Poštnna plačana v gotovini LetO I. V Ljubljani, v ponedeljek, dne 25. marca 1929. Št. 14. Posamezna številka 1 »i Izhaja vsak: ponedeljek zjufraf C/redil Sivo: Kopitarjeva ul. št. 6/lfJ Te efon št. 2 OSO, interurban 2050 Rokopisi se ne vračat o Vosamexna št. 1 Din, mesečno, če se sprejem i list v upravi, naročnina 4 D n, n< tlom In po pošti dostavljen list 5 Din. Celolt tna naročnina SO Din, polletna 25 1>ln, četrtletna 13 Din. lnseratl po dogovoru Uprava: Miklošičeva c. 5 (paviljon) Po j t ni ček. račun, Ljubljana 15.179 Telefon štev. 3030 Dr. Rozman - ljubljanski pomožni škof Rim, 24. aprila. (Tel. >S1. L.«) Včerajšnji ►Osservatore Romano« objavlja to vest: »Nj. Svetost je imenoval za pomožnega škofu dr. A. B. Jegliču dr. Gregorja Rozmana škola s pravico nasledstva ljubljanskemu ( kot titularnega škofa iz Semta.« Plebiscit za Mttssolimja Velikanska udeležba volilcev - Ponekod volili do opoldne ie vsi volilci - Navdušeni pozdravi cerkvenim dostojanstvenikom - Prvi rezultati Rim, 24. marca. (Tel. >S1. L.«) Ljudsko glasovanje je poteklo danes v Rimu z mirno stvarnostjo. Mesto je bilo še vse v zastavah radi včerajšnje proslave. Na cestni železnici in avtomobilih so bili povsod nalepljeni mali vzpodbujajoči listki z napisom: »Si!« (da! kir pomeni odobravanje vladne liste. Op. ured.), kakršne so razdeljevali člani fašistovskih deških zvez in katere so meščani vidno nosili v zunanjih žepih sukenj prav do volivnega lokala. Fašistična konsumna in gradbena družba je svoje člane vozila k volitvi v tovornih avtomobilih. Pristaši stranke so na mnogih mestih z zastavami korakali v sprevodu na volišče, na katerih so se vršile volitve mirno in disciplinirano. Vsakogar, ki je vstopil v vo-livni lokal, so še enkrat kratko informirali o postopku pri volitvi. Okoli 10. ure dopoldne je bila udeležba največja, da so mn :gi volivci morali dalj časa čakati, da so prišli na vrsto. Po sklepu volitev ob sedmih zvečer so prihajale prve vesti o poteku volitev na deželi, kar se je objavljalo pred lokalom osrednje pisarne na Piazza Colona. Iz Neap'ja sc poroča, da je bila udeležba pri volitvah si no velika. Na otoku Capri so zaprli volivni lokal že ob štirih popoldne, ker so vsi volivci izvršili svojo dolžnost, V Benetkah so zaprli nekatere volivne lokale že ob petih. Udeležba znaša tam 90% volivcev. Kardinal Lafontaine, ki je tudi oddal svoj glas, je bil pozdravljen z glasnim odobravanjem. Iz Floronce se poroča dosedaj, da je znašala udeležba 75%, v njrni okolici pa 95%. V Anziu pri Rimu je bila volitev končana že pred 12. uro opoldne. V Turinu je prišel na volišče prestolonaslednik na čelu svojih častnikov. Iz vseh škofijskih mest se poroča, da so škofje in nadškofje z vsem podrejenim klerem prišli na volišče, radi česar jih je množica navdušeno pozdravljala. Tudi kardinali, ki so prisotni v Rimu, so oddali svoje glasove v svojih voliščih. Tudi v novih provincah se je vršila volitev popolnoma mirno. Udeležba tujerodnega prebivalstva je bila zelo velika. Plebiscit za Duceia Rim, 24. marca. (Tel. »Slov. listu.«) Ob 13 jc znašala udeležba pri volitvah v Rimu 50%, ob 16 pa žc 69 61%. ker je od 178.777 volivce«' oddalo svoje glasove 124 455. Pri volitvah leta 1924. je znašala končna udeležba volivcev 44.43%. Ker so v zadnjih urah prihajali še zelo mno-ji volivci, se lr'iko računa, da bo zn-.šnl odstotek do 80%. Enak odstotek volivcev je pričakovati tudi v drugih mestih. V mestnem okraju Borgo, kd meji na vatikansko mesto, jc bilo posebno opaziti številno udeležbo visokih dostojanstvenikov papeževega dvora. Me-I volivci jc bilo opaziti msgr. BoT'onrfini Duca, msgr. Pizzarda in odvetnika Pacellija, ki so sodelovali pri lateranslu pogodbi. M lan, 24. marca. fTel. >S!ov. listu «) Mesto danes pri volitvi ni kazalo nobene izredne slike, dasi so bila pc>-'o'p;-a še okrašena 7. zastavami radi včerajšnje proslave in so se še pomnožili pisani lepaki raznih zvez. Na kpa1 !h so b'li pozivi, da se vsi udeleže volitve in da oddajjo gliicovni^o z italijansko tro'bo:i«co in napisom »Sil«. Zveza vojnih prostovoljcev jc na takih letakih označili, da poTeni odtegnitev pri ve!'tveh vcl-'zdajo. Samo pred v olivnimi lokali je bilo živahnejše življenje. Fašistična milica je oskrbovala red in v popoldan- skih urah s stotinami avtomobilov vozila zakasnele vouivcc na volišča, da se poviša odstotek udeležbe. Na deželi je bila kontrola lažja. Tudi tam bila udeležba posebno velika. Mno$i volivci so prišli iz inozemstva in jim je bila dovoljena znatno znižana vožnja po železnici. Fašistična propaganda je zadnji večer delovala s polno paro, zlasti zvečer, ko jc b'la odrejena razsvetljava mesta z bakljado. Da bi propaganda bolj učinkovala, se je naglašalo, da se volitev nc tiče toliko tega ali onega izmed štiristo kandidatov, temveč v glavnem Mussolinija in njegovega dela. S tem sc hoče volitvam dati tudi značaj plebiscita za Duceja, sličro, kakor ga jc izvede! tudi Napoleon za ojačenje svojega režima. Katoliška »Italia« je izšla danes s pozivom: »Katoličani, dajte svoje glasove režimu, ki jc zopet vzpostavil moralične in verske prednosti « List označuje oddajo glr.su za Mussoli-nijev režim za delo verske in narodne lojalnosti. Prvi rezultati volitev Trst, 24. marca. (Tel. »Slov. listu.«) Končni rezultat plebiscita bo znan šele pozno po polnoči okoli 2 zjutraj. Rezultati volitve v nekaterih krajih tržaške pokrajine so sledeči: Vseh volivcev Glasovalo je I)a Ne Trst 46 037 45 022 44.067 955 (2%) Zader 2.759 2.722 2.722 Nihče Gradež 1.031 963 963 Nihče Postojna 2.526 1.437 1.428 9 Rim 90% Koper 2.295 2.252 2.245 7 Herpelje-Kozina 688 594 594 Nihče Buzct 2.422 1.932 1.929 3 Veličasten pogreb Toni Stegia. Velikanska udeležba - KraVe v tenec »Prijatelju Šlegla ~ g neral feler Živ" o A č" - Šest generalov okrog rakve - Poslovilni govori Zagreb, 24. marca. (Tel. »Slov. Listu«.) Dopoldne ob 11 se je na slovesen način izvršil pogreb pokojnega ravnatelja Jugoštampe Toni Šlegla. Pred mrtvašnico na Mirogoju so se žc od ranega jutra zbirale velikanske množice občinstva. Pokojnikova krsta jie bila pokrita s Številnimi venci, med kaiterimi je bil posebno viden kralievi venec z državno trobojnico in napisom »Toni Šleglu — Aleksander«. Kraljevi venec so v sprevodu nosili štirje naredniki. Venec predsednika vlade je imel napis »Prijatelju Šleglu — general Peter Živkovič«. — Vencev je bilo 50. Pogreba so se udeležili: zastopnik Nj. V. kralja general Srečkovič, v imenu vlade ministra Šverljuga in Mažuranič, zagrebški veliki župan Zoričič, zagrebški župan Srkulj, ter številne druge odlične osebnosti. Iz province so prišle števlne delegacije. Dalje so bili zastopam časnikarji in zastopniki časnikarskih društev. Zastopano je bilo tudi »Slovenčevo« uredništvo. Tudi nekateri tuji časnikarji so se udeležili pogreba, med njimi tudi zastopnik Ull-steina. Skozi mrtvašnico je defiliralo več sto Šleglovih prijateljev. Ob 11 10 so odnesli rakev iz mrtvašnico. V sprevodu so nesli okrog 50 vcncev. Tipografsko pevsko društvo je zapelo posmrtnico »Čuj nas, Gospode«. Posamezne prizore so fotografi slikali. Okrog rakve so bili zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Med drugimi jc vojaške oblasti zastopalo šest generalov. Pred nvtvašn:co je imel kratek nagovor evangelski o '-ovnik dr. Pop?, ki se jc pokojnika sipomimjal s simpat }o in priznanjem. Za njim ie govoril v imenu zagrebškega odseka JNU tajnik Vod-varška. Deiial ve« »Vseeno je, kakršen je že bii motiv umora Tonija Šlegla. Vsekakor je gotovo, da take smrti ni zaslužil. Vsak se v življenju nagradi tako, kakršno je njegovo delo. Ne sme pa se kaznovati. Njegova smrt je tragična, ker je bilo njegovo življenje polno strpnosti. Z njim izgublja Zagreb največjega inteligenta, ki ga jc imel. Njegov spomin bo trajen.« Nato se je razvil sprevod. Ob odprtem grobu je zapelo pevsko društvo posmrtnico. Dr. Popp je opravil molitve. Imel je tudi kratek poslovilen govor. V imenu pokojnikovih prijateljev je govoril pisatelj Milan Marjanovič in slavil pokojnika. V imenu časnikarjev »Novosti« je Košutič poudaril, da bodo nasledniki Toni Šlegla nadaljevali njegovo delo v dobro kralja in domovine. Na koncu je pevsko društvo zapelo žaloistinko, nakar so se množice pogrcbcev mirno razšle. Šleglova oporoka Zagreb, 24. marca. (Tel. »SI. L«) Zvečer ob 6 se je vršila izredna seja ravnateljstva Jugoštampe, na kateri se je komemoriral spomin direktorja Šlegla. Spominski govor je imel Roko Jokovič. Nato so odprli oporoko, v kateri določa pokojnik, da zapušča svojemu bratu Josipu Šleglu, nečaku Jeanu, sinu pokojnega Henrika, in 9otrudnikoma pri podjetju Milanu Divjaku, in Avgustu Šolcu delnice Jugoštampe. Za izvršitelja Šleglove oporoke se je poveril nato g. dr. Jurij Pcrčarcvič. in Divjak izvoljena za glavna ravnatelja, Josip Šlcgel za direktorja Jugoštampe, za direktorja »Novosti« je bil izvoljen Jutriša, ki je bil intimen Šleglov prijatelj. 7a predsednika Jugoštampe jc bil izvoljen Roko Jokovič, za podpredsednika pa Franjo Letkovič. Kdo je umoril Šlegla ? Belgrad, 24. marca. (Tel. »SI. 1.