sievil
četrtek.
XII. leto.
ft«t din evtCer t** saaiM ta prumnor m velja po eetfttl priman m* oiin »■■■ho deaaa« u vso lote 25 aV «1 pol lota 13 K, aa čatrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za of«ol|amo t pošiljanjem na dom za vse leto
4 K« al POl Hta 12 K, as (om iec« C & mi ea »esot j K Kdar hodi aam ponj, piae« u m lato 22 K, s* pol leta 11 tt aa aotH lota 6 K 50 h, am en mete* 1 K 90 h. — Za HeaUttfO celo leto 28 K« Za veo droge dežele in Aaaeriato t*d      *3 Sf, fer Na oaročbo bree l*to*»ea« rp9fci**tve aaroSaine ae ne onim.    Ca omaieeUe um plačuje od pater estopne petit-viate po 14 h, CO M oananili tlaka enkrat, pO 12 h, če K tlaka drakrat in po 10 h, če se tlaka trikrat ali večkrat. Z Steiai na) oa iavoli franka rati. - elekseJsi ee aa vretaje. - »leielilao ee «prami*4ve |e v Knallovik aH tak it L - Upra? nlltTO naj M blagovolijo eoiiljati naročnine, reklaaiaei}e, oananila, t). administrativne stvari.
Ptouatouo *f*viike po
UpravnUtra telefon it. 85.
jubljanskl občinski svet / dnevih težkih shiišenl in žalosti.
V Ljubljani, 23. sept.
Za danes zvečer je bila zopet klicana izredna seja ljubljanskega llninskega sveta. Na dnevnem redu |e bilo poročilo predsedstva. Predse-lovni je župan Ivan Hribar, ki je govoril
^osmrtnico  včeraj   pokopanima narodnima žrtvama.
Take j pri prvi besedi so se vzdi-rnili občinski svetniki ter so ves go-ioT stoje poslušali. Župan je začel svoj govor nekako takole: Včeraj smo spremili k večnemu počitku dvoje mladih, kruto upihnjenih življenj, ho nesrečni in nedolžni žrtvi. Bil je pogreb, kakršnega nele ni imela Ljubljana od pamtiveka, temuč kakršnega naša prestolnica in sploh slovenska zemlja Še videla ni. Več kakor 40.000 ljudi se je deloma udeležilo sprevoda aktivno, deloma so v litini žalosti sočuvstvovali ter delali spalir. Žalost je bila splošna, nepopisna, pretresljiva. Celo dolgo pot cd starega do novega pokopališča so tekle solze, celo pot sta se v pretresi j i-0111 ihtenju obžalovali žrtvi, ki sta noraJi pasti v prerani grob, ne da bi >ili sploh kaj zakrivili. Premisi jeva -je o taki krutosti mora omehčati tndi kamenito srce. Nato je župan naznanil, da je naprosil predstojništvo glavne župne cerkve ( v Šenklavžui, da se opravi prihodnji ponedeljek ob 10. uri dopoldne maša zadušnica. Do tedaj ostanejo črne zastave razobeše-ne na vseh mestnih javnih poslopjih ter prosi tudi ljubljanske meščane, naj store isto glede svojih hiš. — Nadalje je izrekel župan zahvalo vsem zdravnikom, ki so se s toliko vnemo in človekoljubno požrtvovalnostjo zavzeli za nesrečne žrtve, predvsem gg. podžupanu dr. vitezu B 1 e i -w e i s n , dr. Iv. O r a ž n u , dr. R u -s u , dr. pl. F o d r a n s p e r g u , dr. D o 1 š a k 11 , dr. Krajcu, dr. 111-nerju, vojaškemu štabnemu zdravniku, dr. Š 1 a j m e r j u in sploh vsem zdravnikom deželne bolnišnice, ki so se z očetovsko skrbi j ivostjo zavzeli za ranjence. (Vsestransko pohvalno pritrjevanje). Nadalje se je toplo zahvaljeval katehetom« dr. Po tokar j u in Jer še tu, ki sta bila takoj s tolažbo pri ranjencih. Župan je povedal, da je obiskal vseh sedem   ranjencev v  bolnišnici, kjer
ga je dr. Pridrich ljubeznivo vodil od postelje do postelje. Ranjeni so vsi težko, a vsem se, hvala bogu, obrača na bolje; mrzlica pojema ter je sploh upanje, da se vsi obran i j o pri življenju. Vsi ranjenci so prišli popolnoma nedolžno do strašne usode. Dijak Borštnik n. pr. se je mirno, nič slabega sluteč vračal s popoldanskega sprehoda iz Fužin v svoje stanovanje. Župan je ranjene po svoji moči tolažil. Zahvalil se je dr. Fridrichu za vestno in trudoljubivo skrb. S po vzdignjenim glasom je župan pristavil, da mora na podlagi natančne zdravniške preiskave konstatirati, da izmed vseh sedem ranjencev ni nobeden ranjen od spredi, temuč so vse krogle ali bajoneti zadeli odzadi. (Nepopisen vriše in vihar. Razburjeni klici. Škandal! Sramota! Morilci!) Tudi Lunder in Adamič sta bila ustreljena odzadi. (Še hujši vihar in pretresljivi fej-klici). Ta dejstva osvetljujejo z bengalično lučjo, kako inferiorno lahkomiselno se ravna z življenji državljanov. (Znova viharni klici). Župan je prosil, naj občinski svet dovoli znova 1000 K za ranjence in njih rodbine. (Soglasno pritrjevanje in vsestranski dobro-klici) ter naj prevzame vse stroške za zdravljenje v 1. razredi: (Zopet vsestransko odobravanje). Nadalje je župan naznanil, da je v svojem imenu podaril 100 K za spomenik in 100 K za ranjence ter prosil občinskega svetnika dr. M a j a -rona kot načelnika tozadevnega pomožnega odbora, naj izda oklic za prispevanje prostovoljnih prispevkov v ista namena. (Odobravanje). Obenem je župan predlagal, naj se vsi trakovi z vencev, ki so bili položeni včeraj na krsti (drapirana je bila ž njimi skoraj vsa posvetovalnica), shranijo za bodoči mestni muzej, kjer se priredi ]>osebna soba z napisom: soba nedolžnih žrtev 2(1. septembra 1908. (Vsestransko pritrjevanje in odobravanje). Nadalje je izrekel župan odboru meščanov, ki so tvorili pri pogrebu reditelje, globo-kočutečo in najiskrenejšo zahvalo. Člani tega odbora so pokazali, da so svojo nalogo dobro razumeli ter ji bili tudi popolnoma kos, a tudi občinstvo jim je popolnoma zaupalo ter se pokorilo njihovim odredbam. Najbolj pa pri tem veseli župana, da so pri tem nastopale vse tri slovenske stranke popolnoma složno in sporazumno. (Viharno odobravanje). — Potem je Župan nadaljeval: Z nami Žaluje ves slovenski svet. Najsija.j-nejši in najblažilnejši dokaz pa nam je prišel iz goriškega deželnega zbora, kjer je bil nujni predlog brata dr.
Gregorina soglasno sprejet, naj se v znak sožalja za padle žrtve v Ljubljani seja prekine. Za predlog so glasovali tako Slovenci kakor Italijani. (Viharni klici: Slava in hvala jim!) — Nato je prečital župan brzojavke, ki so mu jih poslala razna mestna zastopstva in posamezni vplivni slovanski politiki.
Z največjim zadovoljstvom in odobravanjem je bila sprejeta brzojavka poslanca Kotlara, ki je med češkimi agrarci zelo vplivna oseba ter se je skoraj popolnoma priučil slovensko. Posebno navdušenje je nastalo, ko je župan še naznanil, da se je poslanec Kotlar celo sam pripeljal v Ljubljano, da se na mestu o vsem informira. Sploh je bila vsaka brzojavka sprejeta z nepopisnim navdušenjem. — Nadalje se je župan bavil z nedosežnimi lažmi, ki jih trosijo sedaj nemški časopisi o Ljubljani. (Pustimo jih lagati! Ni vredno, da bi se z njimi onesnažili!) Nemško časopisje smatra sploh za svojo glavno nalogo, sramotiti in obrekovati Slovence, posebno pa Ljubljano. Akord dosegajo pri tem graški časopisi. Ni mogoče našteti vseh obrekovanj in laži, ki so jih nakupičili ti listi te dni nad Ljubljano. Lažejo tako nesramno, kakor da si tujec v Ljubljani ni več svest življenja. Govornik pa upa, da vse to podlo črne-nje ne bo imelo nobenega uspeha.Pro-met tujcev dokazuje, da vse to podlo hujskanje nič ne zaleže, temuč se po tem črnem sovraštvu in obrekovanju spoznava kakovost nemškega časopisja. Toda zgodi se tudi, da se od strani, ki bi morala čuvati nad dobrim glasom Slovencev, ne stori ničesar, da bi se to brezvestno poročanje zavrnilo. Tako je bilo pred leti, ko se je raznesla po svetu vest o streljanju v kazino, a pozneje se je izkazalo, da strelov ni bilo. Nemški listi so prinesli sedaj nekako uradno pore H'i!<>., da je vojaštvo moralo streljati, ker je letel na vojake »ein hefti-ger Steinhagel«, a nihče ne more potrditi, da bi bil tudi le posamezen kamen padel. Zato je župan pdblal ministrskemu predsedniku Becku brzojavko, v kateri ga opozarja, naj ne veruje lažem nemških listov. Ali bo imela brzojavka kaj uspeha, ne ve. Najbrže ne, ker današnji oficioz-nj »Freeidenblatt« župana vehementno napada, menda zato, ker pusti vladi natakati le čisto vino. Župan ne mara reagirati na razne židovske časopise, ki smatrajo za svojo življen-sko nalogo, obrekovati Slovane. Tudi ne mara odpirati zaceljenih ran. Vendar mora zavrniti nekatere preveč gorostasne laži in zlobnosti gra-
ških listov. Ljubljanski poročevalec »Tagespošte« je videl celo iz oči vsakega pasanta ostro vprašanje: Ali si Slovenec ali Nemec. (Klici: Butelj!) Župan: Ne butelj, temuč časnikarski lopov. Bodi konstatirano, da se nobenemu Nemcu v Ljubljani ni niti las skrivil, bodi pa tudi konstatirano, da se je v Ptuju na slovenske damo pljuvalo, in metala razna nesnaga, tolkli so jih s palicami in bikovkami. Laž je tudi, da bi se bil hodil župan tri dni posvetovat k deželni vladi. Niti povabili ga niso k dogovorom, pač pa ga vabijo sedaj po nesreči. Žurna-listični mazač laže, da so vodili otroke v mrtvašnico k žrtvam jiodžigat narodno strast. Tak podivjanec, ki kaj takega zapiše, nima srca človeka, temuč tigra. (Klic: Ne tigra, temuč psa!) Obrekovalec tudi piše, da zapuščajo Nemci »fluchtartig die Stadt« (Klic: »K Eulenburgu be-že!«) Nihče ne ve v Ljubljani ničesar o takem begu, tudi na kolodvorih ne. Dopisnik obrekuje narodna dekleta, laže o'velikem shodu, ki je baje bil v nedeljo v »Narodnem domu« itd. Govorniku se zdi, da imamo opraviti s hijeno, ne pa s človekom. Ta človek, dasi po božji podobi ustvarjen, ni dobil duše od boga, temuč od satana. (Klic: Pes nima duše!) Vse te obrekljivce pa je prekosil minister P r a d e. (Vihar ogorčenja). Njegove izjave so prave huj-skarije, kakršnih bi se ne smelo slišati z ministrskega sedeža. Ako se tak človek da informirati od kaiie Line Kreuter-Galle. (viharna veselost) se vse neha. Nemški stranki je le čestitati, da je takega moža posadila na ministrski sedež. Iz vsega pa je razvidno, da je proti nam v laži in obrekovanju složno vse, kar nosi ime: nemško. Žalostno za Avstrijo, da vlada ne more slušati nepristranskih poročil, temuč polaga večjo važnost na postransko vlado. (Klic: Eger!) Govornik se tolaži, da je slovenski narod tako zrel, da nas tudi take zarote ne uničijo. (Viharno odobravanje) .
Občinski svetnik dr. Tavčar se je v začetku svojega govora tudi spominjal včerajšnjega pogreba, pri čemer se mu zdi, da so vso deželno vlado prevzela čutila Kulaviczeve družbe (Klici ogorčenja), zakaj povsod so pri takih žalostnih prilikah navzoči tudi zastopniki deželne vlade, a pri včerajšnjem pogrebu ni bilo nikogar teh blizu. Niti tistega ob-drgnjenega grofa Kiinigla ni bilo blizu. Vse je kazalo, kakor bi se pri deželni vladi veselili žrtev. (Klici: Slabo vest imajo!) Sodbo o tem prepušča vsakomur, ki ima človeško sr-
ce.   Furor   teutonicus je Nemce popolnoma   zaslepil,   da   si ne morejo pomagati z drugim, kakor z lažmi. (Vihar). Govornik se noče baviti s podlimi   oslarijami   nemških listov, kakor je tista, da je mestna občina pred demonstracijami   nalašč navo-zila po mestu kupe kamenja. Dotakniti pa se mora židovskega »Frem-denblatta«, ki je tudi njega napadel, a ne ve mu očitati  drugega, kakor da je kritikoval, zakaj se je spustilo nad   Slovence   besno   nemško vojaštvo. Ne upa pa se dotakniti njegovih vprašanj,  zakaj   so vojaki streljali brez dovoljenja političnega komisarja, in zakaj se ni občinstvo prej opozorilo, da hočejo vojaki streljati. To je generalna točka! Smešno je zanikati, da vojak ne obdrži tudi v cesarski suknji vedno nekaj narodnega fanatizma, posebno še gornješta-jerski Nemec. V ravno istem listu pa se tudi razglaša Pradejev komunike, da se mora poveriti stroga preiskava sodniku nemške narodnosti Govornik vzklikne: Meni se očita, da ne verujem, da bi naš rumeni pešpolk ne čutil nemško, stari Prade pa insultira vse našo   sodnijstvo.   Tu   naj zatuli »Fremdenblatt«!   Dr.   Tavčar nadaljuje: Najkarakteristieneje pa je, da naš vladni list ni mogel izreči, ali je bilo   streljanje    upravičeno   ali ne. Boljšega dokaza, da se je orožje rabilo neopravičeno, pač biti ne more. Drugi dokaz za to je, da je dal vladni komisar objaviti, da se je streljalo brez njegovega ukaza in njegove vednosti, kar je proti vsem pravilom vojaškega poslovnika. Pokažite nam pa le enega človeka, pokažite le enega vojaka, ki je bil ranjen! Ne, tega ne morete! Iz vsega tega je razvidno, da so — morili. Zupan je letal okoli do onemoglosti, da se je polegel vihar. Odkar je prevzel vodstvo pol ičije, je  mesto  popolnoma   mirno, in vsakdo je prepričan*  da ga ni Slovenca,   da bi demonstriral Nemcem in ministru Pradeju na ljubo, ki hoče sedaj za vsako ceno imeti pri nas revolucijo.   Včerajšnji komunike, ki je Sch\varzu   na stežaj odprl vrata za odhod, jasno kaže, da bi ti krogi radi imeli zopet nemire, radi bi zopet, da bi tekla kri. Pri celi tragični stvari pa je tudi nekaj humorja vmes!   Med informatorji, ki so danes prvi vir ministru Pradeju, (klici ogorčenja), je tudi neka smešna prikazen z ljubljanskih ulic, ki se imenuje Lina Kreuter-Galle. Najbrže jo je popihala iz Ljubljane v veliki žalosti, ker se ni nihče hotel brigati za njena okna. (Viharna veselost). Ako hočejo na Dunaju častiti to staro relikvijo, nam je prav. Ž njo postali - >
LISTEK.
Nekoliko komentarja k cerkvenim govorom naše duhovščine.
(Dalje.)
L . . . ič.
To ravnanje duhovščine mora raziuneti vsak, kdor upošteva razlo-Be, katere sem navedel v dokaz, za-k«j duhovščina iz svojega stališča iakorekoč mora biti proti ljudski Btosveti.
Duhovščina se sploh v nobenih drugih razmerah ne počuti srečno in farno, kot v srednjeveških. Zato pa 8 pomočjo politične moči skuša upehati zopet take srednjeveške uredbe, ki bj neizrečeno dobro služile cerkve-ni oblasti. Da bi hijerarhija gotovo ^pet upeljala srednji vek, ko bi imela dovolj moči za to, nam jasno pove 2£odovina. Vse institucije v papeže-Vl državi so bile prav do njenega konca, dokler je niso priklopili k željeni Italiji, čisto srednjeveške. * Rimu samem se je vladalo na srednjeveški način prav do leta 1870. Sicer so bile za časa francoskega vladanja papeževih provincij upeljane
tu najmodernejše reforme, tako da so se prebivalci res mogli enkrat srečne počutiti. To je bilo od 1809. do 1814. Ko pa so prišli papeži zo|>et do vlade, so hitro upeljali stari srednjeveški režim.
V papeževi državi je vladala hijerarhija naravnost nezaslišano. V celi papeževi državi ni bilo niti enega učiteljišča, kjer bi se mogli izobraževati bodoči ljudski učitelji. Šolstvo so imeli v rokah menihi in nune. V takih šolali so se ljudje pripravljali le za »večno izveličanje« in prav nič za življenje. Ljudi se je sililo le k molitvi. Citati je znala komaj ena petina papeževih podložni-kov.
Tej stopnji izobrazbe je odgovarjalo tudi materialno stanje prebivalstva. O razvoju kake industrije, trgovine ali poljedelstva niti govora. Papeževa vlada je bila naravnost sovražna vsakemu takemu na pred k u. Zemlja, nad katero so gospodovali papeži, je tako krasna in rodovitna, da bi bila lahko res zemeljski raj; ima mnogo prirodnega bogastva in zelo ugodno zemljepisno lego. Toda papeževe province so bile ene najrevnejših, najzapuščenejših dežel. In še dandanes se niso mogle te dežele otresti velike materialne bede, katero je zakrivila papeška vlada.
