75 Macedonla c*tru lir <150 lir 0.65 A. O. I. lir 500 lir 0.50 Nazionnli lir 350 lir 0.35 Tobaki za nju/tanje: Macubino Španski sun Od istega dne dalje se tobačno izdelke, izdelane v tovarni .spreminjajo lakole: Rezani tobak: Savski Eztra za pipo la vrste za pipo I la vrste za pipo Smotke: Virginia Portorico Domače kratke Ciaarete: Neretva Morava Zeta I bar Drava Tobak za žvečenje Tobak za njuhanie Edelkov lir 80 lir — lir 120 lir — proda ine cene za tuka jšn ji tobačni lir 220 lir — lir 300 lir — lir 180 lir — lir 120 lir — lir 300 lir 1.50 lir 250 lir 1.25 lir 150 lir 0.75 lir 450 lir 0.45 lir 400 lir 0.40 lir 350 lir 0.35 lir 300 lir 0.30 lir 250 lir 0.25 lir 150 lir — lir 60 lir — Kako so časih v stari Ljubljani uprizarjali gledališke igre Dandanašnji rod si niti od daleč ne more predstavljati, kako je bilo ljubljansko gledališko občinstvo pred 150 in še pred 100 leti naivno. Ta navinost Je bila tako rekoč poglavitna glavnica, ki so z njo špekulirali skoraj vs gledališki ravnatelji, ki so v tistih, bolj slabih kot dobrih gledaliških časih, osrečevali kranjsko prestolnico s svojimi gostovanji. Skoraj na dnevnem redu je bila najrazbrzdanejša gledališka demagogija, ki je računala s tem, da ljubljansko gledališko občinstvo nima okusa in se ne razume na umetnost. Poglavitno je bilo za te ravnatelje vendarle to, da jih blagajna ni razočarala. Zato s6 tudi nihče ni niti najmanj pomišljal, da ne bi dramatičnega proizvajanja, tedaj na vseh gledliških odrih srednje Evrope že vdomačenih klasikov, pojmovali izključno le s tega vidika, ali se ne bi dalo iz te ali one igre s potrebnimi pripravami napraviti nekaj, kar bi »vžgalo«. K temu so se ko nalašč zdele primerne Schillerjeve drame s svojim patetičnim vzponom in odrskim efektom. Poleg tega pa so znali gledališki ravnatelji z lepaki na vse mile načine zmaličiti resne drame. Ko je bila uprizoritev »Neveste iz Mesine«, je gledališki letak naznanjal povsem nov podnaslov: »Nova, tu še nikoli uprizorjena ljudska žaloigra v 3 dejanjih.« feli pa so tako daleč, da so izvirne naslove samolastno popravljali, kot se je zgodilo s Schillerjevo dramo »Kabali in ljubezen« ali »Kačja zvitost obrekovanja najde svojega maščevalca«. Se hujše je bilo tozadevno o priliko oznanila o »Devici Orleanski«, ko je bilo poleg še zapisano: »Vprizoritev bitke in sprevod kronanja bosta brez dvoma ustrezali željam častivrednega občinstva.« Najkrasnejše rožice pa so pognale na področju taktike, :da bi vžgalo« pri jako pogosti uprizoritvi Schillerjevih »Razbojnikov«. Tako je nakazal ravnatelj Gindl v igralski sezoni 1815—16 uprizoritev te drame z naslovom, ki si ga je sam izmislil: »Razbojniki ali: Konec hiše Moorovih. Velika. odlična« zgodovinska žaloigra iz poslednjih časov 30 letne vojne.« Kot višek je omenil v gledališkem seznamu novost, da se bo Kurel Moor pojavil na konju nit odru... Neznansko velika so dejanja Karla Moora,« pravi nadalje Gindl v svojem vabilu, »strašna in zaničevanja vredna so dejanja Franca Moora — morilca svojega očeta — uničevalca svojega brata.« Pri tem je treba kot posebno dejstvo drznosti in hkrati pietele spričo pesnika omeniti, da je dal Gindl F;*nca Moora prikazati kot morilca njenega lastnega očeta, če- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BaaHBBBB Hud poraz komunistov Bizovik, 23. novembra. Dne 21. novembra so bizoviški fanlje v naglem pohodu čez Orlje, Podmoljnik in Podlipoglav vdrli v dva utrjena komunistična tabora, komunisti so povsod strahopetno bežali ler pustili v taborih mrliče, ranjence in svojo prtljago, opremo, živila in orožje. Bil je to pravcat paničen beg. V nekem taboru 60 fantje zalotili komuniste prav pri pripravah za koline »Hrabri partizani«, kakor jih zmeraj naziva »Slovenski poročevalec«, so v divjem begu zmetali od sebe vse svoje stvari in se skušali rešiti v gozd. Pri tem svojem begu eo pustili 4 mrtve in nekaj ranjenih. Po končani akciji so fantje odpeljali več voz komunističnega materiala na svoje oporišče. Toliko opevano komunistično junaštvo se je zopet razgalilo v vsej svoji resnici. Komunisti so znali pobijati brez-brambne ljudi obojega spola, pred oboroženo silo pa strahopetno bežo. Pri tem pohodu so zajeli tudi uniformirano partizanko, ki bo zdaj plačala ceno za svojo neumnost. prav je nežnočutna cenzura tedanjih dni zahtevala, da naj se oba sinova starega Moora, glede na živce gledališkega občinstva, spremenita t njegova dva nečaka. Karel Moor na konju Je ostal odslej kot posebna »bomba« gledališča v Ljubljani. Kako naj bi občinstvu nudili še kaj več? Še kaj bolj novega? Ravnatelj Hille, ki je gostoval v Ljubljani v sezoni 1817-18 Je našel nekaj, kar je bilo »le bolj novot. Na gledališkem oznanilu o predstavi »Razbojnikov« z dne 17. novembra 1. 1817 je zmagoslavno obvestil občinstvo, da Je dosegel, da ne bo le razbojniški poglavar Karel Moor na konja, ampak da bo tudi več navadnih razbojnikov prl-jahalo na oder. In da jo dal konje iz prijaznosti na razpolago cirkuški ravnatelj Gautier, ki je prav tedaj gostoval v Ljubljani s cirkusom In ki sieer ni nudil občinstvu klasikov, pač pa konje »prve klase«, fle več2 Hlller je celo obljubil, da bodo Imeli razbojniki tudi »velike lovske pse« s seboj (ki so jih bržkone tudi dobili Iz monežarlje gospoda Gautierja). Zdaj bi človek mislil, da je tako naznanilo pač višek vsega. Kaj šel Gledališko naznanilo o predstavi »Razbojnikov« z dne 29. novembra 1824 (ravnatelj je bil Karel Meyer), se je spozabilo s tole obljubo: »Na koncu 2. dejanja bo velik nastop s konji. Člani tu bivajoče družbe umetnih jahalcev gospe Elizabete Schmtdtove bodo pri tem prizoru sodelovali in bodo uprizorili z dobro dre-slraniml konji njih padec z Jezdeci vred.« (V ISast gospodu ravnatelju Meyereju bi bilo pričakovati, da so se člani njegove igralske skupine izkazali ob tej priliki, da so bili prav tako dobro dreslrani, kot so bili konji gospe ravnateljice Schmldtove.) Toda ta način akrobatske režije s tem Se nI dosegel svojega viška. Na la vISek Je dospel Sele ravnatelj Ludvik Schvvarz, ki je 3. junija 1849 dal »Razbojnike« uprizoriti pod milim nebom — ▼ neki areni pri gradu Tivolija. Na gledališkem oznanilu jo kazala roka na pripombo, ki je tako rekoč pripisovala avtorsko pravico Schillerjevih Razbojnikov ravnatelju. V pripombi je rečeno: >Bitko razbojnikov z vojaki v drugem in zadnjem dejanju, nekaj s konji, nokaj peš, med neprestanim ognjem, je aranžiral Ludvik Schwarz. Strelno skupino bodo osvetljevale zažigalne rakete in rdeča bengalična luč.« In da bi bilo vse v enotnem slogu, so oznanili odprtje blagajne z dvema mož-narjevima streloma, začetek overture pa z enim strelom, kar je prav lepo spričevalo o mnenju ravnateljstva glede na to. kaj je več vredno: aH blagajna — ali pa prikazani umetniški užitki. A da se še enkrat povrnemo k gledališki kritiki tiste dobe: Človek si zares ne b f mislil, da so bivali takrat taki presojevalci gledaliških iger, torej strokovnjaki na področju gledališča in književnosti. ki so — ne da bi jih obllla rdečica sramu — dognali, da »o Schvvarzove režijske umetelnosti. zlasti bengalična razsvetljava in jezdeci, ki so pridrevili iz gozda zadaj za areno — navdušili ne le preprostega ljubljanskega gledališkega občinstva, ampak ludi nje same. Pa lo ni hilo samo mogoče, ampak je bila tO gola. žalostna resnica. To je bil pač višek ljubljanske groteske t »Razbolniki«. r. Zvišanje cen tobačnih izdelkov v Italiji je stopilo v veljavo dne 23. t. m. Surogati za olje. V rimskem Uradnem li6tu je izšel zakonski dekret, 6 katerim se prepoveduje priprava in prodaja proizvodov pod kakršnim koli imenom, ki služijo kot nadomestek za jedilno olje. Tipizacija papirja na Hrvatskem. Tvornice papirja bodo smele na Hrvatskem odslej proizvajati samo papir normiranih vrst. Vsi uradi morajo od 1. januarja naslednjega leta dalje porabljati 6atno normalizirani papir. -—,, , , . . .. CESARICA S TRPEČIM SRCEM Nekaj mesecv pozneje, dne 12. julija 1856 pa je rodila drugo hčerko. Otroku so pri krstu dali ime Gizela in sicer v spomin na sv. Gizelo, ki je bila plemenita soproga madžarskega kralja sv. Štefana. Tudi tega otroka jo nadvojvodinja takoj zaplenila. To drugo materinstvo pa je v Elizabeti povzročilo moralno krizo. Odslej je postajala bolj neodvisna. Oddaljila se je od dvora in se otresla vpliva svoje lašče. Zviška je gledala na prireditve cesarskega veličastja na dvoru. Na dvornih prireditvah je začela kršiti predpise dvornih navad in običajev in se jo približala tistim smrtnikom, s katerimi se kronane glave niso smele pogovarjati. Večkrat ae je spustila v pogovor s povabljenimi zastopniki meščanov in se z njimi izredno dolgo pogovarjala; pri tem se je celo zabavala. Dovoljevala si je še druge svoboščine in tako povzročala celo vrsto raznih govoric. Ko se je vozila na sprehod v Prater, je večkrat dala ustaviti svojo vozilo, izstopila in šla peš po Ringu. Spremljala jo je navadno samo ena dvorna dama. Zgodilo pn so so še hujše stvari: včasih je bila tako predrzna, da je šla celo v trgovino, se pogovarjala s prodajalkami, kupovala rokavice, rule, pletenje in parfume, kakor je to delala včasih, ko je bila še deklo — v svojem lepem mestu Monakovu. Trupla velikih cesarskih mrtvecev, ki so počivali v bližnji avguštinski cerkvi, so se morala obračali v svojih krstah. Seveda sta se zaradi tega cesarica in nadvojvodinja Zofija slalno prepirali. Toda Elizabetlni odgovori so postajali vsak dan bolj strupeni. Cesar je bil zaljubljen v svojo ženo in se jc bal svoje matere, zato se je zastonj trudil, da bi ju pomiril. Ker jo obupala, da bi mogla Elizabeto premagati na polju dvornih predpisov, se je Zofija spravila nad njo na drugem polju: na verskem Elizabeta je prišla iz zelo katoliške dežele Bavarske in je bila sama iskreno katoliškega verskega prepričanja. Toda njena vera je bila mlahava, ljubezniva in vse dopuščajoča. Strogosti v verskem oziru se je ogibala in je ascelsko življenje odklanjala. Vsekakor pa je odklanjala verske prireditve in molitev po določenem urniku; izjavljala je, da je v javnem verskem udejstvovanju nekaj gledališkega in hinavskega in da se take prireditve no opravljajo iz prave notranje potrebe. Ti nazori so nadvojvodinjo zelo žalili, ker je bila Zofija tudi na verskem polju bojevite narave. Zanimivo je ugotovili, da do tega dne politika ni igrala nobene vloge, v Elizabelinem življenju. Državne zadeve zanjo sploh niso obstojale. Sicer ji jo cesar od časa do časa zaupal glavne naloge, zlasti pa ji je zaupal težave v času krimske vojske in pariškega kongresa leta 1856. Ob takih trenutkih mu je povedala svoje mnenje in mu dajala nasvete, ki so bili pravilni, kajti Elizabeta je bila zelo živahnega razuma, jasnih nazorov in ženska pogumnih odločitev. - ★ - V letu 1850 pa so jo politični dogodki nenadoma zajeli z vseh strani. Med pariškim kongresom je grof Cavour spoznal, kaj vse mu nudi skrivnostni in čudaški značaj Napoleona III. Ko je dne 16. aprila Najioleon III. sprejel v Tullerljah pieniontskega grofa, jo proroško Izjavil: »Slutim, da mir ne bo dolgo trajal...