Posamezni IzvoH 30 {*ro5e». mesečna naročnina 1 Šiling
TEDHIK Zfl SLOVEflSKO KOROŠKO
Slava junakom, ki so padli v borbi proti nasilju, za pravice vseh zatiranih in za svobodo svojega naroda
LETNIK I.
DUNAJ, V PETEK 15. XI. 1946
ŠTEV. 23
★

SLAVA PADLIM KOROŠKIM
PARTIZANOM
Sedemdeset neuklonljivih src je padlo po gozdovih in dolinah Svinje planine. Sedemdeset src, ki so sledila klicu trpečega koroškega ljudstva in ki so videla pred sabo eno samo veliko dolžnost: izbojevati svobodo ter pri* boriti koroškemu ljudstvu njegove nas rodne pravice. Koga izmed sedemdesetih ni trepetajočih rok objemala ob slovesu njegova mati, žena? V koga se niso upirale velike, vprašanj polne oči njegovih otrok ali sestra? Komu ni brat stiskal rok in mu z mladim, za-nositim glasom obljubljal, da pride kmalu za njim? Bolj kot drugi je teh sedemdeset občutilo trepet materinih rok, vprašujoče otrokove oči, zaskrbs Ijeni, a trdni očetov pogled in solz ter ponosa poln dekletov obraz. A občus tili so tudi tiho upanje in veliko vero, s katero so se dragi poslavljali od njih: Rešili nas bodo ti naši junaki stoletnega zatiranja in nam prinesli luč svobode in pravice.
Ni jim bilo mar, da jih Bodo naci* stični plačanci opljuvali z »banditi«. Stisnili so zobe in zapustili topli dom. Odšli so v deževno noč, mrzla tla so bila njihova ležišča. Puška je postala njihova zvesta družica, zato da si bo*~ do priborili pravo družico — svobodno domovino.
Tedaj ko so nacistični propagandisti po rjovečih zvočnikih oznanjali svetu, da ni več slovenskega vpraša* nja na Koroškem, da koroških Slovencev sploh več ni, tedaj so zaživeli koroški gozdovi južno in severno Drave, partizanska brzostrelka je zapela svojo pesem svobode od Gur do Osoj* skih Tur, od Pece do Djekš in do go* lih vrhov Svinje planine. Koder prebiva slovenski rod, povsod tam je vstal tudi slovenski partizan. Hrepenenje po resnični svobodi je zajelo vse slovensko ljudstvo, v zadnjo slo* vensko vas je odmevala bojna pesem slovenskega človeka, ki se je dvignil k uporu, da bi zlomil nasilje in odpra* vil krivico.
Mnogi, ki so še pred nedavnim peli slavo našim borcem, jih skušajo danes zatajiti, zatajiti hočejo slovenske žrtve, ki so padle, da bi človeštvo za-
Kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo, svobodo bi užival trpin.
Do smrti svobodi je služil vaš glas, pogumno ste zrli v gotovi pogin.
A kadar svoboda zasije nam spet in vaše se želje spolnijo, takrat se spominjal še pozni bo svet junakov, ki v grobu trohnijo.
' *
V razkošnih palačah piruje tiran in v vinu utaplja bojazen a roka pravice že dviga se nanj in piše na steno mu kazen.
A prišel bo dan, ko se ljudstvo zbudi, se dvigne po zmagi k svobodi.
Vam, bratje, pa pesem ljubezni doni in večna zahvala vam bodi!
Živelo novo življenje v svobodi. Toda najvišje žrtve, ki jo zmore človek, ni mogoče izbrisati, kadar bi bilo to po volji temu ali drugemu oblastniku, kajti kri, ki je bila prelita v borbi za pravico, je neumrljiva.
Pozimi I. 1944*45 so slovenski ljudje na Svinji planini in ob njenem vznožju zaživeli v novem upanju. V strahu so se stisnila nacistična in izdajalska srca. Slovenski partizan je bil osvobodilno borbo vedno bolj uspešno. Na* cistične nasilnike je bolelo, da se je sploh razvil partizanski boj na Koroškem. V srce pa jih je zadelo, da so slovenski partizani ponesli plamenico svobode tudi čez Dravo in budili slovenskim ljudem zavest prav gori na narodnostni meji — na Svinji planini. In da so se ob njej vnemala tudi srca avstrijskih protifašistov. Bataljoni nadutih SS*ovcev so se zaman zaletavali v Svinjo in jo hoteli očistiti zanje ta* ko pogubonosnih osvobodilnih borcev. Težka je bila borba na tem najsevernejšem delu Slovenske Koroške, a tudi zavest borcev je bila zato nezlomljiva. Niso poznali ne strahu, ne predaje — poznali so samo borbo do
zadnjega diha. Zato je spomin na tc junake s Svinje planine za nas tembolj svet.
Spomnimo se mladih borcev, ki so padli nad Ožbaldom, ali onih ob vzno* žju Svinje planine, ali desetorice, ki so ob Dravi pustili svoja življenja, ali onih neustrašenih, ki so se bili visoko pod vrhovi Svinje planine posamič ali V majhnih skupinah proti naskakujo* čim bataljonom. Njih kri je rdečila globoki sneg, trupla pa so morilci prepuščali divjačini ali jih vlekli kakor ustreljeno divjad na ogled v dolino.
Spomnimo se nemih obrazov teh sedemdesetih: Mire Pavličeve, Mihaela Roža, Čarfa, Planinška Albina, Katrce Golobove... Nemi obrazi teh junakov žive med nami. žive s svojimi iskrečimi se očmi in poguma ter vere polnim izrazom. Nanje mislimo, kadar nam krivično dele pravico. Vzor so nam, kadar moramo izpolniti težke naloge. Vseh sedemdeset pa tudi več* no strmi v nas in nas vprašuje s svo* jim jasnim pogledom:
»Mar smo zaman prelili svojo kri, zaman oznanjali pogum in vero in vam zaman s svojo borbo pokazali edino pravo pot? Ne, vemo, na tisoče pogumnih src danes neustrašno zre v bodočnost. Na tisoče rok prisega danes, da bodo izpolnile oporoko, ki smo jim jo zapustili. Ne obupujte, tovariši, mi nismo klonili, ko nam je bilo še veliko teže! Za velike stvari moramo veliko žrtvovati!«
Te dni bomo spremili teh sedemdeset junakov na pokopališče. Spremile bodo matere s ponosno zavestjo svoje sinove, žene svoje drage, svojci svoje najboljše. Vse ljudstvo Slovenske Ko* roške bo spremilo svoje najodločnejše in najboljše sinove. Zapeli jim bomo najlepšo žalostinko, a naša srca ne bo* do obupavala v žalosti, temveč se bodo z vsem žarom napolnila z najsvetejšim, kar so nam zapustili — z njihovo oporoko.
In kadar jo bomo zvesto izpolnili, takrat se bomo zopet sešli na njihovih grobovih. Naši glasovi bodo svečani, polni miru in tihe zahvale, ko jim bo* mo zapeli žalostinko.
Z zasedanja Združenih narodov
Višinski o beguncih in preseljenih osebah
V	mednarodni organizaciji za be-
gunce je govoril delegat Sovjetske zveze Višinski o vprašanju beguncev in tako imenovanih preseljenih oseb. Dejal je:	*
»Med vojno je bilo na milijone ljudi pregnanih z rodnih tal in odpeljanih v nemško fašistično sužnost, izročeni so bili pomanjkanju in trpljenju, ne* znosno težkemu delu, lakoti in fizičnemu uničenju.
Mnogo od njih se je po koncu vojne vrnilo v domovino. V zapadnih conah Nemčije, Avstrije in v nekate* rih drugih zapadnoevropskih državah pa je po nepopolnih podatkih še danes več ko 1,200.000 beguncev in preseljenih oseb, predvsem iz Sovjetske zveze, Poljske in Jugoslavije.
Težak položaj teh ljudi še poostru* jejo fašistični elementi, ki smatrajo za potrebno, da ščuvajo begunce in preseljene osebe proti lastni domovini, z vsemi sredstvi ovirajo njihovo vrnitev ter jih zlorabljajo kot orodje za lastne napadalne namene in načrte proti državam, katerih državljani so begunci in preseljene osebe.
Pri teh beguncih in preseljenih ose* bah uporabljajo vsa sredstva in se ne strašijo prevare in nasilja. S takimi razmerami ~se ni mogoče sprijazniti. Organizacija združenih narodov mora nekaj ukreniti v vprašanju beguncev, da bo odpravila ta nenavaden in nedopusten položaj.
KRITIKA MEDNARODNE ORGANIZACIJE ZA BEGUNCE
Sovjetska delegacija mora ugotovi* ti, da smatra načrt statuta mednarodne organizacije v zadevah beguncev za nezadovoljiv in ga bo treba temeljito zboljšati.
V	načrtu statuta je na primer rečeno, da je prva naloga organizacije v tem, da pomaga beguncem in pre* soljenim osebam pri njihovi vrnitvi v domovino. Načrt statuta se ne omejuje samo na to nalogo, ampak predvideva tudi določbo, da se preseljene osebe lahko naselijo v deželah, kjer sedaj stalno živijo. Ta dostavek v res* niči razveljavlja pomen glavne določbe. Mednarodna organizacija si ne more in ne*sme postaviti naloge, da bo pospeševala preselitev beguncev v Kanado, Avstralijo, Brazilijo in druge južnoameriške države. Prav tako ne sme podpirati pridobivanja državljanstva v državah, kjer te osebe začasno žive.
KDO JE »BEGUNEC«?
V	načrtu statuta prav tako ni zado* voljivo izdelana pravilna označba tistih ljudi, ki jih je treba smatrati za
begunce. To je potrebno zato, da bi onemogočili prakso, da nekateri preprečujejo beguncem povratek v domo* vino, ker jih k temu navajajo nepošteni nameni.
V	britanski zasedbeni coni Nemčije je danes po uradnih podatkih v begunskih taboriščih 10 odstotkov ljudi, ki so med vojno sodelovali z Nemci. Ti ljudje jasno nimajo pravice, da bi jih smatrali za begunec. Kljub temu pa dajejo taboriščem svoj pečat. Na* sprotno pa osebe, ki so resnični,begunci in bi jih morala mednarodna begunska organizacija podpirati, niso priznani kot begunci in ne uživajo no* bene podpore.
STALIŠČE SOVJETSKE ZVEZE
Višinski je izrazil mnenje Sovjetske zveze, da begunska organizacija ni pristojna za vse tiste, ki so se aktivno borili na strani sovražnika proti lastnemu narodu in proti vladi svoje dr* žave, Prav tako morajo biti izključeni vsi izdajalci in vsi tisti, ki so pomagali sovražniku in se sedaj upirajo, da bi se vrnili v domovino in pomagali pri njeni obnovi. Samo po sebi se razume, da vojni zločinci in ljudje, ki so prostovoljno podpirali sovražnika, ne bi smeli uživati pomoči mednarod* ne begunske organizacije. Vendar je v statutih določba, da niso izključeni od zaščite tisti, ki so sicer prostovoljno, toda iz »človekoljubnih« razlogov pomagali sovražniku. Sovjetska delegacija seveda to določbo odločno od* klanja.
V	taboriščih so še vedno vojni plačanci, pripadniki nekdanjih vojaških ali polvojaških formacij, ki so stale na strani hitlerjevske Nemčije. V tej zvezi je Višinski opozoril na oficirski korpus Rogožina, ki so ga Nemci leta 1941 sestavili iz ruskih belogardistov in ki se je v sestavu nemške armade udeležil operacij proti Jugoslaviji. Ta belogardistični korpus je še danes središče vse protisovjetske propagande med sovjetskimi preseljenci in begun* ci. Propaganda, ki navaja prescljcnce k temu, da se ne bi vrnili v domovino, je organizirana v uradnih in poluradnih organizacijah ter odborih, ki delajo vsi z vednostjo zavezniških za* sedbenih oblasti. Vodstvo teh organizacij pa je brez izjeme v rokah nekdanjih gestapovskih agentov, agentov nemške vohunske službe in nemškega generalnega štaba. Ni nobena tajnost, da se v begunskih taboriščih v zapad* nih conah Nemčije in Avstrije formirajo iz vseh teh elementov vojaški kadri, naperjeni proti rodnim državam preseljencev in beguncev.
POZDRAVNA BRZOJAVKA MARŠALA TITA GENERALISIMU STA* LINU ZA 29. OBLETNICO OKTO* BRSKE REVOLUCIJE
Predsednik ministrskega sveta FLRJ in maršal Jugoslavije Josip Broz * Tito je poslal ob obletnici velike Oktobrske socialistične revolucije predsedniku ministrskga sveta ZSSR generalisi* mu J. V. Stalinu tole pozdravno brzo* javko:
»Ob priliki 29. obletnice velike Oktobrske socialistične revolucije mi do* volite, gospod predsednik, da Vam v imenu ljudstva in vlade FLR Jugosla* vije izrazim najprisrčnejše čestitke in najboljše želje za junaško sovjetsko ljudstvo in za procvit vaše velike socialistične dežele. Na ta veliki zgodovinski dan ljudskega veselja in pono* sa se priključuje FLR Jugoslavija ve* selju in ponosu sovjetskega ljudstvo, ki se v veliki osvobodilni vojni ni plašilo nobenih žrtev za blaginjo človeštva. Naj živi in cvete velika sociali* stična dežela — Sovjetska zveza!«
PROSLAVA 29. OBLETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE V MOSKVI
Poleg veličastnih proslav, ki so bile v vseh krajih Sovjetske zveze, je po* ročal sekretar Centralnega komiteta Komunistične partije boljševikov A. Ždanov na svečani seji moskovskega
sovjeta o uspehih prvega povojnega leta, o nalogah ljudskega gospodarstva, o vprašanjih kulturnega življenja ter o boju Sovjetske zveze za tra* jen mir. Med drugim je dejal:
»Sovjetsko ljudstvo, ki je izšlo iz smrtnega boja s fašističnimi napadal* ci kot zmagovalec in se vrnilo k mir* nemu delu, je zastavilo vse svoje sile, da bi odstranilo težke posledice vojne ter da bi dalje okrepilo in razvijalo socializem. V borbi za izpolnitev teh nalog se sovjetski ljudje prav tako kakor v letih velike Domovinske vojne ne strašijo nobenega truda in dela in kažejo visoko zavest za čuvanje splošnih državnih interesov in interesov vsega ljudstva. S podporo nepremag* ljive moči socialističnega družbenega reda sovjetsko ljudstvo požrtvovalno premaguje težave povojne dobe ter uspešno koraka naprej po poti, ki jo je pokazal Lenin in po kateri nas sedaj vodi tovariš Stalin.«
V FRANCIJI SO ZMAGALI KOMUNISTI
Na nedeljskih volitvah v Franciji je francosko ljudstvo oddalo največ gla* sov za komunistično stranko in s tem pobilo v precejšnji meri francosko reakcijo. Komunistična stranka je pre* magala socialistično stranko za 2 milijona glasov in katoliško stranko za pol milijona glasov. Komunistična
stranka je dobila 5,475.955 glasov, so* cialisti 3,454.080 glasov, katoliška stranka (MRP) 5,033.430 glasov, liberalna republikanska stranka in degaul* listi 3,136.630 glasov, radikali 1 milijon 971.660 glasov. Ponovno so izvoljeni Thorez in drugi vodilni komunisti. Socialistična stranka ima zlasti velike iz* gube v delavskih predelih. Pred poslopjem glasila komunistične stranke »Humanite« se je v nedeljo zbrala ve* lika množica razigranega ljudstva, ki je navdušeno pozdravljala prihajajoče rezultate. Glavni urednik tega lista Georges Cogniot je napisal: »Zaupanja ljudstva ne smemo razočarati. Komunistična stranka je pri* pravljena sprejeti vso odgovornost, katero ji nalaga država. Pripravljena je voditi delo za utrditev demokracije in za narodni preporod.«
ZMAGA SOCIALlSTICNO*KOMU* STIČNEGA BLOKA V ITALIJI
V nedeljo so bile v večjih italijanskih mestih občinske volitve, pri katerih so v šestih velikih italijanskih mestih, to je v Rimu, Napoliju, Firen* zi, Genovi, Palermu in Turinu, zrna* gali socialisti, komunisti in akcijska stranka, ki so šli na volitve v skupnem bloku. Po dosedanjih podatkih je že jasno, da je Narodni blok dosegel vodstvo..Krščanski demokrati, to je stranka ministrskega predsednika, so bili odrinjeni na drugo mesto.
