Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.303.
PODAR
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška g. 5.
Telefon 2113
Cene Inseratom: cela straB Din 2000.—, pol strani Din 1000.—. četrt strani Din 500.—, '/• strani Din 250.—, Vi» strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20,
Nissseflni hoí€ SoworiKe
V
V notranji politiki italijanski fašizem ni izpolnil nad, ki so jih stavili v njega široki krogi italijanskega ljudstva. Ni rešil ne kmetskega ne delavskega vprašanja. Ker je zatrta vsa zasebna podvzetnost ter je vse stisnjeno v ozke okvire fašistovskih prisilnih organizacij, manjka povsod tista aktivnost (dejavnost), brez katere se danes široko razpredeno in globoko zamreženo socialno vprašanje ne da rešiti. Na ¿vse stanove in vse sloje pritiska gospodarska in finančna kriza z vso silo. Nevšečne so take notranje prilike. Da bi odvrnil ljudstvu pogled od teh neugodnih razmer, je Mussolini zadnji čas zopet z večjo podvzetnostjo zajahal zunanje-političnega konjička.
Pretekli mesec se je izvršila preos-nova italijanske vlade. Mussolini je iz vladine ladje izkrcal kar 5 ministrov in nekaj firžavnih podtajnikov. Med izkrcanci je tudi zunanji minister Grandi. Mussolini si je sam pridržal zunanje ministrstvo. Iz tega je sklepati, da se hoče bolj udejstvovati v mednarodni politiki. K temu ga je nagnilo dejstvo, da se je zadnji čas Anglija vedno bolj približala Franciji. Angle-ško-francosko sodelovanje je rodilo dobre uspehe v rešitvi vprašanja nemške vojne odškodnine in tudi v raz-orožitvenem vprašanju. Mussolini tega sodelovanja ne vidi rad. Čim dalje ga gleda, tem bolj mu gre na živce. Izolacija = osamljenost Francije bi fa-šistovski zunanji politiki bila veliko bolj po godu.
In vprav v tem pravcu bo usmerjena fašistovska pomnožena dejavnost v mednarodni politiki. Za svoje cilje se bo Mussolini posluževal Nemčije. Že pri lozanskih in ženevskih pogajanjih letošnjega leta je fašizem z vnemo in vsiljivostjo koketiral (ljubimkoval) z nezadovoljno Germanijo ter izjavljal, da ji je na uslugo. Hitlerjeva zmaga pri državnozborskih volitvah na Nemškem je Mussolinijevo pričakovanje podprla in podkrepila. Zveze italijanskega fašizma z nemškim niso od včeraj, marveč so se navezale že pred par leti. Hitler se je odpovedal južnotirol-skim Nemcem in zato dobil od Musso-linija obljubo, da ga bo podpiral v njegovih nemško-nacionalnih prizadevanjih v mednarodni politiki. Ako bode zadonela iz hitlerjevih trobil pesem o reviziji mirovnih pogodb, o preureditvi nemških državnih mej napram
Poljsiki in drugim državam, ali bo Mussolini od svoje strani podprl in pojačil te zvoke? To bi bila nevarna pesem. In če bi se zapela ta pesem, bi vprašanje razorožitve, ki s tako silo trka na vrata posameznih evropskih držav, prišlo v nevarnost, da se ne reši tako, kakor to zahteva gospodarski blagor ljudstva.
In ravno vprašanje razorožitve je tisto, kojega rešitev hoče Italija poZu-riti. Vsi poznalci Italije dobro vedo, da ta država ne more dolgo vzdrževati oboroženostnega tekmovanja, ker je večalimanj siromašna dežela. Iz tega razloga je Italija že večkrat predlagala omejitev oboroževanja. Kajpada omejitev v okviru italijansko-franco-ske enakosti. Francija naj bi ne imela več oboroženih sil ne na suhem ne na morju ne v zraku nego Italija. To pa je za Francosko nesprejemljiva zahteva. Tem manj bodo Francozi na to pristali, čim bolj se bo Italija bližala Nemčiji ter jo podpirala v njeni zahtevi po enakopravnosti z drugimi državami v vprašanju oboroženosti.
Ako pa se ne bo rešilo vprašanje evropske razorožitve, ne bo Amerika tako lahko pristopna za črtanje ali znižanje mednarodnih vojnih dolgov. In to je tudi točka, katera je za Italijo ja-ko mikavna. V tem vprašanju je Italija zelo zainteresirana. Ima veiike dolgove v Zedinjenih državah, pa tudi neizplačane dolgove, ki jih dolguje Angliji in Franciji. Potemtakem bi črtanje vojnih dolgov pomenjalo za Ita-
lijo velik dobiček. Ako je torej Mussolini vzel vodstvo italijanske zunanje politike popolnoma v svoje roke, bo moral premagati še veliko težkoč, predno bo prišel vsaj do delne izpolnitve italijanskih teženj in zahtev. Na polju zunanje politike je danes težko žeti lovorike. Na njivi mednarodne politike namreč bohotno raste trnje ln osat.
Bivši avstrijski kancler dr. Seipel f.
Kinccifc pripmiie.
Dopis iz Savinjske doline
Kakor po drugod, nas tudi tukaj hudo tlači gospodarska kriza. Kmet nima Sikoro nobenega dohodka več. Ne more plačati obresti, davkov, niti kupiti najnujnejših potrebščin. Cene kmetskim pridelkom so neverjetno nizke, med tem ko so razne potrebščine, katere potrebuje kmet, še vedno neprimeroma drage. Prav veliko jih je zarubljenih radi davka. Kaj bo? Na drugi strani pa so reči, ki jih prideluje kmet, ko pridejo iz druge roke, zelo drage. Vino se n. pr. prodaja pri kmetu po 3 Din in še nižje, jabolčnik po 1.50 Din, v gostilni pa stane vino 12 Din, jabolčnik 4 D. Poprej so se krčmarji izgovarjali na visoko trošarino. Sedaj te ni, vino pa ima vseeno visoko ceno. Živina se prodaja po Din 2.50 do 3, goveje meso pa stane 10 Din pri mesarjih. Te dni je prodal neki kmet lepega težkega vola po Din 2.50. Pred enim letom ga je kupil. Redil ga je eno leto in je zgubil pri njem 1500 Din. Teleta plačujejo mesarji po 3—4 Din, meso pa stane 12 Din. Ali je to dovoljeno? Če ne bo pomoči, bodo kmetje popolnoma uničeni!
Vinogradnikom je dobrodošel zakon, da se sme prodajati vino od 5 litrov naprej. Prodajali so ga po 4 Din. Sedaj je skoraj vse razprodano. Zadovoljni so kmetje, ker so vino vnovčili, pa tudi tisti, ki so ga kupovali, ker so pili po nizki ceni pristno, nepokvarjeno vino, po katerem ne boli glava.
Seveda nekateri nasprotujejo temu zakonu in si potom svojih organizacij prizadevajo, da bi ga odpravili. Upamo pa, -da bodo oblastva upoštevala, da je kmetov veliko več ter da je treba ščititi kmeta, ker on je steber države.
„Slov. Gospodar" stane:
celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din.
V NAŠI DRŽAVI.
Finančni minister je predložil narodni skupščini dne 5. avgusta več načrtov o povišanju davkov. Pred vsem pride v poštev zvišanje davka na poslovni promet, povišanje trošarine na sladkor in trošarina na vporabo električnega toka.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Nemčija še nima po volitvah nove
vlade. Vodja narodnih socijalistov ali fašistov Hitler se že mudi v Berlinu, kjer se pogaja ~adi spremembe vlade v smislu zahtev narodnih socijalistov, ki tudi po volitvah uprizarjajo bombne in druge krvave izgrede po večjih mestih. Hitlerjevci zahtevajo v novi vladi: državnega kancelarja in tri ministrstva.
Velike vaje na merju je pričelo dne 6. avgusta italijansko vojno brodovje. Vaj se udeležuje 130 bojnih ladij, 30 podmornic in 200 letal.
Francoski državni proračun 1832— 1933 straši s primanjkljajem 8 milijard Skupna proračunska številka Francije, ki je znašala leta 1913 5 milijard, je narastla leta 1921 na 42 milijard, 1. 1931 na 50 milijard in po! in je danes dosegla v prvih 9 mesecih tekočega proračunskega leta 1932 41 milijard frankov.
Iz potrebe varčevanja. Poljsko vojno ministrstvo pripravlja načrt zakona, s katerim nameravajo skrajšati od 2 let na 15 mesecev aktivno službo pri vojski za vse pešce, ki so bili že prej člani vojaško upredeljenih mladinskih društev. Za druge vrste orožja pa bo ostala še naprej dosedanja službena doba. Povod za tak zakon je dala potreba varčevanja.
Svetovna gospodarska konferenca se bo vršila v Lendonu. Francosko zunanje ministrstvo že izdeluje predloge za ta posvetovanja. Na dnevnem redu konference bodo kmetijska vprašanja, predvsem določitev količine uvoza ameriškega žita v Evropo. Gospodarsko ozdravljenje podonavskih držav je v najtesnejši zvezi z evropsko uporabo ameriškega žita. Pred sklicanjem svetovne gospodarske konference mora priti do sporazuma med vsemi velikimi evropskimi državami, da bo predložen Američanom na posvetovanjih v Londonu praktičen predlog. Glavno vprašanje obnove svetovnega gospodarstva je olajšanje izmenjave blaga z znižanjem carin.
Brezposelnost v Združenih državah Severne Amerike znaša po najnovejših podatkih 11,238.000.
Duhovnik kandidat za predsednika Združenih držav. Katoliški duhovnik James Cox je bil izvoljen za kandidata brezposelne stranke za predsedniške volitve.
Spor med dvema južnoameriškima
držai?ama. Južnoameriški državi Bolivija in Paragvaj sta mobilizirali vsa-. ka svojo armado in si stojita nasproti
z oboroženo silo. Spor je nastal zaradi posesti neraziskane planote Grancha-co, ki leži med obema državama ter hrani baje ogromna bogastva po pragozdovih, vrelce nafte in drevesa, ki dajejo tanin. Sporni del ozemlja je sicer nezdrav radi prehude vročine, mo-skitov in nepopisno nevarnih množin kač, a kljub temu bi ga rada izkoristila vsaka izmed obeh držav. Vojsko med Bolivijo in Paragvajem skuša preprečiti Društvo narodov. Na vojno šTuje Bolivijo tamošnji kralj cina in železnic Simon Patino, ki bi rad denarno zasužnjil Granchaco. — Bolivija je petkrat večja nega Paragvaj, kojega obseg je nekoliko večji kakor Jugoslavije. Bolivija šteje 2,900.000 prebivalcev, Paragvaj le 850.000. Ker so za slučaj vojne Bolivijci v znatni premoči, se je javil velik oddelek paragvajskih deklet in žen, da hoče braniti domovino v vojaški uniformi in z orožjem v roki.
KATOLIŠKEM
Križ nazaj v bolnišnice! V prvem desetletju sedanjega stoletja je na Francoskem lažnjivo svobodomiselstvo in naprednjaštvo z vso silo in z vsemi sredstvi nastopalo zoper katoliško Cerkev in zoper krščanstvo. Cilj, ki so ga svobodomisleci hoteli doseči, je po njihovih besedah bila popolna laizacija (oposvetnjačenje) javnega življenja. Duhovnik ven iz ljudske in vobče iz r?ph šol in vsega javnega življenja, duhovniki nazaj med ozke stene cerkve in zakristije! Javno življenje bodi pod komando laikov (posvetnjakov), kajpada framasonov, liberalcev in ma-gari tudi socialistov. In res, državne šole so zaprle svoja vrata duhovnikom, redovniki so morali iz zasebnih šol, mnogo jih je moralo zapustiti državo. Iz šol in bolnišnic so izginili križi. Pa so tudi na Francoskem začeli uvide-vati, da je vendar za bolnega trpina najbolj tolažilno, ako more sredi svojih bolečin in muk pogledati na trpečega Zveličarja. V škofiji Moulin se je ustanovil odbor, Ki ima nalogo razviti in na široko razpresti agitacijo, da se morajo križi zopet namestiti v bolniških sobah. Po mestih so bili nedavno obešeni lepaki, ki protestirajo, da so se
križi odstranili iz bolnišnic, ter zahtevajo, da se mora to najtolažilnejše krščansko znamenje zopet namestiti po sobah. Nadejati se je, da bo odločna borba francoskih katoličanov zmagala ter da bo križ zopet našel tisto mesto, ki mu gre v bolnišnicah.
Katoliški telovadci. V francoskem mestu ob morju, v Niči, je sredi meseca julija bila velika prireditev francoskih katoliških telovadnih društev. Udeležilo se je te prireditve dejavno 15.000 katoliških mladeničev, ki so imeli javni telovadni nastop, slovesno zborovanje in obhod z zastavami In godbami po mestu, katero je bilo v zastavah. Navzočih je bilo veliko število uglednih osebnosti katoliške Francije. Isti dan so tudi bili po drugih krajih Francije javni nastopi katoliških telovadcev. S temi svojimi nastopi je ta organizacija dokazala, da je najštevilnejši in najdejavnejši del katoliške mladinske organizacije. Dokazali pa so tudi ti nastopi, da vlada v Franciji svoboda organizacije. Francosko svobodomiselstvo ni tako omejeno in nestrpno, da ne bi dovolilo svobodo govora in združevanja tistim, ki so drugega svetovnega naziranja. Tudi katoliške organizacije imajo popolno svobodo, ob kateri se krasno razvijajo ter prav lepo napredujejo.
Francoska akademija odlikuje redovnice. Francoska akademija, najvišja kulturna ustanova Francije, je podelila veliko nagrado za zasluge za francoski jezik sestram-redovnicam iz reda Naše ljube Gospe brezmadežnega Spočetja. Ta red je bil ustanovljen leta 1836 ter prav uspešno deluje v misijonskih pokrajinah v Afriki in v Južni Ameriki. Ima pa tudi svoje vzgojne zavode v Italiji in Španiji. V teh zavodih se na vzoren način poučuje francoski jezik. Za zasluge, ki so si pridobile te katoliške redovnice kot strežnice bolnikom v misijonskih krajih ter kot nadvse vešče učiteljice francoščine v teh krajih, pa tudi po raznih mestih Evrope, jim je najvišja kulturna ustanova Francije podelila najvišje odlikovanje, ki ga more dati.
Katoliške bolnišnice. V Zedinjenih državah Severne Amerike je veliko število katoliških bolnišnic, ki so med seboj organizirane ter tvorijo posebno zvezo. Pretekli mesec je ta zveza imela svojo 17. skupščino. Na zborovanju se je ugotovilo, da je v Zedinjenih državah nad 500 katoliških bolnic, ki kljub gospodarski krizi dobro uspevajo ter napredujejo. Polovica bolnikov, ki se v teh bolnišnicah zdravijo, ni katoliške vere. Na nje dela katoliška ljubezen do bližnjega in njeno zgledno izvrševanje po katoliških sestrah usmi-Ijenkah največji vtis. Na skupščini-se je ugotovilo, da je leta 1930 5% — vsak dvajseti — nekatoličanov, ki so se zdravili v katoliških bolnišnicah, prestopilo v katoliško Cerkev, 1. 1931 pa 6%. Tudi na omrtvenele katoličane, ki iščejo v bolezni pomoči v bolnišnicah, zgledno katoliško postopanje strežniškega osobja mogočno vpliva ter jih vzbuja k novemu verskemu življenju. Tako moč ima požrtvovalna ljubezen do bližnjega.
