Leto XYIH
r Celju, dne 23. oktobra 1908.
Štev. 122
i
Uredništvo
Je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vTaiajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za lnserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje Lnserate in mnogokratno rnseriranje znaten popust.
List lavantinskega knezo-škofa Nemcem o priliki zadnjih dogodkov.
(Prosto po ljubljanskem receptu.)
Kakor ljubljanskega knezoškofa, so tudi mene prisilili zadnji dogodki, da se obrnem kot pastir do svojih ovčic. Obračam se ds.nes do vas, dragi Nemci, saj ste bili ravno vi v središču obžalovanja vrednih izgredov na Spod. Štajerskem.
Srce me boli, ko sem moral slišati, kaj se je zadnje dni godilo v Ptuju, Celju in Mariboru. Čemu ste prišli od vseh strani in čakali mirne Slovence z bikovkami, zakaj ste jih pretepali s palicami, čemu ste jim polivali obleko s črnilom in gnilimi jajci? O kako hudo ste se pregrešili proti ljubezni do bližnjega! Kar ste počeli, to je bil smrtni grehi
V Ljubljani je tekla nedolžna kri in vpije do neba po maščevanju. Vprašam vas, ali bi bilo prišlo tako daleč, ko bi ne bilo prej kot povod ptujskih izgredov? O koliko greha ste si nakopali na svojo vest!
Toda poškodovali niste mirnih Slovencev samo na njih zdravju, koliko škode ste naredili na njih imetju s tem, da ste kakor podivjani pobijali po vseh slovenskih hišah šipe! Tudi to je bil smrtni greh. Kajti vse to ste delali ne morebiti vsled nesrečnega slučaja, temveč preračunjeno, dobro premišljeno, s hudobnim namenom, z najetimi pretepači, ki ste jih prej in pozneje napajali z opojnimi pijačami. O koliko grehov! In zakaj ste vse to
storili ? Ali morda zaradi Ciril-Metodove družbe? Ali pa jo tudi poznate? Ali veste, da ima ta družba namen vzgajati mladino v katoliškem duhu? O šulferajnških šolah še kaj takega nisem čital. Zato pa je Ciril-Metodova družba vredna vse hvale in vsega priporočila. Tudi vi krščanski Nemci, podpirajte jo, saj pospešujete s tem Versko vzgojo mladine! Vse izgrede ste počeli samo iz nekrščan-skega sovraštva do Slovencev, katere bi morali ljubiti in jim povsod pomagati, ker so slabejši od vas. Vi pa jih sovražite, jih zatirate, jim škodujete! O kolika verska zaslepljenost!
Bog je tisti, ki je ustvaril razne narode in jim dal vsakemu svoj jezik. Tekom stoletij so se posamezni narodi razširili, vsak ima svoje posebne lastnosti in svoj poseben jezik, vsak pa ima tudi naravno pravico, da se na svojem potu sebi primerno razvija, da napreduje, da se krepi in da govori v svojem dragem materinem jeziku. Zakaj kratite to božjo in človeško pravico Slovencem? Zakaj zaničujete njih jezik, zakaj ga preganjate iz šol, iz uradov? Zakaj ne privoščite Slovencem, da bi prišli do višje izobrazbe, do večjega blagostanja? O kako nekrščansko, pregrešno ravnate, hočete in pišete, naj vam bodo Slovenci le za hlapce in dekle! Pred Bogom so vsi narodi jednaki, od kod si torej jemljete pravico, da se povišujete nad druge, da se bahato imenujete Herrenvolk? Kazen bo prišla iz nebes nad vas, kazen za vse krivice, ki jih prizadevate že stoletja in sto-
letja slabotnim Slovencem! O zapustite to pregrešno pot krivice in sovraštva, na njuno mesto naj stopi pravičnost in krščanska ljubezen!
Le pomislite, dragi Nemci, koliko dobrot so vam skazali in še skazu-jejo ravno Slovenci! Ti nemški trgovec, tvoj narod te ni mogel živiti, zapustil si ga in šel si med Slovence; lepo so te sprejeli, nasuli so ti premoženja in obdali te z vsemi častmi! Bodi jim na veke. hvaležen! In ti nemški obrtnik, s culico v roki si prišel v mesto, kdo ti je pomogel v prvi vrsti do bogastva? Priznaj in bodi hvaležen Slovencem! In ti, nemški uradnik, brez zadostnega znanja slovenščine služiš med Slovenci, med tem ko njih domači sinovi z žuljavimi rokami obdelujejo zemljo svojih očetov. O bodi jim stokrat hvaležen za beli kruh, ki ti ga režejo.
Dragi Nemci, vam na ljubo in od vas prisiljeni se tisoči in tisoči slovenskih otrok mučijo z učenjem nemščine samo da bi vam ne bilo treba učiti se jezika Slovencev, od katerih živite!
Glejte, koliko dobrega ste dolžni Slovencem! Bodite jim hvaležni in zopet hvaležni!
Ne morem pa svojih očetovskih besed prej končati, predno se še posebej ne obrnem do tistih zaslepljencev, ki se štejejo med Nemce, dasi jih je rodila slovenska mati.
„Spoštuj očeta in mater!" pravi četrta božja zapoved! Kako jo izpolnjuješ ti, ki se svojega materinega jezika sramuješ, ga preziraš, zaničuješ! Vedi, da s tem zasmehuješ obenem
svojo mater, ki te je v slovenščini učila prvih molitvic! O kolika nehvaležnost in pregrešnost!
In zakaj si zapustil rod, kamor te je po božji volji narava sama postavila ? Zakaj si postal podoben .onemu vojaku na straži, ki za časa nevarnosti preskoči k sovražnikom? Zakaj si postal podoben Judežu Iškarijotu, ki je za borih 30 srebrnjakov izdal Božjega Učenika ?