K VOLITVAM V AMERIKI
Dne 5. novembra so bile volitve v 80. kongres Združenih držav Amerike, ki so se končale, kakor je bilo pričakovati, z zmago republikanske stran* ke. Republikanci so sedaj v večini v poslanski zbornici kakor tudi senatu.
Izid volitev v kongres pa ne more služiti kot popoln izraz političnega razpoloženja širokih plasti ameriškega ljudstva. Vsekakor se bo znotraj obeh strank in tudi izven strank še bolj razvila borba naprednih sil proti reakciji, ki vodi napad na življenjske interese ameriškega ljudstva.
VRNITEV DONAVSKIH LADIJ BALKANSKIM DRŽAVAM
Vrhovni poveljnik ameriških zased* benih sil v Avstriji, general M. Clark je sporočil, da bo ameriška vlada takoj vrnila donavske ladje, ki so trenutno v ameriški zasedbeni coni Av* strije, v kolikor pripadajo članicam Združenih narodov, vključno Jugosla* vi jo in Češkoslovaško. Tudi Madžar* ska, Romunija jn Bolgarija bodo prejele nazaj svoje ladje.
Države lastnice morajo prevzeti ladje na sedanjem sidrišču, postaviti po* sadke in ukreniti vse potrebno za odpremo ladij. Po predaji ladij š stra* ni Združenih držav je država lastnica odgovorna za njihovo odpremo. (INS)
NOBLOVA NAGRADA ZA SOVJETSKEGA POSLANIKA List »Information«, ki izhaja v Ko* penhagenu, poroča, da bo letošnja Noblova nagrada za mir dodeljena prejšnjemu sovjetskemu veleposlaniku na Norveškem in Švedskem, gospe Aleksandri Kolontejevi. List piše, da je bil poleg poslanika Kolontajevc predlagan tudi predsednik mednarodnega Rdečega križa grof Folke-Berna-dotte. Naposled so se odločili za ru* skega poslanika.
NARAŠČANJE CEN V ZDA Vlada Združenih držav s pospešeno hitrostjo odstranjuje zadnje ostanke nadzorstva cen. Za čevlje, usnje in ko* že je bila ukinjena kontrola 30. okto* bra. Po uradnih podatkih bodo cene za usnje narastle za polovico, za čevlje pa 20—30 odstotkov. Dne 31. okto* bra je bilo ukinjeno nadzorstvo cen nad celo vrsto blaga, med drugim za več izdelkov oblačilne, železne in jeklene industrije. Po zadnjih poročilih je bilo sploh ukinjeno nadzorstvo nad cenami, razen za sladkor.
BIVŠI MIN. PREDSEDNIK GRŠKE EMIGRANTSKE VLADE PROTI VLADI KRALJA JURIJA Lista »Vima« in »Elefteria« sta objavila odprto pismo bivšega ministrskega predsednika emigrantske vlade Tsuderosa kralju. Pismo pravi:
»V parlamentu ni zastopan velik del ljudstva, čigar mnenje bi morali po* slušati. Parlament, ki sc Vi nanj na* slanjate, ne zastopa naroda. Nastal je z volitvami 31. marca, ki so potekale v nenormalnih okoliščinah in so jih mnoge stranke bojkotirale. Njegov nadaljnji obstoj pomeni nadaljevanje nenormalnega političnega položaja, za katerega je odgovorno Vaše Veličanstvo. Parlament je treba razpustiti in sestaviti novo vlado, ki bo zmožna voditi politiko pomiritve in bo sposobna izvesti normalne volitve.«
O notranjem položaju pravi Tsude* ros: »Poglavitna napaka je v tem, da nihče ne preganja reakcionarnih tolp, temveč da se predvsem vodi boj proti republikansko nastrojenim kmetom, zaradi česar je prebivalstvo sovražno razpoloženo do vlade.« Na koncu po* udarja Tsudcros, da od takšne vlade ni mogoče pričakovati vzpostavitve miru.
FRANCOVI VLADAVINI SE BLIŽA KONEC
V	Prago je prispela slovita španska borka za pravice delovnega ljudstva Dolores Ibarruri — La Pasionaria. Z dopisnikom češkoslovaške poročevalske agencije je imela razgovor. Na vprašanje o položaju v Španiji in o izgledih za razvoj v tej deželi, je odvrnila:
»Francovi vladavini se bliža konec. Ni nobenega dvoma o tem, da bo se* danje obravnavanje španskega vpra* šanja na glavni skupščini Združenih narodov dovedlo do oslabitve Francovega položaja. V bodoče bo lahko v Španiji samo še demokratična republi* ka, katere podlaga bo najširša narodna enotnost; to bodo tvorili ne le delavci in republikanske plasti, temveč tudi katoliški konservativci, v koli* kor se niso kompromitirali s sodelovanjem v Francovem političnem nasilju.«
AVSTRIJSKI PRORAČUN ZA PRIHODNJE LETO
V	finančnem in proračunskem odboru se je pričela splošna razprava o avstrijskem državnem proračunu za prihodnje leto. Glavni poročevalec Miillner (OeVP) je ugotovil, da bo prihodnji proračun znašal okoli 3,5 mi* lijarde šilingov, medtem ko je znašal letošnji proračun okroglo 3 milijarde šilingov. Povišanje proračuna gre na račun povišanja plač in tudi na račun povišanja upravnih stroškov zaradi naraščanja cen.
Močno se občuti pretirano število državnih nameščencev — pri železnici jih je na primer 17.800 več kakor leta 1938. Treba bo ponovno proučiti personalna vprašanja v javni upravi.
^^Drobnejiovice_______________j
V	novomeškem okrožju naglo obnavljajo šole, in sicer 5 gimnazij, v Črnomlju, Ribnici, Kočevju, Sevnici in v Novem mestu. Poleg tega obnavljajo Dijaški dom v Kočevju, 20 osnovnih šol in 48 šol, ki so manj poškodovane.
Pri Bubnjarcih obnavljajo most čez Kolpo. Z dograditvijo mostu čez^ Kol* po pri Bubnjarcih bo omogočen želez* niški promet po poslednji porušeni že« lezniški progi v Sloveniji. Ljubljana in Karlovac bosta s tem dobila direktno železniško zvezo.
Najboljša strojno-traktorska postaja v Vojvodini je Okrožna strojno* traktorska postaja v Somboru, ki je v pretekli žetveni kampanji dosegla ze* lo dobre uspehe. Po zaslugi dobro or* ganiziranega dela in požrtvovalnih brigad je s 365 traktorji obdelala 90.365 oralov zemlje v 176.623 delovnih urah. 36. traktorska brigada je prejela prehodno zastavo Vojvodine.
Na Cetinju gradijo pomožni vodo* vod. Vlada LR Črne gore je odobrila kredit 1,500.000 din za gradnjo pomož* nega vodovoda na Cetinju, ki bo dolg 5 km. Veliki rezervoar bo lahko spre* jel 200.000 litrov vode.
V	Skoplju je ustanovljena univerza. Za letošnje leto se predvideva otvori* tev dveh fakultet na novi univerzi: zgodovinsko*filozofskc in prirodno-matematične. Otvoritev^ prve makedonske univerze je "važen datum v zgodovini makdonskega naroda.
Na Mladinski progi že vozijo vlaki
Na obletnico velike oktobrske socia listične revolucije je letos slavila ve* liko zmago tudi mladina Jugoslavije, zmago, ki je obenem velik gospodarski uspeh ljudske države. Mladina Jugoslavije je izročila v promet Mladinsko progo Brčko—Banoviči.
Uspehi dela mladine Jugoslavije so veliki. Nanje so upravičeno ponosni vsi graditelji, delavska, kmečka in štu* dentska mladina Jugoslavije, pa tudi vsi strokovnjaki, ki so zastavili v graditev proge vse svoje znanje. Za progo pa niso delali samo na progi, marveč tudi drugod. Tudi mostovne konstrukcije iz Zenice in Maribora, na katerih je napis: »Kovinarji so v novembrskem tekmovanju prekoračili normo za 19 odstotkov«, so del te proge. Za progo so delale železniške de* lavnice v Subotici. Slavonskem Brodu. Zagrebu, Ljubljani. Avto oddelek že* lcznic Beograda je poslal na progo svoj avtomobilski park. Tračnice za Mladinsko progo so bile izdelane letos in so ponos jugoslovanske kovinske industrije v Zenici. Tudi ostala industrija je delala za progo. Gradili so in se žrtvovali vsi narodi Jugoslavije, vse ljudstvo je spremljalo delo na Mladinski progi, zato je zmaga tako velika.
Z gradnjo Mladinske proge je bilo težko delo. Zahtevala je mnogo zno* ja in mnogo samoodpovedi. Za neka* terc ljudi starega kova je bila neizvedljiva in pustolovska. Za ljudi, ki so hoteli graditi to progo po starem, ni bilo dovolj pet let, zato niso zaupali načrtu, ki je govoril o šestih mesecih. Toda v rok šestih mesecev so verovali narodi Jugoslavije. V svoje sile je verovalo 62.000 mladih graditeljev, po* vezanih z najboljšimi inženirji in stro* kovnjaki. Zmagala je njihova vera, volja in polet, njihova hitrost in požrtvovalnost.
Zlasti je bilo težko v začetku dela, dokler se niso mladinci in strokovni naraščaj zlili v eno, kar je eden glavnih pogojev za uspeh. Mladina, polna poleta, je hotela delati z vso hitrost* jo, prinesla je na progo svoj zanos, ni pa imela potrebnega znanja in izkušenj. Nekateri inženirji pa so imeli potrebno znanje in mnogi med njimi dragocene izkušnje, toda bili so vajeni delati počasi. Bila so nesoglasja, ki jih je bilo treba rešiti. Skupni sestan* ki, razpravljanje in predlogi, skupno delo po načrtu za'vsak dan, dajanje obvez, skupno reševanje nalog, tova* riško popravljanje napak tehnikov in učenje mladine, pomoč inženirjev mladi sili na delu, vse to je zgradilo na Mladinski progi tako čvrsto skupnost, ki je lahko premagala vse zapreke. Inženirji Mn strokovnjaki so na progi resnično postali učitelji mladih gradi* teljev. Mladini so dajali svoje znanje, od nje pa so sc naučili mladinskega poleta. Mladina je videla v njih ljudi, ki so sposobni voditi to veliko delo, oni pa so v mladini videli zagotovilo, da bodo opravljene vse naloge. Dobili so zaupanje v njeno neizčrpno silo in delovni*zanos. Mladina jih je vzljubila in brigadirji ne bodo nikdar pozabili inženirja Huibnerja, slavna minerska brigada ne bo pozabila inženirja Bos* niča, s katerim si je skupno zadajala naloge in vedno, tudi najtežje, uspešno izpolnila. Kragujevska in moravska brigada, kakor tudi drugi gradite* Iji, ne bodo pozabili tehnika Nurber* goviča, ki je mladino neprenehoma učil, dokler niso zgradili mostov preko reke Jalc. Ko je brigada za svoje delo dobila prehodno zastavico, je bil nanjo prav tako ponosen kot vsak brigadir. Mladi zidarji postajnih poslopij ne bodo pozabili inženirja Frista, ki jim je pri delu mnogo pomagal. Imena inž. Madžar, Markovič in druga ne mo* rejo biti pozabljena, saj so mladincem neštetokrat predavali o delu. vodili strokovne tečaje in z njimi delili do* bro in slabo.
Mladina je zaupala v svoje vodstvo, sledila mu je in izpolnila vsako nalogo. Delo je bilo dobro organizirano in načrtno, zato ni bilo ničesar odveč, vsak udarec s krampom je bil preračunan. Zato je bil predor Majevica
dovršen 40 dni pred predvidenim ro* kom, mostovi in poprava reke Jale so pa bili zgrajeni 7 dni pred postavljeno obvezo. Zato je bila proga dokončana kljub vsem težavam pred postav* Ijcnim rokom.
V tekmovanju, ki se je vedno moč-
treh dneh. To pa je mogoče samo tam. kjer delovni pplet zajame delovno silo in strokovnjake, tam, kjer je vsak udarec vnaprej preračunan, tam. kjer dela ljudstvo samo zase.
