70. itev.
Pavšalni frank« v tfriavl SHS.
V Ljubljani, v soboto 27. marca 1920.
Leto IV.
Ithaja razen pcndeljka In Cneva po prazniku vteb dan opelttan.
Uredništvo je v Ljubljani, I vančižkanfika ulica 61.0*1., Učiteljska tiskarna.
Oopise trankirati in pod* pisali, sicer ge jib ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1'80, osmrtnice in zahvale po K 3‘—, raa-Wa8* in poslano vrstica po K 2-fto, večkrat, objave po dogovoru jinnieren popust.
GSasiio lugoslov. sodjalno- demokratične stranke
Posamezna Sta«, stan« —- 6t> vinarjev. —
Naiočninu : i o pušti alt z dostavljanjem n*> dom 7,a ceio eto 120, za pol let p K €0 su> tetri »'ta K 80, za mesce K 10 Za Nemčijo celo Iclo K 12 za ost«lo tujino ir An ci n»o K 140. — Reklatiipo ie /a Ifc:	i.o po&imne orosi e.
Upiavniltvo e v L uniiau!, Frančiškanska ulica št.tt L, Učiteljska tiskarna.
TeSfefoiuka St. 312.
Brez obupavanja.
(Iz »Proletarca«.)
»Proletarci vseh dežel, združite se!« — Ta*o se ie glasil klic komunističnega manifesta, in tako se zopet razlega na vseh koncih in kraiih. vrlasneie kakor kdai v preteklosti. In gotovo ie popolnoma opravičen, kalti le v edinosti »akle nroletaniat tisto moč ki ie neizogiben. pogol njegovega uspeha, njegove zmage in nreustrolstva družbe na boliši. popol-“elši podlagi. Le edinstvo mu omo Kod do zmagi. da ohrani, kar mu ie *mav.a pridobila.
Toda kal se zgodi. kal se dela. da M se dosegel ta eill? Kako se ravna, da bi iz lepe teoriie nastala zdrava, živa praksa da bi se res združili proletarci vseh dežel in stopili kot razred na plan?
Če se človek. Ki mu ie sociializem resničen in vzvišen ideal, ozre danes po svetu, bi lahko postal malo-dušen in izsubil svoio vero vpričo Meutešllive slike razviiaioče se pred njegovimi očmi. Pač le bil tupatam oro-letariiat tudi nred volno razdeljen v razne stranke, med katerimi ni bilo le tekmovanie. ampak včasi tudi boi. T‘xla ta cepitev ie bila malenkostna v primeri z drobitvijo, ki se vrši se-dai v vrstah delavstva, ^matranega z večio ali manišo pravico za zavedno. Skorai po vseh deželah se roraiaio krila in centrmm. iz katerih se ra?vilaio frakciie in stranke nasprotja med mi mi pa so navidezno ovtreiša in se izražalo besnele, kakor med delom in kapitalom. Na čelu vseh teh strank in strančic stHe možie. grmeči med mase evangelij Proletarske združitve, a trdovratno i>e opirajoči na dosme in šiholete. ki nioraio milno voditi do ločitve m kititi i>ret>ad med posameznimi skupinami.
Kai se ie zgodilo? Ali ie bilo med -Ociialističnlmi strankami toliko za-taievanla načel, da se le zaradi tega •reba ločiti <xl celih velikih zborov sociiallstične armade? Ali so prišla čudežna, nenadana sociialoška od-Kritia na dan ki so novzročila r>'*r>ol-ne revoluciie v glavah vodilnih duhov ali mas? Ali le bil socializem doslej tako neia^en. da so ga mogle cere stranke napačno razlagati, pa onhala šele sedai pravo spoznanie m vsled tega či*čenie?
Vse take misli bi se Porodile, če noslušamo razvnete ustanovitelie no-„ 1 strank in strui. a v resnici so vse naiVjne.
. Oodile so se tekom volne naoake
Uidi erebi v socialističnih stran
lil..1 T  .
kah. Kar se tiče prvih, bi se bilo dobro spomniti, da so naposled tudi so-ulalisti le iiudie in da Nietzschejevega višieea človeka sploh še ni na svetu. Liudie so in sicer bivstveno enaki liudie kakor vsi drugj. kar povzroča. da so podvrženi tudi zmotam. Ce bi moral sociializem čakati na nezmotliive. bi bila doba. odmer-iena človeškemu uiemenu na zemlji, prekratka za izpolnitev. Da dosežemo sociializem na tem svetu, kjer more koristiti, se moramo zanašati na utnrioče Hudi. ker drugačnih sploh nimamo: torei moramo bit! orinravlieni. c.i se bodo še nadalje motili. Bilo bi bolle. če se ne bi; toda bodimo zadovoltni. če se ne bodo motili oreveč in n« čudimo se kakor sveti Tomaž povratku Kristusa, da so se motili v preteklosti, zlasti v času. ko ie bil ves svet podoben veliki blaznici in se tudi marsikatera žen»-ialna plava ni mot/ki oriientirati. Za-t ;if!i napak, ki ne. izviraio iz hudo-bile hi niso spolene z zlobnostjo. ni treba nikogar obešati niti ostracizi-rati že zato ne. ker se Jutri sodniki prav tako lahko zmotilo, kakor so se včeraj obsojenci.-
Z grehi le pač stvar nekoliko drugačVia/Ali o teh grehih ie bilo več kričaiiia. kakor bi ga bilo treba po zaslugi. Bilo iih ie. toda tako ocrom-no vendar ni bilo tmh število, da bi se zaradi n-Jih morala razpasti vsa z dovoli težkim trudom* zpraiena Internacionala in da hi se samo jrne »sociializem« moralo smatrat? za sramotilno in odiozno. S temi grebi je vobče nckai sitnesra Peter- iih očita Pavlu, ta ca Petni, in oba sta včasi. prepričana, da imata nrav. Nemški večinski sociialisti so v očeh boliSe-vikov izdaialci; Llenina in Trockega smatralo ne le Schridemann in Noske. ampak tudi neodvisni socijaltsti v Nemčili in še drm?i pošteni sociia listi za grešnika. Ali »e pa verjetno. Ja se vsi nemški sociialisti. ki so sledili večinskim voditeljem med vojno in tudi po volni, sami Efialti9 A!l so ret; na čelu boljševiške?a gibania sami sebičneži. misleči le na svoio .osebno slavo aii-ceio na osebno Korist. brez brige za narod in deželo?
Nekateri Hudle so se res tako od-daliill od sociializma. da ni več Povratka zanie. ali nlih število ni nikakor tako veliko, da bi se morala kar vsa armada zdrobiti. Sicer so na grehi, za katere dale celo katoliška cerkev odvezo, vsai če se grešnik resnično skesa, kar bi se
dalo v socialističnem elbpilu še vsekakor bolie kontrolirati, kakor iz spovednice In razum tega ie vprašanje. kdo nai določi.kaj Je bil greh m kai ne? Načelo, da ne more biti tožnik obenem sodnik v svoii stvari, le zelo opravičeno, in tudi v sociJall* stičnem gibaniu se ne doseže pravična sodba, če bo le drug na drugega metal anatem. Doslel Se ni bil ustanov lien forum, pred katerim bi se mogla ta vprašanja zadovoljivo rešiti. in če hočeio posamezne frakciie vztraiati na tem. da snuie vsaka svoie lastne InternaCiionale. iz Katere že a priori izkuičtiie vse. ki se ne podvržeio nienemu diktatu, ni videti. kako nai se v doglednem času poiasniio te uganke.
Da ie treba novega sociializma ali pa kakšnega nadomestila zanj. ni z ničemer dokajsano: Res ie nasprotno. da se 111 nitf zgod'lo. nič takega izoremenilo. d& bi bilo treba zavreči dosecjanli naufh Nervoznost se *b razširila. veHko* bridkosti se. le razlilo po deželah vsled vojne bede. nezadovoljnost le zašla v kroge, ki je
LIS I EK.
(iči ušli icčii pili.
•Poslovenil Fran Pogačnik.) Siromak.
l)XT^\ ie kmetič, ki le Imel šest
nič' ^ece *e h’*° rnnouo- a imetja „ 1 bi preživlial družino: krasti D<1 se le bal.
Nekoč zanreže voz. pomete nani družino in se odpelie v svet s trebuhom za kruhom.
Ko se tako pelle. se ozre nazal in zagleda sedeti v blatu starčka brez
no?.
'Starček Ka nagovori: »Prosim te. vzemi me s seboi!«
»Kam nai te denem. očka! Imam Šest otiuk in moi koni ie mršav.«
Starček ga iznova zaprosi: »Le vzemi me. te prosim!«
Kmetič ga prime, posadi na vo» ht Odnelie.
.Siromak mu pravi: »Zrebaiva.
izmed naiu nai ima nrvo besedo!«
_ Storita tako in žreb pade na siro*
prel niso poznali, vsai ne v taki meri in take vrste kakor pred svetovnim požarom; ali vse to ni izpod-maknilo gospodarske podlage naše družbe, ni izbrisalo razvoinih zakonov. ni odstranilo razredov in iz niih izvirajočih razrednih boiev. pa tudi ni pokazalo druge rešitve soci-lalnih problemov, kot jih le kazal šo ciializem. Videli smo mnogo nove, vsai na vitfez nove taktike, nihče pa še ni naslika! novega cilia. bolišega od socljalizma. Živ krst nam ne pove, kako bi se mogla produkcija bolj urediti, kakor na podlagi kooperativnega sistema, kjer bi bila vsa družba produktivna in konsumna zadruga obenem. Nobena nova luč nam ni obsiiala sveta, kler bi bili interesi posameznika bolle zavarovani, kakor v družbi, v kateri vella popolna enakopravnost v vseh panogah žlvlienia.
Dokler ni takega dokaza, bi bilo nesmiselno'daiati slovo tistemu soci-jalizmu. ki ga poznamo, pa loviti nove prikazati v megli, ki nam je neznana.	(KoncC	lutri.)
Mnenje, ki je značilno.