« Ko se je grof Cavour vrnil v Turln, je začel s pripravami proti Avstriji. Preosnoval je piemontsko vojsko. Ali bo izbruhnila vojna?... Tokrat še ne. Na Dunaju so se pod cesarjevim vplivom izrekli za politiko zmernosti. Na dvoru so skle- nili pomirjevalno vplivati na prebivalstvo v beneškem ln lombard-skem kraljestvu. Cesarska dvojica je zalo odšla v Benetke in nalo v Milan, kjer so priredili velike sloveshosti. Menili so, da bodo pogledi beneškega in lombardskega ljudstva na mlado cesarsko dvojico vplivali na razpoloženje prebivalstva. Vladarja sta odpotovala dne 17. novembra 1S56. Benetke so bil« prvi cilj. Tam sla ostala nekaj dni. Po kratkem bivanju v Padovi, Brescijl, Veroni sta prišla v Milan, kjer sta skušala očarati lom-bardsko plemstvo. Po petmesečni odsotnosti sta se 15. aprila 1857 vrnila na Dunaj. Politični uspehi tega potovanja so v začetku nekoliko opravičevali prve nade. Bali so se namreč, da bo kdo na vladarsko dvojico skušal izvršiti atentat, ali pa, da bo prišlo do burnih demonstracij. Toda povsod je ljudstvo bilo mirno in se za visoki obisk večinoma ni zmenilo. Seveda je policija izvedla obsežne aretacije in je strogo nadzirala člane nacionalnih organizacij. Vsekakor se je italijansko prebivalstvo zadovoljilo s tem, da je z molkom in z odsotnostjo dokazalo, kako misli. Na Dunaju so mislili zaradi tega, da je položaj tako ugoden, da lahko odpokličejo generalnega guvernerja lotnbardsko-beneškcga kraljestva, maršala grofa Radelzkega in da lahko malo popustijo .vajeti v italijanskih pokrajinah monarhije. To vlogo pomirjenja bi naj prevzel cesarjev brat nadvojvoda Maksl-iniljan. Ta se je pri tej usodni vlogi navzel duha za velike pustolovščine. Potovanje, ki je trajalo nad pet mesecev, je Elizabeti prineslo pomembne uspehe, ki so bili pomembni zlasti za Franca Jožefa samega. Ko je cesarica zagledala pred seboj čudovito veličastje Benetk, je bila vsa očarana in navdušena. Očarljivo italijansko ozračje jo je kar zapeljalo. In ves čas bivanja v Italiji se je ta čar stopnjeval. Narava in umetnost, lepota in jioezija, si>omlni in zgodovina so jo do dna duše pretresli. Ljudstvo Bole Krajine je izreklo prisrčno zahvalo Vis. komisarju za uspešno delavnost v vseh panogah uprave Ekscelenca Grazioli |e v nedel|o obiskal Črnomelj, da se prepriča o napredku lavnih del in da otvori nekaj novih pridobitev Črnomlja — Ljudstvo le ob sprofomu dokazalo ginjeno hvaležnost in zatrdilo zvestobo in lojalnost Takoj po prihodu zmagovite italijanske vo|6*e v naše kraje s« je povsod začela živahna delavnost na vseh poljih javne uprave, pri čemer je bilo predvsem upoštevano Ducejevo vodilo, da je treba: »Iti ljudstvu nasproti«, Fssističnn vlada in Visoki komisar sta prav po tem načelu posvetila največio pa/njo in ljubezen v prvi vrst: siromašnim krajem in okrajem in tako je tudi Bela Krajina, ki je bila že nekdaj pastorka bivših Lpr.iv, bila v zadnjfm letu deležna veličastnega napredka in številnih javnih del. Javna dela v Beli Krajini V zadnjem letu je bilo započetih in v veliki meri tudi že izvTšenih v Beli Krajini za okrog 4 milijone 160.000 lir javnih del. Prvenstvo so imela tista javna dela, ki služijo napredku delovnega malega človeka, dela, ki služijo socialnemu skrbstvu, zdravstvu in nujnim potrebam gospodarskega prometa. Ker je preskrba z zdravo pitno vodo bila nezadostna, so se začeli graditi in razširjati vodovodi v Črnomlju, Metliki, Gradacu-Krasincu, Radatovičih, TurnŠčici - Dragatušu in v Hrastu. Dalje so bile izvedene regulacije Sušice v Metliki in Dobličanke v Črnomlju. Izvršuje pa se regulacija Suhorja pri Metliki. Modernizirana je bila cesta Crnomelj-Metlika, na novo urejena pa v Črnomlju cesta Oorizia in cesta Italia-Isonzo. Popravljena je bila cesta Drašiči-Krmačina-Hrvat-ska. Izpeljana je bila kanalizacija v Metliki, v Gra-dacu pa popravljena kapela. V Črnomlju je bil urejen zdravstveni dom, zgrajena cestarska hiša, na Lokvicah pa urejena ljudska šola. Da se prepriča o napredku teh javnih del in O razmerah v Beli Krajini, ie Ekscelenca Grazioli * spremstvom obiskal v nedeljo Črnomelj. Ze na poti so na važnejših postajah pozdravili visokega posta predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Tako so v Trebnjem na postaji tvrišli pozdravil poveljnik posadke, župan in poveljnik protikomuni-•tične milice. V Novem mestu so pričakovali na postaji Ekscelenco Graziolija poveljnik divizije »Isonzo«, divizijski general Maccario in novomeški okrajni komisar. Po pozdravih je stopil F.kscc-lenea Grazioli tudi k četi šolske mladine v unifor-tnih GILL-a, 6e je ljubeznivo razgovarjal z dečki, medtem ko je deklica v uniformi GILL-a izrekla v imenu šolske mladine prisrčno dobrodošlico visokemu gostu in v znak hvaležnosti šolske mladine izročila lep šopek. Otvoritev pomembnih pridobitev Črnomlja V spremstvu divizijskega genrala Maccaria in novomeškega okrajnega načelnika je prispel Ekscelenca Grazioli nekaj čez enajsto v Črnomelj, kjer so ga na postaji pozdravili okrajni komisar inž. dr. Cassanego, poveljnik vojaške posadke polkovnik Ciancabilla ter drugi vojaški in fašistični predstavniki. Visoki gost je krenil nato j>o eesti do bloka, kjer so pričakovali goste črnomolj-eki župan Klemene in dekan Bitnar ter izrekli dobrodošlico. Prav tu Je" bi Ta pred nedavnim pre-urejna občinska hiša V hišo kr. karabinjerjov In Ekscelenca Grazioli je prisostvoval blagoslovljenemu obredu, ki ga je opravil dekan Hitnar ob asistenci duhovščine. Tai«oj nato je bila prvič dvignjena ob hiši na novi drog ob zvokih godbe trikolora, ki jo je darovalo kr karaMnjerJem hvaležno meščanstvo. Po tej slovesnosti se jn Visoki komisar zahvalil županu Klemeneu in ljudstvu za simpatično gesto, poudarjajoč vrline karabinjenjev, ki se ramo ob rami z ostalimi četami bore proti komunizmu na skrajni meji domovine. Po ogledu hiše kr. karabi-njerjev je krenil Ekscelenca Grazioli s spremstvom do novo urejene ceste Isonzo, na kateri jc bila ob njegovi navzočnosti odkrita napisna )>lo-šča. Takoj nato pa je bila še odkrila napisna plo-šča za lepo urejeni Piazzalc Littorio. (»lavna cesta skozi Črnomelj je tudi vsa v zadnjem lotu doživela lepo spremembe. Na obeh krajih so bili izdelani betonski robniki, ob njih pa zasajen nov drevored. Po novo urejeni cesii je krenil Ekscelenca Grazioli s spremstvom še do nove cestarske hiše, ki je bila takoj nato blagoslovljena in izročena svojemu namenu. Na poti proti glavnemu trgu so pričakovali Ekcselenco cigani iz črno-meljska okolice, ga obsuli s cvetjem in pozdravili z rimskim pozdravom. Med navdušenim vzklika-niem je izrekel njihov zastopnik Ekscelenci Gra-zioliju prisrčne besede zahvale, ker je že bila izpolnjena obljuba, ki jo jim je dal ob svojem prvem obisku. Zgrajene so jim bile namreč hiše. v katerih se bodo stalno naselili. Prisrčen sprejem na glavnem trgu | Počastitev padlih junakov Na glavnem trgu v Črnomlju, na Trgu Viktorja Emanuela pa je pričakovalo vse drnomelj-sko prebivalstvo s častno četo vojakov in godbo 23. pehotnega polka visokega gosta. Ob začetku je bil postavljen slavolok, ob katerem se je postavila šolska mladina, ki je z rimskim pozdravom In z mahanjem zastavic ter vzklikanjem Duceju pozdravljala predstavnika fašistične vlade. Po pozdravu zastavi fašija v Črnomlju, je obšel Ekscelenca Grazioli častno četo vojakov in so nato ustavil ob četi šolske mladine v uniformah GILL-a, ki Je strumno ko en mož pozdravila z rimskim pozdravom. Medtem je vse prebivalstvo prisrčno vzklikalo dobrodošlico in pozdravljalo z rimskim pozdravom. Nato sta pristopila fantek in deklica, oba v ličnih belokranjskih narodnih nošah, in izročila Eksc. Grazioliju s prisrčno dekla-inacijo šopek v pozdrav. Na trgu je bi! zalem odkrit rimski kamen, kulturno-zgodovinski sjiome-nik. Je to star rimski nagrobnik, ki \so ga naSli v strugi Lahinje, ki tako zgovorno priča, kako zgodaj je že prodrla rimska kultura v te kraje. Ob kamnu je postavljen kamnit stebrič z napisom »Roma domač. Gostje so stopili na lepo okrašeno tribuno, nakar je izrekel dobrodošlico v imenu prebivalstva črnomeljski župan Klemene, za njim pa je dekan Bitnar priporočil belokranjsko ljudstvo Visokemu komisarju in ga prosil zanj naklonjenosti ln dobrote. Pomembne besede Eksc. Graziolija ljudstvu Nato jc povzel besedo Visoki komisar, ki ie predvsem navdušeno pozdravil Oborožene sile in Poveljnika divizije »Isonzo«, ki je prvj prinesel trohojnico v ta najoddaljonejši kot domovine. Nato jc usmeri] svojo polvožno misel padlim iz vrst Oliorožcnih Sil in izmed prebivalstva, ki so ob strani Italijanske vojske žrtvovali svojci življenje v borbi proti komunizmu. .Sjioninil sc je svojega obiska, ki je bil pred približno enim letom v Črnomlju in je potrdil, da je bilo vzdržano vse, kar je izjavil kot zastopnik Fašistične vlade. Dodal pa ie, da se mora prebivalstvo tudi pokazati vrrnno tega, kar je Italija nameravala storiti v korist slovenskemu ljudstvu tako, da vrača z enako loj«I nostjo in popolnim spoštovanjem do Italije darove, poudarjajoč, da more vsak dobromisleč spoznati, da jc bilo to najmanj, kar jc lahko zahteval v o«! i k. zmagovit narod od prebivalstva tega ozemlja. Spomnil je tudi na to. da jo že tedaj izjavil, da se ne sme zamenjati velikodušnost in človeškost Rima kot neka navidezna slaliost. V tem letu «o zaradi dela skupine zločincev — komunistov, katerim je v prvili časih pomagalo. veliko prebivalstva, zapeljanega od nasprotne propagande, bilo veliko umorov in uni čcnja v Ljubljanski pokrajini. Vojaki, ki so bili širokogruani v pomoči in razumevanju do slovenskega prebivalstva, doživeli so, da so bi" zahrbtno in izdajsko napadeni. Maščevalni ukrepi niso izostali in tudi niso smeli izostati. Gola neumnost je misliti, da bi mogle več ali manj močne peščice komunistov stopiti na mesto vlade Fašističnega imperija nn tem ozemlju. Samo slepci lahko mislijo na kaj takega z enim sntnim ciljem: ustvariti- nepravilno usmerjenost z. la/.njivo propagando. Ko se bo vrnil popolen red, bodo mnogi omejujoči ukrepi naravno lahko doživeli preklic ali omil.jenje. Mirna bodočnost je izročena v roke prebivalstva samega, kajti kadar bo reakcija proti komunizmu splošna, bodo komunisti prenehali delovati, zlasti pn bodo izgubili tipanje na uspehe na tem ozemlju. .Na vsak način je bila za oni del prebivalstva, ki še ni imel prave predstave o delovanju komunizma, ta tragična šola krvi in uničenja, ki more biti turli kot svarilo in nauk, ker je na otipljiv način pokazala, kaj hoče in kaj namerava napraviti komunizem. Ko jo |>otein izrazil nado, da se bo kmalu naselila pumet v duši, da bi se nadaljevalo plo-doiiosno delo v še hitrejšem tempu, je zaključil Visoki komisar svoj govor z vzklikom Kralju Cesarju in Duceju, Ko se je poleglo gromko vzkllkanje, Je Ekscelenca Grazioli v razgovoru z domaČimi predstavniki obiskal poslopje kapitanata. dalje jioveljstvo posadke, občinsko hišo in cerkev. Odtod je krenil na novo vojaško pokopališče in se j>oklonil manom padlih vojakov italijanske vojske. Ob mogočni križ, k| se dviga visoko nad pokopališče, so vojaki položili venec Ekscelence Graziolija i" venec Zveznega tajnika, nakar je godba 23. pehotnega polka zaigrala žalno koračnino Ekscelenca Grazioli si je ogledal še lejvo urejene prostore Dopolavora, kjer si Jc v družabnih prostorih dalj časa zadržal v prisrčnem razgovoru z zastopniki olioroženo sile in vojaki. Nad vse prisrčno pa jc visokega gosta s|)rejela drobna mladež v obedniei GILL-a. Nad 50 šolskih otrok jo pravkar obedovalo, ko jo Ekscelenca Grazioli stopil mednje. Ekscelenca Grazioli je pohvalil ureditev šolske kuhinje ln naklonil županu znaten znesek, ki ga naj porabi za podjvoro najpotrebnejših v občini. Po obisku v Domu fašija je FIkscelenca Grazioli krenil šo v vojaško bolnišnico, kjer sc je delj časa poinudil v razgovorih r. ranjenci in bolniki in tudi izročil darila za vse, ki leži v bolnišnici. Ko je ob pol treh Ekscelenca Grazioli s spremstvom odhajal Iz Črnomlja, ga je na robu mesla sprejela častna četa vojakov z zastavo in godlw> 23. pehotnega jvolka. Prav posebno pa se je odrezala šolska mladež, ki je za slovo zvonko zapela nekaj lepih pesmi, ki se jih je naučila v tečaju GILL-a, Po prisrčnem slovesu od vseh predstavnikov jo Ekscelenca Grazioli od|x>loval nazaj v Ljubljano. Gospodarstvo Povišanje obrokov kruha in sladkorja za nekatere vrste