Zgraditev te proge je za Jugoslavi* jo velik gospodarski uspeh. Odprta je
rudarjev, poznan iz osvobodilne borbe. bo s tem odcepom dobil širokotir* no železnico, prav tako pa tudi bu-kinjski rudnik. Progo gradijo tudi pro* ti Lukovcu, kjer je velika industrija sode.. Industrija se razvija z veliko br-zino v banoviškem in tuzlanskcm ba-
■■■■;.Iš&,i» ,(
Tako je gradila jugoslovanska mladina
ne je razvijalo, so imeli brigadirji, inženirji en sam cilj: Dati ljudstvu čim* prej železniško progo, dokončati to delo in sc lotiti drugega. V takšnem tekmovanju so padle stare tehnične in delovne norme. Rušile so se druga za drugo, obveze za 10 do 15 dni so bile opravljene v osmih, petih, pa tudi v
pot premogu banoviškega bazena. Ba-noviškemu rudniku je omogočeno, da se razvije. Že gradijo veliko, moderno separacijo in kmalu bodo odtod pošiljali premog v jugoslovansko industri* jo. Od postaje Poljane gradijo odsek proge v Kreko, kjer je velik rudnik in tovarna soli. Rudnik slavnih husinskih
zenu.
Ne razvija pa se samo industrija. Istočasno se izboljšuje tudi življenje ljudstva.’V Banovičih gradijo 140 modernih zgradb za delavec. Življenjska raven jugoslovanskega delavca se dvi* ga. S tem. da mladinske brigade odstranjujejo v Bosni ozki železniški tir, "odstranjujejo tudi ovire, ki so onemo* gočalc revnemu ljudstvu, da bi se dvignilo na višjo gospodarsko in kulturno stopnjo. Če pogledamo samo na progo, se je tukaj v šestih mesecih po* leg težkega in napornega dela naučilo pisati in brati 4.116 mladincev in mladink. Sedaj jim je odprta knjiga in pot do znanja.
Precej izkušenj si je pridobil vsak od 62.000 mladih graditeljev. Naučili so sc načrtnega dela in organizacije. Mladinci so se naučili čuvati ljudsko imovino. naučili so se tudi gospodariti z njo. Prav tako so se mladinci na* učili skupnega življenja. V življenju brigadirjev je s tem nastala velika sprememba. Zdaj je končano prvo veliko delo.
Mladina je izpolnila svojo obljubo. Dokazala je svojo predanost in ljube* zen do Federativne ljudske republike Jugoslavije. Dokazala je svoje neizčrpne sile, ki lahko premagajo vse te* žave. Dokončala je Mladinsko progo, ki je simbol bratstva narodov Jugoslavije.
Zdaj je bila Mladinska proga — Brčko—Banoviči — slovesno izročena prometu. V zvezi s temi slovesnostmi je odpeljal prvi vlak 12 vagonov pre* moga iz Banovičcv v jugoslovansko prestolnico.
Slovenski partizani na Svinji planini
V jeseni 1942. leta so počile na Koroškem prve puške slovenskih partizanov. Stoletno zatiranje slovenskega naroda na Koroškem, ki je doseglo vrhunec v bestijalnem nacističnem divjanju, vsa preganjanja,, izseljevanja, pobijanja in mučenja po zaporih gestapa, so s tem dobila dostojen od* govor. *
Naši kmetje s Kapelskih hribov, Podjune in Roža, skupno z najzaved-nejšimi delavci z Bistrice, Borovelj in Sinče vasi so, oprti na svoje brate v Sloveniji, pričeli neizprosen oborožen boj proti fašizmu. Zgrabili so za orožje, da napravijo konec suženjstvu in priborijo "svojemu ljudstvu resnično svobodo in lepše življenje.
Nastale so majhne, toda udarne par* tizanske skupine, ki so pričele napadati orožniške in policijske postojanke, rušile prometne zveze in branile domove svojih očetov pred izseljevanjem in uničenjem. V njih je spoznal naš narod svoje najboljše sinove, ki so bili vsak čas pripravljeni darovati zanj in za njegovo svobodno bodoč* nost svoje mlado življenje. Ob vsakem uspehu se je veselil z njimi, potem pa zaskrbljen sledil pripravam zločinskih policijskih SS-ovskih oddel* kov, ki so skušali za vsako ceno vedno znova uničiti našo narodno partizansko vojsko. Ta povezanost vsega ljudstva z njegovimi prvoboritclji je da* jala v teh usodnih dneh našemu osvobodilnemu gibanju tisto veliko moralno in stvarno oporo, ki je bila trden temelj za uspešno nadaljevanje boja. da sc ohrani slovenski narod na Koroškem.
Te od začetka majhne partizanske skupine so postale žarišče upora zatiranega ljudstva Slovenske Koroške. Pritok novih borcev je bil vse večji. Pričele so se ustanavljati četp in bata* ljoni, ki so se vključili v Vzhodni in Zapadno-koroški partizanski odred. Združeni pod enotnim vojaškim vodstvom so slovenski partizani uspešno nadzirali ozemlje južno in severno Drave ter vršili tudi večje in učinkovite vojaške akcije.
Spomladi leta 1944 so prekoračili
naši borci prvič v večjem številu Dra* vo. S svojo hrabrostjo in požrtvovalnostjo so tako ustvarili vse pogoje, da se tudi najbolj severni del slovenske domovine dvigne k oboroženemu uporu proti nacističnemu nasilju. Do jeseni istega leta se je število partizanskih edinic na pobočjih Svinje planine in Grebinjskih hribov močno povečalo z domačini in s tovariši, ki so prihajali iz Podjune in Roža. Moč in udarnost naših čet se je stopnjevala v strah in trepet fašističnih tolp in njihovih po* magačev — narodnih izdajalcev. Vse pohode slovenskih partizanov na področju med Labudsko in Krško dolino so spremljale nenehne borbe s številčno nadmočnim sovražnikom, ki je hotel za vsako ceno preprečiti nadaljnji razvoj osvobodilnega gibanja na tem prostoru. Kajti oboroženi upor ni kre* pil samo odpornega duha slovenskega naroda, ampak dajal zgled in oporo tudi vsem iskrenim avstrijskim proti-fašistom.
Ne moremo popisovati vse borbe in dogodkov, ki so spremljali naporno življenje slovenskih partizanov severno Drave na področju Svinje planine. Ne smejo pa ostati pozabljene borbe nad Sv. Ožbaltom, pri Gutmanšvajgu in pod Djckšami, kjer so naše edinice pisale slavne in krvave strani sloven* skega osvobodilnega boja.
Kakšen pomen so imele operacije koroških partizanov, katerih številčna moč je do jeseni 1944 narasla že nad dva tisoč borcev, je razvidno iz priho* da zavezniške vojaške misije v glav* ni stan koroških partizanskih odredov z majorjem, sedaj polkovnikom go* spodom Charlesom na čelu. V teh dneh se spominjamo tudi pok. majorja g. Cahusaca, ki je koroškim partizanom pri zmagovitih bojih okoli Čr* ne, kjer je padlo nad sto fašističnih policistov, posredoval borbene pozdrave in priznanje glavnega stana maršala Aleksandra. Zvezni oficir bri* tanske armade major Cahusac je s skupino naših partizanov jeseni 1944 prekoračil Dravo in se pridružil koro* škim partizanskim edinicam na Svinji planini, kjer je padel v borbi z nem-
ško policijo skupno z našim kurirjem Matevžkom v gozdu nad Svincem.
Kakšen je bil položaj naših partiza* nov in kako so se razvijale borbe na Svinji planini, o tem nam govori pričujoči odlomek iz dnevnika kapitana Mirka Ulčarja, komandanta vseh edi* nic na severni strani Drave:
»Odrinili smo v začetku oktobra in se v noči od 14. na 15. oktober prcvr-gli čez Dravp. Ko smo prišli na Svinjo planino, je takoj zapadel sneg. Čim so nas Nemci zasledili, so pričeli pošiljati za njyni večje oddelke, s katerimi smo se morali biti. Pritisk Nemcev je naraščal iz dneva v dan in dosegel vrhunec v decembrski in januarski ofenzivi, v kateri je sodelovalo okoli 3000 Nemcev, ki so trdno sklenili, da nas uničijo. Ta sklep pa se jim je po* nesrečil, kar so občutno obžalovali, ko smo jih spomladi začeli napadati na vseh koncih in krajih. Pjozimi je bilo najbolj pereče vprašanje municijc in zdravniškega materiala. Ofenziva nas je sicer precej skrčila, toda cilj, ki so si ga postavili Nemci (brezpogojno uničenje vseh partizanov severno od Drave), je bil še daleč in če bi ga hoteli doseči, bi moral še marsikateri Ne* mec pustiti svoje kosti na Svinji planini. Meseca marca nas je bilo 45 mož obkoljenih od bataljona SS-policistov, ki je štel 400—500 mož. Obkoljevalni manever so vršili Nemci ves dan, ne da bi mi opazili do treh popoldne. Po* tem so napadli. Po tri in polurni borbi smo se z enajstimi žrtvami prebili, do-čim so imeli Nemci okoli 50 mrtvih in več ranjenih. To je bil zadnji poskus, da bi nas uničili. Aprila meseca smo začeli mi. Povsod, kjer se je dalo in kjer smo jih dosegli, smo začeli z na* padi in sabotažami, ki smo jih z vedno večjimi uspehi vršili do — svobode.«
Borbe koroških partizanov po vsej Koroški, posebno pa pohod slovenskih borcev na vrhove Svinje planine je začrtal s krvjo najboljših sinov koroškega ljudstva ozemlje, na katerem pre* biva in se bori za svoj obstoj že stoletja naš slovenski človek, ozemlje, na katerem si ima edini pravico krojiti svojo usodo sam.	—ez
Ob obletnici druge
Kakor sta 14. in 15. april 1942 zapis sana kot črna dneva v zgodovini koroških Slovencev, tako je bil za bil-čovsko občino 13. november 1944 že drugi nesrečni dan, ki je prinesel no< vo gorje in trpljenje našim zavednim družinam. Tedanjim nacističnim mogotcem se je zdel nevaren vsak, ki ni odobraval njihovih metod. Zato so se ga skušali za vsako ceno iznebiti. Kdor se je zavedel svojega človeškega dostojanstva in odklanjal, da bi še naprej tlačanil kot suženj »gosposkes mu narodu«, ta je moral računati z zapori, koncentracijskimi taborišči ali z izselitvijo.
Tako so 13. novembra 1944 prihrumeli v našo občino gestapovci, da bi odgnali spet tri družine v pregnans stvo. Za tisti dan so bile določene naslednje družine: p. d. Odrijeva, Žlaj-harjeva in Čgbrova družina. Gospodarja Odrijeve kmetije Janeza Ogrisa in njegovega sina Vinka so že prej odvedli v Dachau, najstarejši sin Andrej pa je bil pri partizanih, kjer je tud; dal svoje življenje za našo svobodo. Gestapovski rablji so odgnali tedaj v Nemčijo še Odrijevo mater in njene tri hčerke. Tako je ostala lepa kmetija brez gospodarja in domačih ljudi.
Ta dan je morala zapustiti svoj dom p. d. Žlajharjeva družina na Sodraže* vi. Gospodinja Katarina Krušič je bila že prej pod sumom, da podpira osvobodilno borbo, šest mesecev v gestapovskem zaporu, sin Anton pa je bil že pol leta pred terrt poslan v Dachau.
PLIBERŠKA MLADINA
•
Z velikim navdušenjem smo se pripravljali na odhod s koroško delovno brigado »Tavčman Franc — Lenart« v Jugoslavijo na progo Brčko—Bano* viči. Saj smo dan na dan brali v čašo* piših in poslušali po radiu, da prihaja mladina vseh dežel in krajev sveta 'pomagat jugoslovanski mladini pri gradnji Mladinske proge,
V nas je zagorelo: »Mladina vseh dežel, celo z onstran morja prihaja pomagat graditi novo Jugoslavijo — in mi? Ali ni naša najsvetejša dolžnost, da pomagamo pri obnovi domovine tudi mi, ki smo venda%del jugo* slovanskih narodov. Saj je in bo Ju* goslavija tudi naša domovina. Ramo ob rami z vsemi jugoslovanskimi narodi smo se borili za narodni obstoj in njegovo svobodo proti nacističnemu zmaju, ki je prav nas, koroške Slo* vence, hotel pogoltniti. Tudi danes še hlasta po nas, ko si je opomogel od prve omotic«^ kajti razni reakcionar* ni elementi ga danes negujejo, namesto da bi mu zadali smrtni udarec. Skupaj smo se borili, skupaj hočemo obnavljati in graditi našo domovino, Vemo, da ljudska vlada nove Jugosla* vije ne more in ne bo prenehala, da se z nami vred bori za naše osnovne pravice, dokler ne bomo tudi mi zdru* ženi z vsem slovenskim narodom. Za* to smatramo za svojo dolžnost, da pomagamo pri obnovi domovine že sedaj, čeprav še nismo tako srečni, da bi bili v okviru njenih meja.« Tako smo sanjarili in nestrpno čakali dne* va našega odhoda. Toda odgovorne oblasti nam 'na naše veliko razočara* nje niso dale potnega dovoljenja. Tako se je zgodilo, da so pri Mladinski progi pomagali graditi mladinci iz vseh dežel, tudi nemško govoreči mladinci iz Avstrije, le nam — slovenski mladini Koroške je bila udeležba pri graditvi Mladinske proge onemogoče* na.	L. H.
»KRAS NARODA«
Pred nekaj leti je izjavil oče naše sedanje učiteljice na šoli pri Božjem grobu, Milke Riedl, da bodo njegove hčere »kras naroda«. Omenjena učiteljica je nastopila službo na šoli pri
izselitve v Bilčovsu
Drugi sin Pavel pa se je kot partizan aktivno boril za našo osvoboditev. Za* to so gestapovci lahko odpeljali samo še očeta in mater ter dva otroka.
Ista usoda je bila namenjena družini Franca Krušiča, p. d. Čebra v Pu-gradu. Policija je že obkolila dom, vendar pa se je pogumnemu in spret* nemu gospodarju posrečilo, da je mimo straž pobegnil iz hiše. Ker potemtakem gospodarja niso dobili, bi nfo* rali odpeljati gospodinjo z 11 otroci. To pa se je zdelo celo tedanjemu »Bauernftihrerju« preveč, zato je zastavil svoj vpliv, da je Čebrova družina smela ostati doma. To je tudi do* kaz, da so imeli krajevni funkcionarji možnost soodločanja in s tem krivdo pri selitvi. Čebrov gospodar se je moral do zloma skrivati pred orožniki, med katerimi je bil posebno nevaren Schonfelder, ki je še vedno v koroški varnostni službi.
Kakor družinam, ki so bile izseljene že 14. aprila 1942, tako so tudi tem trem družinam zaplenili vse imetje za pospeševanje nemštva v korist nemške države. Po zlomu nacizma so se sicer družine vrnile na svoje domove, toda v zemljiški knjigi je še vedno lastnik teh posestev nemška država. Bil bi zares skrajni čas, da se tudi tu vzpostavi prejšnje zakonito stanje.