Preidi smo že več dopisov, ki nam sirh oveduieio da se v naših li stih 11 u. naših shodih preveč naglasa delo m delo. Mnenie posameznika sicer tli merortaino zlasti nc tedaj, če ie to mnenie neutemeljeno, to ie. čc temelii le na praznih govonca*). Taki iiudie samijie znalo mislil1,in če lim kdo natvezi, da ie tisti, kdor opominia k de!« sovražnik ljudstva, kar s!et><> veruieio lasno le. da se opomin ne tiče vobče delastva. tiče se pa muv-trotovo tistih, ki skužaio s svoio auitaciio zmanlšati Produkcijo in s tem oškodovati človeštvo. Moti .se. kdor trdi. da sc- z večlo produk-ciio nodplra samo kapitalizem, danes ko ie vse uničeno. Mi trdimo nasprotno. da sc z večio nrodukciio omosoča boljše živlienie delavstva, ut sicer tistega, ki dela v dotični pa-nogi in konsumentov. ki so po veliki večini tudi delovni sloli. vrhutega pa bi bilo nespametno uničevati vre. oslabiti človeški rod in potem, ko ie vse uničeno, oa nai se družba socija-Iizira? To bi bilo 00 zdravih nazorih človeka, ki ima svoiih pet ali pa šest normalnih čutov, velik nesmisel Mal prei vse uničiti, potem na socijaMzi-rati! Delastvo mora ustvariti blagostanju predpoeoic in ti so; dobri, zdravi gospodarski temelii.
V	sedanjem času nervoznih vojnih dogodkov in Dosiedic se nač po-iavliaio Hudle. ki hodiio med delav-
stvo in svare pred delom, rušilo delavsko solidarnost z neutemeljenimi in često blaznimi nasveti. Ne zahtevamo od nikogar, da nam veruie. zahtevamo pa. da vsak. kdor nekaj trdi. to tudi premisli in objektivno presodi. To smemo zahtevati od človeka. ker ima oamet.
Nikakor na nismo sami. ki trdimo. da sc rešimo iz sedanje bede Je z delom. To trdilo tudi ruska sovjetska vlada, češki, nemški, angleški, francoski in avstrijski sociialistJ Vsi so teta mnenJa. Premajhna produk-ciia ne more imeti drugačne posledice kakor to. da bolj in boli pn-manlkuic blaga, da i>eša industrija in orodukcila sploh ter da končno popolnoma obnemore Nadallna posledica temu na mora biti ta. da se ra* vile verižništvo in oderuštvo še bolj. ter da bo dobil blago samo tisti, ki ga lahko desetkrat preplača. Ta pot nas nc vodi k sociializmu. ampak v pogubo.
Mani produkcije morelo zahtevati le verlžnikJ In nlih Dodkunlfenci.
Naša naloga, dolžnost organiziranega delavstva le da prod uk c i k) pu.spešuie da pa zal iva obenem za delavca eksistenco, vredno človeka.
Tc eksistcnce pa delavstvo ne more imeti brez produkcije — če tvornlce stoje, sploh ni zasluŽka.Voj-na nam ic zaprla marsikatero tvor-nico. druge delaio le na pol. za silo.
zopet drugim grozi ustavitev dela zaradi pivih, vsa prouukciia ie zvezana z eno samo verigo.
S'spoznavanjem sociializma »«1 dviganiem po vojni ugonobljenega gospodarskega blagostanja pripravljamo pot sočnalizmu. Kdor se oa iez! zaradi tega. ker priporočamo delo. produkciio. ta nima nikakt šne-ga smisla za sociializem. Sociializem pozna le delo vseh za vse
Socialistični mlati»ui vseh narodovi
3>Prdvo Lidu« prinaša:
Skupna konferenca zastopnikov češkoslovaške sociialno demokratične rilladine in zastopnikov nemške sociialno demokratične mladine' v češkoslovaški republiki, vršeča se dne 12 ma ca 1920 v Hragt. ie obravnavala vprašanje mladinske Inter-nacilonalc in le soglasno sklenila * vsemi močmi delovati k zgradbi nove splošne socilalis»ične mladinske Internaciionale ki nai bi v orvl vrsti nelzkliučevala močnih socilalb lčnlh mladinskih organbacll nobenega na» roda niti države. Do teva koraka ‘a privedlo prmričanle da dosedanie delo za zgradbo nove mladinske ln-.ternacilonale ne more dovesti do za-željenega cilla. S tem namenom ie bilo sklenjeno pozvat? soeHaHst»čnn mladino celega sveta, da se zld*» H splošni mednarodni konferenci soti-lalJsttčne mladine, ki nai bi d»ls» podlago zgradbi enotne, revotncllonprno sociialistlčite mladinske Internacijo* naje.
V	Pragi, dne 12. marca 1020.
Osrednji agitaciiski In vzgoinl od. bor mladine, združene v češkoslovaški sociialno demokratični delavski stranki: Praga H. 10-13.
Rehuan Rud. .Jaroslav Kima.
Verband der socialdemokratlsoben Arbeiteriutrend Im Oeblete der tselie-hoslowak?sehen Republik: Sltz: Te-plitr-Schonau.
Hofbauer .los, IlanzHčisK Karl.
Prav dobre misli vsebuje gorenji oklic čeških in nemških sodruuov. Vsekakor bo treba zgraditi novo mladinsko Internacionalo in vsai tu preprečiti nepotrebno cenlienie moči In sil. Med mladino se ne sme zanesti boia med tkzv. -^destiičarii« in »levičarji«. Mladina mora ostati enotna in ravno ona mora — seveda kolikor >e v njeni moči — delati na to. da se
Pripeljeta se v selo. Siromak veli:	»Poidi	v	to	hišo	in prosi za
prenočišče’«
Kmetič gre in prosi prenočišča.
Pride starka in mu odgovori.-»Sami nimamo prostoia. brez vas nam ie tesno!«
Kmetič se vrne k siromaku In pravi: »Ne puste nas tu prenoči vati^
Siromak ea oošUe nazaJ. nai izprosi prenočišče na vsak Kmetič gre in res dobi' prenočišče. Zapelieio na dvorišče in Kmetic znese svoio deco in siromaka v h^šo.
Gospodinja mu reče: »Položi svoie otroke pod klon. siromaka pa posadi na ležišče!«
Kmetič posadi siromaka na ležišče. svoie otroke pa položi pod klop.
Siromak vpraša gospodinjo. »Kie ie tvoi mož?«
»Sel ie ropat in Je vzel s sebol oba sinova.«
Zdaici se povrne gospodar in pripelje 12 voz polnih srebra. Izpre2e in pride v hišo. Ko zagleda nrosiake. zakriči na eospodinio: »Kake Hudi sl spustila v hišo?«
»To so nroslaki, ki so orosili za prenočišče.«
Treba ie bilo! Lahko bi spali tudi zunaj!«
Gorpodar in niegova družina se-deio k večerii. a prosiakom ne po* nudilo ničesar.
Siromak izvleče Polovico nodpe pelniaka. pokusi sam in da tudi kmetiču in otrokom, vsi se naiedo do-sita.
GosDodar se začudi:	»Mi	štirje
smo poledli cel hleb kruha In še smo lačni, nlih pa ie osem sitih od pol
Dodnepelniaka!«
Ko domači pospe. pošlie siromak kmetiča na dvorišče gledat, kai se tam godi. Kmetič gre in vidi. da zob-IWio vsi konii oves.
Siromak pošlie kmetiča drugič. »Poidi zopet gledat!« On gre in vidi. da iinalo vsi konii komate.
še tretiič pošlie siromak kmetiča na dvorišče. Ta 2re in ko pride nazaj. naznani: »Vsi konji so vprežen!.*
Sedaj pravi siromak: »Nesi deco In mene na voz. da se odpeljemo!«
Sedejo na svoj voz In se cdpe-
lieio. Sledi iim vseh dvanaist konj z vozovi vred.
Med potom reče siromak kmetiču, nai gre nazaj v hišo, kier so pre-
nočevali in nai prinese rokavice, ki iih ie pozabil na ležišču*
Kmetič se vrne a hiše ne naJde več. udrla se Je v zemlio. Le rokavice so obvisele na dimniku nonol* noma nepoškodovane. Kmetič vzame rokavice, doteče siromaka in mu pov > da se le hiša udrla v zemlio.
»To ie božia kazen za ron. Vzemi si teh dvanaist voz z vsem. kar le na niili!« mu reče siromak in izgine.
Kmetič se vrne domov in vidi. da so vsi vozovi polni srebra. Sedal le živel kakor boea*in.
Nekoč mu pravi žena: »Kaj neki so konii tako nemirni? PeUi Jih ven!*
On se napravi in sp nelie v mesto. Sreča ga neznana devoika in ga nagovori: »To pa niso tvoli konii!«
Kmetič odgovori: »Niso moji. A ker si iih spoznala, vzemi jih: bog s teboi!«
'Devoika vzame komJe, kmetič pa se vrne domov. Drugi dan mu pride pod okno ista devoika in reče: »Sprejmi nazal svoie konle. pošalila sem se s teboJ. a ti si mi Jih dal!«
Kmetič lih sprejme in zavleda na voz eh več srebrn lit zluts* k<ufor ga ie pripelial prvič.
Lisica — žaloval k«.
Živela sta starec in stanca Stariča umrje, a starec gre iskat žalo-valk.
Gre in sreča medveda. Ta g& vpraša: »Kam greš starec?«
»Iščem žalovalk. starka mi ie
umrle-
»Vzemi mene!«
Starec ga vpraša* »Ali znaš plakati?«
Medved znplaka: sM-e!«
Starec ora^i: »Ne znaš. nimaš lepega glasu!«
Gre dalie in zadene na lisico Ta ga vpraša: »Kam greš starec?«
»Iščem žaloval«, starka mi ie umrla.«
»Vzemi mene!«
»Ali znaš plakati? Poskusi!«
Lisica zapiaka: »Kme-tič ie s-inel star-ko — vsak dan — ie — ra-no
—	vsia-ia-la pred* la * uiho ju kašo - ku-ha-la — star-ca — hrani-la!«
Starec ii pravi: -Le z menoi. ti umeš ta posel!« Privede io domov in posadi k nogam starke.
Lisica zapkika. sam na gre grob kopat.