Če si to storil iz nevednosti, daj se poučiti in poboljšaj se! Če te je k temu gnala gospodarska odvisnost od Nemcev, pomisli, da gospodarju ne smeš prodati svoje vere, poštenosti, značajnosti! Če si pa izdal svoj narod le iz častihlepja, ošaonosti, lakomnosti po denarju — o kako pregrešni so taki nagibi! Ne bo božjega blagoslova na tvojem denarju, tvoja čast in slava pa bode kakor pena, ki jo razžene vsak pih!
Zato pa odpadniki, ki vas je po Spodnjem Štajerskem toliko število, pojdite vase in izpreobrnite se! Kajti ostra bo pokora!
Tako približno bi se moral glasiti list lavantinskega knezoškofa, če velja v lavantinski škofiji še ista vera kakor v ljubljanski.
Politični pregled.
Oom&če dežele.
V seji štajerskega deželnega zbora dne 21. t. m. je poročal poslanec dr. Jurtela o prošnji za razdelitev cir-kovške občine v ptujskem sodnem
i
i STE K.
Primož Trubar.
K njegovi štiristoletnici.
(Dalje.)
Objednem je naglašal, da je vsa skrb katoliških duhovnikov obrnjena na posvetno blago in opisoval, kako „tu cerkovnu blagu, od kateriga blaga bi se imejli brumni šularji, vučeni šulmojstri inu zvejsti pridigarji inu pastirji rediti inu se živiti, unucnu ž nih malikovanem, z ofertijo, s kojni inu s kurbami zadejo inu restresajo." Kot varalsko sredstvo proračunjene goljufije interesovanih krogov in kot plod „zludejev, kir se v to štalt tih angelov, te divice Marije, tih svetnikov inu tih dušic preminujo ... inu se tim nevernim papežom, škofom, farjem, menihom, tim zuperskim starim babom inu tim mladim farskim inu meniškim kurbom prikazuje, nim vele, de se svete delajo, martrajo, doli padajo, inu togotč, vsem ludem oznanujo inu za-povedajo, de zdaj na le-tej gori oli dolu, zdaj na drugi oli na tretji gori, zdaj enimu, zdaj drugimu svetniku,
zdaj na tej gori oli hribu, na puli oli v gozdu tej divici Mariji cerkve zidati inu de nim ofrujo, mašujo, od vseh štirih stran blagu nosijo, vso žlaht živino perženo," je predočeval poslušalcem ali čitateljem nenavadne prikazni, s katerimi so agitirali katoliki za romarske cerkve; pozival je vernike, naj preiščejo s kritičnim razumom in pri luči zgodovino božjih potij ter jih zagotavljal, da najdejo takim potom tistim nenavadnim prikaznim take-le naravne podlage: „Per tim so ti eni hudičevi ludje slipi, hromi inu kruljevi se storili inu na berlah h takim cerkvom prišli, inu ti eni slipi se delali inu k nim pustili se pelati, inu so per tacih cerkvah berle od sebe vergli, ti slepi so spregledali, tu so ti farji poterjovali inu na steno oli na table malali inu zapisali. Inu so te mesene debele kosti na te štrike tih zgonov (zvonov) per-vezovali, te iste so ti psi po noči cu-kali inu zgonili. Inu kadar so ti boži preprosti ludje h tim zgonum tekli, per nih nikoger nešli, taku so djali inu verovali, ti zgonuvi so od svetnikov oli sami od te svetusti te cerkve
oli gore zgonili. Ti eni pag farji inu mežnarji so tim živim rakom goreče voščene svičice perlepovali inu okuli tacih cerkov ponoči pustili laziti. Tu kadar so ti preprosti videli, so verovali, de ti svetniki taku oknli te cerkve hodijo"; zatrjeval je, da bi mogel napisati „od take hudobe, lotrije, golufije, malikovane, inu tudi od te velike kurbarije, pjanstva, vboja inu vse žlaht pibirje, kir so se per tacih cerkvah s tem rumanem, s križihojenem zgodile inu se še zdaj gode,... ene veliki bukvi, katere bi ne mogel noben rimski osel nesti'1, in kazal na svoje nasprotnike, da s „cerkvenimi tatmi, cehmoštri inu mežnarji" „od istega blaga... (ki ga romarji nanosijo), ž nih kurbami... dobro lebajo, (in) en čas bogati postano" ter da „zavolo ... (svojega) smerdečega trebuha ... h timu vsimu molčijo, . . . kar (njihovi) nernezastopniši, ležnivi, pjani, norski, kurbarski farmani,... kir nuč inu dan v toverni, vsi lotrji leže, kir obene besede v ti veri, očanaša inu v desetih zapuvidih prou ne zastopijo, ... od (njih) ... hotč imejti".
Tudi starega agitatoričnega sred-
stva, ki obstoji v tem. da se riše v temnih barvah nasilnost nasprotne agitacije in naglasa dostojnost lastne stranke, ni pozabil in pripovedoval, da „luterski ... ne (so) nikomer, obenimu papežniku kaj žalega storili inu še ne mislijo", pač da morajo sami „na tim svejtu od vseh žlaht ludi, koker pred (njimi) ti jogri inu preroki veliku pretrpeti" in da so jih „papežniki ... veliku tisuč po nemških, slovenskih, laških, franskih, hispaniških deželah končali inu grozo-vitu martrali". Vmes je solil agitacijo z opomini, da so vse mnogobrojne sodobne nesreče kazen božjaradi katoliške vere, da zavoljo „mali-kovskih človekovskih služb", „s katerimi se Bug srdi, (ludi) ... (z) lakoto, točo, s čudnimi bolejz-n a m i štrajfa", zlasti pa, da „od tiga časa, kar so te izpačene maše od pa-pežov gori prišle inu take nepotrebne cerkve se začele zidati, k nim rumati, per nih odpustkov, sreče na blagi, na životu inu na živini, dobro lejtino inu dobru vreme iskati, od tiga istiga časa so začeli ti Turki nas premagati."