Vas FAVORIT
čaka • ••
... čaka, da Vam neguje in polepšuj6 Vašo polt, da Vas obda z novo ljubkostjo in svežostjo. Favorit lepih gospa ostane vedno Elida Favorit milo. Negovanje s tem nežnim milom finega, svežega vonja Vam bo v največje veselje.
ELIDA
MILO
Sv. pismo fn znanost. V Mezopotamiji — med rekama Evfrat in Tigris — v prednji Aziji vrši sedaj neka ameriška znanstvena ekspedicija pod vodstvom dr. Speiserja izkopavanja. Denarno jo podpira muzej vseučilišča v Pensilvaniji in šola za vzhodne študije. Ta ekspedicija je že izkopala nad 2000 tablic iz ilovice. V kraju Tepe Ga-vra je izkopala neko pečatno tablico, na kateri sta upodobljena prva dva človeka ob izgonu iz raja: mož in žena s sklonjenima glavama in z izrazom strahu in groze bežita iz raja, za njima pa dviga kača grozeč svojo glavo. To je potrditev svetopisemskega poročila in dokaz za to, da se je stvar-jenje prvih dveh ljudi, njuno življenje v raju, njun padec v greh in kazen za ta greh verovalo več tisočletij pred Kristusom. Kakor sodijo starinoslovci, sega ta prva in najstarejša priča svetopisemskega poročila v 4. tisočletje pred Kristusom, v dobo 4000 let pred Kristusom.
Mueeništvo kitajskih misijonarjev. Pred nedavnim je neki kitajski domači duhovnik, p. Gabriel Liou, dobil ponoči obisk banditov. Z revolverji v rokah so ga prisilili, da je vstal in jim sledil. Samo njegova mirnost in potrpežljivost sta mu pripomogli, da ga niso takoj odvedli na morišče, temveč so za nesrečneža določili grozno obsodbo. Njegovi mučitelji so mu najprej zavezali oči, mu zamašili ušesa s tekočo smolo in ga zvezali na rokah in nogah. Nato so ga vrgli v jamo, kjer je bil poprej shranjen krompir. Ta jama, ki je bila pokrita z ogromnim ¡kamnom, je bila tako ozka in plitva, da misijonar v njej ni mogel stati, temveč je čepel sključen v dve gubi. Najhujše pa je bilo, da ni mogel zadostno dihati. In ta zapor je trajal 27 dni! Tedaj so ga njegovi rablji poslali k njegovi družini, ko se je zlomil njihov odpor ob potrpežljivosti in vstrajnosti misijonarje-vi, ki bo, kakor se splošno nadeja, že kmalu ozdravel in se zopet vrnil na svoje mesto.
Sv. Andraž v Slov. caricah. Veličasten dan je slavila naša župnija zadnjo nedeljo: blagoslovitev novega prapora Marijine družbe žen in mater. V težkih časih so tukajšnje žene-družbenice si nabavile družbeno zastavo, ob nedeljskem slavju pa so bile pozabljene vse žrtve. Nova zastava je delo šolskih sester v Mariboru. Ena stran zastave (višnjeva svila) nam kaže žalostno Mater božjo, ob kateri se razcvetajo zlato vezane solnčnice. Druga stran zastave (zeleno-zlata svila) pa kaže vzor žen: «v. Ano. Na nedeljsko slavje sta pripravljala žene družbenice č. g. pater Anton iz Ptuja in 5. g. pater Ludovik od Sv. Trojice v Slov. gor. z lepimi stanovskimi govori. V nedeljo zjutraj se je razvila veličastna procesija iz žup-nišča v cerkev: dekliška družba z zastavo, be-looblečene deklice Marijinega vrtca, i čč. gg. duhovniki itd. so spremljali v cerkev novi družbeni prapor, ki ga je blagoslovil č. g. pater Anton iz Ptuja. Prav lep je obred posvetitve obeh ženskih praporov, ki naj tukajšnje ženstvo vodita k Mariji, po Mariji pa k Jezu-bu. Dve in pol ure je trajala cerkvena slavnost in skupnega sv. obhajila itd., pa bilo nam Je, kakor bi bila le kratka urica. Andraževskim ženam-družbenlcam vsa čast in vse priznanje za njih požrtvovalnost. — Isti dan popoldne so
imeli tretjeredniki svoj praznik, to je blagoslovitev kipa: Kristus na križu objema sv. Frančiška. Ta v srce segajoči kip je dar tretje rednikov župnijski cerkvi. Tretjerednikom gre zahvala za lep kras, podarjen cerkvi! — Vse dobre reči pa so tri. Zato pa se je po večer-nicah razvila mogočna procesija na pokopališče, kjer se je blagoslovil novi pokopališčni križ, dar župljanov svojim pokojnim. Tukajšnji prebivalci ljubijo lepoto hiše božje, radi žrtvujejo za čast božjo, bodi jim plačnik tisti, ki vidi in dobro pozna njihovo vnemo za vse dobro!
Dr. Ignacll Seipel
Ob smrti velikega državnika in duhovnika.
Avstrijsko prebivalstvo malodane brez razlike strankarskega mišljenja je do dna duše pretresla vest o smrti bivšega zveznega koncelarja, t. j. ministrskega predsednika prelata dr. Ig. Seipla. Ko je dne 2. t. m. zjutraj ob pol osmih izdihnil svojo blago dušo, so skoro vsi dunajski listi izdali posebne izdaje ter naznanili bridko izgubo avstrijskega naroda.
Pokojni zvezni kancelar dr. Seipel je bil skozi vsa leta svojega duhovniškega in še bolj političnega udejstvova-nja pravi sin dunajskega mesta in Avstrije, ki ji je služil tik pred preobratom, ko je prevzel v poslednji cesarski vladi Henrika Lammascha mesto ministra za socialno politiko. Kot plam-teč patriot in rodoljub je dr. Seipel po odstopu prelata Ilauserja zagrabil krmilo krščansko-socialne stranke v novi avstrijski republiki, kjer je šlo pod pritiskom socialne demokracije in celo prevratnih elementov za obstoj krščanske miselnosti v javnem življenju. Izbornemu poznavalcu ožjih in širših krogov ni bilo težko, najti pravih so-trudnikov in tako je pokojni dr. Sei-
pel parkrat sestavil avstrijsko vlado, in sicer leta 1922 ravno v trenutku, ko ga je Avstrija najbolj potrebovala. Osebno skromen in velik prijatelj re-vežev — od 2400 šilingov ministrske plače si je pridržal le 300 šilingov za svoje skromno življenje, ostalo je daroval za reveže in v nabožne ter cerkvene namene —, je poznal pokojni dr-žavnik-duhovnik le- eno: izpolnjevanje svojih dolžnosti s strogim merilom samega sebe in drugih, v njegovem značaju je bila neka navidezna trdota, toda njegovi poznavalci so vedeli, da je trda skorja zunanjosti skrivala zlak srce. Dr. Seipel je bil kot parlamentarni govornik izredno duhovit, in kadar je vihtel v besednem boju s socialističnimi prvaki uma svitli meč, so se kresale misli ena za drugo, pravcati dvoboji, ki so jih celo svobodoumni listi prinašali z užitkom, opozarjajoč pri tem na velike sposobnosti dr. Seipela.
Pokojnik je bil mož širokega obzorja. Svoje globoke misli o končnem smislu gospodarstva in načinu njegove ureditve je črpal pri cerkvenih očetih. Nekoč je imel predavanje o predmetu »Bistvo in naloge politike«. Segel je nazaj do Sv. Ivana Krizostoma, ki je v svojih spisih zgradil nekako lestvo vseh umetnosti. Na najvišji klin te lestve pa je postavil umetnost vladanja: politiko. Dr. Seipel je razlagal to največjo umetnost takole: »Voditi kako občestvo je velika umetnost, katere se je treba naučiti tako, kakor mora poznati stavbenik svojo zgradbo, umni kmetovalec svoje njive in vinograde Politika ni le način za dosego kakega smotra, ona je znanost z določeno in stvarno vsebino.« In tako je napisal pokojnik tudi knjižico »Krščanski državnik«, v kateri raziskuje bistvo ter dolžnosti krščanskega politika, oziroma državnika. Državništvo mu ni bilo poklic, kajti krščanskega državnika
Žalna slovesnost za žrtvami ponesrečene nemške Šolske jadrnice »Niobe«. — (Desno) Cvet, ki je večji nego odrasel
mož.
Zlatomašnik umrl. V starosti 83 let je umrl na posledicah kapi pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah tamo-šnji g. župnik in zlatomašnik Jožef Sinko. Blagopokojni se je rodil 1. 1850 pri Sv. Juriju ob Ščavnici in je kot fantek ministriral škofu Slomšeku. Po v Varaždinu dokončani gimnaziji je študiral v Mariboru bogoslovje in bil posvečen leta 1873. Kaplanoval je na Muti, 12 let pri Sv. Lovrencu v Slo-
Železniška nesreča pri Diršavi v poljskem koridorju, ki je zahtevala 30 ranjencev.
kliče na čelo občestva neka druga sila: beda in trpljenje naroda. Vse svoje skromne telesne sile je dr. Seipel podredil neupogljivosti svojega duha, in še na bolniški postelji, ob zatonu ožar-jenega življenja, je spraševal svojo okolico, kako se razvija položaj v parlamentu in v zunanji politiki države. Vse njegovo življenje je bilo ena sama in nepretrgana žrtev za splošni blagor. Ob mrtvaškem odru velikega pokojnika so onemeli celo socialni demokrati, čijih vodja dr. Renner je v parlamentu orisal osebnost dr. Seipla v tako pre-tresljivo-lepih besedah, ki so tem teht-nejše, ker jih je spregovoril njegov politični nasprotnik. Dr. Seipel je Avstriji in ostalemu svetu prikazal s svojim življenjem in vzglednim delovanjem na javnem polju državnika, raz-likujočega se od daleč od politikov, ki jim' je posvetna moč in slava ter uživanje zemeljskih dobrin pričetek ter konec. Naš voditelj dr. Anton Korošec je čestokrat občudoval v razgovoru s pokojnim dr. Seiplom njegovega velikega duha. Nadškofu dr. Jegliču je zmiraj sporočal svoje pozdrave in kot Nemec ni nikdar poznal nestrpnosti napram drugorodcem. Tako je dr. Seipel lik velikega katoliškega državnika, ki se ga bomo tudi mi Slovenci spoštljivo spominjali.
venskih goricah', prišel za župnika k Sv. Bolfanku v Slov. goricah, kjer je ostal osem let. Od Sv. Bolfanka je prišel za župnika k Sv. Lovrencu, kjer je bil 32 let do svoje smrti. Bil je goreč duhovnik, dobričina v vsakem oziru, in gotovo ni imel v celi toliko let oskrbovani fari nasprotnika, kaj še le sovražnika. Škofijski ordinarijat ga je imenoval za duhovnega svetnika in kralj ga je odlikoval z redom sv. Save. Blagemu in do zadnjega delavnemu jubilantu ostani ohranjen med duhov, tovariši in med verniki časten in hvaležen spomin!
Skladatelj in upokojeni sodni svetnik g. Oskar Dev je umrl dne 3. avgusta v 64. letu v Mariboru. Dev je znan vsakemu Slovencu z zbirko koroških narodnih pesmi in med temi ono tolikanj priljubljeno »Tam čez izaro...« Slava njegovemu spominu!
Za duhovnega svetovalca je imenoval škofijski ordinarijat g. Viktorja Lundra, župnika v Kozjem.
Pobegniti Je nameraval iz mariborske jetnišnice mlad ključavničar. V noči na 3. avgusta je prepilil železne drogove na oknu, splezal do strešnega žleba in po odtočni cevi na plan. Bil je že na ulici, ko ga je zagrabil paznik in ga spravil na varno.
Goljufiv porast iz 60 na 400.000 Din. 621etni delavec Matija Mlinaric nekje iz Haloz, ki stanuje v Rošpohu pri Mariboru, je vložil dne 15. junija 1. 1. v denarni zavod 60 Din. V soboto dne 6. t. m. se je oglasil s knjižico v zavodu, v kateri je bilo mesto 60 že 400.000 Din. Od te svote je hotel imeti odpisanih na nek račun 75.000 Din. Mlinarič je bil odan policiji in sodišču, a trdi, da ni izvršil goljufije sam, ker je nepismen, ampak nekdo drugi.
Strogo obsojena ubijalca. V vinotoču v Stranskih Makolah sta pila dne 19. junija t. 1. Jožef Kodrič in Fr. Kranjc. Kranjc je že dolgo časa kuhal jezo na Kodriča. Omenjenega dne ga je na po-vratku iz vinotoča z nožem zabodel v

Koliko ste bolj sveži in sposobni za delo, če ste zdravi. A Vaše zdravje si ohranite najbolj s snago. Za vzdrževanje te čistote je po-trebno dobro in nežno milo, katero varuje Vašo kožo in pere perilo temeljito in čisto. Uporabljajte že 80 let poznano
SCHICHTOVO m
SCH 0 2/32
ZNAMKE JELEN
srce. Mariborsko sodišče je obsodilo 2. avgusta ubijalca na osemletno robijo. — Istega dne je odgovarjal radi uboja pred mariborskimi sodniki Mirko Pe-rinčič. Omenjeni je zaklal dne 16. junija t. 1. ob priliki nabora v Rušah muzikanta Antona Juršeta. Perinčič je bil obsojen na šest let robije.
Obešenega so našli v Mariboru na Radvanjski cesti 8 vpokojenega 361et-nega strojevodjo Jožefa Kolarja.
Nove carinarnice od Sv. Jurja v Slovenskih goricah do Gornje Radgone so dograjene in bodo po komisijonelnem pregledu predane svojemu namenu.
Huda toča je obiskala dne 3. avgusta med divjanjem neurja župnije: Sveti Križ nad Mariborom, Zgornjo Kungo-to in Sv. Jurij ob Pesnici. Zelo so udarjeni vinogradi in sadonosniki. Najbolj poškodovana je po toči župnija Sv. Križ.
503 kg težkega prašiča je zaklal te dni v mariborski klavnici mesar in prekajevalec g. Bah.
Iz neznanega vzroka je pogorelo dne 4. avgusta v noči imetje posestnika in pekovskega mojstra Mariniča na Rdečem bregu nad Breznem ob Dravi. Po-jžar je uničil vse, predno je prihitela pomoč.
Dravski valovi so zahtevali mlado žrtev. Posestniški sin Alojzij Ertl se je >v sredo dne 27. julija kopal v Dravi v Št. Janžu na Dravskem polju. Pri plavanju so ga zagrnili nenadoma hladni valovi in ga pahnili v prerani grob. »Bil je še le 18 let star, v cvetu svojega življenja. Dober in plemenit mladenič je bil in vsakdo ga je rad imel. Za •njim žalujejo domači in vsi, ki so ga poznali. Dragi Alojzij, tako mlad si se «moral ločiti s sveta in tako nenadoma. Ohranili te bomo v nezabnem spomi-iiu. Tvoje drage tolaži Bog, Tvoja duša pa uživaj večni raj!
'"Drava je naplavila pri Vurbergu itruplo od 29. julija pogrešanega tapetniškega vajenca Albina Žunko.
Nogo si je zlomila pri padcu 241etna ■Pavla Soršak iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. Poškodovano so prepeljali v mariborsko bolnico.