Ko se vrne. ni bilo v hiši niti siarke. niti lisice, Lisica ie starko požrla in ušla.
NAPREJ.
Ste v. 70.
obe omenjen! smeri združita ter da skupno korakata do zmage! In v tem smislu pozdravljamo poziv češkoslo-
vaških s odrazov, ker Otti niso razcepljeni in ravno otii povsod delujejo za ujedinjenje,	Jus,
Dr. France Ooršič:
Formalizem v našem pravosodstvu.
u.
Nisem se utegni! uaredbi načuditi. ko mi povedo še drugo formalistično čudo. Nekoč da le bil pravosodni poverjenik naredil naredbo iz lastne moči. a vstal ie sodnik na deželi in se ie naredbi uprl. Odklonil je soditi zato. ker ni bilo navedeno, kateri zakon daie ukazu »podstavo«. Zagroziti da so morali temu sodniku, da poideio vsi troški strank na njegov račiin Potem se le podal.
Ta primer so mi povedali zato. da bi me prepričali, da mora minister pravde navesti pasus »na podstavi pooblastilnega zakona Avstriie ukazujem« zaradi upornih sodnikov. In celo. če bi minister pravde svojeročno prečrtal ta pasus, bi ga pri poverjeništvu za pravosodstvo v Liubljani menda svojeelavno zopet vpletli.
§ 7. osnovnega zakona o sodniški oblasti veli. da naj inštančnim potem odločalo sodišča o tem. ali naredbe velialo. Ni mi lasno, zakal se v rečenem primeru ni tako ugodilo. Odločbe višiega oz. vrhovnega sodišča bi bili dobri In pravi leki za formalistične unomeže.
Slab ie izgovor, da preprečujejo naredbe upornost sodnikov s tem. da navedejo »podstavo«. Ta citat ie ne-važen. Klasičen primer le ravno naša nova naredba. ki se oslanla na Seidleriev pooblastilni zakon, čigar brezpomembnost za nas sem gori dognal. Na tem mestu se umelim na to. da oreiščem pragmatično zvezo med zakonom In naredbo. kako se glasi »pooblastilo« in kako ga vrši naredba. Že v uvodu oravl zakon, da pooblašča vlado, ukreniti odredbe ua gospodarskem oolin V § 1 ie to gospodarsko terišče točno orisano. Dell se v tri dele: a) pospeševanje In obnavlianle gospodarskega življenja.
b) odvračanje gospodarskih škod in
c) preskrbovanle prebivalstva z živili m drugimi potrebnimi rečmi. Ministrskemu predsedniku Seidlerlu Je bilo zlasti na tem. da dobi pooblastilo za Hoferjevo naredbo »o pokla-danfu žita in zmletin« (št. 309 drž. zak. ex 1917.). in kasnele le H filet uravnaval promet s kavnimi suro-gatl (št. 310). promet s krompirjem (Št. 311 drž. zak.. vse ex 1917.) Itd. Nagega pravosodnega ministra Je dočakala slava, da le iztaknil v tem zakonu pooblastilo naredbi »o olajšavah v sodnem postopanju«, stvari, ki le do danes — če ni res. se dam prav rad poučiti — niso šteli v gospodarski resort.
Mnenla sem. da bi utegnil sodnik Dovorečniških duševnih zmožnosti kal brzo odsoditi. Je-li naredba s citirano »podstavo« zakonita ali ni ne morem si oa misliti, da bi se dal po lažnllvem citatu preplahtati. Sodnik ve. ali le naredba zadonita ali nezakonita. pa navedi »podstavo« ali ie ne navedi. Jura novit curia. Sodnik tudi ve. čitrav pooblaščenec le mini-star nravde Zapeliivo le kainada. proti taki sodni upravi protestirati z uporom, nai ne izkopava avstrijskih pooblastilnih zakonov, in nal. 2e
OBČINSKE VOLITVE NA HRVAT-SKEM.
LDU. Osjek. 24. Pri občinskih volitvah v Krstfali pri Osieku so dobili komunisti vseh 18 mandatov.
SMODLAKOVA AKCIJA RAZ-BITA.
LDU. Belgrad. 24. Včerai le demokratska zaiednica priredila sejo. na kateri le g. Draškovič poročal o svoith razgovorih s g. Protičem in dr. Smodi a k o. Iziavil le. da se poga-lania definitivno p^ekinelo.
AKCIJA ZA CENE ISO PREHRANO IN OBLEKO.
LDU. Belgrad. 24 Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlle pripravila orgar.i7.acik) in ustanovitev svojih prodaiulnic. v katerih se bo oro-daluh o M ek a in ohlačilne potrebščine ih) zelo znižanih cenah.
DRAOIN1SKE DOKLADE PODČASTNIKOM.
LDU. Belgrad. 23. (Uradno.) Splošni volni oddelek ministrstva za voino in mornarico objavlja: Da se poinuua podčastnikom v vojski in mornarici vzdrževati svole rodbine pri današnli veliki draglnli. le ministrski svet odločil, da st, od 1. apri la daie kot draginiska doklada poleg dosedaniih materiielnih nagrad pod narednikom po 3. vsem ostalim podčastnikom pa po 8 dinarjev na dan
Jih že izkoplje, ne »podstavlja« zakona o živilih r>od naredbo. kako le in komu je razsolevati nedogovome zakonske ločitve pa kake kolke Je odraitovati za razsodbe.
Toda pameten sodnik se ne bo upiral. On tega ne dela. ampak ou razločuje obliko, ki le dandanes zmerom zavožena, pa duha. ki pisarne oživila, in zaradi duha. če ie dober hi svež. oprosti obliki celo to. da se našemlie z estraihstvora. Sodnika, ki bi preuveličeval lice. pošliite po »podstavo* tlakal. kjer ie bila skovana. Kadar je le prevelika, postane nerodnost. -
Dobro bi bilo. nerodnost odprav-liati z lečniškimi ukrepi, preden bo še boli ooasna. So sre,dstva. ki bi varno končala novodobno špansko »lormalititis«.
Zdravniška veda 1e dognala, da je v profilaksi večji pomen ko v zdravllerilu. V poiludni obliki objas-niuie narodu, kako se ic ogibati bolezni in kaj ie ukrenieno proti na-lezbi. Kdo branj upravnikom pravo-sodstva. v taki obliki obiavliati narodu. da ie treba kompetenco okrajnih sodišč razširiti, da le treba ustanoviti vrhovno sodišče v Zagrebu (to le že ustanovlleno. toda več ko 80% naroda tega še ne ve) Itd.? Naj-lože bi bil stik izvršen (pri sedaniih razmerah v Slovenili), ako bi poverjeništvo za oravosodstvo o občnih in notnem bneiših naredbah točno obveščalo uredništva časopisov. Se-danii stik in boJfšl od skrivšnosti nre-torjev v Rimu v dobi pred edilom Cineiem Plaviiem. ko Rimlian ni izvedel. kdai bo prihodnji dies Fastus. ako ni romal k odvetniku.
Ta obveščanja sl mislim le kot nadomestilo za naredbenik. Nared-benik bi kar v en mah odpravil stanje IV. stoletia pred Kristom. Iz sodnega naredbenika bi publicisti že sami poiskali objav vrednih stvari. Rimski JuristJ so bili na Gneja Flavija jezr.j, ker so se morali dies fasti in legis ac-tlones lavno izobesiti. In vendar se le pričel oni veliki razvol svetovnega
pomena ravno s tem. da pravo ni bilo več le monopolskJtn juristom znano. Javnost le čudodelka. Izobesite, gospodje, svol naredbenik. da združite pravnike v en sam krog poučeti-cevl Potem vam lih ne bo treba več razločevati niti v krog posvečencev pa v krog neposvečencev. niti v vrsto nokornikov jn v vrsto upornikov.
Končno ie treba storiti nekai tudi za našo nravno znanost, če smemo vto-le besedo sploh izreči. Prav od-tlel strokovnega lista ni več. odkar le naša svoboda, ki ie vsak dan boli drapa brezposelnega lurista. Stro kovnj list tram ustvari stike sodne uorave. pravnikov, pravniške fakultete. pravniškega podrastka in občinstva. Ali bo potem še mesta formalizmu?
Formalizem sem napisal za naslov. a sedal vidim, da bi bil storil boJle. ako bi bil zapisal: zasnanstvo.
ter oženjenim podčastnikom po 1 dinar za vsakega člana rodbine.
IZJAVA NITTI1A.
LDU. Pariz. 23. (DunKU. — Brezžično.) Iz Rima poročalo, da se ie italijanski ministrski predsednik Nitti v svoji včeraišnii vladni izjavi izrazil, da hoče Italila sporazumno delovati s Francijo in Anglilo. Mint strski predsednik napoveduje zniža-, nie števila stalne volske
DEMISIJA MILANSKEOA ŽUPANA SODRUOA CALDARE.
Trst. 22 (Izv.)JS Milanu so meščanske stranke priredile povodom lOOletnice rojstva Viktorja Emanuela. simboliziranega osvoboditelja izpod habsburškega jarma, velike slavnosti. Buržoaziia le zahtevala, da sociialistični župan sodrug Calda-ra razobesi raz mestnp hKo — italijansko trikoloro. Ker so sociialisti to zahtevo odklonili, so naciionalističnl dfiaki priredili demonstraciie no ulicah. Prefekt oa ie hkratu zahteval uradno od sociialističnega žunana. da izobesi italiiansko zastavo. Župan je ukaz izvršil, tako! pa ie z vsemi socialističnimi svetovalci odstopil. Milansko delavstvo pa ie pred nekaj dnevi priredilo velikanske manifestacije in protestna zborovanja proti vladi. Govoril le tudi poslanec Tre-ves. ki le med drugim iziavil: »Mi smo večina in imamo pravico do socialistične uprave občine. V vsakem
slučaju so naše sile v volitvah, ki
nam garantirajo zmago pri bodočih volitvah.« Na občinski hiši so tekom manifestacij izobesili rdečo zastavo. Vse delavstvo ie bilo soglasno v boju občinske avtonomije proti vladnemu nasilju.
ZDRUŽITEV AVSTRIIE Z NEMČIJO.