Justica je  bila cisto srednjeve-
ška. Pri vseh sodnih dvorih so imeli pretežno večino in odločilno besedo duhovniki, ki pravniško navadno niti izobraženi niso bili. Civilnega zakonika ni bilo nobenega. V kazenskh zadevah pa so veljale krute kazenske odredbe Karla V. (Die peinliche Halsgerichtsordnung). Osebe duhov-skega stanu so spadale izključno le pod duhovsko sodišče. Poleg tega je bilo vse polno drugih izjemnih sodnih dvorov. Izjemnemu sodnemu dvoru so bili tudi podrejeni špijoni in drugi podobni izmečki človeške družbe, ki so tajno služili papeževemu režimu. Vsled njih »zaslug« jih je izjemni sodni dvor navadno osvobodil, če so napravili še tak zločin. Tudi inkvizicijsko sodišče je obstojalo pravdo konca papeževe države. Krivover-cev sicer niso več sežigali na grmadi, ker so se bali umešavanja drugih držav. Delala bi pa to duhovščina še danes, ko bi imela nekdanjo moč. Nekateri cerkveni dostojanstveniki to odkrito priznavajo. Tako n. pr. znani škof in pisatelj Hefele še leta 1870. pravi, da hijerarhiji ne primanjkuje volje zopet upeljati grmade. V »Analeeta ecclesiastica«, latinskem rimskem časopisu se čita še leta 1895.: »Blagoslovljene bodite, ve plapolajoče grmade!« Eden najbolj zanimivih sodnih dvorov pa je bil gotovo »Tribunal sv. Petra«; ta je imel pravico in nalogo odpirati oporoke
pred postavnim terminom, da je pogledal, če se je morda določilo v oporoki kako volilo sv. Petru ali njegovi cerkvi; oziroma ta sodni dvor je imel nalogo ukreniti vse potrebno, da se je vtihotapilo naknadno v oporoko kako volilo za sv. Petra. Ali nas ne spominja to živo na tisto tiho mojstrsko sodelovanje naše duhovščine pri oporokah?!
Sicer so pa v papeževi državi zavzemali le količkaj pomembna mesta sami duhovniki. Na strokovno vsposobljenost se ni gledalo. Varnostne odredbe so bile naravnost škandalozne. Človeško imetje in življenje ni bilo nikdar varno. Roparske drhal i so strahovale cela mesta. Papeževa vlada se je pogajala z roparji in stopala z njimi v dogovor. Mnogo duhovnikov pa je bilo s temi roparskimi bandami v tajni zvezi. Ta položaj so izrabljali predvsem v to, da so s pomočjo banditov preganjali sebi neljube osebe, zlasti pre-naprednega mišljenja. Taki duhovniki so roparjem naročili: ubije in oropa naj se tega in tega, in to se je zgodilo.
Ni čuda torej, da je ljudstvo ob vsaki priliki pokazalo sovraštvo do papeževe vlade. Papež je moral če-šče kakor pes bežati iz Rima in svoje države. In niti enkrat se ni povrnil s svojo lastno močjo, ampak vedno s pomočjo tujih vladarjev. Pa-
peže je vedno najbolj goreče podpirala habsburška dinastija. Ko so je šlo za priklopitev papeževe države k zedinjeni Italiji, je bilo povsod v ta namen upeljano splošno glasovanje, da bi odločila ljudska volja sama hi ta je bila povsod odločno proti papežu. In ko je leta 1870. tudi Rim prišel v roke Viktorja Emanuela, je bilo v glavnem mestu papeževe države oddanih pri plebescitu 153.000 glasov za zedinjeno Italijo in le 1507 glasov za samostojno papeževo državo.
Ljudstvo je dalo duške svoji nevolji vsled teh neznosnih razmer, katere so vladale v papeževi državi. Papeži pa so zato vzdrževali take razmere, da so mogli neomejeno vladati. In takih razmer si žele Se dandanes duhovščina, da bi mogla gospodovati po svoji volji. Zato pa potrebuje duhovščina nezavednih, poslušnih podložn ikov.
Kdor torej ljudstvo izobražuje, naleti na odločen odpor pri duhovščini. Slovenci pa smo še na tisti stopnji kulturnega razvoja, da daje dijaštvo inicijativo takorekoč k vsaki kulturni akciji. Ker pa vsled naravnega mišljenskega razvoja povečini tudi slovensko dijaštvo kot pijo-nir ljudske prosvete stoji na stališču moderne civilizacije in cerkvi nasprotnega svetovnega naziranja, zato je to dijaštvo stalen predmet bes-
36
naši Nemci, ž njo postal je Prade do •kosti smešen! Župan se je obračal v svojem govoru na slovensko občinstvo, govornik pa se hoče obrniti do nemškega prebivalstva ter mu kliče: Bodite pametni, dosedaj se vam ni zgodilo nič hujšega, kakor se dogaja redno Slovencem v Ptuju, Celju, Mariboru itd. Bodite pametni, ker morate vendar imeti zavest, da so se streli zasadili ravno tako globoko v nemško meso, kakor so se zasadili v slovensko! Ako stari Prade in njegova Lina hočeta imeti v Ljubljani svoje bakanalije, se tudi v Ptuju, Celju in Mariboru ne bo smelo drugače postopati. Ako nas hočete uničiti, z Lino Kreuter-Galle se še posebno ne damo! (Viharno pritrjevanje in smeh). Govornik je predlagal sledečo resolucijo:
Mestni svet ljubljanski zaničuje lažnivo poročanje nemških listov o ljubljanskih izgredih ter naglasa s ponosom, da se niti uradni tukajšnji listi, niti politični komisar nista Upala izreči, da je bilo streljanje razuzdanega vojaštva opravičeno.
Mestni svet vzdržuje svojo zahtevo po najstrožji preiskavi, katera se ima raztegniti predvsem tudi na vojaške kroge; ugovarja slovesno, da bi se na podlagi enostranskih in nalašč pretiranih in formacij ošabne ljubljanske nemške koterije uvedla v Ljubljani diktatura nemškega ministra Pradeja, s katero bi se prepad med slovenskim in neslovenskim prebivalstvom Ljubljane še bolj poglobil, zatorej pričakuje mestni svet, da bo sedaj, ko se je mesto s težavo pomirilo, srečala pamet tudi našo vlado, katero Bog obvari pred tem, da bi hotela po drugem merilu postopati proti Ljubljani, kakor proti Celju, Mariboru in Ptuju!
Resolucija je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta.
Občinski svetnik dr. T r i 11 e r je izvajal, da deželna vlada ni nastopila proti infainniin in v nebo kričečim obrekovanjem nemških listov, posebno proti našemu županu, ki stoji previsoko, da bi ga mogla doseči gnojnica nemškega šinoka. Župan je ves čas nastopal taktno in neumorno, da zasluži najvišje hvale. Pripomogel je takoj pomirjenje vsega slovenskega prebivalstva. (Viharno pritrjevanje). Govornik svari deželno vlado, naj stori pravočasno svojo dolžnost. Hijena v »Tagespo-sti« ne pusti niti mrtvili pri miru. Deželna vlada mora vedeti, da meri to na nove izgrede. (Kliei: In streljanje! In obešanje!) Ta nakana se ne sme posrečiti. Občinstvo naj se ne da razburjati in zapeljati. Prokleta dolžnost vlade je, nas varovati. (Viharno pritrjevanje.) Govornik je stavil sledečo resolucijo:
1. Občinski svet ljubljanski izraža svoje najglobljejše ogorčenja nad vsa lažniva in nesramna izzivajoča poročila nemških listov o zadnjih ljubljanskih dogodkih.
2. Občinski svet ljubljanski poživlja c. kr. deželno vlado, da brez odloga in z vso odločnostjo javno de-meiituje oziroma popravi nadvse lažniva in nesramna izzivajoča poročila nemških listov, ker je to v interesu resnice njena dolžnost in v interesu zanesljivega pomirjenja frivolno obrekovanega slovenskega prebivalstva našega mesta neizogibno potrebno.
Zahvala goriškemu deželnemu zboru.
Občinski svetnik dr. M a j a r o n se je v imenu združenega odbora iskreno zahvaljeval za priznanje ter obljubil, da se bo odbor tudi v prihodnje zavedal svoje velike naloge. V naših žalostnih in težkih dneh pa ne smemo prezreti simpatij, ki so nam velika opora. Posebno nas je razveselila in z zadovoljstvom napolnila velepomembna manifestacija
nega napadanja od strani duhovnikov. Klerikalni kolovodje so res pristni farizeji. Že Havliček jim je očital, »da so hinavci, ki sami ničesar ne verujejo, preganjajo pa v imenu vere poštene ljudi, ki nekaj verujejo«.
Z vso pravico lahko trdimo, da je naše napredno dijaštvo versko odkritosrčno; tisti pa, ki proti njemu ščuvajo in zapeljujejo ljudstvo v klerikalno temo, da ga lažje izkoriščajo, so neodkritosrčni, hinavski izkoriščevalci.
Da spoznamo to versko odkritosrčnost naprednega dijaštva, preidimo njegov verski razvoj. Splošno lahko trdimo, da pride vsak dijak v srednje šole odkritosrčno, globoko veren, s tisto otroško-naivno vero, v srcu, s tistim strahom božjim, katerega mu je vcepila poštena, odkritosrčno pobožna mati. Par let še ostane na tem religioznem nivo in pridno opravlja svoje verske dolžnosti. IVčasih sliši iz ust veroučitelja kaj o »brezvercih«, ostane pa mu to se nerazumljivo, ker po sebi sodeč si misli, da je sploh nemogoče postati »brezverec«. Vendar pa se že neti v njem radovednost po spoznanju. (Dalje prihodnjič.)
goriškega deženega zbora. Govornik predlaga, naj se pošlje predsedstvu goriškega deželnega zbora sledeča zahvala:
Visoko predsedstvo   deželnega zbora v Gorici.
Občinski svet ljubljanski je v svoji današnji izredni seji vzel s srčnim zadovoljstvom na znanje izraz sožalja, v< katerim je visoki deželni zbor počastil spomin naših nedolžno padlih someščanov in izreka za to najdostojnejšo zahvalo.
Župan Hribar.
Predlog   je  bil  z velikanskim navdušenjem soglasno sprejet. Za slovenske javne napise.
Občinski svetnik dr. M a jaro n je nadaljeval:
Zadnje tri dni so se dogodile nekatere preinembe pri napisih ljubljanskih trgovin in obrtovališč. (Viharno odobravanje). Kakor pa vse kaže, posebno pa znani telegram nemškega ministra Pradeja, j>ovzro-čajo ravno te preinembe veliko večje bolečine, kakor pa vse drugo. (Veselost. Tako je!) — Ako se je pri teh prenieiiibah zgodilo le količkaj terorizma, ga obsojamo s stališča redu in miru. Toda nemški napisi so te ti ni izginjali skoraj izključno le po lastni inicijativi trgovcev in obrtnikov. (Burni klici: Res je!) Česar se poprej ni doseglo leta in leta, to je sedaj naenkrat bruhnilo samo po sobi iz občinstva in iz njegove probu-jene zavednosti. (Viharne pritrjevanje). Ni bilo treba nič terorizma in ga tudi ne bo treba. Nastal je le položaj, bengalično jasen: kdor ima oči, naj vidi. (Burno ploskanje). Položaj pa je enostaven: Kdor je slovenski trgovec in slovenski obrtnik, ta ima samosloN enski napis. (Viharno pritrjevanje in ploskanje po celi dvorani). Kdor pa je nemški trgovec, imej samo nemški napis! (Novo viharno odobravanje po celi dvorani.) Za to se gre in za nič drugega! (Obe. svetnik Lenče zakliče: kaj pa dvojezični napisi t) Dvojezični napisi so pa dvorezni! (Zopet viharno pritrjevanje.) Po tem se bomo spoznali: Trgovina s samoslovenskimi napisi bo veljala za slovensko, trgovina z nemškimi napisi bo veljala za nemško. (Ploskanje.) Tako bo jasno in tako mora biti po godu tudi ministru Pradeju in njegovim varovancem! Občinstvo si bo pa vedelo samo izbrati, kajti vedelo bo, kdaj gre k slovenskemu trgovcu i n obrtniku. (Burno pritrjevanje.) Torej nobenega terorizma na nobeno stran! Ampak treba je značajev in ti se bodo pokazali. V tem smislu se je delalo doslej in se bo delalo tudi zanaprej! (Navdušeno pritrjevanje in ploskanje.)
Lastnica javnih napisov je pa tudi mestna občina ljubljanska. Toda ta mora biti končno na jasnem, kaj je z uličnimi napisi. Dvojezičnost mora izginiti. (Viharno pritrjevanje in ploskanje po celi dvorani.) Tudi Ljubljana mora pokazati svoj značaj: to je odločna volja vsega slovenskega prebivalstva, to je edina garancija za mir in red, ako se v najkrajšem času izvrši. (Burno odobravanje.) Mestni zastop je v tej zadevi storil vso svojo dolžnost, da je že 1. 1907. iznova sklenil, da se napravijo samoslovenski ulični napisi. Stvar je sedaj pri deželnem odboru in mi upamo, mi pričakujemo, da ta vrhovna avtonomna instanca ne prezre ravno sedanjega, zgodovinsko važnega položaja, nego da nujno reši to posebno sedaj perečo zadevo. (Viharno pritrjevanje.) Z vso vdanostjo, pa tudi z vso odločnostjo predlaga naslednjo resolucijo:
Slavni občinski svet skleni:
Wh slavni deželni odbor vojvodine Kranjske se naproša, da čiin-preje reši sklep občinskega sveta ljubljanskega z dne 11. junija 1907 zastran samoslovenskih uličnih napisov, in mestnemu magistratu se naroča, da to nemudoma sporoči na višje mesto.
Resolucija je bila z velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta.
S tem je bil konec seje.
*
Brzojavka, ki jo je poslal župan ministrskemu predsedniku, se glasi:
Fksoelenci ministrskemu predsedniku baronu Becku na Dunaju. — Včeraj v dunajskih listih priob-čeni uradni opis tukajšnjih dogodkov v nedeljo ponoči je prenagljen takisto, kakor je bilo leta 1903. prenagljeno uradno poročilo o strelih v kazinsko kavarno in se je izkazalo kot nevzdržno. Poročilo o silnem metanju kamenja je, kakor se že danes lahko uradno konstatuje, — bajka. Štel sem si v dolžnost, da to sporočim Vaši ekscelenei. — Zupan Hribar.
Itemftl Ijjfrtl.
Iz Maribora, 23. sept.
Brez najmanjšega povoda, edino le zato, da so si nekateri posamezniki svojo jezo stresli, nahujskali so tukajšnji visokošolci  (»Verband der
deutschen Hochsehuler in Mar-burg«), voditelji Jahnovega društva ter uredništvo »Marburger Zeitung«, kakih 300 fantalinov, lued katerimi je bilo nekaj sprijenih študentov, mnogo gimnazijcev in realcev ter učitelj iščnikov in nemških trgovskih sotrudnikov, da so šli ob polu 9. zvečer pobijat okna »Narodnega doma«. Spremljani so bili od Wastiaua, ki itak nima nobenega poklica in posla, kakor biti mož svoje žene in pa častni meščan južnoštajerskih gnezd in pa od mladega dr. Lorberja, ki je hotel menda pri tej priliki pokazati velike zmožnosti svojega duha. Ko je ta drhal prihrula pred »Narodni doni«, zabavali so se 200 korakov od tam mestni župan, državni pravdnik in predsednik okrožnega sodišča v Selmeideijevi gostilni na keglišču. Edini hišni sluga je začuvši veliki hrum, šel na ulico in takoj so ga, planivši kakih 12 fantalinov nanj, junaško pobili. Neumna germanska laž, ki S2 zdaj bojazljivo skriva za vsemi mogočimi izniiljotinami, je, da bi bil kdo streljal iz »Narodnega doma«. Saj živ krst ni mislil na ti sirovinski napad, odkod pa revolver. Mestna policija je očividno za vse to znala, a se ni nič brigala. Okoli polu 10. so prišli nekateri člani športnega društva od telovadbe in zopet lažejo po nemških listih, da je prišlo kakih 150 Sokclov in kmetov »zum Entsa-tze des Narodni dom«. Odkodi pa bi prišli kmetjef
Ali fantičkom so se presneto hlačice tresle, da so videli toliko ljudi priti in zato so jo pobrali urnih kra-čie na grajski trg razbijat napis klerikalne posojilnice, čeprav pravijo, da je bila demonstracija naperjena samo zoper liberalce. Na vsak način bi se bili oni radi še tisti večer pobratili z našimi klerikalci, če bi š!o po volji \Vastianovi, ki bi menda že rad postal član »des christlichen Frauenvereines«. Pozneje so šli nad napisno tablo dr. Pipuša, od tam k dr. Rosini, na katerega ima \Vastian piko, ker je on svoj čas pripomogel, da so Slovenci pomagali socialnim demokratom odvzeti Wastianu pretežko breme državnega poslanstva. Tu se je metalo najprej kamenje v okna otroških spalnic ali lesena okna niso dala kamnom priti do stekla. Nato se je vpričo policaja Paffa odtrgala napisna tabla in držeč to zmagoslavno trofejo v zraku so zapeli ti junaki na sredi eeste še »\Vacht am Rhein«, nato pa so šli pozdravit kne-zoškofa. Tam je za branil Wastian pobi j trnje knezoškofovih oken, a njegova četa ni mnogo ubogala, pobila je še okna pri knezoškofijski pisarni in pri nekaterih duhovnikih.
Policija, ki je vse to videla, ni aretirala nikogar. Preiskavo je prevzel preiskovalni sodnik dr. Reiser. državnopravniški posel dr. Duhatseh, oba pristna Mariborčana.
Drug dan prihrula je zopet množica nemških študentov in trgovskih sotrudnikov, prišedši iz Celia od tamošnjih pobojev, v mesto, a »Narodni dom« je bil to pot zavarovan, ker je posegla vmes roka okrajnega glavarja in torej žandarmerija.
Naše ljudstvo je v nedeljo cel dan trumoma ogledovalo razbiti »Narodni dom« in čule so se glasne pret-nje proti mariborksim trgovcem in obrtnikom, ki dopuščajo, da se nj"-hovi sotrudniki udeležujejo takih izgredov. V Celje se je vozilo na stroške »Siidmarke«, ki je plačala vožnjo sem in tja, kakih 150 mariborskih velikošoleev, trgovskih sotrudnikov in celo nemških srednješolcev.
Izgredov v Ptuju, Mariboru in Celju so se posebno pridno udeležili trgovski pomočniki firme Kokose h i n e g, imenoma J a n k , R a n -n e r in Pelikan, dalje nekateri pomočniki firme Martine in P i r h a n ter velikošolci M u r -schetz in G o r n i g.