Belgijski profesor Piccard bo odplaval v izredne zračne višine že drugič v Cu-rihu. Na sliki vidimo spodaj Piccarda in iz gondole gleda Piccardov spremljevalec Cotyus,
Žalosten zaključek nedovoljene ljubezni. 451etni polir Ivan Peršak je že bil dvakrat oženjen. Prva žena mu je umrla, drugo je sam zapustil in sklenil znanje v vasi Podgorje pri Gornji Radgoni z 221etno posestniško hčerjo Asto Rus. Izvoljenki je seve zamolčal, da je poročen in ima 201etno hčerko in jej zagotavljal, da je vdovec in jo bo poročil. Poročne obljube ni izpolnil, Astin brat Martin ga je razkrinkal kot lažnika in tudi Asta je zahtevala, da jej mora plačati hrano in stan in 20.000 Din, katere je porabil kot njen prihranek, naložen v denarnem zavodu. Per-
Norveški kralj Haokon VII. OOletnik.
šak, ki je bil zaposlen pri zidavi nove carinarnice v Gornji Radgoni, ni odplačeval dolga, kakor se je obvezal in radi tega si je poiskala Asta pravico na sodišču, kar je Peršaka močno razburilo. Ko je bila dne 31. julija carinarnica dograjena, je prišel Peršak v nedeljo dne 1. avgusta v Podgorje, se skril blizu Astine hiše in tamkaj pre-žal na žrtev. Ko se je izvoljenka pojavila na pragu, je skočil proti njej, a
Angleški letalski par Bruce, ki hoče vztrajati v zraku neprestano 30 dni. Gorivo bodo donašala druga letala.
o®1®13 Planlnka fal
l!ll!!lllllllllli!!lllll!lllll!ll!lll!lllU!l!lll!!ll]|||l!llllll!llllll!lllll!l Bahovec urejuje slabo prebavo- in preprečuje mnoge bolezni želodca in črev.
Zavitek Din 20 — v apo-llli^jSli	tekah.	841
ona je zbežala v s.vojo sobo. Skozi okno je na njo streljal in jo ranil na glavi. Iz sobe je bežalo dekle preko dvorišča, streli so padali za njo, pa je le dosegla hišo soseda Rožmana. Peršak je kakor podivjan dohitel vso preplašeno pri Rožmanovih, oddal na njo dva strela in se nato sam ustrelil skozi sence, da je obležal pri priči mrtev. Težko ranjeno Asto so prepeljali v bolnico v Radgono. Nesrečni Peršak je hotel ustreliti še Astinega brata Martina, a ni dobil.
Nesreča pri streljanju. Ob priliki nova maše v Partinju je streljal iz mož-narjev 241etni viničar Janez Kojc. Pri prižiganju se je topič razletel in strelca nevarno poškodoval na glavi.
Motorna mlatilnica povzročila požar. V Čentibi pri Dolnji Lendavi so mlatili na motorno mlatilnico pri posestniku Martonu. Ko so bili gotovi, se je hipno vnela oslica nove slame. Plamen je pri veliki vročini preskočil na gospodarsko poslopje in začela je goreti velika oslica slame soseda Vide. Pogorela so kljub gašenju gospodarska poslopja, vse seno in slama in ves letošnji pridelek žita. Pri obeh posestnikih je uničil ogenj krog 50 stotov zrnja. Gasilci so komaj oteli sosedna poslopja. Celo leseni deli mlatilnice-so postali žrtev požara. Nobeden od po-gorelcev ni bil zavarovan.
Požigalec na delu. V Župečji vasi v župniji Sv. Lovrenc na Dravskem polju je zgorela posestniku Antonu Žun-koviču kolarnica, skedenj, podstrešje živinskega hleva, 160 q sena in slame ter razno poljedelsko orodje. Škoda znaša 40.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Ogenj je gotovo povzročila požigalčeva roka. Gasilcem od Sv. Lovrenca in iz Mihovcev gre zasluga, da se ni razširil požar na sosedna poslopja in uničil stanovanjske hiše.
Strela zažgala gospodarsko poslopje in hleve. Dne 3. avgusta je med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje in hleve pri Turinovih pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Živino so komaj rešili.
Ker je miril, je bil zaboden. V Vin-tarovcih pri Ptuju so se stepli fantje. Posestniški sin Jožef Zelenik se je pognal med pretepače, da bi jih pomiril. V zahvalo za pomirjevalni nastop so ga obdelali z noži po nogi ter prsih, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico.
Dva nevarno ranil. V petek dne 5. t. m. že bolj pozno zvečer je nevarno ranil z nožem Letič Jakob na križpotu na Tunišah pri Ptuju blizu gostilne »Suha veja« Jakoba Cafuto iz Dražen-cev in Valentii.a Vrhovšeka. Oba ranjenca so spravili v ptujsko bolnico, napadalca so odvedli orožniki v zapor.
Izjalovljen roparski napad. Prevžit-kar Ludvik Svetec je pil v nedeljo 31. julija v krčmi svojega sina v Zbigov-cih pri Ptuju. Ko se je vračal krog 9. ure v noči v svoje stanovanje, sta ga pobila dva neznanca na tla in mu začela preiskovati žepe. Napadeni je kričal na pomoč in napadalca sta utekla brez plena. Svetec je imel k sreči denar v notrajnem žepu na telovniku.
Brez povoda ga sunil z nožem. Štef. Hamerščak iz Stojncev pod Ptujem je prišel na dom posestnika Solina in sunil domačega sina Martina brez povoda dvakrat z nožem v hrbet. Solina so prepeljali v ptujsko bolnico.
Vsled eksplozije je zgorel 5. avgusta tovorni avtomobil mariborskega prevoznega podjetja, ki je last Ivana Sluge. Nesreča se je zgodila pri brodu na cesti proti Zavrču pod Ptujem. Škoda znaša nad 50.000 Din.
Dva udara strele. Med nevihto dne 3. avgusta je urezala strela v hlev posestnika Jožefa Kidriča v Sp. Pleterjih v ptujskem okolišu ter ubila kravo, sicer ni napravila nobene, druge škode. — Več sreče je imel istega dne pri udaru strele skozi okno posestnik Štefan Vuk v Dragonji vasi. Skozi okno došla strela je hušnila v smeri proti križu, a le obžgala venec krog razpela. Vsi domači so bili ob obisku strele v hiši, nobenemu ni storila sicer grozna obiskovalka nič hudega. Od razpela se je zatekla strela v kuhinjo, v klet in v zemljo.
Ploh, ki se je privalil s hriba, je zlomil nego posestniku Antonu Splibahu v Št. IIju pod Turjakom.
Sin edinec umrl. Obče spoštovani, priljubljeni in imoviti družini Ogrizek pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini je preminul v Podčetrtku oženjeni krč-mar in posestnik Fric. Pokojna dobri-čina zapušča poleg žalujoče žene ter staršev še dve hčerki. Dragi Fric, počivaj v miru, blagim zaostalim naše iskreno sožalje!
Dva žepna tatova so prijeli na por-cijunkulo v kapucinski cerkvi v Celju. Na svežem tatinskem poslu zasačena in aretirana sta: 251etni natakar Rud. Šolar, rojen na Reki in pristojen v Ča-kovec, ter 261etni mizarski pomočnik Anton Vanček iz Zabjeka pri Slovenski Bistrici.
Pri kopanju utonil. Dne 1. avgusta je utonil pri kopanju v Savinji na Bregu pri Celju 191etni posestnikov sin Mravljak iz Osenca. Zašel je preveč na globoko, ni znal plavati in je kljub pomoči utonil.
Mladi zločinci pred sodiščem. Dne 30. julija je obravnavalo celjsko sodišče slučaje drznih vlomov. Divjak Fr. in Josip Urankar sta dne 13. aprila t. 1. v opoldanskem odmoru vlomila s ponarejenimi ključi v trgovino Leona Kudischa na Kralja Petra cesti v Celju in odnesla 8500 Din gotovine. Bizjak Franc, Urankar Josip in Češenj Josip so lansko jesen v opoldanskem odmoru odprli zunanje izložbeno okno, notranje razbili in odnesli iz blagajniške miznice 9690 Din. Bizjak in Urankar Rihard sta letos dne 22. junija ukradla v Crikvenici razne predmete v vrednosti 8000 Din, Valeriji Lechovi tudi v
Crikvenici pa takoj za prvim vlomom še druge predmete v vrednosti 1000 D, Sabalič pa je pomagal ukradene predmete razpečavati. Obsojeni so bili: Bizjak na 5 let težke ječe, Urankar Josip na 2 leti, Urankar Rihard na 1 leto in 9 mesecev in vsi trije na oddajo v prisilno delavnico po prestani kazni, Češenj na 1 leto strogega zapora in Sabalič na 3 mesece zapora.
Kolesom nevarno srako prijeli. Na Igu nad Ljubljano so prijeli nekega Ludvika iz Kozarij pri Ljubljani, ki je ukradel letos 20 koles.
Nož v glavo. Po žegnanju na Telčah pri Škocjanu na Dolenjskem je dobil v fantovskem pretepu Franc Androje nož do ročaja v lobanjo tako, da mu je tovariš komaj potegnil rezilo iz glave, Poleg te 8—9 cm globoke rane ga je urezal pretepač po sredini lobanje, ga zabodel dvakrat v glavo in večkrat v hrbet.
Silovit požar v novomeškem okraju.
V	nedeljo dne 31. julija zvečer je izbruhnil v Stavci vasi v novomeškem okraju požar, ki je upepelil devetim posestnikom skupaj 29 poslopij. Pogo-relci so rešili le sebi golo življenje ter živino. Skupna škoda je cenjena na 570 tisoč Din, zavarovalnina pa znaša komaj 80 tisoč Din.
Oče s sekiro, sin z železnim drogom.
V	Martinji vasi, občina Papreče pri Novem mestu, je prišel v nedeljo zadnjega julija k svojemu očetu na dom 261etni Franc Zupančič, katerega je spremljal Peter Košir. Došli je prosil svojega očeta Mihaela, naj mu posodi cepe, da bo mlatil pri sosedu. Oče, kf že dalje časa ne mara sina, je naglo skočil v vežo po sekiro, njegov starejši sin Lojze pa se je oborožil z železnim drogom. Oče je lopnil sina Franca s sekiro po glavi, da je obležal nezavesten v krvi, sin Lojze pa je bratovega spremljevalca Koširja potegnil z železnim drogom preko glave.
Hiša in drvarnica sta pogoreli dne 5. avgusta Mariji Flisovi v Domžalah na Kranjskem.
Šupa s senom pogorela. V noči od 1. na 2. avgusta je upepelil ogenj s senom napolnjeno Prašnikerjevo šupo, ki je stala na velikem travniku med Mekinjami in Nevljami pri Kamniku.
V	tem slučaju gre gotovo za požig.
Najprej prosjaka, potem pa roparja.
V	Bukovici v Št. Vidu pri Stični sta se zatekla k priletnima sestrama Ivani in Mariji Grden d.a moška, ki sta prosjačila in bila tudi obdarovana. Neznanca pa sta se kmalu prelevila iz berače - v roparska napadalca in zahtevala z odprtima nožema od preplašenih ženic denar. Slabotni ženski sta jim iz strahu za življenje izročili svoje prihranke.
Advokat
dr. A.Voršič
v Celju
je preselil svojo odvetniško pisarno iz Dečkovega trga štev. 3 t Prešernovo ulico štev. 15/1.
(nad trgovino Brata Šumer, nasproti Marijine cerkve).	876
B f truda izgine zobni kamen
slredno "Porabljate
Sar9°v Ka/odontT
Le Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu delujoči sulforicinoleat po Dr. Braunlichu.
"Ti
c-
\
V^flDONr
Proti zobnemu kamnu
Strela ubila petletnega fantka. Dne
3. avgusta krog roldne je divjala nevihtah Pri Pužkovih v Sevnici pri Mirni je med hudo uro odprl petletni fantek okno in že je treščila vanj strela in ga ubila.
Kozolec dvojnik žrtev strele. Dne 3. avgusta so imeli hudo neurje po okolici Litije. Med nevihto je udarila strela v kozolec-dvojnik, last posestnika Škerjanca, po domače pri Ribču, v Zg. Ribčah ob Savi. S kozolcem vred so pogoreli letošnji žitni pridelki ter krma in znaša škoda 40.000 Din.
Če udari strela v hlev. Med nevihto je udarila dne 3. avgusta strela v hlev posestnika Čada v Biščah pri Ihanu na Kranjskem. Ubila je štiri glave goveje živine.
Vlomilsko družbo Bosancev, ki so opravljali zidarska dela, so vtaknili v Ljubljani pod ključ.
Silno neurje je obiskalo 3. avgusta razne kraje po Dolenjskem. Po nekod je napravila tudi toča precej škode. Vihar je ruval drevje s koreninami in odnašal strehe.
Nečloveška mati. V Ljubljanici pri vasi Dobrunje so našli kopalci ob bregu v zamotu novorojenčka s prerezanim vratom. Uvedena je preiskava, da izsledi nečloveško mater.
Avtomobil povozil 81etnega fantka. V nedeljo zadnjega julija popoldne je povozil avtomobil, s katerim so se vračali izletniki iz Rogaške Slatine v Koprivnico, v bližini Trnovca 81etnega Marijana Skupnjaka. Dečko je obležal z zdrobljeno lobanjo pri priči mrtev.
Nadarjene dečko dobrih krščanskih staršev, ki se žele posvetiti redovno-duhovniškemu poklicu, sprejme za prihodnje šolsko leto cister-cijanski samostan Stična v »Slomškov zavod« v Ljubljani, Poljanska cesta 6. Starost za I. gimnazijski razred 10 do 13 let. Sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred bodo dne 23. avgusta. Prošnje naj se nemudoma pošljejo na: »Vodstvo Slomškovega zavoda v Ljubljani, Poljanska cesta 6.« Tam bodo prosilci prejeli tudi natančnejše pojasnilo glede sprejemnih pogojev. Prošnji naj se priloži zadnje spriče-
valo in krstni list. Otroci kmetskih staršev imajo prednost.
Ogromen požar v Čikagi. Dne 4. avgusta je divjal silovit požar v industrijskem preddelu severnoameriškega mesta Cikago. Ogenj je upepelil dva bloka stavb in je zgorelo v tvornici za konzerve 500 prašičev. Ogenj, ki je nastal iz neznanega vzroka, je povzročil 6 milijonov dolarjev škode.
Preki sod in izvršitev smrtne obsodbe. V južnoameriški državi Peru je obsodil preki sod 10 revolucijonarjev na smrt, 15 pa na večletno ječo. Dne 4. avgusta je bila izvršena smrtna obsodba.
Perilo za dame in gospode, dobro izdelano in zelo poceni. Tovarna perila Stermecki, Celje.
Lakota na Japonskem.
Japonce muči huda lakota. Gospodarski krizi, katero je povzročil nezaslišan pa-'dec cen svili, se je pridružila še skrajno slaba žetev. Ze lansko leto je bil pridelek riža nizko pod navadno žetvijo in je povzročil Obup med prebivalstvom severne Japonske. Po uradni ugotovitvi ni obrodilo od 750.000 ha, ki so bili nasajeni na Hokkaido z rižem, 65.884 ha sploh nič, 117.912 ha je vrglo le 30% in 70% s povprečnimi 40%. Samol. 1689 beležijo na Japonskem tako slabo riževo žetev kakor lani. Riž tvori za Japonca glavno prehrano. Še pri navadni žetvi
F. S. Šegula:
Rabi Jelniicl».