LDU. Dunaj. 24. (CTU.) Dunajski okrožni delavski svet priobčuje v »Arbeiter Zeitung« poziv, naj se nemški proletariiat združJ in ustanavlja delavske svete in ljudske brambe. Avstrijski proletarijat upa. da se uresniči nuina zgodovinska potreba prikliučenia avstrijskega proletariata k nemškemu.
HORTHY NA DELU.
LDU. Veliki Bečkerek. 23. »Srbski Glasnik« javlja Iz Szegedina' Viled prevrata v Berlinu razvijajo monarhistični agenti na Madžarskem živo agitacijo. Guverner Hor-thv pripravlja proglas kraliestva. Za kralia bo proglašen nadvoivoda Jožef.
NEMČIJA Preoaaova kabineta.
LDU. Berlin. 24. (DunKU.) Od davi imalo v zborničnem oosloptu večinske stranke seio. da sklepalo o vprašanju preosnove kabineta. Kakor poročalo listi, se upira demokratska frakciia proti temu. da bi se zahteve strokovnih organlzaci’ sprejele en bloc. Glede Preosnove kabineta le bale položai ta. da meniio demokrati in socijaini demokrati, da mora ves kabinet odstopiti, medtem ko zahteva centrum, nal se bi le neka tera ministrska mesta iznova zased Ja. Vsled tega nelasnega položaja se ie odgodila sela narodne skupščin«, ki le bila določena za Jutri.
Nemčija oošlJe vojaštvo v Ruhrsko ozemlie.
LDU. Pariz. 24. (DunKU. — *Ha vas.) Z ozirom na noto. ki lo ie nemška vlada zadnle dni poslala vrhovnemu svetu in v kateri je orosila za dovolienie. da sme odposlati novih čet v ruhrsko ozemlie. so prišli v Pariz nemški častniki, da bi zavez nikom razložili tehnično izvedbo načrta. Sodijo, da bo nemška državna vlada dobila dovolienie. noslati v ruhrsko ozemlje 100 000 mož vojaštva ali policije.
Zborovanie revoluciionamlh obratnih svetov.
LDU. Dunaj. 24. (ČTU.) Kakor poroča »Neue Freie Presse«. so revolucionarni obratni sveti v Vele-berlinu na svoii splošni skupščini sklenili, da se splošna stavka samo prekine, a ne konča. Strokovne zadruge so se obvezale, da splošno stavko nadaHuleio. ako se niihovtm zahtevam ne ugodi. »Wiener Tag-blatt« poroča, da le vlada sprejela glavno zahtevo neodvisnih socialistov. da se na sto oddelkov varstvene brambe osnuie 200 oddelkov delavske brambe. Kakor se ooroča iz Essna, so prišli zastopniki komunistov in neodvisnih socialistov do prepričanja. da še ni prišel čas za ustanovitev proletarske diktature, ker le rensko in vestfalsko ozemllu odrezano od dovoza živil.
Splošni položai.
LDU. Berlin 23. (ČTU.) General Lflttwitz In admiral Trotha sta bila včeraj aretirana.
LDU. Meilingen. 23. (DunKU. — Wo!ff.) Čete državne brambe so od korakale. Akcijski odbor ie prevzel izvršujočo oblast. V Koburgu so iz vojaških razlogov čete državne brambe zasedle trdnjavo.
LDU. Strassburg. 23. (DunKU ) Splošna stavka se nadalluie. Časo pisi še ne izhaiaio.
Nizozemska o izročitvi Viljema.
LDU. Haag. 23. (ČTU.) Dogodki v Nemčiji so dali povod, da se ie lavno mišlienie na Nizozemskem glede izročitve nemškega cesarja popol notna izpremenilo. V tem oziru nizozemska vlada ne more več raču nati na podporo demokrat, stranke.
Ratifikacija avstrijske mirovne pogodbe.
LDU. Pariz. 23. (DunKU.) Listi poročajo iz Londona: Na vprašanje
o	datumu ratifikacile avstriiske mirovne pogodbe ie odgovoril Llovd George, da ie pogodba z dektetom itaiiianske zbornice ratificirana. — Fiancija ratifikacije še ni izvedla in angleška vlada se tega vprašanja ne bo lotila nred Veliko nočjo.
Železničarska stavka na Španskem.
LDU. Madrid. 24. (DunKU. — »Agence Havas«. Na španskih želez-
nicah le včerai izbruhnila stavka. Promet počiva. Brzojavka z današnjega dne poroča.daso železničarski sindikati sklenili nemudoma povzeti delo. ker so ugotovili, da so železniške družbe same pripravljale stavko na železnicah.
Nemiri v Lizboni.
LDU. Lizbona. 24. (DunKU.) Republikanske straže so nocol obkolile sedež generalnega štaba republikan ske garde. Na cesti ie eksplodirala bomba, ki Je ranila več oseb. Oddelek kouieništva ie oddal več salv. V sosednjih ulicah Je prišlo do spopadov.
LDU. Washlrtgton. 24. (DunKU.) »Chicago Tribune« javlja iz Lizbone; Nemiri tralalo dalie. V pondeliek Je bila proglašena revolucionarna. glavna stavka. Delavci so priredili snrevode in vzklikali: »Živio boljše-viška revolucia! Živio Rusija'« Vladne čete so napadle, nakar je množica vrgla bombe. Iz hiš so stre-iiali. šele ko so tanki in težke strojnice posegle v boj. so se boji odločili v prid vladnih čet.
Nemiri na Kitajskem.
LDU. London. 24. (DunKU. — Brezžično.) Po vesteh iz Pekinga, so na Kitajskem izbruhnil volaški upori. Kitajske oblasti teh vesti ne zavračalo.
Novice,
— lzvanredni naravni fenomen se Je opažal 22. t. tn. zvečer na Koroškem. Ob ca. 19. uri 30 min. se je pri jasnem nebu. severni horicont. v trenotku rdeče zažariL kakor ob kakšnem velikem požaru. Ta rdeči svit se ie sčasoma koncentriral v več svetlobnih, visoko nad obzorje segajočih storžev, z belkasto svetlim iedrom. Opaziti je bilo. kako sc se svetlobni žarld po niih pretaka': ter polagoma temneli, nakar se je prikazen spremenila zopet v prvotni rdeči žar. kateri se ie premikal od severa proti severozaoadu in obratno. Ta igra se le vedno ponavljala, cela prikazen le tralala čez 2 uri. Ko ie rdeča svetloba izginjala, le bilo celo severno obzorje — kakor od »codiacalne luči« — razsvetljeno. Codiocalna luč sama ie bila ta večer izredno slaba. Mogoče, da te bil to odsev oolarne luči. Vsekakor bi bilo zelo zanimivo vedeti vzrok, »e gotovo zelo redke in interesantne prikazni.
-- Občinske volitve na Hrvat* sketn. Izid v Siraču (okraj Daru-var). V občini Biela ie bilo izvoljenih 8 demokratov. 2 nestrankarska in 2 komunista. Izid volitev z Zemunu: Komunisti 10 mandatov, radi kalci 7. Nemci 6. demokrati 4. uradniška lista 2. rokodelska lista 1.
— Cene mesa v Zaerebu so pad le. čim se ie doznalo. da ie izvoz živine prepovedan. Meso stane sedaj 20 do 24 K kilogram, dočim so ga orel prodajali že po 40 K. Za svinjsko meso velialo še vedno stare cene> slanina ie oo 44 K.
—- Mednarodni bankovci. Šef belgijskega kabineta Delacroix predlaga. nal bi financiialna sekcila zveze narodov ustanovila zavod, ki bi izdala! zlate bone. nekakšen mednaroden denar. Ti boni bi imeli nalogo, da se izravna mednarodna izmenjava proizvodov v evropskih državah.
Dopis iz tešinskega ozemlja.
Sodrug nam piše iz tešinskega
(šlezskega) ozemiia. ki so ga zasedli Pollaki in vsled katerega so si češki in poljski nacionalisti neprestano v laseh, sledeče pismo, ki je v marsikaterem oziru zanimivo. Pismo se glasi:	.
V	okolici mesta Freistadt v Sle-ziii, v delavskem okralu. nas le med različnimi narodnostmi naseljenih tudi več delavcev Jugoslovanov. Da izvedo naši rojaki v domovini, kake so približno razmere tu v tešinjskem ozemllu. poročam sledeče: Po vsei Šlezili le raztreseno francosko in italiiansko volaštvo. ki naddra deželo zaradi velike napetosti, ki vlada med Celit in Pollaki glede pripadnosti te dežele. Poliska vlada le že večkrat direktno ali indirektno inscenirala razne stavke, da bi s tem prisilila en-tentne čete. da zapuste ozemlie in bi potem Poljaki imeli proste roke. Dejansko so se stavke posrečile le v toliko, da ie bil ustavljen ves železniški promet in tovarniški obrat. Med stavko pa so Poliaki vporab-Ijali vsa mogoča sredstva, s katerimi so terorizirali predvsem češko, na tudi tujerodno delavstvo. (Od Freistadta do češke n.eie ie samo pol ure). Nekega večera le n. pr. prišlo 12 mladih oboroženih fantov v oni
del mesta, kler stanulelo češke delavske družine. Vdrli so v stanova-nia in stikali za orožiem. Pri tem pa so razbijali ljudem okna In jim ukradli, kar so le mogli. Tudi ljudi so pretepali in jih devet tako težko ranili. da so morali v bolnico. Nekemu mojemu sosedu, sedemdesetletnemu starčku so odnesli Pollaki med drugim celo krtačo in mazilo za čevlje in zavol tobaka, kar priča, kako so te poljske patrulje nasilno nastopale. Neki stari Čehinji so vzeli vso po-stelino perilo in obleko, nletii hčerki pa so odrezali lase. Sicer pa so pobijali izložbena okna. kier so le mogli. Mednarodna komisija le tem neznosnim persekucijam potiskih naci-lonalistov slednlič napravila konec in izterjala od ooliske vlade za to tudi primerne odškodnine. Tudi pri nas slovenskih delavcih so stikali poljski šovinistični hujskači in so grozili, zakar pa so sedal mnogi izmed njih v zaporih — Toliko sporočam našim sodrugom delavcem v domovini, da bodo vsa! vedeli, da smo ostali tudi v tuiini zvesti in zavedni sodrugi. ki čutimo tudi dolžnost, obveščati svoje rojake, kaj se godi drugod po svetu. — S sodruž-nim pozdravom!