potrošnikov Prehranjevalni zavod za Ljubljansko po krajino sporoča: V izvajanju Duceievih navodil za povečanje obrokov nekaterih življenjskih potrebščin veljajo naslednja objavljena določila zu mesec november: 1. Kruh. Kot dodatek rednih količin, ki so /e določene za tekoči mesec, bo razdeljen v,cm obrok kruha za tekoči mesec in iic»r 750 gramov kruha (50 gramov na dan za. drugo polovico meseca) ali 650 gramov žitne moke uli 1125 gramov koruzne moke. 2. Sladkor: Polog že določenih količin za tekoči mesce Ihi razdeljena dodatna količina za tekoči mesec 400 granov za otroke do 3 let in ItK) gramov za otroke od 14 do 1H let. 5. živila za juho. Kot dodatke količinam za mesec november Ihi razdeljena za otroke do 5 let dodatna količina za tekoči mesec v teži 1000 gramov riža. V teku je sedaj razdeljevanje posebnih bonov za nakup dodatnih obrokov kruha, sladkorja in zakiilic. ^ Dodeljevanje merjaščkov za pl 'me. Po nalogu Ministrstva za kmetijstvo in gozdove so bodo razdeljevali v prihodnjem mesecu v v oh |x)krajinali potom EKonomskega zavoda za živinorejo, merjaščki pasme hitrega razvoja. Rejci našo pokrajine, kateri nameravajo nabaviti merjaščke, naj predložijo prošnje okrajnim glavarstvom ali kmetijskemu inšpektoratu v Ljubljani, Puccinijeva ul. 9, najkasneje do dne 30. novembra I942-XX. Nakup delnic vezan za nakup državnih bonov v Kraljevini. Izšel je zakon v rimskem uradnem listu, s kalerim je vsak nakupovalec delnic obvezan kupiti za ieto vsoto 3% blagajniške bone posebne serije iz maja 1042. To se izvrši na ta način, da kupec plača za nakup delnic odgovarjajočo vsoto pri državnih blagajnah. Odgovarjajoča vsota se izračuna po borznih tečajih. Izjemno ni treba kupiti državnih bonov pri kritnih kupčijah za delnice na borzi. Borzni agenti ne smejo izvrševati nalogov. če komitent ne predloži potrdila o vplačani vsoti za nakup 3% blagajniških bonov. Zakon določa tudi kazenske sankcije za prestop predpisov. V vsako hišo »Slovenca«! Moderni komunizem Neke komunistične misli »o U prastare. Saj |e prevelika razlika med bogatini in siromaki siromake vedno bolela. Vpraiall so se: ali mora biti tako: In pamet jim je odgovarjala, da ne. Zato so razmišljali, kako bi «vet popravilu Najpreprostejša je bila misel, da bi vse med vse enako porazdelili. A ker so ljudje tako neenaki, bi tudi enakost imetja kmalu izginila: pridni bi kupičili, leni pa zapravljali. Boljša sc jim je idela druga misel, da bi bilo vse skupno (komunsko). Tudi modrijani so 0 tem razmišljali. Celo veliki poganski modrijan Platon Se modroval o komunizmu. A bilo naj bi v»e komuniko samo med aristokrati (Platon je bil ari-stokrat), ne pa med delovnimi ljudmi. Toda drug, tudi poganski iilozol Aristoteles, največji mislec starega sveta, ga je ostro zavrnil, češ da to komunistične misli le na videz lepe, v resnici pa da so nekaj nemogočega. Vendar sc človeški duh ni umiril. Zopet in zopet so se ponavljali komunistični poskusi. O prvih kristjanih pravi sv. Luka, da »so imeli vse skupno« (Apd 2, 44). V samostane so tudi uvedli nekak komunizem. A skupnost med prvimi kristjani je bila le iz početka in prostovolina, skupnost v samostanih pa je tudi le v manjših skupinah, obenem pa je močna Ic tam, kjer je veliko zatajevanja in odpovedi. Modrijani pa so Se vedno modrovali o pravem komunizmu splošno v človeški družbi. Tomaž Mor (Cerkev ga časti za svetnika) jc zamislil komunistično državo, a že naslov, ki ga je dal tei državi (Utopija, po grSkem kraj, ki ga nikjer ni, deveta dežela, Indija-Koromandii«) priča, da ni resno mislil na možnost take države. Tako so tudi drugi snovali komunistične romanc t raznimi imeni (Sončna država. Atlantis, Oceana), a bili so pač Ic romani. Nekateri priseljenci v Ameriki so v 18. in 19. stoletju tudi poskusili komunizem dejansko uvesti. A poskusi so se ponesrečili. Pokazalo se je, da |e možna taka skupnost le v malem, pa Sc tu le dokler druži vse neka živa vera. V 19. stoletju so razni francoski in angleški snovalci (Saint-Simon, Fourier, Owcn in dr.) ska-Sali komunizem na razne načine nekako znanstveno osnovati; nekateri centralistično, drugi Icderativ-no, zopet drugi korporatlvno. Tudi so skupnost bolj omejili: skupna naj bi bila last zemlje in velikih podjetij in skupno delo; vsi naj bi bili delavci v službi druibe-lastnicc in družba naj bi bili vsi. Tako se je zdelo, da sc je komunizem radosti opredelil. A ni bilo tako. Moderni komunizem je ne-kaj drugega. .... L. 1848 je izSel komunistični mani« lest. Sestavila sta ga Marks in E n g e 1 s. Ta manilest je prevrgcl ves dotedanji komunizem. Marksu je bil dotedanji komunizem utopičen, lan« tastičen, sanjarskl, neznanstven, »krščanski socializem'. pa »žegnana voda <• Kaj Marksu ni bilo vSeč, da je tako podsmeS-ljivo zavrnil svoje prednike? Več reči. Gledis na-katerih se tudi mi z njim strinjamo. Utopični komunisti so z Rousscauacm mislili, da je človek sam po sebi dober, da ga je treba le poučiti, pa bo ne primer bogatin pripravljen deliti s siromakom svo« jc imetje ali sc odpovedati svojemu bogastvu In priznati komunistično urejeno družbo. Rousseau* pa se je hudo motil, tajil je namreč izvirni greh in žalostne poslcdice tega greha. Marx se sicer ta izvirni greh ni dosti brigal, a je iz izkustva dobro vedel, da je človek prekleto sebičen in se ne odpove kar tako zlahka dobičku. Drugi utopični komunisti so učili, da bo Slo vse dobro, če se le izvede med ljudmi naravna relorma. Kant je tudi to smešil. Ml je ne smeSimo, ker je zelo potrebna, ia brez nje boljSega reda na svetu nc bo. Vemo pa, da splošne naravne reforme ne bomo učakali in da bo zato potrebna vedno tudi neka socialna relorma, socialni zakoni, ki bodo ljudi nekako silili priznati novi gospodarski red. Tretji bi priznali tudi neko socialno silo, n nikakor ne revolucije. > Ko bi imel revolucijo v pesfi, bi pesti ne odprl ln naj bi tudi moral umreti v pregnanstvu«, je dejsi 1 Cabet, Marx se je grdo namrdnil, čcS ti utopisti la lantasti se Se vse preveč boje »žegnane vode«. Komunizem bo zmagal, če bo zmagal, z revolucijo In samo z revolucijo. »Komunisti« — je dejal v komunističnem manifestu — »zaničujejo vsako prikrivanje svojih nazorov in namer. Odkrito izjav-jjajo, da se morejo njihovi cilji doseči le po nasilnem prevratu vsega dosedanjega družabnega reda. Naj trepečejo vladajoči razredi pred komunistično revolucijo!« A ta revolucija mora seči po Marxn Se globlje, kakor se navadno misli z besedo revolucija. Gotovo, jc dejal, bo moral proletariat »despotsko poseči v lastninsko pravo in v meščanske proizvajalne razmere«, a »pomesti bo moral tudi sedani* nazore in nauke, pravne, filozofske in verske«. Prav za prav nc bo treba pometati, vse to bo opravil razvoj sam. In tu jc najgloblje zastavil Marx in tako položil temelj modernemu komunizmu. Marx je zavrgel vse govorjenje o veri, pravici, nravnosti, vse judovstvo (po rodu je bil Jud), vse krščanstvo (po očetovem oportunizmu je bil krščen), skratka vse, kar spominja na Boga, nesmrtnost življenja. Osnoval je vse želje, upe in zahteve proletarcev na materializem. Materiali-zem je najgloblje bistvo modernega komunizma. Zato je zopet jasno, da za kristjana med komunisti ni mesta. d. KULTURNI OBZORNIK Razstava Kregar-Omersa-Kalin-Putrih Razstava obsega po katalogu 09 del v različnih slikarskih in kiparskih tehnikah; Jakopičev paviljon od 8. XI. do 3, XII. t. 1. Običaj je, da se najprej bavimo s slikarskimi deli. Pa začnimo pri S. Kregar ju. 0 njegovi umetnosti sem že veliko pisal in sicer od njenih surrealističnih početkov, preko nadalnjih menjav, do danes. Marsikaj je bilo zapisanega v polemičnem smislu, posebno o tistih stvareh, ki so nekoč oblikovale ideološke temelje »Neodvisnih«. Danes se hočemo nekoliko pobaviti s slogovnim stanjem zdanje Kregarjeve umetnosti. Poglejmo »Večere. Podoba je karakteristična za slikarjevo mišljenje in čustvovanje. Čista »razpoloženjska umetnost«, kakor se temu pravi. V neresničnem prostoru, nekje v sanjskem svelu čudnih oblakov, še bolj čudne krajine, dreves in barvnih tonov, sedijo ali bolje ždijo figure, nepovezane med seboj po nekem realnem opravilu, marvoč po osnovni ideji podobe, ki naj predstavlja večerno razpoloženje, morda večerno sonato. To muzikalično občutje je tudi edini namen in resničnost slike. V bistvu je to še vedno stari surrealistlčni način umetnostnega ustvarjanja, samo da so norcsnlčne predmete odbitih stebrov, glav, školjk itd., zamenjale koll-kortoliko realne podobe mož In žena, ki naj ro-alnejše in zgovornejše v določeni skupini pripovedujejo o slikarjevem čustvovanju. Negativne plali te sanjske umetnosti so do neke mere prehuda izključitev resnične narave. Slikar postaja stereotipen stilizirano življenje umira v letargič-nih vzdihih, figure na platnu ne sedijo, marveč posedajo, s prckrižaninii rokami, neaktivne in ča- kajo... Nalurna resničnost |>o svoji enkratnosll prepreči zbiranje miselne krame iz najbolj različnih, mozaično nanizanih delcev, ki jih slikar na-jiosled le še iz navade sestavlja v »variacijah« in ne enkratnih, elementarno doživetih umetninah. To maniristično prestavljanje vrčev, zagrinjal, golili, sušečih se dreves, školjk, figur i Id. z enega mesta slike na drugo, je v bistvu isto kakor tiste vrste pesmi, ki jih brez škode lahko prebereš tudi v obratni smeri. Ostane v bistvu isto prijetno igračkanje z »bolnimi srci« in podobnim, le še ime ji lahko daš drugo, In v slikarslvu? Enkrat je »Večer«, drugič »kompozicija« itd. Poglejmo n. pr, Kregarjeva tihožitja. Zdi se, da so ustvarjena po istem vzorcu: vrč, rože, školjka in nabreklo se gubajoče zagrinjalo. Le razsvetljava je vsakokrat drugačna. Najboljša je Kregarjeva umetnost tam. kjer se la sanjski svet združi z določeno religiozno temo: N. pr. »Pieta'. Določena naloga podobo lokalizira in jo napravi razumljivejSo. Dobre so Iudi Kregarjeve podobi malih formatov, ki jih je slikar lahko nazval slu dije. Tu Je ohranjena tista prva skupinska, ob P kovna in barvna neposrednost. Napredek je pe kazal Bllkar to pot tudi v portretih (prim. »Lastn jiodobo«). Omersa N. razstavlja oljnate podobe in p. štele. Nekoč sem že pisal, kako si predstavlja umetniške razstave. Pisal sem o tem, kako bi n bila umetnostna razstava v resnici praznik; re/ tat večletnega umetnikovega dela; avtokralii vaja v najvišjem smislu; skratka izbor likov, i katerimi se umetnik z veseljem podpiše itd vsem tem sedaj ne mislim več pisati I Zato pa i mišljujem, če niso to maksime že zastarele če ne bo nemara slovenska umetnost zrastla zdrav razvoj na povsem nove načine. Otners, zbirka podob ni nič kaj trden dokaz za to. kljub temu bi rad videl razstavo del tega nu darjenega giikarja — toda zbrano po sia rili načelih. Omersov slikarski dar jo neoporečen, čoprav se ga bolj spominjam s prejšnjih razstav, kakor pa je razviden s sedanje. Omenil bi svežo naslikano »moderno galerijo«, »Kiparja Putriha«, jiosebno pa »Univerzo«:, ki je srečna nadaljevalk^ znanih zimskih podob s prejšnje razstave. V ostalem pa, posebno portreti, zdaleka ne prepričajo Posebno, kar človek jjogreša, je pomanjkanje nekdanje umetnostne borbenosti. Se en korak in smo prav pri pohlevnem meščanskem portretnem slikarstvu. Kipar Z. Kalin razstavlja v glavnem por-tretno plastiko. Zanimive so njegove olroške glave, izvršene v marmorju. Kipar ostaja pri svoji realistični maniri. ki bi so ji tudi lahko reklo akademska. Plastika je v osnovi realistično naslonjena na model, vendar kipar glavo že idealizira. Ta slilizacija posebno pri otroških glavah prijetno učnikuje, ker ne moti toiiko še nerazvite individualnosti otroške psihe in ker je »ljubkost« večen atribut otroško fiziognomije. Slabša je akademska lllizadja pri glavah odraslih. Postanejo