Dalje prihodnjič.
okraju ter predlagal naj se prošnji ugodi. Sprejeto. Isti poslanec poroča o predlogu dr. Fr. Jankoviča in drugov, naj se po suši prizadetim mlinarjem in Žagarjem v okrožju brežiškega glavarstva odpiše pridobninski davek ter naj se ustavijo proti njim eksekucijška postopanja. Sklene se pozvati finančno ministerstvo, naj to stori ne samo v brežiškem, ampak tudi v drugih okrajih, kjer so mlinarji in Žagarji vsled suše škodo trpeli. Odkloni se predlog dež. odbora, da naj se prodajo nekatera deželna zemljišča v Rogaški Slatini privatnikom kot stavbišča ter je bil mesto tega sprejet predlog veleposestnika Zahonyja, da naj se deželna zemljišča ne prodajajo, mariveč naj se zidajo potrebne hiše za tujce v lastni režiji.
*
Volilni boj v Istri bo vsaj v nekaterih krajih prav hud. Klerikalci nastopajo v IV. volilnem okraju (Dolina) z vso brezobzirnostjo proti kandidatom »Političnega društva za Hrvate in Slovence". »Zarja"', glasilo tržaških klerikalcev je izdalo posebno volilno številko, v kateri z vsem pristno klerikalnim fanatizmom in- zlobnostjo napada posebno Mandiča in Spinčiča ter njih tržaške prijatelje ter poziva »verno" ljudstvo v boj za »večne resnice, da lahko kedaj poreČemo; Dober boj sem bojeval. ... vero sem ohranil". Ta vmazani in malenkostni politični boj imenuje »Zarja" »boj med lučjo in temo, boj za Kristusa, zoper Beliala". V tem smislu veljajo evangeljske besede: »Prišel sem, da razstavim človeka od očeta njegovega in hčer od matere njene." Ko gre za katoliško stvar, se ne smemo ozirati ne na desno ne na levo, ne na očeta ne na mater, ne na prijatelja ne na sorodnika, temveč moramo stati kakor skala, tudi če nam vsi znanci in sorodniki napovejo vojsko zavoljo našega prepričanja."
Tako govore klerikalni voditelji v Istri sedaj, tako so govorili pri nas poprej. In vendar je še mnogo naivnih ljudi na svetu, ki sanjajo o slogi in ki celo menijo, da je takim fanatikom
kaj za narodno stvar, za napredek mar!
*
Politični položaj je vkljub vsem konferencam češke in nemške parlamentarne komisije ter vkljub Beckovim pogajanjem z eno in drugo nejasen in nedoločen. Pričakovali smo, da bode baron Beck vendar enkrat nemško parlamentarno komisijo prisilil, naj prizna barvo ter naj pove: je li bila nemška obstrukcija v češkem deželnem naperjena proti češkim aktuarjem in deželnemu maršalu Lobkovicu, kakor oni trde, ali pa morda res proti Becku in njegovemu predlogu volilne reforme. Ako je veljala obstrukcija volilni reformi, potem bi morali nemški voditelji izjaviti, da ne morejo več nadalje podpirati Beckovega sistema ter bi morali njih zastopniki v kabinetu podati nemudoma svojo ostavko, ako tega ne store, potem bode vsem jasno, da je nemška obstrukcija naperjena edino le proti Cehom — in proti češkim ministrom. Do tega razjasnenja še ni prišlo. Baron Beck si bode prizadeval odločitev zavleči kakor dolgo se bo dalo. ■Češka ministra, ostaneta in status de-missionis do zaključenja delegacij še na svojem mestu. Državni zbor bode sklican mesto začetkom šele proti koncu novembra. Ves ta čas bo baron
Beck porabil za pogajanja.
*
V avstrijskih delegacijah je poročal vojni minister SchOnaich o ljubljanskih dogodkih in o postopanja vojaštva Ministrovo poročilo je tako, kakor bi bilo sestavljeno po poročilih nemškonacijonalnih listov. Vojni minister je trdil, da je uradno dokazano,
da so bili Mayerjevi vojaki insmfcirani in dejansko napadeni, tudi da jih je bilo več ranjenih ter da so bili ne samo opravičeni, ampak celo dolžni rabiti orožje. Minister tudi trdi, da ni bilo dano povelje »Feuer", ampak da so nekateri vojaki v razburjenosti brez povelja sprožili. Nadalje še prav ostro obsoja vse napade na vojaštvo in na lajtnanta Mayerja. Pričakujemo, da bo. kak slovenski delegat dal vojaški eks-celenci primeren odgovor.
V ogrskih delegacijah je izjavil ministerski predsednik Wekerle, da se je izvršila aneksija Bosne in Hercegovine po prejšnjem sporazumljenju in pod odgovornostjo ogrske vlade. — Radovedni smo, ali se je kdo tudi z avstrijsko vlado prej sporazumel o tem važnem in velikem vprašanju. V debati o proračunu vojne mornarice je dejal Ugron, da je to ne samo zmota, če hrvatski delegatje govore o neki samostojnosti in suvereniteti Hrvatske, temveč celo zapeljevanje in mamenja ljudstva. Tega mnenja je tudi ogrska vlada, katera bo znala to svoje mnenje vsiliti tudi dunajskim krogom. Po tem-lahko sodimo, kako se bodo razvijale politične razmere v anektiranih deželah, kdo bode tam vladal in gospodoval — kdo bo imel od aneksije koristi, kdo pa škodo.
Vnanje države.