DneVne vesti.
- Živež za Slovenijo porabljen.
iz Belgrada poročajo »Jugoslaviji1'. da so tam povedali g. dr. Brejcu, da ie ves živež, ki ie bil namenjen za Slovenilo, porabllen. Kako se ie to zgodilo? Ko ie Protič-Koroščeva vlada nastopila, ie pometala uradnike iz uradov in seveda se ta čas ni nihče brigal za nakup rezervnih živil za pasivne pokraiine. Tako Je prišlo, da so zaloge pošle In sedal -• Jih ni. Nekaj zalog ie pobralo tudi vojaštvo. Iz tega sledi: Prva Protič-Koroščeva vlada ie uvedla svobodno trgovino. Veletrgovci in banke so pokupili žito in sedal bi ga mora* la država od teh kunovati namesto od producentov, ki bi ga bili dali mnogo cenele in bi država sama imela zaloge. No. ker ie bilo treba
— pometati, pa ni bilo za nakup žita časa. Totei vedno in novsod delalo narobe.
Duševno uboštvo.
Liudie. ki nimaio znania. ne razumelo ne gospodarskih ne rn*r-otnttt zakonov, še mani na poznalo splošni položai. da bi mogli stvarno ute* meliiti svole »hipoteze« ali trditve, moraio notorično pričeti z osebnimi boii in s splošnimi sumničenii. Imamo pa tukai dve različni-vrsti liudt, ene. ki v svoii omeienosti pobirajo fraze in laži. druge pa. ki so sami moralne propalice. in ki nerazsodne Hudi love na take limanice. Namesto izobrazbe osebnost in laž. zavijanje resnice, to ie takozvana »jezuitska politika«, ki io poznamo tudi pri nas v Slovenili. Taka politika ni pošte* na in pošteno delavstvo se ie ne sme nikdar onrileti. Mi gremo v boj z uma svotlim mečem in resnicoliub-nostio. Ali misli kdo izmed delavstva drugače? Kdor dela drugače, dela drugače za to. ker nima ne poštenega orožia. ne poštenega namena *
Kompenzacijska ootjodba z Avstrijo. Ker le kontingent za Slovenijo iz pogodbe 180'SHS z Avstrilo izčrpan. ustavi Centralna uprava, podružnica v Ljubliani izdaianie poverilnih pisem in tedai stranke rial ne vplačuieio računskih zneskov Če bo kotingent povišan, bo Centralna uprava, podružnica v Liubliani to pravočasno obiavila v časopisih.
Leo kulturen dar. Trgovec gosp. Fran Stupica ie povodom 25let-nice svoie tvrdke daroval med drugim tudi »Narodni galeriii« znesek
10.000	kron za nakup enega dobrega umetniškega dela. Želeti bi bilo. da bi tudi drugi Slovenci ne pozabili na našo iavno zhiiko umetnin, ki se ie začela že v kratkem času enega leta tako krepko razviiati in ima že spoštovanja vredno zbirko umetnin katera ie ob četrtkih in nedeliah vsakomur dostopna in se nahaia v Kresiji v nekdamiih prostorih trgovske zbornice Llubliančani in Slovenci, ki sem prihalalo. naj bi ne zamudili, ogledati si ta naš začetek narodne umetniške galeriie.
Iz gledaliških krogov. Prihajajo mi na ušesa razne domneve in direktna vprašanja, zakai ne nastopam v operi, ali sem še bolna itd. Izlav-liam tem potom, da sem od svoie bolezni že zdavnal okrevala, ne nastopam pa. ker imam od opernega vodstva dopust, dokler se ne reši moja, ori ravnateljstvu gledališkega kon-zorcila vložena nrošnia za razveljavljenje kotrakta in za odpust od kralj. slov. gledališča. *— Cirila Medved.
Stev. 70.
Bivši civilni monteril In mizarji aeroolanske eskadrile (aero-radlonl-ce): gg. Tomšič Josip. Tomič Filip,
Graul Ivan. Remškar Filip. Maček Ignac. Maeerl Avgust. Skarza Alojzij. Bradeško Ivan. Kukovec Josip. Vidmar Franc. Kovič Avgust. Perme Ivan. Bevk Ciril. Gaišek Ivan — naj se zglase v petek , 26.. soboto. 27. ali pondeliek, 29. marca 1920 pri aero-planski eskadriii radi zopetnega spreiema v avijatično službo. — Ko- < mandant poručnik av. Pilot Josip Kos.	390
Politični shodi so srednješolski mladini prepovedani. Kaaor smo informirani. ie višii šolski svet za Slo- , venilo 18. t. m. s posebno okrožnico strogo prepovedal sredniešolski mladini vsako udeležbo in sodelovanje Pri političnih shodih, zlasti pa še udeležbo shodov o priliki volilne borbe.	, ...	,
Nezaslišano! Slabo plačilno vrednost naše krone orioisuiemo neurejeni treovski politiki države: da pa le razmerie krone proti liri tako slabo. so krivi poleg raznih »borznih razboinikov« tudi koncesiionirani trgovci. Drastično nam to osvetljuje slučaj trgovca v Kolodvorski ulici. Trgovec Lovro Demšar, solastnik tvrdke Demšar & Ovsenar v Kolo dvorski uiici. ie kupi! 400 škatljic svilenega sukanca od nekega trža škega verižnika. Demšar ie hotel blago dalje nrodatj. toda oroti olačl-lu z lirami. Zaradi veriženia z blagom in z valuto le bil Demšar Lovro obsoien na verižniškem uradu na 6000 K globe in tri tedne zapora. Zaplenili so mu tudi 399 škatliic sukanca. Demšar se pritoži. V Jugosla-viii plačujmo z lirami, da bo še večja draginja 1
Obsojen pustolovec. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem ie bil . 24. t. m. obsoien mladi, vitek mladenič A P. na 4 mesece ieče. ker se je izdaial za jugoslovanskega poroč nika.
Premetena tatica. Zaradi tatvine ie že presedela 3 leta 35 mesecev tatica Mariia Kosirnik, klepetulja. Sedai si ie izmislila poznani trik iet-niški. Sla ie okoli strank, ki so imele svotce zanrte v liublianskih zaporih in iih ogoljufata za razne predmete, nekn mater celo za eno kokoš, da in ponese »gospodu ravnatelju«, potem bo ime zaprtega sina rajše, izvabila oa tudi ene Idače. da se bo zanrti sin lahko udeležil velikega shoda v »Unionu« Kradla ie tudi no cerkvah prte. tako v Šmarju in Moravčah. Ljubljansko sodišče to ie obsodilo na tri leta težke ječe.
Čarovnica In vedeževalka. 1 ant
V	lepih. Radomliah pri Kamniku živi Priletna, lahkoverna kmetica Frančiška Savinšek nesrečna žena. Dne 29. februaria t. 1. pride k niei ciganka Angela H el d žena ciganskega Klavaria. Lepa ie in mtyda. Jezik ji teče kot hudournik. Kmetici je ve-dežcvala »nesrečo«, delala ie on niei razne križe in kraže. jajce je polivala z »žegnano vodo« in potem je dobila od kmetice 1010 K, da potolaži ta »mrtvega« na pokopališču in odvr ne od nje nesrečo.Kmetica je bila vsa neumna v čarovnico ker ii je prerokovala stvari, ki jih je v resnici doži-( vela in se ie zelo prestrašila, ko ji Pove. kai io še čaka. Ciganka le s tisočakom odšla in s svojim »starim« denar zapravila. Dne 24. t. m. le bila Angela obsolena Dred llubllan-*>kim deželnim sodiščem na dva me-^CCa ieče -	_ j.
Policijska kronika. Zaradi puano-stt tn razgrajanja na ulici je bil vče-rai na pnlH?a obsojen na pet dni zapora neki Janez Dovč iz D. M. v Poli«, ker ie v nedeljo pri belem dnevu dopoldne silno vpil po Dunajski cesti ter mimoidoče hrulil: »Barabe! Verižniki!« — Trgovskemu Zastopniku tovarne Polak. Josipu ?x,T'Tet« ie neka brezposelna žen-čr,tla ukradla 1600 K. — Zaradi sa-/..°v°linega povratka v Ljubljano ie . 3 aretirana Cirkničanka Ana Mi-,avec. ki je tudi na sumu. da je Okradla nekega gospoda za večjo svoto denarla. ko je pri njem prenočevala.
Organizirana tihotapska družba.
V	Škofij Loki so v nedelio ob pnj«. dne zjutraj zasačili organi verižni-škeva nrada peterico tihotapcev, ki so nosili tri močno nabasiane nahrbtnike cigaretnega tobaka, okoli 2000 zavitkov, za katere so plačal! v Ljubljani prilično 15000 K. 7,poi«mii so jim tobak. Ker so bili vsi brez Pravilnih potnih dokumentov, so bili obenem tud? policijsko obsojeni in sicer: Peter Skočir na 300 K globe sli 15 dnj zapora. Anton Bratuž na 2no K ali 10 dni. Ciril PpMšsk. najstrašnejši tihotapec na 300 K ali 15 Jni Frania Blažič na 300 K ali 15 dni ter Ignacij Tilin"er in France Poer-®°lia vsak na 100 K ali 5 dni zapora.
Za sirote padlih volakov občine
Šmarje pri Grosupljem ima Oblastna zaščita deoe in mladine za Slovenijo v Ljubljani iz neke zapuščinske razprave 3050 K na razpolago. Postavni redniki ali varuhi teh sirot nal vlože nekolkovanfc prošnie do 10. aprila t. 1. pri Oblastni zaščiti.. Cez 10. aorti se rok ne bo podaljšal, ker ie bil prvi rok že do l. marca, a se te priglasila le ena stranka. Prošnje moralo biti ooremliene s potrdilom župnega urada o očetovi smrti in s potrditom županstva o bivardu v občini Šmarje.