včasih, akor se temu reče; prazne. Dobra je Kalinova "lika plastika »Pastir«. Solidna, statična pojava nravnost kliče po ugodnem mestu na kakem vrtu H v parku. Nekaj razveseljivih plastik razstavlja četrti davljalec K. Putrih. Tudi 011 še ni našel sem tiste nili, ki vodi do individualnega sloga, prerad krene s poli za varljivimi fantomi raz-iih vzornikov. Umetnostno doživetje kdaj pa i| ne zraste iz kiparja samega, marveč 11111 dloga oziroma model narekujeta tudi določeno govno obdelavo. Zato Je marsikatera plastika oko interesantna, tudi arhaicistična, gledalca 1 kdo ve kako ne zagrabi. Vendar vse te opom-■ ne morejo in nočejo omajati v resnici preprič-ivih portretov Št. 68 in 69, ki jih je kipar raz--lavil v to j zbirki. Kiparjev naravni dar za pla-i stično obliko, njegova voija do upodabijauja go- lega, skoraj brutalnega realizma, je v teh glavah ))redrla skorjo tako šole, kakor neuravnovešenega iskanja. Tak način obravnavanja plastičnih problemov je za slovensko kiparsko umetnost v resnici koristen, za osebni kiparjev razvoj pa porok lepe bodočnosti. Vsaj jaz sem o tem prepričan. dr. S. M. Nova mladinska knjiga Bliža 6e sveti Miklavž in gotovo ni bolj primernega darila za naše malčke kot lepa knjiga. Zato ve tudi sveti Miklavž ter sega rad po mladinskih knjižnih novostih, ki prihajajo za njegov praznik na knjižni trg. Tako je Ljudska knjigarna izdala lelos tri knjige, nit d kalerimi Kunčičevi zbirka olroških zgodbic predstavlja izvirno obogatitev pripovedniškega mladinskega slovstva. Mirka Kunčiča dobro poznajo naši otroci, saj jim je napisal že toliko knjig in zapel že več zbirk mladinskih pesmi ter se z njim srečujejo po vseh naših čitankah ljudskih šol, da ^a ni treba Nie posebej priporočati. Kdor pozna vse njegovo književno ustvarjanje, pa takoj spozna, da sta v njem dve Maturi: ena vesela, satirična in ironizujoča, ki zna otrokom praviti take gromozanske šale in neumnosti ter črtati smešne junake 'ako groleskno, da je veselje. Taki lipi ostanejo tel>i in otroku v spomi-nu, ko bereš Triglavske pravljice, ali pa gledaš v gledališču junaka Sabljico. Druga liatura njegova pa je veliko usmiljenje do ubogih in bednih ter čuteče srce. ki se razjoka ob vsaki nesreči ter bi rad vsem malčkom pomagal k lepšemu iu tudi boljšemu življenju. Tako je kot vsak mladinski pri|iovednik več ali manj dober vzgojnik. Ta njegova najnovejša knjiga »Nebeška Icsivica« ima vsakega nekaj: prva polovica ima zgodbice za najmlajše otroke, pisane v istem veselem razpoloženju ter grotesknosti, ki odlikuje najboljše kiinčičeve etvari. To jc predvsem prva »Francek in Cilka«, v kalen je tako icpo karakterizira! začetno i/govarjavo m.iie CuK«, ♦ kovjLCA Koledar Torek. 24. novembra: Janez od K p i/a, spoznavalec in cerkveni učenik: llrizogon, in u C-tr-nec: Flora, devica in mučenica; Firnina, devica in mučenica. Sreda, 25. novembra: Katarina, devica in mučenica: Merkur, mučenec; Jukunda, devica: Erazem. mučenec; Mozcs, mučenec. — Državna tehniška srednja šola v Ljubljani. Pričetek pouku za I. in IV. letnike arh.-gradbeuega, strojnega in elektrotehniškega .odseka ter za I. letnike drž. delovodske šole ■ (elektroinstalaterski in mizarski mojstrski oddelek) bo v četrtek, dne 2<>. novembra t. I. ob S. uri. Pričetek pouka za ostalo letnike in oddelke bo objavljen naknadno, čim bodo urejeni šolski prostori — V ponedeljek skoraj (> stopinj pod ničlo. Pretokli teden so jc jutranja temperatur« šo tedno vrtela nad ničlo, čeprav le nekaj stopinj. V nedeljo zjutraj pa jo tu mesec že v tretjič jutranji temperaturni minimum padel pod ničlo. V nedeljo je bilo —1° C. Bilo je nekoliko me-gfleno, |x> poljih in travnikih pa se jo vsedla -lana. Podnevi so je počasi i/l>oljš;ilo in v nedeljo popoldne je bil dosežen za tc dni razmeroma visok dnevni maksimum +6" C. Noč od nedelje na ponedeljek je bila jasna, nebo lo|w> zvezdnato, svetila je polna luna. V ponedeljek zjutraj pa je pritisnil že nekoliko hujši mraz. Nastopila jc močna slana. Meteorološki zavod je zaznamoval v ponedeljek jutranji temperaturni minimum v mestu med zidovjetn —5.8" C. zunaj na prostem je bilo še za nekaj stopinj več mraza. Na oni strani nagel padec jutranje temperature, na drugi strani pa znatno dviganje zračnega pritiska. Barometer je v ponedeljek. 23. t. m. zjutraj dosegel 770.7 ram. Napovedujejo se še lepi dnevi. — Strogi pasji kontuniac, je razglašen za kraje: Novo mesto. Bela cerkev. Brusnice, trmošnjice, Mirna peč, Orehovica, Prečna, smihel, Stopiče, 'št. Peter in Toplice. Psi v navedenih krajih morajo biti predpisano zavarovani. sicer sledi zu lastnike stroga kazen, psi bodo pa pokončani. — Sečnja orehovih dreves je dovoljena le v izjemnih slučajih. Tako dovoljenje mora dati lastniku dreves okrajno glavarstvo v skladu s predpisi o gojitvi in sečnji domačega oreha. Les teh dreves so sme dati v promet šele potem, ko je hi! od gozdarskega referenta žigosan, in jo bilo dobljeno dovoljenje za prevoz. Kakor i"njem«, nc b« okrajno glavarstvo v Novem mostu nič več izdajalo zadevnih dovoljenj za sečnjo. — Huda obsodba zaradi lažne ovadbe. škof jeločdii, 33 letni o/on jeni delavec Viktor lian. ki je že več let presedel po ječah zaradi tatvin, je - svojim |x>tnagučcm Vinkom Bebcem vlomil 27. julija lotos pri gostilničarju Loziču n nni odno-el mnogo suhega svinjskega mesa. slanine, sardin in drugih dobrin v vrednosti 4124 lir Pozneje (>. avgusta je \ iktor Ban ovadil kr.iljevi kvesturi Stanku Žbogarja, da jo kupoval čevlje in druge stvari, da bi odšel v lio->to med u|K>ruiko. Biinova ovadba so je izkazala /h la/no in zato ga ji- k vest ura prijavila državnemu tožilstvu. Iliin je sedaj pred malim kazenskim senatom priznal vlomno tatvino pri l.o/iiu. k.ikor ludi. da je Stanko Žbogarja la/no ovadil i/ maščevanja. /a oba delikla tatvino in lažno ovadbo je bil Ban obsojen na 4 leta robi.je. samo zaradi la/ne ovadbe jc dobil 2 leti ni pol roliije. — Jablana rodila dvakrat v enem letu. Neki badenskj kine! je le dni |>os|>ravil letos žo drugič iaholka z. isloga drevesa. Ure za zgodnjo jablano, ki je žc konec julija rodila, sedaj pa jo že drugič v toni lotu bila polna lc|>o zrelih jabolk. — Usodepulno spanje. 20 letni V. Konečny iz. Sirakova na Češkem je zvečer pisal pismo. Mod pisanjem pa ga jo premagal spanec in je zaspal. Njegova glava se je vodno bolj bližala mizi in jo končno zadela ob jiorosnik. Pero se je fantu za-pičilo pod desnim očesom. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjor so sedaj zdravniki Irudijo, da bj mu rešili oko. — Kazalec ure mu je rešil življenje. V Le-gnanu v Italiji je delavec popravljal veliko uro na fasadi nekega velepodjetja. Pri lom ga je pa ostri konec kazalca globoko ranil. Zaradi liolečine je izgubil ravnotežje, zdrsnil z odra in olivisel z da bo budila pri majhnih bralcih gotovo hvaležnost in posnemanje, ludi Micka se je izgubila , ali -Lenčka in ogledalo bosta vlpivali veselo in vzgojno, kakor je treba. Sočno vesele in hudomušne so sc poveetice »Škrat in nepridiprav in medved«, »Pnsmodalci« in »Birmanček Jože«, dočim je Gosjiod Muholjub« basen z vzgojno jioanto o pameti tn modrosti, češ, nekdo živi od svoje pameti, drugi pa od neumnosti drugih. Te kratke povestice -o pisane za otroke prvih razredov ljudske šole v veselem in jedrnatem slogu njegove groteskne ma-nire. Drugi del te zbirke pa so že večje povestice za starejše fantičke ter so mehkejšega značaja, da razvijejo otrokova dobra čustva sub specie acler-ni«, da jih dvigne k Bogu, izvoru dobrote in sreče in lepega življenja. »Juhuhuhu!« tvori lep prehod s svojim simbolom nebeške lestvict-mavrice, nebeškega presiola, ki sije na otroke na livadi, a takoj ugasne, ko se sporeko in skočijo v lase. Tak prepir več ne vodi v nebo. Zadnji dve povesti sta prav tako komponirani na simbol nebeške leslvice. Kako se sc zvezde Bogu uprle« opisuje zgodbo zvezde, ki se je uprla ler padla proti božji volji na /cmljo. /.a njo so pobegnile še druge a nazaj ne morejo. Zdaj tavajo kol kresnice |io močvirjih in čakajo, da se po nebeški lestvici zopet nekoč \ mejo v nebesa. Zadnja Zgodba o revčku Andrej-čku, ki je srevo iskal . jia o|iisuje na Meškov način ubogega dečka, ki zbeži od umirajoče matere ler gre v svet iskat srečo, najde pa povsod samo težavo in nesrečo. V tem tavanju se zave. da ima srečo pri materi v rojsini hiši: ko se pa vrne domov, dobi inater mrtvo. Ves skrušen zajoče — tedaj pa se po nebeški lestvici spusti k njemu angel in ga potolaži z zavestjo, da ima svojo mater v sebi in če bo njen glas v srcu poslušal, lio našel tudi srečo. Motivi teh zadnjih treh črtic so dali naslov vsej zbirki Nebeška lestvica«. Notranja uglajenost teh različnih črtic zbirki ne škoduje, še celo postane mikavna, kajti veselo in drastično je jioveza-na z mehkim in čustvenim; tako živi v tej zbirki celi Kunčič, kakor ga poznamo i/ njegovih dosedanjih del. Ker so zgodbice kratke in sočno pisane, bodo naši otrovički zelo veseli, če iih bodo dobili za sv. Miklavža. Ilustriral ak. slikar K. Podrekar. (Cena 21 lir.) td. rokama na obeh kazalcih mod nebom in zemljo Ura je kazala točno 11.12. V par minutah bi so moral veliki kazalec |>olie>ili in delavec bi padel na tla Klical jo na pomoč. Ljudje so prinesli dolgo lestvo in ga v zadnjem trenutku, ko je bil mož že čislo izčrpan, rešili. ščju&ijaHa I Drama je bila včeraj in danes zaprta zaradi popravil v poslopju. Popravljen bo tlak in motorji pri železnem zastorju. I Lepa novembrska nedelja. Nedelja po sv. Ilizabeti, ki je prinesla loj) in-sončen dan, je bila splošno, nekoliko hladna in meglena. Počasi pa je nastopilo toplejše in popoldanske prve ure so bile .prav prijet nt- za manjše izlete. Dopoldne ie bilo v mestu živuhno meščansko življenje. Velik obisk je zaznamovala iimetni--ku razstava v Jakopičevem paviljonu. Gobarji so splošno že nehali z nabiranjem gob, je |h>-stalo premr/lo Razno prireditve so zaznamovale prav povoljen uspeh. Ker je začelo počasi zmrzovati, se ljubitelji drsalnega športa že pripravljajo za zimsko sezono, ko jim bo omogočeno se pokazati na lodu s svojo umetnostjo. I Osebje špecerijskih trgovin in mlekarn o|)o/arjamo, naj z zdravniškim pregledom nc odla -a na zadnje dni tedna, temveč naj gre takoj v mestni fizikat k zdravniškemu pregledu da zadnje dni no bo prevelikega navala, ki bi povzročil zamudo časa. Mestni fizikat jc zdravniški pregled osebja špecerijskih trgovin zato določil zadnji teden meseca, ker ta teden šjiecerijske trgovine nimajo toliko dela kot prve dni meseca. Zdravniški pregled v mestnem fizikatu v Mestnem domu so vsak dan prične ob n. uri dojMildne in traja do 10. ure. I Svojcem inlcrnirnnccv in vojnih ujetnikov. Mestni urad za popis vojnih ujetnikov in in intcrnirancev v k resi j i soba 44. vhod z Lin-garjeve ulice t. prosi svojec prijavljenih intcrnirancev in vojnih ujetnikov, 'ti so sc prijavili /a jMidporo pri mestnem socialno* jxilitičnem uradu, naj takoj sjioroče povratek interniranra iz internacije ali vojnega ujetnika iz ujetništva, prav tako pa tudi vse druge morebitne s|>rc-incmhe. I Podpornemu društvu z« gluhonemo mladino je darovala v počastitev spomina hlago-pokojne ge. Babičeve družba njene vnukinje lir 500, gospod dr. Miroslav Hribar pa od svojega zdravniškega honorarja L 150. Plemenitim darovalcem najiskrejneša hvala! I Zaradi obolelosti sopranistke Sonje Ivan-čičeve je premiera »Bega iz seraja«, ki bi se imela vršiti v soboto, preložena. Glede na l>ole-/en Ivančičeve jo bila |iotrebna drugačna razvrstitev alMinent-kih predstav kot je bila prvotno predvidena. Prva Inidoča premiera l>o Mas-senetova »Thais« z llevbalovo in Primožičem v glavnih partijah. Muzikalno vodstvo ima N. stritof. ki je deilo prevedel. Bežijo C. Debevec. 