Pri por* K'iimo se našim ljudem, da tem dogodkom primerno postopajo. _
Deželni zbori.
Grade o, 23. septembra. Posl. dr. Jurtela je utemeljeval svoj predlog, naj se dovoli občinam ptuj skega okraja, ki so bile po toči prizadete, deželna podpora. Predlog se je izročil finančnemu odseku. — Isto tako je deželni odbornik RobiČ predlagal deželne podpore raznim prizadetim posestnikom na Spodnjem Štajerskem. — Poslanca Roš in dr. Jurtela sta vprašala namestnika zaradi porabe šoloobveznih otrok v steklarni v Hrastniku. — Koncem seje je predsednik naznanil, da je poslanec K očeva r odložil mandat v političnem odseku.
Gorio a, 23. septembra. V včerajšnji popoldanski seji, ki se je začela Sole proti 6. uri je posl. dr. Gregor in v imenu slovenskega kluba stavil sledeči predlog: „Visoki deželni zbor skleni, da se v znak Žalosti povodom žrtev padlih v nedeljskih demonstracijah v Ljubljani pod kroglami o. in kr. vojaštva seja dvigne ter preloži z istim dnevnim redom
na jutrišnji dan u — Deželni glavar i je izjavil, da smatra predlog samo obsebi za nujnega, ker bi ne imelo smisla, ako bi se ta predlog izročil odseku. — Posl. dr. Gregor in je nato krasno utemeljevat svoj predlog. (Utemeljevanje sledi med dnevnimi novicami. Op. ured) Dr. Gregorino-vemu govoru je sledilo živahno ploskanje slovenskih poslancev in nabito polne galerije. — Posi. dr. Marani je izjavil v im nu italijanskih poslancev, da stoje na stališču, da je življenje osebe smatrati za sveto ter se zaradi tega, ne pa iz narodnostnih razlogov, pridružuje stavljenemu predlogu, da se da izraz sočutja na žalosti, ki danes prešinja Ljubljano. (Ploskanje.) Vladni zastopnik grof Attems je reagiral na tisti del dr. Gre gorinovega govora, kjer je kritiziral vojaštvo. Dr. Gregorin je ta del svo-jega govora pojasnil, nakar je bil predlog soglasno ob živahnem ploskanju galerije sprejet ter je deželni glavar takoj sejo zaključil.
Ogrski državni zbor.
Budapešta, 23. sept. Danes so se vršile najprej volitve v delegacijo. Iemed Hrvatov so bili izvoljeni: Tuškan, Medskovic, Babic, Gjalski, Vinko vic in Popović. :— Poslanec Vlad je interpeliral ministra notranjih del, naj naznani glavno vsebino volilne reforme ter vprašal ali je res, da volilna reforma proti s kralj em sklenjenemu paktu temelji na principu plaralitete. — Minister grof An dr as sy je odgovarjal, da nikakor ne misli priobčiti volilne reforme, dokler ne bo predložena parlamentu. Pozneje je minister na hodniku izjavil, da ne more nikakor ne več spremeniti načrta vplilne reforme, ki je mogoča le na temelju pluralnega zistema.
Bolgarski knez v Buda-pesti.
Budapešta, 23. septembra. Na Čast bolgarskemu knezu in kneginji je bil danes zvečer prirejen v kraljevem gradu slavnosten obed, pri katerem je cesar napil knezu ter pri tem naglašal, kakor izvrstno razmerje vlada med Avstro-Ogrsko in B 1 garij o ter izražal svoje simpatije za Bolgarijo in njeno prebivalstvo. — Kuez se je prisrčno zahvaljeval ter Čestital cesarju k 60letnici vladanja.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 24 septembra
— Interview »Neue Freie Presse« z županom Hribarjem. Vee-rajšiija»Xeue Freie Presse« priobču-je interview z g. županom Hribarjem. Pripominjamo, da se je razgovor vršil potom telefona. Zato neče-nin trditi, da bi bil razgovor namenoma zlobno zavit, marveč mislimo, da je zastopnik »Xeue Freie Presse«, ki je govoril z županom po telefonu, marsikaj razumel napačno. Tako polaga na primer »X. F. Presse« županu te-le besede v usta!
»Als Chef der Lokalpolizei bin ieh unter dem Regime des Baron H e i n stets zugezogen worden. \venn es sicb darom handelte, polizeiliclie oder uberhanpt Sielierheitsmass-nalnnen zu tref fen. Infolgedessen ist es \vahrend der Amtstatigkeit des Baron H e i n niemals in L a i 1» a c h zu Ausschreitungen gekommen.«
Faktično pa je župan rekel: »Ker me je baron Hein vselej klical k sebi, kadar se je šlo za to, da se ukrenejo kakšne policijske ali sploh varnostne odredbe, zato se niso prigod i H pod baronom Heinom v Ljubljani nobeni večji izgredi.« Nadalje trdi zastopnik »X. Fr. Presse . da je župan Hribar rekel:
»Die Erregung der slovenischen Bevolkerung v on Laibach ist gestern und auch heute eine ungeheure ge-wesen und es ist mir bekannt, dass der grosste Teil der Leute, die zu dem Begrabnisse naeh Laibach ge-koinmen seieu, sich mit Revolveru versehen hiitten.«
Ta trditev ni resnična, marveč se je g. župan izrazil tako-le: »Znano mi je, da na kmetih ljudstvo grozi, da ho prišlo z revolverji v Ljubljano.«
— Kako so postopali dragonci v soboto v Ljubljani. V gostilni »pri Kovaču« v Kolodvorskih ulicah je bilo v soboto zvečer okrog 8. več gostov. Kar so se pridrveli po ulici dragonci, ki so dirjali za ljudmi, ki so bili baje demonstrant je. Gostje so stopili v vežo, nekateri celo med vezna vrata. Kar je nekdo v veži zakli-cal »živio«. Pet dragoncev je letelo naprej, šesti je pa zapodil konja h kraju ceste in udaril s sabljo čea vrat Rudolfa J u v a n a , ki je stal med vrati. K sreči je imel g. Juvan visok ovratnik, da ga udarec ni zadel naraMiost na vrat. Udarjenec je dobil le lahko poškodbo, če bi pa ne bilo tako močnega in visokega ovrat-nika, bi bil morda ubit. Za tem divjim dragoncem so pri jahal i še trije tovariši, ki so z vso besnostjo mahali s sabljami po napol odprtih vra-
tih. Ljudje so se k sreči umakiijjJ sicer bi se bilo zgodilo več nesreč. ■ — Kako je poročnik Mayer ,Ml| šel iz Ljubljane? Snoči o polnoči J odšel iz Ljubljane poročnik Ma\>rl Moral je oditi, kajti vsa jeza slovel skega občinstva se je   obrnila   pj | njemu. Zvečer je bil Maver v hu-m-i| Ko so Slovenci zvedeli o tem, nastalB je med njimi velika razburjenost, h,I si ta morilec Slovencev upa v LjuJ ljani    na     cesto.      V Prešernovi« ulicah    je    neka    okoli    50 ],.tI stara   gospa   za   božjo   voljo ]M„I sila nekega gospoda, naj obvesti zu.l pana, da hodi Maver   s samokresi po ulicah in da se je bati gotove llel sreče, če ga ne   odstranijo. Gosj,H|l je šel takoj k županu, ki je  pri  )M[ I gadirjn zahteval, naj se   Maver <)(jB strani. Poslali so takoj častnika > ],a.B truljo, ki je odvedla Maverja proj Kaj   bi   se   mu   bilo zgodilo, bi   bil   šel    sam,    ne    vemo.    n,, I slimo si pa lahko.  O polnoči je pr^l odhodom vlaka stražilo pred južnimi kolodvorom pet orožnikov. Nobene^l drugega človeka ni bilo tam. Pri 1>1;,I gajni je bilo pet Belgijcev - prosta.1 kov s prtljago.   Tik pred prihodom! vlaka je prišel Maver iz kolodvorski restavracije v spremstvu petih nd.-ij.l šili častnikov, ki so bili vsi 27. \»M polka. Ko so vstopili, je prišlo iz \nM licijske stražnice kakih 20 orožnikov! ki so obstopili Maverja, ki je stal ;.rj| blagajni in    kupoval    vozni    lisi »-k! Dva njegova tovariša   sta   se vt'<lltB skrajno izzivalno in s komolci divjal ta ljudi, o katerih sta   mislila, da .,,1 Slovenci.   Ko je Maver kupil vožnji listek,   so ga   častniki    in orožniki! spremili na peron. Tukaj je bilo polno občinstva. Ko bo zagledali j ga človeka, jelo je vse kričati »Sntl .1 Oficirji so ga spremil] skozi vratieal ograje pred viak. Tu je Maver fik>il ral ljudi in se jako izzivalno olioa-l šal. Tu je zaoiil klic »Morder«, dn [j vse skozi ušesa letelo. Spremljevalni Maverjevi so spoznali  opasen \n>Wm žaj, zato so ga pozvali, naj   vstopi I kupe. Stopil je k bližnjemu vozu. Kil je bil na stopnjišču, se je razkoi in ukazal orožniku   kažoč na časni-l karja Pirca: »Verhaften   Sie dieseal Mann!«   Ko je tega to presenečaj! kričal je Maver: »Xicht den, den ; [j deren binteren!«   Nastal je velikan-! ski krik, da ne puste nikogar areti-1 rati.   častniki so skušali vplivali ; I Maverja, naj gre v voz. Značilno j-,I da se izmed orožnikov ni nihče zme-l nil za Maverjeve besede, da naj tirajo tega in tega. Ko so jeli Iju | vpiti »Morder«, da on nima pravice! ukazovati, se je Maver sam potegnili v voz.   Gledalcev pri teh prizorih j? I bilo vse polno, zlasti    veliko   jih jel prišlo gledat iz brzovlaka. Ko je od I hajal vlak, se je Maver   dvignil izl kupeja in skozi tega vratca    žugal -I pestjo.   Med ljudmi je nastal urne-l besni kriki in leteli so   klici kaknrl »Morder«, »šuft«, »morilec«, »bara-l ba«. Ko so padle prve besede »M6r-| der«, je neki   nadporočnik   zahtevni I od orožnikov, naj aretirajo   demon-1 strante, a njegovi tovariši so vpliva-l li nanj, naj ne stavlja take zahtev«! in naj miruje.   Ker se razburi« med ljudmi ni hotela poleči, tolažili I so jih mirnejši oficirji: »Fr geni j; I er geht ja, wir kbnneii nichts dafur I Značilno je, da ni bilo navzočega benega  starejšega častnika.  Kur jilil je pa bilo navzočih častnikov, klica-j li so jim ljudje,   da ne bi šli nikdar spremit takega človeka,   kot je M;i-ver.   Oficirji so bili tiho in nihče ni rekel nobene besede. Tako je odšel ii Ljubljane človek, ki je   povzročil v svoji krvoločnosti, da ležita v hladnem grobu dve mladi    nedolžni >i|h venski žrtvi, da je 10 Slovencev tei-ko ranjenih, ki bodo morda vso življenje čutili posledice njegove   brn- ] talnosti in da je bilo lahko ranjenih cel kuj) istotako nedolžnih ljudi.
— Poročnik Maver je zahteval aretacijo. Ta človek, čigar iuie '>■ gnjusom imenuje vsak Slovenci* in Slovenka, je zahteval snoči, da aretirajo njegovo prejšnjo gospodinjo-Stvar je bila taka-ie: V Dalmatinovih ulicah sta se srečala Maver :1 njegova prejšnja gospodinja, ki F* je vsled njegovega postopanja v i deljo vrgla takoj na cesto. Ko siv 1 tega krvoločnika, pljune preden j. To je Maverja tako razkačilo, da je pO" klical policijskega stražnika in &' hteval od njega, da mora gospo aretirati. Ta si je zapisal njeno ime, «3 aretacijo pa ni čutil nobene potivlc. kar je Maver j u tudi povedal. S teni je bila stvar končana in Maver je odšel s strašno dolgim nosom.
— Slovensko ženstvo ljubljansko brez razlike strank pripravlja peticijo na ministra Prašeka v zadevi ljubljanskih krvavih dogodkov 20. septembra. Poživljamo in prosimo vse slovenske žene in dekleta, n»J podpišejo to peticijo. Pole /a i>odj>is so razgrnjene v »Narodnem douiu»j vsak dan od 9. do 12. dopoldne in (,(' 3. do 6» popoldne.
— Rekvijem za nedolžne žrt*e, ki so padle v nedeljo, bo  ob   10. do-
(Dalje v prilog; 1.)
Priloga „Slovenssemu Naroda" tt 223, dne 24. septemara 1903.
poldne, v ponedeljek, dne 28. t. m. v
stolni cerkvi.
— Rekvijem za nedolžnima žrtvama ima slovensko ženstvo v petek, 25. t. m. ob 10. dopoldne v stolni cerkvi. Dolžnost vseh narodno čutečih žen in deklet je, da izkažejo to zadnjo čast in svojo hvaležnost ubogima mučenikoma, ki sta darovala svoje mlado življenje za svoj narod.
— Krva«lb dogcikov nedeljskega večeČa je krivo edino le o. in kr.   vojaštvo.    OČivideo   nam piše: Okoli 7. zvečer ie ludilo komaj 150 do 200 ijudi po Š^lenburgovih ulioah, ki pa niso prav nič buino dem^nstri-rfih kajti žvižgame in klicanje seje Čulo ]e p< redkoma. Po 7. so se jeli vračati itfotniki v mesto in nlioa se je počasi polnila Toda to niso bili demonstranti, ampak mirni ljudje, ki so šli domov. Pred pošto je sta'a skupina častnikov, ti so se prav izzivalno ozirali po ljudeh   Ako  se je  začul kak klio ali žvižg, so takoj stegovali vratove in bulili oči na vse strani,  da bi dobili kako žrtev. Zgodilo se je, da je neki o. in kr. nadporočnik letel za dečkom, samo zato, ker je zaklical „Maribor!" Redarjem in orožnikom se je zdel ta klio čisto brezpomemben, ker se niti zmenili niso zanj; le o. in kr. nadporočnik je hotel na vsak način pokazati svojo nemško hrabrost s tem, da je letel med splošno veselostjo za komaj   14 letnim   fantičkom. Nekdo drugi je zaklioal:  „Živela slovenska domovina!" in glej,  zopet se  je zapodil v njega  junak z zlatim porte-pejem in z 2 zlatimi  zvezdami na vratu ter ga pehal in suval proti orožnike m.  Ti seveda niso imeli povoda ukleniti moža, kakor je zahteval junaški nadporočnik. Tudi drugi častniki so se vedli podobno  in komaj čakali kake prilike,  da si priborijo lavorik,   ki so  jim na drugem polju morda nedosegljive ... V tem prikoraka naenkrat vojaštvo — belgijoi — ter zapre ulico.  Le redko se je Čul kak klio ali žvižg, ker veČina občinstva je obstojala iz vraČajoČih se izletnikov. Brez vsakega povoda začne vojaštvo  potiskati  na  ljudi  ter jih poditi. Ne le, da so bajonete nastavljali popolnoma mirnim  ljudem na prsi,  ampak kboali so takoj ob svojem nastopu: „Halt's Mani, windisohe Hunde i"   Neki gospod stopi  k vladnemu komisarju dr. Mathiasn ter ga opozori na izzivanje vojakov. G. dr. Mathias   obrne   dotiČnemu gospodu hrbet in izgine za vojaštvom. Sedaj stopi ta k poročniku, ki je vodil vojake — bil je Maver — prokletega imena — ter ga vljudno opozori, da vpijejo   njegovi   vojaki nwindische Hunde" itd. Poročnik Maver bi najraje preslišal to vprašanje, ker pa ni mogel tega storiti, vpraša vendar do-tdČnega gospoda:  „Wer hat so geru« fen?" Ko mu  pa  ta  hoče pokazati vojaka, ki je vpil „ hal t' s Mani wind. Hun de,u noče poročnik o tem ničesar več slišati ter zavpije: „WasgehtSie an! Bleiben Sie mir nioht am Leibe (klasična nemščina!). Vorwarts, marsch!" Nato se obrne proti vojakom ter jim reče:  „Nur soharf d'raufgehn!" Vojaki so takoj potisnili z bajoneti ljudi v Prešernove  ulice  in jih suvali. Dvema gospodoma so držali bajonete vedno nastavljene v desno stran, da sta dobro Čutila ostrino orožja. Na ta način so pognali ljudi do Marijinega trga. Poročnik Maver je vedno priganjal svoje vojake k energičnemu in „scharf" nastopu, dasi so se ljudje mirno umikali in niti žal besedice rabili proti vojakom. Na Marijinem trgu se ustavi vojaštvo in ljudje so se postavili okrog Prešernovega spomenika ter zapeli pesem „Hej Slovani". Med tem je  vdrlo vojaštvo  na stopnice frančiškanske   cerkve  ter zapodilo z orožjem ljudi raz njih.  Videlo se je natanko, kako je neki častnik in neki prostak  vdrl v cerkev.  Na  trgu je bilo občinstva komaj  150 glav. Kar se zakadi od zadaj  med nje vojaška patrulja prišedša iz Sv. Petra ceste ter jih začne razganjati. Pri tem sune neki begijec komaj 3 letnega otroka, ki je hitel z materjo domov, s puškinim kopitom. Nekaj ljudi, videč tako surovost, zakliče „fej!", nakar vojaki 5e bolj divjajo in kriče svojo parolo TjHalt's Mani, vvindisohe Hunde!" Neki vojak je prijel  puško kar na sprednjem koncu ter jo vihtel nad ljudmi, ^i so se prestrašeni umikali  in zgražali nad takim živinskim početjem. To pa je vojake Še bolj razvnelo in zagnali so se z 2 orožnikoma s prav huronskim vpitjem in  največjo podivjanostjo med ljudi  ter aretovali nekega človeka. Ko so imeli to žrtev 7 rokah so se med vednim psovanjem Slovencev odpravili na pot proti ju-stični palači. Nekaj ljudi je žvižgalo 2& njimi in klicalo „fej!" Naenkrat se obrnejo vojaki, pripravijo puške na 8frel in pomerijo na ljudi klicaje: jjNoch an Muckser  und wir werden sueh zeigen!" Ljudje so kar obstali, ker kaj takega se ni nihče nadejal. Živinski  vojaki  bi  pri najmanjšem klicu ustrelili na ljudi ter jih pobili kot živino. Pri vsem tem pa ni nihče 8toril vojakom kaj zalega, kajti žvižganje in fej klici ne pomenijo za nikogar smrtne nevarnosti. Med vojaki
se je najbolj odlikoval neki šarž, ki se je oelo pot proti sodnijskem poslopju oziral nazaj ter vpil na ljudi: „Wir werden euoh sohon zeigen!" Komaj pol ure nato so res že padle prve "žrtve teh podivjanih „lands-knehtov". Sploh pa si Človek misliti ne more s kako peklensko podivjanostjo so nastopali belgijoi proti Slovencem. Vsakdo, ki je le malo opazoval dogodke preteklih noči, zamore trditi z mirno vestjo, da so vojaki-belgijoi prežali na najmanjšo priliko, da bi se znosili nad Slovenoi. In samo iz tega stališča je presojati ravnanje poročnika Maverja. Kakor lovski pes je prežal in čukai prilike, da zapove streljati. Zato je tudi porabil prvo priliko, ko je zamogel pot sniti Slovence v stransko ulico, kjer je lažje dal duška svoji živinski strasti. V glavnih ulicah si vendar ni upal nastopati po svojem poželenju in moral je čakati, da se nudi ugodnejša pri lika. Z veseljem je torej vdrl za be-žečimi ljudmi na bolj tih in miren kraj, kjer je potem zavratno streljal na Slovence. Streljanje iz ozke ulice med cerkvijo in škofijsko palačo ni vendar nič drugega kakor pravi napad iz zasede, vreden samo divjakov ali pa tako živinskih ljudi kakor so belgijoi.