Povest iz časov Kristusovih. 2	(Dalje.)
Da bi kaj takega za vedno in za vselej preprečili, so cesto, ki je vodila navzgor, popolnoma razdejali, vrata pa močno zazidali. Kajne, temeljito? — Ostala so pa v istem obzidju kakih 220 metrov navzgor še druga starodavna, že zgoraj omenjena Štefanova vrata; domačini jih imenujejo »bab-es-Sitti Mariam« (Vrata Gospe Marije), ker se skozi nje pride najprej doli k Marijinemu grobu pod Oljsko goro. K tem vratom se v nasprotni smeri steka cesta, ki prihaja vzhodno od Jordana sem skozi Betanijo, mimo Marijinega groba črez cedronski stari most gor v Jeruzalem.
Ulica naprej od Štefanovih vrat pelje sprva nekoliko navzgor do velike trdnjave, ki se ji je za časov Kristusovih reklo »grad Antonija«, ponosno bivališče rimskih oblastnikov, zlasti tudi Poncija Pilata. Na dvorišču te palače je »I. po-
staja«; odtod pa v zapadni smeri naprej imenujejo kristjani cesto »Križev pot«.
Minulo je že štirideset let od smrti Betlehem-čanke Djemihle v Naselbini gobavih. Prav od tam prihaja zdaj skozi Štefanova vrata častitljiv uče-nik postave. Gosta črna. brada dela njegovo obličje moško-lepo; oblečen je v črn svilen kaftan, ki sega do pet; prepasan pa s svilenim žoltim ovojem. Glavo mu pokriva zelen svitek iz velikega robca, ki ga zlata vrvica drži skupaj. Noge tičijo v rudečih opankah. — Da pa je prihajajoči resnično »rabi«, pričajo odznaki: Na čelu se vidi tablica s hebrejsko črko »šin«; na levi roki je namotano jermenje. Okoli ledij ima privezano dragoceno preprogo, ki sega do kolen. Crez rame je vržena nebesno-modra halja brez rokavov in brez »šiva«, to se pravi, obojestransko navzgor prerezana; spredaj in zadaj na halji pa visijo nekaki čopi in franže.
(Tisti, ki so jim znani obredi pobožnih Judov, vedo, da menim z jermeni na levi roki »molitvene jermene« [»tefilin« po V. knjigi Mojzesovi Deut. 6, 6]; latinski jih imenuje Sveto pismo
¥ oCigled ukinitvi ameriške alkoliolne prepovedi.
Milijoni Amerikancev se ukvarjajo danes z vprašanjem: Kako dolgo še bo trpelo, da bodo postale Združene države zopet »mokre«? Pivovarne vršijo vse predpriprave, da bi bile takoj po ukinitvi alkoholne prepovedi v polnem obratu. Istotako se pripravlja dober tucant drugih držav, da bi pričele z uvozom alkoholnih pijač v Severno Ameriko.
Pred kratkem je dospel v Evropo ravnatelj enega glavnih njujorških hotelov, da bi nakupil na Francoskem in v Nemčiji po sedajnih nizkih cenah večje količine vina, ker računajo z ukinitvijo alkoholne prepovedi, ki Bo rodila takojšen porast cen alkoholu. Oni Amerikanci, ki so pili doslej span-čano pivo in žganje, že čakajo z največjo nestrpnostjo, kedaj si bodo ugia-dili grla z bolj pošteno pijačo.
Kljub mrzlični zahtevi po ukinitvi ali vsaj omiljenju alkoholne prepovedi ali prohibicije bodo vsega upanja polni »mokri« še morali čakati najmanj dve dobri leti, dokler se bodo izpolnili njih upi. Tudi v Združenih državah meljejo mlini za ustvarjanje zakonov ravnotako počasi kakor v raznih drugih državah.
Predvsem pa se pripravljajo na obrat pivovarne. Pol tucanta prejšnjih podjetij, ki so se še ohranila iz starih mokrih časov, je preračunalo spremembo in popravilo tvornic za vare-nje piva na 20 milijonov dolarjev. Nekatere družbe so že zaprosile za državno dovoljenje, da bodo smele izdelovati alkoholne pijače in so jim oblasti prošnje že tudi ugodno rešile.
Sinovi nekdaj slovitih pivovarniških družin se že pripravljajo za bodoči poklic. Obiskujejo tečaje na pivovarniških šolah, da se izobrazijo tehnično, glede vretja, kemije, ohlajenja, polnje-
nja steklenic itd. Kako občutno so trpele pivovarne pod prohibicijo, nam dokazuje dejstvo, da je bilo v Združenih državah leta 1918, ko so Ameriko posušili, 11.000 pivovaren v polnem obratu. Danes obstoja tihotapskih pivovarn, ki izdelujejo zdravju škodljivo pivo, komaj še 1500..
Z vso napetostjo zasleduje ukinitev prohibicije tudi Evropa. Francija Je že pripravila za slučaj ukinitve 200 milijonov steklenic šampanjca, 175 milijonov steklenic bordo-vina, in 150 milijonov burgundca. Omenjene zaloge lahko Francozi že danes natovorijo. Francoske kleti so zvrhoma polne. Francija je zgubila od svetovne vojne dva glavna alkoholna odjemalca: Rusijo in Ameriko. Istotako kakor Francozi se zanimajo za ukinitev alkoholne prepovedi Nemci, Angleži, Jugoslavija, Italija, Španija, Švica, da celo države kakor: Japonska, Kitajska, Trinidad, Jamajka, Turčija, Grčija, Ekvador, Mehika in Franciji pripadajoče afriške kolonije.
Sonjerejsko društvo za Dravsko banovino priredi letos premovanje pomenskih konjev in sicer dne 17. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, dne 30. avgusta v Ptuju, dne 31. avgusta v Ormožu, dne 1. septembra v Ljutomeru, dne 2. septembra v Beltincih, dne 6. septembra v Kranjvl in dne 7. septembra na Igu. Začetek ob 8. uri, pogoji kakor običajno. Za sreze Brežice in Krško pa priredi društvg premovanje konjev ob priliki kmečkega praznika na Krškem polju dne 14. avgusta v Krškem ob 8; uri.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Že par let tli v tukajšnjem ljudstvu misel, da si hoče samo pomagati iz težkega gospodarskega položaja
Franz Jožefova grenčlca čisti črevo, zbsijša kri, pomiri živce.
in osnovati zato lastno kmetsko-delavsko gospodarsko zadrugo. Bilo je že več sestankov in posvetovanj, začrtan je že glavni namen in delokrog, zasigurana vsaj v glavnem sredstva in pomoč merodajnih faktorjev, treba je le še pričeti. Za nedeljo dne 14. avgusta t. 1. je sklican ustanovni občni zbor, na katerega so vabljeni zadružni in gospodarski in trgovski strokovnjaki. Upamo, da se bo ljudstvo šentlovrenske in ribniške fare zavedlo resnosti položaja in z vso vnemo in požrtvovalnostjo pristopilo v vrsto delavcev, ki hočejo reševati zeleno Pohorje gospodarskega propada. Zato v nedeljo dne 14. t. m. ob enih popoldne vsi v Društveni dom! Vabi: Pripravljalni odbor.
Se o sadni razslavi v
Vsak »zakaj« ima odgovor »zato»! — V 29. številki 1. 1. »Slovenskega Gospodarja« ni mislil pisec tako kakor podpisana gospoda v številki 31. 1. 1. si predstavljata, da si je dovolil nekdo kar s kolom po kmetijskih organizacijah udrihati. To ni res, ampak v dopisu bi naj bila nekaka pobuda za prireditev bodisi sadne razstave, sejma ali ogleda v Mariboru.
Opazujem že celi čas povojne dobe, povsod naokoli po celi Sloveniji se v jeseni, kjer je sadna letina, zberejo sadjarji in priredijo sadno razstavo, oz. ogled ali sejem; le v našem lepem Mariboru se za to nihče ne gane, ko ima mariborska okolica, sploh cele Slovenske gorice, Dravska dolina, pobočje Pohorja najlepše razvite sadonosnike — seveda po 601etni zaslugi vinarske ter sadjarske šole v Mariboru. Če je prireditev sadne razstave v zvezi s sadnim sejmom letos tukaj v Mariboru potrebna, dam v pomislek vsem sadjarjem; gotovo tričetrtinska večina bi bila za
(Mat, 23, 5) »phylakteria«, to je »obramba«, hramba pred hudobnimi duhovi. Na vsakem koncu jermena je pritrjena torbica [capsela, »mezu-zah«*] s skrbno spravljenimi »molitvenimi listki« iz pergamenta, na katerem so zapisani gotovi svetopisemski izreki. Ena teh torbic se pri molitvi priveze na čelo, druga na levo roko. — »Molitveni halji« imajo dve: ena je spodnja, mala [»arba kanfot«], obstoji iz približno dva metra dolgega ter pol metra širokega kosa sukna, v sredini z odprtino za glavo, ter se nadene že vju-tro črez kaftan tako, da se na zunaj ne vidi raz-ven »franž« [»zizit«] na spodnjiji robovih. Reče se tej molitveni halji »mali zizit«. Brez tefilinov in brez malega zizita še dandanes ne moli noben pravoverni Žid. — Zunanja, praznična molitvena halja, ki smo jo ravnokar videli na rabiju, pa je »veliki talit«. Njegovi spodnji robovi [»fimbriae« jih imenuje Sveto pismo Mat. 23, 5] so ozaljšani s franžami in na voglih opremljeni z velikimi čo-
Mezuzah kot »skrivnostna moč« ali »amulet« je pribita tudi na steni znotraj pri vsakih vratih židovskih stanovanj.
pi, spredaj in zadaj po dva. Vseh teh priprav namen pa je: molilca vedno opominjati na postavo božjo (židovsko vero). Z molitvenimi listki si jo predočuje, z jermeni se veže na njo. Svetlo-modri plašč in čopi na njem so za molitev predpisani že po Mojzesu (Num. 15, 38). Pa črezobičajno prevelike kvaste ter celo očitno predolge franže so bile poseben ponos farizejev. Zato jim očita Jezus med drugim tudi, da si narejajo »široke robe«. Ne graja ravno kakih teh širokih robov, to bi bilo malenkostno; očita jim le napuh, ki se z njimi širi in šopiri.
Pa da skončamo to razpravo! Franže so bile bele žnore s petimi vozli, ki naj bi pomenjali petero bukev Mojzesovih. Kvaste, čopi so bili narejeni iz rdečih niti ter z modrim trakom prevezani; pomenjali naj bi postavo božjo, ki je le ena, ki pa vendar obstoji iz mnogo obredov in zapovedi. Črka Š je ena tistih svetih znakov (K. D. Š.), ki jih sme nositi na čelu'le veliki duhoven. Izgovarjajo se »Kodeš« ter pomenjajo »posvečen Bogu« (Num. 15, 40). Samo Š pa nosi rabi; kakor je tudi dragocen predpasnik, segajoč doli do kolen, znak nje-
je bila Japonska navezana na uvoz. Ako pa si pokličemo v spomin lansko žetveno nesrečo, si lahko predstavljamo, kako strašno je udarjena letos Japonska.
Uradno so razglasili, da so se letos kmetje v prizadetih pokrajinah preživljali s pra-protovimi koreninami, posušenim korenjem od rabarbare in lilij. Vsled take prehrane je premnogo ljudi zbolelo in pomrlo. Radi lakote ljudje kradejo z neugnano silo in oborožena sila nI kos poverjeni jej nalogi, da bi občuvala še obstoječe zaloge: riža, slad-: korja, soli in soje (fižol). Za denar je nakup živil izključen —
njo, da ne bi bila prireditev potrebna, to je prazen izgovor.
Vprašam: Kedaj naj bode prireditev, morebiti tedaj, kadar nimamo sadne letine, ali kadar je vojna bila, ko je vsak kmet lesnike za najboljša jabolka prodal ?
V	današnji gospodarski stiski si pač vsak kmet edini vir gospodarskega dohodka zamisli v donosu in prodaji sadja, on je takorekoč od jabolk odvisen, pa ne samo on kot producent, ampak celo mesto Maribor, vsi trgovci in obrtniki in tu zraven pa pride v prvi vrsti davčni urad v poštev, ker se zaostali in predpisani davki lažje iztirjajo itd.
V	dopisu sem čital, saj nas kupci poznajo, marsikaterega trgovca v Mariboru dobro poznamo in kljub temu dela reklamo, da pridobi še več odjemalcev. Niso več časi: saj bo že prišel, če hoče kaj imeti!
Prosim, katera gospodarska panoga pa naj pride za prireditev ogleda ali sejma za letos v poštev, kakor ravno sadna? Morebiti živinoreja, ko pa je večletna, posebno pa še letošnja suša krmo popolnoma uničila. Prigodilo se bo v prihodnji zimi, da bo kmet gnal živinče na sejem ir. v slučaju neproda-je bo žival na sejmišču brez potnega lista pustil, samo da se bo živali izne-bil.
Nadalje je izgovor, da takšna prireditev stane ogromnega truda in denarja, in se navadno konča z deficitom in izgubo. Prvič trud: saj pa se sadjarji že celo leto trudijo in delajo po stroko-vnjaških navodilih in mislim, da bi se tudi za prireditev potrudili.
Nadalje, seveda največja ovira je denar, katerega pri današnji krizi ni. Tudi to se da premostiti v dogovoru z vsemi kmetijskimi organizacijami, z ba-novinsko vinarsko in sadjarsko šolo, nadalje s pomočjo banske uprave, občinskih in sreskih kmetijskih odborov, ki gotovo ne bi tozadevne podpore na prošnje odklonili. Ponuja pa seveda nihče nič.
... .«ali je
tomogoče i
Ali bi kupili pasto, za zobe iz odprte posode ? Gotovo ne ! Vi dobro veste, da je^asta za zobe * Bamo v tubah zavarovana proti nečistoči n
bakterijami Ravno taka jV stvar z milnimi lu-
...
Škami. Odprte luske zelo lahko škodujejo Vašemu perilu in Vaši kozi. Radi tega se ne prodaja Lux nikoli odprte Higijenični ovoj Luxa Vam daje poroštvo: Lux je in ostane vedno cisti
iT "
¡Mg«*'
se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v^ poznanem modrem ovoju
LXJ4-32
/a pmnje volneni svile
Mnenje večine sadjarjev je: Vsakega producenta veseli, če leta in leta dela, tudi rad enkrat uspeh svojega dela pokaže z namenom, da bo bolje in lažje prodal, in radi tega bi bila sadna razstava v Mariboru na mestu.
fiimo.
Dopis iz laškega okraja. Zopet moramo beležiti ponovni padec živinskih cen naši goveji živini. Na sejmu na Dolu pri Hrastniku dne
mogoča je edino še izmenjava.
Hrib bodo razstrelili.
Na Italijanskem ob obali	Ligurijskega
morja so že iz rimskih časov znameniti ka-menolomi za marmor v Carrari in Massi. Razstrelbe so v krajih Carrara in Massi na dnevnem redu, nobena Dd teh pa se niti z daleč ne da primerjati s predstoječo, potom katere nameravajo odstraniti hrib Tecchione. Tecchione je stožec iz marmorja, ki se dviga 900 m visoko .nad pogorjem Sangro. Celi hrib je podminiran s predori in galerijami, V katerih je nakupiče-nih 200 centov razstrelilnih snovi. Eksplozi-
govega dostojanstva. Nosil je to častitljivo oblačilo celo gotovo tudi rabi, raboni Jezus Kristus, če je šel v prazničnih oblačilih k velikonočnemu slavju v Jeruzalem.)