Balkan. Razburjenje na Srbskem, ali bolje rečeno, razburjenje v Belem-gradu, ki se je pred par dnevi še zdelo za evropski mir nevarno, se je pokazalo v svoji pravi podobi. Demonstracije uprizarjajo ljudje, ki nimajo kaj zgubiti, ki pa pri vsakem kravalu kaj radi sodelujejo. Takih ljudi je v vsakem voiikem mestu dovolj, da upri-zore lahko prav bučne in na oko pomenljive demonstracije, katere pa končujejo po navadi s pobijanjem šip, snemanjem in mazanjem tabel, okra-janjem in demoliranjem trgovin. Tako so končale tudi »politične" demonstracije v Belemgradu s tem, da je mob začel demolirati trgovine avstrijskih trgovcev. Vlada je storila, kar je bilo mogoče, da vzdrži red in mir in očuva Srbijo pred nevarnostjo in pogubo, v katero bi jo tako početje lahko gnalo, ako bi se smatralo v resnici za politično demonstracijo. Za vsemi temi bedastimi in brezmiselnimi prizori stoji baje kraljevič Juri. Tudi v Črni gori so se vršile protiavstrijske »demonstracije", katere je vodila sama Njegova kraljeva visokost, knjaz in gospodar Nikola s skupščino ne narodnih zastopnikov, ampak svojih vernih dvorskih podrepnikov. Vse te protiavstrijske demonstracije so se pa vršile kot prava pravcata operetna burka v sporazumu z avstrijskim ministrom na cetinjskem dvoru in niso imele druzega namena, kakor »toj stoci" (tem govedom) kakor velika gospoda na Črni gori itaenuje preprosto ljudstvo, nasuti malo peska v oči ter mu dati prilike, da se malo nakriči in nademonstrira. Tako se je izrazil knjaz Nikola sam. Po listih se pa objavljajo dolgi telegrami o proti-avstrijskih demonstracijah, o oboroževanju Črne gore, o navdušenih govorih kneza Nikole za čast, neodvisnost in celoknpnost srbskega naroda itd. Večje in drznejše komedije ni še z lepa kdo igral s svojim ljudstvom kakor jo igra stari Nikica. In če Srbi malo pomislijo, bodo prižli do prepričanja, da so njih vladarske hiše največja zapreka za zdrav in miren razvoj srbskega naroda.
Razmerje med Bolgarsko in Turčijo se je -tudi ublažilo in nadjati se je, da se obe državi v vseh spornih točkah mirno sporazumeta. Bojkot proti avstrijskim produktom pa traja po vsem Turškem v stari moči .er ni upanja, da bi se v tem obziru kaj
kmalo obrnilo za nas ua bolje. Ni dvoma, da bode avstrijska industrija drago plačala barona Aehrenthala dt-plomatiško umetnost.
Štajerske novice.
—	Agitirajte za spodnještajer-ski slovenski dnevnik! Nabirajte naročnike in pošiljajte izjave »Narodni založbi" v Celja.
—	Krajevni in okrajni odbori »Narodne stranke" pripravljajte se za občni zbor stranke, kateri se vrši dne 8. novembra v Celju. Agitirajte za veliko udeležbo!
—	Krajevni odbor „Narodne stranke" v Mariboru ima v soboto, dne 24. oktobra v mali dvorani »Narodnega doma" svoj občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo o volilni reformi za štajerski deželni zbor in o starostnem zavarovanja. Somišljeniki, pridite polnošte-vilno!
—	Gledališka predstava v Celju.
»Celjsko pevsko društvo" priredi na Vseh svetnikov dan, dne 1. novembra gledališko predstavo »Svetinova hči". Režiser je g. Rafko Salmič. S tem je slavno »Celjsko pevsko društvo" ugodilo željam celjskega slovenskega občinstva, kateremu toplo priporočamo, naj skrbi za dobro udeležbo, da bodo naši diletantje s tem večjo vnemo sodelovali pri slovenskem gledališču. — Plakati se razpošljejo te dni.
—	Nemško gledališče v Celju. Kakor se čuje, mislijo celjski slovenski gimnazijci še letos pehajati nemško gledališče. Je sicer za naše fante težko, da nimajo v Celju gledališča, zlasti ne poštenega — a v celjsko mestno »šmiro" pa jim tudi ui treba hoditi, prvič iz narodnih ozirov, drugič pa ker tam ničesar ne vidijo in ne slišijo, za kar bi bilo vredno dati vstopnino.
—	Volitev učiteljskega zastopnika v celjski okrajni šolski svet. Ker je odložil nadučitelj na celjski okoliški šoli g. Armin Gradišnik to svojo čast. so se vršile včeraj nadomestne volitve. Oddalo se je 49 glasov in jih je dobil g. Armin Gradišnik 48; jeden listek je 1 bil prazen. Našemu zvestemu somišljeniku in zaslužnemu učiteljskemu organizatorju g. Gradišniku častitamo na sijajui zaupnici uči-teljstva v celjskem okraju!
—	Šolarje okoliške šole v Celju sramoti tukajšnji nemški listič. Možno je, da se otroci kje stepejo — a imenovati zaradi tega decoj »mladostne zločince" to je pa možno samo ka-emu nemškemu »tintenstrolchu". Nedavno tega sem bil sam priča, da je nek fant v Gaberju zasmehoval zvečer na cesti okoliškega pismonoša. Ta ga je zgrabil in pripeljal v O. gostilno, da vidi, kdo je. Fant je tam povedal, da hodi v nemško šolo v Celju. To je tedaj sad nemške šolske »izobrazbe", katero delijo oni nemški mestni ljud-skošolski učitelji, kateri so 20. sept. divjali po mestu. Kaj čuda, da jih šolarji posnemajo! Isti »bosonogi Indijanci", kakor imenuje glasilo nemških celjskih trgovcev in obrtnikov sine okoliških Slovencev, kateri nosijo sra-motilcem svoje dece denar v mesto, bodo tedaj gotovo med onimi nesrečnimi otroci, kateri se v mestnih nemških ljudskih šolah ne le ničesar ne naučijo temveč podivjajo.