Popravek, V notici glede izpre-memb voznega reda na progah južne železnice od 1. aprila, nai se glasi pravilno: .... in prihaja v Maribor ob 8. url ter ima tako zvezo z vlakom št. 35b/205 (in ne 207). ki odhaia iz Maribora ob 8.33 (ne pa 18.55). -— Izouščen ie bil stavek: Od l. aprila vozi tudi na progi Maribor-Prager-sko-Čakovec vlak št. 229/207, ki odhaja iz Maribora ob 18.55_________ Na
progi Dravograd - Neža - Grabštajn vozita od i. aprila osebna vlaka št. 415 in 414. ne oa. kakor le bilo ob-iavlieno. vlaka Št 497 in 472. Vlak št. 415 ima zvezo na vlak št. 447 iz Maribora, vlak št. 414 ima zvezo na vlak št. 4S0 proti Mariboru, ki odhaia v Maribor ob 19.41.
Kultura.
Iz gledališke pisarne. Gospa Borštnikova ie obolela in za nedoločen čas ne bo nastopala. Za časa nieno bolezni bo igrala »Noro« gospa Pregarčeva.
Iznrememba reoertoarla. P. n občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da se operni repertoir v sledeče iz-premeni: V nedelio. dne 28. t. m. se vprizori predstava »Netopir«, izven aboucmenta. mesto napovedane predstave »Faust« za izven abon.
I.	Komorni večer godalnega kvarteta Zika se bo vršil v torek, dne 6. aprila ob po! 8. uri v veliki dvorani »Narodnega doma«. Kvartet ie z odličnim uspehom nastopil v Ptuju. Podrobnosti o zanimivem večeru slede.	K.
»Glasnik« ministrstva narodnega Zdravki. Šesta številka Glasnika prinaša poleg zdravstvenih Statistik, poročil o zdravstvenem staniu v inozemstvu naslednie članke: Dr. M. Jovanov lč-Batut: Glavni pravci naše zdravstvene politike: dr. ^tev. 2. Ivanič: Sociializacila lekarske službe: dr. V. Kujundžič’ Opštinski zdravstveni nadzornici: dr. D. Ger Popovič: Prilog za suzbilanfe tuber kuloze: dr. M. P. Jevremovič: O unuoredieniu domačih banja I klimatskih mesta: dr. U. Kruli- Nekolike napomene za suzbijanje venertje
i	tuberkuloze; dr. Živko Lapajne: Načrt zakona o očuvaniu kužnih bolezni.
Naša Alzacija Lorena, izšla je propagandna brošura pod gornjim na slovom. ki podale naciionalni in gospodarski poležal liudstva na Goriškem. v Istri. Trstu in v slovenskem delu zanadne Koroške.
Iz stranke.
Shodi »Kmečko delavske zveze« se bodo vršili z dnevnim redom: L Ljudski shod. 2. Vpisovanje v kraj. org. K. D. Z. 3. Ustanovni občni zbor K. D. Z. v naslednjih krajih po Sloveniji.
V	nedeifo. 28. marca 1.1.:
V	Semiču ob 8. uri zjutraj. V Petrovi vasi ob 2. uri popoldne. V Blokah ob 8. uri zjutraj. Pri Sv. Trojici
pri Blokah ob U. uri dopoldne. V Pl-šecah ob 8. uri zjutraj. Zepelevce ob
2.	uri popoldne.
Zaupniki, skrbite za veliko udeležbo. Opozarjamo vse zaupnike, naj nam pri prošnjah za shode vedno navedejo tudi lokal, kjer bi se shod vršil In pa uro. kdai naj se vrši.
Osrednje tajništvo K. D. Z.
Prireditve.
»Društvo orljatellev oollskega naroda« vabi na svoi občni zbor. Ki se bo vršil v petek- dne 28. marca ob 8. uri zvečer na realni gimnaziji na Po Hanski cesti (1. nadstropje, desno) Prosimo vse n. n. člane in članice, da se zborovania zanesliivo udeleže. Ne gre le za formelno sklepčnost, ampak zlasti za to. da pokažemo za nimanie za pomlajeno slovensko ori-lentaciio.
Novo!	Novo!
Ravnokar je izšte zanimiva brošnrica
Mi mrtnb it srn. planja.
Spisal 2.1/ditus.
Cejna K 4*—, g poštnino K 4*20. Naroča se v upravništvu „Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-L
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
Nit! 15 poslancev prisotnih.
LDU Belgrad, 24. 79. sejo začasnega narodnega predstavništva je o tvoril predsednik dr. Draža Pav lo-vič ob 4.30. Tajnik dr. Joca Manoj-lovič je prečital zapisnik zadnje seje, ki ga je skupščina odobrila brez ugovora. Nadalje je prečita! sporočilo poslanca Bakoviča (črnogorska skupina), ki odlaga svoj mandat. -Posl. Pera Jovanovič ie stavil nato na ministra za prosveto vprašanje, zaradi katerih raztegov te m do danes popravljena zgradba bejgraisKe-. ga vseučilišča in zakaj še do danes niso vseučiliški zavodi oskrbljeni s potrebnim! knjigami in Instramemt.
—	Minister za prosveto Miša iritu novič pravi v svojem odgovoru, aa temu ni krivo ministrstvo za Pro' sveto, ker so že določeni v ta namen potrebni krediti, toda ministrstvo za finance do danes še ni nakazalo potrebnega denarja. Posl. P. a0'at!|/' v'č se s tem odgovorom ne zadovo-Utiie in pravi, da velja danes °no. kar bi veljalo pred letom dni 100.000 dinarjev, že 800.000 dinarjev, vsleo česar bi zelo rad videl da bi, finančni minister, ki je to zakrivil. r'0Z’La' na osebno odgovornost, da plača ferenco. - Pred prehodom na dnevni red zahteva posl. Pečič (demokratska za lednim) z ozirom na Izia-iavn posl. dr. Smodlake. da v,adi ne bo omogočil kvoruma, naj predsednik na Podlagi točke 67. skupščinskega poslovnika odredi »pro-zivkna. da se ugotovi, ali je navzoče zadostno število poslancev, ali ne Po ostri debati In prerekanju odredi predsednik štetle glasov (prnzivkn) In upotovl. da ni niti 15 poslancev prisotnih vsted česar zaključi sejo ob 6-30 — Prihodnla seja bo v petek ob 0. dopoldne.
SPRE1FMANIF KRONSKIH BANKOVCEV V DRŽAVNIH BLAGAJNAH.
LDU. Belgrad. 25. Presbiro objavila uradno- Da bi imele vse državne blaeaine čas. tla izvrše zameno kronskih novčanic v kronsko-dinarske v roku. nrednisanem z nared-bo L štev. 6354 od 26 fehruaria t. L. odrelam. da državne blagajne prenehalo soreiemati one vrste kronskth novčanic. ki še niso potegnjene rz prometa 5 dni m ed rokom za odtegnitev odgovarialočih vrst kronskih novčanic. Z ozirom na to se novča-nice oo 100 kron nrenehaio sprejemati ori državnih blagajnah z 10. aorilom t. !. O tem se nal obveste generalna direkcija državnega računovodstva in vsa ministrstva. Minister za finance dr. Velizar Jankovič. L. št. 10.665. 22. marca 1920 v Bel-gradu.
MOKA ZA AVSTRIJO.
LDU Dunai. 23. (CTU.) Amerl-kanska družba Grain Corporation, ki ie mertKlaina za oošillanie živil v one kraie Evrooe. ki trpiio pomanl-kanie. ie sklenila, nakazati Avstrih
200.000	ton krušne moke ki nai se transportiralo z angleškimi ladlaint Dokler pa ne dospeio te oošiijatve. nai Franciia stavi Avstriji na razpo lago 30.000 in Italija 20.000 ton krušne moke.
ZMIROM ENAKI!
LDU. Dunal. 25 (CTU.) Katoličani dunalske nadškofije imaio danes in jutri na Dunaiu katoliški shod. kt se ie otvoril snoči z govori, kateri so Imeli odkrit monarhistični značat. Giof VValterskirchen le deial v svojem govoru: Slavna, pobožna dina stila ie morala pobegniti iz domovine. Še na predvečer svoiega padca se ie klaniala sv. evharistiii. Nobena pesem Andreia Hoferla se ne bo več glasila, nobena Radeckeva koračnica se ne bo več svirala. tie bo več zadonela pesem »Prinz Eugen der edle Ritter«.
došel tla francoski diplomat Doul-
cet, ki ima nalogo, da na licu mesta prouči vprašanle vzpostavitve odno šalev med Francijo jn Sv. Stolico.
V	torek le posetH kardinala Oaspar-riia, monsg. Terettiia in monsg. Te-deschiniia. Francoski zastopnik ne bo spreiet od papeža, ker njegova misila še nima službenega značaja ter ima samo nalogo, da Stoni v stik s papeškim državnim tajnikom.
MADŽARSKI BELI TEROR.
LDU. Budimpešta. 25. (CTU.) »Az Ember« poroča iz Maka: Odkar so se Rumuni umaknili, so madžarske čete uprizarjale strahovite pogone. Žrtev ie nad 300 Na mošnjo vsega prebivalstva so rumunske čete zopet zasedle mesto in napravile red.
V	BERLINU JE MIR.
LDU. Berlin. 25. (DunKU.) V Berlinu vlada popolen mir. Skrbi vzbujalo še baltiške čete v Doeberitzu. ki še niso razorožene in v katerih se še ne ve ali se naj razorožilo.
AMERIŠKI SENAT.
LDU. Berlin. 25 (DunKU.) *All-gemeine Deutsche Zeitung« poroča iz Bazla, da se v ameriških senatnih
krogih z gotovostjo pričakale, da bo mirovna pogodba z Avstrijo odkle n len a.
Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom. da se bo v nedeljo dne 23. marca ob 9. uri dopoldne prodajalo oziroma oddajalo usnje običajnih prostorih, Spodnja Šiška 30. k.
NAČRT ZA LJUDSKO ŠTETJE V čehoslovaški. •
LDU. Praga. 26. (CTU.) Vlada je predložila v včerajšnji seii narodne skupščine načrt za liudsko štetie. ki nai bi se izvršile.po vsej Cehoslov* škl od 1 novembra 1920 do 21. apr: ia 1921 Nadalie ie predložila vlada zakonski načrt, s katerim se pooblašča da more s tumni vladami skleniti'pogodbe dede ureditve medsebojnih odnošaiev v zadevah sociial
nega zavarovanja.