Rabi Jehuda stopa ves zamišljen počasi naprej. Ljudje se m'u spoštljivo ogibljejo, nekateri tudi s »Salem alejkum« pozdravljajo: »Mir s teboj, rabi Jehudov!« — »Alejk' salam! In z vami mir!« odzdravija častitljivi.
Zdaj se rabi Jehuda spomni, da je nedaleč od tam na levo za gradom Antonijo tempel s sveto goro Morijo; stopi vstran, razprostre na zemljo s seboj prinešeno preprogo, odmota molitvene jermene, ter obrnjen proti templu začne stoje z razprostrtimi rokami polglasno moliti. Oči, k nebu povzdignjene, plamenč v svetem žaru. Ljudje hitijo mimo ter ga molče pozdravljajo s tem, da polagajo desno roko od čela na srce.
Mimo prideta tudi mlada gizdalina, uda sicer judovskih rodovin, pa takih, ki so od došlih Rimljanov sprejeli rimsko plemstvo ter deloma tudi njih šege. Krasi namreč oba »toaa nretexta«.
pisano ogrinjalo kot pristna predpravica rimsko mladine.
»Glej ga, Natanael, glej farizeja, kako se spakuje!« reče eden mladeničev, kažoč na globoko se priklanjajočega molilca.
Tovariš zaničljivo tje pogleda, potem pa reče: »Pusti ga! Sicer razdražiš ljudstvo!«
Medtem se je bil rabi že bil sklonil nad preprogo, se doteknil s čelom tal, potresel malo cestnega prahu na glavo v znamenje pokore, — postil se je namreč tisti dani — vstal, pobral in zavil preprogo ter mirno odšel svojo pot.
Vešč opazovalec je takoj razumel položaj. Mladeniča sta bila pristaša sadujcev, rabi Jehuda pa član velike bratovščine farizejev, in sicer med njimi spoštovan učenik (rábi, doctor).
Saduceji, učenci modrijana Antigona Sohaj-ca v 2. stoletju pred Kristusom, so bili verska ločina, ki se je držala samo peterih Mojzesovih" bukev (»Tora«); ostala sveta pisma, pa tudi vsako drugo versko trditev so zavračali, niso verjeli na angele, niti v neumrjočnost duše. Farizeji pa so zraven vseh knjig Svetega pisma gojili še ne-
1. t. m. se je plačevalo vole po 3 do 3.75 Din za 1 kg žive teže. Živino slabše vrste pa seveda še ceneje. Znan mi je slučaj, ki pa žal ni osamljen, da je kupil mesar mlade junce po Din 2.25 žive teže. Da je postal gospodarski položaj našega kmetskega stanu še te-žavnejši, mora uvideti vsakdo, kdor ni popolnoma slep. Ako pojde še nekaj časa tako naprej, bo moral kmet, ako bo imel debele vole in jih bo hotel od-prodati, dati vole zastonj, pa še kupcu nagrado povrhu. Meso je še vedno po 10 Din kg. Človek težko razume te številke. To pač dokazuje, da še vedno imamo ljudi, kateri imajo od kmetove škode lep dobiček. Lansko jesen je sresko načelstvo določilo, da si mesarji mesne cene poljubno določajo sami. Upali smo in tako so nam zatrjevali, da bo to ceno živini dvignilo. Skušnja je pokazala, da se to ni uresničilo. Seveda moremo priznati, da so mesne cene v primeri z drugimi živili tudi nizke.
Cene In seimsHa poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 6. avgusta so pripeljali špeharji C komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po po 12—13 I)in, špeh istotako. Kmetje so pripeljali 18 voz sena po 65—90, 6 slame po 55— 65, 2 detelje po 90—95. Dalje 12 voz krompirja po 1—1.50, 16 voz čebule 3—4, česen 8—10. Pšenica 1.75, ječmen 1.50, oves 1—1.25, koruza 1.50, proso 1.50, ajda 1.25, fižol 2, grah 5— 6. Kokoš 15—25, piščanci 18—50, raca 15—20, gos 30—40, puran 35—45. Celi orehi 5—6, luš-čeni 16—18. Zelje glava 1—2, kumarce 0.50— 3, hren 4—6, karfijola 0.50—7, ohrovt 0.50—2, kislo zelje 4, buče 1—2, paradižniki 4—5, en-divija 0.50—1, gobe 1—2, borovnice 1—1.25, maline 4—5, grozdje italijansko 16, brusnice 6, marelice 8—12, hruške 4—6, jabolka 2.50— 8, breskve 8. Zadnjo soboto je bilo na trgu precej nezrelega sadja in je tržno nadzorstvo zagrozilo, da bo v drugič nezrelo in škodljivo sadje zaplenilo. Oni, ki pripeljejo sadje na
trg, morajo imeti od občine potrdilo, da je tudi res njihova last, ker iz mariborske okolice roma na trg mnogo ukradenega sadja. Mleko 2—3, smetana 10—12, surovo maslo 20 —26. Jajca 0.50—0.75, med 14—20 Din.
Ptujski živinski in svinjski sejem. Na živinski sejem v Ptuj dne 2. avgusta t. 1. so prignali 153 krav, 70 telic, 65 ovac, 123 volov, 27 bikov, 92 konj, skupaj 530 komadov. Cene so padle radi suše: krave 1 do 2.50 Din, te-lice 2 do 3.50 Din, voli 2 do 3 Din, biki 2 do 2.75 Din za 1 kg žive teže, ovce komad 70 do 80 Din, konj 200 do 2700 Din. Na svinjski sejem dne 3. avgusta »o prignali le 94 svinj po 5 do 7 Din za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 32 komadov.
Mr.riborski svinjski sejem 5. avgusta 1932. Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 228 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75 do 85 Din, 7—9 tednov 130 do 180 Din, 3—4 mesece 200*do 280 Din, 5—7 mesecev 300 do 360 Din, 8—10 mesecev 400 do 450 Din, 1 leto 550 do 600 Din. 1 kg žive teže 5.50 do 6.50 Din, mrtve teže 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 74 komadov.
vksti
;na
Ob lepem vremenu so prihitela dekleta iz gornjegrajske dekanije in sosednih krajev v prelepo Nazarje. Toliko jih je bilo, da so prostorno, krasno cerkev Matere božje docela napolnila. Ta velika udeležba je dokaz, kako rada se odzove naša mladina povabilu na prireditev, ki velja proslavi naših mož-velikanov in ki obenem dviga duha in srce mladine k našim krščanskim in narodnim idealom. Slovesnost je bila namenjena Slomšekovi proslavi. Cerkveni govornik, predsednik Prosvetne zveze g. dr. Hohnjec je tolmačil življensko postavo za slovenski narod, kakor jo je opredelil velik naš učenik-prosvetitelj-voditelj M.
Slomšek. Njegov govor, v katerem je v poljudnih besedah nanizal v biserno verižico Slomsekuve zlate misli in dragocene izreke, je našel v mladih srcih močen odmev. Slovesno sv. mašo je ob asistenci domačih gg. pa^ trov daroval rojak iz gornjegrajske dekanil" preč. g. kanonik ,Č a s 1. Po cerkvenem op^ vilu se je mladina zbrala pod zelenimi drevesi na trati pred cerkvijo. Poleg deklet je tudi bilo opaziti veliko število mož in mladeničev, ki so z velikim zanimanjem sledili teku zborovanja. Predsedoval je prof. dr. Hohnjec. Gospa ravnateljica Antonija Štupca je v izbranih in navdušenih besedah oblikovala pred duševnimi očmi mladine duhovni lik velikega Slomšeka. Vstajala je pred očmi mladine podoba tega izrednega moža, polnega vere in kreposti, plamtečega ljubezni do Boga in bližnjega in do tlačenega, zanemarjenega slovenskega naroda, Slomšekov vzvišeni zgled je govornica črtala s tako živimi barvami, da so kar klicale k posnemanju Slomše-kovih kreposti in njegove požrtvovalne delavnosti za čast božjo, blagor cerkve in dobrobit naroda. Govor, ki je vseboval resne opomine k požrtvovalni dejavnosti v sedanjih razmerah, je napravil na mladino globok vtis. Na govorniškem odru so se tudi pojavile govornice iz domače dekanije. Olga Turnšek iz Nazarja je kot zastopnica Marijine družbe v. prisrčnih besedah sporočila došlim dekletom pozdrav ter želela zborovanju velik uspeh na polju prepotrebne in prekoristne dekliške izobrazbe. Nata Remše iz Mozirja je na temeljit način in z izbrano besedo poudarila pomen prosvetnega dela med žensko mladino in način, kako se mora to delo vršiti, da bo v. prospeh mladine in blaginjo naroda. Terezija Tominšek je prinesla pozdrave krščanskih deklet iz Gornjegagrada, poudarjajoč posebno, kolikega pomena je slovensko ženstvo po pričevanju zgodovine za slovenski narod. Zborovanje je prav lepo uspelo in gotovo ne bo ostalo brez sadu. Popoldne ob dveh je imel preč. g. kanonik Časi, škofijski voditelj Marijinih družb, poučno-navduševalen govor, v katerem je zlasti članicam Marijinih družb' dajal prelepa navodila za življenje. G. šent-mihelski župnik Prcsnik je imel ob asi-i stenci slovesne večermce. Slomšekova prireditev v Nazarju je uspela vsestransko. Mladi-!
broj ustmenih izročil (tradicij); radi so molili, se postili ter delili miloščino. Delali pa so mnogi vse to s posebno vnemo očitno; zato se često trdi, da njih pobožnost ni bila vedno odkritosrčna. Jezus učenik jim je resno očital, da si, kakor smo že slišali, iz samega napuha delajo vedno širše pisane robove na haljah; in kar je še hujše, imenoval jih je »pobeljene grobove«, ki so znotraj polni gnilobe — hudobije; nekoč jim je celo »ga-dja zalega 1« zabrusil v obraz.
To da mnogo misliti!
Glavni sedež farizejske bratovščine je bil v Jeruzalemu, po deželi pa mnogo podružnic. Teh naloga je bila: o vseh važnejših dogodkih na deželi takoj poročati v glavno mesto, izvrševati naročila centrale, tje svoje doneske pošiljati i. dr. Nedavno je začel Jezus, tesarjev sin iz Nazareta, kot učenik javno nastopati, farizeji v Jeruzalemu pa so bili dnevno o vseh njegovih besedah in dejanjih točno obveščeni. Moč organizacije!
Rabi Jehuda je prikorakal do tje, kjer ulica nagloma krene v južno smer (dandanes kraj »III. postaje«), stopil k vratam, en udarec s kla-
divom, ki je viselo ob strani, in odprla so se vrata na stežaj. Vratar-črnuh je padel na kolena in daril s čelom ob tla — v pozdrav. Poznalo se je, da je rabi Jehuda tukaj gospodar!
Kdo je ta rabi? Ne čudite se! To je sin tiste nesrečne matere Djemihle, ki je pred 40 leti umrla tam doli v Naselbini gobavih. Deček je takrat bil res zbežal v puščavo, pa ni daleč prišel, celo ne pa v precej oddaljeni Betlehem, ampaJk glad in ponočno tuljenje šakalov in hijen ga je kmalu prignalo nazaj v bližino jeruzalemskega mesta. Njegova bistra glavica pa je že tudi razločevala položaj vsaj toliko, da se je skrbno varoval povedati kaj o svoji materi. Tako so ga vzeli pod streho usmiljeni ljudje. Dečko je pokazal kmalu nenavadno nadarjenost. Zvesto je poslušal svojega že stoletnega slavnega mojstra Hilela, predsednika Visokega zbora, tistega r§.bija, ki je razložil Herodu ter Modrim iz Jutrovega besede Svetega pisma »o novorojenem kralju judovskem«. Sedaj je »sin gobave« že sam rabi, glasovit pridigar;
(Dalje prihodnjič.)
ja bi naj razgnala vsak sebi 300 tisoč kubičnih metrov hriba s 3000 tonami marmorja. Marmornati kame-; nolomi dajejo letno 200 tisoč ton najfinejšega, kamna, ki roma v inozemstvo. Predpriprave, za to najnovejšo raz-strelbo so trajale 9 mesecev in zahtevale nepopisno veliko dela ter truda. Razstrelna mina, ki bi naj zrušila hrib, je dolga 160 m, 140 m visoka in 50 m debela. Marmornate stene hriba Tecchione so očistili zemlje, trave in grmovja, da bil-ščijo kakor kristali. Za ogromno razstrelbo se zanima cela Italija in si jo bo ogledalo na tisoče in tisoče radon vednežev.
na in tudi odrasli so se razšli z željo: Kmalu
kaj sličnega!
Negova. V nedeljo dne 14. t. m. vprizorijo fantje in dekleta tukajšnjega Prosvetnega društva popoldne po večernicah v grajski dvorani zelo lepo igro »Oče«. Razen tega še je na sporedu tudi petje. Vsi prijatelji katoliške prosvete pridite, ne bo nikomur žal! Z zavestjo, da ste videli in slišali res nekaj lepega, boste odhajali na svoje domove. Vabljeni tudi sosedje!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 21. t. m. ob treh popoldne ljudsko igro »Miklova Zala« v osmih slikah. Nastopi tudi tamburaški in pevski zbor. Vsi prijazno vabljeni!
Št. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 21. avgusta v Društvenem domu pevski koncert. Zafetek ob 3. uri popoldne. Po koncertu sledi kratek šaljiv prizor. Na to prireditev, ki bo trajala nad dve uri, že sedaj vabimo vse naše prijatelje od blizu in daleč, da se sigurno udeležijo te prireditve. Torej v nedeljo dne 21. avgusta na svidenje v Društvenem domu! — Rog živi!
Polzela. Dramatični odsek KPD ponovi v soboto dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v pro-Bvetnem domu veseloigro v treh dejanjih »Pri belem konjičku«. Vstopnina običajna. Vljudno vabljeni!
Šmatrno pri Velenju. Dramatični odsek KPD Polzela gostuje v nedeljo dne 14. t. m. v Društvenem domu znano veseloigro v treh dejanjih »Pri belem konjičku«. Vstopnina 7, 5 in 3 Din. Vljudno vabimo!
Sv. Vid na Planini. Naše katoliško prosvetno društvo vprizori na Marijin praznik dne 15. t. m. ob treh popoldne v svoji društveni dvorani gledališko igro »Pri kapelici«. Domačini in sosedi prijazno povabljeni! Ob enem opozarjamo že danes na tombolo- ki jo priredi omenjeno društvo koncem tega meseca ali pa v začetku septembra.
m pr©gn§H£€.
Robinzonov otok.
V najnovejši revoluciji, katero je doživela južnoameriška republika Čile, je bil prognan oberst Grove od sedanjega čilskega diktatorja na otok Ju-an Fernandez. Omenjeni otok se veseli svetovne slave, ker je bival na njem po povesti Angleža Daniela Defoe Robinzon Cruse. V novejši dobi je otok že dalje časa kazenska kolonija za politične zločince. V nemirnih, politično razburkanih časih biva na otoku po 50 kaznjencev. Treba pripomniti, da postopa Čile lepo z izgnanci. Juan Fernandez je rajsko lep ter rodoviten otok. Kaznjenci so tako malomarno zastraženi, da se skoro vsakemu posreči pobeg. Vsak teden pristane na otoku čilski bojni čoln, ki pripelje živeža, druge potrebščine, pošto in izmenja po potrebi tudi poveljnika kolonije. Juan Fernandez je priljubljeno oporišče čilske vojne mornarice.