1 V Ljubljani umrli od 13. novembra do 19. novem lira: Babič Angelina, 79 let. vdova polkovnika, Frančiškanska ul. 1Q; Makovec Franc, 51 let, mizarski pomočnik, Tržaška c. 48; Lavriša Marija, f>5 let. ženae poljskega čuvaja, Vič, Grudnova 4; Štepcc Jožefa, 83 let, vdova posestnika, Vidovdanska c. 9; Pristov Jožef, 80 let, poštni podurad-nik v pokoju. Rožna dolina, Cesta V-12; Porovnc Frančiška, roj. Zajec, 77 let, žena biv. preddelavca, Vidovdanska c. 9; Bore Rozalija, 81 let, delavka, Japljeva ulica 2; Hočevar Antonija, 46 let, tov. delavka v p„ Vidovdanska c. 9; Kerle Ivana, roj, Herga, vdova Zajšek, etek ves dan razpravljal o tatvinah premoga na škodo mostne plinarne, dalje o tatvinah bukovih drv in krompirja, katere tatvino so bile letos maja in junija izvršene nn glavnem tovornem kolodvoru, torej na kraju, ki je namenjen javnemu prometu in katere tatvine se vedno strožje kaznujejo knkor pa navadne. Mestna plinarna jc letos maja in junija prejela do 900 ton karvinskega, prvovrstnega premoga i/ šlczijc. S tovornega kolodvora v plinarno, ki je prav blizu, so vozili premog vozniki mestno pristavo. Pri razkladanju premoga pa so bili za|iosleni takozvani »štokglaj-zarji«, brezjiosclni delavci, ki iščejo prilo/nosi nega zaslužka na omenjenem kolodvoru. Pri razkladanju p« so nekateri prišli v dogovor, da bi bilo za nje dobičkanosno. ko bi kak voz premoga zapeljali kam drugam, ne pa v mestno plinarno. In začeli so s tem nepoštenim |wislotn. Kak voz premoga do 5 tono so odpeljali zasebnim interesentom, ki so premog "dobro plačevali jxi tržnih in še višjih cenah. Mestno plinarn« so na ta način oškodovali za 2t ton premoga v vrednosti 6500 lir. prodali pn so dalje tudi več tisoč kg bukovih drv in tudi precej krompirja, pri čemur so bili zasebniki oškodovani. Nepoštene manipulacije so iprišle na dan. Po daljši sodni preiskavi, v katero je bilo zapletenih "do 14 osuml jencev, je naposled državni tožilec vseh teli 14 oseb obtožil zločina tatvine. In mali kazenski senat jih je sodil. Sodba«je bila izrečena v soboto ojMildne. Med drugimi so bili olisojeni glavni obtoženec Ivan Oblak. 55 letni o/on.joni delavec, žc večkrat kaznovan, na 2 leti strogega zajiora, dalje Anton Starič, 34 letni samski delavec, na 1 lete strogega zapora, ostmli. ki so bili le pomagači in izvršilci ukazov prvega obtoženca, pa so bili obsojeni na za-IKirne kazni od 5 do 6 mesecev strogega zajiora. dva sta bila pogojno amnestirano, trije pa oproščeni. I Drama pripravlja kot premiere sledeče predstave. Cvetka Golarja veseloigro: >-Ples v Trnovem«. Delo je izvirno, krstna predstava bo v kratkem. Režijo ima Milan Skrbinšek. V študiju jo tudi Strindbergova drama: »Oče«. V režiji j. Koviča in igra italijanskega pisatelja Rina Alessija. čigar »Katarino Medičcjsko« žo poznamo. Novo delo im« naslov »Primer dr.ja llirna«. Zrežiral ga bo prof. O. Šest. I V soboto. 28, t. m. bo krstna predstava Golarjeve burke v treh dejanjih: Ples v Trnovem . V glavnih vlogah: Cesar — Češnovar. Drrnovec — Lojze. Gorinškova — Polona, l.o-varjeva — Molka, Rakarjeva — Mio«. Starčeva — Nina. Remčcva — PoidkH, Bratina — Tone. Na krovu neke italijanske vojne ladje: Sestavljanje torpedov. Naznanila (||,KI)AI,IS('K. Hramu. Torek. 24, novembra: Zaprlu. — Sreda, 2,'). novembru ob 16.311: Šaloma-. I f < l B. — Četrtek, '.'li, novembru ob 16: »Hamlet . Ked četrtek. — Petek, 27. novembru: Zaprto (Generalka). Soliota, 2S. novembru oli 16.30: IMes v Trnovem . Krstnu predstava. Premierski rimama. Oper«. Torek. 24 novembra: Zaprto. — Sreda, '.Vi. novembra ol> 16: Don l'usquale . Red Srnin. — četrtek, 27 novembra "li 16: -Slepa miš-. Heil A. !'etek, 28. novembra oli 15: »Truviatu . Izven. Znižane cene oil is lir navzdol.. — Soliota, 29. novembru nh 16: »Slepu miš«. Izven. Ceno oil 21 lir navzdol, HADIO. Torek. 24. novembru. ".,'10 Slovenska cluaha — N Napoved rasa — Poročila v itulijanši'ini 12.20 Plošče — 12.31» Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasbu — 13 Napoved rasa — Porodila v iinlijanSčini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert radij-«keca orkestra, voili dlrieont I). M. Sijanec — Simfonična glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Orkester vodi dirigent Spngudnri — 15 Pnrofilla v slovenSčint — 17.15 PloSf-e bit Voee del Pailrone — Columbia« — 19 »Govorimo italijansko — poučuje prof. dr. Slanko I,eben — 19..10 Poročila v slovenščini — 19.45 I.nhk* clasha — 20 Napoved ensa — Porodila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih rtojrodkov v slovenščini — 20.45 Lirična prireditev družbe F. IA H: HIZF.T: Cnrmen — V odmorih: Predavanje v slovenščini — zanimivosti v slovenščini — 21.10 (prihl.l: Porodil« v italijanščini. I.EKARNE. Nočno slnJhn Imajo lekarne: dr. Pirenli. Rleiveisova eestn 6- mr. Hočevar, Celovška eesta 62 in mr. Gnrtus. Moste, Zaloška eesta 47. POIZVEDOVANJE. Zsrubiln sem v Četrtek popoldne zavitek fotografij orl ^mnrlinske eeste do Židovske tiliee. Pošten najditelj naj jih vrne nn T. Pflcon, Židovska ulica št. 8/1. Z Vrhnike Naročnike na Vrhniki in okolici otiozar-jamo, da morejo naročiti »Slovenčev koledar« na Podlipski cesti 9. Iz Novega mesta Sv. Mfklavž bo leto* obdaroval nnše malčke v soboto, dne 5. decembra oh 14 v Prosvetnem domu. Paketi sc bodo sprejemali ta dan v 'mali dvorani Prosvetnega doma orl 9 do 13. Pristojbina za vsak jiaket je 2 liri. Vstopnina /a vsako osebo pa tudi 2 •liri. K |iojioldanskemii obdarovanju otrok imajo dostop izključno saino otroci v spremstvu starišev ali odraslih sester in bratov. Prosimo, dn si to vsi drugi odrasli zapomnijo in naj nikar ne silijo k otroškemu obdarovanju, saj se bo g. Miklavž sj>omnil ta dan tudi starejših svojih otrok. Da ne bo prevelikega navala k Miklavževemu obdarovanju, nain je g .Miklavž izrecno naročil, da bo ob 14 obdaroval male otroke, oli 17 istega dne 'pa odrasle. Paketi z« odrasle se bodo isti dan sprejemali tam kot za otroke in sicer od 9 do 16. Za vsnk .paket jo |-vlnčati znesek 2 liri. — Vstopnina za odrasle pri večerni prireditvi ji« je po 5 lir za oscIhi. — Cisti dobiček obeli prireditev je namenjen novomeški Vinccncijevi konferenci. S Spodnjega Štajerskega Umrla jc v Mariboru v visoki starosti 80 let Magdalena Polajšar roj. Gerlič, v mariborski bolnišnici pa 51 letni jiosestnik Šimen Ko-losovki iz Ščavnice. Njegovo truplo so prepeljali v ščavnico in tam pokojiali. Nesreče. 79 letni ujiokojenec Anton llerič iz Gornjega Radvanja pri Mariboru jo tako nesrečno^ padel, da si je zlomil levo roko in se hudo j»oškodoval na glavi. — V nekem mariborskem velepodjetju zaposleni delavec Matija Dajnko je padci s kolesa in si zlomil nogo v stegnu. — V svojem stanovanju v Mariboru ie 80 letna zidarjeva vdova Marija Jančar padla in si zlomila levo nogo nad kolenom- — Desno roko si je zlomila 24ietna žena kurjača Jožefa Jan iz Gotovelj. Če je uradnik pazljiv. Pred dnevi je iz nočnega vlaka ob 1.30 izstopil v Št. Ilju v Slovenskih. goricah kot edini potnik neki moški. Ob 5 zjutraj pa je prinesel na kolodvor okrog 75 kg jabolk in hotel v vlak. Službujočemu uradniku se je zdelo sumljivo, da bi mogel mož ponoči kupiti toliko jabolk, ker kmetje ob tem času spijo. Obvestil je orožniško postajo, ki je ugotovila, da je možakar v bližini kolodvora vlomil v neko klet in ukradel jabolka. Jabolka so vrnili kmetu, moža pa zaprli. Iz Hrvaške Zagrebška občina ob proslavi 700 letnice mesta Zagreba. Na pobudo zagrebškega iupana Ver-nerja je zagrebška mestna občina s svoje strani proslavila to obletnico takole: Občina bo na svoje stroške izdala veli.ko zgodovinsko delo ali pa več manjših spisov o Zagrebu. Za to delo je določen kredit 700.000 kun. Vsako leto bo na dan 16. novembra nagradila najboljša književna in glasbena dela, ki so prejšnje leto izšla ali pa bila izvajana. Nagrade bodo določene vsako leto v proračunu. Za letos bo občina izplačala za najboljša književna dela 100.000 kun, ter prav toliko za glasbena. Mestna občina zagrebška nadalje razpisuje natečaj za dramsko delo iz zgodovine Zagreba z glasbeno spremljavo, za kar je določena nagrada 100.000 kun. Občina sc nadalje obvezuje, da bo vsako leto dala polog rodnih odkupov slik in kipov napraviti delo iz likovne umetnosti. Motiv bo moral biti iz Zagreba. Izdatki za to delo bodo predvideni v vsakoletnem proračunu. Za letošnjo proslavo so določeni v znesku 100.000 kun. Kol spomin na letošnjo proslavo bo občina dala izdelati tudi umetniško spominsko znake, ki bodo služili v reprezentativne in propagandno svrho. Stroški za te znake so določeni na 100.000 kun. Dobiček od prodajo znamk bo pa šel v sklad za podpiranje zagrebških siromakov. Varčevanje z elektriko v Zagrebu. Zaradi vodno težje dobave premoga za pogon strojev ter podražitve premoga, jc ludi zagrebška mostna elektrarna sklenila uvesti skrajno varčevanje pri upo rabi električnega loka Kdor se ne bo držal predpisanih navodil, bo enostavno izgubil pravico do uporabo električnega toka. Vzdrževanje državnih meščanskih šol. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o vzdrževanju hrvatskih državnih meščanskih šol. Po tej ured bi prevzema hrvatska država od upravnih odnosno šolskih obvin vzdrževanje državnih meščanskih šol. Upravna občina, katera želi, da bi se na njenem jiodročju odprla meščanska šola, mora dati za novo šolo na razpolago potrebno zemljišče in to za jio-slopje, dvorišče, igrališče. vrt i.i prostor za gojitev' rastlin za kmetski pouk. Upravna občina mora tudi sama [»staviti šolsko j»osiopje in vse k njej spadajoče nrostore. Nakupiti mora tudi potrebna učila. Nadaljnje vzdrževanje šole in njeno spolnjeva-nje prevzema j»o gornji odredbi jiotem država. Odkritje sjiominske plošče pok. Šullaju. Društvo Hrvatskih Zagorcev bo 15 t. m. odkrilo v I.cpoglavi spominsko ploščo pok. znanstveniku dr Šuflaju na njegovi rojstni hiši v tamošnjem mestu. Mesto Ljubuški v NDH te dni praznuje .500-letnico svoje ustanovitve. Iz Srbije V koncentracijsko taborišče je poslala za- tri mesece belgrajska polieija več oseb. ki jih je prijela zaradi širjenja vznemirljivih novic. Prodaja knjig na Knlarčevi ljudski univerzi. V zvezi z akcijo srbskega prosvetnega ministrstva zaradi nacionalne vzgoje mladine, je pričela srbsko nacionalno lileraturo prodajali in razpečavati ludi Kolarčeva ljudska univerza v Belgradu. Muzej srbskega narodnega gledališča. Vodstvo sedanjega srbskega gledališča so havi s predlogom ustanovitve srbskega narodnega gledališča, ki bi obsegal vse, kar se nanaša~na zgodovino, razvoj in osebje loga gledališča. Srbsko gradben« ministrstvo v lastni režiji jiopravlja še preostala poškodovana državna poslopja. Tako je stari dvor v Ulici kralja Milana že popravljen. Gradbeno ministrstvo trenutno jiopravlja palačo finančnega ministrstva v katerem je bilo prej tudi predsedništvo vlade. n hi mtiqinij«HQtiTi i ^»nituminTmtti h »mfii i m »f»*Bn tnifTimiiMni n*nt)f| i irimu i ti fflm i m r« ifn tu n d i i^i i r r;, m^c a* - FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR KACER 3. FANTEK NI BIL RAVNO PREPRIČAN, CE JE BIL VEDNO PRIDEN - KDO OD FANTKOV PA JE, MOJ BOG? TEDAJ PA SO ZE ZAROZLJALI KLJUČI IN — NEBEŠKA VRATA SO SE ODPRLA. SV. PETER HUDOMUŠNO GLEDA MALEGA FANTKA, KI SE SKRIVA V GUBE BELEGA ANGELO VEG A OBLAČILA : NO, FANTIČEK, ALI ST BIL PRIDEN, DA PRIHAJAŠ NARAVNOST V NEBESA?l Spremembe podnebja ob severnem Ledenem morju Velike konvojske bitke, ki so se poleti vršile v Burentskem inorju in v vodah med Islandsko in Svalburdom Išpicbergi), »o pritegnile po/ornost nu ta del svetovnemu morja, kjer v normalnih časih zaradi težavnih ledenih in podnebnih razmer, razen voženj polarnih raziskovalcev, ni bilo nobenega prometa z ladjami. In če se