V7POSTAVITEV ODNOŠ.AJEV MED FRANCIJO IN VATIKANOM.
LDU. Pariz. 25. Tukaišnji listi prinašalo brzojavko iz Rima. da Je
Iz Slovenije.
Celje.*
(Lepo uspeli shod naše
stranke.)
Pretečeno nedelio dne 21. marca, vršil se je v hotelu Union zelo dobro obiskan političen shod, na katerem sta poročala sodruga Leskovšek in Martinčič. S. Leskovšek je govoril o zunante-nolitičnem položatn ter se pri tem dotakni! zgodovinskega razvoja stranke od leta 1848 sem. Kakor na dlani je iasno dokazal, kam vede buržoasko gospodarstvo na eni in politična zrelost in razredna solidarnost proletarijata na drugi strani. Ze1 le burno odobravanje. Sploh je s. Leskovšek Izborno prepričevalno govoril. S. Martinčič Je podal iasno sliko notranjega položaja v državi, dotaknivši se valutnega vprašanja In drugih dnevnih dogodkov. Tudi perečega, nas vseh se ličečega vprašanja v stranki se Je lotil ter dokazal, da razkol v strankt ne bi pikom: r h:icnil. temveč bi bil nam le v škoda. Nato se je »preidi sledeča resolucija* 1 Z ravdu.še-niem pozdravljamo sklicanje Izrednega strankinega zbora na dan 11. anrila v Maribor. 2. Vsi pod zastavo JSDS. združeni v okrožju Cehe najodločneje protestiramo, da le prevzela v roke reakcionarna politična skupina vlado v usodepolnfem momentu. ki ie v stanu, da pripelje našo mlado državo v propast: tei vlad! izrekamo svoie nezaunanie. Protestiramo proti demagoštvu klerikalcev v vprašdnlu uravnave denarne vrednote in zahtevamo, da se naše liudstvo obvaruje vsake škode: na» c* minira zadeva zohdsčenlem voimih dobičkarjev In drugih meščanskih izkoriščevalcev. — 3. Zahtevamo takoišnio Izvedbo volitev v občine in konstitnanto po načelu proporca, z v .t:i..f, »ravloo nn.ža in žene. Že v naprej se zavarujemo proti nakani, da se vzame delavkam in delavskim ženam volilna pravica. — 4. Zahtevamo nujno rešitev agrarne reforme* vsa zemlia. ki se ne upravjia po kmetskem ljudstvu, tudi zemlia mrtve roke, naj se brezplačno razdeli ubogemu zasužnjenemu kmetskemu Ihidstvu;
Iz St. Vida ori Stični. (Velika
nezgoda.) V Radohovi vasi se je 16. t. m. pripetila velika nesreča. Pii lamlleniu kamenia za hišo oreišnie ga žitnega komisarja Sefmana se ie nnnesrečil tiiegov hlapec in mladenič Franc Škufca iz št. Pavla. Škufca ostane revež za vse svoie življenje. Kakor se sliši, ni bil vpisan ne v bolniško blagaino, ne v zavarovalnici proti nezgodam. Kdo ga bo sedaj oskrboval? Sveta dolžnost občine ie da poskrbi, da nride mladenič in niegova mati. kateri ie bil edina opora. do poštene odškodnine. Drugače se lahko zgodi, da nrideta oba na občinske rame. Štiri leta sl fe Sef-man votaščine nrost spravila! tisočake. Zatorel ne pustite, da ostane mladenič neoresKrblien! Preskrbeti ga mora Šefman. Kajti vojna ga je obogatela...
Kozmice pri Ptulu, (Kršitev
osemurnega dela.) hnejitelj tukajšnje parne žage. g. Writzl, se niti naimanie ne briga za naredbo o osemurnem delavniku, temveč sili svoje delavce še vedno, da delalo 11 ur na dan za nainižio plačo, za kakršno menda noben delavec v Jugoslaviji več ne dela. Poleg tega delavci delalo vsak dan do polnoči brez kakega doplačila. Merodajne oblasti bi morale proti temu gospodu najostreje nastopiti; kaiti če veliaio ministrske odredbe za druge gozdne in lesne delavce, moraio veliati tudi za nas. sicer pa bomo podvzelt potreba ne korake sami.
Rogaška Slavina. Bliža se spomladanski čas. Kmalu prideio letoviščarji. med katerimi ne bo tnanikalo niti verižnikov. nit! voinih dobičkarjev. Vse se veseli te slavne gospode, mi ubogi delavci in baitarii oa se jih ne moremo veseliti, ker se bode zopet vse podražilo. Že sedai stune moka 14 K kilogram, ravno tako so draga tudi druga živila. Naš ravnatelj pa tega ne -uvidi in zahteva sedal celo od ubogih delavcev, da začno delati cd šestih ziutrai do šestih zvečer za borih 14 kronic* Sramota*. Prej so imeli delavci pri zdravilišču dovoljenje, da so smeli, kadar se ie seka! Ic-s za drva. pobirati male veje. da so si doma zakurili, sedai pa se lim le še to odtegnilo. Ako hočejo delavci imeti te veiice. moraio plačati za voziček 40 K. med tem pa gospodje uradniki dobe drva iz debla bree vsakega plačila in lahko kurilo, kohkor hočeio. Gosuodic v Liubliant praviio, da ie zdravilišče nekakšna molzna krava za delavce. Mi te gospode radi povabimo, da nrideio k nam in pomolzete te kravo, notem pa gotovo ne bodo tega več trdili. Ml sicer dobro vemo. da so danes slabe razmere, da se mora štediti. ali ne samo or! ubogih delavcih, nai sc marveč tudi drugam pogleda. Vzemimo recimo stanovanja* Uradniki prej niso imeli toliko sob na razpolago. kakor sedal In bi se že tukal dalo mnogo prihraniti. Kal potrebujemo toliko priganiačev? Sal menda ni zdravilišče nobena kaznilnica, da bi moral za vsakim delavcem stati eden na straži In da bi ubogi delavec tudi ulemu plačo služil!
Pliberk. (Narodnjaška p r c-n a p e t o s t.) Nekateri gospodje so se začeli zaletavati v naše sodrugi*. Očitalo lim. da so nemčurli in ne vem kal še vse. Tako ie hote! ne« davno pokazati neki gospod v »Jugo* savili« svolo narodno zavednost s tem. da se ic snravil nad narisno talilo našega sodruga. ki znači. da ie čevliar. Dopisnik nravi, da ima samo ta naš sodrug še nemški naois nad svolo delavnico: »Math. Hlebetz«, Kot previdni liudle srno se tako! prepričali. če le tc res kar niše »Jugo-slavila«. Konštatiralo se le tako! in konštatira se lahko še danes, da le dopisnik »Jugoslavije« slen. ali na le nanis le mimogrede oogledal. če bi ta »rodoliub« pogledal v matico in su prepričal, kako le ime tam vpisano, bi se bi! morda spomnil, da ie svoie-lastno pretvarjanje imena strogo prepovedano. Pa kai? Math. Hie-betz ie bil v matici tako vnlsan tu tak ie tudi na tabli. Vprašamo vas gosnodie narodnega in klerikalnega kopita, ali ie »J o h a n n Ovčiak« slovensko ime? In če ni. kakšno ie notem? Pa vedar se blišči njegova tabla še danes v Kohneževi ulici nedaleč od Hlebctz-a. ki ie na dopisnik »Jugoslavije« ni videl. Morda zato ne. ker ie ta Johann klerikalec a Kranjskega? Naibrže bo. ker ie na Kranjskem roien tudi v matici vpt-kan kot Johann! Mi bi vsega teea na pisali, pa ker blati dopisnik naše so-druge s tem. smo bili primorani govoriti. To nai vella tudi za list »Korošec«. posebno na za njegovega urednika, ki nosi Hlebt2ovo Ime kar po Dunaiu Berlinu. Parizu itd. Vt gosnodie. delate le tzv. pemzel-poll-tiko* Suj se poznamo!
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
mtmmmmmmmmmM mi .
Ste prehlajeni? Imate bolečine
v prsih? V grlu? Ah kašljate? I****" te nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam Je Feilerjev Ptjjvj Elza-fluid! 6 dvojnatih ah 2 veliki Špeciialni steklenici 38 K. — Zagorski sok zeper k; eli in prsne bolečine 1 steklenica 6 K.
Slaba	brana Vam	Je pokvarila
želodec?	Fellerieve	prave	Elza-
krogMice aa spravite	v ted! 6	škat-
ljic 18 K. - Omot in poštnina posebej. a naicenele! Eugen V. Feller, Stublea donja, Elzatrg št. 252 (Hr-vatsko).	—B—•	930
r
£
Nainaniio I
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da eem o tvor II na Sv. Jakobu trgss št.. 9, nasproti
dekliške Sole
Zagotavljam 6olidne in točne postrežbe.
Za obilen obisk ee priporočam
z odličnim »potovanjem
OSVALD DOBEIC.
JJishiJ&va, v marcu 1920.
380
IM
AnČI Bani Sak, Dunajska <•
št 41, 1 nadstr. (nasproti cerkve Sv. Krištofa) se priporoča cenjenim damam za naročila novih, preoblikovanje ter popravilo starih damskih in otroških klobukov.	379
tab K H AH ml IISK™
(koleselj) in i četverovrstna harmonika. Poizve sc pri g Franjo Berger, posestnik in gostilničar v Levcu pri Celjn.