Tako smo se 13. novembra sporni* njali tega temnega dne, ko so preganjali naše ljudi samo zato, ker so si zaželeli svobode in pravice.
Božjem grobu že v dobi nacizma in še danes kot slovenska hči uči otroke nemško ter jih navaja k temu, da po* zdravljajo s pozdravom »s’kot«. Po* novno se je dogodilo, da so otroci na vprašanje potnika, ki so ga pozdravili s spakedranim »s’kot«, ali ne znajo pozdraviti slovensko, odgovorili: »Slovensko pozdravljati ne smemo.« Pred nedavnim so Jopo.vi otroci iz Cirkovč pozdravili omenjeno učiteljico s slovenskim pozdravom., pa jim je odgo* vorila: »To zame ni noben pozdrav«. V šoli pa poučuje tako, kot bi imela samo nemške otroke, torej: namesto da bi poučevala 7 ur nemščino, drugo pa vse slovensko, kakor to določa šol* ski zakon za slovenske otroke, pa poučuje tako, kakor je po šolskem zakonu predpisano za nemške otroke v jezikovno mešanem ozemlju; in še to ne točno. Vprašamo se, kako more učite* ljica tako ravnati, ko ima vendar v šoli nad devetdeset odstotkov sloven* skih otrok. Za deseti oktober je učila otroke izrazito nemško-avstrijske de* klamacije v šovinističnem duhu 10. oktobra. Otroke, ki se tega niso hoteli učiti oziroma katerim starši niso dovolili, da bi se tega učili, je kazno* vala.
In to naj bi bil »kras naroda«?
—k—e
BIVŠI GESTAPOVEC IN VOJNI ZLOČINEC — SEDAJ OROŽNIK NA SLOVENSKEM KOROŠKEM
Poročevalski urad OF poroča:
V Borovljah je v službi orožnik Goršek Stanko, doma iz Štajerske* ga v bližini Celja. V dobi okupacije je služboval v Križah na Gorenjskem. Gorška iščejo jugoslovanske oblasti kot vojnega zločinca. Lani po zlomu nacizma se je skupno z nemškimi tolpami, ki so ropale in morile po Jugo* slaviji, umaknil na Koroško, kjer ga je kmalu nato varnostna direkcija sprejela v službo.
Goršek je bil v Križah znan kot eden najbolj surovih orožnikov. V službi gestapa je pomagal pri izseljeva* nju Slovencev, kjer se je surovo obnašal ter ni dovoljeval, da bi izseljene družine mogle jemati s seboj najpotrebnejše stvari. 1943 je ustrelil bor*
ca za svobodo Švaba Jožeta iz Veter-nega in Švegla Franca iz Sebenj. V do* bi okupacije je vedno s ponosom pripovedoval, da je streljal partizane. Bil je poznan po vsej Gorenjski kot eden najbolj okrutnih nemških orožnikov.
Protifašistično prebivalstvo v Bo* rovljah se močno zgraža nad postopkom koroške žandarmerije, ki nastavlja v svojo službo vojne zločince in bivše gestapovce.
KAKO JE Z NAŠIMI ZADRUGAMI
Kakor znano, je koroška deželna vlada na svoji seji 6. marca 1945 načelno sklenila, da se obnovijo slovenske zadruge na Koroškem. Kako se to v resnici izvaja, nam kaže primer kre* ditne zadruge v Dobrli vasi. Ko je odbor »Hranilnice in posojilnice v Sinči vasi s sedežem v Dobrli vasi« zahteval od Raiffeisnovke povrnitev svojega premoženja, so se tam sklicevali na »Raiffeisenverband«, češ da deželna zveza ne dovoljuje povrnitve premoženja vse dotlej, dokler zadruga ne bo vpisana v trgovski register. Zato smo sklicali 22. septembra izredni občni zbor in postavili popoln odbor. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bomo zahtevali vrnitev svojega pre* moženja. Napravili smo vlogo na tr* govsko sodišče, naj bi vpisali zadrugo v trgovski register z vsemi starimi pra* vicami. Toda mesec dni kasneje smo prejeli od sodišča odgovor, da zadru* ge ni mogoče vpisati, dokler na to ne pristane »Raiffeisenkasse«.
Ali je treba sploh ponavljati, da imamo v Avstriji cele tovarne za izdelovanje obljub, toda niti enega stroja, ki bi te obljube uresničil. Frižko
TAKE SO KOROŠKE ŠOLE
Na meščanski šoli v Vrbi poučuje učiteljica Hani Waldner dekleta v roč* nem delu.* Že večkrat je poedinim otrokom prepovedala govoriti v materinščini in prav tako je pred vsem raz* redom strogo zabičevala, da noče več slišati v šoli niti besede slovenski. Pred nekaj dnevi je zopet zasačila nekaj de* klet, ki so med seboj govorile slovenski. Ko jim je to ponovilo prepovedala, ji je 12 letno dekletce odgovorilo, da je izven šole vajena govoriti samo slovenski, ker doma občujejo v sloven* ščini. Učiteljica ji je zagrozila s kaz* nijo ter dejala: »Dom je dom in šola je šola, tu pa se ne govori slovenski!«
Take stvari sc danes dogajajo v šoli na Slovenskem Koroškem. Kakor kaže, je učiteljica prespala zlom nemškega rajha ali pa veruje, da so se vrnili časi sudmarkinega vladanja v avstrij* skem šolstvu. Razume se, da omenjena učiteljica nima nobene pravice pre* povedovati otrokom, da bi v šoli ne smeli govoriti v svoji materinščini, kar jim je po zakonu zagotovljeno. A nemško-šovinistični elementi še niso nikdar spoštovali zakonov in tudi v bodoče ni pričakovati, da bi jih upo* števali.
MOHLIČE
Nacistično nasilje je od nas zahtevalo eno smrtno žrtev, Jozija Logarja, vnuka Škrjanca na Proboju, o čigar izvirnosti kroži lepo število zgodbic. Logar je dal svoje mlado življenje dne 7. aprila 1945 kot borec za boljšo bodočnost svojega naroda.
Sicer pa zahtevata od nas Bela in Drava trajne žrtve druge vrste. Nič manj kakor 18 posestev je menda v teku časa že odnesla Drava. To se lahko razbere iz matičnih knjig. V nacistični dobi, ko so razni ljudje prostovoljno ali neprostovoljno iskali dokaz za svo* je arijsko pokolenje. so se v listinah našla hišna imena, katerih danes ni več in o katerih samo najstarejši rod ve. da jih je odnesla Drava. V prvi republiki bi bila regulacija reke stala posestnika z najmanjšim zemljiščem 6:000 šilingov. Tega seveda nihče ni mogel plačati in tako Drava in Bela še naprej trgata in odnašata plodno
zemljo z naših polj in travnikov. Seveda tudi danes ni pričakovati niti deželne in ne državne pomoči, čeprav bi bila regulacija obeh rek v interesu skupnosti. Kaj šele v kulturnih in na* rodno-političnih vprašanjih. Kdor ni gluh in slep, je moral pač priti do spoznanja, da se s Slovenci na Koroškem ne ravna kot s polnovrednimi državljani, ampak se na vsakem koraku za* postavljajo.	M. P.
ŽELEZNA KAPLA
Ko smo se pripravljali na Jurčičevo igro »Domen«, so nam nekaj dni pred nastopom zaprli Urško Novakovo, ki bi morala igrati glavno žensko vlogo. Zadnji trenutek smo jo nadomestili z drugo igralko in tako je kljub nešte* tim oviram igra dobro uspela. Takoj po prireditvi pa so zaprli več igralcev pod pretvezo, da so pomagali Urški pobegniti iz zapora. V celoti so zaprli kar 9 prosvetašev, ki pa so jih morali kmalu spet izpustiti, ker se je poka* zalo, da so bili popolnoma po nedolžnem zaprti. Tako se sedaj spet pripravljamo na novo igro, čeprav nima* mo nobene garderobe. Upamo, da se bodo tudi naši tamburaši kmalu pre* dramili in nam pri prihodnji prireditvi že kaj lepega zaigrali. Naše prosvetno društvo »Zarja« ima podružnice, ki zelo živahno delajo. Tako je uprizorila na primer naša podružnica na Obir-skem v oktobru kar dve igri, ki sta obe zelo dobro uspeli. Na žalost na Obir* skem še do danes nimajo dvorane. A če bodo Obirčani zares tako požrtvo* valni, kot zaenkrat kaže, bodo kmalu imeli tudi svojo dvorano.
ŠV. VID V PODJUNI
Nacisti še vedno niso opustili svoje stare navade, da žalijo in napadajo narodno zavedne ljudi, ki so pod Hitlerjem trpeli, bili preganjani ter se iz* kazali v borbi proti nacional-socializ* mu. V noči od nedelje na ponedeljek so napadli p. d. Zonovo hišo v Št. Vidu. Skušali so podreti vrata, ker pa se jim to ni posrečilo, so hoteli vdreti skoz okna. Ves čas so se na ves glas drli, žalili in obrekovali domače ter jim grozili. Zakaj ne bi bilo mogoče z energičnimi ukrepi oblasti preprečiti takih izzivanj?
BOROVLJE
V ponedeljek se je poročil naš ziljski rojak dr. Mirt Zwitter, tajnik Slo* venske prosvetne zveze in vodja slovenskega oddelka pri koroški deželni vladi, s tovarišico Danico Borovniko-vo iz ugledne Borovnikove družine v Borovljah. Poročil ju je dr. Janko Mi-kula. Svatbo so obhajali po starih slovenskih običajih. — Mlademu paru iskreno želimo vso srečo.
VABILO NA TOMBOLO
Okrajni odbor OF Borovlje priredi v nedeljo 24. novembra ob pol dveh popoldne v dvorani kina v Borovljah veliko tombolo.
Glavni dobitki: živa ovca, miza s stoli, sanke itd. ter nad 100 raznih praktičnih dobitkov. Vsakdo lahko zadene! Karte za tombolo in vstopnice dobite pri vseh občinskih odborih OF. Prinesite svinčnik s sebqj.
Iskreno vabljeni!
Okrajni odbor OF Borovlje
NAŠ NOVI ROMAN
Z današnjo številko začne v našem listu izhajati roman znamenitega sovjetskega pisatelja Nikolaja Ostrovskega »Rojeni v burji«, na kar naše bralce posebej opozarjamo.
Slovenska prosvetna zveza naznanja
V	nedeljo, dne 17. novembra 1946 bo p o g r e b 70=ih partizanov s Svinje
planine v Št. Rupertu pri Velikovcu. Ta dan naj odpadejo vse kul* turne prireditve po vsem Slovenskem Koroškem.
V	nedeljo, dne 24. novembra 1946 v D o b r 1 i v a s i ob 14. uri v Narodnem domu igra »Miklova Zala«. Gostovali bodo pliberški igralci. Čisti dobiček gre za Jelenovo dru* žino, ki je pogorela.
Nobeno zatiranje in preganjanje nas ne bo ustrahovalo
POROČILO O ZASEDANJU PLENUMA OSVOBODILNE FRONTE ZA OKRAJ CELOVEC, LEVI BREG
Celovec, 7. novembra 1946. Poročevalski urad OF poroča:
Okoli 50 delegatov iz slovenskih ob* čin celovškega okraja severno Drave se je zbralo dne 7. novembra v Celovcu v gostilni Pri puščavniku, da pregledajo dosedanje delo, izvolijo nov okrajni odbor in izdelajo načrte za bodoče delo.
Tovariš Primožič, član Pokrajinske* ga odbora QF za Slovensko Koroško, je v svojem govoru navzočim delegatom med drugim poudaril:
»Nacistična praksa je na Koroškem še vedno v veljavi. Vsak dan dobiva Pokrajinski odbor poročila o organi* ziranih napadih na koroške Slovence — antifašiste. Nešteti niti življenja niso več varni. Vzporedno s tem se vztrajno nadaljujejo aretacije zavednih Slovencev in protifašistov, dočim uživajo nacisti in inozemski fašisti vse ugodnosti. Na Koroškem so v službah kot varnostni organi celo vojni zlo* činci. Vsi ti izpadi in vsa preganjanja koroških Slovencev pa nas nc bodo ustrahovala. Vemo, da je reakcija na Koroškem močna. Preganjali so nas desetletja, najbolj pa smo trpeli v do-
Celovec, dne 6. novembra 1946.
Pokrajinski odbor Zveze mladine za Slovensko Koroško in vodstvo delovne brigade koroške mladine »Tavč* man Franc — Lenart« sta naslovila na Centralni odbor Ljudske mladine Jugoslavije pismo sledeče vsebine:
»Pred dvema mesecema smo ustanovili mladinsko delovno brigado Slovenske Koroške, ki naj bi sodelovala pri gradnji proge Brčko*Banoviči. 280 mladincev in mladink se je prostovoljno prijavilo za sodelovanje. Pra* vočasno smo vložili prošnje za potno dovoljenje. Z udeležbo pri gradnji Mladinske proge je hotela koroška mladina dokazati solidarnost z demokratično mladino jugoslovanskih narodov in demokratično mladino vseh svobodoljubnih narodov. Do danes, ko je Mladinska proga dograjena, pa nam merodajne oblasti niso izdale do* voljenja, niti niso poslale odgovora. To zavlačevanje smatrajo koroški mladinci in mladinke za dejanje, s ka* terim se preprečuje koroški mladini sodelovanje z demokratično mladino Jugoslavije.
Prosimo, da sporočite mladini Jugoslavije, s katero smo se v dobi nemške
bi nacizma. Vendar smo bili tako mo* čni, da smo šli v borbo proti Hitlerjevemu nasilju že leta 1942, ko so šte* vilni drugi narodi še zvesto služili nacističnemu režimu. Ta naša tradicija in moč, ki je v narodu, je tisto, zaradi česar ne klonemo in ne bomo klonili. Vse nasilnosti, ki jih prenašamo da* nes, nas ne bodo potrle, ampak prav nasprotno, podžgale bodo vedno bolj in bolj našo borbenost proti nasilju in fašističnim ostankom, ki vedno in vedno poskušajo dvigati glave. ‘
Pod najtežjimi okolnostmi smo se borili v okviru Jugoslovanske armade za našo osvoboditev. Borili smo se za pravično stvar, kakor se borimo tudi danes, in borili se bomo tako dolgo, dokler našega cilja — popolne osvo* boditve izpod velikonemškega nasilja — ne bomo dosegli.«
Po končanih referatih in poročilih so navzoči delegati izvolili nov okrajni odbor, ki ga sestavljajo sledeči to* variši: predsednik Šaler, podpredsednik Vaste, tajnik Piček in odborniki: Kramer, Lampihler, Kompoš, Vašnik, Šušu, Ogris. Umek, Zima, Einspieler, Wieser in Kropivnik.
okupacije skupno borili v vrstah Jugoslovanske armade pod vrhovnim vodstvom ljubljenega maršala Tita, da smo tudi danes kot v težki narodno* osvobodilni borbi z njo solidarni. Vsi poskusi, s katerimi nas hočejo ovirati, nas ne morejo uplašiti, nasprotno pod* žigajo nas v naši demokratični borbi za zedinjenje z bratskimi narodi Jugoslavije. Uspehi Ljudske mladine Jugoslavije in delovni polet, s katerim obnavljate in utrjujete svobodno do* movino, so tudi naši uspehi.