«) »Pravdi« poroča: »Zagrebška policija je zaslišala bivše prvake KDK in napravila hišno preiskavo. V Zagrebu so se razširile vesti, da je umor Šlegla framazonsko delo. Kakor znano, je bil Tomi Šlegel prostozidar. V poslednjem času pa je prišel z nekaterimi člani in vodilnimi krogi prostozidarjev v naši državi v nasprotje. To pa so samo tcndenciozne vesti, ki imajo gotovo samo ta namen, da povzročijo zmedo.« Prve relorme Hooversa Washington, 23. marca. (Tel. »SI. L«) Predsednik Hoover je vpeljal v varstvo svojega zdravja in za zmanjšanje svojih oficiclnih dolžnosti več novotarij. Tako je znižal število dnevnih sprejemov državljanov za rokovanje od 6 na 2 dni. Nadalje bo samo pri izrednih prilikah govoril. Hoover bo tudi predlagal kongresu, da se letna rezidenca nc popravi, čeprav jc bilo to Coolidgu žc dovoljeno. Predsedniško jahto je dal Hoover prepeljati v dok, ker velja vzdrževanje jahte letno 300.000 dolarjev in poleg tega odvzema mornarici osebje. Dunajska vremenska napoved. Miio vreme bo trajalo dalje. Oblačnost spremenljiva. Otvoritev postaje Radio-Beograd Belgrad, 24. marca. (Tel. »SI. L.«) Dopoldne sc je slovesno otvorila postaja Radio Beograd v palači Akademije znanosti. Slovesni otvoritvi so prisostvovali poleg uglednih Bel-grajčanov kraljevi zastopnik polkovnik Pe-kič, prometni minister Korošec, poštni minister Kumanudi, belgrajski župan Savžič. Po blagoslovitvi je imel prvi nagovor poštni minister Kumanudi, ki jc dejal: Cela vrsta učenjakov, med katerimi so svetla imena naših rojakov Tesle in Pupina, jc delalo na rešitvi problema, ki omogoča kar najhitrejše sporazumevanje med ljudmi in državami na velike daljave. Pri nas se je pričelo z radio-oddajanjem šele leta 1924. Takoj se jc prijavilo 120 naročnikov. Leto pozneje jih jc bilo 800. Poštno ministrstvo jc šlo po-] vsod zasebni podjetnosti na roke. In tako se ima Zagreb zahvaliti samo radio ljubiteljem, ki jim jc poštno ministrstvo pripomoglo, da so mogli zgladiti svojo postajo. Z zgraditvijo velike državne oddajne postaje v Ljubljani pa sc jc število naročnikov povišalo na 20.000.« Nato jc govoril Savčič, za njim predsed-t nik radio postaje Stojadinovič, ki jc poudaril, i da pomenja otvoritev nove radio po1 lajc ve-I liko zbližanjc Srbov, Hrvatov in Slovencev, I oijih zveze bodo poslajc tesnejše. Nato jc po-l staja oddajala prog am do p^tih popoldne. Trošarina za špirit dvignjena B-V ad 24. marca. (Tel. SI. L. ) V finančnem ministrstvu se je dosegel sporazum med .tovarniškimi izdelovalci špirita in kmetijskimi pridelovalci špirita na la način, da sc jc kontingent za oboje maksimiral. Trošarina za špirit se jc dvignila za 6 Din. enako za vse oblasti. Milijonska poneverba Belgrad, 24. marca. (Tel. Slov. 'ic>tu.«) V Adi v Bački jc pobegnil ravnatelj Eskomptne in gospodarske banke Geza Rcin z milijon dinarji bančnega denarja. V petek jc odpotoval v Subotico, češ da ima tam opravka. — Es-komptna in gospodarska banka je bila podružnica subotiškega denarnega zavoda. Temu sc jc zdelo Reinovo poslovanje sumljivo. Poslal jc tja posebno komisijo. Ko je Rein zanjo zvedel, Je takoj odpotoval iz Adc. Po nekaterih poročilih se nahaja v Budimpešti. Dognalo sc je, da jc Rein špekuliral z bančnim denarjem, pri čemer je mnogo zgubil. Pa tudi drugače je živel razkošno. Da sc jc izognil blamaži, jc pobegnil z bančnim denarjem. Zbcr želez, bolniškega sklada Belgrad, 24. marca. (Tel. >S1. L.«) Danes sc jc pričel občni zbor železničarskega bolniškega sklada. Od 48 delegatov jih je bilo na-vzročih 32 iz vseh oblasti Najbolj številno jc bila zastopana Ljubljana z 9 delegati. Radi notranjih sporov v oblastnem odboru sc bcl-grajska delegacija seje ni udeležila. Poročila je občni zbor sprejel. Splošna zahteva delegatov oblastnih odborov je bila, da se predložijo računski zaključki zadnjih petih let. — Nato je bil izvoljen stari odbor. — Jutri sc seja nadaljuje. Neugodro vreme za Zeppelinov polet Friedrichrhaien, 24. marca. (Tel. >S!ov. listu.«) Ob 10 zvečer jc dr. Eckcncr zbral svoje potnike in jim sporočil, da vladajo sedaj taki nasprotni vetrovi, da ni misliti na polet zrakoplova in da sc potniki lahko mirno podajo k počitku. Upati jc, da li vetrovi nc bodo trajali do 2 ponoči in da sc bo šc posrečilo, spraviti zrakoplov iz hangarja. Čc bo neugodno vreme trajalo deli, kakor do 2, pa bo zgubljen en dan, ker potem pride zopet v veljavo prepoved francoske vlade. Shol dr. Rozman Minister Karapanos v Belgradu Pred podpisom prijateljske pogodbe t Grčijo Belgrad, 24. marca. (Tel. »SI. L «) Popoldne je z SOE dospel grški zunanji minister Karapanos. Spremljali so ga opolnomočcni : minister Politis in uradnika našega zunanjega ministrstva dr. Krsta Subotič in dr. Pavlovič. Na postaji je Karapanosa sprejel zunanji minister Kumanudi, minister dvora Jevtič, pomočnik zunanjega ministra Bakotič, grški poslanik Polihroniades ter številna gr«ka kolonija. Na kolodvoru sta imela Karapanos in : Kumanudi kratke pozdravne govore. Karapanos jc izjavil, da prihaja nadaljevat in končat v Ženevi pričsto delo na zbliianju obeh narodov in da podpiše prijateljsko pogodbo. Ta sporazum in prijateljstvo naj ostaneta za vso bodočnost. V ženeskem sporazumu so se uredila vsa vprašanja trgovskega značaja. Zdaj pa se bo s to pogodbo ustvarila najSiria oblika prijateljstva, ki veže obe državi že zdavnaj. Karapanos se je podal skozi dvorno čakalnico v svoj hotel. Popoldne sta imela Karapanos in Kumanudi prvo oficielno konferenco, kateri je prisostvoval tudi grški poslanik Fr:četek pariških pogrebnih svečanosti Dr. Gregor Režman je bil r jen 9. m-rea 1. 1863. v Šmihelu pri Pliberku, obiski »a* ie ljudsko Šolo v Šmihelu pri Pliberku, pohajal celovško gimnazijo cd 1. 1896. do 1904., katero je dovršil kot gojenec »Marijanišča« z odliko. Od 1. 1904. do 1908. j-? absoiviral bogoslovne študije v celovškem bogoslovju, v duhovnika je bil posvečen 1. 1907. Tedanji študijski inšpektor dr. S mer in profesor dr. Cigoj sta ga stavila med prve g. j ostal v Borovljah in v pastirstvu sploh. Pri odhodu je čestitljiv slovenski kanonik, dr. Somer, ki je veljal kot najbrihtnejSi izmed vseh kanonikov. v Cel \vu napil Rožnianu v Zilipoljah 'tot bodečemu šk fu. Na Dunaju je dr. Režman dovršil v dveh in pol letih (I. 1912.) rigoroze, večin- ma z aplavzom in ko je zapustil Dunaj, je izjavil eden izmed pr feserjev: škoda bi bilo, če bi ie dr. R< žman ne mogel posvetiti popoln' ma tnanosti. Božja Previdnost je vodila svi jega izvoljenca po raznih panogah cerkvenega življenja. Imenovan je bil 1. 1912, za vzgojnega arefekta v Man. anišou v Celovcu. Mladina ga ie oh žavala; bil je med njo kakor >veliki vngel«, kjikor ga je nekdo imenoval. L. 1913. je bil imenovan za docenta cerkv. prava na bogoslovnem učilišču v Celcvcu in I. 1914 za rednega profesorja morr.ike in cerkvenega prava. Mladi profesor je bil silno obli žen z delom, poleg 13 ur redne ja pouka je bil še š p i r i t u a I in pexiravnntelj v bogoslovju. ki je bilo preneseno za časa vojne v tancenberg. Njegovo delo v semenišču je najboljše označeno, če omenimo utise bogoslovcev, ki so znani kot kritični duhovi. Slovenski in nemški bogeslovci (tedaj med vojno so bile naroc'n stne razmere zelo napete) so nekako instinktivno Rož.nana najbolj vzljubili, navadna verska konferenca dr. Rcžmana je bila vsem ljubša, kot vsi govori kakih čeprav izj m- ma tujih došlih g"vorni- | kov. čeprav so Rcžmana dnevno poslušali. V njegovo družbo so silili vsi in v rekreaciji je hotel vsak bili v n'eg°vi bližini. j Poleg dvr jnega posla v bogoslovnem se- , menišču je dr. Režman opravljal veliko pa- J stirskega dela po slov. delu Koroške. Pridige, j duh- vaje, misijone je imel kar po vrsti, tako da je izjavil dekan Benetek: R'žman ima celo i 1'odjuno za seboj. Knko je vse to opravljal, je njegova in bežja tajnost. • Ko je v 1. 1918. do 1919. škof Hefter imenoval vsled političnih dogodkov prršta Randla v Dobri i vasi za generalnega vikarja slov. dela, mu je pndelil dr. Rcžmana za kancelarja. , L. 1920. po nesrečnem izidu plebiscita je bil dr. Rržman pozvan od bogoslovne fakultete v Ljubljani kot hon. profesor 7a cerkveno | pravo Na poti v Ljubljano je doživel kata- i strofo: zgubil jc dobesedno vso prtljago na železnici. Brez prave službe, brez primerne plače, malo poznan: tfko ;e prišel v Ljubljano. Z-četi je moral takorekoč karijero znova. L. 1950. je dr. R'žman imel šmamice v ljubljanski stolnici: zaslovel je takoj kot cerkveni gov rnik in več lajikov je reklo po teh pridigah: dr. Režman ho n^š bodoči šk'f. L. 1920. je bil imenovan za docenta in 1 1924. za izrednega pr fes rja cerkvenega prava- Poleg znanstvenega dela, ki je itak pogoj in bistven del profesure. je dr. R žman praktično vporabljal svo.ie zmožnosti in svoje 7.nn-nje» L 1922. je bil imenovan po smrti prof. dr. J-mežiča za predsednika cerkv. sodišča in 1. 1927 za kon7istorialnega svetnika. Na juri-dični f kulteti je fungiral dolgo let kot eksa-uiinator za pravno-zgodovniski izpit. —o— Pariz, 24. marca. (Tel. »Slov. listu.