Kolonija za mladostne zločince.
Tudi južno-ameriška republika Ecu-ador poseda svC*o kazensko kolonijo na Galopagos otočju, med katerimi se imenuje največji otok: Albe Marie, ki je opremljen za mladostne zločince, od
katerih pa se le malokateri vrne živ v svojo domovino. Na Albe Marie je bilo v zadnjem času več ustaj, o katerih pa v Evropo sploh ničesar nismo zvedeli.
Ognjena zemlja.
Na najslabšem glasu je argentinska kazenska kolonija na Ognjeni zemlji, čisto ob južnem koncu Južne Amerike. Tamošnji kaznjenci so nastanjeni na najbolj obupni ter pusti zemlji, kjer ne raste nobeno drevo, niti kak grm ne! Devet mesecev v letu je Ognjena zemlja na debelo pokrita s snegom in ledom, ki povzročata neznosno zimo. V kratkem poletju je zopet nepopisna vročina. Kaznjenci prebivajo v barakah in jih muči ter pobira skorbut. Do konca minulega stoletja je bilo na Ognjeni zemlji taborišče za gobavce.
Brazilska kolonija.
Brazilija je posedala do pred kratkem kolonijo za kaznjence na otoku Fernando Noronha. Otok je en dan vožnje oddaljen od brazilijanske obali in vozijo mimo njega mednarodne linije parnikov. Pristanek ladij je omogočal stalni pobeg kaznjencev in radi tega je Brazilija ukinila kolonijo leta 1927.
Hudičev otok.
»Slaven« v najslabšem pomenu je celemu svetu znani Hudičev otok, ki spada k Južni Ameriki, a je last Francije in ga upravljajo iz Cayenne. Otok sam krajevno zelo lepo leži in je tudi rodoviten. Kaznjenci uživajo precej prostosti, ker jim je skoraj onemogočen pobeg radi morskih volkov, katerih kar mrgoli po morju krog otoka. Zelo neugodno vpliva na prognance majhen obseg otoka in dejstvo, da je na otoku neprestano poletje brez menjave. Razven tega vlada na otoku neznosna vročina in mrcvarijo kaznjence vsemogoče strupene muhe ter komarji.
Kotlje. Kotlje so prav prijetna vas, ki leži ob vznožju Urške gore. Ta vas je znana daleč naokrog. Dobro je opremljena z gostilnami in trgovinami, kakor tudi z obrtniki. Imamo tudi krasno letovišče »Rimski vrelec«, kateri je prav dobro obiskan poleti in nozimi. Kotlje so prav dobro zagrajene z gozdovi, a vendar ne tako močno, da bi ne bila predrla tudi k nam huda gospodarska kriza, katera vije ter tlači vsakega, posebno nas podeželske obrtnike in male trgovce. Zadnji čas so zadele nas obrtnike in male trgovce velike težkoče, ker od kmetov sploh ni denarja dobiti. Ako pa hoče obrtnik kaj kupiti, mora do zadnje pare vse plačati. Kako naj mi obstojamo? Dela je
Pri poapnenju arterij v možganih in src«
dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje čre vesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustransko ohromelih s »Franz Jo-sefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	6
že itak malo, novega skoro nič, staro pa so popravlja, kakor že kdo zna. Dajatve, ki jih moramo nositi, so velike. Kam plovemo? Kdaj in odkod rešitev?
Košaki pri Mariboru. Zadnjič smo poročali na kratko o krvavem dejanju, ki se je zgodilo, v noči na nedeljo dne 31. julija na dvorišču krčme na Meljskem hribu. Zidarja Franc in Lojz Kukovec sta spila v gostilni pol litra vin na. Lojz Kukovec je shranil kolo pri krčmam jevem hlapcu Petru Kosu iz Rukovcev pod Ptujem. Ko sta se mislila brata vrniti proti Mariboru, je hotel imeti Lojz svoj bicikelj. Ker hlapec Peter ni mogel dovolj naglo odpreti pralne kuhinje, kamor je bil zaklenil kolo, mu je Kukovec preklel mater, nakar ga je potegnil Peter z roko po obrazu. Radi enei ga zasluženega udarca je že bil ogenj v stre-< hi. Krčmar je miril besneča Kukovca, ju tudi držal in pozval sicer vzglednega ter mirnega hlapca, naj se čuva zidarjev in gre počivat. Franc Kukovec pa se je iztrgal gostilničarju in kakor ris stekel po dvorišču, naletel na Petra in mu z enim zamahom z nožem pre-rezal vrat, da je revež takoj izkrvavel. Peter je bil doma iz Rukovcev, kjer je bil član gasilnega društva in je služil pri krčmarju na Meljskem hribu. Gospodar je bil s fantom povsem zadovoljen, ker je bil priden za delo, pošten in miroljuben. Žrtev posurovelosti so pokopali v Mariboru dne 2. avgusta ob udeležbi mariborskih in pobreških gasilcev. Čudno, da se ni udeležilo pogreba odposlanstvo bukovskih gasilcev!
Sv. Venčesl. Pred kratkim časom se je poročila Marjeta Juhart, hči vdove in prevžit-karice Marije Juhart v Visolah, župnija Sv. Venčesl. Tukaj pri nas je taka navada, da pridejo prvo nedeljo po poroki bližnji sorodniki zopet skupaj na takozvano pogostovanje. Tako so se zbrali tudi tukaj pri nevestini materi ter so se zabavali. Tudi nevestina mati se je veselila z njimi; naenkrat pa ji pride slabo, se zgrudi na tla in y dveh minutah je bila mrtva. Rajna je bila dobra žena, strogo krščanska; radi so jo imeli sosedi in sploh vsak, kdor jo je poznal. Zato so tudi prišli v obilnem številu na njen pogreb. Rajna je včakala lepo starost: na Veliki Šmaren bi bila dopolnila 75. leto. Zanimivo je, da sta šle obe od hiše, nevesta na ženinov dom, mati pa na pokopališče. Rog naj ji bo milostljiv sodnik!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Zelo težko smo Poljanci že čakali na krompir: zdaj pa nam nemila suša vse požiga in suši in se zlasti krompir ne more razvijati. Sena je bilo malo, otave pa ne bo nič, in živina se lo morala pod nič odprodati. Ubogi kmet! — Tudi smrt letos pri nas kruto gospodari: t najboljših letih je pobrala Matevža Murka, želarja v Apačah, izmed njegovih dragih. En dan za njim smo pokopali 331etno kmetico MarijoKozel iz Tržca pri Sv. Vidu, ki je prišla semkaj na dom svojih staršev, hude- bolna, umret in je ne morejo zbuditi ne oolze skrbnega moža in staršev, ne klici otročiča. S 25 leti je podlegla jetiki dobra kmečka hči Marija Krošl v Zupečji vasi. Dne 1. avgusta pa smo stali ob grobu vzgledne krščanske in slovenske kmečke korenine Štefana Reranlča, ki je bil vselej tako odločen in značajen mož pa blag sosed in občan ter je svoje otroke vse tako vrlo vzgojil: eden od teh je trgovec tukaj, eden pa župan. Še na dan smrti Je bil po svoji navadi zjutraj pri sv. maši, zvečer pa je kap naglo napravila konec njegovemu lepefmu življenju. Želimo vsem blaženost v Rogu, žalujočim pa njegovo tolažbo! — Po« žari v Zupečji vasi ne ponehajo, torej prave-!
ga požigalca še nima pravica v rokah. Zadnjič je pogorel Simon Sagadin, ko je ravno lepe množine sena spravil pod streho. Minulo nedeljo zjutraj ob štirih pa je zgorelo Antonu Žunkoviču, ki je doslej že trikrat podtaknjeni požar pogasil, oziroma pri tretjem požigu izgubil kozolec s krmo. Tokrat je nekaj oseb baje celo opazilo človeka, ki je začetkom požara zbežal čez gmajno v Haloze. Umevno, da so vaščani že vsi zbegani, ponoči ne upajo zaspati, stražijo, pa kljub temu ogenj zdaj tu zdaj tam!
Hlaponci-Polenšak. Tiho je prišel angel smrti k hiši Vornekar-Slana v Hlaponcih, po-äljubil nežno-mlado telesce hčerkice Micike, stare pol leta, in pomnožil z njeno dušico köre angelov. Žalujoče starše naj tolaži zavest, da bo ta njihov angelček prosil za nje tam ipred večnim Sodnikom.
Majšperg. (Poroka.) V cerkvi presv. Srca Jezusovega v Ljubljani sta se poročila Lenči-ika Medvedova in artilerijski narednik Metod Škamlič, oba iz Sesterž pri Majšpergu. Poročne obrede je izvršil preč. g. Janko Bele, misijonar iz Župečje vasi, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Priče so bili: artilerijski podporočnik g. Ivo Ožbald in g. Edmund Globelnik (po zastopnikih artilerijskem naredniku Jože-|tu Černuglu in i.iženjerskem naredniku Jakobu Kralj. Novoporočencema obilo sreče!
Stoperce pri Rogatcu. V mariborski splošni bolnici je umrl Janko Kamenšek, sin finančnega preglednika iz Stoperc, ki je uslužben iiv Mariboru. Vzrok smrti je bil vnetje možganske mrene. Pogreb se je vršil na marib. .mestnem pokopališču. Ti sladko spavaš smrtni sanj, a mi te pa pogrešamo vsaki dan!
Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah. Romarska pobožnost v čast Materi božji Vnebo-vzeti se vrši v naši romarski cerkvi po sledečem redu: V nedeljo dne 14. avgusta popoldne ob štirih pozdrav romarjev, ob šestih pridiga in večernice, v mraku rimska procesija, na Marijin praznik trojno opravilo. Častilci Mattere božje od vseh strani Slovenskih goric in Prekmurja, na veselo svidenje!
Ljutomer. Tukaj smo izročili materi zemlji na porcijunkulo truplo blage žene ter vrle gospodinje gospe Hanike Rajh. Rajna je bila soproga občespoštovanega bivšega banovtns-kega svetnika ter načelnika okrajnega zastopa g. Jakoba Rajha. Veliko priljubljenost rajne je dokazala obilna udeležba spremljevalcev na njeni zadnji poti, ki so prihiteli od blizu in daleč. Ilaniki svetila večna luč, preostalim in predvsem žalujočemu možu naše sožalje!
Podgradje pri Ljutomeru. V predzadnji številki »Slovenskega Gospodarja« smo poročali, da bomo imeli v nedeljo dne 31. julija t. 1. v naši mali vasi blagoslovitev novega zvonika in obenem novega večjega zvona. Vsa vas se je pripravljala na ta veliki dan. V soboto okrog 5. ure popoldne se je odpeljal lepo okrašen voz s kolesarji od hiše g. Seršena po nov zvon v Ljutomer. V lepem spremstvu so ga peljali skozi mesto in vas Podgradje k cerkvi sv. Ane. Izkušeni strelci so imeli pripravljene možnarje in so začeli streljati v prvi pozdrav, ko so peljali zvon skozi vas. Veliko ljudi se je zbralo pri cerkvi in so z velikim veseljem sprejeli nov zvon. Dekleta, ki so skozi cel teden veliko pripravljala, so okrasila cerkev in zvonik, da je bilo vse v vencih in cvetlicah. Pred cerkvijo so postavili fantje slavolok, dekleta so ga pa zelo lepo okrasila, na njem so bile zapisane zelo pomenljive besede: »Iz zvonika naj vsem zvon doni in sv. Ano vse časti!« V nedeljo dne 31. julija zjutraj že je bilo vse tako praznično. Lepa jutra-
nja zarja in jasno modro nebo je oznanjalo, da bo zelo lep dan. Ob štirih zjutraj pri zvo-nenju Mariji angeljski pozdrav s starim zvonom, so zagrmeli možnarji na bližnjem hribčku, ki so mogočno doneli •daleč čez Mursko polje v Slovensko Krajino in daleč čez hribe in majhne doline. Oznanili smo z mogočnim streljanjem celi ljutomerski župniji veseli in veliki dan, da se vrši slovesna blagoslovitev po tolikih letih zaželjenega novega zvonika. Posijalo je solnce, nikoli še ne tako prijazno, kakor ta dan. Ljudje- so začeli prihajati od vseh strani, od blizu in daleč. Pripeljali so jih čč. gg. dekan Veixl,. domači župnik in kaplan. Nato je slovesno blagoslovil vlč. g. dekan zvon, zvonik, jabolko in križ. Potegnili so nov zvon v zvonik in ga je srečno montiral g. tesarski polir Kocbek, kateri je tudi skrbel, da je s tovarišem v potrebi potrkaval v zelo lepem taktu. Slišali smo ga prvič iz zvonika pri povzdigovanju pri slovesni sveti maši, ko je počastil s svojim lepim in čistim glasom presv. Rešnje Telo. Skozi cel dan so grmeli možnarji in lepo ubrano zvonenje je bilo slišati, ki je marsikoga ganilo globoko v srce, kajti sedaj sta zvona pela veselo pesem. Prepevala pa bosta tudi morda zelo pogostokrat otožno in žalostno pesem za tem ali za onim, ki mora zapustiti ta svet. Ta dan je bil za vas Podgradje eden najlepših in najslo-vesnejših!
Poljčane. Po strašni suši smo vendar dobili dežja. Med dežjem je dne 3. t. m. udarila strela v zvonik cerkvene na Lubični v popolnoma nov strelovod. Strela ni šla po žici, pač pa po zidu v cerkev ter odrapala precej zidu, druge nesreče ni bilo. V različnih krizah, ki razsajajo med nami, bi bilo škoda črnila, kjer itak ni zdravil. Da je pa med nami taka denarna kriza, je vendar čudno, kam je šel naš denar, ki ga je pred leti toliko krožilo.
Dobrna pri Ceiju. Dne 18. julija t. 1. je preminula Helena Rošer na Klancu v 57. letu starosti. Bila je krščanska vzgledna žena, dobra in stroga mati svojim deveterim otrokom ter dobrotna soseda. Za slovo so ji zapeli domači pevci na njenem domu in ob odprtem grobu dve krasni žalostinki. Domači vlč. g. župnik je v izbranem govoru orisal dela blage pokojnice. Naj počiva v miru!
Podčetrtek. V sredo dne 3. t. m. zjutraj je udarila strela v gospodarsko poslopje tukajšnjega farana in vrlega posestnika Jožefa Ale-gro iz Golobinjaka n mu upepelila vso gospodarsko poslopje in hišo. Ker ni bilo vode, je šel ogenj še dalje. Na licu mesta so bili seveda prvi iz Imenega požarna bramba in iz Verač. Prizadeti imajo občutno škodo in zaslužijo vsestransko pomoč. — Dne 2. avgusta je odpotoval v večnost tukajšnji tržan in gostilničar g. M. Ogrizek, ki je rad zabaval z godbo bližnje in daljne goste. Mnogi ga bodo pogrešali. Preostalim naše odkritosrčno sočutje!