—	Celjski trgovec Koss je tako predrzen, da si upa pošiljati celjskim Slovencem nemške cenike. Gospod Koss, nikar si ne mislite, da smo že pozabili na silovitosti nemških trg. pomočnikov in trgovcev dne 20. septembra!
—	Zahvala nemškega celjskega trgovca — dolgoletnim odjemalcem. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim
okrajnim sodiščem obravnava, ki stavi zahvalnost celjskih nemških trgovcev svojim dolgoletnim slovenskim odjemalcem v prav čudno luč. Pred nekaterimi dnevi je prišla v trgovino znanega Zanggerja v Celju žena posestnika in gostilničarja Samca v celjski okolici, plačala svoj račun in rekla, da ne kupi ničesar več pri Zanggerjn, ker ji je povedala dekla Jelen, da je stal v pondeljek po celjskih izgredih zjutraj Zangger v družbi več gospodov pred »Narodnim domom", gledal razbite šipe in rekel »prav je tako". Deklo je potem dal Zangger poklicati v Celje in ta je v navzočnosti advokata Zanggerja vzdržala svojo trditev in rekla, da je natančno slišala omenjene besede. Zangger je vložil na to proti gospej Samčevi in dekli — tožbo! Včeraj se obravnava ni končala, temveč se je preložila, da se pokličejo pred sodnijo oni gospodje, s katerimi je Zangger 21. septembra občudoval junaško delo nemških demonstrantov. Zangger se hoče sedaj samo potom sodnije prati. O izidu poročamo.
—	Svoji k svojim! Voznik znanega trgovca v Mozirju je naložil te dni poln voz blaga pri celjski nemški tvrdki Ranzinger & HOnigmann, Kje je tu geslo »Svoji k svojim" ? Prihodnjič objavimo polno ime, da se ga bodo vedeli slovenski ljudje ogibati.
—	Kakor tt meni, tako jaz tebi! V sredo so celjski »nemški" gospodje namestili slovenske čevljarje pri farni cerkvi, da bi jim kolikor mogoče pokvarili prodajo. In ne le to! Ljubljanskemu čevljarju Kosu so ustavili celjski policijski organi brez pravega povoda prodajo. Prodajalka se je nekemu kupovalcu izrazila, da mu da ceneje, ker je Slovenec. To je nekdo slišal in naznanil policiji. Takoj se je pred štantom mogočno razkoračil policaj št. 2 in 0'iganjal kupovalce. Nato so prišli 3 zidarji in stražmešter ter so začeli navzlic ugovoru meni nič tebi nič pospravljati blago. G. Kos in gospa Herceg sta jim pustila vse skupaj in odšla. Blaga je bilo za okroglih 1000 kron. Radovedni smo, kaj bo sedaj mesto storilo. — Ta slučaj prav jasno kaže sovražnost celjskega mesta in policajev proti Slovencem. Utegne pa imeli za Nemce hude posledice. Saj hodi Putan z marelami po sejmih, M&rtl s svojimi sladčicami, Saerer s svojimi škafi in rešeti, Fanin-ger s svojo medičarijo ter še mnogo drugih. Ali morejo slovenske občine tem in sploh vsem nemškim kramarjem vočigled postopanju celjske nemške policije mirno dovoliti štante na svojih tleh? Ali bo občinstvo mirno trpelo postavljanje istih? Ako se bodo izvajale posledice, naj pripišejo dotič-niki nasledke samim sebi in celjski policiji. — Tudi drugače se ie v sredo na sejmu odijozno postopalo proti slov. obrtnikom. Tako se je dovoljevalo Nemcem po dva štanta n. pr. Taboru. Naj bi si upal Slovenec kaj takega zahtevati!
—	Neznačajnost celjskih nemških trgovcev in obrtnikov. Minulo sredo se je vršil v Celju običajni Ur-šulin sejem, ki je pa bil skrajno slabo obiskan. Vidi se, da se ljudem- nič več ne ljnbi nositi celjskim Nemcem denarja. Zato so pa celjski nemški trgovci in obrtniki tem bolj nadlegovali kmečko ljudstvo. Tu je kar teklo prilizovanje in sladke besede. Pomnite pa, slovenski kmetje in okoličani, da vam pravijo isti celjski Nemci za hrbtom »psi", »zločinci", »bagaža", »suroveži" in še hujše, kateri vas v Celju kličejo z »oče", »dragi prijatelj" itd. To postopanje kaže jasno, da so ti Nemci ničvredni in neznačajni ljudje. S takimi pa se vsak pošten človek vobče sramuje priti v kakršnokoli dotiko.
—	„Slovenske bab« hodijo itak k nam", se je, kakor se govori po mestu, izrazila prodajalka v Putanovi trgovini s klobuki na Graški cesti. Iste Slovenke, ki še hodijo tje, tudi zaslužijo to vljudnost.
—	Porotno sodišče v Celju je obsodilo Pavla Sternada iz brežiškega okraja zaradi uboja na 3 leta težke, z enim postom mesečno poostrene ječe. Sternad je v nekem prepiru z ročico tako obdelal fanta Dobravca, da je ta v brežiški bolnišnici umrl. — Nadalje je bil obsojen Franc Pšeničnik iz Globokega v brežiškem okraju k 4 mesečni ječi, ker je svojega očma s palico tako udaril po glavi, da je čez noč na Skednju, kjer je spal, umrl. Očim je rad pil in se doma prepiral z ženo in pastorkom. V takem prepiru ga je tudi pastork udaril po glavi. Bil je le obsojen zaradi prestopka silobrana.