zdaj Angleži in Američani pripravljajo, da bi uporabljali severno morsko ■pot v Murmansk iu Arhangelsk in bi « tem priskočili Sovjetom na pomoč, bo to le zato mogoče storiti, ker so v poslednjih desetletjih nastale podnebne spremembe v vsem polarnem območju, kar pomeni za pomorski promet veliko olajšavo. V Barentskem morju je zdaj za 13 odstotkov manj ledu, kot ga je bilo v začetku tega stoletja, in hkrati se je zračna toplina sama znatno zvišala. To je povzročila sprememba smeri Zalivskega toka. Ko je Frithjof Nensen v letih 1893—18% raziskoval severne krajr, je bila plast mrzle vode severnega Ledenega morja 200 m na debelo nad toplejšim in bolj slanim vodovjem Zalivskega toka, zdaj pa «e je pokazalo, dn je ta pla«t mrzle vode le še 100 m debela. Povprečna toplina vode v letih 1919—1928 je bila tned poletnimi meseci za 1.8 stopinje višja kot v letih 1912—1918, in zračna toplina na špicbergih je bila februarju za nič manj ko II stopinj višja, in n« Islandiji jc v februarju in marcu narasla za 4—7 stopinj. Na Islandiji razen I. 1929. sploh ni bilo v poslednjih letih nobenega ledu več. Konec vojne na Vzhodu nI daleč Petrolejska katastrofa v Rusiji Vsakomur je dobro znano, kakšnega velikega pomena je v današnji motorizirani vojni petrolej. Berlinski list »N. Wort« objavlja v zadnji številki z dne 4. oktobra t. I. podatke izredne važnosti, ki zadevajo vprašanje petroleja v sovjetski Rusiji. Po teh podatkih so imeli Sovjeti glede na pridobivanje petroleja v letu 1942 tale načrt: Iz Bakuja 6o nameravali dobiti 27 milijonov ton ali 57% vse količine svojega petroleja. Iz Orožnega 4.100.000 ton ali 8.6% lz Majkopa 3,700.000 ton ali 7.8% Iz Dagestana 600.000 ton ali 1,5% Iz Anbe 2,000.000 Ion ali 4.2% S Sahalina 1.500 000 ton ali 2.7% lz Volge-Urala 7,000.000 ton ali 14,7% Iz Turkestana 1,700.000 ton ali 3,7% Skupaj bi pridobili 47.400.000 ton petroleja. Zaradi vojne je vse področje krog Bakuja odrezano od veleobrtnih središč sovjetske Rusije. Dostava petroleja je jako otežkočena in slehrni hip ogrožena po nemških letalih. To se pravi, da sovjetska Rusija ne zmore dobivati petroleja iz Bakuja, Majkopa, Groznega in Dageslana. torej izostane dobava 55,4 milijona Ione ali 74.7% petroleja. Sahalinski petrolej (2,1%) je neobhodno potreben za Daljni Vzhod, a dobava petroleja iz Turkestana (1,7 milijona tone) je v zvezi z velikimi prevoznimi težkočami. Tako bi sovjetski Rusiji ostal le petrolej iz Anbe (2 milijona ton) in 6 področja Volga—Ural (7 milijonov ton) od preračunane količine 47 milijonov ton. Zaradi pomanjkanja vseh zalog se bo položaj za Sovjete tako poslabšal, da utegne to privesti do skorajšnjega konca vojne na vzhodu. Na Jan Mavenu, špicbergih, v Frunc Jožefovi deželi tn na Novaji Zemlji pa nastaja zmeraj manj ledenikov. Ker se je severno Ledeno morje toliko ogrelo, vplfva to tudi na precejšnje s|)remembe v pogojih za življenje v živalskem in rastlinskem svetu. Znano je, dH je odziv večine rib in drugih, v morju živečih bitij, precej velik na spremembe temperature in vsebine soli \ vodi. In tako so nedavno našli v tem morju ribe. ki jih prej niso nikdar ali le izjemoma dobili v Ledenem morju. Z znanstvenimi meritvami so dognali, da potrebuje toplota za segrevanje vodne in zračne temperature, ki izhaja iz Zalivskega toka, približno leto dni, da pride od južne Norveške do Mofotov, in spet leto dni, da se razširi do Murmanska. Da prispe la toplota od Murmanskega do Novaje Zemlje traja spel le- to, in da pride od Lofotov do severnih Špic-bergov, traja dve leti, a do Berinškcgu preliva pride toplota Zalivskega toka v 4—5 letih. Ta dognanja so velikega pomenu za morsko plovbo vzdolž riharske severne obule do Vladivostoka. Kakor naiu je še v spominu, je odšla 1. 1952 j prva odprava iz Arhangelskegu v Vladivostok, j a I. 19^4 v oliralno smer. Zgrudili so ledolomilce • v velikosti 10.000—12.000 ton. Povsod ob sibirski obali .« namestili meteorološke postaje in letališča za opazovan je gabanja ledu. in n pa li so, da bo moči pluti po severnovzhodui morski poti, ki jo |p I. 1879 odkril Norilenskjod, ISO dni v letu. Ce je to Sovjeti ji uspelo doseči, je jako dvomljivo. Glede na preskrliovanje Sovjetske Rusije je ta pot pač brez pomenu spričo morske poti iz ArhangeUkega in Murmanskega skozj l edeno morje v zahodni smeri, navzlic trajnim nevarnostim, ki so jim zavezniški konvoji na tej poti izpostavljeni zaradi napadov nemških letalskih in pomorskih sil. (»Pester I lord«) Dopolavoro tob. tovarne : SK Mars 3:2 (0:0) Ljubljana, 23. novembra. Z včerajšnjo nedeljo smo Be |>oslovili od letošnje nogometne sezone, ki je bila kratka. Štiri nedelje po vrsti smo gledali zvezni turnir in ko je bil ta končan z zmago Ljubljane, je poskrbel j)o|K>lavoro tobačne tovarne še za spored dveh nedelj. Včeraj je bilo na vrsti finalno srečanje med Marsom, ki je preteklo nedeljo premagal enajstorico Zabjaka, in med prirediteljem samim, ki se je kvalificiral za finale po zmagi nad kombiniranim moštvom. Ob vhodu v Stadion smo si ogledali dva pokala; večji, ki ga je darovala organizacija Dopolavora v Ljubljani, In manjšega, dar tobačne tovarne, ki je hil namenjen kot nagrada za tola-žilni turnir. Ker pa Zabjak ni imel partnerja, je bila včeraj samo ena tekma in šlo je dejansko za to, kdo bo dobil večji pokal: Mars ali Dopolavoro tobačne tovarne? Točno ob treh sta se predstavili obe moštvi zveznemu sodniku g. Makovcu; Mars je bil v rdečih dresih, Dopolavoro pa v svetlo modrih. Začetek igranja ie bil nenavadno živahen. Moičani, ki so bili v celoti fizično močnejši, so snovali nevarne napade in obramba Marsa je imela precej dela. Ugajal je zlasti 1'orenta v golu. Ze v prvem l>olčusu je prestregel dve nevarni žogi, za kar je žel zasluženo odobravanje prisotnih. Sploh je bila obramba Marsa hudo požrtvovalna, bila pa je tudi krepko zaposlena. Čeprav mi nismo videli lepili polez, je bila igra v začetku zanimiva. Igralci Dopolavora so se potegovali za vsako žogo — posebno živahen je bil Plečko —, Mars pa je šepal v napadu, kjer je bilo nekaj premladih moči. Napadalna vrsta je lo tu pa tam prodrla do gola tobačnikov, žogo pa je pošiljala nad prečko ali mimo. Dopolavoro je imel vsekakor več od igre; dosegel je že v prvem polčasu tri kole, ki pa so ostali neizkoriščeni. Videli je bilo, da sta obe moštvi prežeti z voljo do zmage. Boj za žogo je bil zelo oster in se je marsikdaj spremneil v petelinji boj. Sodnik pa je pravočasno zavohal vroče ozračje v areni in je začel energično krotiti. V ostalem pa je bilo vreme pošteno mrzlo. Nekaj časa je sijalo sonce in metalo dolge sence na zelenem travniku, potem pa je nastopil mrzel veter. Časnikarji smo bili kar zadovoljni, da ni bilo zadetkov v polno ter da ni bilo treba gle- Topništvo italijanski-: armade v Rus 5 j i strelja na sovjetske postojanke. dali na uro, slačiti rokavice in beležiti gole. Prvi polčas so končali neodločeno 0:0^ Ko sta se moštvi preselili g polja v jx>lje. se je sreča kaj kmalu nagnila na stran Dojiolavora. Ze v prvih minutah je padel gol v škodo Marsa. Vratar Porenta je posegel v boj z.a žogo in ko se |e obrnil, je ta že obsedela v mreži. Po«!al lo je med podboje agilni Nagode. Zabeležili smo 1:0, igralci v areni pa so so spet podali na delo veselo. Motrili smo igro in se sprliaznill s lem, da ne bomo videli lepih taktičnih j>otez. pač pa oster boj za žogo Pač. po dalIŠem valovanju igre s polja v polje se je znašel SlamiČ z žogo sam v sredini in jo nemudoma podal Doherletu Ta jo postregel Piskarja in že je bilo stanje izenačeno 1:1. Podjetnost na slrnni Meščanov ni pojuisliln. Njih napad je imel |>ohudo in je bil očitno l*>ljf>i od sprednje vrsle nasprotnikov. Tako je |io desetih minutah igranja prevzel vodstvo Dopolavoro z 2:1 in ga proli koncu igre povišal Se na 3:1. Vratar Marsa se le znašel v nevarnem položaju, uspelo je samo, da je žogo odbil s pestjo. Mam z desnega krila pa je bil na mestu in poslal žogo v mrežo, preden so Je mogel Porenta ponovno postaviti v brnn. V zadnjih minutah jo skušal Mars nadoknaditi, kar je zamudil ali točnejSe, kar je zamudila njegova napadalna vrsta. Posrečilo se mu je.da je po desnem krilu znižal razliko na 3:2. Kmalu za tem |e sodnik odživžgal konec. Z zelene sladionske galerije smo videli, kako je prinesel predsednik Dopolavora tobačne tovarne g. Jenko na igri.Ve dva pokala, podaril večjega svojemu moštvu, ki je zasluženo zmagalo, nianiSega pa Marsu, fte trikratni »zdravo!« smo slišali, se še enkral ozrli po velikem in lenem Slad ionu ior so poslovili za lolos o«l doniatV^a nogomolnoga športa. Livorno je že za pet točk spredaj Osmo kolo državnega nogometnega prvenstvu je spet okrepilo položaj Livornu na vrhu razpredelnice. Ta je odpravil v Milanu Ambro-siano s tesnim izidom 1:0. kar pa je dovolj, da se je spet obogatil za dve dragoceni točki iu jih ima sedaj že 15. To pomeni pet več od Torina. ki je na drugem mestu. Torinci so merili moči doma |>roti Milanu in podlegli proti pričakovanju z 0:1. Triestini je letos že kar usojeno. da ponavlja nedeljo zn nedeljo z neodločenimi izidi. Tudi včeraj je bilo lako. Odpeljali so se v Benetke, igrali in igrali, rezultat pa je bil gol \ dobro in gol v škodo, namreč 1:1. Od zanimivejših srečanj omenimo še ono v Riiuu. Tam je bil na vrsti prestolniški derbi: Roma, lanski državni prvak, je igrala proti Lazili, drugi enajstorici Rimu. Izid ni bil kaj pridu razveseljiv za številne prijatelje Rome in za njenega slavnega trenerja Sclialfcrja. Roma je podleglu s 5:1. V naslednjem podajamo še pregled vseli izidov v A diviziji: Benetke: Venezia—Triestinn 1:1, Torino: Milano—Torino 1:0. Genova: Liguria—Vicenza 5:1, Bergamo: Atalanta—Fiorentina 1:0. Rim: Lazio—Roma 3:1, Bologna: Bologna—Genova 3:1, Bari: Juventtis—Bari 3:2, Milan: Livorno—Ambrosiana 1:0. Vrstni red in točke po 8. kolu: I.ivorno 15, Torino 10, Genova. Lazio in Fiorentina po 9, Roma, Juventus, Milano, Ambrosiana in Buri po 8. Bologna 7. Triestinn in Atalanta po 6, Liguria, Vicenza in Venezia po 5. Dodali še moramo, da imutu Romu in Liguria eno igro v dobrem. Nogometno prvenstvo B razreda. V srednjem ali B razredu so dosegli včeraj naslednje rezultate: Pisa—Napoli 2:0, Pro Patria—Pescara 1:0, Suvoua—Novara 1:0, Cremonese—Alessandria 2:1, Udine- Modena 0:0, Siena—Brescia 2:1, Anconitanu—Palermo 2:0, La Spezia—Fanfulla 2:2, Mater—Padova 4:2. Vrstni red in točke v B razredu: Spezia 13, Anconitanu I-'. Napoli in Pro Patria po 11, Padova 10. Brescia in Cremonese |ki 9, Pisa, Mo-tlennu in Flcssandriu po 8, Savona 7, Fanfulla, Novara, Paleriuo in I diiiese |h> 6. Siena iu Mater po 5, Pescara 4- Šport v kratkem Itulijuiiski sabljači »o prispeli v Budimpešto, kjer se bodo udeležili mednarodnega .->ublja»kega troboju z Nemci in Madžari. V ponedeljek pričakujejo Se vrhovnega pokrovitelja italijanskih »ab-Ijnčev finančnega ministru Kksc. grofa Thaona di Kcvela, ki se bo posvetoval z nemškimi in madžarskimi športnimi voditelji glede ustanovitve nove evropske subljaške zveze. Nemčija : Slovaška 5 : 2. V Bratisavi je zaključila včeraj uemška državna nogometna reprezentanca vrsto letošnjih mednarodnih tekem. Slovaki so se borili prav srčno in jc bila igru, ki jo je gledalo 15.000 oseb, od začetku do lamca živahna in napeta. Več kot dva zadetka v mrežo pa Slovaki niso zmogli. Je bil Jones v nemškem golu pre več uspešen, napadalna vrsta pu. v kateri stH »e odlikovala Williniovski in Decker, pa je odpravila svoje s petimi goli. Tako je bil izid 5:2 v korist Nemcev. Le-ti so z gostovanjem v Bratislavi za letos zaključili z mednarodnimi tekmami. Letni obračun Horbergefjeve enajstorico |e vsekakor po-voljen: dosegli so v vsem 4 zmage, 2 poraza, on-krut pu so igrali neodločeno. Mednarodni sahljaiki triho) t Budimpešti, katerega so se udeleževali Italijani, Nemci iu Madžari, j«' izpadel v prid slovite italijanske subljaške šole. Italijani so premagali Madžare z. 9:2, Nemre pa s 13 :3. Kaimerje med Madžari in Nemci je hilo 10:3 v korist slednjim Po teh rezultatih so dosegli Italijani prvo lneato, Madžari drugo, Nemci pu tretje. Nogometno prvenstvo v Zagrebu. Kljub hladnemu vremenu je bilo v nedeljo na zagrebških nogometnih igriščih telo živahno. Igrali so zu prvenstvo Zagreba, iz |j |>u so bili nusleduji: Fer-rrarija : I lusk 2:1, Ličuniu : Železničar 1:0, Kun kordia : Zetu 3:0, Oradjanski : Redarstvenl SK 4 : 1. Stanje v razpredelnici je po včerajšnjih igrah naslednje: Oradjanski ima li ločk, Ličaniu 4, Železničar 3, ilašk, Redarstveui SK in Ferrarija. po 2 in Zeta t. Obisk gledalcev je hil zadovoljiv. V Huiliiii|iei.t j bodo imeli tudi letos več lepih zimskošportnih prireditev. 