:E
I. Mn. Ali
A- Fuchs, UubMana,
Za gozdno upravo na Hrvatskem se išče ožen;en
■ — soidar. =====
Zmožen mora biti hrvatekega (ali slovenskega) ter nemškega jezika v govoru in pisavi Ur imeti prakso v lovu in gospodar-Btvu. __ Ponudbe 6 spričevali in navedbo plače naj se pošljejo pod „Gozdar" upravi „Naprej-.	36«
Za gospodarstvo na Hrvatskem se ižže praktičen in oženjen
===== k i e t a r. =====
Poznati mora živinorejsko stroko in gospodarstvo ter biti zmožen brvatskega ali slovenskega in nemskepa jezika v govoru in pisavi. Debi deputat in od pride anfh dohodkov primerne procente, Sprejme se tudi spreten Viničar. Nastop takoj. — Ponudbe s spričevali ter navedbo plač naj se požljejo upravi „Naprej“ pod
„Viuoreja“.	869
Za tago s celim getrom in clrkuiarno Zago z vodno turbinsko močjo »e išče razumen
*
SeiGEibvrgova ulica t. 6.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnib eenab. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se šujejo lastni delavnici ločno in solidno.
Pofcf.nl čekovni račun St, 10.582.	Telefon	intenirban	št	178.
v a	fi	•	i	i	®
a umni in Eksliii
sprejema v svojem hranilnem oddelku
hranilu© vloge
in jih obrestuje po čistih
0| ■" 0.
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneski: iz te vloge šele po polletni odpo\edni dobi, obrestuje po čistih
7u!3,it'JiM
PLCSSaamuCH*
41
0|
12 lo.
iagovodja
proti dobri stopi lahko
lači in z mesečnimi žitnimi dokladami. Službo na-1 aprila. — Ponudbe s spričevali naj se pošljejo pod „Turbina“ na upravo *Naprej“.	367
iiMiiiMnusnima
iihhhuhi uma
Slavnemu občinstvu se priporoča
= KAVARNA CENTRAL =
»•lag Znwjw«fla UuMlainaga) mostu 388	Lastnik	Stevo	MltlOltt.
I. ubifaua Rimska c. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne eene
Zi vn irnkna dela iaififlfl dva leti.
HH1 DIN trgovska, špedicija^ a RRLnPHinkomis.de n,družba
PMitavljililiaiu. jftt.glHR.U5ii 00.
Špedicija vsakega blaga. —-Vskladiščenje. — Zaearinanja. Reekspedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišča
KRISPER&TOMAŽIČ
Direktna tvtta s progojužne iclcz-niee. Telefon it. 866.
Zs> VSHIOSt hranilnih llcg jStSfCl blpgovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci ckTOg 10 Rti IfOUOV hren, društvena posestva, ki repieztntijj,jo vrednost nad 3 milijona kron, kakor tudi skladi* rezervni, cUle£nl in dr.
Vloge sprejtmajo in izplačujejo
vse podrožniee Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki so:
1. V Spodnji Stfki v Ljubljani,	12.	Radovljica
2. Na Glineah pri Uubljani.	Kranjska	Gora,
3. V Ljubljani, Bohoričeva ni.
4. V Ljubljani, Sodna ulica.
8. V Ljubljani, Krakovski naeip 6 Rožna dolin« (obž. Vič).
7. V Tržiču na Gorenjskem, i. Na Savi (oIh*. Jesenice) na Gorenjskem. -	ly
9. Na Jesenicah <i;ri Ferjanu) 10. Koroška Bela-fla\ ornik.
II., Borovnica. ...	uo
;■ Irti’- .
14. Mojstrana.
16 Celje.
16. Šoštanj.
17.	Gužtanj, Koroško,
18.	Prevalje,	,
iv.j Sležica,	„
20.	<'rr,a. ].,	s
21.	Črna II.,	»
22. Maribor.
231-Litija.
24. at. Lcvienc na Pohorju.
25. Kamnik.
26. Prnj>erskc.
27. Kiiie i ri Tržiču.
28 Sv. Ana pri Tržiču.
29. Gorje pri Biedu.
80. Store pri Olju.
81. Fala rad Mariborom.
82. KuSe nad Marlboiom.
83. Pliberk. Koroško.
84 Rogafcka Slatina.
83. Radeže-Zidnnmnst.
ALKO
ia žganje. Ha i n. i.
Lubljana <Kol>zej). Ttk!« iiteraiUo 131
Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinje\ca, ruma, konjaka in likerjev po najniž. cenah. MT Pri o4Jemu celih \agonov i/jemne cene. Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo.
KUIGUIl
Se podrobnejša pojasnila podajalo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrt dnja pisarna Konsumnega druUva za L/ubliano in okol co, ki je V Ljubljani, Sp. Šiška, Kolodvorska ceita SOS.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljutef£ana( pelini predal 13. Društvo ima na razpolago poštne pOidntee s katerimi zamorejo vložniki denarne poSllfalve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
Sodrugi!	Zadružni'i!
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!
in vse
tehnične potrebščine
priporoča
ODON KCUTNV, Ljubljana.
P»z»r’ Velika razprodaja!
Ugoden nakup!
Rrdl pomanjkanja lokalnega prostora se razprodaja vsakovrstno umetno cvetje, kakor velika množina mirtnih vencev in Šopkov, vsakovrstno perje, aražmurji, palme, svilnate cvetlice vsake viete. — Kra6ni nevestni pajčolani, nevestni SopkL — Izdelovalnica ametnib vencev.
Cvetličarna VIKTOR BAJT, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	369
Sprejme se tako)
hlšnla v trg. hišo
proti visoki plači in dobri hrani. Ravno tam se sprejme tudi s | u S k I n J a za vsa hišna dela, Naslov pove
upravi ištvo „N<iprejtt.	376
Phylligrafft
barva proti riji, priznano najboljša oljnata barva za pleskanje železnih predmetov, to je mostov, ograj, streh in dr. V zalogi pri
BRATA EBERL,tlMt>l|<,na Wiv|,,{ {e<!t cesh 4
katera tvrdka prevzame tudi pleskanje omenjenih predmetov.
KAJO DELIČ,
zlatar in draguljar
Ljubljana mmihiij
priporoča »vojo
ilžliRko in fiaciillaitka ielamica
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanj«» V 7alogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vsth uzorcih in merah, uhane i. t. d. K upu je tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava ?a novo blago.
Zopet
dobi, kdor preskrbi ,Slovenca*, v katerem je objavljena neka izjava generala H r. tnanskega tieoča se idrijski ga delavstva. .Slovenec" je od mraeca juulja ali julija 1919. Odda >aj ga v upravi „Nfi«reja“' prot’ imeno-■ vani: n« gradi*0 •1;J ■’
Nudim po najnižjib dnevnih cenah kakor:
Fino s,rd (inEd) i sodtifi po 25 ki
^	ogromno	pošljete
nianuf^kture nar^-nost iz inozimstvj' |e prejela l v r d k » R. Stenneckl v t*5i. in sicer Volne, cclirje, tiskanine, etamino, batists 2.1 ženske oblek . sukna kamgsrna in hlaicvine za	moške obleke,	belega	in pisanega pla na za
t peiilo,	klota, cvilh , robcev, svile in še	mil' b<>	‘aztiega druzega bliga,
i katero	se p ipd.-je, z radi	nitl.upu v veliKansKili	množinah po Čudovit.-
nizkih	cenah, knzentega,	vedno velika	za!..ga	lastnega izdeika srajc.
predpasnikpVi,	bluz kid, ženskih, mo&kili in (ant< vskih	oblek,	po zeio
nizkih ifšnah.	Cevhi,	žei ski, mi.ški m otrof] vedno >	velikanski i- iri,
pristi	o roino delo od lastnih čevljarjev.	2311
Ilustrovani ccnik zastonj!	Na	debelo	samo	v	I	nadsiropiu.
VSS|SA	R STRMECKI	*£.*••
	mmm	mm	mm mm*	n bih	
					
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
tal sin p in stroji ia pltu?]e.
Izboina konstrukcija in ele-gHtilna izviSitev iz tovarno v Linču. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. 4fi
Pisalni stroji,Adler*. Ko‘esa iz prvih iovžiren.
Dfirkopp, Styria, Waffenrad.
131II0 ib Uilli v«, v*, 'h kg 9ra\e tižaSke elafika in pobarvane
m I* h težke m 381
Osvald Debeic
trpina 1 m\m kisB-a oa leteli.
Sprejme se j
sodarje
za lideiovanl«
cementnih scidžkov.
lil!.
Hočete oiidiiaii svojo lepote? Hnf.ete imeti kakor barži-n m\M Kožo? Hočete solni..ih pepozoljev
m nnrrnr?	U(.oiaiiljajie Fei;trjevt» pi.	vo	tua	obiazno.
ill Ulji Lo V !	kožo obvarujočo pomado!	Občudovani	bo
detel Zavidani! 1 lonček 9 K, št lil močnejše vrsie 12K. K temu Felleijevo na t' nejše l|il)ai ovnmlečn milo 16K.
Itt Imeli tejie. zdrave lase! SacuSK.'
Somada za rast las duaeže bujn lase! apreči i>rhai, prerano osiven e. Z»-brani pTeiol I lončeu 9 K, St- tl*-K tvnu močno terovo milo za umi vanje clave	8 K. Šampon I K. Mazilo
za brke	2 K 60 vin. in 3 K.
Hitijo Kas trnja u?
tistovski ( bliz učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih žuljev!
Nobene Mt kože! MMa Jkalljca 4 K, velika tkatlja 6 K.
/Eisa / 'laster
l*ll4ii fn Fellcrjeve Elza umivalne ps-Lcliie »E lidjl stilje (Kolcnjska voda) 1 škat-lia 7 K. Felli rjev umivalri prašek proti potenju 1 škallja 6 K. Fellerjcv mentoln. Črtnik ?opr glavo- In zobobol 1 škatljica 4 K. Fdler-jev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici Snecljalni 36 K. Najboljši pathitn z rai-linejšim duhom od 8 K naprej. NajlmeJŠ. -Heea-nuder Dr Khimr, bel, roza in mmen, 1 velik* Sfcatlr 12 K. Močna Francovka v sTeklcnlcam« Fo 8 K in 22 K. Omot In r-^t\ a na-rene,e
Eusen Vc Felfer, liekanar. stutica g6B?3, Elzatis It.252 (Briatga).
■maMM	11	MM —»g——————---
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
Wi""W»,rTnT rr: -
Teset hoffova uHca 11
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC
prevzema denarne vi o g e in iz-vršufe vsakovrstne bančne posle - - pod najugodnejšimi pogoji. - -