—	Bernja v deželnem zboru. Nemški kmečki poslanec Brandl je stavil včeraj v deželnem zboru predlog za odkup bernje na Štajerskem koder se še izvršuje. O tem si še privoščimo besedo.
—	»Slovenec" in ravnatelj mariborskega učiteljišča Schreiner.
„Slovenec" z dne 22. oktobra zelo ostro očita ravnatelju marib. učit. g. Schreinerju, da poziva nemške učiteljiščnike, naj se uče slovenski, da bodo mogli poučevati na slovenskih ljudskih šolah. Obljublja jim baje tudi, da se bo pri izpitih iz slovenščine milejše postopalo z Nemci. Očita se mu nadalje še jeden slučaj pristranosti vprid Nemcem, ki je bolj postranskega pomena. — Zgornje očitanje pa je skrajno komprimi-tirajoče za Slovenca g. Schreiner ja in ga zaradi tega pozivamo, da javno pomiri slov. javnost in pove, kaj je na „Slovenčevem" dopisu resničnega, ker bi bili drugače prisiljeni izvajati posledice.
—	Slovenski trški mandat na
Spod. Štajerskem pade baje pri dežel-nozborskih volitvah — klerikalcem v roke. Tako se poroča „Slovencu". Menda precej prenagljeno.
—	Šopek svežih vijolic nam je poslal v uredništvo g. Franc Rebov, posestnik v Sovodni pri Celju, katere je nabral pri svojem vinogradu. Prisrčna hvala!
—	Vinski sejm v Vojniku pri Celju se vrši v četrtek 12. novembra. Opozarjamo na inserat.
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda pošilja abs. phil. gosp. Vekoslav Mum vsoto K6 34, katera se je nabrala po „zeksarjih" v njegovo svinko. Vsoto smo poslali C. M. družbi. Prisrčna hvala!
—	Slovanski polki ne bodo šli v vojno? Iz Budimpešte brzojavljajo, da se je minister zunanjih zadev Aerenthal izrazil, da bo Avstro-Ogrska odpoklicala z južnih mej vse slovanske polke in poslala tje le madžarska in nemške. — Potemtakem je čudno, da je večina slovenskega spodnještajer-skega polka št. 87 že v Bosni. Ali ga morda prištevajo „nemškim" polkom?
—	Častnikom groš, vojakom pa knof. V delegacijah se je sprejel načrt za zvišanje častniških plač, dočim se navadnim vojakom ni dovolilo, da bi dobivali nekoliko več tistih beraških krajcarjev na dan. Počasi „nach und nach" se bo dala vojakom nekaj boljša hrana in prispevki za snaženje in pranje. Glavno vlogo pri tej ginljivi skrbi za častnke in — vojake so igrali nemški kršč. socijalci.
—	Pred izselitvijo na Angleško svari vlada s posebnimi okrožnicami. Na Angleškem je sedaj tisoče in tisoče ljudi brez zaslužka ter ni upati, da bi kdo tamkaj lahko našel svoj kruh.
—	Imenovanje. Naš slov. - štaj. rojak ministerijalni tajnik g. dr. Ivan Žolgar je imenovan za pravega sek-cijskega svetnika.
—	11 Velenja. Gosp. £>. Presin-ger nas prosi objaviti, da on ni v nobeni zvezi z dopisi iz Velenja in da se gosp. Blatnik, uslužbenec pri tvrdki Demšič ni udeležil izgredov v Celju česar ga je emp. Presinger u.-tmeno obdolžil.
—	Zgorelo je v Družmirju pri Šoštanju 19. t. m. ponoči leseno in s slamo krito gospodarsko poslopje Štefana Malha. Vsled marljivega dela zlasti domače požarne brambe se je ogenj omejil. Živino so rešili, le perutnina in pa spravljena krma je zgorela.
—	Iz Gornjegagrada denuncira v „Slov. Gosp." enaki lopov davčnega kontrolorja Vivoda davčni direkciji v Gradcu zato, ker je govoril — čujte! — na neki odhodnici! Brez komentarja.
—	Iz Gornjegagrada. Da naš c. kr. poštar g, Franc Schechel ne čuti slovensko, dasiravno so bili njegovi predniki Slovenci; to je v Gornjem-gradu obče znana stvar. A da si bo ta mož drznil tako žaliti naš narodni čut v čisto slovenskem trgu, tega pa nismo pričakovali.
V	čakalnici na poštnem uradu ima ta poštar nad vraticami tablo s samo nemškim napisom: „Wahrend der Aus-arbeitung eingelangter Posten bleibt die Kanzlei geschlossen". Popolnoma nemški je tudi: „Postbericht", potem ,,Botenlohn-Tarif", nadalje „Schliissel fur die schiffrierten telegraphischen Wetterprognosen". Kaj neki mislite gospod c. kr. poštar, da ste kje v tevtoburških gozdih med samimi Germani. Ali veste, da je poštni urad javna državna naprava in da živite v državi, v katere temeljnih zakonih je tudi nam Slovencem zajamčena jezikovna jednakopravnost? Ali vam je to znano? Zahtevamo odločno, da občina Gornjigrad glede tega stori pri c. kr. poštnem ravnateljstvu potrebne korake, da se ti nemški napisi odstranijo ter nadomestijo z dvojezičnimi. Upamo pa, da bo g. poštar sam upošteval te želje, ako ne, prišli bodemo z drugimi stvarmi na dan.
V	poštni čakalnici je nabito tudi naslednje dvojezično obvestilo, katerega slovenski prevod doslovno priobčujemo:
„Z ozirom odloka c. kr. trgovinskega ministerstva zadevajoč ope-ljavo nedelijskega počitka pri c. kr. poštnih uradih je c. kr. poštno in brzojavno ravnatelstvo v Gradcu z odlokom od 1. Augusta 1908 št. 57690/V uradne ure pri č. kr. poštnim in brzojavnim uradu v Gornjemgradu ob ne-deljih in praznikih z 15. Augustu 1908 od VIII do XI. ure dopoldne določilo."