Sporočite mladini jugoslovanskih narodov naše borbene pozdrave.
Pokrajinski odbor Zveze mladine za Slovensko Koroško in vodstvo delov* ne brigade koroške mladine »Tavčman Franc — Lenart«.
Pismo podobne vsebine je bilo po* slano vodstvu pri graditvi Mladinske proge.
Prav tako so koroški mladinci naslovili na Svetovno zvezo demokratične mladine v Parizu pismo, v katerem izražajo svoje ogorčenje nad postop* kom odgovornih oblasti, ki jim niso dovolile odhoda na Mladinsko progo. Pismo se končuje s sledečim pozivom:
Koroška mladina pojasnjuje svojo odsotnost na Mladinski progi
»Pozivamo vso demokratično mladino sveta, da še bolj napne vse sile za napredek demokracije, za uničenje vseh ostankov fašizma in za zgraditev miru in pravičnega življenja. Za te cilje se je slovenska mladina na Koroškem v dobi 1942—45 borila z orož*
jem v roki in za te cilje je koroška mladina tudi danes pripravljena doprinesti žrtve. Samo močna, borbena solidarnost vse demokratične mladine in vseh demokratičnih naprednih sil sveta je porok, da bo nekoč konec nasilja in krivic.«
Šovinistični napadi na koroške Slovence
Številni nacistični izpadi na koroške Slovence in antifašiste ter ponovne aretacije, ki jih vrši varnostna oblast, so v zadnjem času opogumile stare nasprotnike in sovražnike Slovencev. To so bivši Maicr*Kaibitschevi vojskovo* dje in pomagači, ki spet skušajo uveljavljati gesla rajnkega »Heimatbun* da«. V zadnjih tednih so vidni zlasti izpadi znanih' šovinistov in narodnih izrodkov.
Poleg številnih drugih izpadov v Podjuni moramo omeniti dogodek 10. oktobra v Slovenjem Plajberku. V go* stilni Serajnik je napadel znani sovražnik vsega, kar je slovensko, občin* ski sluga Siegfried Tarmann 74 letne* ga Tomaža Wieserja. Omeniti moramo, da Tarmann že v nacističnem ča* su ni imel čiste vesti. V pijanosti je udaril 74 letnega starca v obraz in mu grozil z gorjačo. Z največjo silo se ga je stari oče vendarle otresel. Tarmann je pri tem grozil tudi njegovi družini in bližnjim sosedom, katere je psoval s tatovi, roparji, Titovci in komunisti. Značilna je dalje njegova grožnja, da bodo pohabljenemu in dela nesposob* nemu sinu Tomaža Wieserja odtegnili že itak majhno podporo 36 šilingov.
Toda to se ne dogaja samo v Slovenjem Plajberku in Podjuni; rdeča nit teh izpadov se vleče naprej preko Svetne vasi, Sveč do Žile in nazaj med jezerom in Dravo ter konča tam, kjer je njen začetek, v preskušeni centrali narodnga zatiranja, v Celovcu.
Kar si nc upajo trezni, to napravijo v pijanosti. Tako se oživlja spet vsa v desetletjih narodnega zatiranja pri* rojena in privzgojena neznačajnost in surovost. Primeri v Svečah in drugod nam dokazujejo, da se prav v pijano« sti razkrije stara, šovinistična miselnost, ki živi še vedno v pripadnikih nacizma in danes tvori skupno fronto proti slovenski besedi, slovenskemu žitju in bitju. Razna koristolovska osebna stremljenja so jih sicer v zad* njih letih razdvojila. Danes pa, ko od najvišjih oblasti navzdol velja težnja, ki hoče zadušiti slovenski živelj na Koroškem, sc zopet zbirajo somišlje* niki starega duha in hočejo izpeljati stare, zločinske naloge.
Obžalovanja vredni so ti pojavi zlasti v vrstah sinov slovenskih mater. Značaj in zavednost teh izgubljenih sinov sta se izrodila v koristolovski zagrizenosti in slepem zaupanju v to, kar je propadlo pred nedavnim.
Spomnimo se ob tem na besede L,
N. Tolstoja, ki pravi: »Človek, ki se odpove svojemu narodu, ni več člo* vek, temveč smet na njegovi poti. Ka* mor potegne veter, tja lete smeti.«
-ž *r
MLADINA, NADALJUJ Z DELOM IN NAPREDUJ1
Zadnji tedni našega mladinskega de* la so potekali v pripravah za odhod na progo Brčko—Banoviči. Nikoli še naša mladina v svojem dosedanjem delu ni bila tako podjetna kakor tokrat. Seveda so se tudi pri tem delu napravile napake, toda uspehi, ki so se izražali v številu prijavljenih mladincev in mladink ter v njihovem navdu* šenju za stvar, so te nerodnosti prav gotovo odtehtali.
Mladina, na tebi je in posebno na vas, mladinski funkcionarji, da svojega velikega uspeha ne bomo zabrisali z nedelavnostjo. Tudi doma na koroški zemlji nas čaka mnogo dela. Štej* mo si v čast in dolžnost, da bomo polet, ki smo ga pokazali v pripravah za Brčko—Banoviči, obdržali in ga razširili na vse naše delo. Tudi doma lah* ko delamo udarniško, o tem nam pričajo številke, ki ste jih lahko čitali v eni zadnjih številk »Slovenskega vestnika«. Tudi pri nas čakajo porušeni domovi izseljencev na pridne roke mladincev. Postaviti bo treba naš na* rodni dom v Žitari vasi, pomagati Jelenovi družini, ki je po nesreči v požaru izgubila imetje in svoj dom. Bri* gada »Tavčmana Francija — Lenarta«, pokaži svoj ustvarjalni polet, čeprav ti je bilo onemogočeno, da bi v graditvi tekmovala z ostalo jugoslovansko mladino.	D—
UDELEŽBA KOROŠKIH SLOVEN* CEV NA VSESLOVANSKEM KONGRESU V BEOGRADU
Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško je pri notranjem ministrstvu na Dunaju in pri jugoslovanskem političnem zastopstvu vložila prošnjo za otno dovoljenje za 11 članov, ki se očejo kot zastopniki koroških Slo* vencev udeležiti Vseslovanskega kon* gresa v Beogradu. Med drugimi bodo zastopali koroške Slovence predsednik POOF dr. Franc Petek, tajnik POOF Karl Prušnik, dr. Joško Tischlcr, dr. Luka Sienčnik, dr. Mirt in dr. Franc Z\vitter. Prošnja za potno dovoljenje je bila vložena v začetku novembra.
' ..... "
Koroška
v
-S-----*----K-
IEEDED
Moji partizanski doživljaji
(Pripoveduje partizan Luc)
Ko sem bil še v nemški vojski, sem videl, kakšne krivice sc gode Sloven* cem in sploh vsem slovanskim ljudstvom. Tedaj sem se odločil, da bom ušel iz nemške vojske in se pridružil partizanom.
Ko sem prišel 19. aprila 1944 na dopust, sem našel doma svojega soseda, ki je bil že dalj časa na dopustu in medtem vzpostavil zvezo s partizani. Povedal mi je, da bo v nekaj dneh odšel v gozd in me povabil, naj grem z njim.
Zadnje čase sem bil v nemški voj* ski na Spodnjem Štajerskem pri letal* cih. Bil sem »Gruppenfiihrer« in vsi moji fantje so bili Avstrijci razen enega, ki je bil, kakor smo ga krstili, »Piefke«. Vsi smo bili sporazumni, da se pridružimo partizanom, čim se bo ponudila prva priložnost. Toda komaj sem bil teden dni tam, sem dobil dopust. No, in ker je bilo doma že vse tako ugodno napeljano, sva s tovari*
šem dne 24. aprila 1944. leta odšla v partizane.
Prve tri dni svojega partizanstva sem bil dodeljen varnostni in obvešče* valni službi, potem sem prišel v drugo četo drugega bataljona, s katero sem se gibal po Karavankah od Podjune do Solčave v Savinjski dolini. Prvo tr* do borbo smo imeli v maju na Obirju. Pobili smo 14 Nemcev in zaplenili težko strojnico in še več drugega orožja. Drugo hudo borbo sem doživel v začetku junija na Objrskem. Napadli smo Nemce, ki so bili na drugi strani vode. Dolgo smo bili po njih, nato pa prešli v napad, čeprav so dobili v pomoč tank iz Železne Kaple. Nemci so imeli v boju 13 mrtvih, ranjenih pa ne vem koliko. Od naših tovarišev je bil eden težko ranjen. Pred umikom sta šla ponj dva tovariša in ga odnesla više v goro. Napravili smo nosila in ga prenašali po strmih, skalnatih gozdnih stezicah. Samo kdor pozna te skalovite
planine, si lahko predstavlja, kakšna obremenitev je to za partizane.
22. junija so nas pri Katrci, kakor smo rekli Jurjcvčevi kmetiji v Remse* niku, določili, da gremo čez Dravo. Zjutraj smo se poslovili od tovarišev in odrinili čez Peco mimo Pliberka na Žvabck. Prav ko se je začelo mračiti, smo prišli do Drave. Napravili smo zasilen čoln in prvi je sedel vanj ko* misar Ciril, da ga preskusi. Po tej poskusni vožnji sva sedla vanj z Gašperjem, da bi se prepeljala čez Dravo. Nato sem odveslal po drugega tovariša ter se poslovil od majorja Primo* žiča in komandirja Cirila ter njune za* ščite. V noči na 24. junij ob pol enajstih smo odrinili s severnega brega Drave v neznan teren, ki smo ga morali šele sami obdelati in spoznati.
Drugi večer smo prišli k prvemu kmetu na severnem bregu Drave. V mraku smo obkolili hišo. Kmet in njegova dva sinova so ravno opravljali razne opravke okoli hiše. Ko so nas nenadoma zagledali pred seboj, so se nas tako ustrašili, da jim je popadalo vse iz rok in so obstali pred nami ka* kor okameneli. Razpostavili smo stra* že in spodili ljudi v hišo. Tam smo jim kmalu pregnali strah iz glav in jim dokazali, da nismo banditi, kakor so nas slikali nacisti in njihovi pomagači. Komisar Polde jim je razlagal, za kaj
se borimo in kakšen je naš program. Tako smo se gibali od vasi do vasi ter spoznavali in poučevali zaslepljene slovenske ljudi. Večkrat smo se spoprijeli s policijo, ki nam je pri hišah ali na važnih prehodih pripravljala zasede. Če smo jih pravočasno zapazili, je zapela naša strojnica, brzostrelke in puške pa so jo spremljale. Nemci so jo potem tako ucvrli, da jih je bilo veselje gledati. Včasih pa se je seveda tudi zgodilo, da so nas oni presenetili in ker so bili skoraj vselej v premoči, se je bilo treba spretno umakniti. Saj nas je bilo v začetku samo trinajst. Tako je bilo pač naše življenje. Nikoli nisi vedel, kdaj bo kateri padel in kdo bo prvi, ki bo padel.
10. avgusta smo napravili večjo ak* cijo v tako imenovanem »VVeisscngra-bnu« pri Volšperku. Razorožili smo ujetniško stražo in nekega tajnega po* licista ter izpustili ujetnike. Tajni po* licist je imel celo zalago orožja, tudi ročne granate. Mož se je hotel braniti, pa ni bilo več časa. Razorožiti smo morali tudi njegovo žfcno, ki je dejala, da potrebuje svoj samokres za razne »elemente«. Ko je bilo vse končano, smo odrinili spet po istem jarku, ko* der smo prišli. Čez dve uri smo zavili v gozd in preležali dan.
(Dalje)
Oktobrska revolucija je rešila civilizacijo
Zdaj ko je niirnberška razsodba nad nemškimi prvimi vojnimi zločinci že stvar zgodovine, si je še posebno težko zamisliti, da je nekoč bila doba, ko je pretila dejanska nevarnost zasuž* njenja vsemu človeštvu, ki ljubi svobodo.
Skoraj na vso Evropo je tedaj stopila noga nacističnih barbarov. Samo ozka morska ožina je ločila Britanijo z njeno majhno in tedaj slabo oboro* ženo vojsko od številnih do zob oboroženih nemških čet. Združene dr* zave so stale pred črnim dnevom pora* za pri Pearl Harbouru, ves svet je /a\-drgetal pred navidezno nepremagljivo silo nemškega orožja. Sovjetska zveza je sicer stala, toda mnogo inozemccv tedaj ni hotelo verjeti v to, da bi bila vsaj sposobna upreti se Nemcem. Vse je kazalo na to, da bodo hitlcrjcvci želi neizogibno zmagoslavje. Kdo bi ne vedel elanom, da bi takšen konec vojne pomenil zlom in propad svetov* ne civilizacije?
Spomnimo se, da so nacisti na grozovit način iztrebili 15 milijonov ne* dolžnih ljudi, da so zastrupili 275.000 starih in bolnih ljudi in jih 7 milijonov odgnali v sužnost ter jih oropali njihove domovine, družine in človeškega dostojanstva. Spomnimo se na to, da so nacistične roke povzročile, da je desetine milijonov ljudi izgubilo vse svoje imetje in da so izgubile mnoge dežele bogastva, plod dela ne* številnih rodov, ki so bila oropana in uničena. Vse to pa je šele kapljica v morju v primeri s tem, kar bi imelo človeštvo pričakovati, če bi zmagali hitlerjevci, ki so se hoteli polastiti nadoblasti na svetu. Ni si moč zamisliti, kako strahotna usoda bi doletela vso civilizacijo, če bi postali gospo* darji nacisti, te zveri v človeški podobi in rablji ljudstev!