— Dokaz olike. Ko so se v
ponedeljek popoldne ob Vi na 2 ljudje ustavljali pred Kastuerjevo prodajalno ter zahtevali, da se odstrani nemški napis, je pridrvelo crožništvo pod poveljstvom znanega ritmojstra, ki je razposlal oddelke s besedami: Sakramentisohe Bande, veifluohte. To je zaklical tako glasno, da ga je vse občinstvo slišalo.
— Zavtdae delavke. V tobačni tovarni so delavke deloma strgale, deloma zakrile vse nemške napise, čast zavednim slovenskim delavkam!
— V tovarni Sam«88« se je prepovedalo delavcem, da ne smeta nikjer po dva stati skupaj. Delavci so si nato vsi zavezali usta z robci.
— Kako se Nemce uči, da ne
bodo izzivali. Danes zjutraj je na Mestnem trgu neki nemški tnrnar pro-vooiral z vsenemškim turnarskim trakom. Ko je neki Slovenec zagledal ta trak, mu ga je odtrgal, potem ga je pa pustd mirno naprej. To naj bo Nemcem v Ljubljani v svarilo, da ni v našem mestu treba prav nič provocirati, dokaz je pa tudi, da če hočemo Nemcem pokazati, da ne potrebujemo njih provociranja, da ne rabimo nobene rabijatnosti.
— Dragonci vdrli k -Levu*
Ko je imel odbor društva pisarniških pomočnikov v nedeljo zvečer sejo v restavraciji pri „Levu", pridrvili so dragonci z golimi sabljami v gostilno in divje mahali okrog sebe. Vsi ljudje so zbežali ven. Eden izmed njih je šel med tem na stran. Ko se je vračal, zagledal je na vrtu dragonca, ki je letal sem ter tj a. Ko je dr a goneč zapazil onega, zapodil se je za njim s sabljo. Pričela se je divja gonja. Dragonec ga je na vsak način hotel udariti s sabljo. Okrog nekega drevesa sta se lovila precej Časa. Kar je dragonec udaril s sabljo z vso silo, misleč, da zadene pregau anca, a se mu je sablja zadrla v les. Ko jo je izdiral, mu je civilist ušel. Gotovo bi bil ta ubit od pijanega vojaka, da se ni rešil po tem slučaju.
— Slovenskim naročnikom
nemških listov! VeČina nemških bstov prinaša o zadnjih dogodkih v Ljubljani tako gorostasne laži, da je dolžnost vsakega zavednega Slovenoa, ali list takoj odpovedati ali pa uredništvu pisati, da si take infamne laži kar najodločneje prepoveduje!
— Koslerje vo pivo. Ker je vest, da je pivovarna Kosler vojake pred njihovim brutalnim postopanjem napojila, sedaj dognana in dokazana, bo gotovo vsak zaveden Slovenec vedel, katero pivo mu mora že od daleč smrdeti!
— Oficirji In vojaki belgijskega pespolka so se včeraj zopet prikazali na ulicah. Vojaštvo je hodilo večinoma v gručah in so nekatere teh skupin nastopale prav izzivajoče. Občinstvo jih je večinoma ignoriralo. Vsak pa se ni mogel premagovati. Tod in tam so slišali belgijski vojaki prav krepke; ljudje so jih obsipali z besedami, ki so bile vse prej kakor izbrane. Pred križev-niško cerkvijo se je neko slovensko dekle spozabilo tako daleč, da je govorilo z nekim belgijskim vojakom. Za to so jo druga dekleta oplju-vala in opsovala z „vlačugo", češ: „Poštena Slovenka ne govori z Belgijcem." V različnih javnih lokalih so gostje začeli siliti lastnike, da Belgijcem ne smejo dati ne jedi ne pijače, sicer izostanejo vsi in bodo njegov lokal bojkotirali Tako se je zgodilo v kavarni „Evropa". Gostje so kavarnarja primorali, da ne bo več puščal belgijskih oficirjev v lokal. Včeraj je prišel poročnik g. S. v to kavarno, a povedali so mu, da mu ne smejo ničesar več dati, nakar je zapustil kavarno. Dolžnost Slovencev je, da to kavarno podpirajo, da ne bo kavarnar Škode trpel.
Tudi v kavarni nPri slonu" so slovenski gostje kategorično zahtevali, da belgijskim oficirjem ne sme biti dovoljen vstop, sioer izostanejo slovenski gostje in bodo kavarno bojkotirali. Tretja kavama, kamor so hodili belgijski oficirji, je »Union". Tudi tam zahtevajo gostje, da se mora belgijskim oficirjem zabraniti obisk
— Med  Nemd   se   je izdala
stroga parola, da bodo odslej kupovali le izključno pri nemških trgovcih. Zavezali so jih kazinotski vodje in pridušili, da je smrten greh kupovati pri Slovencih. Ker je Nemcev malo in jih imajo v kazini v svojem katastru natančno v evidenci, je z gotovostjo pričakovati, da bodo ljub ijaaski Nemci in sploh kranjski N'amci izvedli strogo izdano parolo. Tembolj potrebno, tem svetejša dolžnost vseh Slovenoev je, da se strogo vseskozi drle gesla: Svoj k svojim! Sicer bode započeto gibanje za gospodarsko osamosvojo Slovencev v končnem uspehu le na Škodo slovenskim trgovcem in obrtnikom.
— Deželna vlad« je včeraj nenadoma dvignila v Mestni hranilnici ljubljanski veliko vsoto denarja, češ, da kupijo papirje. Pri današnjih kur-zih je to seveda čisto izključeno. Kaj pa če bi bili ti papirji „hranilne knjižice" nemške kranjske hranilnice, ki je v velikih zadregah in trka na vseh koncih in krajih, naj se ji hitro posodi kaj denarja
— Orožniki hodijo po Ljubljani in nagovarjajo trgovce — slovenske in nemške — naj razobesijo nemške napise. Narodnjaki, spremite jih do vrat.
— Furor teutonicus. Nemški listi si pomagajo s tem, da njihovi ljubljanski dopisniki govore z nemškimi ljubljanskimi „očividci". Občudovanja vredno je, kar ti očividci vse opazijo. Tako so videb', da je kamenje deževalo na morilca Maverja, da so z revolverji nanj streljali in da je bilo pri tem sedem kanarčkov težko ranjenih. Ti ljubljanski očividci so bili morda dr. Eger, ali znani Sima, ali pa nežna hčerka svetnika Kula-vioa; — ko bi ti kozli le sprevideli, kako s tem „očividstvom" ravno ljubljanskim Nemcem najbolj Škodujejo! Mi pa še enkrat pravimo: na dan z imeni ranjenih vojakov, na dan z zdravnikom, ki jih je preiskali če vojaška oblast teh imen ne objavi, je sokriva nemškega falotstva!
— Nemška trotoarska cvetka. Predsnočnjim se je po Dunajski cesti in po Marije Terezije cesti klatila hči strojnika Sohvvarza in na ostuden način psovala Slovence sploh in zlasti župana Hribarja. Strojnik Sohwarz je v službi pri gospoou Deghenghiju, od katerega se sme pričakovati, da bo kot pošten mož poslal Sohwarza in njegove ljudi, odkoder so prišli.
— Slovenskim trgovcem, obrtnikom, Industrijalcem 1 Novo, čvrsto gibanje se je začelo po slovenskih deželah v ta namen, da se gospodarsko osamosvojimo in ne redimo več s svojim denarjem nam sovražnih tujcev. Naj se odslej, točno in redno izvaja geslo „svoji k svojim" od strani k o uzu m en to v. To je ena stran! Na drugi strani pa se morajo tudi trgovci in obrtniki, kjer le moč zalagati za svoje potrebe pri Slovencih in Slovanih. Krivo, vse obsodbe vredno je postopanje onih zlasti dobro stoječih trgov-oev in obrtnikov, ki se v svojih kreditnih poslih poslužujejo nemških bank, nemških denarnih zavodov. Dovolj je na razpolago naših domaČih denarnih zavodov, teh se oklepajte. Vemo, da se nemške banke vsiljujejo s pravo krošnjarsko zopernostjo HoteČ za-presti naše ljudi so sprva kulantni, uslužni; ali v časih, ko treba obzirnosti, je ne poznajo, potem nastopijo z davečo brezobzirnostjo. Kaj njim mari ohranitev slovenskih podjetnikov! Proč torej s takimi kupčijskimi zvezami!
— Trgovcem ln obrtnikom
bodi povedano, da je denarni zavod „Bohmisohe Unionbank", čigar fili-jalka je v Gradcu, nemški zavod. Cehi v Pragi so večkrat že nastopili proti temu zavodu. Ne dajte se zajeti od vsiljivih njenih agentov.
— Neki gospod Berger obiskuje trgovca za trgovcem, industrijalca za industrijalcem po Slovenskem in jih vabi v klijentelo filijalke „Bbh-misehe Unionbank" v Gradcu. Tr govoi in industrijalci, Slovenoi ste in Vaša dolžnost, okleniti se slovenskih denarnih zavodov.
— V belgijskem pešpolkn je
vladalo vedno veliko in strupeno sovraštvo do Slovenoev. Neki gospod, ki je bil pred tremi leti prostovoljec pri tem polku, nam poroča: Neko nedeljo, ko smo imeli „Bereitsohaffc", ker se je nekaj pričakovalo, je bilo veselje vojakov nepopisno, da p o j dej o z b a j oneti nad Slovence. Rotili so se, da, če pride do boja, bodo Slovenoi že videli, kako znajo Belgijoi meriti in strelja'.1. Slovenski prostovoljci   so   imeli prav
pasje življenje pri tem polku, kajti sovražili in preganjali so jih oficirji in vojaki. Gospod Terseglav, ki je bil takrat prostovoljec pri tem polku, bi vedel iz lastne skušnje marsikaj povedati.
— ljubljanski škof je pisal grofu Barbu pismo, v katerem obžaluje in obsoja demonstracije proti Nemcem. In uboge slovenske žrtve?
— Nemški trgovci so vendar že izprevideli, da ni lepo, ako si iščejo zaslužka pri Slovencih. Tako je v glavni trafiki, ki je last Nemca
g. Gruberja, prodajalka svetovala ne kemu kupcu, da naj gre raje v slovensko trgovino, češ, da nima ničesar za Slovence. Ker nas taka nesebična doslednost le veseli, priobčimo željo g. Gruberja radovoljno, samo to ga prosimo, da i nadalje zasluženo okrca vsakega Slovenoa, ki bi stopil v njegovo prodajalno.
— Poročnik Maver se je proti nekemu nemškemu trgovcu izrazil tako-le: „Ich weiss, dass ich f ali en muss, dass mich die Slowenen ver-folgen werden bis in den aussersten Erdenwinkel. Soviel aber ist gewiss: ehe ich falle, muasen zwei tot sein!" in je pokazal na svoje prsi, kjer je nosil dvoje revolverjev.
— Več slovenskih podčastnikov^ ki službujejo Čez postavno dobo, izjavlja, da z največjim ogorčenjem obsojajo nastop 27. pešpolka ob demonstracijah. Obenem pa apelujejo na vse slovensko čuteče gg. tovariše ljubljanske garnizije, da naj opuste vsako občevanje s tovariši nslavnega" 27. pešpolka.
— Kje stanujejo v Ljubljani Nemci? Poglejte samo po tlaku ob hišah! Na Sv. Petra cesti sem zadnje tri dni vsak dan opazil pri dveh hišah pod okni, kjer stanujejo Nemci, toliko pljunkov, da so ljudje z začudenjem in z ironičnim nasmehom gledali ta ne baš lep izliv sovraštva germanske kulture. Videl sem tudi v družbi, kako je deklica iz stanovanja lekarnarja Mardetsohlagerja skušala opljuvati spodaj šetajoče se Slovence. Ista deklina se je tudi stezala skozi okno in črtala s svinčnikom po slovenskem napisu usnjarja Moskoviča. Da je ni gospod iz nasprotnega stanovanja s klicem prestašil bi bila gotovo popolnoma pokvarila slovenski napis. Seveda Nemec, kulturen narod, sme vse, Slovenec pa puškino kopito, ječe in smrt.
— Proč z dvojezičnimi napisi. Vlada je obljubila Nemcem in nemškutarjem vse varstvo, varstvo bajonetov in pušk, da lahko zopet napravijo nemške napise. V zavesti, da jih ščitijo različni Maver j i, so se zopet ponekod pojavili — dvojezični napisi seveda samo pri notoričnih n emškut ar j i h. Če bi ti ljudje napravili samonemške napise, bi nič ne rekli, ali da hočejo ti ljudje varati občinstvo inje spravljati v zmoto s tem, da imajo razen nemških napisov tudi slovenske, to navdaja Človeka z jezo. Kdor ima dvojezičen napis, ta hoče ljudi varati glede svoje narodnosti in torej z goljufijo zvabi jati slovensko občinstvo v svojo prodajalno ali obrtovalnioo. V tem ko nas grde in psujejo Nemci po svojih listih na brezprimeren, nečuven način, hočejo obenem svoje žepe polniti s slovenskim denarjem in obešajo poleg nemških napisov tudi slovenske. To je prav nemško. Ob sebi se razume, da bomo posvečali dvoj ezičnim napisom največjo pozornost in brezobzirno ožigosali vsakega posameznika, ki tak napis razobesi. Kdor živi od Slovencev, naj ima samoslo-venski napis, kdor od Nemcev pa samo nemški napis. Slepomišenja pa bodi konec in mora biti konec.
Vojaške znanosti, v prvi vrsti
taktika, so slavile te dni prave tri-umfe po Ljubljani. Vse polno častnikov je reševalo na podlagi specijalnih kart nalogo, kako sprazniti par ljubljanskih ulic. To težko nalogo so izvedli posebno v nedeljo zvečer na glavnem trgu tak imenitno, da se je šele civilnim osebam brez znanja taktike in strategike posrečilo najti pravo rešitev. Sioer pa ni čudno, da se častnikom 27. polka kaj takega dogaja, ker znano je še vobče, kako nesmrtno se je blamiral 27. polk vlani pri oesarskih manevrih na Koroškem.
— Temeljito nemško poro-Čanje. „Neue Freie Presse", ta svetovni organ, poroča naravnost lažnjivo o ljubljanskih dogodkih. Nalašč fabricira izmišljene dopise, da more potem pisati strupene Članke, ki se opirajo na take dopise. Kar se je na grobu govorilo pomeša: nekaj besed dr. Tavčarja položi županu v usta. In ker so podložene besede tudi popačene, piše: da je župan Hribar ob grobu napravil cel „Raohe-sohwur"! Tako poročanje služi v Čast — nemški kulturi! Lumpje!
— Bestijalnost. Kakor čujemo iz nemških listov, vlada v ljubljanskih nemških krogih  velika razburjenost
(grosse Erbitterung), ker je nek urad nik na državnem kolodvoru pustil delavce k pogrebu ustreljenih. Ta nemški „gemiit" — ljubljanskih razburjenih Nemoev mora biti — pravi svinjak!
— Vrlo Ženo. Na trgu niso hotele včeraj prodajalke ničesar prodati belgijskim vojakom. Oficirske žene so morale poslati svoje „purše" v oivilni obleki na trg, da so kaj dobili, čast tem ženam, ki ničesar ne prodajo belgijskemu vojaku.
— Konventikelol na sodišču? Znani D zim s ki hodi zadnje dni vsako jutro ob polu 8 v justjčno palačo. Kaj neki ima t »m opraviti? Ali hodi mar na kake skrivne kun-ventikalne z Rablt-jch^m?
— ~Neue Pret« Presse" poroča, da so Nemci morali razobesiti črne zastave ob priliki pogreba nedolžnih žrtev, medtem ko se graška „Tagespost" na vse pretege huduje, da mi Slovenci nismo dovolili, da bi tudi Nemci razobesili Črnih zastav. Kako je te oslarije treba umeti, nam bodo pojasnili patentirani lažojivoi, alias »Spezialberichterstatterji, dr. Egerja & Comp.
— Tako SO lažejo- »Resnicoljubna" graška „Tagespost" je v svoji včerajšnji številki „pogruntala", daje bil pokojni Lunder svoj čas gojeneo šulferajnske Šole v Šišai. Lunder je bil star 22 let, šišenska šulferajnska šola pa se je ustanovila šele predlanskim. Graška „Tagespost" misli, da živimo mi Slovenci na Gorenjem Štajerskem, v domovini „Todeljev".
— Graški in dragi nemški Usti
poročajo, da Nemeo v Ljubljani ni varen niti svojega življenja, niti svojega imetja. Mi se pa le čudimo, da se kljub te smrtne nevarnosti klati po Ljubljani toliko izzivajočih Nemoev in Nemk. Zakaj pa ne pobegnejo iz našega mesta? Nam bi bilo to gotovo prav ljubo. To nam bodete pojasnili graška „Tagespost" in milo s t-ljiva nPrau Lina Kreuter-Galle.