13. in 14. decembra IhhIo gostovuli odlični švedski igralci hokeja na ledu iz Gflte, ki liodo nastopili proti madžarskemu moštvu BKE. Teden pred to prireditvijo pn bodo gledali umetniško skupino Karla Schilferj* iz. Dunaja. Ta bo prispel z. 21 odličnimi drsalci, ki bodo pokazali slovito revijo nn ledu v novi priredbi. Ladoumegiie, bivši francoski svetovni rekorder v teku na srednje proge, je vložil prošnjo za ponovni sprejem med amaterje. Zanima nas, kako I ki rešila francoska atletska zveza to vprašanje, zukai ni navada, da bi se lahko profesionalni športnik vrnil nazaj ined amaterje. Ladou-megue je že 80 lel slar, vendar še vedno trenira in si želi, da bi mu dovolili tekmovati na atletskih prireditvah. Nov šv d>>ki plavalni rekord jc postavila Vera Dakjberg v Boresu. tekmovala i" na 100 metrov prsno in prispela v cilj v 1:24.4 >veiovni rekord nn tej progi drži I lan n i U'il»ier (Nemčija) s časom 1:20.2. Otrok si želi spremembe »Fotografiranja imam že dovolj. Mama mi mora kupiti drugih igrač.« Cyril Buysse: Stava Okoli šestih, ko se je dnovna vročina nekoliko polegla, sva šla na pot... Stopala sva po cesti, ki je tekla med rdečkastimi, dišečimi deleljišči in temnozeleninii njivami repe. Sonce, ki se je sklanjalo za zastorom topolo-vih krošenj v zaton, nama jo metalo najine dolge, prečudno plešoče sence na pot. Cesta je bila pokrila z debelo plastjo peska; lako potopljena v misli, sva se le počasi premikala naprej. Takale hoja brez besed, ko sva bila vsak v svoje misli zatopljena, nama je bila v velik užitek. Ceslo sva potovala ure in ure preko lepili polj, ne da bi si izmenjala dvajset besed. Prav lako sva zelo uživala nad tem, da sva ob tem molku uga-njcvala misli drug drugega. To sva imenovala: Potovati na način Edgarja Poea... Sprejemala sva vse, kar so zaznali najini čuti in po hitrem spogledu sva z nasmehom ugotovila, da sva se razumela, da sva ob nekem pogledu oba islo začutila. * Najini koraki so v mehkem pesku rumene, s polji oijdane ceste, povzročali zamolkel šum. Vsaj od mojih korakov je bilo slišali le zamolkel ritem. Toda korak mojega prijatelja Jeana je spremljal vedno, kadar je premaknil levo nogo, lepo doneč, srebrn glasek, zvenk petfrankovskih kovancev, ki so se trkali v njegovem žepu. Vedno znova in znova me jo lo ponavljajoče se žvenketanje prebujalo iz mojih misli. Zdaj pa /.daj som se postrani ozrl na ta žep, v katerem so cingljali srebrniki. jean je lo opazil. Brez besede je vzel svoj žepni robec in ga zabasal med srebrnike, ki so zdaj prenehali žvenkljali. Ne da bi jaz izpregovoril le eno samo besedo, le z običajno skladnostjo vseh najinih misli, je razumel, da mi je bil ta žvenket neprijeten . In s pogledom in z lahnim smehljajem sem mu pritrdil, da je uganil inojo neizgovorjeno željo. Nekoliko utrujena zaradi večerne soparice sva | nadaljevala svojo pol. Sonce je stalo prav nad obzorjem in lilo svoj rdeč žar skozi čipke nepremičnih listov. Poslednje lastovke so se preganjale z dolgimi, ostrimi kriki v tihem, počasi temnečem ozračju, nad katerim so se na nebu že prikazovale osamljene zvezde in se začele bleščali kakor jasen kristal. Spremljal naju je roj muh, ki nama je brenčal okoli glav; lu pa tam je plašno in liho vzletel kak netopir. Približala sva so neki beli, nizki hiši s sivo streho, ki je čisto osamljena, slikovito osamljena, stala ob cesli, v senci drevoreda stoletnih topolov, ki je tekel čez polje. Pred vrati je stal deček, gologlav in bos. oblečen pa je bil lo v sivo srajco in raztrgane hlačke, ki so nosile Čez hrbet prekrižane naramnice. Nepremično, s široko odprtimi očmi naju je gledal otrok. Ko sva bila oddaljena le šo nekaj korakov, sva Opazila, da je bila to tako imenovana »Tvvee-\voonsU, dvostanovanjska hiša. Imela je dvoje nizkih vrat in okenca z majhnimi stekli; spogledala sva so in brala drug drugemu v očeh skupno začudenje, da sva se morala tako približati tej mali zgradbi, preden sva spoznala, da je to tvvee-\voonst. Tedaj je potegnil Jean iz. žepa robec, da bi si obrisal znoj s čela. Takoj je bilo spet slišati žvenketanje petfrankovskih srebrnikov v njegovem levem žepu in videla sva, kako so se otrokove okrogle oči s skoraj spoštljivim občudovanjem zapičile v la žep. ln sledil nam jo s pogledom, nepremično, le glavo jo obračal za nama. Jean je spet zabasal robec nad denar, ki jc lakoj prenehal cvengljati. * Med trmoglavim molčanjem sva se odpravila naprej. Vendar me je nenadoma obšel nek čuden občutek, neka negotova, bežna misel, ki je nisem mogel jasno izoblikovati, ki je nisem mogel prav dojeti. Obotavljale, skorai plašno sem se ozrl v Jeana in na njegovih neprodirnih, lahno napetih potezah sem bral islo napetost, isti lov za bežno, zapleteno mislijo. Končno ni mogel več prenašali molka. »Ali si že kdaj poizkusil«, je vprašal in pri leni lahno zardel, s sramežljivim izrazom na obrazu, kakor bi se hotel opravičiti zaradi tega, za naju tako nenavadnega izobilja besed, »ali si že kdaj poizkusil dali svojemu psu velik kos mesa, en kilogram na primer?« »Jean,.: sem takoj odgovoril, »ne razumem te popolnoma, toda čutim, da je tvoje vprašanje v zvezi s fantkom, ki sva ga pravkar videla stali na pragu tiste male hišice.« »Da,« je odvrnil brez najmanjšega začudenja. »Poleni torej razumeš, kaj sem bolel reči!« »Morda,« sem odgovoril. sCe bi ponudil svojemu psu cel kilogram mesa. bi ga ne sprejel... in če bi li dal temu fantku celo pest petfrankovskih srebrnikov...« »Bi se jih prav tako ne upal vzeti, stavim! mi je vpadel v besedo. »Kaj pa če se moliš?« sem ugovarjal. »Staviva!« Pa sva drug drugemu udarila v roko in že sem se obrnil, da bi se vrnila k tistemu dečku. »Ne,« je dejal Jean, »prepozno bo. Poskusila bova s prvim dečkom, ki ga bova srečala. Dal mu bom dva petfrankovska kovanca, pa bova videla.t »In če ju bo sprejel?« sem vprašal. »Tega ne bo storil, vsaj brez. daljšega oklevanja ne,« je rekel Jean. »No, pa če ju bo vendarle sprejel, ali mu ju boš potem dal?« »N ... ne, to bi bilo preveč; vz.ol ju bom spet nazaj in mu dal le cn frank.« »V redu!« Predolgo sva že govorila; molče sva nadaljevala pot, zdolgočasena in nezadovoljna zaradi tega bedastega govoričenja. * Še ena hišica ob cesti, majhna, bela hišica s sivo streho in s cveticami na sprednji strani; in pred majhno živo mejo, ki je ločila hišico od ceste, komaj viden v nastopajočem mraku, je spet stal raztrgan fantek, gologlav in nepremičen. Umaknil se je nekoliko nazaj, kakor bi naju videl ali slišal, ter se prerinil skozi živo mejo med ozka hišna vrata. 3Pridi sem, dečko!« Ko je deček nenadoma obstal, mu je Jean potisnil v roko dva blesteča, clngljajoča srebrnika. S smehljajem in pazljivo sva gledala, kaj se bo zdaj zgodilo. Toda tedaj naju je zadelo kakor blisk, kakor udarec. Pred seboj, uprtega v naju, sva v mraku videla majhen obrazek z nekim nepozabnim izrazom! Upadel. Iiled obrazek, ki se je nenadoma od radosti pordečil; ubog trpeč obrazek, ki se je z nekim nepopisno pretresljivim nasmeškom obračal v naju; in v tein ginljivem obrazu dvoje velikih, široko odprtih, belih oči: oči slepega človeka! Slep! Otrok je slep! In v njegovih ročicah, ki se niso upale zapreti, sta neiireniično ležala dva blesteča srebrnika; in nasmešek na njegovem zardelem obrazu je poslal se bolj živ. močnejši; in iz. njegovih velikih, mrtvih oči je žarel nepopisen izraz neme hvaležnosti, ki se ni dala izrazili z. besedami. Tega pogledu nisva mogla prenesli. Neka Jena. najbrže mati. se je prikazala na pragu, pristopila. pogledala in videla, potepi pa sklopila roke v veliki hvaležnosti. »To je zanj iti za vas.« je dejal Jean s pridušenim glasom ter pri lem z naglo kretnic zaprl otrokovo roko nad pelfrankovskima srebrnikoma. In medtem ko je mati od ganjenosti jokala in zaman iskala besede v zalivalo, sva midva voščila Lahko noč!« in izginila, bežala... * Po nekaj korakih sem brez besede sllsnll Jeunti v roko en pelfrunkovski kovanec. Brez začudenja, s komaj zaznavnim upiranjem, ie Jean denar vzel. k a i t i spoznal je. da hočem , imeli tudi laz svoj delež "ri tem njegovem pre-' senetljivem dobrem delu A. hoga/zaro: 45 Palača ob tezeru Zdelo se je, slrani na brntrnnčeve roke. Nalo se jo oklenila s celim telesom. Cirof Cezar je držal v roki odprto tohačnico Grofica je nekaj časa oklevala, nalo pa se je namrdnila in vprašala: »,Ie Vnlgudena?« Namesto, da bi odgovoril, je grof polrkal (>o tobačnici Njegova sestrična je iztegnila roko. pomela palec ob kazalec iu ju vtaknila v tohačnico Nato je dejala s pri-ej pomirjenim glasom: »Grdo ste ravnali z menoj. Cezar.< Približala je tobak nosnicam. »Strašno!« je še dostavila. Začela je nosljati z velikim užitkom. Nato se je sklonila nad tohačnico. jo pozorno pogledala in pograbila grola za roko. »Kaj? Tudi tal ste?« je vzkliknila. Grof se je zasmejal, ji dal tohačnico in dejal: ■»Zdaj sva lorej dogovorjena. Treba je le še. da Marina pristane.« Grofica Kosca je odšla in mu zaloputnila vrata na obraz. Ko je šla preko lože. je opazila, da se olni čolna z izletniki že vračata Odhitela je v svojo sobo. pustila lam svojo zeleno pahljačo in vzela drugo, ki je bila črna in okrašena z velikimi rdečimi cvetovi Vraila se je v ložo, se naslonila na ograjo in se pahljala. Oba čolna sla se lesketala v soncu, v daljavi nekaj sto metrov Vesla so se svetlikala, ko so se dvigala iz vode in zopet izginjala pod njo. Do grofice so prihajali od časa do časa veseli glasovi in smeh. Čolna sla bila videti od daleč kakor dva pisana metuljčka, ki sta padla v vodo in se ne moreta več dvigniti. Za njima se je vlekla dolga svetla črta. Spredaj je plula Strela z Marino. Nepom. Finotlijein in Vezzom V drugem čolnu |>a sta bila oba Steineggeja. don lno cenci| in inž Ferrieri Ko je Ferrieri zvedel, da je don Inocencij župnik v R____ mu je začel posvečati še prav posebno pozornost. Vsi štirje so se mirno razgovarjali med seboj V Streli ie hil za veslača Rilto. krmarila pa je Marina, v elegantni sivi obleki. Na levi strani ji je oh pasu visela cela vrsta zlatih verižic Na rjavi svileni pentlji pod vratom ji je visel zlat rnedaljonček. Pokrita je bila z rjavim klobučkom 7 orlovitn peresom Z orokavičenimi rokami je držala krmilo in se pri tem upirala z nogami, I obutimi v elegantne črne čevljčke, ki so bili okrašeni z belimi gumbi, ob dno čolna. Finotti je sedel oh njeni desnici, Vezza pa na levici. Nepo je ves potrt sedel sam nu sprednjem sedežu Danes je bila Marina zelo neprijazna z njim Samo enkrat ga je pogledala, ko so stopali v čoln in to samo zato, da mu je dala razumeti, da naj prepusti boljši prostor novima gostoma Oba gospoda se nista branila te časti in sta z velikim veseljem sedla i»oleg nje. Finottiju so se satansko iskrile oči. Vezza pa se je blaženo smehljal kakor takrat, ko je gledal pred seboi slastno puranovo bedro z omako. Skoraj nisla več spoznala Marine, tako se je spremenila. Prej resna in hladna deklica, je zdaj bila vsa razigrana in duhovita. ^Kako lo?