Dovolj je, če se spomnimo na vse to, da lahko pravilno ocenimo veliki zgodovinski pomen Oktobrske revolucije leta 1927 v Rusiji in njeno ne* precenljivo napredno vlogo za usodo civilizacije. Ali bi predrevolucijska Rusija mogla nuditi odpor navalu mogočnega hitlerjevskega vojnega stro* ja? Jasno je, da ne.
Splošno znana stvar je, da vladavina carskega samodrštva v stari Rusiji sploh ni bila sposobna, da bi lahko za* jamčila deželi možnost obrambe. '1 o je nazorno pokazala prva svetovna vojna, ko so ruski vojaki kljub svoji moči doživljali poraze, ker so imeli premalo orožja in nabojev.
Po Oktobrski revoluciji, ki je priklicala v Rusiji v življenje sovjetsko ob* last, se je sovjetska država v treh petletkah iz temelja spremenila. V tem času je sovjetsko ljudstvo kot polno upravičeni in edini gospodar svoje dr* zave mnogokratno povečalo gospodarsko moč svoje domovine.
Silni porast proizvodnje, ki so ga povzročile posebnosti sovjetskega go* spodarstva in sovjetske družbene ureditve, je spremenil Sovjetsko zvezo iz zaostale dežele v napredno in iz agrar* ne dežele v industrijsko. Z lastnimi silami, brez tujih posojil in izkoriščanja kolonij je ustvarilo sovjetsko ljud* stvo mogočno industrijo in kolektivno kmetijstvo z veliko proizvodnjo. Vse to je služilo kot gmotni temelj za sijajne zmage sovjetske armade/
Oktobrska revolucija ni spremenila samo gospodarstva Rusije, ampak tudi ves njen način življenja. Kultura, ki je bila do revoulcije privilegij majhne plasti premožnejših ljudi, je postala dostopna za najširše ljudske množice. Odstranitev narodnostnega zatiranja, svoboden narodnostni razvoj vseh na* rodov in narodnosti v Sovjetski zvezi sta na sijajen način pospešila moralno in politično enotnost sovjetskega ljudstva. Po Oktobrski revoluciji so se vsi preprosti ljudje sovjetske dežele pri* čeli čutiti kot gospodarji svoje lastne države in so bili zato seveda pripravljeni, da to državo branijo brez stra* hu in požrtvovalno do zadnje kaplje krvi.
Zgodovina ne bo nikoli pozabila, da
so skozi štiri leta boja Sovjetske zveze proti nacistični Nemčiji stale pogla* vitne sile hitlerjevskih armad in njenih satelitov — okrog 200 divizij — neprenehoma na vzhodni fronti. Ta položaj se ni spremenil niti po sijaj* nem zavezniškem izkrcanju v Normandiji. Na zapadni fronti je bilo kvečjemu 80 nemških divizij, pri če* mer je ta fronta, kakor znano, nastala šele leta 1944.
Tako je nosila Sovjetska zveza na
svojih ramenih poglavitno breme boja proti mogočni nemški vojski. To breme je bilo tem težje, ker se je sovjet* sko ljudstvo dolga leta samo borilo proti najmočnejšemu in najbolj nevarnemu sovražniku vsega človeštva. Zgodovina bo pravilno ocenila juna* štvo ameriških in angleških vojakov.
Prihodnji mesec se bodo zbrali v svobodnem Beogradu zastopniki vseh slovanskih narodov na svoj prvi Vseslovanski kongres. Velik pomen tega dogodka je na dlani. Saj je jasno, da kongres ni sklican v Beogradu po naključju. Kajti dejstvo, da bo zboroval v glavnem mestu Jugoslavije, je le do* kaz, kako zelo cenijo slovanski narodi boj jugoslovanskih narodov za zmago in uresničenje nače‘l dosledne, napred* ne demokracije, ki so politični temelj sodobnega vseslovanskega gibanja. Vseslovanski kongres v Beogradu bo torej priznanje jugoslovanskim narodom za njihove velike zasluge v boju za zmago demokratičnih načel sodobnega vseslovanskega gibanja. Veliko priznanje za veliko stvar.
Narodi Jugoslavije so sj to veliko priznanje zaslužili. Ne samo s svojimi
Znani pacifist, profesor F. W. F o r * s ter je napisal knjigo »Evropa in nemško vprašanje«, v kateri razčlenjuje razvoj nemškega imperializma od prvih početkov do nacionalno-so* cializma. Pred kratkim je objavil v »Ziiricher Zeitung« odprto pismo, ki ga sedaj v izvlečkih priobčuje svetovni tisk. V tem pismu svari zaveznike pred hudimi utvarami o novi, demo* kratični Nemčiji. Profesor Forster je bil že od prve svetovne vojne v tako imenovanem »rajhu« zelo osovražen, ker je takoj spočetka pokazal na krivdo viljemovske Nemčije. On je bil tu* di tisti, ki je svetoval, naj sc ne zaupa \veimarski republiki. Kot prileten mož živi sedaj v New Yorku. Njegovo dolgo pismo švicarskemu listu je odgovor na Churchillov predlog o Panevropi, h kateri bi pritegnili tudi Nemčijo, a brez Sovjetske zveze.
V odstavku, ki ima naslov »Nemški narod ne pozna kesanja«, pravi:
»Dejanska ovira, da bi sedli z Nem* čijo za mizo, je v zelo utemeljeni go-
ki so se požrtvovalno bojevali proti Nemcem na oceanih in v Afriki. Večna slava velja junaškim partizanom Jugoslavije, pogumnim sinovom Fran* cije, Albanije in cele vrste drugih dežel, ki so zadajali okupacijskim četam Nemčije občutne udarce. Izid vojne pa se je odločal predvsem pri Moskvi in Leningradu in pred zidovi Stalin* grada, kjer je sovjetska armada dokazala, da je vojska prvega reda.
Zaradi moči oboroženih sil Sovjet* ske zveze, ki jih je vodil generalisim Stalin, Nemci niso več prišli do tega, da bi uporabili pripravljeno grozovito orožje za vojno z bakterijami, in niso mogli dokončati izdelave atomskega orožja. Sila in junaštvo sovjetskih borcev, moč v Oktobrski revoluciji rojene sovjetske države, pripravljenost na žrtve vsega sovjetskega ljudstva, ki je za zmago prevzelo nase nepojmljivo pomanjkanje in trpljenje, vse to je zagotovilo razbitje Hitlerjeve Nemčije in rešilo svetovno civilizacijo pro* pada. Vojna je Sovjetsko zvezo stala neprimerno več kot katero koli drugo državo iz družine Združenih narodov. Sovjetsko ljudstvo je plačalo zmago z neprecenljivim življenjem 7 milijonov svojih sinov, ki so padli na bojiščih. Nemški barbari so uničili na sto* tine mest, na tisoče vasi in tisoče, tovarn. Boj sovjetskega ljudstva proti hitlcrjevcem bo ostal v spominu po* tomcem kot nepopisno junaštvo. Za to junaštvo je ljudstvo pripravila Okto* brska revolucija. Ona je. bila tista, "ki je Sovjetski zvezi podelila tisto ne* zlomljivo silo, ki je zrušila nacistično Nemčijo in jo prisilila na kolena.
Zato smo popolnoma upravičeni reči, da je Oktobrska revolucija 1. 1917 rešila vse svobodoljubno človeštvo in civilizacijo.
velikimi žrtvami v boju, tudi ne zato, ker so v svoji deželi uresničili bratstvo in enotnost med narodi, temveč zato, ker so spoznali, dan je bratstvo med narodi mogoče le tedaj, če je za* jamčena enakopravnost, kar se pravi z drugimi besedami, če ima ljudstvo oblast v svojih rokah.
Dogodki slehernega dne nam priča* jo, da je tam, kjer ljudstvo nima oblasti v rokah, enakopravnost med narodi le prazna beseda. Kvečjemu more biti le zahteva, šele zahteva neenako* pravnih zatiranih narodov. Če se na* rodi Jugoslavije ne bi bili načelno bo* rili za ljudsko oblast, če ne bi razbili zatiralskega državnega aparata stare Jugoslavije, ne bi imeli danes niti enakopravnosti niti bratstva med jugoslovanskimi narodi. Načelni boj za zmago napredne demokracije je prvi
tovosti, da zločinci in njihovi zaslep* Ijeni sobojevniki v Nemčiji ničesar ne obžalujejo in še niso obupali, pač pa dan in noč ne mislijo na ničesar drugega kot na možnost, da bi še enkrat poskusili z drugimi sredstvi in zavez* niki staro igro.
»Verjemite mi, mladi mož,« je leta 1941 dejal general Haushofer ameriškemu novinarju Caltonu Smithu, »la* hko ste prepričani, da mi v primeru našega poraza od prve ure po predaji ne bomo mislili na nič drugega, kakor na priprave za novo vojno.«
In tako misli danes še večina. Ali naj bo to pozabljeno? Jasno je, da lahko pozabimo zagrešeni zločin, če vi* dimo kesanje in je škoda povrnjena. Toda ni mogoče prezreti tistega duševnega stanja, ki grozi, da bo povzro* čilo vedno nove zločine. Med generali in nemškim narodom je neka liturgija. Zbor generalov je pel pCsem o moči, o oblasti in ljudstvo je odgovarja* lo amen, amen.«
»Zato bi bil samomor Evrope, če bi
pogoj za uresničenje enakopravnosti in s tem tudi bratstva med narodi. Kjer ni ljudske demokracije, ne more biti niti enakopravnosti med narodi. Iz tega nujno sledi: za ohranitev bratstva med narodi je treba ščititi in utrjevati ljudsko oblast.
To so načela sodobnega vseslovan* skega gibanja, načela, ki ne veljajo samo za slovanske narode, marveč za narode vseh dežel sveta.
Sodobno vseslovansko gibanje je v prvi vrsti dosledno, napredno demokratično gibanje. Menda ni treba poudarjati. da nima nič skupnega s ka* kim rasističnim gibanjem. Slovani ni* smo nikdar učili in tudi nikdar ne bo* mo učili, da smo boljši od drugih narodov, ali da smo nekaj več kakor drugi. Učili pa smo in bomo učili, da nismo manj vredni od drugih in da ni* smo manj sposobni od drugih. Smo enakovredni drugim in hočemo biti enakopravni z vsemi drugimi. Tudi ne pravimo, da smo bolj demokratični od drugih in ne zahtevamo zase nobenih posebnih pravic. Resnica pa je, da smo sedaj v prvih vrstah v boju za najna* prednejšo demokracijo. Resnica je, da so vsi slovanski narodi v svojih deželah uresničili najbolj napredno demokracijo, da v njihovih deželah ni no* ben narod zatiran, da se tam ne zatira nobena vera, da uživa v vseh njihovih deželah popolno svobodo — kar po* meni, da so vse njihove dežele na izcedno visoki stopnji družbenega razvoja —, da je v nekaterih njihovih de* želah že vsako izkoriščanje odpravljeno, v drugih pa se odpravlja, da nimajo slovanske dežele nobenih kolonij in da so zaradi vsega tega postale zgled bratskega sožitja za vse narode in tr* den temelj svetovnega miru. Teh res* nic ni mogoče zanikati in nihče nam ne more šteti v zlo, če smo na vse to ponosni.
Ne vemo, kako dolgo nam bo zgodovina dovolila, da ostanemo v prvi bojni črti za napredno demokracijo. Ne vemo, koliko časa bomo ohranili v svojih rokah to vodilno mesto. Prepričani pa smo, da bomo dotlej to svo* jo nalogo častno izpolnili.
Vseslovanski kongres v Beogradu bo nedvomno še bolj strnil slovanske narode v napredno četo bojevnikov za mir in, demokracijo. Beograjski Vse* slovanski kongres bo pomagal utrditi vladavino napredne demokracije v vseh slovanskih deželah in bo s tem tudi utrdil demokracijo na vsem svetu. Poglobil bo stremljenje po miru in položil nov kamen v zgradbo bratstva med vsemi slovanskimi narodi in med narodi vsega sveta.
Kaj se pravi pridružiti se danes vse* slovanskemu gibanju?
Tp se pravi: pridružiti se gibanju za napredno demokracijo, za enakopravnost med narodi, za bratstvo med na* rodi, za blaginjo vsega delovnega človeštva in predvsem — za mir!
(Po »Ljudski pravici«)
narodi hoteli skupaj s popolnoma ne* poučeno in nespreobrnjeno Nemčijo ustanoviti Panpvropo, narodi, ki so jih pet let ropali, zlorabljali in načrtno kradli cvetove njihovega inteligenčnega vodstva. V nekaj letih bi imeli na* mesto Panevrope — Pangermanijo.
Da je bila Evropa tako neizmerno zapeljana in zaslepljena, se moramo zahvaliti govoričenju, po katerem bi bila versajska pogodba zakrivila nastanek Hitlerja. Zakaj, Hitler je samo populariziral tisto, kar je že sto let klilo v nemškem narodu. Pruski mili* tarizem in pangermanizem sta dve velikanski drevesi, ki njih korenine se* gaj o globoko v zgodovino in so se slednjič zrasle v nacional-socializem. 2e pred sto leti je Ernst Moritz Arndt označil pangermanski program »Nemčija potrebuje velikega vojaškega tirana, ki bo sposoben iztrebiti cele na* rode.« To je bil v bistvu ves problem Hitlerja.
Če pa ne bo porušena ali odpeljana oborožitvena industrija z vsemi nje-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIM
Vseslovanski kongres v Beogradu
NOBENIH UTVAR O NEMČIJI
nimi pomožnimi panogami, tedaj smo lahko prepričani, da je vzpostavitev nemškega vojnega stroja in vseh nje* govih najbolj modernih sredstev za rušenje samo še vprašanje časa. Trditev, da bi odstranitev petih ali šestih tovarn, ki tvorijo osnovo nemške tehnike uničevanja, pomenila smrt Nemcev zaradi lakote, ni nič drugega kakor znana nemška propaganda. Nemci ohranijo dovolj industrije za potrebe mirne dobe, da bi skupaj z intenzivnim kmetijstvom, ki je že leta 1935 krilo 90 odstotkov ljudske prehrane v Nemčiji — lahko prehranili nemško ljudstvo in uvažali potrebno blago, ki ga dežela nima.«
Forster nato govori o možnosti, ka* ko bi bilo treba ravnati z Nemčijo. Takole pravi:
»Evrope ne moremo obnoviti s kakršnokoli Nemčijo, predvsem pa ne z Nemčijo, ki je samo nadaljevanje od včeraj. Edina Nemčija, ki bo nekaj vredna, mora biti tista, ki bo prosta pruskega duha.« Nato navaja Lagar-
Prvo poglavje
Začulo se je glasno trkanje na vra* ta. Ludovika je odmaknila oči od knji* ge in prisluhnila. Tiho, vendar odločno trkanje se je ponovilo. Tako trka samo starec Juzef — previdno in priliznjeno, kakor da se že naprej opravičuje zaradi vznemirjenja. Ludovika je nehote pogledala na kazalo starin* ske ure.