— Graška „Tagespost" piše, da so bili žalni traki, ki smo jih nosili v teh tužnih dneh zavedni Slovenci, le nekako znamenje, da smo se pozn i med seboj. Mi se že dovolj poznamo tudi brez znakov, ker se ločijo naši nemški meščani od nas po svojih samonemških lastnostih: brutalnosti, lažnjivosti in neumnosti.
— Zavedni hrvaški trgovci v Jaški so pokazali vrata t v r d k i Krisper iz Ljubljane. Prišel je tja potnik te tvrdke, a noben trgovec ni niti za vinar blaga pri njem naročil v dokaz solidarnosti Hrvatov in Slovenoev.
7- Voda Jim teče v grlo.
Kranjska hranilnica je danes imela pred svojo hišo nastavljeno neko sta-rikavo žensko, ki je trumoma po svoj denar prihajajoče ljudi nagovarjala, rotila in prosila, naj nikar ne dvigajo svojih vlog.
— Za ranjence 20. septembra je našemu uredništvu izročil trgovec v Ljubljani gospod C. Menardi 20 K. Naj bi našel mnogo posnemovalcev.
— Razglednice a ■Hat«— nedolžnih Žrtev na mrtvaškem odru je izvršil znani fotograf g. Avgust Berthold. Na prodaj so v Sohvvent-nerjevi knjigarni. Želeti je, da bi segli Slovenoi po njih — zlasti še, ker je Čisti dohodek namenjen naši koristni in potrebni družbi sv. Cirila in Metoda. In tudi v večen spomin naj bi si ju vsakdo omislil! Saj sta to prva narodna mučenika, ki sta prelila za svoj rod mlado in nedolžno kri.
— Skrajna surovost Danes zjutraj ob 1A na 9 je pripeljal is-vošček št. 70 na vojaško krajevno poveljništvo v Lingarjeve ulice št. 1 ritmojstra Sohreiberja. Ko je zahteval svoje plačilo aa vožnjo in za */i urno čakanje, je začel omenjeni vpiti nad njim „Verfluohte8 elendes Sohwein". Zakaj je tako vpil, ni znano. Priče so: Hinko Privšek in Avgust Jur-jeveo, tvrdka Cesnik.
— Cesarjev Jubilej je slavil tedni o. in kr. pešpolk št. 27. na prav poseben način. Sam cesar je izrazil željo naj se njegov jubilej v porabi v korist otrokom in mladine sploh. Povsod tekmujejo ljudje med seboj v tem vzvišenem delovanju. V Ljubljani pa suje o. in kr. vojaštvo v jubilejnem letu 31etne otroke s kopiti, jim nastavlja bajonete na prsi in strelja na 141etne dečke. Tej proslavi ee-sarskega jubileja so se pridružili o. kr. uradniki, ki s ploskanjem in Heilklioi odobrujejo tako postopanje.
— Jubilejna slavnost naj odpade I Tako zahteva globoko žalostno ljudstvo. Letos ne moremo biti več veseli. Spomin na prežalostne dogodke zadnjih dni se je pregloboko začrtal v ljudsko dušo, da bi se moglo s veselim srcem slaviti inače lepo slavlje. Naj se radujejo raje oni, ki so se preobjedii ob polni državni misi. Mi Slovenoi pa smo bili vedno teptani in psovani. Premišljeno so nas po nedolžnem preganjali, tolkli, po ječah vlačili, streljali kakor zajce, sedaj pa naj delamo jubilejske slav-nosti.   Vse lepo, nimamo nič zoper
vzvišeno osebo vladarjevo, a letos, pa teh dogodkih ob teh nastopih slavnih o. kr. oblastev ne smemo in nočemo!
— Deputacija skupnega narodnega odbora, obstoječa is gospodov obč. svet. Josipa Turka, Bivinoidravnika A. Ribnika rja in urednika Fr. Terseglava, je bila danes dopoldne ob 11. uri pri gosp. deželnemu glavarju Fr. Šukljeta proseč ga, da bi deželni odbor čim najpreje rešil vlogo mestne ga občinskega sveta ljubljanskega glede ssauosloven-Sklh uličnih napisov in da bi prispeval sa spomenik narodnim žrtvam in sa podporo ranjencem. G. deželni glavar je odgovoril, da bo deželni odbor o teh stvareh razpravljal v svoji prihodnji seji ter da se nadeja, da se bo prošnji v vsakem oziru ugodilo
— Tu]e vojaštvo in orožništve V/ LJubljani. Suoči se je pripeljalo 35 žandarjev z D onaj a, danes zjutraj pa vojaški bataljon 17. pešpolka is Celovca. Upamo, da so prišli Čisto zastonj.
— Bela vrana med častniki 27» pešpolka. Stotnik 27. polka Righetti je v nedeljo zvečer, ko je slišal, da je voiaštvo streljalo, Ogorčeno zaklical: nDas ist eine Schweinerei, dass gesohossen worden istu. To je menda edina bela vrana med častniki 27. polka!
— „Bomba" je snoči okoli pol 10. sveČer počila v Zatiških ulioah. Pok ee je čul daleč na okoli in se je bilo nabralo na licu mesta takoj mnogo občinstva. Mesto bombe so našli papir in se prepričali, da je bila to nekoliko večja pokalica. Opozarjamo občinstvo, da naj te vrste šale opusti.
— Gestilne in kavarne bodo danes odprte do 11. ponoči. Ako ostane tudi dane3 vse mirno, bo jutri že navadna policijska ura.
— Kontiskacijski furor Včerajšnji „RdeČi Prapor" je bil zaplenjen, ker je glede krvavih dogodkov povedal nekaj britkih resnic na naslov deželne vlade.
— Prostovoljec 27. pešpolka B. Sar g je snoči s svojim tovarišem aretiral dva prostaka 27. pešpolka, ker sta izzivala po Prešernovih ulicah.
Skrajna SirOVOSt- Po odvetniku dr. VaUentschagu smo dobili popravek, ki ga po zakonu moramo prijaviti in ki se glasi: Slavnemu uredništvu „Slo v. Narodaa V Ljubljani. Z ozirom na v številki 222. aSlov Naroda" z dne 23. septembra 1908 objavljeno notico „skrajna sirovost- prosiva, da v današnji številki sprejmete nastopni popravek: „Ni res, da sva navdušeno ploskala, ko sva slišala streljanje vojaštva, rekoč naj le postrele kranjske pse. Res pa je, d i streljanja niti slišala in torej tudi ploskala in izraza kranjske pse rabila nisva. Ni res, da je drugi dan služkinja mene, Sidolino Zellich., prosila dovoljenja, da bi šla v mrtvašnico kropit ustreljene žrtve, in ni res, da bi jaz, Sidolina Zellich rekla: Jaz imam posle za delat, pa ne za kranjske pse kropit, res pa je temveč, da me služkinja za tako dovoljenje ni prosila in jo torej jaz sploh in posebno ne z označenimi besedami zavrnila nisem." V Ljubljani, dne 24. septembra 1908. Leopold Zellich, adjunkt c. kr. tobačne tovarne, Sidolina Zellich.
— Razburjenost v Škof ji Loki Poroča se nam: Mirno našo škofjo Loko je razburkala nemška surovost! Po dogodkih v Ptuju je Denadoma vzkipela kri vseh slovenskih Ločanov! Škofj a Loka je komaj zadržavala preteteče izbruhe opravičenega gneva in srda napram oholim in krvoločnim Nemcem, ko so prihajale žalostne vesti iz naše stolnice, bele Ljubljane o nedoljskem krvoprelitju, ki so pretresle ves naš slovenski svet! A mir se pri nas ni kalil. Vendar je tudi Škofja Loka govorila, da je in hoče ostati si o vensko mesto! V noči od ponedeljka do torka iz g i n ili so po vsem mestu nemški napisi! Zjutraj so Ločani z veseljem občudovali prebarvane nemške napise in so tudi vsi odobravali. Torej se je vendar tudi Skofja Loka pokazala, da se je vzbudila iz dosedanje (brezbrižnosti do nemštva in Če Bog da v Loki se ne bodo več šopirili za nas čisto nepotrebni nemški napisi. Loka sočustvuje z Ljubljano! Cela naša slovenska Loka plaka ob sveži gomili narodnih muČenikov, ki so svoje mladostno življenje žrtvovali sa (svojo ljubljeno slovensko domovino! Bilo je več kakor sto Ločanov, ki so se v torek udeležili veličastnega pogreba, ki ga je v žalosti se nahajajoča metropola Slovenije priredila nedolžnima žrtvoma Adamiču in Lundru! tDeputacija „Narodne čitalnice" z zastavo, „Sokol" in „Telovadni odsek" so bili zastopani pri pogrebu, da solidarno, kot sinovi enega naroda, naroda slovenskega, izkažejo čast padlima mladeničama! Raz hiš so vihrale črne zastave, prodajalne so bile ob času pogreba zaprte, v.- ako delo je počivalo. Vse je izgledalo, kakor da Škofja Loka nima več Živ-
ljenja v sebi! Turobni glasovi zvonov z vseh mestnih oerkva so pretresali kosti in mozeg nam, ki se nismo mogli udeležiti pogreba! V duhu pa smo bili vsi v naši Ljubljani! Danes, ko zemlja slovenska krije mrtva trupla nedolžnih žrtev, zbral se je na županovo povabilo zastop mestne občine Škofja Loka k seji ob 11. uri dopoldne. G. župan Niko Lenček je V svojem pretresljivem nagovoru omenjal vse dogodke minulih krvavih dnevov. Na koncu je predlagal sledečo resolucijo, ki je bila od vseh 14 prisotnih odbornikov soglasno sprejeta ; „0 b č i n s k i zastop mesta škofje Loke izraža s v o j e o g o r č e n j e nad pobalinskim napadom na mirne udeležence Ciril Metodove skupščine v Ptuju, protestu je proti brutalnem po-stopaBju soldateske in zoper prekoračenje vojaške oblstispreziranjem mestne avtonomije pri demonstracijah v Ljubljani, ter se pridružuje žalovanju slovenske metropole po nedolžnih žrtvah." Celo mesto Škofja Loka are z največjim upom* v boljšo bodočnost slovenskega naroda! Nemškemu nasilnemu navalu se moramo upreti z vsemi svojimi silami! Vsak zaveden Slovenec bodi na straži in vedi kaj mu je zdaj storiti! Objestnosti nemške mora biti koneo! Z našimi krvavimi žulji ne bomo več pomagali pitati preobjedenega Nemca, ki nam vrača milo za drago s tem, da nas pobija kakor pse. Vsak zaveden Slovenec mora vedeti, da mu je narodna dolžnost držati se gesla: „Svoji k svojim." Slovenec podpiraj brata Slovenoa!
— Il SOdnO Službo. Deželno-scdni svetnik in predstojnik okr. so dišča v Vodnjanu Julijan C o vaz je imenovan za predsednika okrožnega sodišča v Rovinju, dežeinovladni svetnik dež. sodišča v Trstu dr. Anton Perisič je postal podpredsednik dež. sodišča v Trstu, Višji deželnosodni svetniki so postali deželnosodni svetniki Edvard pl. KuhaČevič in Matija Rut ar v Gorici ter dr. Andrej Sanzin v Trstu. Deželnosodni svetnik Maks Cer ne v Rovinju je imenovan za državnega pravdnika v VII. čin. razredu v Rovinju, sodni pristav dr. Anton Marin a z pri dež sodišču v Tistu je imenovan za namestnika drž pravdnika v VIII čin. razredu za Gorico. Sodni tajnik dr. Silvan Sincovioh v Rovinju je premeščen k dež sodiSČu v Trst, okrajni sodnik Spiridion Peručič v Motovunu pa pride v Pu'j. Okrajni sodmk Ivan Cegnar v Lošinju je imenovan za dež. sodnega svetnika in predstojnika okr. sodišča v Motovunu.
— Iz železoižke službe. V pokoj je stopil Miroslav Jerin, oficijal na državni železnioi v Trstu. Uradniški aspirant Rihard Kox je premeščen s postaje v Lescah na ono na Jesenicah. K sekciji za vzdržavanje železnice Ljubljana I pride Alojzij Olivo, pristav direkcijskega oddelka 3. K sekciji za vzdržavanje železnice Ljubljana II pride Karel Janes, stavbni asistent pri direkcijskem oddelku 3 K sekciji za vzdržavanje železnice Gorica I pride Rudolf Bitt-ner, stavbni asistent pri sekciji za vzdržavanje železnice Jesenice. K tej sekciji pride Gustav S p i e g e 1, stavbni asistent pri sekciji za vzdržavanje železnice Ljubljana II Ivan Zupane, pristav in postajenačelnik v Kanalu pride na postajo Lesce kot postajenačelnik. K oddelku za trasiranje v Novem mestu pride Zdislav Hein-rich, višji stavbni komisar iz Jasle.
— Iz šolske službe. Učiteljska kandidatinja gdč. Marija Jelene je pripuščena k brezplačni Šolski praksi v Tržiču, bivša supletinja gdč. Jo sipina Smole pa k taki na Viču pri Ljubljani.
Odličen gost je posetil včeraj razstavo „Otrok". G. ravnatelj Ivan TomaŠič iz Zagreba, moderen pedagog, ki se v prvi vrsti zanima za umetnost v življenju otroka, je posetil Ljubljano samo zato, da vidi razstavo „Otrok". G. ravnatelju, ki je videl po svetu že nebroj takih prireditev, je razstava jako ugajala ter je obljubil, da opozori zlasti svoje rojakinje Hrvatice nanjo.
0 negovanju zob pri otroku
bo predaval danes zvečer ob polu 8 v mali dvorani „Narodnoga doma" g dr. Ed. Bretl. „ Splošno slov. žensko društvo", ki priredi to predavanje, se trudi, da je razstava „Otrok" v prvi vrsti po-dučne. Zato združuje ž njo tudi predavanja, ki pojasnjujejo to, kar je videti v razstavi. Razstavni predmeti g. dr. Ed. Bretla so vzbudili splošno zanimanje. Velike koristi in vrednosti bo tudi, da nam g. predavatelj natančno pojasni uporabo teh predmetov, ozir. njih škodljivost. Vstop k predavanju s projekcijskimi slikami je prost iu vsakomur dovoljen.
Katalog razstave rOtrok, ki ga je uredila ga. Minka Govekar-jeva, je jako ličen ter je trajne
vrednosti, ker prinaša tudi veliko število poučnih člankov, nanašajočih ae na našo deoo. Vmes pa so pesmi in črtice is peresa odličnih slov. pisateljev in pisateljic. Sodelovalo je pri katalogu 11 gospodov in 8 dam. Vsi so prispevali jako zanimive in instruktivne sestavke, tako da bi bila v resnici škoda, ako bi se katalog ne razširil med slovenske obitelji. Opozarjamo tudi na Sohwentnerjev seznam vseh dobrih, mladini namenjenih slovenskih knjig in spisov iz naših založ-ništev. Ta seznam bo dobrodošel staršem in šolam ter je tudi v razstavnem katalogu
Pozor, slovenski trgovci I Slišali smo nekaj pritožb oziroma šumenj, da bodo slovenski trgovci zvišali cene, češ, da Slovenoi itak ne smejo k Nemcem. Opozarjamo torej vse prizadete, naj ne poskušajo tega, kajti potem je onemogočena vsa akcija gospodarske osamosvojitve.
Slovensko   trgovske tvrdko
naj bi na vratih v svoje prodajalne imele narodni znak, ki bi ga bilo dobiti pri sdrnženem narodnem legitimacij skem odseku. Na ta način bi bila dana najboljša orijentacija.
Slovenski dijak, ki je vsled zadnjih dogodkov prišel ob hrano pri nemški rodbini, dobi lahko vsak dan kosilo pri gospe Lipovšek, Stari trg št 9, III nadstr.
Prvi nastop koncertnega orkestra, ki bi se v obliki ljudskega koncerta imel vršiti dne 27. t. m. v Unionu, se je vsled javnega žalovanja preložil na četrtek 1. oktobra (ob osmih zvečer).
Iz Oornlih Ponikev pri Trebnjem se nam poroča: Ob polu 9. snoči je pričelo goreti gospodarsko poslopje mladoletnih Kovačevih otrok. Požar je uničil to in še sosedno go-soodarsko poslopje Jos. Zakrajška. de bi ne prihitele požarne hrambe iz Trebnjega, Mirne peči, Velike Loke in Mirne in ogenj lokalizirale, bi bila žrtev požara vsa vas, ker je večinoma s slamo krita. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
Mesto pisarniškega pomočnika se odda s 5. oktobrom 1908 pri o. kr. okrajnem glavarstvu v Konjicah. Pogoji: znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Plača mesečnih 70 K. Opremljene prošnje naj se vložijo do 4. oktobra 1908 — C kr. okrajno glavarstvo dne 22. septembra 1908.
Izpred mariborskega porot nega SOdiŽČa Jos. Vozu, pismonoša na Pesnici pri Mariboru, je po-neveril 239 K uradnega denarja. Porotniki so ga oprostili, ker mu je poštar dajal le mesečnih 40 K, s katerimi je moral preživljati ženo in tri otroke. — 50 letna omožena, a od svojega moža ločena Marija MauriČ, kočarioa v Gor. Loinici pri Slov. Bistrici, je čevljarju Fr. JanČiču dvakrat hišo zažgala, ker je opustil z njo ljubimsko razmerje ter ga začel z vdovo Tereeo Pleh. Požar so obakrat še pravočasno pogasili. Porotniki so obsodili Mauričevo v petletno ječo.
Marijina   devica — deto-
morilka. 23 letna, zelo pobožna Marijina devica Marija Kreni, hči gostilničarja in cerkvenega ključarja v Vurberku je umorila po porodu svoje nezakonsko dete. Za zagovornika je imela protestanta dr. Mraulaga. Obsojena je bila na 15 meseoev ječe.
Nesreča* Dne 20. t m. je prišel v Trnovem pod voz šolski učenec Alojzij Culkar in se na nogi tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
Izgubljeno* Srebrna ženska verižioa se je izgubila v nedeljo po poti z Drenikovega hriba mimo Švi-oarije v mesto.
Nasla 80 Je v nedeljo pred tobačno tovarno moška srebrna ura. Dobi se v Rožni dolini št. 155.
Drobne novice.
— Postni promet s   Turčijo je
vsled štrajka na orijentalski železnici izjemoma nakazan na preko Oršo-ve in Romunije.
— Kolera v Petrogradu. V nedeljo je znova za kolero zbolelo 398 oseb.