Novaštifta pri Gornjemgradu. Kriza, ta huda nadloga, ne pozna usmiljenja, marveč razsaja med vsemi stanovi. Kmet se nahaja v neprijetnem položaju, ker ne more prodati ne lesa ne živine in je vrhu lega še zadolžen. Delavec nima dela in ne zaslužka ter ne more oskrbeti otrokom ne hrane in ne obleke. Težko je tudi obrtnikom in trgovcem. Nekdaj je bilo denarja dovolj in gostilne polne. Takrat mnogoteri niso znali ceniti denarja, ker so se preveč pajdašili z alkoholom. Nosile so nekatere takrat kratke in prozorne krilce, svilene nogavičke ter rujave čeveljčke. Sedaj pa se mora modernija opustiti in se morajo zadovoljiti s preprosto obleko. V našem kraju se nam obeta še precej dobra letina, ako nas
Bog v bodoče varuje nesreč. Tekom tega leta je tukajšnje prosvetno društvo pod vodstvom g. Senice in g. Ivana Pistotnik priredilo dve lepi igri: »Mati« in »Naša kri«, ki sta prav zadovoljili občinstvo. Pripomniti bi še bilo, da je tudi pri nas nekaj takih, ki so v bratovščini jeruzalemskega osla, to se pravi, da med službo božjo ostajajo zunaj, Naj iz te bratovščine kar izstopijo, pa pobožnim pristopajo.
Šmarje pri Jelšah. Za oba praznika velike maše in sv! Roka so se odločili že mnogoštevilni romarji naše škofije. V srcu Slovenskih goric, pri Sv. Antonu, se zberejo 11. avgusta, da po skupni sv. maši odidejo na Ptujsko in na Sladko goro ter k nam. Naše vsakoletne romarje iz daljnega Prekmurja bota na Sladki gori na Marijino češčenje navduševala njihov domačin g. Fr. Kolenc in pa bivši naš kaplan g. dr. Meško, ki jim je iz svojega službovanja med njimi dobro znan; upamo, da bota z njimi tudi k nam poromala. Marijinih častilcev, vsaj letos, sicer ne bo pozdravljal novi veliki zvon, po katerem iskreno hrepenimo vsi, zato jim pa bodo s svojim milim petjem kratek čas delali dosedanji do 200 let stari 3 domači in pa močni novi šentrokovski v družbi šmiklavških in tomaževskih novih bronastih prijateljev. — K Mariji Pomagaj se jih je odtod podalo te dni do 40, med njimi tudi naj-zvestejša obiskovalca te božje poti g. Maks Regoršek z ženo. — Naši cerkveni pevci, ki so odlično sodelovali pri dekliškem shodu dne 7. julija, so si v družbi mnogoterih drugih 31. julija privoščili izlet na Boč, kjer so imeli skupno službo božjo v cerkvi sv. Miklavža. Doma pa so jih častno nadomeščali Šentvid-ski dobro izvežbani pevci s svojim organistom. —Naši vrli. dijaki nočejo zavživati svojih počitnic v brezdelju in tratenju časa. Prav pridno so se pripravljali na gledališko predstavo »Velika abeceda«, s katero so nas zadnje dni razveselili. Čast jim! — Dolgo Zaželjeni pohlevni dež se nam je vendar prikazal kakor pravi blagoslov božji in nam v treh dneh raz-pokano zemljo namočil tako, da si bodo prav temeljito opomogli vsi jesenski pridelki. Smo prosili zanj, bodimo tudi hvaležni ljubemu Bogu, da nam ga je še pravočasno poslal!
Sv. P. v P. Ali sme gostilničar sam nagnati koga, ki jabolčnik prodaja na cesti? — Gostilničar za to nima nikake pravice. Ako do-tični, ki je točil jabolčnik, ni občini prijavil ter plačal občinsko trošarino, ga lahko naznani ter povzroči kazen.
A. P. v Gl. Ali res ni pravilno to, kar je Kmetijska družba v Ljubljani glede trošarine odgovorila svoji podružnici pri Sv. Bolienku ter je »Slovenski Gospodar« to objavil? — Res je, da je Kmetijska družba v Ljubljani tako odgovorila. Ona je prejela to od finančne direkcije. Torej ni bilo pomote. Toda kmalu na to, morda teden dni potem, so izšli že novi predpisi. Tudi te je »Slovenski Gospodar« objavil s pripombo: Novi predpisi. Z novimi predpisi je pa res razveljavljeno navodilo, kakor ga je dala Kmetijska družba. Teh večnih izprememb pa ni kriva niti Kmetijska družba niti »Slovenski Gospodar«.
G. H. v M. Prodal sem živinče, kupec ga je prodal naprej, meni bi moral v dveh dneh plačati, pa ni. Ali smem sedaj živinče vzeti nazaj? Ako se niste izrecno dogovorili, da ostane živinče vaša last, dokler ni plačano, potem morete samo za izplačilo kupnine tožiti. Ako pa ste se dogovorili, da smete živin-
če nazaj vzeti, ako ga ne plača, tedaj vam mora na zahtevo živinče vrniti.
L. P. v SI. Kaj je s srečkami beograjske katedrale? V Listu je inserat, več tudi mi ne vemo. Objavljeno bo v listih, katere številke bodo zadele.
Izumirajoče živali.
Afrika s svojim bujnim rastlinstvom je tudi glede živalstva izmed vseh delov sveta najbolj bogata.
Do pred 30 leti se ni storilo nič, da bi se bilo ohranilo živalstvo, radi tega je tudi več živalskih vrst popolnoma izumrlo, druge pa so se ohranile le še po posameznih komadih. Kar se tiče števila vrst ter komadov, je velika razlika med vzhodno ter zapadno Afriko. Zapadna Afrika poseda mnogo gozdov in radi tega je živalstvo bogato zastopano. Pragozdovi v Ašanti in po Južni Nigeriji hranijo v svojih neprodirnih globinah še marsikatero skrivnost, ki je neznana naravoslovcem. Tamkaj je domovina orjaških goril, šimpanzov in še le pred kratkem odkrite okapi živali, ki je prežvekovalec in podobna ži-rafi. Gost pas gozda se vleče ob zapad-ni afriški morski obali. Onostran tega gozda se razprostira bogata, neizmerna pokrajina, katero prekinjajo z visoko travo poraščene pustinje. Po gozdovih se preganjajo brezštevilne črede opic: pavijanov, goril in šimpanzov. Od pavijanov so omenka vredni drili in mandrili. Po zapadni Afriki živijo tudi pritlikave opičje vrste. Posebno značilno za Afriko je, da nudi prostor velikim pa tudi majhnim živalim. Pogosta prikazen so sloni velikani, majhni povodni konji; pravi goljatski črni ljudje ter zamorski palčki. Po afriških pašnikih se pasejo vsakojake antilope, vodni kozli in pritlikavi konj. Slone naletimo po zapadni Afriki le v manjših čredah, zelo pogostni so levi. Levi so navezani radi prehrane na stanje govedi ter divjačine. Ob takozvani Zlati obali je zdesetkovala leve nalezljiva bolezen. V severnih pokrajinah Zlate obali je dobiti zapadno-afriškega nosoroga, ki je postal po drugod že redkost. V celi ogromni Liberiji je od te živali le še kakih 50 komadov. Ako nosoroga ne bodo na kak način zaščitili, ga bodo čisto iztrebili. Zaščite potrebne so istotako gazele in ptica noj.
Izumiranje in nazadovanje živalskih vrst in posameznih komadov ima raznovrstne vzroke. Največji sovražnik afriškega živalstva je tsetse-muha, ki povzroča spalno bolezen in se preživlja z živalsko krvjo. Strokovnjaki trdijo, da je uničila divje živečo govejo živino kuga, vedno naraščajoča kolonizacija in brezmiselni lov. Bolj ko odpirajo Afriko kulturi, tem bolj se zmanjšuje tudi stanje divjačine. Prav /osebno kvarne so razne lovske družbe. Na stotine lovcev, katere spremlja velika množica gonjačev, obkoli posamezne kose zemlje in postrelijo vse, kar jim pride pod cev. Največji sovražniki divjačine so lovci, ki lovijo iz do-bičkaželjnosti. V zadnjih 15 letih so izvozili od Zlate obali 103 tone živalskih kož. Lov na slonovo kost je znat-
no padel, ker tudi povpraševanje po kosti ni tako veliko, kakor je bilo nekdaj. Zelo visoko v ceni pa je slonovo meso v Nigeriji in v krajih ob Zlati obali.
Najboljši način, da bi se zajezilo stanje afriške divjačine v svojih pametnih mejah, bi bila pač lovska zaščita po evropskem vzorcu. Lovsko zaščito pa je mogoče izpeljati edinole po pokrajinah, ki so bogatejše naseljene. Izkušeni Afrikanci trdijo, da v dobrih 100 letih v Afriki ne bo več velike divjačine in dvomijo, če bo še sploh mogoče ohraniti stanje divjačine v tem delu sveta.
Raznoterosti.
Ali je to znamenje miru? Angleški vojaški strokovnjaki se bavijo z idejo, da bi oborožili vsakega vojaka namesto s puško s strojnico. Vojno ministrstvo je baje preizkusilo primerne modele in izbralo najprimernejšega. Sedanji model je skoraj 'tako lahek kakor puška, ki so jo nosili vojaki na rami, ima pa neprecenljivo prednost, da lahko odda vsako minuto 400—500 strelov. Najprej bodo s strojnicami oborožili angleško konjenico, potem pa ostale oddelke.
Bogata zapuščina morskega roparja. Še ni tako dolgo, kar so zatrle velesile z združenimi močmi pomorsko tolovaj-stvo. Na višku slave so bili morski roparji v srednjem veku in predvsem v dobi, ko je gospodarila Turčija nad Sredozemskim morjem. Turški sultani so se posluževali brodovja morskih tolovajev, da so uničevali mirne trgovske ladje in se povzpeli na ta način tolikokrat prav poceni do bogatega plena glede sužnjev, zlata in raznega blaga. Morski roparji so uganjali po celem Sredozemskem morju najbolj gorostasne zločine pod zaščito turških vladarjev, ki so dajali roparskim bandam potom pisanih listin neomejeno oblast nad življenjem ter imetjem neturških ladij. Dolgo vrsto let sta bila strah in trepet vse neturške plovbe brata: Horuk in Heiradin s priimkom Rdečebradec. Bila sta kot morska roparja v službi turških sultanov, ropala, morila, plenila in ustanavljala na raznih obalah Sredozemskega morja samostojne tolovajske vladavine. Horuk je padel 1.1518 v nekem boju blizu severoafriškega mesta Alžir. Njegov brat Heiradin je bil kot morski ropar povišan od turškega sultana v admirala celotnega vojnega brodovja tedaj tolikanj mogočne Turčije. Umrl je v visoki starosti 80 let na svojem gradu pri Carigradu. Zapustil je po smrti za tiste čase ogromno premoženje 90.000 dukatov in 2000 sužnjev. Od tega je sporočil sultanu 800 sužnjev, velikemu vezirju 200 sužnjev in 30.000 dukatov, ostalo ogromno premoženje je prevzel s sultanovim privoljenjem njegov sin. Ta grozoviti pomorski krvolok je umrl v največjih časteh po letu 1533.
Trdnjave rušijo. Belgijska vlada je porušila več starih obmejnih trdnjav, ki ne odgovarjajo več svojemu določenemu namenu. Na njihovo mesto bo zgradila nove silne utrdbe, ki bodo
zgrajene tako, da bodo mogle kljubovati vsem napadom najmodernejšega orožja, pa najsi bo s suhega ali z zraka. Vojaštvo, ki se bo v času vojne nahajalo v trdnjavi, bo v teh novih trdnjavah' popolnoma varno pudi pred strupenimi plini. Tudi moderna pot k miru...
Električno protokoliranje. Vodenje protokola na velikih konferencah je naporno in zamudno delo. Zdaj si skušajo pomagati na ta način, da postavijo pred vsakega udeleženca mikrofon, ki s pomočjo elektromagnetizma beleži govornikove besede na posebnem traku. Na ta način ohranjen govor se pozneje s pomočjo posebnega aparata pretvori v govor, katerega stenotipistinja sproti tipka na pisalni stroj.
Po zakllaCkn ista dosie
¥CSfI lil BBOYl€€.
Zopet zadeva Kmetijske ekspertne zadrugo
v Mariboru. Po odloku višjega deželnega sodišča v Ljubljani je razglašen nad imovino eksportne zadruge konkurz. Konkurzni sodnik je dr. Franc Kovča, upravitelj konkurzne mase dr. Maks Šnuderl. Terjatve je prijaviti do dne 30. septembra, prvi zbor upnikov bo dne 23. avgusta, občni ugotovitveni rok dne 6. oktobra ob 10. uri v sobi št. 84 mariborskega okrožnega sodišča. Pramoženje zadruge znaša 2,000.000 Din, terjatve upnikov, katerih je 19.000, pa 24,000.000 Din.
Višji razredi na gimnaziji v Ptuju oslanejo. Koncem preteklega šolskega leta so bili višji razredi na ptujski gimnaziji ukinjeni. Zupan Jerše je poročal na občinski seji dne 5. avgusta, da je prejel zagotovitev, da bodo ohranjeni tudi višji razredi.
Vlomljeno je bilo v podružnico trgovca g. Dimnika pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju in odnesenega raznega blaga za 10.000 Din.
Pesem rdečega petelina v okolici Slovenske Eisirice. Dne 7. avgusta dopoldne je upepelil ogenj posestniku Šetarju v Leskovcu hišo in gospodarsko poslopje. — Proti večeru istega dne je napravil požar veliko škode posestniku Poljancu v Petrožah. — V noči dne 7. avgusta je upepelil ogenj posestniku Jožetu Stu-panu v Tepanju pri Konjicah hišo in hlev. Pri vseh požarih je škoda velika, zavarovalnina malenkostna.
Požar pri Mali Nedelji. V noči od 4. na 5. avgusta je pogorelo pri Mali Nedelji pri Zo-rečevih gospodarsko poslopje z vsem orodjem in so rešili le še živino.
Ob priliki gasilske veselice je došlo zadnjo nedeljo do pokolja v Št. Vidu nad Lukavico pri Ljubljani. Zaključek napada pijanih fantov na povratku z veselice je bil: gasilec in posestnik Franc Klopčič mrtev, več pa ranjenih.
Utonil je dne 8. avgusta pri kopanju pri Sevnici ob Savi 221etni čevljarski pomočnik Vinko Ratej.
Vuzenica. Pri podružnici D. M. na Kamnu se obhaja dne 15. avgusta največji romarski shod. Ob devetih tiha sv. maša, ob pol desetih procesija z Najsvetejšim, potem pridiga in slovesna sv. maša. Častilci Matere božje vabljeni!
Mozirje. Čebelarska podružnica za Mozirje in okolico bo imela svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 14. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v cerkveni hiši.
Sreča v stari knjigL
Mlada Angležinja je študirala rastlinoslovje ali botaniko na vseučilišču v Cambridgeu, dasi njena družina nI bila zadovoljna s stroko, ki si jo je izbrala, češ, da ne obeta mnogo kruha. Toda dekle ima svojo glavo in te dni je bila njena vztrajnost bogato obdarjena.