«) Truj lo maršala Focha so dopoldne ob 8 preoeljo.li iz hiše smrti k grobu neznane;.;« junaka Sprevoda so se udeležili vojni minister Painleve, delovni minister I.oucheur, minister za zrakoflovftvo Eynac ter kolonialni minister Maginot kot zastopniki vlade Za visoko generaliteto sta prišla generala Wcygand in Gourraud Pod slavnostnim lokom so položili krsto na lafeto črno ovitega topa 7.5 cm. Na krsti je ležala maršalov* čepica in sabl/a. Visoki častniki pa so tvorili stražo. V širokem krogu so zar>-li trg kira-sirji ter jc bil ves promet v sosedne ulicc ustavljen. Ves dan je nepregledna mrožica korakala mimo slavolol. a, da se poslovi od pokojnika. Naša deiePacirr V soboto se je odpeljalo zastopstvo naše vojske k p;grebu maršala Focha. Našo delegacijo tvorijo: vojni minister general Stevan Hadžič, načelnik glavnega generalnega štaba gen. Peter Pešič, gen. štabni polkovnik Dimitrij Živkovič, podpolkovnik Škekič in vod kraljeve garde, sestoječ iz dveh oficirjev in 30 vojakov z zastavo. Delegacija je odpotovala z simplonvkim ekspresnim vlakom danes skozi Ljubljano. Italijansko in švicarsko vlado je naprosila naša vlada za dovoljenje, da sme potovati delegacija skozi Italijo oziroma Švico v uniformi in z orožjem. Vlado bo zastopal pri pogrebu naš pariški poslanik Spalajkovič. Tudi rezervni oficirji odp š'jejo svojo delegacijo, ki jo sestavljajo gg.: Mirkovič, Petrovič, Bogdanovič in Pajič. Angleško sožal'e London, 24 marca. (Tel. »SI L.«) V west-minstrski katedrali je bila danes za maršalom Fochem žalna služba božja, na kateri je zastopal kralja Waleški princ ter so bili prisotni vojvoda Connaughtski, drugi člani kraljeve rodbine, veliko število ministrov, politikov, diplomatov in vojaških osebnosti. Ministrski predsednik Baldwin je prejel danes od Poincareja obširno brzojavko, v kateri «e Poincar" zahvaljuje za izraze sožalja Anglije ob smrti maršala Focha. v Belgradu Polihroniades. Zvečer je bila v jockey-klubu intimna večerja. Navzoči so bili Karapanos, Kumanudi, Polihroniades, nekateri uradniki našega zunanjega ministrstva ter člani grške kolonije. Karapanosovo bivanje v Belgradu se radi Fochove smrti podaljša za nekaj dni. Iz tistih vzrokov se je preložila slavnostna operna predstava, ki bi se morala nocoj vršiti Kara-panosu na čast. Nova vlada povečata ugled Jugoslavije „Temps" o vtadi generala Živkovica Belgrad, 24 marca. (Tel. »SI. 1 «) »Tcmps«, | narod je ugotovili, da je novi režimi, ki si ni poloficiclni pariški časopis, piše o novem re- nadel nobenih (arktičnih metod, pokazal dc- žimu v Jugoslaviji: Živkovičeva vlada, ki ne pozna nobene druge kontrole kot suvereno, je bila v državi odlično sprejeta. Posebno njeni člani Korošec, Uzunovič, Marinkovič uživalo popolno zaupanje ljudskih mas. Jugoslovanski janske uspehe in dal praktično zdravilo *.a kugo, ki jc pretila Jugoslavi.o ugonobiti. Vlada je dosegla uspehe, s katerimi je treba računali. Ona združuje red in mir. Ugled Jugoslavije je povečala. Kako preprečuje Avstrija naš uvoz Du->aj, 24. marca. (Tel. »SI. 1.«) Na shodu v svojnameri« višjih krogov, več dni ni mogel ne spati ne delati, tako se je ustrašil. Zbiral je skrbno vse ugovore in pomisleke in je prelistal vse kanone cerkv. prava, kako bi se upiral. Bcžja Previdnost je a priori vrgla vse pomisleke v koš. Sicer je v življenju navadno vse držalo, kar je dr. R žman pisal in govoril; ko ie pa pobijal snuiec^ sebe, je dobila njegova argumentacija kot kvalifikacijo. nezadostno. f Dr. Fran Papež Včeraj je zatisnil svoje oči po dolgem, trudapolneni življenju najstarejši slovenski odvetnik dr. Franc Papež. Še pred meseci je simpatični, v Ljubljani zelo popularni starček praznoval svojo devetdesetletnico, čil, zdrav, tako, kot mere človek v njegovih letih sploh zdrav biti in trdno verujoč, da nm bo dano dočakati še svojo stoletnico. Žal je hotel Najvišji drugače. Dr. Fran Papež se je pred tedni nekoliko prehladih V soboto zvečer se je vlegel v peste'jo, iz katere ni vsfil več. Agonija se je pričela še ponoči, zjutraj ob 8 pa je dr. Papež umrl. Danes živimo hitro in hitro pozabljam«. Dobro pa smo poznali ime nepozabnega pokojnika. ki si je s tolikimi zaslugami vk'esal svoje ime v sh vensko zgodovino, posebej pa še v zgodovino katoliškega gibanja. Pokojnik je bil rojen dne 22. septembra 1838 v Mokronogu, kot sin zdravnika. Po dovršenih gimnazijskih študijah v Ljubljani, je študiral pravo na Dunaju in v Gradcu, kjer je tudi promoviral. Nato je bil konclpijent pri ljubljanskih odvetnikih dr. \Vurzbachu, dr. Costi in dr Moschetu dokler ni otvoril lastne pisarne. Bil je sloveč ljubljanski odvetnik in so pri njem bili za konci pij °n te mod drugimi tudi dr. Ivan Šušteršič, dr. Hudnik. dr. Fur-lan, dr. Poček i. dr. Pisarno je dr. Papež opustil med vojno. Že zgodaj je stopil dr. Papež v javno življenje. Zgodilo se je v 70. letih, ko je v Avstriji in v Sloveniji neomejeno vladal nemški liberali7em. Bil je dolgo vrsto let deželni poslanec in nekaj časa tudi deželni odbornik in namestnik deželnega glavarja. Užival je povsod velik ugled in bil tudi v predsedstvu I. kat. shoda leta 1892. Pozneje se je umaknil iz političnega življenja in vrvenja, n kadar- ' koli je bilo treba pc kazati slovensko in katoliško prepričanje, dr. Papeža ni bilo treba nikoli šele iskati, vselej je bil med prvimi na mestu. Kako neomajno je bil katoliškega prepričanja, naj omenimo le dogodek od zadnjih državnozberskih volitev: v četrtek je bil operiran v Leonišču, v nedeljo pa je že šel na volišče: »Morda gre ravno za moj glas!« Dr. Papež se je oženil leta 1879. s hčerko utrledne ljubljanske rodbine Treo. Zapušča sedaj sina in dve hčeri t°r žalujoče vnuke, katere je tako prisrčno ljubil. Zadnja leta so mu odpovedale noge in se je moral odpovedati turistiki. ki jo je zelo gojil prav v visoka leta. Vedno pa je upal, da bo že toliko okreval in mogel obiskati vsaj drago mu Šmarno goro. Želja se starčku ni izpolnila. Do zadnjega, do predvečera svo'e smrti, je z vnemo čital in je bil vse svo jo jjv. ljenie naročnik »Slovenca«. Radi čitanja je bil dolga leta do lanske spomladi stalen gost »Uniona«. Zadnjo dni se ie ?elo zanimal za slavnostno številko »Pravnika« in so mu jo morale hčere preskrbeti še prej. predno je dobro izšla. V včerajšnji številki je bil naslikan s skupino članov društva »Pravnik«, katerega 40 letni jubilej je dobil s smrfio svojega starega člana in pravniškega nestorja svojo žalostno rezonanco. S smrtjo dr. Papeža je odšel v večnost mož, ki mu je bilo vse življenje ena sama borba za ideale. 7aslu«e. ki si jih je pridobil, so neštete in jih Slovenci ne bodo pozabili. Slava njegovemu spornimi' Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 26. t. m. ob 4 izpred hiše žalosti n? Gosposvetski cesti št. 10. Amerika finansira sov?e(e Moskva 24. marca. (Tel. »SI L «) Vrhovni gospodarski svet v Moskvi je sklenil s strojnimi tovarnami Freyn & Co. v Chicagu pogodbo za tehnične nasvete za zgraditev 18 novih in preureditev 40 starih kovinskih tovarn v sovjetski Rusiji. Dela imajo biti izvršena v petih letih. Stroški za izvedbo načrta znašajo 1 milijardo dolarjev. — Davvesov na črt za sovjetsko Rusijo se torej pričenja iz vrševati. Kapitalizem je močnejši od komu nizma. Betgrajske vesti »Politika« poroča, da znaša naš proračun 12,450 000 Din. Za zagrebškega policijskega ravnatelja bo imenovan, kakor smo rved«mestne uprave v Skoplju Štev. 14. »SLOVENSKI ' IST-, dne 25. marca 1920. Stran 3. K* ••• v revtzijt nase carinske politike Tolikokrat ponovljena zahtevo kmetijskih slojev, naj se jim proizvajalni stroški znižajo z otlpruvo uli vsuj z izdatnim znižanjem carine na kmetijske stroje in orodje, jc tik pred svojo izpolnitvijo zadela še ob protest industrije. Ta je predložila javnosti svoje ugovore, računske utemeljitve, katerih pa v tisku ni poizkusila obrazložiti. Vendar pa hočemo tudi brez takšne troškovne analize obratovalnih razmer brez nadaljnjega smatrati, da solidno držijo. Da je želja kmetijstva utemeljeno, vsuj toliko, koli-koi zahtevek industrije, pa seveda ni dvomiti. V naši trgovinski politiki jc nastal torej zopet enkrat interesanten konflikt in to med dvema produkcijskima panogama, ki jih v nobenem pogledu ni mogoče primerjati, ne v obratovulno-tehničneni, ne v rentabilitctnem, ne v splošno gospodarskem. Nastal je konflikt, ki se torej tae more rešiti po številčni ugotovitvi razmerja med ugodnostmi in neugodnostmi na obeh straneh, temveč kjer izza pnmtiveka odloča politična zamisel s celo vrsto iracionalnih činiteljev, na katero stran naj se tehtnica nagne. Takšno je dejansko stanje, ki jc obenem klasičen primer zagate, v kakoršno lahko privede posamezne stanove malo domišljena državna gospodarska politika. Kuj sedaj? Treba bo pač žrtvovati ali industrijske interese hI i interese zadevne industrije, ali pa ubrati kakšno srednjo bližnjico, ki jc mogoče najkrajša pot. glede katere pu ne stoji, da je imiraj tudi najboljša Pogostoma pa niii pravočasna pomoč nič no izdu. zlasti, če je le delna, ne polna. Stvur jc bila zelo enostavna pred leti. ko v naši državi ni bilo sumo pol tucata pravnih področij. marveč tudi ravnotoliko ločenih narodnih gospodarstev. Tedaj skupinski gospodarski Interesi še niso bili definitivno opredeljeni in so o svojih smernicah še le ugibali. Danes so pu investicije že davno storjene in se brez velike škode nc morejo več potegniti iz obratov; porazdeljeno je tudi potrebno delavstvo v posameznih industrijah v razmerju, kakor ga določa nosnost carinskih opor v vsaki panogi posebej. Na tej podlagi so se nadalje stabilizirale režije, cene, mezde, dohodki in količine potrošnje, višina produkcije in izrab-Ijivost proizvajalne kapacitete. To velja splošno za vse gospodarstvo v državi, velja pa za industrije še prav posebej. Uprav zarodi vse-strunske carinske zaščite je danes vsaka panoga kot odjcinnlko prizadeta oil carinskega interesa drugih panog. /. drugimi besedami: krog solidarnih carinskih odvisnosti se je v naši državi zaradi nastale medsebojne zveznosti cen davno žc sklenil. Nastalo je povsem nova situacijo. V tej umctiiu stopnjevani temperaturi sklenjenega carinskega režimu je vzrasla bujna vegetacija mnogolikih industrijskih eksperimentov, ki ne prenesejo svežega zraka svobodne tekme. Zato pa spadamo k onim državam, ki se ponašajo /. najvišjimi carinskimi ograjami, čeprav je povprečna življenska mera pri nas ena najnižjih v Evropi. S carinskim solidarizmom smo splošno ruziuo cen navili tako visoko, da sc nc more geniti nikamor ne krnet in ne delavec; če pa leto za letom gledamo račune naših industrijskih podjetij široni cele države, o blagodejnem učinku carin tudi iz zasebnogospodarskega stališča ni videti znakov v njih. Finsko se danes nc da več prikriti /. novimi obljubami in poživljanjein nad, trebu bc vendar enkrat izvajati konsekvence. Lepa je sicer misel in na prvi pogled nekako idealna, da bi s carinsko vzgojo sedanje pridobitne generacije in tudi za ceno velikega odrekanju in žrtev od strani 98 odstotkov vsega prebivalstva zosigurali lagodno gospodarjenje bodočim rodovom. Vprašanje pa je, čc je res takšna vsestranska carinska zaščita, s katero se ponašamo, nujpriprovnejše sredstvo za te? Prav močno sc nam zdi, da je carinska politika preteklega desetletja pri nas bila zasnovana na neki logični prevari. Ker je biio nekdaj tako, da je (a ali oni narod z zaščitno corino si privzgojil močno domačo industrijo in z gospodarsko močjo utrdil svojo politično veljavo, so optimistični in malo preveč simpli-stieno misleči ideologi smatrali, da vel ja ta recept vedno in v vsakem slučaju. Pri tem so pozabili, da gospodarstvo ni mehaniko, da veljajo takoimenovani socialni zakoni pravzaprav samo enkrat, ter da jc carina le poslednje in pomožno sredstvo, ako so obenem dani tudi drugi temeljni pogoji. Samooskrba jc tudi v času, ki se je pri nas vzel za vzorec, imela le relativen pomen, danes pa je ta relativnost zinedlela še bolj; zaradi dalekosežnih tehničnih sprememb ne drži več niti vojni argument. Tudi so spremenjene razvojne smernice nekdanjo vsebino pojma samooskrbe prepognile v pravcu specializacije malega števila takih proizvajalnih panog, katere nahajajo v deželi na jboljše pogoje, naravne in nravne. Nekje bi tore j prej ali le j bilo treba pričeti, ker naše šibko narodno gospodarstvo takšne carinske obremenitve ne more vzdržati trajno. Mislilo se jc preveč samo na produkcijo, na njen čim največji volumen, pozabilo pa se je poskrbeti tudi za onega, ki bo vso to prodnkcijo niogel in hotel kupiti. Zato jc bnš vožno, da se je napravil vendar enkrat pri-čelck, in zanimivo bo opazovati, kako in koga bo pogodil prvi resni poskus ter po kakšnih vidikih bo ubrala svojo pot pravkar napovedana revizija vsego našega carinskega sistema. Ojkos. Samomor djaka Zagreb, 24. marca. (Tel. »SI. L.<) Davi ob štirih je izvršil na Pejačevičevem trgu samo-umor Filip Samovič, rojen leta 1908. v Go-stinju pri Podgorici. Po poklicu je bil dijak na srednji tehnični šoli. Iz četrtega nadstropja navo zgrajene hiše se je vrgel na ulico, kjer te obležal mrtev. Vzrok samoumora ni znan. Senzacionelna spionaza v Nemčiji Dfisseldorf, 24. marca. (Tel. »SI. 1.«) Slučajno jc bila v Diisseldorfu odkrita v Renski jekleni in strojni tovarni tatvina načrtov za kanone. Neki v tovarni zaposleni konstrukter si jc prisvojil načrte za kanone oklopne kri-žarke »A« in jih prodal tuji državi. Govors, da se je Rusija zanimala za te načrte. Storilec je žc prijet in je bil izročen državnemu sodišču v Leipzigu. Renska jeklena in strojna tovarna je po Versajskcm miru edina tovarna Nemčije, ki še sme izdelovati za nemško vojsko in mornarico vojni matenjal. Kakor poroča »Reinisch Westfallische Zeitung«, sla ukradla dokumente neki inž.ener in nek nameščenec, ki sta bila pred kratkim od tovarne odpuščena. Inžener se jc preselil, iz neprevidnosti pa jc pustil na svojem starem stanovanju odrezek nekega načrta. Ta odrezek je povzročil odkritje tatvine. Novi uspehi mehiških ustašev New York, 24 marca. (Tel. >S1. L.«) Prvo oficijelno priznanje, da ima mehiška vojska težkoče z vstaši, ki jih vodijo katoliki in ki operirajo za hrbtom Callesove armade, se nahaja v izjavi, da jc Calles poslal 5000 mož, po večini .konjeništva, iz Torreona proti jugu v državi Guanajato in Jalisco. Katoliška vstaja, ki je izbruhnila neodvisno od generalske revolte, je torej zavzela resnejši obseg. Cal- lesova vojska, ki je oslabljena žc s tem, da jc odposlala 6000 mož proti Mazatlanu, bo težko mogla nadaljevati prodiranje proti Es-cobarju. Res že javlja Escobar, da zopel koraka proti Torreonu in da hoče izbojevati bitko. Njegovo patrole že delujejo za hrbtom Callesove vojske in govori se. da je v državi Zacatecas razpršil vladne čete. Kongres gradbenikov Zagreb, 24. marca. (Tel. »SI. L.«j V sejni dvorani zagrebške trgovske zbornicc se je vršil kongres gradbenikov. Navzoči so bili delegati iz Ljubljane pod vodstvom načelnika zadruge stavbenikov g. Briclja, Belgrada, Sarajeva, Splita, Su.šaka, Maribora in Sombora. Kongres je otvoril predsednik Graf. Tajniško poročilo jc podal g. Freudcnreich. Kongresu so prisostvovali tudi zastopniki gospodarskih korporacij in oblasti. Zagrebški župan g. M. Srkulj je pozdravil kongres v imenu mesta Zagreba. V svojem govoru je poudarjal velike zasluge stavbenikov v raznih panogah stavbenišlva in želel kongresu velik uspeh. Kongres sc jc vršil v prostorih trgovske in obrtne zbornice. Na dnevnem redu so velevažna stanovska vprašanja, ki se obnavuavajo z veliko resnostjo in temeljitostjo. Med drugimi se jc obravnaval projekt novega obrtnega zakona, novi davčni zakon, o stanju stavbeništva, o srednjih tehničnih šolah in drugo. Kongres je poslal kralju uda-nostno brzojavko in določil prihodnji kongres v enem izmed mest Vojvodine. Predlaganih in sprejetih jc bilo več resolucij. Kavčič je utemeljeval resolucijo o srednjih tehničnih šolah, ki naj ostanejo kot doslej. Za pomočnike in poslovodje naj se ustanovi poseben tečaj. Freudenreich je predložil resolucijo o obrtnih šolah. Dalje zahteva resolucija, da se gradbena obrt uredi z enot- | nim zakonom. Nato so izvolili novi odbor. Predsednik je Milan Miladinovič iz Sarajeva. Podpredsednika pa Kavčič iz Zemuna in Vtin-der iz Zagreba. Popoldne so si ogledali zbo-rovalci mesto in Maksimir. 90 letnica Marijane Hainisch Dunaj, 24. marca. (Tel SI. L.«) Gospa Marijana Hainisch, znana evropska boritclji-ca za ženske pravice in mati prvega avstrijskega zveznega predsednika dr. Mihaela llai-niseha, jc prarnovala danes svoj 90. rojstni dan. Pri tem jc telesno in duševno popolnoma cila. Dobila je iz vseh krajev na tisoče čestitk. Dunajska občina ji jc podelila občinsko pravico. New Vork, 22. marca. (Tel. ,Slov.<) Zno-na banka Blnir & Co. se je združila z Bank of America. Novi zavod, ki je po Morganovem drugi največji, razpolaga z glavnico .125 milijonov dolarjev in rezervami 500,000.000 dolarjev. Na čelo zavodu stopi predsednik banke Blair & Co. Walker. Francoski kapital v Avstriji Dunaj, 24. marca. (Tel. »SI. L.«j Neka francoska skupina, najbrže Schneld»r-Crcu-zot, jc kupila za ceno nad 1 milijon šilingov veleposestvo Eisenerz-Hicflau, kater.) je cesar Franc Jožef zapustil otrokom prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Posestvo leži neposredno ob tainošnjcm železnem rudniku in meri 22.500 ha, večinoma gozda. 1 K d t Ses!oH4 UOVERNATOBATO DI KOMA ■t> ^ T Elezlont polUtcHc deUVmno 1020 * — tleh/oratiopi a'i ricenvlo J,/ ctrH/tofo Ji-iscritlojia o/ . de/fa //tfa cMforule poliika ovm™ <,) n—fr, tbgli sus: •tcj/utnH detla thtj tMloral, p»litica detio •Vi/o/,,, a. | o t-iiiu^Btoiav.^AO^M^ timortmtt J&*. OG^MMUU. -151______ a* * f:> -jk» uuhv vm w iUma, h. % - ~ t T, sr-ssr **•- -»** ------------ , m ||W||[W In xepuito n' _ di rilaitifarc rheouhi da parfv Ji. JicMaro di amr cvasis yaalo h certi/tca/v aJ cui sopra o_ —--tu»lMmt VJft Jt. MS8SO 00MlINAI.lt ____■ Volivua izkaznica Mussolinija. Zu današnje ple-biscitarno volitve v Italiji je dobil vsak volivec volivno izkaznico, ki ga uprav iču je k volitvam, to je, da sc izjavi za ali proti edini kandidatni listi. Tudi Mussoiini je dobil loko izkaznico in sicer prvo zato ima tudi številko 1. Aho šc nimate dobrega radijskega aparata-ki Vam dan za dnem v Vaši sobi poje, igra, predava Vam nehaf važnega manjka Nabavite si ga! — Oglasite se pri nas ter si ga oglejte! Poslušajte ga! — Izberite si ga po svojem okusu! Radio Ljubljana Miklošičeva cesta, paviljon poleg Uniona. Telefon 3190. Zastopstvo kvalitetnih aparatov ,,Radione", zaloga Telefunken, Philips, Ingelen, Kapsch itd. itd. Duhovniški naraščaj za Rusijo ■Fkspres porany« poroča: Veliko katoliške omladine pod sovjeti hrepeni po duhovniški izobrazbi, a nima prilike za njo, ker so zaprta vsa semenišča. Zato pobegnejo ti novinci na Poljsko in se tam učijo v upanju, da jim bo nekoč mogoče orati Gospodovo njivo v domovini. Koncem januarja so v Varšavi posvetili za mašnike šestorico teh mludeničev. Malo poprej je posvetil in nastavil kot duhovnika mohilevske diecezijc in partibus nadškot Roop potomca ugledne rodbine grofa Aleksandra Silber-Platerja. K smrti maršala Fccha. Največji triuinf v življenju zmagovalca v svetovni \oiui: maršal 1'och 'drugI od desne) se pripravlja, da vstopi v zgodovinski salonski voz za podpis premirja. Schachtov program odobren Berlin, 24. marca. (Tel. SI. L. ) Predsednik nemške državne banke dr. Schachl jc poročal državnemu kancclarju, finančnemu ministru, državnemu gospodarskemu ministru in zastopniku zunanjega ministra o pariških re-paracijskih pogajanjih in se potem vrnil v Pariz. Vtis, ki ga jc napravilo v Berlinu Schachtovo poročilo, ni neugodno, ali tudi nc preveč optimistično. Nemški vladni krogi so mnenja, da jc Francija s svojimi zahtevami prcccj osamljena. To se baje vidi tudi iz ner-voznosti pariškega tiska, ki da se celo boji, da bi mogla razpasli skupna fronta zaveznikov. Nekateri pa mislijo, da francoski tisk nalašč s temi pesimističnimi vestmi pretirava, da bi tako tem bolj pridobil zaveznike za francosko stališče. Dr. Schacht ni dobil novih instrukcij, važno pa jc, da bo mogel na sedanji bazi dalje se pogajati v Parizu. Radio Ljubljana Ponedeljek 2V marca. O.30: Prenos cerkvene glasbe. — 11 Komorni trio (sodelujejo gg. koncertni mojster prof. t rosi (violina), soločelist Gustav Milllcr in dirigent Niko Šlrilol (klavir): t. A. Rubinstein: trio, op. 52. — Moderato assai; 2. I. Brahms: trio, op. 40 Adagio mesto Scherzo; t. Wieniavski: Romanca iz vijolinskegu koncerta (d-mol, op. 22) igra prof. Trosi; 4. G. Goltermann: Aiidante iz a-niol Koncerta op. 11, igra soločelist A. Miiller; 5. P. Juon: trio op. 17 Adagio non troppo; 6. K. Goldmark: Arija iz vijolinskega koncerta (a-mol, op. 28). igra prof. Trost; 7. I'h. Gau-beit: Soir d'Automme (trio), 8. Moniuszko: Večer, igra soločelist A. Miiller; 9. F. Gricg: La mori d'Ase, norveški ples, št. 2. — 15 Materinski dan v radiu: 1. Koralna recitacija s spremljevanjeni orkestra; 2. Kako radi Te imamo (deklamacija v zboru otrok); 3. Slavnostni govor (prof. Dolenec); 4. Solosjievi (g. Likovič); Stanko Premrl: Ave Marija, Stanko Premrl: Počitek, Mendelsohn: O, moj Bog; 5. Mamičiu praznik (deklamacija); t>. Solospevi: (g. dr. Adlešičcva): Maks Reger: Marijina Uspavanka, Mozart: Arija kraljice noči iz »Čarobne piščali«; 7. Kolo cvetlic (rajanje otrok); 8. Petje moškega okteta; 9. Mamičin najljubši dan (dramatičen nastop otrok). — 16.30 Koncert Radio orkestra: — 20 Pevski večer zbora prosv. društva z Viča: 1. S. Premrl: V Korotan; 2. 1. Ocvirk: Moja pomlad; 3. P. Jereb: Vetcrček; 4. J. Lahar-nar: Pozdrav; 5. V. Vodopivec: Lna ptica priletela; 6. E. Adamič: Kresovale tri devojke; 7. St. Premrl: Polžck; 3. J. Klcmenčič: Oj poglejte ptičke; 9. I. Ucvirk: Igra kok); 10. M. Tome: Majeva. Koncert Radio-orkestra. — 22 Poročila m časovna naooved. Mariborska nedelja Maribor, 24. marca 1929. Megla je legla na Cvetno nedeljo preko mariborske ravni; pristna ljubljanska megla, gosta, da ti jedva nese pogled za nekaj korakov razdalje; za obdravsko prestolico redek, toda zato tem ponicnljivcjši pojav. Ljubljančani vsaj vedo, odkod se jemlje; mariborske vremenoslovne kapacitete pa si že desetletja zaman belijo glave, da bi prišli tej vremenski prikazni do dna. Po dolgem presledku torej je zaobjela mariborsko vzdušje hladna megla in se šele v pozni dopoldanski uri razkadila. In zvedrilo se je nebo ter za-žarelo v divni spomladanski sinjini. Na Cvetno nedeljo sc je razodel Mariborčanom krasen dan in vsepovsod je plalo življenje v dolgo pogrešani živahnosti in nedeljski razgibanosti. Pred cerkvami. Fantje in dekleta iz okolice tabore ob vhodih ter ponujajo oljčne vejice in običajne butarice, spominjajoče v svoji simbolni prelesti na Zveličarjev triumfalni cvetnoncdeljski pohod v Jeruzalem. V notranjščini pa so mariborske hiše božje natrpane pobožnih vernikov, ki prisostvujejo prelepim cvetnonedeljskim cerkvenim obredom. _Na trgu. Od prvih jesenskih nedelj sem ni bilo takega rekordnega obiska na mariborskem tržišču. Pred velikonočnimi prazniki smo in kmetje potrebujejo denar. Saj ni bilo preko dolgotrajne zime nobenega izkupička. — Tudi se je danes čutil po dolgih mesecih zaležanih in dolgočasnih zimskih nedelj močan beg iz mariborskih kavarn, gostiln ter drugih javnih lokalov. Ven so pohitele mariborske družine proti priljubljenim izletnim ter izpvchodnim točkam v mariborski okolici. Smučarji pa so že včeraj popoldne odrinili v lepem številu iz tesnobnih mestnih meja ter sc odpeljali proti Železni Kapli. Dvodnevni izlet so organizirali na Obir in sc jutri zvečer vrnejo v Maribor. Po slovo od zasneženih gora in planin so šli. Smuk! Tudi je danes po dolgem presledku zaživelo na Rapidovem igrišču. Mariborski nogometaši so z elanom planili v sezono. Pred-poldnc sta sc spoprijeli moštvi Maribora« in xSvobode<-, popoldne pa sta merila svoje moči Rapid in Železničar . Kdo da je zapustil nogometišče kot zmagovalec, poročamo v športnem delu. V prijetnih popoldanskih urah so zdramili v objkrat, Cambridge tudi 40 krat, ena tekma je pa ostala neodločena. Moštvo Cambridgea je zmagalo v času j 9:25, vendar ima pa še vedno rekord O.vford, ki je za približno J minuto boljši. DUNAJ: Rezultati prvenstvenih tekem: FAC:BAC 3:1 (1:1), WackerSlovan 6:1 (2:1). S temi zmagami so se Floridsdorferji pomaknili na drugo mesto, VVacker pa na pelo mesto. Pokulne tukine o prinesle naslednje rezultate: Rapid: Admira 4:3 (2:1). Igra je potekla vr egularnem času neodločeno. Šele podaljšek je prinesel zmago Rapidu. Sportklub :Hertha 0:3 (3:2)- WAC:Austria 2:1 (1:0), Viena:Ot-takring 120 (6:0). GRADEC: Cricketer:Sturm 3:0 (1:0). Dunajsko amatersko moštvo je odneslo lahko zmago. BUDIMPEŠTA: Ferencvaroš:Ujpest 3:1 (10, Hungaria: III. okraj 3 K) (0:0). KAPOSVAR: Soniogy :Kispesti 1:1 (1:0). TEKME ZA ANGLEŠKI POKAL. Tudi ta predzadnja runda je prinesla pre- senečenje, in sicer v angleški rundi poraz Aston Ville, v škotski pa Geltica. Rezultati so naslednji: Angleška runda :Porlsmoulh:Aston Villa 1:0 (10), Bolton Wanderers:Hudders-field Town 3:1 (0:1). Škotska runda:Glasgow.Ramgers:St. Mir-ron 3:2 (1:2), Kilmarnock:Celtic 1:0 (0.0). SMRT VODITELJA MADJARSKIH KMETOV V Budimpešti je umrl svoj čas zelo znan-i ljudski tribun Šandor Čizmadija. Njegova ka-rijera je zelo zanimiva. Bil je sin ubogega kočarja in do svojega osemnajstega leta ni znal niiti čilati, niti pisati. Šele pri vojakih sc je naučil tega, na kar se jc z vso vnemo pričel baviti s politiko. Kmalu si jc pridobil velike simpatije med malimi kmeti. Posebno v borbi za splošno volilno pravico si je priboril veliko zaslug. Njegova popularnost je neprestano rasla in je po prevratu bil neomajni gospodar širokih kmečkih slojev. V Karolyjevi vladi je bi! minister, pod komunističnim režimom komisar, ped Bclhkmovo reakcijo organizator nacionalistov. Ker pa za ljudstvo ni imel drugega kot demagoške fraze, je izgubil vpliv in končno je padel v nemilost režima, ki mu potem tudi ni mogel več koristiti. Umrl je v samoti in samo časopisje se je ob njegovi smrt* spomnilo njegovega burnega življenja. Tudi letos suša? Kmetje po vsem Primorskem tožijo, da jim je radi mraza zaostalo delo na polju in vinogradu. Zdaj pa ovira delo — suša. Zemlja je v resnici tako suha in trda, da ne gre delo od rok. Kmet se boji suše. Zanimivo je, da je v vodovodih pričela primanjkovati voda. Tako kaže n. pr. tržaška statistika, da donaša nabrežinski vodovod manj vode kakor v času najhujše suše; Trst trpi radi tega veliko pomanjkanje vode. Nov otroški vrtec. V Deskah je društvo *Italia Redenta« ustanovilo nov otroški vrtec. To društvo vzdržuje na Goriškem že kakih 50 vrtccv. Materinski dan v Unionu" Snoči se je vršila v veliki unionski dvorani zelo uspela proslava materinskega dne. Poleg številnega občinstva so se proslave udeležili tudi: knezoškof dr. A. B. Jeglič, župan dr. P u c , podžupan ing. S c r n c c , dvoma dama ga. T a v č a r j e v a ter mnogo dam iz vseh ženskih organizacij. Spored večera jc obsegal več pevekih, rc-citacijskih, dramatičnih in rajalnih nastopov otrok, ki so bili zelo ljubko izvajani, za kar jc predvsem zasluga gospe Sernečevc, ki jc otroke vse to naučila. Gospa Adlešičeva jc krasno zapela dvoje težkih skladb in je šopek, ki so ji ga malčki podarili, resnično zaslužila s svojim zlatim glasom. G. L i k o v i č je umetniško dovršeno zapel troje solistovskih točk. Zelo posrečena sta bila nastopa ženskega kvarteta in zbora desetih akademikov, ki sta zapela več umetnih in narodnih pesmi. Občinstvo je vsako točko sporeda nagradilo z obilnim ploskanjem. Bil jc res lep večer in najlepši način proslave materinskega dne. Slavnostni govor je imel g. prof. Dole-n e c, ki je lepo podal sliko matere, velike v-zgojiteljice in junakinje v življenju. XXUI. PROSVETNI VEČER hkrati zadnji večer v tej sezoni bo posvečen zlati Pragi. Veliko število piigkšencev, kateri bodo to leto obiskali Prago in sc udeležili skupne proslave z brati Čehi ob priliki tisoč-letnice sv Vaclava, je nagnalo Prosvetno zvezo, da priedi poučno predavanje s pomočjo filma o Pragi, o stari Boledavi in o stvareh, spominjajo na jubilanta sv. Vaclava. Čehoslo-važki konzul dr. Ressel je iz prijaznosti prevzel to zadnje predavanje a gornjem predmetu. Vljudno vabimo posetnike prosvetnih večerov, kakor tudi vse one, kateri bodo pohiteli v Prago in katerim finačni viri nc dopuščajo, da si ogledajo krasoto Prage, da se udeležijo tega večera in napolnijo Unionsico dvorano v torek, dne 26. t. m. ob 8 zvečer. PREDAVANJE DR. JOSIPA VILFANA. Akademski klub za Društvo narodov opozarja na predavanje Manjšinsko vprašanje in Slovani«, ki ga priredi jutri, t. j. v torek, 26. t. m., točno ob 18. uri v zbornični dvorani univerze. Predava bivši slovensko-hrvatski poslanec v rimskem parlamentu dr. Jos. Vilfan. — Dr. Vilfan je odločilno vplival na raz-voj manjšinskega vprašanja in aktivno sodeloval pri organizaciji evropskih manjšin, ki so ga v priznanje njegovega dela izbrale u predsednika svojih kongresov 1. 1925., 1926., 1927. in 1928. Njegova izvajanja vzbujajo n? internacionalnih kongresih izredno pažnjo. Iznajdba strogega očela. da more takoj ka znovali vsako napačno besedo ali kretnjo svoje žene in obeh olrok. Med tednom Pred nekaj dnevi sem bral v nemških časopisih, da so priredili na Dunaju »dan lepe knjige« ali knjižni dan-. Namen tega dneva jc bil delati reklamo in propagando za knjige in sicer so pesniki in pisatelji v svojih govorih izražali svoje globoke želje, n.ij bi ljudje rajšii brali lepe knjige kot časopise, bolj odkritosrčni knjigo-tržci so pa dejali, da bi bili zadovoljni že s tem, če bi ljudje knjige kupovali, če jih potem že berejo ali pa ne. Oboji so pa tožili, da ljudje kn:ig, vsaj današnjih modernih knjig, ne marajo posebno, zalo pa je treba poskusiti vse, da sc ljudje zopet navadijo no knjige, zlasti pa na nakupovanje knjig. Tožbe, da knjige nc gredo več med ljudi, ludi pri nas ni«o redke. Vselej pa, kadar poslušam takšno stokanje, se moram nehale spomniti na trdnega kmeta, ki je služil med vojno v mojem oddelku, kjer je revež moral jesti najjmanj po dvakrat na caa kislo zelje. Zelje je sicer dobra stvar, ampak dvakrat na dan, teden za tednom, to jc bilo tudi kmetu preveč. Iz strahu pred cenzuro pa je potožil svoji ženi v pismu svoje bolečine tako-le: ^Dr&ga žena! Meni se dobro godi in nič ne rečem. Tudi hrana je dobra in tudi nič ne rečem. Ampak to ti povem, da na mojem gruntu nikdar več nc bom zelja sadil, dokler bom živ.« Tako nekako, kakor z zeljem, sc mi zdi tudi s knjigami, tudi pri na«, in jaz sc ne bi prav nič čudil, če bi dobil kakšen naš knjigtvlržcc lepega dne pismo, kjer bi stalo zaipisano, da so knjigo prav lepe, nič ne rečem, tudi dosti jih je in tudi nič nc rečem, ampak zelja ne bom nikdar več kupil, dokler bom živ! Tudi književnega zelja se ljudje kmalu preobjedo in potem je konec — dokler ne dobe druge hrane. Če pa gospodje knjigotržci meni nc verjamejo, naj vprašajo za svet svoje obrtne tovariše slaščičarje. Ideal mnogih deklic jc, da bi smele enkrat v slaščičarni jesti vsevprek, kar jim z.ažele oči. Deklicam, ki jih gospodje slaščičarji sprejmejo za prodajalke, se ta srčna želja leidi izpolni. One smejo pojesti in polizati kar liočeijo in kolikor hočejo, dokler ne pride do revoltc v želodcu. Potem jc konec s sladkarijami in šc tako sladkosneden deklič se jih nc j pritakne nikdar več. Riišc drobi ovsen kruh kot najfinejšo torto. Treba je torej vsako stvar pritirati do pre-na«ičenosli, pa jo je konec. To je že slaro, ampak mnogo premalo upoštevano spoznanje. Odpraviti in ozdraviti pa se prenasicer,ost ne da s tem, da se tlači ljudem v želodec ali pa v možgane to, česar imajo že zdavnaj preveč, ampak jim je treba dati nekaj novega, ali pa nekaj tako starega, da imajo ljudje starino za novino. Knjigotržci, vpožtcvajte ta zlati nauk in kmalu bo denarja kot črepinj. V reklamnih oglasih je sioer namen lepe« knjige lepota, amipak lepi honorarji in denarji tudi niso kar tako. Pa še nekaj sem bral v velikem nemškem časopisu, kar je vredno povedati tudi pri nas. V neki deželi v Zedinjcnih državah Severne Amerike so vpeljali poleg drugih kazni ludi bičanje. Po 100 in še po več ljudi postavijo v vrsto, pred vrsto pa stoji izvršilna komisija: sodnik, pisar, rabelj itd. Na dano znamenje začne rabelj svoj posel in odmeri vsakemu zločincu po 30, 40 do 50 udarcev po goli koži. Ker pa je Amerika dežela humanitete, imajo pripravljene tudi zdravnike, ki dTgncjo pre^i-J čano kožo z alkoholom, jo maže jo z vazelinom, obvijaio z bombaževino, ki mora biti steri-. lizi.ra.n-a iid. Ali ni to lepo in človeško? Meni se zdi že prelepo in sc za »človekoljubno« iz-piranje krvavega hrbta prav lepo zahvalim. Tako skače svet iz absurdnosti v absurdnost. Pametni so tisti, ki znajo take skoke izkoristiti. Če opazuješ prenasičenosl, pripravljaj hitro drugo hrano, boljšo ali slabšo, toda drugo in novo. Ko bodo ljudi začeli boleti želodci ali pa možgani, sc jim polagoma približaj s svojim loncem nove telesne ali pa duševne jedi. Videl boš kmalu, kako sc bolniki zbirajo okoli tebe. Takrat zagrabi in kuhaj in prodajaj, prodajaj, dokler je čas. Kajti vedeti moraš, da se bodo ljudje tudi tvoje hrane kmalu preobjedli in da bodo začeli siliti in tiščati drugam, k novim loncem. Izkoristi torej Čas, dokler ga moreš, čc nočeš biti obsojen na dolgo čakanje na novo kuho. Ali pa naredi tako. kakor delam jaz, ki ne znam kuhati nc nove in ne stare jedi: Lovi sc od lonca do lonca in pokušaj tako dolgo, da sc boš loncev naveličal in vsem kuharjem pokazal — ifgo. Kuharji bodo sicer hudi, ti pa sc boš smejal, kakor sc jiim smejem iaz. Zakaj zapadejo izseljenci amerikanizaciji? Zanimiva polemika Gcspcd Jagei", kaplan pri Sv. Vidu v Cleve-landu, je objavil v Glasuu K. S. K. Jednotc-žalosten članek peti naslovom Brez upa zuia-ge«. Bridko toži, kako se hitro amerikanizira naša ameriška slovenska mladina. Na ta članek mu odgovarja g. Černe, župnik v Sbcboyganu V, k-. Med drugim pravi g. Cerne: »Mi se zave-d mo, da se naš mali narod v tujini ne more ustavljati valovom amerikanizacije, ker vidimo, k?ko brezuspešno so se borili" večji narodi, močno organizirani Nemci in Poljaki. Vsi pa želimo, da bi se slovenski duh pri naši mladini .©hranil, dekler je to mogoče. Pisatelj (g. Jager) nam ni podal nobenih vzrokov le hitre stopro-centne amerikanizacije in nobenih pripomočkov zeper njo. Tega kriv je tuji meč!« Ne vsega! Mea ci;!pa, me a culpa, mea maxima culpa — naša največja krivda.« Koledar Ave Maria« 1. 1919. stran 189 piše: »Velike iarne šole imajo (slov. naselbine) Cleveland, (fara sv. Vida in f?ra sv. Lovrenca) Collinwccd, Chicago, Pueblo, Indiancpoiis, Jo-liet, Waukegan, La Salle; ostale fare imajo večinoma manjša šolska poslopja nekatere sploh nimajo šol«. Izmed teh slavnih župnij ima samo Chicago slovenske sestre. Po vseh drugih zgoraj omenjenih župnijah se dobi sem pa tja kaka sloveuska sestra, tu rojena in vzgojen« v ameri-kanskem duhu. Ni čuda, da je tu boj >brez upa zmage«. Za te je jeremijada na mestu. Krivda pade na naše staroste, da nimajo slovenskih sestra. Kaj pa je storila naia mila domovina Slovenija za nas izseljence? Ničesar! Častite sestre iz Maribora dolgo časa sploh dovoljenja niso mogle dobiti za v Ameriko... Zadevo je treba stvarno urediti s tem, da dobite slovenske sestre v svoje šole.« Na ta članek ameriškega lista moramo reči samo eno: Res je in ini vsi smo mnogo krivi, da deca naših izseljencev tako hitro zapade amerikanizaciji. Poznali smo Amerikancc le, kadar smo potrebovali denar, drugače smo jih prepustili njih usodi. V zadnjem času je malo bolje in koncertna turneja gospe Lovšetove je prva svetla točka. Druga svetla točka pa je imenovanje dr. Pi-tainica za poslanika v Washingtonu. Zabeležiti pa je če tretjo svetlo točko, da vlada sedaj jamči za vloge izseljencev in da se tudi sicer pokazuje vse drugačna skrb za izseljence. Bilo je slabo, sed3j je bolje, upravičeno pa je upanje, da bo še prav dobro. va pi jo je odpustila iz službe, ker bi bila poštna uprav« hitro brez telefonskih naročnikov, če bi telefonske gospodične uvedle še nov brezžičen telefon in sklepeHI« vse zanimivosti, ki jih slišijo. -»Klelt j« kšefte in to velja tudi za urade. Morala vse zadeve pa se glasi, da se ne praskaj tam, kjer te ne srbi. Papagaji - kurivo V teh mrzlih zimskih mesecih, ko pri nas varčujemo z vsakim koščkom premoga in bi se kmalu pojavile pred trgovci s premogom dolge vrste ljudi, kakor za časa vojne, so si kmetje na Islandiji pomagali iz stiske s kurivom na zelo čuden način. Tujec, ki je obiskal Islandijo, poroča o tem. »Vedno, kadar smo jezdili na naših malih ponijih skozi roje mušic in preko puste dežele brez 'i. eves, smo prenočevali pri nekem gostoljubjem, učenem islandskem kmetu. Islandski kmeije so zelo izobraženi, pravi »latinski« kmetje. Dolge, samotne večere uporabljajo za učenje in včasih sc je treba kar čuditi, kako temeljito obsežno izobrazbo dosežejo. Hiša, v kateri prenočujemo po navadi, je bolj podobna hiši pastorja, kot pa kmeta. Zgrajena jc btizu morske obale. Večer je bil hladen, dekla pa je kurila pce s čudnini, malimi kepami, ki :o bile najbolj po dobne suhim koreninam. Toda, kje dobiti korenine v tem okraju, ko daleč naokrog ni nobenega drevesa. Kmet nam je dal nepričakovano pojasnilo na naše vprašanje: »To so papagaji, posušeni morski papagaji*. Prileteli so v ta kraj v velikih rojili. Na dokaj okruten način so jih prebivalci pobili ali polovili v velikanske mreže. Užitno jc bilo 1? prsno meso, ko so jun to pobrali, so jih natakndi na vrvice ter posušili, tako kot pri nas sušimo gobe. To je kurivo v mnogih oddaljenih kmetskih hišah. Seveda to niso morda pravi papagaji, temveč le neke vrste ptice alkov. Vendar je grozno, eta morijo žive ptice, k sreči ni več tako daleč čas. ko bo zopet dovolj briketov in ne bo treba več kuriti s temi drob nin:i, rumenimi pernatimi kepicami * Primorske vesli Industrijski pas v Pali. Italijanska vlada je dovolila tudi pulskemu pristanišču ugodnosti carine proste industrijske cone, kakor jih uživajo že mnofja druga italijanska pristanišča, med temi tudi Trst. Podjetja, ki se e>snujejo \ prostem pasu«, ne plačajo carine na uvožene surovine. Influenca ▼ Pasin« je precej popustiV ! Smrtnih slučajev radi te bolezni ni bilo v j mestu. Klub tigrov ©ssendovski pripoveduje: »Bil sem nekoliko dni v Novokijevskem, kjer sem študiral življenje. Največ časa sem prebil v družbi oficirjev, ki so bili prestavljeni sem radi raznovrstnih prestopkov. Nekateri radi poneverbe državnega denarja, drugi radi pijanosti ali pa mučenja vojakov. Bili so to popolnoma demoralizirani in izgubljeni ljudje, ki so imeli veselje samo še na žganju, kartah in nravstveno ponižujočih stvareh. Večinoma so bili samci. Ce jc prišla sem oficirska rodbina, so bili takoj na dnevnem redu škandali, in dvoboji. Samo redko se je pripetilo, da so bili sem prestavljeni normalni ljudje iz dobre rodbine in z dobrim slovesom. Njih življenje je bila neprestana muka. Niso se mogli navaditi na propalo življenje pristaniškega mesta. Edino z lovom so si preganjali čas, kajti knjig in drugih razvedril za izobražeMice ni bilo v Novokijevskem Povečini pa so vsi vodili divje življenje, udajali se hemerski pijanosti in divjemu kartanju ter neprestanim krvavo končujočim prepirom. V »Klubu tigrov« sc je najjasnejše odražalo izgubljeno življenje oficirjev na obrežju Pasjet-skega zaliva. Ko sem prišel v mesto, je moral imeti klub svoje sestanke v tajnosti. 20 let preje pa v je:divjal čisto očitno in njegov slab glas je predrl * "do'.središča Sibirije. Neki star oficir, ki je živel dolgo let v Novokijevskem. je o tem klubu pripovedoval: »Prišli smo skupaj navadno zvečer po težkem pitju v temni in umazani baraki. A koholni »mrad, ki je bil v tej baraki, je bil tako močan, da bi mogel treznega moža upijaniti. Pijančevanje jc napravilo te ljudi za norce ali melanholike. Tako je nastala iznajdba za čisto svojevrstno preganja- nje časa, za tako zvane fijrske Igre. Člani kluba so šli v sobo, ki jo je razsvetljevala ena sama sveča. S srečkanjem so bili razdeljeni v lovce in tigre. Bela srečka je pomenila lovca, rdeča pa tigra. Nadaljnje žrebanje je določilo prvi par, ki ima pričeti igro. Od tega ie dobil lovec samokres, tiger pa kraguljček. Ostali člani pa so se namestili na gornjih klinih lestev, ki so bite postavljene ob steni. Tla so prepustili lovcu in tigru Ko je bilo vse pripravljeno, so prišli sluge in prinesli velike kozarce vodke za gledalce in čisti alkohol ;a oba nasprotnika. Ko so spili te *ohlajujoče»pijače, »o ugasnili sluge svečo in izginili. Povelje: »Lov se prične!« in igra se je pričela. Tiger se je splazil r.e:lišno v temi, ker so nasprotniki pred pričetkom igre slekli škornje. Skrival se je j kotih sobe, vlegel se na tla ali 'ezel okoli, da bi premotil čuječnost lovca. Naenkrat je zazvonil kraguljček in nalo je padel strel. Včasih je sledi! strelu padec, če je bil tiger ubit ali ranjen, včasih pa vesel vzklik: »Zgrešil! Sedaj vzemite Vi kraguljček.« Igralca sta zamenjala vlogi in igra je šla da'je, dokler ni bil kdo zadet ali nt pad o gotovo število strelov. Dostikrat so našle drugo jutro patrulje na bregu truplo, tragičen dokaz za obstoj te strašne igre. Čeprav je vsakdo dobro znal, kaj se je pripetilo ubitemu članti kluba, se je vendar glasilo oficielno poročilo vedno enako: »Našlo se je truplo oficirja, ki se jc ubil z lahko-mišljenim ravnanjem s samokresom.« Stari oficir je po kratkem premišljevanju dodal: »In vendar je bila ta igra še mnego boljša, kot marsikaj drugega, kar se je dogajalo v našem kasarniškem življenju v Posjetskem zalivu. Bilo je strašno življenje.« a V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče dr. Fran Papež advokat dne 24 t. m. ob 8. uri zjutraj, previden s tolažili svete vere umrl v sturosti 90 let. Pogreb bo v torek, dne 26. marca t. 1. ob 4. uri popoldne ii hiše št. 10 na Gosposvetski cesti na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. marca 1929. Milka in Marija, hčeri. Fra», sin. Vsi ostali sorodniki Mi-stai pogrrltoi uvod v I jabli mi. TELEFONSKA GOSPODIČNA OBSOJENA KOT ČUVARKA MORALE. V švicarskih listih, ki pa imajo to lepo navado, da ne objavljajo imen onih, ki pridejo pred sodišče, je bilo čitati te dni to mično zgodbico. Neki švicarski oficir je bil za par dni ko-mandiran iz Ženeve v Bern. Njegova gospa je hotela njegovo odsotnost dobro izkoristiti in je zato telefonirala svejemu ljubimcu, da jo naj pričakuje na svojem stanovanju. Telefonska gospodična na centrali pa je bila zopet enl rat radovedna in se vključila v pogovor in tako slišala, kako mislita on in njegova ljubica izrabiti moževo odsotnost. Vsa ogorčena je vse naznanila oficirju in posledica je bila, da je gospa naletela v stanovanju mesto na svojega nežnega ljubimea na svejega razkačenega moža. Posledica vsega je bila tožba za ločitev zakona in gospa je bila brez moža —i ——MgBMMg^ggHggHHBlBiB^gHi^gri in tudi brez ljubimca, ker je znano, da se ti silno radi potegnejo nazaj., če gre stvar narobe. Za svi jo dvakratno nesrečo se je hotela gospa maščevati nad telefonsko gospodično in jo je ovadila sodišču in poštni direkciji. In tako je spoznala telefonska gospodična, da ni dobro prevneto skrbeti za meralo. Na sodišču so sicer pohvalili njeno sl rb za meralo, a jo kljub temu obsodili na 45 frankov, ker je prekršila dolžno uradno molčečnost. Poštna upra- Advoka*ska komora v Ljubljani naznanja žalostno vest, da jc v nedeljo, dne 24. marca 1929 preminul njen dolgoletni podpredsednik ter disciplinarni svetnik in soustanovitelj društva »Pravnike, gospod dr. Fran Papež odvetnik v L!ub!iani Zaslužnemu pokojniku ohranimo časten spomin. Ljubljana, dne 24. marca 1929. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NCUJ 1'0 IZREDNO CGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Delniška stavbnska družba »Union" v LjubFani naznanja žalostno vest, da je preminul gospod dr. Franc Papež dolgoletni predsednik njenega nadzorstvenega sveta v nedeljo, dne 24. marca ob 8. uri zjutraj. Pogreb se vrši v torek, dne 26. marca ob 4 popoldne izpred hiše žalosti na Gosposvetski cesti št. 10 na pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnemu pokojniku bo ohranila družba v svojih analih trajen spomin. Ljubljana, dne 25. marca 1929- .. . . Upravni svet. Leto strahote Ž 793 Spisal Victor Hugo. 14 Starec se je nekoliko oddahnil. »Halmalo, jaz ti zaupam, ker sem te videl, kako si obvladal morje. Kdor zna v viharju krmariti čoln, ta zna voditi vstajo. Ti boš torej rekel voditeljem tako pač, kakor znaš: Gospod ima rajši vojsko v gozdu nego na odprtem polju. Jaz ne želim, da bi naših sto tisoč kmetov prišlo pred puške modrih vojakov. Preden pretečejo štirje tedni, naj bo petsto-tisoč strelcev v gozdovih v zasedi. Republikanska armada je moja divjačina. Jaz sem vojskovodja goščave. In zabičuj jim: Nobenega pardona in povsod zasede! Reci jim, da so z nami Angleži. Mi bomo republiko prijeli od dveh strani. Vsa Evropa nam pomaga. Ali si razumel?« Sem. Vse naj bo v plamenu, povsod naj 'eče kri.« »Tako je prav.« Tpardon se ne daje.« »Nikomur.« -Jaz bom šel povsod, kamor ste mi veleli.« In pazi. V teh krajih ni šale.« — »Smrt me ne plaši.« — »Ti si hraber dečko.« — »In če mc prašajo za ime milostljivega gospoda?« — »Zaenkrat ga še nc sme nihče vedeti. Reci, da ga sam ne veš, in boš povedal resnico.« — »Kje bom milostljivega gospoda spet srečal?« — »Kjer pač takrat bom.« — »In kako bom to izvedel?« — »Ves svet bo vedel. Preden preteče osem dni, se bo o meni govorilo; izvršil bom take stvari in bom maščeval kralja in vero, da boš precej vedel, da sem jaz, o katerem ;e bo govorilo.« »Poslušam.« »Dobro. Pojdi. Bog te spremi.« — »Storil bom vse, kar ste mi naročili.« — »Dobro.« — »In ko bom vse izvršil...« Te naredim za viteza sv. Lu-dovika.« — »Kakor mojega brata. Če pa ne bom izvršil, me boste dali ustreliti.« — »Kakor tvojega brata,- — .Slušam, milostljivi gospod.« Starec je nagnil glavo in se pogreznil v misli. Ko jo je zopet vzdignili je bil sam. Halmalo je bil le mala črna pika, izginjajoča na obzorju. Solnce je bilo pravkar zatonilo. Galebi so se vračali z morja. Pri srcu je bilo tesno kakor vselej, preden napoči noč. 2abe so kvakale, galebi, srake, kavke so kričale, toda človeški glas se ni slišal — globoka samota okrog in okrog. Visoke bodljike na obali so se tresle v vel :u. Bledi svit somraka se je razprostrl po deželi. Dalnji -ibniki so se svetlikali ko kositrni krožniki, ki jih e kdo razpostavil na zemljo. Od morja je vel veter. Tcllmarch. Starec je čakal, dokler Halmalo ni izginil, potem je plašč tesneje ovil okoli ramen in se podal na pot. Za njim je molel v zrak orjaški črni trikot s stolnico kot krono in utrdbami kot oklepom: Gora Saint-Michel s svojima dvema velikanskima stolpoma, okroglim in štirikotnim, ki pomagata hribu nositi breme stolnice in vasi. Sipa v saint-michelski luki se počasi premika. V onem času sc je nahajala med Huisnesom in Ardevonom zelo visoka sipina, ki je danes izginila. Na vrhu je bil kamenit stolp, ki so ga postavili v XII. stoletju v spomin na svetega Tomaža Canter-buryskega, ki je bil takrat ubit. Z vrha te sipine je bil razgled po celi deželi. Starec jo je ubral proti peščenemu griču in se spenjal na vrh. Vsedel se je na enega vogalnih kamnov, ki so obkrožali stolp, ter začel natančno motriti okolico, ki se je razprostirala pod njegovima nogama kakor zemljevid. Zdelo se je, da išče cesto po tej sicer tako zelo znani mu deželi. Mogel je videti strehe enajst vasi in seližč; v razdalji par milj so se videli vsi zvoniki obali, ki so posebno visoki, da služijo ljudem na morju kot znamenja. Kmalu je starec našel v somraku, kar je iskal; njegov pogled je počival na skupini dreves, zidov in streh, ki so sc sredi gozdov še videle. Zadovoljno je pokimal kakor človek, ki sam pri sebi reče: To je tisto. | Črtal je s prstom po zraku načrt za potovanje po teh grmovih in poljih. Semtertja je pogledoval po nerazločnem predmetu, ki je plapolal nad največjo streho pristave. Kaj bi neki to bilo? i , .S.tarec ,e bil truJen in se je, sedeč na kamnu, udajal tisti nerazločni pozabi, ki pride prvi trenotek odoočitket nad utrujenega človeka. Je čas dneva, ko utihne vsak šum; to je tiho-vedra večerna ura. Ta ura je prišla in starec jo je užival; videl jo je in slišal njeno tišino. Celo krvoločni ljudje imajo ure sladkega otožja. Naenkrat so — ne zmotili, ampak tišino le še bolj poudarili glasovi, ki so prišli mimo. Bih so glasovi otrok ter žena. Jasno in svetlo so doneli k starcu iz nižine: »Moramo hiteti, gospa Flechard. Ali se gre po tej poti?« — »Ne, po tej-le.« — »Kako je že ime pristavi, kjer zdaj bivamo?« — »Herbe-en-Pail « _ »Ali je še daleč?« — »Dobre četrt ure.« _ Treba se podvizati, da pridemo do večerje.« — »Seveda.« — »Pravzaprav so vsega krivi otroci. Dva sva, pa morava vlačiti tri pankrtke. Vi pa še nosite tisto požrešnico; odvadili ste jo od prsi, nosite jo pa še vedno. Grda navada. Naj no teče sama! Naša juha je gotovo že mrzla.« — »Oh ti lepi čevlji, ki ste mi jih podarili! Kakor da so napravljeni nalašč zame Hiti no, Rene-Jean!« — »Saj ta paglavec je najbolj kriv. Z vsako kmečko punico mora govoriti, ki pride naproti. Povej no, Rene-Jean, zakaj si govoril s tistim dekličem v vasi?« — »Ker se poznava.« _ "Kaj, poznata se?« — »Da, ker mi je danes zjutraj podarila pika-polonico.« — »Glej ga smrkovca!« _ jc zaklicala žena. »Komaj tri dni smo v tem kraju, pa ima ta frkolin že ljubico.« — Glasovi so se oddaljili. Zopet je zavladala tišina. Starec je sedel nepremično. Ni premišljal, komaj da je sanjal pred se. Na sipini je še bil svetel dan, v nižini je bilo že mračno, gozdovi so pa bili že čisto temni. Na vzhodu je vzhajal mesec. Par zvezd je pogledalo skozi bledo modrino neba. Kakor krvava zarja je vstajala v starcu nada meščanske vojne, ako se sme temu reči nada! Bil je gotov, da je zaenkrat čisto varen, ko je bil zapustil morje in se počutil na suhem. Nihče ni tu vedel njegovega imena. Tako je bil pomirjen, da bi bil skoraj zasnul. Nobenega glasu ni bilo čuti razen vetra, ki je pihal z morja. Naenkrat je skočil pokonci. Ničesar ni bil cul, le videl je nekaj. Bil je zvonik v Cormerayu, daleč zadaj «ia ravnini. Nekaj izrednega se je tam godilo. Jasn' se je obrisoval stolp na nebu. Videla se je stolpna streha, ki se je izoževala proti nebu kakor piramida, med streho in stolpom pa zvonišče, svetel štirikot, brez šaluzij, odort na vse štiri strani, kakor je to navada v Bretoniji. In zdaj se je to zvonrče izmenoma odpiralo in zapiralo; v rednih presledkih se je visoko okno prikazalo zdaj belo zdaj črno, enkrat se je videlo nebo skozi, potem ne; enkrat je bilo svetlo, drugič temno. In to je sledilo drugo za drugim od ene sekunde na drugo, enakomerno, kakor pada kladvo na naklo. Na desni se je dvigal cerkveni zvonik vasi Baguer-Pican; tudi tu se je zvonišče odpiralo in zapiralo kakor v Cormerayu. Na levo je bil stolp vasi Tanis, isti pojav. Starec si je ogledal vse zvonike na obzorju enega za drugim; povsod so zvo-nišča bila izmenoma črna in bela. Kaj je to pomenilo? Nič drugega ni moglo to biti, kakor da so zvonili vsi zvonovi. Morali so zvoniti naravnost divje, sicer ne bi se bili na ta način prikazovali in izginjali. Kaj je moglo to biti? Bili so plat zvona! V vseh zvonikih, v vseh ccrkvah, v vseh vaseh so zvonili. Slišalo se ni nič, razdalja je bila prevelika in veter, ki je pihal z morja, je nesel zvok v nasprotno stran. Vse to besneče pozvanjanje je bilo tako strašno, da si kaj strašnejšega ni bilo mogoče misliti. Starec je opazoval in prisluhoval. Ni slišal plat zvona, le videl ga je. Gotovo izvanreden doživljaj. Komu so grozili ti zvonovi? Nekoga so presledovali — o tem ni bilo dvomiti. Toda koga? Starca je spreletelo. Njega ne. O njegovem prihodu ni mogel nihče ničesar vedeti. Nemogoče, da bi bili komisarji že obveščeni, saj je komaj prišel na suho. Korveta se jt gotovo potopila in nihče ni ušel. Sicer pa nista na korveti vedela zanj nihče razen Boisberthelota in La Vieuvilla. Zvonovi so nadaljevali svojo divjo igro. Končno je starec pomislil, da lahko bije olat zvona tudi za marsikaj drugega. Rekel si je: »Nihče ne ve za moj prihod in nihče ne pozna mojega imena.« Nekaj časa že je bil čul za sabo in nad seboj lahen šum. Bilo je kakor da se ziblje list na veji. Od začetka se za to ni zmenil. Ker pa je šum trajal dalje, se je obrnil. Bil je v resnici list, toda list papirja. Nad njegovo glavo se je trudil veter, kako bi odtrgal velik lepak, ki je bil pritrjen na kameniti stolp. Lepak je bil šele pred kratkim pritrjen, zakaj bil je še moker; veter se je igral z njim in ga je bil že skoraj odlepil. Starec je bil prilezel na sioino od nasprotne strani, zato leoaka na stolpu ni bil opazil. (Dalje.) 2 H » r* Ooo, OB o' g- ?rl»s S. « oŠ" F o JD5f>a O 3 °nzn8< n O J33 fT S-P oo> g-^roSo rssggE ... —• » PO jot g". 00-a og ri " + o »Pff-S ' « P N I -g® r1 < o as ro —.. « TO. tO ^ C N CK ?tr p n « O ' Q- 3 C g ft JSI 11 ■ fcSS-« -a o OLTH T N >< <5 < 0 —i» a n • »N N N . C« = 1 ? Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celiu Reglstrovanl zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica i« kot kmetska zadruga prosta rentnega davka Zvonarna in železolivarna. st.vid n. Ljubi ano Sobdnr, postrežba! Zahtevajte ponu stroko epadnjoča delu, vsakovrstne va'e, betoniranje vodometov itd. Po koakarenčnlb cenah) v Širite naš Ust! Predrto kup te POHfŠtVO pišite po bogato ilustrovani album pohištva, katerega pošljeva proti predplačilu 30 Din. -ERMAN & ARHAR, mizarstvo in zaloga pohištva — Sent Vid nad Ljubljano. f rane Ocvirh, mesar šolski drevored se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojen obisk ■HM! I U 0 ZRN mesar, šolski drevored priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega govejega in telečjega mesa. Oear ne nje, reekspe ticije, reklama ije in pozive v carinsko strokovnih zadevah itd. osKrbuje po najnižjih cenah točno Just Piščanec, carinski posrednik Ljubltnna. M;kloS eesta št 36 TeMon 2723 Poštni predal 196 Msdnarodno poslovarie brez spsdltsrjiv Pojasni a b »zplifno ^ ^ w m* ROBERT MaHOR mestni tesarski mojster r.lublfana 35*>l»arsk» 4 se priporoča za vsa |jou e-sarsko stroko apndajofa dela. Osrednja vinarska zadruga priporoča svojo vinsko klet v Spodnji Šiški, Celovška cesta štev. 81, bivša Juvančičeva klet nasproti gostilne pri Zvezdi Izdaja konzorcij »Slovenskega iiatac. Zastopnik Miha Krek.