— Izpuščeni biki. V portugalskem mestu Molta so pijanci odprli vrata v hlev, kjer so bili razdraženi biki tik pred bikoborbo. Biki so se zagnali med množico ter sedem oseb usmrtili, 14 pa hudo ranili. Priti so morali vojaki, ki so ustrelili 15 bikov.
— Velika   jubilejna ustanova.
Hukovinski notar Rudkowski je povodom cesarjevega jubileja daroval 1,400.000 K zn ustanovitev zavetišča za pospe in služkinje.
Rožne stvori.
* Zagreb s 75 000 prebivalcev*. HrvaŠki deželni statistični urad je ravnokar izdelal ves materijal o ljudskem Štetju, ki se je dovršilo do
konoa leta 1907. Cela Hrvaška je imela 2 626 630 duš, sa 33 661 več kot leta 1906 Zagreb je imel 74.900 prebivalcev, a danes je to število že preseglo 75.000
t Prva reformna gimnazija.
Gimnazija v Gmundenu bo prvi reformni srednješolski zavod, kakršne je obljubil uvesti naučni minister dr. Marchet. Nova reformna gimnazija v Gmundenu bo na realistični podlagi. Grščina odpade popolnoma, zato pa se začno v tretjem razredu pouče vati francoščina. Pouk v risanju in geometriji bo obvezen predmet Za reformirano gimnazijo je prijavilo že mnogo Dunajčanov svoje sinove.
* Najdražji otrok na vaem svetu je brezdvomno sedaj triletni ruski prestolonaslednik princ Al e k sij. Takoj ob njegovem rojstvu je državni svet nakazal v državnem proračunu na leto 8 mili onov kron za prinčeve osebne potrebe. Največ te vsote se porabi ma zavarovalnino, ker je prestolonaslednik zavarovan za 10 milijonov kron. Tudi za straže, detektive in tajno policijo za prinčevo varnost se izdajo na leto vsote, od katerih bi lahko nad sto rodbin brezskrbno živelo. Ko doseže princ 15. leto, se apanaža zviša.
• 0 Japonskem gledališču V japonskem gledališču sede gledalci po tleh in imajo pri sebi svoie jelo; Če se koga poloti glad, je izvadi in raaprostre pred sabo in začne hru-stati povsem komodno. Otroci se slačijo in oblačijo, odrasli pušijo, spe. jedo in se hlade. Tukaj se mešajo vsi stanovi, bogati in siromašni, svilene bluze s preprostimi srajcami, mlade devojke in žene, ki doje deoo. Vzlio veliki množioi posetnikov, vzduh ni nikdar neznosen. Igre imajo po 14 do 15 dejanj, predstave pa trajajo običajno 1 ali dva dni. Igra se srednje dobro Umetniško razvit pa je ples, igrali pa so do nedavnega časa ali sami moški ali same ženske, šele od najnovejše dobe se igralske družbe mešane.
* Nova znanost« Vsaučiliščni profesor v Parizu Binet je začel javno predavati o novi znanosti, namreč o takozvani „hiro mantiji", t j. znanost, kako iz oblike rok in prstov spoznati značaj Človeka. Po njegovi teoriji, pričajo pritlikavi in skrivljeni prsti hudoben značaj. Predolgi prsti izdajejo raztresenega človeka, prekratki pa nagli temperament in strastno nrav. Primerno dolgi prsti pričajo o živahnem in poštenem značaju, doc.m se na suhih prstih izdaja egoistiČen človek.
* Vinska kriza v Dalmaciji.
Kakor Istri, tako grozi tudi Dalmaciji vinska kriza. Trgatev je namreč pred durmi, grozdje je obilo obrodilo, poseono po prenovljenih vinogradih, a kleti so še polne lanskega nerazprodanega vina.
* Slovenec prijet radi podkupovanja. Iz Clevelanda prihaja vest, da so zvezne oblasti tam zaprle Louisa Dremela, ker je skušal podkupiti zveznega komisarja Fred. Waltherja, ki preiskuje slučaj Johna Kerkoviča, ki je obdolžen, da je ponarejal avstrijski denar. Kerković j*e prestal svoj termin radi ponarejanja avstrijskih 20kronskih bankovcev, in avstrijski konzul je zahteval, da se ga izroči avstrijskim oblastem, ki ga hočejo še enkrat obsoditi v starem kraju. Dremel pa je ponudil komisarju Waltherju denar za slučaj, da spusti Johna Kerkoviča in ga ne izroči avstrijskim oblastim. Walther pa je dal Dremela zapreti.
* Iščejo 80 ČudeiL Pokojnega papela Pij a IX bi radi proglasili za svetnika, toda manjka še vedno potrebno število Čudežev in zato je rimski kuriji vsakdo dobrodošel, ki ve povedati kako pravljico, ki se nanaša na življenje tega papeža. In tako se je komisija krčevito oprijela tudi sledeče bajke, ki jo je raznesla najbrž kaka histerična teroijalka: Ko je bil Mastoi - Feretti, poznejši papež Pij IX., kardinal v Spoletu, prišla je nekoč črno oblečena in v pajČo-lan zavita dama ter želela s kardinalom govoriti. Kardinalovemu tajniku se to ni zdelo čudno, ker je bil vajen, da so kardinala obiskovale dame, zato je kardinalu takoj prijavil obisk. Kardinal se je nekoliko prestrašil, a rekel: „Pridem takoj !u Toda ni šel v sprejemno sobo, temuč v svojo kapelo, kjer je začel kleče moliti. Molil je toliko Časa, da je bilo dami preveč čakanja ter je znova prosila tajnika, naj opozori kardinala, da bi rada ž njim nujno govorila. Tajnik je poiskal kardinala v kapeli. In zopet je kardinal odgovoril, da pride takoj. (Potemtakem se je že drugič zlagal!) In ie dvakrat je prišel tajnik kardinala opozarjat na obisk. Pri Četrtem opominu je rekel kardinal: „Govorim le z živimi, ne pa z mrtveoi!u Tajnik kardinalovih besed ni razumel, a ko se je vrnil v Čakalnico, našel je damo mrtvo na tleh. Pri preiskavi pa se je dognalo, da ni bila Ženska, temuč preoblečen mož a bodalom. Vsled kardinalove molitve je zadela zločinca smrt.  — In ta lepa bajka je
prišla na svetlo šele po 60 letih, ko ni nihče več živ, ki bi mogel o stvari pričati. To je menda potrebno aa vsak „čudežu.
* Iz življenja najbogatejše- žene sveta. V skromni hišici njujorskega predmestja živi najbogatejša žena sveta Hetty Green. Z očali na nosu šiva pri oknu perilo, njena edina, 141etna, slabotna in vedno molčljiva hči pa plete poleg nje nogavice. Le kadar zapoje telefon, prešine ženo kupčijski duh, in v par minutah odloči o milijonih. Njeno življenje je pravi roman. Pred 40 leti se je onio-žila z bogatim ameriškim konzulom iz Manile. Bila je tudi sama že bogata. Ko ji je oče umrl, podedovala je 17 milijonov, kmalu potem pa po teti 3 milijone. Od takrat je začelo njeno premoženje tako rasti, da ga danes skoraj ni mogoče več oceniti. Pri vsem tem pa je skopa do umazanosli. Svoji perici je predlagala, naj ji spodnja krila pere le ob spodnjem robu, ki je res umazan, samo da bi manj plačala. Ko je nekoč izvedela v Filadelfiji za neko nujno borzno špekulacijo, ki ji je obetala prinesti par milijonov, je hitela na kolodvor, da se pelje v Njujork ter se začela pogajati za posebni vlak. Povedali s<> ji določno vsoto za en voz z lokomotivo. Milijonarka pa je predlagala, da se pelje na lokomotivi, samo da ji računijo 5 dolarjev ceneje. In volja se ji je izpolnila.
Izpred sodlHa.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Ostro kaznovane ^tatvine, a)
Že trikrat  zaradi  tatvine kaznovani Jakob Bukovnik, dninar, pristojen v Šenčur, je dne 26. junija t. 1. na Mlaki vlomil v hišo Jožefa Smoleja in mu izmaknil za 34 K vrednih reči. Obsojen je bil na 1 3 mes eoev težke ječe   —   b) Bivši  prisiljeneo Aieka. Wagner, klep. p o m. iz Laakirchna, je  v  noči  na  23   avgusta  1907 v družbi že 29. oktobra m. 1. s na dve leti   težke  ječe   obsojenim Ivanom Zugsbergerjem v Sp. Šiški ukra del gostil m čarki Mariji Er bežni k 8 K gotovine, 2 škatulji  cigaret, 9 steklenic vina in še nekaj drugih reči. V tukajšnjem  semenišču sta  pa vzela Viktorju Kaslu in Andreju Kraulandu več obleke. Izdal je TVagnerja njegov tovariš,  sedaj   kaznjeaeo v Gradišču Tudi Wagner je bil obsojen na dve leti težke ječe. — c) Janez Brun-še k, delavec v Dragovšku, je v gostilni  Ane  Koprivnikar v Litiji za mizo spečemu nekoliko pijanemu posestniku   potegnil   listnico   iz žepa ter iz nje  vzel  bankovec za  100 K. S tem   denarjem je nakupil  kave in sladkorja, 90 K je pa na podu s?o-jege brata Jožefa skril.  Ta denar pa je našel   brat  in ga  izročil sodišču. Dognalo se je tudi, da je obdolženec ob času,  ko je Še služil pri trgovcu Alojziju Minattiju na Igu, temu po-neveril 333 K 52 h, kateri znesek je zaigral.  Brunšek je bil   obsojen na 18 meseoev težke ječe.
Poneverjenje. Franc Pretnar, poštar v Mojstrani, je bil od službe suspendiran, ker se je pri revizii dognal primanjkljaj 8O0 K, katerega je Pretnar takoj pokril. Obdolžen-c je bil pa obenem blagajnik požarne brambe v Mojstrani, in ker se je o tem dogodku zvedelo, zahteval je društveni načelnik od njega račun. Dolgo Časa je Pretnar odlašal, končno pa le predloiil odboru 'račun, iz katerega se je konštatoval primanjkljaj 533 K 40 h. Obdolženec pravi, da se je nahajal v stiski, in je s tem denarjem pokril poštni primanjkljaj Obsojen je bil na 1 mesec ječe.
Dobra kupčija. Rade Kaplet, Živinski trgoveo iz Ostarije pri Ogu linu, je gnal 11 volov mesarja Franceta Straussa iz Idrije, katere je bil slednji kupil na sejmu v Slunju Gnal jih je čez Lož skozi Planino v Idrijo Pred Urbasovo gostilno v Planini je srečal dobro mu znanega mesarja Jakoba Bučarja iz Rakeka. Temu J* enega vola prodal za 132 K, ostaih 10 je pa izročil nekemu fantu, naj jih žene v Idrijo, sam je pa pobegnil proti Rakeku, kjer so ga orožniki prijeli. Tem se je nalagal, da mu je en vol pobegnil in da ga gre iskat, končno je pa le priznal, da ga j* prodal. Skupljeni denar so našli pri njem. Obsojen je bil na 3 m e s e o e ječe.
Književnost
— „Slovenski Trgovski Vest-nik" št. 9 za mesec september ima to-le vsebino: 1. jubilejna razstava v Pragi. 2 Iz trgovske prakse. 3. Slovensko   trgovsko   društvo   v Celju
4. Raznoterosti: Trgovinska pogodba s Srbijo. — lOOletnioa Sohulae-Deliča. — Kongres slovanskih Časnikarjev v Ljubljani. — Vodovodne oevi v Pragi-
5. Društvene vesti. 6. Trgovsko-obrtna zadruga v Ljubljani. 7. Književnost. 8. Oglasi.
— Kratka zgodovina slovenskega naroda. Letos je objavil v „Novem Slovenskem Štajercu** P sv©1 Poljaneo poljudno in priprosto pi"
.jao „Kratko zgodovino slovenskega jarodau, ki j« nedavno izšla v po-natisa kot posebna knjižioa, obsegajoča 3 P°l» 126 strani. Knjižica je •(Sla zaradi občutljive potrebe, ker §iovenoi nimamo dosihdob niti poljudne, niti znanstvene dobre knjige, bi nas poučevala o domaČi narodni zgodovini. Vsled tega, v prvi pa vrsti paradi svoje izborne vsebine je bila kujica povsod zelo dobro sprejeta. £njižioa je posebno pripravna kot darilo za ono odraslo slovensko mladino, katera nima drugače priložnosti se natančneje seznaniti z domaČo zgodovino. V tem oziru bi jo bilo posebno priporočati slavnim krajnim šolskim svetom, slavnemu učiteljstvu, liuddkim knjižnicam itd. Knjižica se dobiva pri „Mariborskom Sokolu" v Mariboru, kjer jo je pisatelj deponira'- Eden izvod stane 1 krono. Če ge pa naroči vsaj 10 izvodov skupaj, P» 15% popust.
Telefonsko In brzojavno porotno.
Gonja proti Ljubljani. Dunaj, 24. septembra. Vladua lista »Fremdenblatt« in »Die Zeit« nadaljujeta tudi danes svoje napade na Ljubljano in na župana Hribarja. Oba lista napovedujeta, da se izdado najstrožje odredbe proti Ljubljani. »Fremdenblatt« naglasa, da se je nemškim trgovcem sporočilo, kako je dislocirana žandarmerija, da jo lahko pokličejo na pomoč, ako bi bilo potrebno. Nadalje naglasa »Fremdenblatt«, da ni res, da bi imel sedaj župan Hribar vso policijsko oblast v rokah, res pa je, da so najvažnejše zadeve pridržane deželnemu predsedstvu. Takisto zatrjuje imenovani list. da je župan Hribar imel na grobu žrtev docela drugačen govor, kakor so ga priobčili nemški listi.
Podržavljenje ljubljanske policije.
Dunaj, 24. septembra. »Die Zert« javlja, da se jutri ali pojutrišnjem skliče seja ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o podržavljenju ljubljanske policije. Radi fi-nancialnega vprašanja se stvar ne da še sicer takoj urediti, vendar pa se bodo že sedaj storili vsi potrebni koraki, da se stvar čim naj preje izvede. (Ali je visoka »nepristanska« vlada popolnoma pozabila na mestno policijo v Celju, Mariboru in Ptuju? Morda bi ne bilo napačno, ako bi si malo osvežila spomin. Opomba uredništva.
Vpokojenje   deželnega predsednika barona Schvvarza.
Dunaj, 24. septembra. »Die Zeit« poroča iz povsem zanesljivega vira, da bo kranjski deželni predsednik baron Sehvvarz v najkrajšem času vpokojen.
Za nedeljske žrtve v Ljub Jani.
Vrhnika} 24. septembra. Kmetska posojilnica je darovala 250 K za ponesrečene žrtve, ki so še v bolnici, 50 K pa za spomenik usmrćenim.
Braiskl glas. Prana, 24 septembra. »Narodni Listy« vehementno obsojajo vlado radi njenega pristranskega postopanja proti Ljubljani. Očitajo ji, da proti nemškim izgrednikom v Ptuju, Mariboru in Celju ne gane niti s prstom, docim bi v Ljubljani najraje takoj proglasila obsedno stanje.
Zopet napad na župana Hribarja.
Dunaj, 24. septembra. »Deutsches Volksblatt«, glasilo nemške krščansko-socijalne stranke, v današnji svoji številki napada v takem tonu župana Iv. Hribarja, da se zgražajo celo pošteno misleči Nemci. Ako bi kak žur-ualist pisal v tem tonu na pr. o dr. Luegerju, bi ga na mestu zaprli.
Ministrski predsednik v avdijencL Budimpešta,21 septembra. Cesar je dan es sprejel v posebni avdijenoi ministr. predsednika barona B e c k a. Avdii enoa je trajala 11/2 ure Popoldne bo Beck konferiral z dr. Wekerlejem. Baron Beck se je ponoči pripeljal semkaj.
Cesar se Interesuje za ljubljanske dogodke.
Budimpešta, 24. septembra. Ministrski predsednik baron Beck je poročal cesarju tudi o ljubljanskih dogodkih za katere se baje cesar živahno zanima.
Romunski kralj. Dana], 24 septembra.  Iz Pešte javljajo, da se je zdravstveno stanje kralja Karla nevarno poslabšalo.
Volilna roforma na Ogrskem. Budimpešta 24. sept. Načrt volilne reforme za parlament sloni na javnem glasovanju.
Vojaštvo v LJubljani pripravljeno.
Dunaj, 24. septembra. Vojaštvo v Ljubljani je dobilo ukaz, da naj bo vedno pripravljeno in da naj pri najmanjšem izgredu rabi orožje
Z obsednim stanjem groie.
Dunaj, 24. septembra. V krogih, ki stoje blizu vladi, zatrjujejo, da se ima v Ljubljani takoj proglasiti obsedno stanje, če se prigode tudi najne z na tn ej ši izgredi. V tem slučaju se ima razpustiti tudi občinski svet.
Nemški  krščansko socijalni Usti proti LJubljani.
Dunaj 24. septembra. »Va ter lan d«, glasilo nemških klerikalnih aristokratov poživlja vlado, naj z vso strogostjo postopa proti Sloveocem in proti Ljubljani.
Izrazi sožalja.
Koper, 24. septembra. Zgražajoči se nad nemško brutalnostjo kličemo: Slava padlim narodnim mučenikom.— Koprski uciteljišcniki.
tiri, 24. septembra. Ob svežih grobovih nedolžnih narodnih žrtev pla-kamo z Ljubljano. Duša nam trepeče bolesti, gnev nam krči pesti nad ranami c. kr. orožja.   Za rano dve rani.
— Z i r o v s k i Sokoli.
Kropa, 24. septembra. Tudi pri nas je raz stolp gasilnega doma vihrala v znak narodne žalosti črna zastava. Vse je ogorčeno radi umorjenih žrtev,
Prestranek, 24. septembra. Prelita kri narodnih mučencev kriči v nebo. Dan maščevanja je blizu. Sorodnikom umorjenih in ranjencem najglo-bokejše sožalje. — Narodno bralno društvo in pevsko društvo Ore-hek.
Komen, 24. septembra. Učiteljstvo sežanskega okraja, zbrano na uradni konferenci v Komnu, je nabralo 100 K za Ciril Metodovo družbo ter prote-stuje proti nemškemu nasilstvu v Ljubljani. — Šorli.
Hrastnik, 24. septembra. Sožalje ostalim narodnih žrtev. Krutost nem-čurjev bodi maščevana. — Delavsko podporno društvo.
Zagreb, 24. septembra. Utješite slovenački narod. Bez žrtav? nije još nijedan narod stekao slobode. Slava krvi mučenika. — Srpska akade-mička omladina.
ZI greb, 24. septembra. Težke časove, koji snadjoŠe slovenski narod, osjeća s vama i hrvatska omladina. Iz krvi žrtava narodnih nići će cvijeće slobode. Slava narodnim mučenicima !
— Hrvatski akademičari.
Zagreb, 24. septembra. Ogorčeni nad barbarskom brutalnošću kličemo : Ustrajajte u pravednoj borbi proti zajedničkog neprijatelja! — Braća Hrvati, Zagreb.
VellkOveC; 24. septembra. Splošnemu sožalju cele Slovenije nad r e-dolžnimi žrtvami nemške kulture se pridružujemo tudi mi in izrekamo največje ogorčenje nad nemško brutalnostjo. Odgovor bodi na gospodarskem polju. — Velikovški Slovenci.
Spljet, 24. septembra. Hrvatska stranka u Dalmaciji dieli iskrenu žalost braće Slovenaca, povljadjuje pomoljejoj slogi svih Slovenaca željom, da budete zajednički patnici i pobjednici u borbi proti narodnim dušmanina. — Predsjednik M i h a 1 j e v i ć.
Postojna, 24. septembra. Postojna danes odposlala ranjenim žrtvam vojaške brutalnosti znesek 200 K.
Mokronog. Pevski klub »Straža« se zgraža nad kanibalskimi nemškimi trinogi. Iz krvi nedolžnih žrtev |naj vzplamti žarek edinosti in bratstva. Imeni Adamič in Lunder naj večno ostaneta v zgodovini kruto teptane domovine slovenske.
Poslano*)
Nepotrebno se mi zdi se zagovarjati, ker vsakdo ve, kdor me pozna, kaj da sem. Kdor mi more dokazati, da sem prispeval le en vinar ^Sud-marki", pridobi družbi sv. Cirila in Metoda tisoč kron.
3388
Jernej Bahovec
trgovec v Ljubljani.
* Za vsebino tega spisa Je uredništva
odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
Jzjava.
Ob preteklih hudih dnevih se je trosila govorica, kakor da bi bil tudi jaz nekak prijatelj „Siidmarke". Ker mi pa moja vest niti najmanjšega ne očita, dam naznanje slav. občinstvu, da sem Slovenec po rojstvu in mišljenju, ljubljanski meščan in podpi-ratelj le slovenskih društev. Torej lehko vsak presodi, Ja, ako sem bil v „Sudmarkiu priporočen, se je to zgodilo brez moje vednosti. Upam, da sem pojasnil, kar je bilo raztro-šenega in mi nihče ne more dokazati, da bi bil le en sam vinar daroval za „Sudmarko". Prosim slavno občinstvo, da mi tudi zanaprej ohrani svojo naklonjenost, za kar se najtopleje priporočam
z odličnim spoštovanjem
Ivan Zamljen
čevljarski  mojster. Kongresni trg
Ljubljana. 3391
* Za vsebino tega spisa Je uredništva •dgoverno le toliko, kolikor določa aakea
Razširjano domača zdravi*. Vedno račja povpraševanja po „MoU-ovesn fraaoo-skem sganja in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, siaati koristnega kot bolesti ntesujooa, dobro znano sntirevma-tiftno masno. V steklenicah po K 1*00. Po postnem povzetji razpošilja to mašilo lekarnar ▲. MOIiL, c. in kr. dvorni založnik na DDNAJ1, Tuchlanben 0. V zalogah po doseli je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan m varnostno znamko in podpisom. A 56-13
Kaj Js
Najboljši in od prvih avtoritet kakor tudi od tisoč praktičnih zdravnikov domačih in tujih priporočim hrana za zdrave kakor tudi na črevesju obolele otroke in odrasle ljudi; ima veliko redilnih snovi, pospešuje razvoj mišičevja in kosti, uravnava prebavi janje in e z cziiom na porabo cena.
ner Sangling" jako poučna knjiga, e dobiti brezplačno v prodajalnah ali pa pri \ Kufeke, Dunaj I. 5
Se dobi povsod! neobhodno potrebno zobna Cremfi
vzdržuje zobe olste, bel« in zdrave.
Heteorolojltno porotno,
rtttna nad morjem 406. Srednji meni tUk 716 •
| scptem. |	Cas opazovanj*	Stanje barometra ▼ M4fW	s.* h	VatroTi	Naa.
21	9. zv.	7404	n.i	sl. szah.	jasno
22	7.zj. 2. pop.	739*1 736-6	55 17-7	si. jvzh. si. jzah.	megla pol obl.
•	|9. zv.	736-8	11-5	sl. sever	jasno
23 •	7.zj. 2. pop.	736-9 7361	50 184	brezvetr. ;sr jvzh.	megla jasno
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura H*5° in 116*; norm 14*»° in 13 9' Padavina v 24 urah 0*0 mm in 0 0 mm.
Zahvala.
3409
Društvo tiskarjev na Kranjskem zahvalja tem po*~om vse prija-jatelje društva, korporacije in skupine, ki so spremili k zadujemu počitku žrtvi, katerih ena je bil nas dragi član, tovariš
Rudolf £un5cr
strojnik v „Nar. tiskarni"
Is to tak o iskreno zahvalja društvo vse one, ki so počastili spomin s tem, da so poklonili vence v znak sočutja in protesta, ali sicer sodelovali pri pogrebu.
V Ljubljani, dne 24 sept 1908.
Zahvala. 3
Povodom bolezni in smrti našega predragega, nepozabnega soproga, očeta, oziroma starega očeta, gospoda
Josipu Primca
posestnika v Zagorju na Pivki
izrekamo tem potom zahvalo vsem, ki so se nas spominjali s tolažili. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gospe Mariji Domicelj za njeno marljivo in blagosrčno delovanje ob času bolezni in smrti, c. kr. orožnikom, slavnemu pevskemu društvu za ganljivo petje, kakor tudi darovalcem prekrasnih vencev in vsem udeležnikom pogrebnega sprevoda, ki so blagemu rajnemu) izkazali zadnjo čast.
Zagorje naPivki, dne 23. septembra 1908.
Žalujoči oslali.
Zahvala.
Slavnostni odbor veteranskega društva v Idriji se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, kateri so na kakoršenkoli način pripomogli, da se je trojno slavlje tako krasno in dostojno izvršilo. Zahvaljuje se posebno vsem p. n. Idrijčankam, ki so okrasile našo zastavo z dragocenim trakom, gospodični Gabrijeli Turkovi za trudapolno spremljevanje na gla-sovirju pri »Vinski poskušnji«. Gospodu Josipu Zasuli za krasni prolog, gospodu Matevžu Balohu za tako naglo oskrb vojašk h oblek za 23 dečkov, gospodom Grudnu, Novaku in Šabecu za petje. Vsem gospem in gospodičnam za pomoč pri okincanju dvorane, za napravo in pripenjaje šopkov. Sploh vsem in vsakemu posebej, ki je deloval in se žrtvoval, da Je ta patrijotična slavnost imela tako nepričakovani mogočni in krasni uspeh. 3393
V Idriji, dne 17. septembra 1908.
Slavnostni odbor veteranskega društva v Idriji.
Išče se lopo opremljeno
stanovanje
s dvema sobama in 4 posteljami. Ako mogoče z vso postrežbo in hrano.
Ponudbe pod „$378u na uprav. BSlov. Naroda". 3378—2
Trgovskega piočnita
speoerleU ter
= učenca =
sprejme A. Sušnik, trgovina s peče ri J o ln teleznine na Zaloški cesti 21. 3410-1
Na  0 lin c ah  blizo  farne cerkve Je naprodaj lepo arondirano
posestvo
vse v najboljšem stanju, pripravno za vsako obrt, pri glavni cesti s nekaj dobrega zemljišča. 3390 i Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Mesarskega pomočnika
in
2 učenca 2
sprejme takoj Ivana Košenina, mesar9 LJubljana, Kolodvorsko ulice it 6. 34 6-i
v Knaflovih ulicah št. 5 v III nadstropju s 4 sobami, kopalno sobo in vsemi pritiklinami
se odda za november 1908.
Pojasnila se dobe v ,,Narodni tiskarni11 ali pa pri gosp. Lavren-ČiĆU, upravnem odbornika, pisarna mestnega nžitnin. zakupa, Dunajska cesta 31. 34C8
Posestvo
blizo Maribora, izredno dobičkanosuo,
se takoj po lako nizki ceni proda.
Posestvo ima nova. lepa poslopja (vredna 15.000—16.000 K), meri 46 oralov, od teb 26 oralov lepega, pri cesti ležečega gozda (vrednost lesa za posekanje 16.000 K) Druga zemlja izvrstno dobra. Nov, nasajen vinograd, majhen kamenolom 3396-1
Gena 35*009 Ki Oeoa je primeroma jako nizka, zato se pa mora vsota 28 500 kron takoj izplačati,
Natančna pojasnila daje rade-voljno prodajalec H. Drolenik, c. kr. davčni onoijal v Mariboru n D., Schillerstrasse 8.
Zahvala.
Žalujoča rodbina Lunder se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsemu slovenskemu naroda brez razlike strank in stanu za globoke izraze sočutja ob nesrečni smrti nje nepozabnega sina in brata, gospoda
Rudolfa.
Posebno se še Čuti dolžna zahvaliti preblagorodnemu gospodu županu Ivanu Hribarju za veličastno prireditev pogreba drsgemu pokojniku. Istotako prisrčna zahvala slavnemu občinskemu zastopu Ljubljane ter velespoštovanemu slovenskemu ženstvu, kakor tudi oenjenim društvom in sploh vsem, ki so izkazali zadnjo Čast ubogi vladni žrtvi.
V Ljubljani, dne 24. septembra 1908.
Prodajalka
paplrte stroke, ki je zmožna ekspedicije časopisja, isce službe.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda8 . 3385-1
eden za veliko in eden za mešano delo dobita zajamčeno trajnega mesta pri krojaškem mojstru Karlu Benediktu v Volšperku na Koroškem
Potrebno je nekoliko nemščine 3399 1
Dobavo zmoten pšenični mlin
lice dobro uvedenega solventnoga
zastopnika.
Ponudbe pod „W. 6» 1558" na Bndolla Moise na Dunaju I. Sei-
lorstitto 2. 3400
Dva faks lepa, svetlorjava
psa jazbečarja
sta naprodaj.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda".    33H S
plačilnega sluge, nočnega tavala ali vratarja išče v tej stroki dobro izurjen mož. Zmošen je slovenskega, nemškega in laškega jezika. Položi tudi kavoijo. 3386—1
Ponudbe pod „čuvaj" na uprav. „Slovenskega Naroda" .„
3394
zmožen dež. jezikov, so sprejme v trgovino z mešanim blagom Ivan Kodričfl Frani na Štajerskem.
2 soda
po 30 hektolitrov
1
3392
prav dobro ohranjena, ima naprodaj J. Zorman, trgovec s vinom *j Sp. Šiški prt LJubljani, telefon št. 263.
Stanovanje
s tremi sobami, pritiklinami in porabo vrta se odda takoj sli m V novembrom.
Več se izve v Kuho o vi h ulicah št 23« II. nadstr levo (nasproti domobranske vojašnice). 33067-i
Svarilo.
Podpisani si dovoljujem vsem gg. trgovoem naznaniti, da, ako njegova žena od danes naprej naredi kaj dolga, ni on plačnik in tudi se ne sme od nje nič kopiti. Ako se kaj kupi, se mora plačati njemu. 3401
Ljubljana, 22. septembra 1908
Jakob T)olenec
posestnik, Konjusne ulice Si. S.
Dobro izurjena
prodajalka
mešane strdke, vešča slovenskega in nemškega jezika, z večletnim dobrim iz priče valom,  ieli preme ni ti
službo v kako manufakturno trgovino v mestu ali pa za prvo moč na deželi. 3389—1 Ponudbe pod „trajno11 na uprav. „Slov. Naroda".
Uinske sode
ravnokar od vina izpraznjene, močne, dobro ohranjene, 39 komadov SOdOV iz kostanjevega lesa po 500 do 700 litrov, 60 komadov SOdOV iz hrastovega lesa po 200 do 800 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa po 800 do 2000 litrov, 20 komadov SOdOV iz hrastovega lesa do 2000 do 4000 litrov, od katerih se en del nahaja v Ljubljani, drugi pa na poti v Ljubljano, odda po primerni nizki oeni tvrdka
. Rosner & Ko.
t Ljubljani 3006-6
poleg Koslerjeve pivovarne.
8243
52
V tivolskem gozda M oddasta takoj 3404 1
X balkonom solidnemu gospodu.
železna blagajna
v jako dobrem stanju 80 proda pod zelo ugodnimi pogoji pri Antonu Lam petu. posestniku v Črnem vrba nad Idrijo. 3403- i
Radi opustitve trgovine  se proda
vsa oprava
stelaže, tehtnice, 3 polkrlte kočije Itd.
Več se poizve pri Ani Wiessel
▼ Divači. 3299-3
tfbsolventinja praškega konservatorija
uči za zmeren honorar
igranje na klavir.
Naslov pove upravniStvo „Slovenskoga Naroda". 3341—4
Prodajalna
z opravo in stanovanjem
M Odda tako] v najem. — Prostor izvrsten.
Pismene ponudbe na Fran Cvek v LJubljani-Moste. 3302-3
Dobrega in veščega
tesarja
M se mora razumeti v sestavljanju krova, sprejme v delo takoj za oelo zimo A. Ciciliani, zidarski mojster
▼ Opatiji. 3374-2
Proda se
hiša
it 203 v sredini Rožne dolino pri
Ljubljani, pripravna za vsakogar. Hiša ima 4 lepa stanovanja, eno z dvema sobama ter lep ograjen in z drevjem zasajen vrt. 3185—5 Več ravnotam.
Prodajo so
3 majhne hiše
zraven nahajajoča se gostilna, velik
vrt ter stavbni prostor. 3290-3
Več se izve v gostilni štev. 22 1 v Spodnji ŠiiU
Slovenci!
Kupujte In zahtevajte po vseh trsovinah edinole Ivan Kcbrovo
use čistilo (krema)
295i v prid družbi sv.
za čevlje ii usnje
Cirila in Metoda.
Delež
narodnega, dobro vpeljanega podjetja, ki nese 10% čistega dobička, se
proda zaradi družinskih razmer.
Pojasnila v uprav. „Slovenskoga Naroda". f2'6—5
Lezioni italiane.
Srammattea« oonversaiiono, litte-ratura. — Principio U 1. ottobre S" annuncia dal 27 dl questo, da Me 11 fino le 4 a Mirilo Terezijo cesta 4, part. 3373—2
Sprejmeta so takoj 2 dobra
1 za žensko in moško delo in 1 za mešano delo pri Ivanu Šetinu, Dijaške ulice 0 v Ljubljani. 3371-2
1443—23
porhetsha
dela
prevzema ter da materijal
JOSIP PUCH
Ljubljana, Gradaske ul. 20.
Ceno!
Solidno!
Sprejme so takoj
trsovsbi pomočnik
spreten ipecerist in železninar Le
z dobrimi in priporočljivimi izpričevali se vpoštevajo. — Sprejme SO tudi
učenec
star 14 let, ki je dovrSil vsaj ljudsko šolo v trgovino s špecerijskim blagom in železnino 3332—2
Franc Guštin
trgovina z mešanim blagom v Metliki.
2 ključarska
vajenca
so spre|meta s 15. oktobrom pri Ivanu Trillerjn,  Ključavničarju na
Bledu 3:66-2
Vinske sod
nekaj skoro novih, dobrib in močnih, pribbžno od 600, 1200 do 3000 litrov, proda po nizki ceni  2991 9
:   FRAN CASCIO :
§flenburicove ulic«- stev. B.
Vsak petek in postni dan
SO dObllO sveže 3313-2
morske ribe
pri Ant. Staculu. Poceni 3362
se prodajo:
Avtomobil Dion bonton za 4 osebe, salonski stativ z aparatom, satirni Stroj, btcikelj in več drugih stvari na Rimski cesti št 2, spodaj.
p:
Vinski mošt
sladek, pristen, bel in rdeč, DomaČ pridelek
tvrdke Br. Jfovakovič
^ 8e toči v Sodnijski ulici št. 4 in na Rimski cesti št. 5. ^
plašče za gospode in dečke
Ril
1
po izredno nizkih cenah      w priporoča
I   Konfekcijska trgovina
.-a       A. Luki ć
Pred škofijo 19.   £jul)ljatia   Pred škofijo 19.
S Jesenske In zimske obleke, | ^^^^^^^^ | i površnike, sukne in dežne - Jfajnovejc modele ~»i
_— i
za dame in deklice S
—1
i
Avtomobi
znamka Mercedes s 4 sedeži ugodno proda.
Kje, pove upravništvo „Slovni skepa Naroda". 3304
Išče se primere
pstor za trpi
z mešanim blagom.
Ponudbe pod „prostor" na uprav
3339-
ništvo „Slov. Naroda".
Sprejmem takoj
3339 1
hljučorskesi
pomočBlH
3143-6
R
1
ki ED& delati vsakovrstne tehtnici! (vage). Delo trajno. Zahteva plače n J se naznani pismeno. 338 o
Iv. Rebek v Celjn. ]
Nova hiši
z velikim vrtom, iz katerega J proda za 800 K na leto, in ki imj vpeljano Špecerijsko trgovino, polegl te se lahko dobi gostilna in trafiki stoji na najlepšem prostoru v novtuJ delu Ljubljane, se proda. Gotovine ni treba velike. 3336-4
Pojasnila daje J. Toni mesar Llngarjeve ulice v LJubljani
Prvi kranjski
oglaševalec pav* klavirje«
G- F. Jurasek |
£ j ubijana, Sv. petra cesta 621
I. nadstropje
uglašuje klavirje, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in preglasuje brezplačno. 3305
se takoj sprejmejo
▼ modnem salonu 3340-2
Eliza Hitzl-Huber
Francovo nabrežle št. 1. v Ljubljani Iščem
gospodično
ki je popolnoma zmožna slovenščine v besedi in pisavi, k 2 otrokoma za popolno izučenje slovenskega jezika. Otroka hodita v tretji razred. Želim nekoliko izurjen j a tudi v Šivanju in pa eventualna izpričevala o dosedanjih službah. 3381—2 Naslov pod „R M" na upravništvo „Slov. Naroda".
Slivovka
1296—48
tropino kranjski orinov^o
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi ka-- kovosti v ——
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. ROSNER & Co., Ljubljana
Sp. Šiška, poleg Kosier je ve pivovarne.
2enitna ponudba
Ma ducit elj bi se rad seznanil S pridno in iyobrayeno gosoico, staro t9—27 let* Jmeti mora nekaj premo' Senja.
Jfesne ponudbe s slik°t ki S* ko j vrne pod naslovom nJ[. G", po-Ste restante Ljubljana. 3346-3
anonimno se ne odgovarja.
TtttttT*
Vodovodi
inženir - hldrotekf
kanolfracile, kopališke naprave   Beethovenove ulice jttev. h.
Konrad Lnchnjk, Ljubljane
Projekti in izvršite e pn domaii specialni tvrdld
Brzojavi: Lachnlk-L]QbI]ane,
(tehn. zved. mnenja ob poverit vi gradbe zastonj).
i min^iimffnrimfflm—inrr^rirft^rin^MiiiiMiMrn'riiiM^ini^itriiianiiiiiaLti
podružnica u spuetn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnica o ceioocu.
Stritarjeve nllce Itov. 2« priporoča žrebanje
promese na Ciske srečke  a kron 7       I. oktobra
411 0 12
glavni dobitek
kron lBO.OOO
0  Rentni davek plača banka sama.
i
£jubljana9 Jurčičev trg 3
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
53
KZW0T^^
39
93
ARIJA STANISA
Dunaj, VIII, Kochgasse 25
—p priporoča a
cenj.  gg. visokošolcem  in drugim   na   Dunaju bivajooim Slovenkam in Slovencem avojo 3398—1
trgovino s papirjem.
Velika zaloga razglednic, zaloga pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin, pisarniški predmeti, poštni kartoni, koledarji, = razkošni papir, voščilne karte i. t. i. =
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnice. 2825 -12
Št. 11062.
3322—3
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika
v Škofji £oki.
S to službo je združena plača letnih  1200 K in aktivitetna doklada
200 kron.
Prosilci za to   službo  naj pošljejo   svoje   prošnje podpisanemu
deželnemu odboru
do 1 O. oktobra t- 1.
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službo-vali^v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani,  dne 14. septembra 1908.
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta št. 17
priporočata svojo bogato zalogo
voznih koles.
o o
a
■ a
vv
«   M BI
8 0 šivalni stroji :*;
Brezplačni kani za vezenje v nizi. • S
- Q
Pisalni stroji. ADLER'. V
v
:•: >:♦:*:*:*:*: >:♦: »:*:*: >»:<e*»:*»:*>:>:
©e*. kr. avstrijsko državr?© ž»8ezn!ce.
Izvod iz voznega reda
Veljaven od dna 1. maja 1908. leta.
Odhod Iz Z.|i>*!?*b» Ini. zaLi
5*50 zintraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
705 ^utr&j. usebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
d. ž., žčiTrst, c. kr. drž. žel., Beljak Zfez Po-dro ijco, Ce ovce , Prago. 7-07 utraj.   Osebni vlak v smeri: Ciio-tupije, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
a-26 arećpalđne. Osebni vlak v smeri: menice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, 5fago.
<l*38 »redpoidne.   Osebni vlak  v smeri: Tržič,   eremec, Trbiž,   Beljak   Ju* žel., Uorico  Sli, žel.,  Trs  dra. ScL Beljak, fčez Pod ožčico) Celovec. {'OS »opsldno. Osebni vlak v smeri: Gro-1 -pije, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3-45 »»poldne.   Osebni   vlak  v smeri: "Tržič, jesemce, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica   >j2, žel.,  Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod cžčico) Celovec, Praga. 7*'0 ^v£»fi©r. Osebni vlak v »men: Grosuplje,
w Jdolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7'*5 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, irbiž, tfeijak, (čea Podrožčico) Celovec, ^rz^a. 10*0 poneoi. Osebni vlak v smeri: Jerice, Trbiž, Beljak, juz. žel., Gorica drž. «S Trst drž. žeL, Beljak juž. žel., (čea Podrožčico).
iz L|azl|ane dri. kolodvori 7 J* cjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
»»paiane. Osebni vlak v Kamnik. £'0 zvečer. Osebni vlak v Kamnik 50 panaOL Osebni vlak v Kamnik. (Sam d " nedeljah in praznikih.)
Bofeod v Ljubljano faz. zaLi
6 56 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka Io žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Strafit
Toplic, rtadollovega, Grosuplja. 11*22 predpeldna.  Osebni vlak   Iz Prag*
Celovca, Beljaka juž. žel., čez PodrožčW
in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča 2 32 popoldne.  Osebni vlak  iz Koćer>
Sirsžr. Topile, Rudolfovega, Grosuplja. 3-06 popoldne. Osebni vlak iz BeijtJkt
iuž. žel. Trbiža, Celovca, Beljaka (t*s
Podrožčico) Oorice drž. žel., Trst v. cSrfl
žel. Jesenic, Tržiča
6-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prag«t Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jcsenic.
8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Strsia-Toplic, Kudolfovega, Grosuplja.
8-40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez i rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. iti
Jesenic, Tržiča.
M-50 ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, C«
lovca, Beljaka (čez Podrožčico) ln\i drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
JBohod v L|abl|ano dri. kolodvori
0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika, io 59 prodpoldno. Osebni vlak ia Kamnik 6 io zvodor. Osebni vlak iz Kamnika.
9 59 ponodl. Osebni vlak iz Kamnika, (3*a.c ob nedeljah in praznikih
(Odhodi Ln prihodi so označeni v irad^e •vropeJakam času.)
Veliko zalogo
tromofonov m plott
tudi s slovenskimi k omadi
plošče od
Hi§e
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
229i Ljubljana. S ari trg 26. s
V prijaznem trgu Sevnici
se proda nova, zidana,
■topa B
z gospodarskim poslopjem ter lepim velikim vrtom, pripravna za gostilno, trgovino, poletno stanovanje , ali kot najemna hiša. Zdaj je prvo nadstropje oddano stalnim najemnikom. Hiša je moderno zidana. Denarja je treba ie 4000 K, drugo se lahko prevzame vknjiženo.
Natančnejša pojasnila daje Matija Kozinc v Sbvnici. 3258-4
s
4
2. ns> irgvaateijstTO toivnah železnic ? Trsta,
jffaton Sare
Uubllano, ti. Petra cesto it. 8
priporoča v lastni šivalnici izdelano
perilo
za otroke, jospe in gospode.
Za izdelovanje parila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in Sifona v vseh širinah io kakovostih, švicarsko vezenje, prte io pr-tiče, briaalke itd.
Kakor znano le dobro blago in zelo
zanesljive cene. Naročila za venkaj točno in zanesljivo.
Opozorim na razstavljeno perilo v „Narodnom domu". 3317—3
SUKNA
In modno ^ maso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v Humpolcu
Tvorniške cene.
na Češkem. H Vzorci franko.
i
Dr. Rtcharda lasna barva
nas e za las« la brado c
neškodljivo in tokol učinkujoče.
TE1HTURE RICHARDS*!
Svari so f prod C ponarodbamll
Dobiva se v zadevnih trgovinah.
\   Otvoritev jesenske in zimske sezone! £ Popolnoma aortirana zaloga
= za jesensko in zimsko sezono =
In nolvečia Izbira moSke In damske obleke ter s
koiifei olje »sfa deoke t it deklice. a
f^uciovito   nizke   c-a«X
99Angleško skladišče oblek^M
<> Meriitn«»«<. v Ljubljani. Mestni trg Jtev. 5. \l
Zastonj in poštnine prosto naročajte • moj novi veliki ——
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN rj2S
°"l8?o!|en Fotografiški zavod U"WB
si u>oja vljudno naznanjati, da je svoj novi, v modernem slogu
zgrajeni atelier zopet otvoril
v hiši „Ljudske posojilnice" nasproti hotela „Union"
in se priporoča cenj. občinstvu za izvrševaoje vseh vrst fotografij samo najmodernejše izvršitve prve VTste.
3?4i-2
Obilega obiska prosi z velespoštovanjem
Julij MfLller, fotograf.
Št. 4232 1908.
3397-1
C kr. tobačna tovarna v LJubljani razpisuje s tem za dražbo sledečih odpravkov in druzega starega blaga pismeno konkurenčno razpravo.
520 kg. ličje pletenine,
600 1600
800 2600
500 3.100 1600 4100
250 4000 8 600
odpadkov bombaževe pletenine, trojnika,
domačega platna, jutnega „
črnega,
—
O
>
„ hodniČnega n
„ jutuih niti,
n vrvi,
n vrvio,
„ papirja fioega belega,
n papirja navadoega mešanega. Že rabljene jutne embalaže, še pripravne za zavijanje in sicer:
4.300 kg okoli  18 000 kosov prevlek,  tanka  in redka tkanina,
140—180 cm dolga, 80 cm široka, 4.900 kg okoli 14.000 kosov prevlek, pleteninasta tkanina, 180—220
cm dolga, 23 — 35 cm široka, 2 000 kg okoli 5 700 kosov prevlek, pleteninasta in Črna tkanina
190 cm dolga, 30 cm široka,
8.300 kg litega železa (odlomki) starega, nepovitega,
brutto
za netto
3.700 4 4'0 1.700 320 470
ožganega nepovitega, „  kovanega železa starega in mešanega z žico in veznim železom, „  železne pločevine stare in nezavite „  cinkove      „ „     „      „ in
„  bakrene      „ 9     „ „
Pismene, s pobotnico kake o. kr. blagajne o 10% vloženem vadiju opremljene in z 1 krono za polo kolekovane ter na naslovni strani zavitka z napisom: „Ponudba za prevzet je odpadkov" označene ponudbe vloftiti se morajo najpozneje do 12, vinotoka 1908 opoldne pri c. kr. tobačni tovarni v LJubljani.
Za vložitev vadija porabiti se morajo trije predpisani zaznamki (položni formularji), ki se dobivajo pri o. kr. blagajnah.
Ponudbe se lahko stavijo na prevzetje posameznih odpadkov ali pa vsega blaga, vendar se morajo navedene cene glasiti v številkah in besedah za vsako posamezno vrsto razpisanih predmetov za metrski stot in
Joco c. kr. tobačna tovarna Ljubljana."
Zdrnžitelju se pripuste samo razpisane množine starega blaga, ne pa tudi one, katere bi se med tem znabiti dalje nabrale.
Ponudniki morajo se v svojih ponudbah izrecno zavezati, da spravijo, V slučaju, da postanejo zdražitelji, blago najkasneje v teku treh tednov po sprejemu zadevnega obvestila proti prejšnjemu plačilu iz tovarniških prostorov.
Ako se ta pogoj ne izpolni, zapade vadij, ne da bi se erer s tem odpovedal pravicam, pristoječim mu po dvor. kamer, odloku z dne 12. avgusta 1825 in § 908 obč. drž. zak.
Razpisano blago se lahko vsak dan med navadnimi uradnimi urami pregleda in se po ponudbeni razpravi ne bode oziralo na poznejše ugovore radi neugajajočega blaga.
Ponudniki jamčijo s svojimi ponudbami do odločitve o. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave na Dunaju o končnem uspehu konkurence.
V slučaju sprejema katere ponudbe pridrži se vloženi vadij kot kavcija do popolnega breztožnega konoa kupčije.
Pri nesprejetih ponudbah vrne se vadij takoj po odločitvi o uspehu konkurenoe.
Na ponudbe, katere ne odgovarjajo popolnoma označenim pogojem in se prepozno vlože, se ne bode oziralo.
C. kr. tobačna tovarna
Ljubljana, dne 17. septembra 1908.
I
A
>s
C
■
o
A
I
B t
e I
■t
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Josip Škerlj
špediter, Kongresni trg it 16.
?405—1
Telefon štev. 262.
t
M t
9
S 9 9
9
• • • «
Pf\7f\Y I Priporočam slav. občinstvu svojo Tt(\7(\T I UfcVl •   ogromno zalogo umetno izdelanih   jT"*»"t •
nagrobnih spomenikov
iz vsakovrstnega trpežnega marmorja in granita.
Zaradi prenapolnjene zaloge prodajam sedaj
30°(o ceneje nego doslej
in sicer
nagrobne spomenike od 10 K naprej cementne nagrobne okvire več vrst od 5 K naprej.
Pri vseh delih jamčim za popolno trpežnost.
Prevzemam tudi naročila slik za spomenike po jako niskih cenah.
S spoštovanjem 1355—2
FR. KUNOVAR
poleg novega pokopališča pri Sv. Krtin v LJubljani.
JvOji k svojim!
Al edoslh
grozdja
in jamči za njega pristnost.
posreduje prodajo prve vrste
Nadi slovenski posestniki, ki imajo vinograde proti izhodu, imajo naprodaj grozdje za refosko in stane 100 kg 12 K, postavljeno na postajo Sicjole. — Naprodaj imamo pa tudi črn o vino, ki ga oddajamo od 100 1. naprej in sioer hektoliter 22 E, postavljeno na našo postajo. Več pove gorenja zadruga.
3333 3
ii
Šolske knjige
H za ljudske in srežnje sole, učiteljišče, licej, Dekliško šolo, za obrtne in strokovne šole
h
Imn v naj novejših lzda|nk v zalegi
Jfaroflna knjigarna v £jubljani
na Jurčičevem tron štev. 3.
n u i
Dijaki
sprelmejo pod primernimi pogoji hrano in stanovom e. 2913—12 Naslov v uprav. „81ov. Naroda".
Krasne
BLUZE
86
največja izbera v svili In drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoe
priporoča po najnižjih cenah
NI. KRISTOFIČ
por. Bučar
staju ne *t 28.
kit
»/, litra
Ljubljana, Stari trg št. 13.
Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalce nabavili smo osebno še različna vina urno prvo vrste, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo.
0 28 0 32 036 0*40 0 44 044 0 60 060 0 32 032 0 36 040 0 60 0 60 0 80
!<8r.—40 ««Mm«s
Iaabela črno . Furlansko črno
Teran istrski črn „ Refosko Istrski črn
Modra Irankinja . „
Cviček najlineiai „
Burgnndec     .   . „
Teran krnikl .   . „
Vipavsko belo    • n
Istrsko belo  .   . »
Soriško rumeno . „
Rebula prve vrste „
Rizling gorički   . „
Muškate lec        . „ Pelinkovec (Wermontk)
n u
n 11
n II
n 11
n 11
r« II
n 11
7) II
7) N
7) N
7) If
7> II
7) II
n ll
39
27i6     Slavna zaloga v lekarni
Ob. pl. THjjjjgjk 1 UuMJnnl.
Primarius ^
1
N S
#
«
S s
m
e «
I
dr. 0. Gregorič
1L. j 11 t> J j ta nt*
kronslm ustna voda
EUODIH
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vode.
Cena 2 kroni.
1
«
9
Mi
9
:
»
H 9
Slavna zaloga v lekarni
Ob. pl. Trnk6czyJo v LJubljani.
Malinčev
SIRUP
lekarnarja
Piccolija
2271
o LJubljani
13
c. in kr. dvornega dobavitelja« papeževega dvornega dobavitelja
je izboren prirodni izdelek. Poštni zaboj ček s 3 kg sirupa se pošlje poštnine prosto proti povzetju za 5 K, v sodčkih po 10, 20, 40 in 100 kg sirupa z zavojem vred po 1 K za kg. Sterilizirane steklenice z okoli 1 kg vsebine se prodajajo v Ljubljani po 1 K 60 h. V zabojih po 25 stekl. z zavojnino vred v Ljubljani po 1 K 35 h. Naročila pO povzetju.
Prirodna arsenc-železna voda
BOITCEG1TO
Posebno uspešna ter za slabokrvnost, kotne, živčne In tenske bolezni zdravniško
priporočena.  Domače zdravljenje (pitno zdravljenje) pripravno za vsak letni čas Naprodaj po vseh lekarnah in trgovinah z zdravilnimi vodami.     3/80 2
HM
^ najnovejše Muze volna te in iz modnega blaga,
Žda.23CLsls:I   3£lo"b-u.l5:i   na.jixovejže mode moderni pasovi, damski in otroški predpasniki, K spodnja krila, ovratniki in kravate.
Dalje priporoča avojo bogato zalogo domačega dela tudi po
meri In po najnižjih cenah
uZ l,|ubljana,   Žiaov««U«   ulice 3.   2252 14 K
>Eodna trgovina 3. K0S7SVC
£jubljana .\ Sv. Petra cesta št. 4 /. Ijubljana
Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem iz-datno povečal svojo manu taktu rno trgovino pod z^o-raišnjo tvrd ko na istem prostoru ter tudi popolni 1 svojo zalogo z najnovejšim blagom, kar mi jamči, da bodem v bodoče svojim čast. odjemalcem še toč-neje zamogel postreči.
Opiraje se na svojo dosedanjo solidnost in točnost, se nadejam in prosim iste bia^onaklomenosti, katero opravičiti se bodem vestno potrudd.
Z odličnim spoštovanjem
3315-2
1. 3(ostevc.
Za jesensko sezono!
Krasne
okleke, površniki in razna oblačila
za gospode in dečke
v velikanski izbiri.
Konfekcija 8. Kane
Ljubljana, T)ver$\(\ trg $t«tf. 3- sss-ei
Lastni Izdelki Iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga
tu in iaozcniskoga blaga
za naročila po meri.
.*. Stalne, izredno nizke cene! .'.
Svetlolikalnica
na J?ranjs/(em
Ljubljeno, l^cloduer5K« ulice <?t. 8
je sedaj opremljena 3 12 električnimi motorji in mračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času
opere, posuši in slika-:-:  :-:   Cene so znižane in niyje kot drugod.   :•: :-: Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere tn napravi kot novo. — 2 debele poslano perilo se vrne v 4 dneh oprano in ^likano,
2a številni obisk Se priporoča velesooštovanjem
3316 - 2
4- Sorc.
Morebitne reklamacije naravnost meni. '
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke, Portland-cement najboljše vrste,
zarezane strešnike (sistem Marzola)    peči,štedilnike m drugi stavb, materijal.
(sa pri vezanje ali pribitje na late, torej popolnoma flM proti BOvUltL) ■ T 190835
F. P. VIDIC 81 Komp., Ljubljana.
ftadajatelj ln sdnererni nrsdnfk Baate P a • I a ■ I a aa I a k.
jLaatsisa ln tisk »Naredne tiskarne««
24