Naznanilo v tako spakedrani slovenščini si drzne naš poštar nabiti v svojem uradu! Tudi zato naj skrbi tržka občina, da se to naznanilo preloži v pravilno slovenščino. Čudimo se, da se naš'poštar glede prestave tega odloka ni obrnil na svojega prijatelja iz Rajhenburga, znanega kaplana Berka, kateri mu je ob priliki občinskih volitev sestavil in spisal ugovor zoper volilni imenik. Morda zato ne, ker mu vsa kaplanova agitacija ni pripomogla do časti občinskega odbornika ali morda celo do županstva.
—	Občinske volitve se vrše najbrž novembra v Dramljah in decembra na Ponikvi ob J. ž. Pri prvih volitvah so zmagali v prvi občini slov. napred-njaki, v drugi pa klerikalci. Upati je, da zmagajo naprednjaki v obema občinama.
—	Nepotrebno posojilnico je osnoval g. Vlad. Pušenjak pri Svetinju bi. Ormoža. Vse v znamenju složnega gospodarskega dela!
—	Ponesrečil se je na potu iz Dobrne na Kozjak posestnik Pesjak od Sv. Jošta na Kozjaku. Na strmem potu mn je spoddrsnilo in je padel. Bil je pri priči mrtev. Dotično pot bode oblast prepovedala, ker je zelo nevarna. Baje se jo misli prirediti za hribolazce.
—	Nesreča pri streljanju. Začetkom tega meseca se je ponesrečil pri streljanju z možnarji ob priliki trgatve v Brezju pri Studenicah fant Jože Kitek. V Gradcu so mu vzeli sedaj v- bolnišnici desno oko.
—	V Podčetrtku je ustanovila celjska ..Zadružna Zveza" kmečko hranilnico in posojilnico. Minulo nedeljo je bil prvi uradni dan, kateri je pokazal, da ljudstvo zaupa novemu zavodu. Seveda je ustanovil g. V. Pušenjak takoj klerikalno konkurenčno posojilnico in „Slov. Gosp." prinaša skrajno hudoben in lažnjiv napad na pro. Pomagal sicer ne bo ničesar a je značilno za mišljenje mariborske gospode.
—	Griža razsaja v Sv. Nikolaju in v Podgorju v Glovenjgradcu. Umrlo je že na njej več oseb.
—	Ponesrečil se je bi. Zidanega mosta sprevodnik Frass. Nekaj tovornih voz je skočilo s tira in jeden je pokopal nesrečnega sprevodnika pod seboj Fras zapušča vdovo in pet otrok.
—	Pretep. V Lešnikovi gostilni v Golovabuki je bil pri nekem pretepu težko ranjen Žagar Britovšek. Storilca, kmečkega fanta Štalekarja so že zaprli.
—	Strela je udarila minulo nedeljo v zvonik podružnice Sv. Daniela pri Trbonji ob koroški žel. Zvonik se je podrl.
—	Trgatev v ormoško-ljutomerskih goricah še ni končana. Mošt ima povprečno 20°, včasih malo manje, včasih malo več. Torej pridelek ne bo takošen kot lani, sicer pa še vedno izvrstna kapljica. Najvišja cena do sedaj je 48 vinarjev. Ceni pa tudi kakovosti mošta so najbolj škodovali oni, ki so brez potrebe ne samo pod-birali, ampak popolnoma obrali že pred tremi tedni. Prodajali so to „čmigo" po 28, 30 do 34 vinarjev. Kdo jo bo pil? Jabolčnica je boljša!
—	SvetUnjski župnik, šmarski dekan — prijatelj ljudstva. Bilo je letošnje leto okoli Vel. noči, ko je izlival „Slov. Gospodar" svojo jezo na veleposestnika g. S. iz Ivanjkovec češ, da je ravno sedaj ob praznikih spodil iz svoje hiše kovača in mlinarja. Kovaču, ki se je koči sam odpovedal (bil je najbrže od župnika in njegove kuharice zato podhujskan), sta priskočila g. župnik Bohanec in njegova kuharica, črna Zofa s par stotaki na pomoč, da si je postavil lastno kovač-nico, prav nasproti oni svojega prejšnjega gospodarja. In ko je bila hiša pod streho, so plesali v farovžn ringa-raja, da so jo „prokletemn" tako dobro zasolili: vse iz zgolj krščanske ljubezni do bližnjega! — Toda kovač obrača, namreč kladivo, Bohanec pa obrne in sicer svojo mošnjo, kajti hudo je pogrešal v r>jej izposojene stotake, in stopil je pred kovača in rekel: „Glej, imenovan sem za dekana v Šmarje, rabim denar, vrni mi moje stotake!" Uoogemu kovaču se je stisnilo srce, se je stisnila pest, in napotil se je od soseda do soseda iskat porokov, in ko bo te dobil, bo. stotake vruil. To je bridko! Mi pa kličemo s „Slov. Gosp.": „Slovensko ljudstvo, spreglej že vendar enkrat.. .."
—	„To je za duhovne, ta stol!" tako je zavrnil svetinjski župnik in šmarski dekan tukajšnji učiteljici preteklo nedeljo v mašili obleki, ko je komaj prišel od oltarja in še niti ni utegnil keliha odložiti. Učiteljici ste
bili pri rani službi božji in ste stali v zakristiji pred klopco (ne pa stolom), ki je ni takrat rabil noben duhovnik, ker ga ni bilo. In že leta in leta so poklekale na to klopco, če ni bilo duhovnov, ne sam5 učiteljice, ampak ka-terisibodi, največkrat — umevno — mežnar sam; in to je ta gospod dobro videl. Zakaj je torej ravno sedaj in ravno obe učiteljici zavrnil?