V stari, debeli rastlinski knjigi iz vseuči-: liške knjižnice je te dni odkrila, da sta dva lista zlepljena skupaj. Ko ju je skrbno odprla, je v svoje presenečenje odkrila, da sta skrivala oporoko nekega Bever-leya, ki je umrl pred 30. leti v Ameriki. Zadnja leta svojega življenja je mož porabil za to, da si je osnoval ogromno rastlinsko zbirko in da je napisal debelo knjigo o svojih raziskovanjih. V prepričanju, da se bo le malo ljudi zanimalo za njegovo delo, je to svojo oporoko skril v izvod svoje knjige. Oporoka pa določa človeka, ki bi jo našel, za dediča njegove dragocene rastlinske zbirke in 20 tisoč funtov šterlingov v denarju. Ta nepričakovana dedščina je pripadla sedaj mladi dijakinji, katere starši so menili, da botanika ne more prehraniti človeka.
Skakajoči tank.
V severnoameriškem mestu Linden v državi New-Jersey so se vršili zadnje dni poskusi z vojnimi tanki, ki so dosegli hitrost nad 100 km na uro in premagali vse ovire. Skrivnost teh najnovejših' tankov tiči v tem, da imajo kolesa in verige, katere je mogoče tekom par minut menjati in na ta način lahko skoči tank 2—i metre visoko 9 m na dolgo.
Samo, če Je treba.
Teta: »Na, otroci, ali tudi kaj molite v jutro, ko se zbudite?«
Franček: »Ne, samo zvečer. V jutro «as itak ni strah.«
w M
Medvedek.
(Povest v slikah.)
42. Miški tolažita Miška.
Miški zlezeta v kočuro spodaj pri vratih ter uprašata Miška: »Kako se ti godi, reva Miško?« On jima odgovori, kako nepopisno rad bi še videl svojo rojstno hišo, očeta ter mater. Miški ga tolažita: »Ne boj se, Miško? Pomoč je blizu, boš pobegnil.«	(Dalje sledi.)
Caro&na lultta.
na prodajalno mizo mnogo denarja in kako je
vzel nato s seboj veliko srebrno posodo. Peter je kar zelenel zavisti. Ni hotel premisliti, koliko časa je moral delati Anton na okraskih posode. Pa tudi tega ne, koliko časa je sploh trajalo, preden se je priučil delu z zlatom in srebrom.
Lepega poletnega dne je bil Peter posebno slabe volje. Ko je zaprl trgovino, je odšel na polje, da bi se malo razvedril. Ko je postal truden, je sedel pod velik star hrast.
Nad njim je prepeval slavček svojo večerno pesem. Pred njim je žuborel potoček. Peter ni cul niti pryega, niti drugega, ker mu je bila glava polna zlobnih in mračnih misli. Vedno mu je bil Anton pred očmi. Znočilo se je, pa je še sedel, poln zavisti, na istem mestu. Slavček je že bil utihnil. Dolgo časa je tako sedel. Naenkrat se mu je zdelo, da prihajajo iz daljave nekaki zvoki. Prihajali so vse bliže in bliže. Nazadnje je razločil trobente in bobne. Glasba je postala tako jasna in močna, kakor da bi prihajala iz votlega debla breze, ki je stala par metrov stran.
41. Miškovi prijatelji.
/ Ko je pedala čarovnica Miška v zapor, sta jo Opazovali dve miški: Črna in Bela. Bili sta skriti v travi. Obo sta bili v strahu za Miškovo življenje. Bela pravi: »Glej no, čarovnica že odhaja iz kolibe. Pohitivs, da videve ubogega Miška.«
Bilo je pred davnim, davnim časom, ko so po svetu hodile vile.
Pomlad. Na trgovini Petra Zavidiča so bila okna in vrata na široko odprta, da bi mogel vanjo tihi pomladni vetrič.
Peter je bil slaven izdelovatelj lutk. Otroci so za njegovimi lutkami kar noreli. Treba pa je bilo tudi videti lepe voščene obraze lutk, njihove lase in prijazne oči! In kakšno delo je to bilo! Mogli ste tako lutko pustiti na solncu, ko je najhuje pripekalo, in ni se bilo treba bati, da bi se ji nosek raztopil. Kupci so bili zelo zadovoljni. Lutke so bile kmalu razprodane. Eh! Peter bi bil lahko srečen človek, če ne bi bil postal len in nevoščljiv.
Na drugi strani ceste je bila delavnica Antona Radičiča. To je bil zelo spreten zlatar, pa tudi gibčen in družaben mladenič. Njegova trgovina je bila v jutro prva odprta. V njej je Anton ves dan prepeval kakor škrjanček in delal kakor čebela.
Peter Zavidič je često stal brez posla na pragu svoje delavnice in se je jezil, da se poleg izdelave lutk ni izučil še kake druge obrti. Glej, koliko zlatih in srebrnih reči je izdeloval Anton! Nekoč je videl, kako je vstopil v Antonovo trgovino mestni načelnik, kako je naštel
MA1A OZNANILA V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Uln 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manj Bi zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah f-; Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor. Upravništvo.	Hiša z lepim stanovanjem in vrtom poleg cerkve v Petrovčah, posebno ugodno in pripravno za upokojenega duhovnika oziroma uradnika, se proda. Pojasnila daje Martin Jerman, Petrovče, Savinjska dolina. 927
	Suhor in domači keksi, najboljši in najcenejši, kakor tudi kruh in raznovrstno fino pe civo v najboljši kvaliteti priporoča parna pekarna Cebokli, Maribor, Glavni trg št. 9. Preprodajalcm znaten popust. 912
Iščem z petimi delavnimi močmi službo ma-jerja ali viničarja. Kraner Franc, Košaki št. 66, p. Maribor. 930	Konec — teden — vinotoč — Orosel v Bre-sternici 22 blizu grada Sulkovsky (6 km oddaljen od Maribora) še odprt do, in 15. avgusta. , 913
Nova hiša ugodno na prodaj. Pobrežje pri Mariboru, Stanko Vrazova ulica 22. 931	
	Sprejme se pekovski učenec v pekarni Mai-cenovič na Pobrežju pri Mariboru, Zrkov-ška cesta 1. 915
Stariši pozorl Dijakinja se sprejme na stanovanje in dobro hrano pri boljši družini v Mariboru. Vprašati pri A. Zoratti, Stolna ulica 5. 932	
	Dijaki se sprejmejo na celo dobro oskrbo v Mariboru, Gosposka ulica 5 I, vrata 2, vhod Rotovški trg 8. 916
Kupujem jabolka, plačam vedno najvišje cene. Anton Hrastelj, trgovec, Sv. Lenart v Slov. goricah. 922	
	Sadjarji! Brez denarja vam je mogoče nabaviti si samodelne sadne škropilnice. Prevzamem v zameno jabolka. Pojasnila pri J. Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. 914
Apno Iz Zagorja, trboveljski cement, raznovrstni cementni izdelki in vse druge stavbene potrebščine vedno na razpolago pri občeznani tvrdki C. Pickl v Mariboru, Ko-roščeva ulica 39. 813	
	Posestva, hiše, gostilne prodaja od 35.000 Din naprej Posredovalnica, Maribor, Sodna ul. 30. 898
Hiša in gospodarsko poslopje na Kobl?Jl» «ri Ločah, hiša in vinograu	hlst,
kleti in hlevi v Lipoglavu, skupaj 29 orai lov, cena 175.000 Din, vse je v dobrem sta-i nu in samo 15 minut od stanice Loče. Hiša' in vinograd v Lipoglavu okoli 2 orala 5000 Din. Vpraša se naj pri Petru Fleck v Lo-; čah.	923
Učenca, krepkega z primerno šolsko izobraz-i bo, sprejme Joško Krainc, trgovina z mešanim blagom in mlekarna v Slivnici pri Celju.	926
*
Potrtih src javljamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš soustanovitelj, častni član in 20 let predsednik nadzorstva, vlč. g.
Jožef Sinko
zlatomašnik, duhovni svetovalec in župnik,
v 83. letu svoje starosti dne 1. avgusta ob 22. uri mirno v Gospodu zaspal.
Blagopokojnemu požrtvovalnemu Gospodu ohranimo trajen in časten spomin!
Sv. Lovrenc v Slov. gor., 4. 8. 1932.
Prva trsničarska zadruga v Sloveniji pri Sv. Lovrencu v Slov. gor,, r. z. z o. z.
«mu mm
od 27. avgusta do 4. septembra 1932.
Jubilejna razstava živine
od 27. do 30. avgusta.
Oazsfava perutnine
cd 1. do i. septembra.
Glavno zastopstvo za sejmske izkaznice:' Bančna hiša Bezjak, Maribor, Gosposka uL 25.
884

Prodam posestvo z 2
kravama in vsem inventarjem. Pobrežje, Vrtna ulica 6. 921
Posestvo blizu Maribora, arondirano, 9 9 oralov, z vinogradom, dobra zemlja in lepa poslopja na prodaj. Naslov v upravi lista.	917
Priporočam svoje lastne izdelke kakor kotlje za žganje in za vodo ter perilo, posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate. Izvršujem tudi točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonku-renčnih cenah. — Vse vrste novejših sistemov »Alfa«.
Prodaja se dobro vino in pijača od 5 litrov naprej, vino rizling 1 po 3 D, pijača iz jabolk in hrušk po 1 D. Ivan Jaušnik, Sp. Sv. Kungota, Morgr. 925
tudi za niiliuiše kile, trebušni pasovi, gumijaste nogavice, umetno noge in roke
itd. mjceneje pri tvrdki Ivan Fric, bandažist Celje za farno cerkvijo. 817
Naročite za fante,
ki se odpravl ja jo k vojakom, knjižico:
W®I lewerli.
Molitvenih za mladeniče in še zlasti za vo-
|ake.
Cena z rudečo obrezo 16 Din. z zlato obrezo 18 Din Po posta 1 Din več.
Tiskarna sv. Cirila Maribor.
Ali se hočete svojega
F €5 ^ m Ol t i Z 211 Si ~
nedaroma, išiasa, bolečin v križu na neškodljiv način
rešiti?
Revmatizem je strahovita, povsod razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne bogatinu ne siromaku in si išče svoje žrtve v kočah in palačah. Način, kako se bolezen javlja, je različen; često se pripeti, da se bolezen, kateri so prej pripisovali druge vzroke, pozneje izkaže za
r e v m ati^e rra.
Bolečine v sklepnih udih, otekli deli udov, spačene roke in noge, trganje, zbadanje v raznih delih telesa, da, še celo slabosti v očeh so često posledica revmatičnih bolezni in pod-groma. Kot so različne oblike, v katerih se javlja ta bolezen, tako so različna tudi sredstva in zdravila, ki jih uporabljamo proti njej. Največji del teh zdravil ne more bolezni odstraniti, ampak kvečjemu lajša bolečine. Kar pa mi tukaj priporočamo, je uspešno, enostavno domače zdravljenje, ki je že mnogim trpinom pomagalo! Naše zdravljenje je odlično, hitro pomaga in to celo' tedaj, ko je bolezen že zastarela in kronična. Da bi dobili še več pristašev, smo se odločili, da pošljemo vsakomur, kdor nam piše,	888
poučno knjižico zastonj. Kdor trpi in želi, da se reši bolečin, naj takoj
piše na naslov: August Märzke,
Berlin-Wilmersdorf, Bruchsalerstr. 5. Abt. 283.
I! HIMI—liT
Širite „Slov. Gospodarja!
Hranilnica Dravske banovine llaribor j
Centrala: llaribor
Celic
v lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prej Južnošta-
Gosposhe-Slovenske ulice.	«»	fersha Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim j premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. t
Zopet došlo novo blago
po 6, 7, 8 in 10 Din metei; oglejte si pred nakupom v Tekstilnem bazarju, I. Trpin, Maribor, Vetrinjska ulica 15.	730
Nadviničar z najmanj 4 delavskimi močmi, trezen, zanesljiv, izvežban v vinarstvu ter sadjarstvu, se išče pod ugodnimi pogoji za srednjeveliko posestvo (dve viničariji). Samo oni, ki služijo več let pri enem gospodarju in reflektirajo na večletno službo, se naj oglasijo pismeno na: Inž. Miha Ogrinc, Maribor, Erjavčeva ulica 8, ali' vinograd Ogrinc, Radizel pri postaji Orehova vas-Slivnica.	910
Dva dobro ohranjena stara ali nova soda po 15 do 20 hI vsebine se iščeta. Nova soda morata biti zgotovljena po šestih tedaik-Ponudbe na naslov: Inž. Miha Ogrinc, Maribor, Erjavčeva ulrca 8.	911
Velika preša za sadje se proda. Vpraša se Maribor, Aleksandrova c.esta 21, Pirich. 889
Sprejme se mlinarski vajenec z vso oskrbo. Jakob Marinič, umetni mlin, Slaptinci, Sv. Jurij ob Ščavnici.	880
Poceni in dobro se oblečete v trgovini Metoda Senčar, Ljutomer. Izgotovljene možke in ženske obleke, otročje obleke za šolo in dom. iVelika zaloga ostankov katngarma, sukna, hlačevine, druka, cefjrjev po zelo nizkih cenah. Izdelava moških in ženskih oblek po meri. Velika izbira novodobnih klobukov in čepic po ponovno znižanih cenah.	879
Posojilo daje brezobrestno za odkup dolga in nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, Poštni predal 307. Iščemo poverjenike. 796
Hrastove sode po 200 litrov od loja Ia po Din 50.—Ila po Din 40.— za komad oddajo Tvor-nice Zlatorog, Maribor.	875
ZAHVALA.
Podpornemu društvu LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
izražam za takoj izplačano pripadajočo podporo po 'smrti moje sestrične gospe Marije Lopanik iskreno zahvalo in pri-, poročam to prekoristno društvo vsakomur najbolje.
Sp. Hajdina, dne 6. avgusta 1932. 920	Marija Škofič.
ZAHVALA.
Podpisana izrekam tem potom podpornemu društvu
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
za točno izplačano pripadajočo podporo po smrti moje matere gospe Magdalene Fras najtoplejo zahvalo in priporočim to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšnji pristop.
Sp. Voličina, dne 6. avgusta 1932. 919	Magdalena Fras.
ZAHVALA.
Po smrti moje tašče gospe Marjete Vrešak sem sprejel od podp. društva . LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
takoj izplačano pripadajočo podporo, za katero sem tem potom najlepše zahvaljujem in priporočam to do sedaj največje društvo te vrste v Sloveniji vsakomur v takojšni pristop. To društvo je izplačalo do danes že nad 5 milijonov Din na podporah.	918
Majšperg, dne 20. julija 1932.
Ivan Beranič.
Vse trste blaga
za obleke, 688
platno za perilo, železnino in okove za stavbe se kupi najugodnejše pri
Franc IColerlc,
trgovska hiša Apače.	Apače.
k.		A
		
□□apnonauapaaaaaaaDQaanDnaama[Xi Društva sv. Ane
(Marijanske kongregacije za žene) imajo zdaj edini in najboljši pripomoček v molitveniku:
Sveta mati Ana.
Cene od 32 do 52 Din. — Pet različnih vezav.
TIskarna sv. Cirila, Maribor, □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uuouuuu
BEBEBBBBBBBBBEBEBBHHEBEBBEBEBBBBBBBBBBBEBH0BWBB0S E
E E B E E E E E E E E E E E S E E E B
najboljše in najvarnejše pri
Gosposka
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost liranllrtli-» vlog jasne! nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	t
pS^ Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
a □
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Q
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. Urednik Januš Goleč, novinar x Mariboru.
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč y Mariboru,