»Ena je ura ... Kaj je neki napotilo starca, da prihaja tako pozno?«
Knjiga Žeromskega je zdrsela po odeji na preprogo. Prav na lahko jo je spreletel hlad, morda od svilene kimone, ki jo je ogrnila Ludovika na razgaljena ramena, morda od neznanega nemira, in je vstala.
»Kaj si ti, Juzef?«
»Da, jaz sem milostljiva gospa.«
Že po tem, da je stopil starec-strež-
dea: »Bismarckizem je smrtna bolezen nemškega naroda.« Ljudje so vedno mislili, da sta weimarska Nemčija in potsdamska Nemčija dve različni stvari in da je prvo nadvladala druga. To pa ni res. Po Forsterjevi trditvi se je weimarska Nemčija z navdušenjem vrgla v naročje pruskih militaristov.
Nemška industrija ni bila nikdar nič drugega kot tajni zaveznik nem* škega generalnega štaba. Nemčijo je torej treba iztrgati izpod zastrupljenega vpliva Prusije in obnoviti njeno pravo tradicijo, ki je ustvarila v svetu ugled in spoštovanje. Zategadelj pa je treba z največjo ostrostjo nastopiti proti vsemu, kar bi bilo količkaj podobno vzpostavitvi militarizma.
Brez usmiljenja je treba zlomiti vsa* ko propagando za staro vladavino. Nemce je treba obvezati k priznanju, da nimajo sploh nobenih izgledov več, da bi kdaj koli spet vsilili svetu svojo voljo. Naciste pa je treba pripraviti do tega, da bodo uvideli, da je njihova stranka za vedno izgubljena.
nik v spalnico in pozabil, da bi se niz* ko priklonil ter po njegovi raztreseni zunanjosti je Ludovika takoj spozna* la: zgodilo se je nekaj nenavadnega.
»Gospod grof Edvard je prišel, gro* fica...«
»Kaj si rekel? ... Edvard? — Kje pa je?« je vprašala Ludovika skoraj šepetaje, čeprav se ji je zdelo, da je zakričala.
Ludovika je pričakovala vse, samo ne vrnitve moža. Nekaj trenutkov si je skušala obvladati glas, vendar zaman. Vsa iz sebe je zbežala iz sobe. V ogromni sprejemnici je brlela medla sveča, postavljena na klavir. Člo* vek v sivem vojaškem plašču je sne* mal z ramen vojaško torbo. Ko je začul trkanje in so se vrata odprla, se je hitro okrenil. Ludovika si je nehote pregmila kimono — pred njo je stal neznan moški v zmečkani kučmi, po-
tlačeni do oči, in zastiral svetlobo. Lu-dovikine oči so se začudeno ustavile na široki in gosti neznančevi bradi. Vojak je prijel Ludoviko za roko in jo privil k sebi. Zdrznila se je, toda moške roke so se je krepko oklenile.
Ko se je približal tuji, bradati obraz njenim očem, jo je strah tako hitro minil, kakor jp nastal. Zdaj je niti ku* črna niti ogabna brada' nista mogla več prevariti. Nekoliko mežikajoče Edvar* dove oči, izpod tankih in zaokroženih obrvi, bi razločila med tisočimi drugimi očmi. — In vendar to ni bil njen Edo, vedno tako zali gardni polkovnik, z blestečimi se zlatimi naramniki.
Zdaj je prihajal od njegovih brk, brade in umazane vojaške obleke neprijeten duh po vlažni in zoprni izpa* rini mokrega plašča.
Mogeljnicki je sprevidel neugodni položaj svoje žene. Poljubil ji je go* ste, mehke kodrčke na senceh, a ne drhtečih ustnic, ter jo izpustil. Poleg njiju je stal Juzef, ki je bil pravkar vstopil.
»Ta je kriv, da me srečaš takšnega. Juzef, ti ne bi smel povedati, da sem prišel, dokler se nisem umil in preoblekel,« je tiho dejal Edvard, kakor da bi se hotel opravičiti, in snel kučmo. Trudno si je pogladil razmršene
lase. Ta znana kretnja je prebudila v Ludoviki občutek prejšnje iskrenosti do moža. Bilo ji je hudo, da sta ji umazana vojaška obleka in neprikup* na zunanjost tega dragega človeka iz* zvala za trenutek zoprnost. Nenadoma je popolnoma pozabila na Juzefo-vo navzočnost, se privila k možu, ob* jela mu glavo in začela poljubovati te drage oči, ki se nisd prav nič izpreme* nile. Vendar jo je sedaj previdno, toda odločno potisnil od sebe:
»Potem, Ludovika, potem ... Zdaj moram vreči raz sebe vso nesnago, a najprej se moram umiti. Zdi se mi, da sem popolnoma prepojen s to umazanijo: zadnja dva dni sem se vozil na lokomotivi in spal na premogu, ali natančneje — sploh nisem nič spal.«
Ko je stopil Edvard čez eno uro v ženino spalnico, se je spet začudila: brada je zginila in prav tako so bili obriti njegovi razmršeni lasje. Velika glava pravilne oblike, glava z izrazi« timi čelnimi ogli, je bila videti kakor pološčena. Spet ni bil podoben same* mu sebi, kajti prej si nikdar ni bril glave, ker je vedel, da mu to ne pri-stoja. Siva obleka, ki jo je Juzef prinesel iz stare grofovske garderobe*, je spominjala Ludoviko na prve mesece njenega zakona, ki jih je bila preživela
Naša živina v hlevih
Z jesenske travniške paše se je se* daj živina vrnila v hleve na prezimovanje.
Kakor je mlada živina lepo uspevala in se razvijala na prostem, na paši, kakor sta bili molznost in zdravje pašnih krav razveseljivi, tako bi bilo prav, da bi se tudi sedaj v hlevih vsa živina enakomerno, brez zastoja v rasti in brez nazadovanja v molznosti ter v zdravju dalje razvijala.
Na žalost le prepogosto opažamo, da živali ob stalni hlevski reji vedno bolj hirajo in v njihovi molznosti ter zdravju vedno bolj pešajo. Zakaj ne* ki? Čisto naravno; pač zato, ker živini v hlevih ne nudimo za razvoj in sploš* no uspevanje onih naravnih življenjskih pogojev, katere z brezobzirno strogostjo predpisuje narava in katere živali pretežno najdejo le na prostem, na paši.
Kateri so ti pogoji? Poleg tečne in sočne krme predvsem prosto gibanje, svetloba (sonce), svež zrak in snaga. V koliko oziroma kako malo moremo pri naši zimski reji te pogoje izpolnje* vati, le predobro vemo.
V precejšnjem številu hlevov je dandanes že preskrbljeno, da dobiva živina čez zimo tečno in sočno krmo; glede drugih pogojev (prosto gibanje, sonce, zrak itd.), ki za donosno uspevanje niso nič manj važni, pa je pri nas večinoma bore malo narejenega.
Zopet ponavljam, da le predobro vem, kako težko je marsikje urediti vse tako, da bi bilo prav in dobro.-V enem hlevu ni zanesljivih delovnih moči, v drugem ni primernih prostorov, v tretjem ni materialnih sredstev
itd. Toda v kolikor nam dane okoli1 ščine dopuščajo, bi morali le gledati, da obstoječe stanje izboljšamo.
Da jc prezgodnje privezovanje telet k jaslim zelo škodljivo za pravi teles* ni razvoj mlade živine, je znano. Najbolje bi bilo, da bi teleta do enega leta starosti sploh ne privezovali. In v resnici vidite v naprednih alpskih de* želah vso mlado živino, čestokrat že več ko eno leto staro, enostavno prosto zaprto v posebnih kočih, v katerih se čisto poljubno giblje in prosto skače. Toda to še ne zadošča. Teleta pridejo ne glede na vreme tudi pozimi in v snegu vsaj za uro ali dve na prosto, v tekališče. Pa tudi molzne krave spuščajo kljub redni hoji na napajali* šče vsak dan v opoldanskih urah, na* vadno od 11. do 3. ure popoldne, v te* kališča, razen v dnevih z lcdenomrzli-mi severnimi vetrovi in ob snežnih metežih. Za tekališče jc dober vsak primerno ograjen prostor v bližini hlc* va. Zanj pa ni škoda niti najboljše njive, če upoštevamo velike koristi pro* stega gibanja. Kaj pomeni za razvoj in zdravje živali dejstvo, da mora stati živinče marsikje več ko polovico le* ta ali sploh celo življenje privezano na enem mestu, si lahko misli vsakdo. Saj se žival v svojih življenjskih pogojih in zahtevah bistveno in načelno ne razlikuje od človeka.
Nič manj važna kot gibanje je za živino tudi svetloba. Kolikega pomena je svetloba za rastline in za čldveka, vemo vsi iz vsakdanje izkušnje.
'Praviloma bi moralo biti v hlevu tako svetlo, da bi lahko še v najbolj oddaljenem kotu videli brez truda brati
in površina oken bi morala znašati pri* bližno eno desetino površine tal ali en kvadratni meter na tri krave.
Važnost svetlobe sledi že iz tega, da se le pod vplivom sončne luči tvori v rastlinah zelenilo in pri živalih ter pri človeku rdeča krvna telesca.
Upoštevajoč te okolnosti se Danci v hlevih na primer ne zadovoljujejo samo z zadostno velikimi okni, marveč uporabljajo za hlevska okna posebno steklo, tako imenovano »vitosteklo«. To steklo propušča ultravioletne žar* ke, ki delujejo posebno učinkovito na tvorbo krvi. Danci pač dobro vedo: dosti dobre krvi, dosti mleka in obilo zdravja!
Tudi pomen zadostne množine sve* žega zraka za živino mora postati vsakomur jasen, ako upoštevamo, da potrebuje odraslo govedo toliko kisika v eni uri, kolikor se tega nahaja v 40 kubičnih metrih svežega zraka. Najvažnejši motor za tvorbo mleka so pljuča in če dobivajo pljuča v zatoh* lih hlevih v izrabljenem zraku prema* lo kisika, nazaduje molznost in živali se končno loti več ali manj prikrita jetika. Saj je neka zdravniška preiskava pri naših kravah v Belanski dolini pred leti ugotovila 40 odstotkov jetič-nosti. Zato za zadostno prezračevanje hlevov ne zadošča samo redno odpiranje vrat in oken ter spuščanje v te* kališča. Vsakdo naj se po možnosti potrudi, da uredi v hlevu tudi primerne dovodnike za dovajanje svežega zra* ka in odvodnike za odvajanje izrabljenega zraka. Dosedaj se je obnesel najbolje prezračevalni sistem, ki do* vaja sveži zrak pod stropom hleva s počasnim pronicanjem in odvaja izrabljeni zrak 30 cm visoko od tal s
posebnim dušnikom, ki pa mora se* gati najmanj pol metra nad sleme.
Nadaljnji pogoj za zadovoljivo uspe* vanje živine pozimi je snaga. »Red in snaga pol krme odvaga« pravi že star pregovor. Snažne pa moremo obdržati živali le v hlevih z urejeno notranjostjo, predvsem z nepropustnim podom in s primerno kanalizacijo (odtočnimi jarki za gnojnico).
Urejevanje notranjosti hlevov na veliko je na Koroškem izvrševala in po vojni zopet izvršuje tvrdka Brou-cek z Dunaja. (Njeno zastopstvo v Celovcu, Johann Burgerstrasse 8, za mestno klavnico.) Ta tvrdka je dovršila v zadnjih letih predvsem na več* jih koroških kmetijah nešteto notranjih ureditev hlevov s smotrnimi sta* jami in tako imenovanimi Reautsch* niggovimi jaslimi, ki omogočajo ob pravilnem ravnanju posebno štednjo s krmo. Računa se (seveda kolikor ne gre pri podatkih za tovarniško propagando), da se prihrani z uvedbo Re* autschniggovih jasli pri 10 kravah za eno kravo krme. Sicer pa nam primer* nih jasli ne bo težko urediti, če smo si ogledali nekaj v resnici moderno in smotrno urejenih hlevov.
Važnejše kot jasli so za zadovoljivo uspevanje živine v hlevih nepropu^ stne staje oziroma pod s kanalizacijo, velika okna, prezračevanje in takšna ureditev sten in stropa (ne nad 2,5 m višine pri govedu), da nam hlev ne »moči« in da nam ostane suh in pri* merno topel, ne zatohel. Za krave in mlado živino je najprimernejša toplota 15 stopinj Celzija, za delovno in pi-tovno govedo pa i2 stopinj Celzija.
Pomnimo, da je za vso živino pozi* mi v hlevih boljši suh mraz kot pa vlažna, zatohla gorkota! Kočuški.
Brez elektrike ni napredka
Zgraditev in razširjenje, s tem pa tudi pocenitev električnih naprav, to* ka in mrež je osnovni položaj gospodarskega napredka in dviga splošne blaginje. Ljudska oblast v Sloveniji je takoj po osvoboditvi posvetila vso pozornost vprašanju elektrifikacije, ne samo mest, marveč tudi slovenskega podeželja. V letošnjem letu bo dosegel v elekritikacijo vloženi kapital okoli 66 milijonov, računan po predvojni vrednosti.
Samo vjetošnjem letu bodo dogra* dili skoraj trikrat toliko omrežja, kot ga je bilo zgrajenega v letu 1938, to je v letu, ko je bivša banska uprava vtaknila v električne naprave največ denarja.
Združitev električnega gospodarstva v rokah države je omogočila načrtno zgraditev električnega omrežja. V letu 1946 bodo dogradili 184 km daljnovo* dov, 361 km razdelilnega omrežja in 44 transformatorskih postaj.
V gradnji je daljnovod visoke napetosti 110.000 voltov Trbovlje—Laško z obema transformatorskima po* stajama v Trbovljah in Laškem, s čimer bo mogoče oskrbovati tudi Zagreb z električno energijo iz central v Sloveniji. Pričeli so tudi z deli na pro* gi Velenje—Laško za daljnovod 110 tisoč voltov in z deli na trasiranju proge Ljubljana—Št. Peter na Krasu, prav tako za daljnovod Dravograd-Guštanj za oskrbovanje mežiškega rudnika, dalje daljnovod Tepanje—Rogaška Slatina^ za oskrbo Rogaške Slatine in daljnovod Toplice—Semič za priklju* čitev Bele Krajine na omrežje Državnih elektrarn Slo veni j.
IZGRADNJA ELEKTRIČNE INDUSTRIJE
Od vsega početka je bilo potrebno misliti tudi na izgradnjo industrije za električni material, električne stroje in naprave, kar se je pred vojno v
ROJENI V
Koroška partizanka
Bela na Koroškem. Strmi planinski travniki, obrobljeni od temnih goščav, za njimi veličastni vrhovi Karavank, ki se vedno kopljejo v soncu. Tudi hi* še bogatinov se kopljejo v soncu, uboge bajte tam spodaj pa čepe v najbolj osojni strani doline. Na bajtarski strani je stal tudi dom delavca Pavliča s svojim mračnim, polomljenim hlevom in z dvema kozama v njem. Mračno je bilo življenje bajtarjev in delavcev, njihovi otroci pa so morali živeti zastrto in težko mladost. Delo za trdo skorjo kruha in prezir, da si bajtarsko dete — to je bila njihova mladost. Ta« ko jo je preživljala tudi Mira Pavli« čeva.
Ko so leta 1942 pod Obirjem prvič počile partizanske puške in ko so se do bajt prebile prve besede borcev, se je v Mirini duši razpršila megla, njene* ga ubogega življenja. Zakaj ne bi postala zvesta kurirka partizanom, kako bi mogla v sebi zamolčati, da so prišli tisti, ki tudi reveže smatrajo za ljudi, ki tudi njim, bajtarskim otrokom, pripravljajo sončno življenje! Vsak partizanski strel, vsaka beseda partizana jim ustvarja svetlejšo bodočnost. To* da Miri je bilo to premalo, da je le doma pomagala partizanom. Iz oči v oči je hotela videti krvnike koroških vasi, kako padajo; z lastno roko je hotela uničevati pošastne ubijalce koroških kmetov, morilce Slovencev na
Koroškem. Doma je vzgojila že dovolj zanesljivih mladincev. Zaupala jim je delo na vasi in šla tja, kamor jo je neodoljivo vleklo. Pomislila je, da lahko tudi sama umre. Pa kaj je eno majhno življenje, kaj je sto in ti* soč življenj proti tistemu, kar se sedaj poraja za koroško ljudstvo, za ves slo* venski narod, za vso novo Jugoslavijo!
Mira, komaj dvajsetletna partizanka, je bila ena najhrabrejših koroških bork, ena najzvestejših tovarišic. Pol leta pred osvoboditvijo je šla čez Dravo. Na skrajnem severu slovenske zemlje, po pobočjih Svinje planine ni več hodil ponižen bajtarski otrok, utesnjen v domače globeli siromaštva in zapostavljanja, po svobodnih strmi* nah je korakala ponosna sekretarka SKOJ*a in vzgajala koroško mladino. Korakala je hrabra borka, ki je uničila že kdo ve koliko podlih fašistov.
Partizani so tisto hudo zimo 1944-45. leta na Svinji planini odbili že nešteto napadov. Sneg jim je bil ležišče, tople hrane niso že zdavnaj več poznali, želeli so si samo počitka.
Nemci so začeli znova napadati. Domači izdajalci so jim pomagali. V dveh trdnih obročih se jim je posrečilo ob* koliti sto partizanov. Mira ni ne orna* gala, ne obupala. Prva je bila v bitkah, prva pri ranjencih.
Nemci so na smučeh vdrli za hrbet partizanski četi, ki se je morala iz utr-

★
POKRAJINSKI ODBOR OF ZA SLOVENSKO KOROŠKO
SPOROČA VSEM KOROŠKIM SLOVENCEM IN PROTIFASI-STOM, DA BO V NEDELJO 17. NOVEMBRA OB 2. URI POP.
V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU SKUPEN POGREB
70 PARTIZANSKIH BORCEV IN BORK
KI SO PADLI NA SVINJI PLANINI IN NJENEM VZNOŽJU V VELIKI BORBI ZA OSVOBODITEV SLOVENSKEGA NARODA IN ZA NJEGOVE PRAVICE - VEČNA SLAVA JUNAKOM IN JUNAKINJAM, KI SO ŽRTVOVALI SVOJA MLADA ŽIVLJENJA ZA BOLJŠI IN PRAVIČNEJŠI SVET
CELOVEC, DNE 12. NOVEMBRA 1946
POKRAJINSKI ODBOR OF ZA SLOVENSKO KOROŠKO

glavnem uvažalo iz tujine. Tudi v tem pogledu beležijo v Sloveniji že sedaj lep napredek, obetajo pa se še lepši uspehi. Že danes izdelujejo najrazličnejši električni material, ki so ga mo* rali prej uvažati. Elektroindustrija Slovenije proizvaja danes domala vse vrste golih električnih vodov, Berg-mannove cevi in pribor, Pcšljeve cevi, inštalacijski material, akumulatorje in plošče ter baterije, galvanične elemente itd. Pričeli so tudi proizvajati kera* mične izolatorje, električne kuhalnike, likalnike itd. Največja tovarne te vr* ste je »Iskra« v Kranju; v njen sklop spadajo tovarni »Volta« in »Zmaj« ter tovarna Bergmannovih cevi.
Drugo največje podjetje za električni material je tovarna kovin v Slo* venski Bistrici, ki izdeluje v glavnem gole bakrene, aluminijaste in medeninaste žice ter danes krije najnujnejše potrebe za vso Jugoslavijo. V Zagrebu grade veliko tovarno za elektroma* terial. ki bo zaposlovala več tisoč delavcev.
Po vsem tem računajo, da se bo Ju« goslavija v kratkem času tudi v pogledu električnega materiala in .clcktrič-nih strojev lahko osamosvojila. To je velik napredek v tako kratkem času. Tako je gospodarstvo ljudske države. Kmalu bo preprežena vsa Jugoslavija z električnimi žicami, ki bodo prina* šale do zadnje vasi luč. napredek in pomoč pri vsakdanjem delu.
(»Po »Kmečkem glasu«)
Nacistični pretepači napadajo celo ženske
Poročevalski urad OP javlja iz Slo* venjega Plajbcrka:
Kakor že večkrat drugje, tako so tu* di v Slovenjem Plajberku v nedeljo 27. X. pripadniki bivšega Hitlerjevega režima pod firmo OeVP priredili svojo zabavo, tako imenovani »Heimkeh-rerkninzehen«. Na to zabavo v Slovenjem Plajberku antifašisti niso imeli dostopa.
Tončko Dovjak, ki je znana kot za* vedna protifašistka, je ob vzpodbujanju ostalih nacističnih pretepačev kar brez povoda napadel bivši NSDAP* jevec Pepan VVunder. Ko se je Tončka Dovjak hotela umakniti, je planil za njo, ji pričel trgati obleko in jo ob kričanju in zmerjanju surovo \zgrabil za vrat. Sele na intervencijo prisotnih je pretepač Wunder odnehal. Tončka, ki je utrpela hude poškodbe, je morala iskati zdravniško pomoč.
Nacistična surovost in vzgoja, kate* rc na Koroškem mnogi nočejo opustiti, se ne ustavi niti pred slabotnimi ženskami. Da pa pride do takšnih iz* padov celo v Slovenjem Plajberku, ki je bil eno izmed središč partizanskega gibanja, to samo še bolj potrjuje dejstvo, da uživajo nacisti vso potuho varnostnih oblasti.
v Nizzi. Tam ga je prvikrat videla v meščanski obleki.
»Zdaj sc me pa res ni treba več bati, preljuba moja, in tudi poljubiš me lah* ko,« je dejal.
Jutro se je prikradlo v spalnico s sivim pramenom svetlobe, ki ga je prepuščala nekoliko odgrnjena zave* sa. Ludovika se j'c prebudila, vendar iz bojazni, da ne bi zbudila moža. se ni premaknila in ga je opazovala, kako spi.. Edvard je globoko dihal in po taktu dihanja sc mu je napenjala svilena srajca na širokih, kosmatih prsih. Uporna usta. z ostrimi gubami mvkon* ceh, so bila na pol odprta. Noči brez spanja, stalno pričakovanje nevarno* sti — vse to je bilo videti hkrati. Truden, omamljen dd močnega vina, obilice zaužite hrane in njenega ljubko* vanja, je zaspal in komaj mu je uspe* lo, da ji je izpovedal najvažnejše.
Zdaj je on tukaj zato. ker je ona tu. Seveda, nikdar ni pozabljal nanjo. In to dolgo, nevarno pot iz Pariza, preko dveh front, je napravil samo zaradi nje. Kes je, da so mu poverili nekakšne naloge ... Toda, ali bi on zapustil Pariz, delo v vojnem ministrstvu ter se izpostavljal nevarnosti in smrti, da ga nc bi tu pričakovala najlepša žen-
ska Poljske? Zadnje besede je spre* govoril, ko ga je že prijemal spanec. Iz tistih malo stvari, kar jc možu uspelo, da ji je izpovedal, je Ludovika do* umela, da se bližajo veliki dogodki in že sama je zaslutila, da prihaja neka nevarnost — rušeča, strašna, ki grozi, da bo uničila ves način in vse osnove njenega življenja. In wmdar je bila srečna. Naj bi' sc zgooilo kar koli, prav nič se ne bi bala, dokler bi bil on tu. Vse, kar je potrebno, bi že on rešil in napravil, kakor je to vedno bilo doslej. Kadar koli je naneslo, da bi morala sama reševati kakšna resna in praktična vprašanja, se je vedno skri* la za njegov široki hrbet.
Edvard se je prebudil prav tako ne* pričakovano, kakor je spal. Oči so se jima srečale in oba sta se nasmehnila.
»Kaj misliš, kako se počutim, ko se prebudim prav v trenutku, ko sanjam, da rac koljejo s topim nožem in namesto razbojniške spake nenadoma zagledam tebe? ... Toda pozno je že, vstati moram.«
»Zapri oči, Edvard, takoj se oblečem.«
Vljudno se je nasmehnil.
Pobral je knjigo, ki je bila padla na preprogo, in se delal, kakor da čita. Žeromski »Zvesta reka«. Romantika
uporov, samoodpovedi. zvestobe ... Prav nič se ni spremenila. Zdajci ga stalno prosi, naj zapira oči. Veliko dete! Romantično bitje!...
V vseh sedemindvajsetih sobah sta* rinskega dvorca grofov Mogeljnickih se je pričelo običajno jutranje življe* nje. V spodnjem nadstropju, kjer so v nekem delu prebivali strežniki, so že zdavnaj vsi spali. V kuhinji- se je pripravljal zajtrk. Dve sobarici in mladi strežnik so pospravljali vežo in veliko sprejemnico. Zgoraj pa so še vsi'spali. Ludovikina sobarica, precej lepa šestnajstletna Hela. vnukinja starega Juzefa, je hotela pospraviti damsko sobo svoje gospodarice, toda je našla vrata še zaklenjena. To je pove* dala deda. Starec ji je pa zabfanil, da bi vznemirjala gospo grofico in danes pospravljala njene sobe.
Ko si je Edvard razgledal dobro znane in dragocene predmete na toa* letni mizici svoje žene, je čakal, da se Ludovika vrne. Kmalu je vstopila z Juzefom. Starec je nizko priklonil svojo sivo glavo. Pod sinjim kazakinom (vrsta jopice) so bile jasno videti njegove mršave lopatice. Juzef je služil pri Edvardu, ko je ta bil še otrok. Sta* rcc jc bil zvest svoji grofovski rodbini kakor so lahko zvesti samo stari psi
Mira Pavlič
jenih položajev umikati po neizgaže-nem, globokem snegu, med regljanjem dvajsetih strojnic, čez popolno čistino. Morali so se razdeliti na majhne skupine. Tako so se poskušali pretolči skozi sovražnikove obroče. Eno takih skupin je vodila Mira. Že ranjena je hodila spredaj, s pištolo, pripravljeno na strel, in s srepim pogledom, ki je iskal švabske zasede.
»Hande hoch!« so zakričali fašisti, zaščiteni z zaklonom in s štirimi stroj* nicami.
»Nikoli, prekleti psi!« je nepreneho* ma odgovarjala Mira in hkrati streljala in polnila orožje z zadnjimi naboji. »Nikoli!« jc bila njena zadnja beseda. »Naprej, tovariši!« se je obrnila k tovarišem.
V tej borbi, ki je trajala četrt ure. je vseh deset partizanov, prerešetanih od brzostrelk, obležalo v snegu.
Visoko nad Djekšami so grobovi teh junakov. Visoko nad to najsever* nejšo slovensko vasjo pričajo, da ni pedi slovanske zemlje, ki bi ne bila prepojena s krvjo njenih borcev za svobodo.
Izdajate)). lastnik in odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI.. Ottakrin« terstrasse 33. — Tiska: »Globus«. Zeitungs«, Druck» und Verlagsanstalt G. m. b. H.. Wien L Fleisehmarkf 3—5.
Podružnica uprave »Slov. vestnika«, Klagenfurt, Volkerniarkterstrasse 21*1.
čuvaji, ki so vedno pripravljeni, da naskočijo vsakogar, ki hoče stopiti v gospodarjevo hišo. Dvorca si ni bilo niti zamisliti brez Juzefa. Mogeljnic* kijevi so sc tako navadili .panj, kakor tistih dveh srednjeveških vitezov v oklepih, ki sta stala pri vhodu v vežo. Postavi vitezov, kakor tudi Juzef, so se podedovali iz roda v rod.
Starec je bil strežnik. Tudi njegovi sinovi ter vnuki, kakor po nasledstvu, so postajali strežniki grofov Mogeljnickih. Kot petnajstletni deček jc začel Juzef prvi služiti Edvardovemu do* du. Prav zaradi tega je Edvard v svo* jih odnosih do dvornika, ki mu jc po* polnoma zaupal, dopuščal določeno' bližnjost.
»Ali si vse napravil, kar sem ti naročil?«
»Da, nihče ni' zvedel, da se je vrnil milostljivi gospod. Sam bom pospravljal grofove sobe. Gle jte, prosim, tukaj vzemite ključ od vrat vaše delovne sobe, katera drže v spalnico milostlji-ve gospe. Odkar ste odpotovali, razen mene in grofice, še nihče ni stopil tja. Ko bo Hela pospravljala sobe. naj mi* lostljivi gospod ostane v svoji delov* ni sobi. Sicer mo ja vnukinja ne bo .nikomur nič povedala, vendar tako bo bolje.