« Vsi trije so se krasno zabavali, medtem ko je Nepo molčal in gledal proti palači. Mislil je na mater in ugibal, če jo bo zagledal v loži. ce bo imela v rokah zeleno pahljačo ali črno z rdečimi rožami ali bel robec. Če bi je ne bilo, bi pomenilo, dn se ni mogla pogovorili z bratrancem. Če pn bi bila. bi zelena pahljača naznanjala neuspeh, črna in rdeča povoljen uspeh, bel robec pa bi pomenil: Marina bo dobila vse Čez nekaj časa jp Vezza nagovoril zamišljenega mladeniča. Ta se je zdrznil in ga debelo pogledal. Ril je lako zamišljen, da ni razumel vprašanja Marina je skomizgnila z rameni in se ni zmenila zanj. Riko. ki ga je Nepo vedno dražil in se norčeval iz njega, se mu je zdaj škodoželjno nasmejal. »Gle j. kako veslaš, tepec I« mu je tiho dejal. ' Deček se je zasmejal, se ugriznil v ustnice in dvignil vesla nad vodo. da počaka drugi čoln, ki je od časa do časa zaostajal. Vezza je poklical Ferrierija. Ker pa mu ta ni odgovoril, je zašepetal Marini nekaj o njem in o gospodični Steinegge Marina se je namrdnila. »Naprej!« je velela Riku. čolniček je zdrknil naprej po zeleni gladini, po kateri so bili posejani zeleni listi Palača pred njimi je rastla v širino in višino. Videla so se že okna in vrata. Ciprese za njo so se ločile od gore in se približevale čolnu Tudi gora sama se ji je približevala Črna senca v loži je dobivala oblike ženske; bila je grofica Foska z rdečo in črno nahljačo na prsih Zaslišalo se ie šumenje vodometa in obenem tudi Že grofičin glas: »Sle se že vrnili?« »Že. kakor vidiš. Kako krasen izlet, mama! Veselja in dobre volje ni manjkalo Nezgode pa ni bilo nobene. Prav za prav ena je bila. namreč ta. da je bila moja sestrična zelo duhovita, jaz pa popolnoma nič.« Pri teh besedah si je Nepo nadel naočnike in opazoval Marino. * Zdelo se je, da je postal popolnoma drug človek Pogladil si je obleko in gleda' Marino kakor bedast zmagovalec. Marina se je delala, kakor da ni slišala njegovih neslanih besed in se je okrenila. da bi videla, če je drugi čoln še daleč. strela je medtem dospela v pristan, kjer je Nepov glas odmeval pod vlažnimi ol>oki in nad gladino vode. ki je bila podobna smaragdu. Cenjenim bralcem našega lista! Za hrvatsko državo: M j litino sporočimo, dn m> za vsa naročila glede Slovenca«, Slov. (loma«, Domoljuba . Rodoljuba . Slovenčevega koledarja in Slovenčeve knjižnico« blagovolile obračali na Ivnlko Press I 111-po r t . Katančičeva 3. Zagreli. Od 1. decembra daljo bo cena »Slovenca v nadrobni prodaji I kune. za naročnike pa mesečno S3 kun. s ponedelj-skini Slov. domom« vretl pa !)(j kun. Cena Slov. doma« v nadrobni prodaji 3 kune. /a naročnike mesečno 55 kun. Cena Domoljuba« v nadrobni prodaji I kune, za naročnike celoletno 1111 kun. Cena Bogoljuba: posamezna številka -I kune. celolctna naročnina 45 kun. ;.Slovencev koledar« za leto 1913 za nmiiin mu 1—1 iiiiiiiininiiiiM—iim——iuhi Obutev nekdaj in danes Zanimivo je gledati, kako so se ljudje oblačili nekdaj in kakšne obleke imajo danes. Prav tako kot obleka se je od stoletja do stoletja spreminjala ludi obutev. V najstarejših časih so imeli ljudje mnogo bolj preproste čevlje, kakor jih imamo mi danes. Pred 1(1 stoletjem pet na čevljih sploh niso poznali. Podplati so bili ravni, pn najsi so bili lo nežni sandali grških deklic, ali trpežni škornji rimskih legionarjev. Čevlje z ravnimi podplati so nosili tudi ineneslreli (potujoči pevci) kakor ludi srednjeveški vitezi. Nekaj, kar nas spominja na peto. pa moremo opaziti na grških koturnih (visoki čevlji grških igralcev v za-loigrah). Gledališki igralci so imeli te kot urne na nogah samo med predstavo, tako da so bili« nekoliko večji. V srednjem veku so pritrjevali na čevlje nekak lesen okvir; uporabljali so ga samo zato, da se niso umazali s cestnim blatom, ki gn je bilo tedaj vse polno. Iz istih razlogov so v italijanski renesansi uporabljali berglje in hodulje, ki so bile visoke do 10 cm. Barok je zelo vplival na obutev, s tem da je uvedel najbolj čudna pravila za nošenje čevljev. Rdeče čevlje so smeli nosili samo kralji, ker so bili čevlji rdeče barve znak kraljevskega dostojanstva Leta 1070. si mogel videti že precej čevljev z visokimi petami. Te so bile včasih lako ozke, da so ogrožale ravnovesje žensk. Da so se mogle z golo- Tajnika osebnega, veščega upravnih poslov in ita li anščine. po možnosti s prakso v upravni službi se sprejme — Ponudbe ie poslati na oglasni o tdelek „Slove,iea" podoznačko ,Perfekten". 6483 Edgar VVallace: 9 Skrivnost skrivljene sveče Roman. »Zažgal ga jo Kara,« je odgovoril tiho Lex-man. »Spominjam se, da sem videl, ko ga je vzel i mize in vrgel v ogenj.« T. Ks je umevajoče pokimal. »Ostane nam pa še drugi del dokazov,« je rekel čemerno in ko se je čez dobro uro vrnil krajevni agent in poročal, da kljub najskrbnejši preiskavi ni našel mrtvečevega revolverja, so bile njegove domneve potrjene. fti tisto jutro je bil potem John Lectnan zaradi izvršenega uboja oddan v ječo v Lewesu. Na neko brzojavko je odšel Mansus iz Londona v Beston Tracey in T. Ks ga je sprejel v knjižnici. »Dal sem vas poklicati. Mansus, ker menim, da imate lo nekoliko več možganov ko prenekateri v mojem uradu, kar pa seve ne pomeni mnogo.« »Zelo sem vatn hvaležen, gospod, da sle me pred komisarjem zagovarjali,« je začel Mansus, a T. Ks. ga je zaustavil. »Dolžnost vsakega predstojnika je,« je govoril kakor v preročišču, »prikrivati nesposobnost svojih podrejenih. Samo na ta način je mogoče vzdržali sloves v javnem življenju. Zdaj pa k stvari !< In mu je kar v najkrajšem času raztolmačil od kraja do konca vso zadevo. ^Okoliščine zelo obtežu.jejo gospoda Lexmann.< je rekel. »Od onega moža si je izposodil denar in na moževem truplu so našli menice, ki jih je Lexman podpisal. Ne razumem, zakaj jih je vzel naročnike Slovenca, Slov. doma, Domoljuba. Bogoljuba. Obiska ler Slovenčeve knjižnice 100 kun, za nenaročnike imenovanih listov pti 140 kun. Cena posameznim broširanim knjigam Slovenčeve knjižnice« 50 kun. v polplatno vezanim knjigam 75 Lun, na boljšem papirju v celo platno vezanim knjigam 125 kun. Naročnina vsega letnika »Slovenčeve knjižnice« (t. j. 36 knjig) 1100 kun za broširane knjige. 2300 kun za v polplatno vezane, .'5500 kun za nu boljšem papirju v celo platno vezane knjige. Za Srbijo veljajo iste cene v dinarjih. vostjo premikati, so uporabljale sprehajalne palice. Obutev pa ni bila povsod enaka, ker je imel tudi vstik narod posebno obliko obutve. Tako smo iz. Rusije dobili nizke kozaške škornje, iz llolan-dije coklje itd. Dandanes se je število najrazličnejših vrst čevljev zelo- povečalo. O tem sc lahko prepričamo na vsakoletnem velesejmu v Leipzigu, kjer razstavljajo tudi čevlje. Zadošča pa že, da si ogledamo izložbena okna trgovin z obutvijo. immmmmm Delavniki 15-30, 17-30, Sloga 00 14 dalje, fiedelip 'n traznlk' 10 13-30 15-3P 17-31 v kon ie matineja ob 10*30 'resničH - AlNu StoOA . IEL. JV-31 s seboj. Resno dvomim, da bi se mu posrečilo najti sodni dvor. ki bi sprejel njegove izpovedi Edina rešilev bi bila. ako se najde Grkov revol ver. Ne upam sicer, da bi bilo kaj dosti možnosti, toda če hočemo uspeti, moramo takoj začeti / iskanjem.« Preden je odšel, je govoril še z Graee. Črne sence okoli njenih oči so pričale o nespečni noči Bila je nenavadno bleda in izredno mirna. »Nekaj bi vam imela povedali.« je rekla in ga vedla v sprejemnico. ki jo je zn njim zapela »Mislim, da glede gospoda Kara,« je rekel T. K s. Graee ga je začudeno pogledala. »Kako. da to veste?« »Nič ne vem.< Hotel je izjaviti, da mu ni nič skrito, a ko je pravočasno opazil, kako se je gospa prestrašila in trpi. se je premagal. »Res ne vem nič,« je nadaljeval. »a marsikaj domnevam.« — To je bolj odgovarjalo resnici in temu, kar je mogel povedati T. Ks. v danili raz merah. Graee je začela brez slehernega uvoda. »Najprej vam moram povedati, da me je hotel imeti nekoč gospod Kara za ženo in da imam iz razlogov, ki jih ne bom pojasnjevala, pred njim grozen strah. Nalo je brez kakega prikrivanja opisala srečanje v Solunu, nenavadno Karovo jezo in še o poizkusu ugrabitve. »In John, ali ve vse lo?« je vprašal T. Ks. žalostno je odkimala. '•Zdaj bi rada, da bi mu bila povedala vse,< je rekla. »O. kako bi rada!« In je krčevito zvila roke v svoji bridkosti in kesanju. T Ks. jo je prijazno gledal in potem vprašal: »Kaj pa, ali je gospod Kara kdaj govoril z .anii o finančnem položaju vašega soproga?« »Nikdar.« »In kako se je le srečal John z Vassalarom?« »To vain lahko povem.« je odgovorila. »Prvič sva srečala Karo v Angliji, ko sva bila v Babba-Kontbu na poletnem oddihu, ki je bil samo nadaljevanje najinega poročnega potovanja. Gospod Kara se je nastanil v istem hotelu, ko je prišel. Gospod Vassalaro je bil. mislim, tam že prej; na vsak način sta se poznala in ko je bil Kara pred ■stavljen mojemu možu. je bilo vse drugo lahko Ali ne bi mogla storiti kaj za Johna?« je vprašala na koncu kar obupano T Ks. je zmajal z glavo »Kar se tiče vaše zgodbe, mislim, da ne more nič koristiti.« je dostavil. »Nič ne kaže. da bi vpletali Kara v našo zadevo, s čimer bi povzročili mnogo neprijetnosti svojemu soprogu. Jaz bom sicer napravil, kar bom le mogel.« Segel ji je v roko. ki je njegovo toplo stisnila. In nekako od lega trenutka dalje je T Ks Me-redith čutil, kakor bi ga priganinl nov pogum, novo zaupanje in večja odločnost, naj odkrije to mučno skrivnost. Pred hišo ga je čakal Mansus in z. avtom sta bila v nekaj minutah na kraju nesreče Tam se je bila zbrala gruča radovednežev, ki je z zanimanjem gledala mesto, kjer so našli truplo. Tam je bil tudi stražnik krajevne policije, ki je imel nalogo. opozarjati ljudi, naj bi ostali v primerni od daljenosti. Pozorišče ie bilo že skrbno preiskano Obe cesti sta se skoraj pravokatno križali in v kotu križišča je bila živa meja. skozi katero je bil očividno prehod na neki travnik, kjer je bil paš- nik za živino neke mlekarne v bližini. Poskusili so zagraditi prehod na hitro z bodečo žico, a se je dalo vendar z lahkoto preskočiti visečo žico. T Ks. je posvetil temu prehodu največjo pozornost. Ves travnik so najskrbneje preiskali, a brez uspeha. Preiskali so tudi štiri precejalnike, ki so bili v zvezi z jarki ob straneh križišča, a samo polomljena meja in gosto grmičje za njo sta nudila še možnost za kako novo preiskavo. »Oha!« je vzkliknil nakrat Mansus. se pripomnil ter pobral nekaj s tal. T. Ks. je najdeno vzel v roko. Bila je revolverska patrona. Da bi zaznamoval. kje jo je našel, je zasadil v zemljo svojo palico in iskal dalje, a brez uspeha. »Mislim, da ne najdeva nič drugega,« je rekel T Ks., ko sta še kake pol ure iskala. Obstal je. podprl z roko brado, namrščil obraz in se zamislil. »Mansus.« je rekel, »mislite si, da so bili tu trije — Lexman, oderuh in še neka tretja oseba. Mislite si. da se je ta tretja oseba iz nam neznanih vzrokov zanimala, kaj se bo zgodilo med onima dvema, in da ju je hotela skrita opazovati. Ali ni mogoče, da je ta, ko je napletel sestanek, tako jaz mislim, izbral to mesto prav zato, ker mu je ta meja nudila možnost, da bi izza nje opazoval. ne da bi ga onadva mogla videti?« Mansus je trenutek pomislil. »Prav tnko bi mogel gledati izza katere koli druge meje, kjer bi ga še teže opazili,« je menil po dolgem presledku »Dobre možgane imate,« je rekel priznalno. »tudi jaz mislim tako. Zapomnite si. Mansus. da je hilo samo enkrat v vašem življenju, ko sta bila T. Ks. Meredith in vi istega mnenja. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaric Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenčiE