V Gorici, 20. januarija 1876. Tedaj „SoLau fcltaja rsik jfelrctek in Telja peito prejesasa a!i t Gorici na dom poiiijui*: Vie feto.....t 4.50 Pol lets.....„ 2.30 Cetwt leu . . . . „ IJ20 Pri osoaailih in prav tako pri „jto-sUmicah" se pla&aje za navadno tristop-•o vrste; 8 kr. ee se tiska 1 krat 7 » n „ » 2 „ « . » „ „ 2 „ Za rete crke po prostoru. Posamczne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarniei v go-sposki ulici blizo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via della ca-serma 60". Narofinina in dopisi naj se blago-voljno po&iljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugim nepre-moSnim se narofoiina ssuiia, ako se ogla-se pri urednistvu. Giasilo slovenskega polittencga drustva goriftkega za brambo iiarodnih pravie. Slovanska govortca najboljia govorica! * Slavanska domovina najboljsa domovina! (Konec.) Sedaj je tes tukaj: wzdrobij dutevne verige, Srb na TorSketa pobij krute zverine, pokontej divje vol-kove, razmesarij ljute zmaje, ter prisvoji si tudi ti vse pravice, katere ti gredo kot mogocueiuu udu do-veStva. Pripasaj si bodtjive sablje, nabrusij svitle mete, aaostrij bodete jagatane, zajezdij urne sarce, zavaruj se s krepkiini branili, da bos toliko laze zamogel odbiti vsak sovrazen naskok. Saj dobro vein, da Slovan: „vse doseze, kar ma drago, bodi slavo, bodi blago; vse, vse doseze sosed moj;u saj dobro vem, da: „beseda dana vez velja; ne mod zemlje, ne mot neba i ne pekla ognjena sila vezi ne bode razrusila: saj serce zvesto, kakor zdaj, ostalo bode ˇekomaj;" saj dobro vem, da ima vsak Slovan vser-tena ona sveta siovesa; Jjub'ino dakle dumovino, kauo mili zivut svoj, kao. majka svim jedinu, sve do groba »lu2ec joj;" saj dobro vem, da imate zapisano: »Slavjaui, ne vdajte se, ne vdajmose, nc vdajiuo scl" S tern upom tedaj oserceu, vain vskliknem: „naprej zastave Slave, na boj junaska kri! „Stoletni razterga-ti v migijeji hrast, je dana nevihti gotova oblast, huj§e vi planijte, urnise zmaoijte, v pi ah jo spreme-nijte vrazao potest I-* „0j tovarsi, kerv junaska, na sovraga, na sovraga vabi slava nas vojaska, vabi nas vesela zmaga, nasa zmaga za dezelo, za rojake, potc-gnite mece jake, staroslavnel* „Strasij, sekaj divje roje4 nBratje! urno gor planijuio iorozje zagtabijrao, da svoboda sreto tini v krasnej, loilej dotnovini; suinosti propade zidl* BHajd vbojev brambo domo-vine svoje, zatd brzje na bojiSce za dom, jezik i ogojiScel" „Hajda bra^o, hajd juuaci, koujaci i pesa-ci, kojnam rod i dom zatira, ou pod kosom nek umi-ra, koj podkopa nam pravice, nekapadeod streljicul4 BHajd!a BHura, bratjo slo^no hura!* Bojuj se, kedar ti uze neLejo dati tvojega po mirnem potu, bojuj na postavnem potu nza vero staro-vero pravo,u bojuj se za jezik nas premili, bojuj se za domoviuo, besedo sladko, ter ne jenjaj, do»;ler nas ne razveseli naSa mati Slava z radostnim oznanilon; nza menoj, jaz sem zmagala, svoboda nam bo sijala!"—ne jenjaj, doklerne vidis vresnifieno: „re3euaje domovina, stert sovraga me€ morilni, dan napocil ju i-silai v blesku zmage * ter prosim te §e eno, kerv slovaaska! ue gle-daj na zlato, puhla obetanja odpadniska i turkoman- LISTEK. „SLOVENSKA KNJI^NICA." Leposlovni spisi so za vsak narod tako potrebni, tako vazni, tako imenitni kakor strogo znanstvene knjige. Ogromnej vefini ditajoCega naroda lepoznan-ske stvari: pesni in povesti, novele in romani. vosele in zalostne igre, potopisni, zgodovinski in prirodopisni obrazi itd. celo bclj ugajajo, nego temeljito in kore-nito, toda „suhoparno-' pisane uLene razprave. Zen-skemu spolu. mladim ijudem, pa tudi odrastenim nio-iem, katerim skrb za ljubi vsakdanji kruh iiij §e za-morila vsega cuta do tega, kar je dobro, blago in iepo, so leposlovne knjige potrebno in-jako priljubljeno be-rilo. A tudi tisti vzviSeni duhovi, ki se peiajo z vi-soko znancstjo, potrebujejo od casa do 6asa, kakor kmet nedeljskega pocitka, tistih brezskrbnih trenutkov, da si v leposlovnih spisih skopljejo in okrepCajo svoj tttrujeni duh. Kako imenitno se vsemu omikanemu svetu sploh zdt leposlovje, uze iz tega lebko posnemamo, da bi vsakemu cloveku, ki se hoce mej izobrazene ijudi Steti, hudo zameriii, ko bi vsaj v glavoib potezah ne ska; mariveL na nogc, sedaj je Las, da osvobodiS go-vorico i domovino slovansko. Vse rvtCeiio velja zafvse Slovane, za Severo- i Ju-goslovane.. 2iva slovanska dufia naj ne bo izvzeta od tega Rvctega posla. Vsak naj koplje, orje, seje na svojempolji slovstvencm; vsako plume naj pill, ftsti, blazi svojo govorico; vsako pleme naj lika, mika, gladi-svoje naref'jc; vsako pleme naj ljubi svojo domoviuo; vsa plemena pa naj delajo za edinost. I ti Slovenecl? kaj pa bo s teboj, od vseh mi zapuSCena airoticaV A.li si Slovan? Ali si tudi ti pleme Slovanstva? Ali ti je morda drago roke razpeloma deriati ali delati, ali ti je morda drago hlopcevati ali gospodovati, ali ti je morda drago, da te spoStujejo ali zanifiujejo, slednifi, ali ti jedraga sreia ali nesre-6a? Ah I Slovenec! Slovenecl zapusfieni mi Sloveuec! vein, da raje gospodujcS, vein, da si roje spoStovan, vem, da si raje sreLeu; sprite tega pa svetujem ti po bratovsko: trudij se, mucij se, potij se, da tudi tebi enkrat sreCe dan znsvcti;: (Sutij, mislij, govorij v do-matem jeziku;; dstij, ne^ij, bluftij jezik bvoj premiH;: spoStuj, ii.slaj, Ijubij maturno govorico kakor najdragi bisci;h> si zmozeu, piRi tudi levslovansketn, uikukor pa v tujcin, kajti s turn pokaiSeS tfiiiom nekakorftno merieige do slovanskega jez.lka sploh, specijelno do svojega uarecja! Dalje svetujem ti verli mi Slovenec ali Slovenka: Citaj veC kakor mogoce uinotvorc, pi-sane v slovenskem ali v drugem slovanskem jeziku; s tem pa ti nikakor ne zabranjujem fiitati tudi druge knjige, pisane v tuji&iiii, aliventlar opomeniti moram tuje knjige ftitaj v poduk i korist, nikakor pa, da bi po tem tuje objel, ter domace zapustill Dovolj imaS tvarine na domatem polji, v slovenskem i slovanskem domu. Uzemij PreSirna, vzemi Totnaua, vzemi Jcnka, vzemi Levstika, vzemi JurCifta, vzemi Stritarja, vzemi SlomSeka i druge znanstvene knjige. Iz njihucij se, iz'njih serkaj naroden duh, iz njih zajemaj potrebno izobra^enost, ter bodi zagotovljen, da ti bode sloven-ski jezik bolje priljubljenl I zaresl potem se ne bo§ sramoval pred obcinstvom objaviti svoje narodnosti, se ne bo§ sramoval v javnosti v domacwn jeziku go-voriti, mariveC ponosen bo§, da si uiladnenii ali de-klifi narodnih kostij. Zraven pa, slovenski bratec mojl nikakor ne zaniLuj Slovanskega brata, ki govori raz-HCno narecje od tvojega, vetli namrec, da izvirajo vsa slovanska naretja iz euega i istcga jezika, iz sta-rcilovenS^ine, katcra je mati vseh slovanskih jezikov tedaj tudi sloven&ine. Zato, draga mi omladinal Ijubij slovan§Cino, poznal duhovitih del, katere so nam spisali slavni poeti vseh casov in vseh narodov, — ko bi o Pu§-kinu in Lermontovem, o GStheji in Schillerji, o Vol-tairji in Rousseau-vu, o Danteji in Petrarki, o Sheaks-pearji in Byronti vsaj kolikor toliko nevedel govoriti. A nasproti nijsmo toliko hudi nanj, ce ne poznavseh slavnih zgotlovinopiscev, geografov, prirodo- in nato-roslovcev, juristov itd. tega ali onega naroda. Zado-voljni smo z vsakim, te je doma v svojcj stroki, a odrekamo mu splosno izobrazenost, 6e leposlovnih klasikov ne pozna. Leposlovje tedaj je tisto prijetno domate ognji-Ste, okoli katerega se zbirajo vsi stanovi, vse politic-ne strani, katero daje prijetno, ozivljajote, zdravo hrauo obojemu spolu, vsakiy politicnej sekti, vsakej starosti. 0 lepoti in kiasoti leposlovnih umotvorov si blazimo srce. Ce hoCeS nasititi svoj vznemirjeui duh, Studiraj uiene, znanstvene knjige; te hofieS svoje srce pobla-ziti, Le hoteS kaj 1 e p e g a uziti, beri lepozuanske umotvore I Naravno, da je zatorej vsakega naroda prva skrb ustvaiiti si leposlovuo literature Da, ogromnej vecini izobra2enih ljudij je „1 i t e r a t u r aa — 1 e p o z n a n-s k o slovstvo. Tako je tudi pri nas Slovencih. Kar imarao lepega, dobrega, zrelega, klasifinega — poleg malih izjem — vse so nam ustvarili na^i leposlovci. Ijubij, ti Slovenec! slovenScmo; vendar bi bilo zeleti, da bi se spolnile zlate besede zlate vzajemnosti: nIIajdmo, hajdmo brate! Slo^no, slozno samot Nasem milem rodu Nov zivot da damot" mmmmmmmm_m^mmm Kaludjer. Na§a sprava. i. V Gorici 18. January a Kakor lepi spomladanski dnevi po silnih zim-skill mrazovih in vetrovih, tako se ka2e mojemu duhu nas sedajni polozuj na GoriSkem: polo^aj spra-ve ali primirja, kakor ga hotete imenovatt. Med se-boj omrznjeni duhovi zatenjajo kopneti, kakor zadnji snezm sled ziine o pomladanskem solncu; strankar se te>daljo bolje bliza nasprotnemu strankarju, dokler oba spozimta, da ni med njitna prav za prav nobenega brezduu, nutrive^ da je magnet, katcri drugega k druge nm( sili — narodnost — vedno fie mocnejdi, nego vse druge sile, katere so nekoliko tesarazdvoj umet-no netile in gojile. Zimski mrazovi in vet.ovi razpora so nam ohladili razbeljene glavice, vkrotili razburjene stvasti ter razpodili in rnzkadili marsikaj nezdravega in gujilega, kar nam je zrak ku^ilo v domatem taboru. — Nastopila je torej pomlad sprave. Vse se vzbuja z veselo nado lepsega 2ivljenja, prijetnejSih socijalnih razmer, slo^nega in tedaj pogumnejdega po-stopanja v narodnih in drugih javnih zadevah. A pom-lad se svojim popjem in cvetjem vzbuja samo nado; ona obeta, pa nic ne daja; v spomladi je vse mlado njezno, rahlo in nevaruo. Treba blagoslova od zgoraj, treba v drugi vrsti, da skrbna doveSka roka vse razumno obdeluje in varuje in goji, ter previdno odvraca vsak najinanj§i. §kodljiv upliv, vsako pretete nevarnost, katero koli je v njeni moci odvrniti, da se vesele spomladanske nade izpolnijo, da iz cve^ja po* stane sad, da se v naSem primerljaji beseda spre* meni v djanje, primiije v stalui mir. 0 blagoslovu iu pomo^i z uebes id nikdar dvomiti, kedar gre za to, da se v brambo in ohrambo svetih pravie, za dutevni in materjalui prospeh narodov, zdruzijo posteno moci k pesteuemu deJovanju; treba tedaj, da mi okuepimo svoje spravne nainere, da se, zatajevaje vtesih malen' kostne osebne ozire, skrbno ogibljemo vseh najraanjsih 0 nasih izvoljenih, maziljenih poetih tukaj necenl govoriti. A kako silno potrebno nam je leposlovje, najbistreje vidimo uze iz tega, da tisti slovenski mozje, ki po universitetah uce in po driavnih in de~ zelnili zborih govore, so ob enem tudi znani lepo-znauski pisateiji. Cutili so, tesa nam je treba iu poleg znanstva in politike niso zabili — poezije! Zalibog, da se pri nas potreba leposlovnih spisov nij vselej poudarjala, tako, kakor bi se morala. Posebno zadnja leta, po JaneziCevej smrti, leposlovni pisateiji iiijso imeli sredi§te, okrog katerega bi se bili zbirali. Politika je pozirala nase najbbljse moci. Stari in mladi, poklicani in nepoklicani, izvoljeni in neizvoljeni, zreli mo^je in negodni mladici — vse je rilo v tisto nesreteo politikovanje, kateremu jo bil zalibog naj-IjubSi predmet — domafii prepir. Hvala Bogu, z novim letom se je to ha bolje obrnilo. „Vrnimo se k literarnemu delu !a — ta klic se mi zdi, dd se zdaj razlega po naSej domovinK Ste-vilo p o 1 i t i 6 u i h casopisov se je skreilo, a Stevilo leposlovnih novin pomno^ilo. To je prav 1 Poleg „Zorett smo dobili dolgo in tesko pritekovani Stritar-jev „Zvonu in — Jurcicevo BSLOVENSKO KNJIZ-NICO". Gospod Jurcie je se svojo „Slovensko kuji^uico" priael 5isto novo podvzetje, ki je samo nekoliko h* stetft3j(lj?v> katere nam vtegne sluCaj ali sovrazna rpka na ^li postaViti, da vstrajno varujemo in goji-Trio kflasno pomiadansko cvetje sprave in da v tej svo-jej f&rmiQStrin vstrajnosti ne samo ne upehamo, ampi&PtlnV'bndnejsi postajamo, Cem bolje se nam bli-2ajo poletni viharji, deSelne vclitvo, pri katerih bb morala naSa sprava prvo, najhujso preskusojo — mature—prestati. Ali iu kako jo prestane, po tern bomo mogli soditi satni in bodosodili lahko tudi drugi, ali je tsprava na zdravi, zanesljivi podlagi sklenjena in tedaj stalna, aii samo cvetje s Crvivini zarodom, oportuuitelno primirje, sloneCe na stetklenih nogah, katere lahko pro kamen razbije. Vse sodbe, katere smo ditali do zdcj v raznih slovepskih in neslovenskih Casnikft *> nasej spravi. zde te nam Se prezgodnje, vse dvoxnbe s celo visto??? inll! mnloduSne in vsasumniOnja niC, negogolazagrizenost katera se je posebno na Kranjskem v nekatere kroge tako trdovratio vgnjezdila, da vtegne Se dolgo hude zavire delati prepotrebiieniii pornzuuujenju razburjenih 8trank. Caveant consults.... Dopisi. V GoriCi, 19. januarija. (Izv. dop.) Med vserai dopisniki iz Gorice je naj toCnejsi Noviski. On si tako lepo nabere svoj venec razlicnih vesti in opazk, jih po vrednosti vvrsti in po potrebi osoli, da se morejo vsakuuui prikupiti celo takiro, katere morda uekoliko podrezajo. ZaCenja na\adno z vremenom in koufuje vad s pusCicami. Najhladuejsi citatdj se zaeenja po-lagoma zaniinati in vuemati, kedar te dopise bere in kedar je pri koncu, ali se na glas zasmeje, ali si pa naglo, pa skrivaj, roko na rano polozi, kati-ro mu je poredna pusCica zasekala. V zadnjem dopisu je tudi nas — goiiske Casnikarje — ena taka pusciea zadela — in biia je zasluzona, Nikar se ne repenCite go-spodje kollegi! NoviCar ima prav; mi zauemarjaino pvevec obliko in jezik; v nasih Casnikih mrgole vca-sih tiskaisko, pa tudi druge teze prizanesljive napake; sa to le urno slovnico v roke, da nas se kaka hujsa, strupena pusCica ne zadene! Ce se poboljsamo, nam privosci omenjeni gospod dopisnik gotovo kako do-brodcjno mazilce, s katcrim si ohladimo in zacelimo Basluieno rano. Svet pa naj nas vendar preostro ne sodi. Delavcev na Casnikarskem polji nas je eisto malo; vsi delamo za stvar in nobeden za dobicek ; to ve g. dopisnik sani, kako trd in tezko prebavljiv je Casuikarski kruli. Ziveti pa smo vajeni tudi ob dobrem kruhu in Ce si hocenio tega prisltiziti, nam ostaja presneto malo Casa za Casnikarstvo. Zraven tega smo se solali o casu, ko je bila slovenska pse-nica — ne v klasu, ampak v kalu, ko smo dve uri na teden, komur se je poljubilo, ne slovnice se uCili — ampak „Novke" Citali itd. Vse to so sicer le izgovori, slovnice nam je vsakakor treba. V Gorici, 20. jan.v (Nekoliko o vremenu. — Slavec. — Citalnica. — Zupan goriski. — Mestue zadeve* -i- Eonkurencija na kmet. polju. — Grof Chambord.) Toliko saega in hudega mraza nij bilo t Gorici u2e dolgo casa, kakor letos. Zdaj je sicer neiiievemu „Cvetje" podobno. Samo nekoliko pra-^imi Jane2i6je hotel vprvej vi-sti v svojem BCve^j!tt slo veniti klasiLne nmotvore inih narudov, „Slovenska knjilnica" ima namen za leposlovno PRIPOVEDAJOCE berilo skrbet!, in sicer na tri nacine. Prvic s tern, da bode prinasala izvirne slovenske povesti in rornane, drug[6 s tern, da bode priobeevala zbrane novele na§ih znanih pripoveduikov, ki so pisali za muoge slovenske casopise, a svojih del zbranih Se nijso izdali; tretji6 s tem, da bode slovenila naj-lep§e povesti in romane iz tujih literatur. To je gotovo lep namen, vreden, da ga podpiramo vsi, kateiim Je lezece na tem, da se nasi mladi ljudje iz domacih knjig uc^ svojega lepega materiuega jezika ter si bla2e svoje srce z domatimi umotvori. Prvi zvezek „Slov. kajiinice* nam je prmesel nov, izviren Jurcicev roman BDoktor Zober." Gospod Jurcie mi ne bode zameril, ce povem, da scm njegov novi roman malo se strahom v roke vzel. Gospod Jur&6 je u2e toliko pisal, imel je uie toliko opravka s politiko in posebno zadnje case je nSlov. Karod*, katerega on meuda ne samo ureduje, ampak veejidel tudi pise, tako absorbiral njegove moci, da je prav naravno, Ce se cloveko novem romauu iznje-govega peresa boji, da nam ne bode prinesel tega, kar pncakujemo od njega. Kolikrat dozivimo pri pi-sateljm mnogopiscih, da se — „izpisejo", kakor pravimo- A Jnrfiicev wDoktor Zober" me je prav ve-selo iznenadejal! To je se staia, eleinpntama moc! j,Doktor Zt»bortf bistro prica, da je kiepek sin tistega t»aeta, M bamjejodil sDomnaa, .Desetega b v a t att, 9S o s e d o y e g a s i u aB. „Bohtor Zober" ima vse lastnostosti, katere zah-tevamo od dobrega romana. Psan v krepkem, koreni- sopet zima nekoliko ponehala, a zjutraj in zvefcer iinamo §e zmerom po 2 do 3 stopinje mraza, kar nij dosti, 5e pomislimo, da je life precej na Kranjskem Ieto§uja zimska navadna temperatura 12invec stopinj pod niClo. Gorica torej ostane §e zmerom nasa ^Nizza1* in ptnjci tudi letos v mnogem Steviln tukaj prezimu-jejo. Sneg v Gorici je kaj posebnega (rariteta), otroci, posebno pa rokodelski udenci so ga bill kaj veseli, ker so se kepali mej stboj in posebno deklam naga-jali; a na§ magistral jim nij hotel pustiti dolgo Casa nedolznega veselja, oal se jeT da Gorica t zgnbi svoj italijanski zua&jj in zata je skrbel, da je bil v treh dneh bcli madez popolnoma odstranjen in to brzo delo je veljalo 6ez 1000 gld. Pa vse to ne bo n«5 poma-galo; slovenski znacaj dezelc goriske se se celd na-ravi vtiska in Slovenee rad vidi sneg saj vsako leto enkrat. K drnStvw „Slavectt se oglasajo zmerom novi udje; to dru&rvo si je po 1. koncertu zadobilo vse zaupanjo. Odbor drustva pa namer**va mnogo korist-nega iu lepega v tem letu, tako na pr. hoie osnotftti sadnjo pustuo nedeljo koncert v Sezani, v postu kon-cirt vUihenbetgu ali Dornbergu, uaspomlad koncerta v Tolminu in Komnu in na jesen petje pri masi in koniert v Gorici. To je v resnici prav krasen program, in ce bode odbor dobro izvrsil to nalogo, po tem se bode „Siavec* za zmerom vgnjezdil na Slo-venskem, Trzaski Slavci napravijo uajbrze ta post v glodiSci aArmonia" v Trstu enak koucert, kakor je bil zadnji Goriski. Ker j« sodilarnost mej trzaSI.imi in Gori&kimi pevci dognana stvar, bodo naktopili v Trstu tudi mnogi pevci iz Goriskega, posebno iz Gorice, Krasa iu Vipavskega. V nasi ntalniei je tudi It'tosnji predpust prav iivabno zivenje; bili sti uze dve plesui veselici in v soboto bode tretja, po tem pa vsak teden poena, dokler traja predpust. — frtalniSke vesdice vabijo prav mnogo goriSke gospode, posebno pa iz mestjau-skih krogov; le en glas je po Gorici, da vcitalnici je najveca solidnost in pravo, zidano neprisiljeno. veselje, temu je dokazu, da novi udje veduo pristopajo, tako, da so sicer lepi prostori uze preoski postali. — Da bi le se restavracija drzala korak z druztvom t — Nas goriski 2upan se zagovarja v tr^askem listu „Adria" zarad neprijaznega postopanja uasproti osnovatelju koncerta 30. dccembra. Mi smo na vse to uze ante-cipatno odgovorili v zadnjem listu; iz zagovora ne razvidhno druzega, nego to, da goriski mestni orsester ne zadostuje in da goriska banda ne more navaditi se v treh dneh dveh komadov, mej tern, ko se je na-ucila vojaska godba v nekaterih urah 2 prav te2ka in dolga komada. — Razvidi se, da gospodje nijso hote-li; Ce pa je res, da banda se nij mogla nauciti, po tem obzalujemo — strosck. — Mestno staresinstvo rado zida in olepsuje Gorico; sli§i se zdaj, da bode na spomlad zidalo blizo mestnega vrta lepo poslopje za kopelji, gostilno i. t. d. Marcija mescca bodo mestne volitve, ki bodo letos posebno interessantne, ker se vtegnejo proti stranki, ki je zdaj na krmilu, zdruziti 3 diuge stranke. — Politicno in dobro za Goiico je na vsak nacin, da se nekaterim ljudem pre-krajsajo peruti, da ne bo pies na eno samo piscalko prevec raonotonen. — Sapienti sat. — Mislilo se je s konca, da letos bomo iineli v Gorici samo en kmet. ilustrovan list; a nasi slov. stro-kovnjaki se nijso mogli zediniti in tako dobimo 2 tem in jardenatem jezikti nam v markantnih potezah risa svoje izvirne znacaje, katere nam predstavlja v Cisto origiualnih situvacijab. Predmet, katerega roman obdetuje, je Cisto nov in povest je tako razple-tena, da ditatelj hiti od poglavja do poglavja te2ko cakaje, kako se bode konec zasukal. Preprican sem, kedor zacne MZobratt citati, ne poloM gaprej iz rok, dokler ga ne prebere vsega. Posebno izvrstno narisan je doktor Zober sam. Iz kratka: „Doktor Zober" je Iepa knjiga, ki se bode gotovo prikupila slovenskemu obcinstvu, ki bode mnogo let romala od rok do rok. Ko bi imele te vrstice kak drug namen nego opozoriii sloyensko obCinstvo na novo literarno poce-tje, hotel bi nekatere posameznosti novega romana posebno poudarjati. Povedal bi, kaj mi posebno uga-ja, kaj ne! A moj namen nij pisati kritike o no-~em romauu nego priporocati nasiin ljudem literarno podvzetje, ki je nase najboljse podpore vredna. A cuje se, da se nij premnogo naroCnikov oglasilo. Posebno z Goriskega jih je tako malo, kakor sem izve-del, dame je sram povedati kolikol Edina Sezana je svojo cast resila! Kaj pa Gorita, Tolmin, Kanal, Ajdovsdiua? Kaj na§a gimnazija, realka?!? Skoda, velika skoda bi bila, ko bi morala ttSlo-venska knjiznica" ki nam toliko lepega- berila obeCa, ponenehati zaradi preslabe materjalne podpore. Komur je mari na§e beletristiino slostvo, ta ue zamudi seci po novem romauu, ta ue zamudi narociti se na zbiiko lepih povestij, katere ima izdavatelj ^Slovenske knjiznice" za bodoce zvezke tize pripripravljeue. (Jd nas naroCnikov je odvisuo, kako osodo bode imeio kako lepo priceto novo literarno podvzetje. Na Krasu 16. jan 1876 J. Z. kmet. lista s podobami. Trop d' instmcti#n>p petits paysans. — Sicer pa ne bo skodovai bodo nase korifeje na gospodarskem _ prepirale iu rivalizirale, da le s tem 11& T^t0el«f slovenska red.— Ljubljanski ocka radi pripoznavajo kon-kureucijo in imajo prav.— Uze nekatere tedne imamo tukaj grofa Ghamborda; ampak vidi se ga prav po redkoma; k masi hodi vsak dan, na sprehod prav malo. Goricani so si vec obetali, (U bode narareC prav velikanski dvor imel in dosti potrosil. IZ AjdOVSd'ne lO. januarija 137G (Izv. dop.) Skora nikdar se nisem lotii s tolikim veseJjem poro-dati o Ajdovskih zadevah, kakor danes, kajti ne dvo-miiu, da je novica, o kteri imam sporocati, vazaa ne ie za nas Ajdovce, ampak da bo tudi sploh vsem pri-jateljem nase stvari prav dobro dosla. BDru§tvi Sloga i Citalnica ste se zedinile pod. imenom. nEdiuost". Nc nioreia popisati navdu^enosti, ktero je to zedinjenje pri nas vzbudilo. Ne le drustvenikom, ampak v&ake-nm posteujaku se zadovoljnust iz obrazaj Wm in kdo bi bil tako mrzel, trdovraten, da bi se tega ne ve-si'lilV Se le po novem letu se je rndovoijuost zdru-ieuja na obeh straneh rodila in danus smo ze vsi sku-pej zedinjeni, vsi enih inisli, vsi euega mnenja glede socijalnega zivenja. Pii, dauastii obeni scji smo se tudi prepiieali, da sklenjena edinost ue bode le zacasna ampak stalna, ker vsi dmstveniki so odkiito-sreno pokazali, da jim je mar za pravo i red no dru-Stveno zivenje. __ S Krasa, ll. januarija. (Misli po „SlavLevemu koncertu.) Mi primorski Sioveuci smo doiiveli v pre-teCcnem mesecu dan, kojega si moratno v nasej kio-niki posebno zuznamovati. Bil je ta veliki dan, 30. dec, „Slavtev4 praznik, zares spomina vreden I Dan, kojega naj si to pevsko drustvo za prvega, enega naj krasnejsih za casa svojega obstanka zabiljeli; kajti tu je ono pokazalo v uajlepsein svitu svojo mot, svoje zaupanje mej ljudstvoin, — da, svoje vkoreninenje v srea primorskih Slovencev. A ta dan ni bil krasen le za „SlavcaK, nij bil vazen le za nas primorske Slovenee, ampak spomina vreden je bil za vea slovenski narod. Pokazali smo svetu, pokazali smo im-sim sovragom, da sino nckaj, da cksistujemo, da ne znamo samo kricati, ampak tudi kaj dejausko izpe-ljati, da smo faktor, s kojim treba racuiiati. Le vniimo se zdaj samo deset let nazaj iu predotfmo si, da bi bil tedaj kedo sprozil le niisel, da bi se mi Slovenci producirali v goriskcm giedaiisci, le z eno slov. pesnijo. Kako bi bil takrat le vsled te misli vsacega mej nami pretre^el mraz in kako bi bili nasi Italijaucici (il bei cic, ha, ha!), kojih trda italijanska (VS) iiuena zares lepo kazejo, da so se rodili daleC doi v sredini Italije, — kako bi nas bili, pravim, ti siovenbko-italijanski renegatje v pest se smejaje Cez ramo gledali. A, tempora mutantur et nos mutamur in lllis. In tako je prisel cas, da smo ustauoYili „Slavca\ ki ui le ono misel sprozil, ampak ludi skiep naredil in ta sklep tudi castno izpeljal. Zato je pa bilo otrocje od nas priCakovati, da se bodo ti Itali-jan5iLi izdrzah vsake demonstracije, tem manj Se, da bodo out z nami pri koncertu godelovalt, akopram je bil namen strogo humauitai'en. Pa kar se je Aniek navadil, to Anze zna. A pustimo jim to veselje, Ce so hoteli na vsak nacin demonstrovati, naj bi bili to uciuili vendar nekoliko bolj castno. Pa po njihovih delih je bodete spoznali., Kakor^na njihova moc, ta-kosna njihova demoustracija. Ce ste pa vi gospodici v istini tako velikanski, kakor se ustite, dobro, ugod< na vain sreca, napravite pa vi drug koucert, ter spra-vite na oder §e Cez 120 vecinoma kmeCkih pevcev od vseh krajev Primorske. Druzega vain ue reCem nic. Skazite se. da uiste mevie, sirokoustnezi 1 Sapienti satl Predraga citalka, in ljubi Citalec mi bodela ze oprostila, Ce sem nekoliko zasel. Xtadi tega se pa vrnem. NatanCneje koucert popisovati. ni moja na-loga, to je ze naredila rSoca% pa bode Se. Le to naj mi bode dovoljeoo opomuiti, da bi ne bil nikoli misiii, da bode petje pri tolikem Stevilu pevcev in pri tacih razmerah, Se tako precej precizno se vrSilo. Da so bile vse pesmi prav izvrstno pete, tegane moremo §t? reCi; kajti treba je tu na okoljsiine ozir jemati. Pevci so bili spravljeni skupaj od vseh vetrov, veC kot dve tretjini jih je bilo priprostega kmeCkega stanu, od teh je zopet velika vecina, da ne reCeui vsi, ki §e not ne poznajo, mnogo jih je bilo, ki so bili pri eni sami preskusnji dan prod koucertom v Citaluici, itd. Pozrtvovahi g. pevovodja Hribar je res hodil okoli k vajam posameznih pevskih oddclkov, a na ta nacin se ne more nikoli pesen tako na tanko izuriti, kakur Ce je eel zbor skupaj. Dalje je treba pomisliti, da je bil prvi nastop na gledaliscinem odiu, ne v kakej Ci-talnici. Kak strasansk razloCek je tu! Velika veCina pevcev gotovo gledaliSca se videla ni, in razun desetih ali dvajsetih Se nobeben teh pevcev ui pel na gledaliscinem odru. Gospoda mojal Ce vse te okoljsCiue in ovire v spomin pokliCemo, potem pa le roko na srea, in ^ se najde, da ne bode iuieuoval to petje izvrstno? najV bodgu Ipio §e taka, ojster kritikari naj se tako v jajctt diake ifcfie, praS ..n potera, pa naj le vzame svoj krttifini no2 v rpko, fcer naj se spravi na prednasanje pesmi: „U boj\ Tako Sievilo pevcev, in pesem tako peti kot »U bojtt, tfograe, tega nisem §e sli§al, pa tudi tezko bom kedaj vec. Kot posluSalec povem od-kritosercno, da sem bil y to pesera tako zamaknjen, da nisem vedel, kje da sem. Serceini je nebalo biti, kri nebala pretakati se po zilah, in. v svojej slovan-skej domigJjiji sem videl pred seboj 6eto 120 slo-venskih prostovoljcev pod generalom Hribarjem, iu ad-jutantoin Lebanom kora&ti cez hercegovinsko mejo svojiin bratom na pomoC proti vragu Turcinu. in kar jaz mislim, je vsak mojik soposlusalcev obcutil; kajti glasovi: »U boj, u boj* iu ta sercnost in navduSe-nost, ki se je brala na obrazih pevcev, je nehote vsa-kega v take sladke sanje zazibala. No, da*e je potem v „Evropiw pri kozarcku navdu$enost §e bolj povekSala, tega mi numda ni treba praviti. Tukaj se je cela ceta razdelila v po-samne oddelke. Tu je bil kouien&ki, tain kobariski, tu tolminski, tarn briSki zbor in Cisto k odra so se apravili vili trza&ki pevci, Da so zaduji naj bolj im-ponovali, to je dognana refi, kajti s takimi glasovi kot je ten. II. iu bas II. ni mogoce drugace. Le nekaj bi rod opomnil. 8 preveliko gort'6-»ostjo so koj zatetka udarili. Pesem „5aj viharja" je bila za zacetek premocna in preojstya, pa dobro VQt&- . , . , Preden koncam, naj Se tu javno zahvalo l/.rekam gg. Lebanu iu Hribarju. Scree igra veselja clovoku, ko vidi, da ona, akopram oba muzikalicuo izobrnzena, tako slozno, da ne recem bratovsko mej seboj posto-pata. Vidi ae lepo, da njiuia je le za stvar, in da ©sebnost jima je deveta briga. V izgled naj sluzita ta dva gospoda vsem onim slovenskiift pevovodjem, ki imajo besede in koncerte le za neko lestvico, da se po nj>j splezajo do vecje osebne testi, kojim je stvar lanski sneg, oseba vse, in kateri napenjajo sobe, ka->jor inali otroci, ako jih ne povzdigujemo v tretja Za slovo naj recem Se to: Nad slov. narodom piavajo neke furije, ki ga v napredku veduo zadr2u-jejo, in te furijc so osebnosti. Prokletc naj bodo! Kra&ki rojenjak. Na KraSU, 17. januarija. Pa je bila v naSej Sezani zopet volitev, volitev osi»m svetnikov v okrajni ftolski svctl Kako je tu inrgoldo vse polno zupauov, podzupanov in njibovih namostnikov vkljub silovitej burji in poledicoj pokritim cestam po stolnej vasi kraSkrga sveta! Do sedemdeset moSkih postav stare koreninc v dolzih plaSCih, kosmatih kapah, v le§relo-2cuo ceste iz Lokve v Divacol to je pravi ccstni uzorl poglejte si cesto na postajo iz Divace. Obe ste bile uze nekterikrat razkopani in popravljeni, pa skaza je in bo to delol Politidni pregled. V Gorki 20. Jan. 1876. V gospodski zbornici je biia vazna debata o kloSterski postavi. Glavne dolocbe te postave so, da se ue sme noben samostan ustanoviti brez vladnega dovoljenja s posebno postavo in da so samostani podvr^eni oni vladni kontroli, kakor druga drngtva. Pri glavni debati so bili nav-zofini skoro vsi skofje, tudi nas goriSki. Go-voriii so mnogi izvrstni govorniki konservativne stranke proti tcj postavi; a vecina je glasovala za-njo in Skofje se nijso ve6 vdeleiili nadrob-nega posvetovanja, ampak odSlisona doin, Mogofie je, da bodo Skofle napravili protest proti tej postavi, ki sega v njihove dosedajne pravice. Vendar pa je nekoliko pomirila gospodska zbor-nica §kofe in sploh katolidane s tern, da je za-vrgla postavo ob uredbi pravnih razinjar staro-katoli^anov. Minister Lasser je nevarao zbolel, vsled 6esar so poparjeni ustavoverni krogi. . G&-sav je imenovai Skofa Kutscherja. V" klubu nemfikih poslancev, kateri so s,e jezili cez ogerske zahteve, je minister 4-uer^per|f kar naraynost izrekel, da ustavoverci morajo biti hvale^ni A«drassy-ju, ker je on vrgd Bdtt-enwarta. Ta izpoved je kljufi vse na§e notranje poliike, kajti razvidno je sdaj, da iraajo Ogri v rokah sukno in skarje in da so ustavoverci priklenjeni na Madjare. (To so svinCeni pod-plati, katcrih se ne bodo mogli tako hitro o-tresti ustavoverci 6e nofiejo popolnoma propasti.) Pri isti priliki je minister Lassnr zaliteval od ustavoverccv, da za 6 tednov izroftijo dikt«-turo ni'nisterstvu, fie neepjo propasti, kar jo zuamnjc, da so fiasi silno nevarni. NemSki listi sicer Btvaisno zabavljajo Lez surovo Madjare, a kaj vse to javkanje pomnga, 6c pa ustavoverna strauka nima ve6 mo6i in je cdvisna od ogrske milosti. I)alc6 so \nWi: Prav se jim godi.- Jutrovo vpraSanje se je sopet tako zasu-kalo, da vse vlade sprevidevajo, da t. Andrassi-jevem predlogom ne bo §lo; temvecjo svetovna diplonmcija zdaj popolnoma preprifiana, da jo treba ustajo na drug na6in pomiriti, namre6 tako, da se ustvari iz Bosne in Hercegovlue nova diiava od Turske toliko odvisna, kakor je zdaj Srbija, ali pa da se te deiele raedel^ mej Avstrijo, Srbijo in Cruogoro. Vsled toga ftpd-/,nauju vtcgne nostati prih. spomlad v AvstHjl genoralua kriza, katera bo tudi Andrassy ja po-tegnila v svoj vrtiuec. Xadnjc Turske zmagc nijso nic hasnito Turkom, kajti predveerojSnjcm so bili trije turfiki tabor.', mej Trebinjem in Drcnom popolnoma po-biti, ustaSi so vjeli mnogo (ve6 sto) Turkoy in vplenili vec sto pu§k in mnogo druzega blaga. V Bosni je Hubmajer nekda uze organizoval ustajo; v severui Bosni je pod njegovim po-veljein nie blizo 2000 junakov; komaj fiakajo da zacne hud boj. Srbska skupgema je dejala vse ude bivfiega Larinovifievega ministerstva v obto^ni stan, za-rad zanemarjenja dolinosti in sleparij. Lepe reci so te zdaj, ko Srbijo Saka najvaznejSa na-loga. Ubogi narod, ki ima take poglavarje. Na Francoskcm so zdaj volitve; izid Se ni znan; predsednik Mac-Mahon je izdal nek vladni oklic, ki nij zadovolil nobene stranke. Tudi Spanjci imajo zdaj volitve in vlada tarn nekda podpira liberalce. Pruski de2. zbor je bil odprt 17. t. m. Prestolni govor omenja posebno slabega Ananc* nega stanja. Razne vest! Iz Erceg Novega se nam telegrafuje 19. t. m..i Na jugu mnogo sprememb; Cruagora stopi v boj prej ko prej: po tem se bomo vsi skup bojevali ofenzivno proti Turku. — UstaSi so Turke blizo Trebipja straS-no potolkli. Na§a re6 postaja zmerom Popis sitavacije v posebnem daues b"~ „Slovcnska knjiittica". Prvi zvezek tega li-terarnega podvzetja nam je te dni pri5el V roke. Pri-nesel nam je prav izvrstea in zanimiv, izviren JurCi-cev roman „Doktor Zober^, ki obsega 12 pol. Cena prvemu zvezku je 60 kr. Drugi zvezek \„Slov. kiiji2-nicea izide v pivej polovici februaiijainpnntae „K-«r lifornske povesti, spisal Bret Harte, znani amerikanski romancier, poslovenil M. P. , Za nadaljne zvezke ima g. izdavatelj JurCiC pn-mavljeno: nValentina% roman od George Sand, pod. D. Hostnik; „Tugomeiv«, jzvirna tragedija v verzih, spisal J. Jurcic, pa „Pomla-danski valovi" raman Turgenjevo v, posl. dr. Sa-mec in veC Ogriucevih izvirnih Y*^.:J&gW pride na vrsto izvirui roman »Cvet in sad" (Jui-ciSev) in zbrane novele znanejgih na§ib pripovodmkov: & r-javca, Mencingerja, Zarnika, Mendelca in dr. Dva znana pisatelja piSeta uze za nknji2nico vsak po jedno izvirao pripovedno delo. ..;..„ NaroCnina se poSilja najbolje MNarodnej?tjskarw in sieer za zdaj 8'gli na racun (5kr. tiskana pola) avchuuI naroSnikom se na 2eljo posameznt zvezki tudi proti poStnemu podvzetju poSiljajo. Glej na§ denafcnji Sstek! * Ustreiil se je v Kopru nek student SestoSolec, -in to haje zavoljo tega, ker ga deklica, v kojo se je bil wdjubii nij marala. Es ist eine alte Geschickte. PosIot. Pri odhodu iz Rojana prisvfcno pozdrav-Ijam in se posiovljam od svojih poStenih narodnih prijateljev; prav tako izrekam iskreno hvalo za vse testitemu rojanskeinu obtinstvu. Bog zivi poStenena-rodne Rojantane! Z Bogom! Jeinej Troha, ufiitelj Kojanska fttalniea naznanja vsem cest, gg. ndom in rodoljubom, da uapravi v tek. pusta sledefie veselice; 23. jaimvarja tombolo s plesom, 3. februvarja maSkaradni pies. — Med temi dobanii je Se pripuSce-no napraviti mladini svoj vsakoletni veliki pies" Kvartavci. — Frijatelj nam piSe iz GoriSke okolice: Letos na svecnico popoludne zaSel sem po svoji stari navadi v douiafio krcmo, v kateri je bilo po vseh sobah mnogo ljudi. I&fiem prostora za se, a vse je bilo zasedeno. Na zadnje sh pritisnem vendar k nekim znancem, a kajzagledam? Na goranjeni kon-co raize Sede gtirje mladetici, ne domaci, ampak dija-kij srednjesolci s kvartami v rokah, katere tako war-Ijivo in zam&ljeno po mizi premetajo, kakor bi bilo kvartanje poglavitni predmet njih studij, Ne zameri-te fantje. ali gospodje, ali kar hocete biti, da vam odkritosrcno reLem: ta zabava v javni, jako obiskovani krtmi je za vsakega mladenfca vaSih let v obce nespo-dodobna, dijaku sredujeSoku sepatem manje pristine, ker I njo javno kljubuje solskim postavaiu in to je predrzno, da ne govorim o nasledkiH <«ie nevarnih in pogubljivib. Isonzo in Goriziano, or^ana, kakor vse ka2e, t dva tabora razcepljeuih italjansko-gori&kih svobo-dnjakov sta si hudo v laseh. Odlicno liberalni(?) „l80uzo" razvijavso svojo strast proti bratu „Gorizianu" in ma obeia najneuljuduejSe naslove. Pa Se vec\ Te dni je celo ureduik prvega prepovedal bukvarju Fila-ku, da ce sine mkakor „Goriziana" piodajati, drugace mu nemudoma odtegue prodajo svojega lista, Ali Bte uze kedaj kaj tacega slisali ? K r u h o b o r 81 v o, bo marsikedo sodil; ne piijatelji, to je kvinteseiieija gorisko - italjanskega svobodnjaStval In taki (asnikarski otrocajnaiji hofiejo ljudbtvo poduccvati in tudi nas dostojuega vedeuja uciti? Haznanilo in vabilo. Podusani naznanja slo-tenskemu obcinstvu, da je pi tela na svetlo knjiga z naslovoin: A n t i g o n a, zaJostua igra v petih deja-njib, katero je on prestavil iz italijanskega jezika in poinnozii s kriticnim in razjasujevalnim uvodom. Izvir-nik je zlozil sloveci Vittoiio Aifieri, najboljM ilaljan-ski tragifca pesnik (ziv. 1. 1749—1803). Altieri nam v osobah svojih zalostnic s kratko pa krepko besedo zivo slika kreposti in strasti; v „Antigoni" posebno nam kaze nasprotje in boj ljubez-ni s tritioStvoni, poZrtvovaluosti s sebicnostjo. Pre-voditelj je po svojej moCi skusal igii dati slovensko lice, pa ohraniti jej izvirnika notranjo krepkost; je li to dosegei in v kolikej men, to naj razsodijo blagi in modri (itatelji, vzlasti strokovnjaki. Kakor Aiherijeve igre sploh, tako tudi ta tragc-dija ima le malo govorecih osob in nialo sprcmeiub v piizorih; zato se da prav lehko porabiti za predsta-vo in se toraj priporoCa slovenskim dru§tvom. Sploh pa vabi podpisani prevoditelj vljudno vse prijatelje in nodpiiatelje sloveuske knjige k naro6bi na delce, kute^o je sam tudi zaiozll ter se pri njem dobiva. Knji^ica je prav liLno tiskana na lepem papirji in v primeniej obliki ter velja mehko vezaua in obre-zana le 35 ki\; nabiralci narocnikov prejmejo vsak enajstiiztiskpo vrhu. JoUf Krizman duh.pom. pri ST. Ivauu v Trstu. + Dne 17. t. m. ob 11. uri predpoludne vzela je slovo od sveta na§a ljubljena mati TEREZIJA KO-CIJANCIC rojena CamelH. Vsem tistim, ki so jo sprernili do tihega groba, se priser&no zahvaljujemo. Ko bi mogli biti kedaj komu s cemer koli postrezljivi, naj nas samo spomnijo, da so skazali zadnjo Cast naSej mami. V Kanali 19. prosinca 1876. Josip, Karol, Katarina Kocijancid. imi: Pejeli % f. 20 katere sma vknjifcili na ra&m leta 1876 za Sofio. — G. J. Pegan Avber. Prejeli 3. gl. 30 in raSim po-ravnali do konca 1375. G. J, v Proseku: Prejli 3. gl. 30 pri priliki prcaimo Se 60 kr. za 1875. G. Gruutar v Smarjeh: Pre jeli 4. gl. 50 do konec 1875. — 6. g. J. L. v Kredi p. Kob. Prejeli 4 gl. 50 za 1876 ampak priroanjkuje Se 2. gl. 30 an Ianski drugi sem. •— G- Al. Strekelj Komen: Nijsrac nig prijeli, torej prosimo, da nam po&ljete. — G. A. Gustin v Vel. Repnu s posl. 6. gl. 50 poravnano do konec 1875. — G. J. TrampuS v Kostanjevei. Na dolg. 16 gl. 42 kr, poslali ste samo 6. gl,; prosimo se enkrat, da se ostalo hitro poravnate. Miroslav Svara, Komen. Prejeli 2 gl. 30 za SoSe I. sem. 1876; prosimo pa Se 2 gl. za lans. Kmetovalca- — G. Jak. Obersnel Divatfa. Prejeli f. 4. 50 za celo I. 1876; pa vi ste nam be dol^ni 90 soldov. za 1875, katerik prosimo. — I Tuvfar, Ivanigrad.: Prosimo Vas, da nam posljete saj nekoliko na rafiun lanskega, 6e hocete redno prpjemati. — G. J. D, v Postojni. Prejeli listinico za lansko leto ste na dolgu 6. gl. GO kr. za oboje. — G. Ifcvk v Lukovici; Posljite nam za lansko leto se 2 gl. in za letos nam boste kesueje poaluli 3 gl. 50; « tern smo storili, kar je bilo mogoC:;,— Velika zaloga tchtnih batov za novo mero me-doiiili in Lcle%nili uraduo boliranih po najniftji ceni. Karl pi. Mulitsch v rafttelu St. 460. L Pri konccrtu v goriskem glediSCi 30. do cembra 1875. s tako pohvalo prepeva-ne posni se dobe na kamnu tiskane pri g. Ant. Hribarju v Gorici in sicer: „Slavcey spev in stopaj" po 20 n. kr. Cveterospev (Tenor I. in II., Bass 1. II); aJJomovini" (Lebanova) po 16 n. kr. fiveterospev. Kdor vzarne 10 Cveterospevov, dobi encga po verhu. Listnica npravniStva G. '!> na Slapu: Prejeli g. 1.50 na 1574 so 70 sold, in 1876 6gl. 60, kr. torej 7gl.30kr., katere prosimo. SL Cit.vSe- Centralna raz- . Dr. Jon. Yate-jeva poSiljavna za- %fif lrompto»OHvio,"^| fkapljice za zolie.^ garantuatio sredstvo potola^iti brzo in z vspehom vsaki zo»{ bo-bql. En etui s pripravljeno volno 4o kr.'j jpy Tar&ke krogljice "^B pre^vekovalne krogljice za oUau-aigeiije zmirtljive sape, k* izvira iz ust vsled puseitja tabakovega ali vsled zaviitih spirituozuih napojev itd., zelo potrebue pri obisku boljsih iu olikanih krogov, gledi56, plesov, salouov itd., a skatlja 40 kr. Dr. Borhaver-ja _ WTsplosno zelisno zdravilo za zelodec.^B Ta aromaticui m moOiu destilat je izboruo sredstvo zopenl slabe prebavljenje, in iz tega izvirajofio neteCnost k jedi,! Sehanje iu napeuhlauje, nervozni glavo-bol, pekocano, zelo-lj eCno prehlajenje in trganje, bledicico, gliste, sploh pri vseh' boleznih, ki izvirajo iz slabega prebavljenja, a steklenica 50 kr. j Miiller-jeve ____ j _ zelisne prsne krogljice, "^g znamenito olajSujoce'sredstvo zoper kasclji, jetiko, prso-bol, diahnje, suhi kaselj, hripavost in zoper vse segetalue bo* lezni v prsih, a Skatlja 30 kr. . | Philo kome "^Wl (zeliSna-poniuda^, v svojih glavuih ra^delih narejeua iz raslt-linskih oljev, ohrani lase in brado v izvirnej lepoti inmoCi, zabrani vsako stvorenje lviskin na glavi, ter pospeauje rast lasij znova tarn, kjer jih. prej nij bilo, ozdravi v kratkej do« bi vsakovrstno lasno bolezeii, naj se uceuo zove kakor hoCe i] in nij trezba zdravniske pomom' pri laseh in drugih enakihjl neurislov. Uciuekte pomade je cestokrat Cudovit. 1 elegan-ll ten stekleni-pot 1 gold. mr ORIJENTALNO LEPOT1CNO MLEKO ^Wl Mnogi imajo zahvaliti svojo lepo, 6isto. belo in mladolicno ,¦ kozo odino le „orijentaliiemu mleku" Vse na obrazu ali j| ko?,i se nahajajoee napake kakor: pege, Sinjc, liS^j saino-rodna rudecica, zagorelost, brazde, kozavost itd., iz* giuejo v uekolikih dut'h in na mesto njih nastopi njezna. mladostna barva. VspeU je tako gotov, da se garantira popolna neskodljivost, a steklenica 1 gold. 50 kr. Gori omenjene Specijalitete se prave dobivajo; v Gorici v lekarnici KUrnerjevi na Travniku. POZOE! Z 20. marcijem 1876 da se v j najen? lepa, gosposka lii&a v Vi-pavi, St. 76. Pri tleh je 1 soba za krdmo in Se ena soba, potem kom-pletita pekarija, kuhinja, Stala, ve-Hk borjats v prvem nadstropji 5 i velikih sob, mostov2. Hi§a ima lepo lego na glavnem I trgu. — Kedor liode najeti to liiSo, naj se oglasi pri urcdniStvu „SoLe.K Peter Sbuelz kemikar in RkamRar prevzei je s l. januvarjem 1876 ravnateljstvo lekarnice Kcrpan-Poli „pri Zamorcu" blizo gosttl-ne treh kron. — Priporofia se „ »obfiinstvu. ITTl;----------r....... v.„.........^-.M^—^—B||H „KmetOYaleCu se he enkrat prav uljuduo obraLa do svojih doscdajnih narocnikov in pri-jateljev, da se blagovole skoro oglasiti z naro6-bo in poslati narofr'Jno, zna§ajo(o za celo leto 3 gl. — za pol leta 1 gl. CO kr. — Kedor bi 2elel nekoliko zni2ano ceno, naj se obrne do urednistva. — Po narottlih, katera dojdejo do konca tega meseca, se bode tiskalo primerno ste-vilo iztisov. UredniStvo „Kmetovalca." Karol Zanetti Kasalj nsjhujsi ozdravijo imeuitue pastilje ' Menotti 2 Seidlitz-MoU ediua in glavaa zaloga v lekarnici Zauetti, proda-ja se po 1 gld. skatlja. e <• Ekstrakt iz Tamarinda o 1 >"' 1 najboljsi in najmofinejsi, kolikor jih jo bilo doz-daj izdelovauih v raztnh lekarnioah. Hiter pripo- h 1 1 s mocek proti zagerljeuosti, notranjem kataru, prs- *3 i uem prehlajeuji, driski, stane samo 40 soldov. • k Zdravitni fluid r |l; za konji (Restitntionstluid; Ta lek ima lastno&t, 1 * da izdizuje kouje dolgo casa pri mcci. 1 II 1 ° Ena steklenica stane f l. 2u z navodom vred* 2 Pagliano Sirup ¦i & pravi iz Florence. M Caj Wilhelm in Kollor * 1 1 ** ¦ **¦* za 5is6euje krvi. i *¦ Hofmanova Odontina s prcti bolesti 2obov. Najhojaa in neprejenljiva bo- ¦3 1 ^ 1 lecma jenja precej, ce se euo kapijo tega leka 1 IB vltje na booibaz in deue v votel zob.- 1 mt JEdma zaloga vsakovrstnih mincrat- 1 S 1 «¦ \skih voda in sledectfi jposebnih lekov: I » Absent Moutovanov iz Beuewk.—Prava Mag- 1 "-* nezija auglezka Heury-lvrogljice Blaucard in Val H let .— Zobna zmes 1'ietleruiauova. Popp, Suin de Buoteinart.— Arabska Hevaleuta v prahu iu testa —- Prah za olajsanje prebavauja Or G6lis*ov.— Pastilje Vichv SJin, George. Milo iz zelia c Bor- chard-ovo. (iiicerina Hottiuan.— Mcsui ekatrakt Liebigov in vsakovrstna homeopaticna zdravUa. \Xa Travniku prva lekai-na sem od \skqfije. Lastnik, izdavate^j in nrednik: VIKTOK DOLENlfiC. — Tiskai-: Mailing v Gorici.