G. Bohanec je že imel kot kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. gor. tožbo z ondotnim, sedaj že pokojnim naduči-teljem, ker ga ta, čeravno starejši ni hotel naprej pozdravljati; in ker to tudi svetin j s k i učiteljici nočeta storiti, je bil povod, da jn je na ta način napadel pred vsemi verniki in tudi šolarji.
Gospod župnik! Nekdaj ste rekli nekomu, da ste se učili nemščine pri pri profesorjih v Gradcu. Povejte še nam, .kje in pri kom ste se učili tako fine olike? Kako se vjema ta VaS nastop v žagradu z Vašimi besedami, ki ste jih koj na to govorili na priž-nici? Rekli ste: V cerkvi ni sovraštva, v njej je mir in ljubezen, v njej smo vsi enaki: stari in mladi, bogati in revni! Torej tndi duhovniki in učiteljice, katerih po svojih besedah, tudi od klopce poditi ne smete. Vaše postopanje stoji v nasprotju z Vašimi besedami. Ali mislite, da ljudstvo tega ne zapazi? Kdo. še Vam naj verjame? Če pa je tista klop za duhovnike, Vas vprašamo, kdaj ste si jo kupili? Mi farani si moramo sedeže v klopeh kupiti in jih drago plačati, čeravno smo jih mi brez Vaših krajcarjev postavili. Ako pa klopce niste kupili ne Vi ne učiteljice, sme vsakdo na nje poklekniti, kdor pač prvi pride. Da nastavljate pred vrata sakristije v cerkvi ovaduha v osebi svoje dekle, je znana tajnost. Lepo vzgajate mladino!
—	Svetinski veterani so se poslovili od župnika g. Bohanca. Med odposlanci je bil tudi gostilničar na Kamenščakn g. F., ki so ga lani ljutomerski klerikalci vrgli iz odbora okr. posojilnice. Čudno!
—	Pti.jski trgovci že z dopisnicami beračijo po okolici za slovenskimi odjemalci. „Novi Slov. Štajerc" je priobčil tako dopisnico nekega ptujskega trgovca. Gospodi tedaj že huda prede. Tako je prav. Zob za zob!
—	Trgovec Alojz Muhitsch (trgovina „k Angelju") v Ptuju je z ničevim izgovorom odpustil iz službe edinega slovenskega pomočnika gosp. Poša, ker je ta vaditelj ptujskega „Sokola". Muhitsch, kateri bi moral svojo štacuno danes zapreti, ko bi mu ne nosili svojih grošev slovenski kmetje, je pokazal s tem. da noče imeti v svoji prodajalni ničesar slovenskega več. Slovenski okoličani, zlasti slovenske gospodinje, zapomnite si to in ne hodite Muhitscha več nadlegovat. Naj odslej kupujejo pri njem tisti, katerim je pomagal njegov Komi pretepati mirne slov< nske goste. Slovenski manufakturni trgovini v Ptuju sta: Rudolf Havelka ter Mahorič & Šeligo.
—	Namen ptujskih nemškutarjev uničiti ptujskega ..Sokola" s tem, da so spravili vaditelja g. Poša iz službe-pri Muhitschu, se seveda ni dosegel. Skrbljeno je, da g. Poš ostane v Ptuju. Škodo to gonje bo čutil samo trgovec Muhitsch.
—	^Klerikalni" Štajerc. Ta list naprednjakov sedaj polni svoje predale s pastirskimi listi in izreki mariborskega škofa. V zadnji številki vprašuje, če je že kdo videl dr. Kodermana in Zupančiča v cerkvi ter „graja to, kar ni pravica". Koliko je vredna Linhartova poštenost in dostojnost, itak vemo, toda čudimo se, da Orniga, Blankeja, Steudteja i. dr. ni sram v kupčijske svrhe pustiti hvaliti svojo »vernost*
po časopisih. Zlasti Ornig, nemškoli-beralni poslanec, je zanimiv v tej družbi. Sicer je res, da so „deutsch-freiheitlich" politiki zlezli pod klop in da se radi skrivajo pod krščanskoso-cijalno knto, toda tega vendar ne verjamemo. da bi jim Linhartovo spričevalo njihove pobožnosti kaj koristilo. Svoj čas so imenovali na lepakih one, ki niso hoteli voliii Malika: „Pfaffen-knechte und Kerzelweiber", zdaj bode pa menda narobe.
—	Slovensko trgovsko društvo v Mariboru kani v letošnjem letu prirediti trgovski kurz. Opozarjamo že zdaj na to interesente.
—	Razglednice žrtev Lundra in Adamiča se dobe v Mariboru v trgovini Vilko Weixla po 12 vin. komad. Dolžnost slehernega Slovenca je nabaviti si sliko teh dveh rojakov za spomin na septemberske dogodke v Ljubljani.
—	Iz Maribora. V dobi velikih dogodkov. So ljudje ki hočejo za vsako ceno postati slavni, med te gre šteti mariborske Nemce s slavnim magistratom na čelu. Don Kihot je učinil marsikaj, pa to, kar je naredil naš magistrat, to presega daleč dela španskega čudaka. Čujte! Slovenski trgovec Vilko Weixl je imel v izložbi slike Adamiča in Lundra, znanih žrtev od dne 20. septembra v Ljubljani. To je mimoidočim Nemcem po večini nemškim dijačkom docela zmešalo še tisto trohico možganov, ki jih nosijo v svojih glavab. Zato so šli v strahu za svojo slamo prosit slavni magistrat, naj da odstraniti razglednice. In' res so iz-poznali modri možje, da bi bila škoda za možgane nemških dijačkov — kdo bi neki še potem po ulicah dolgčas prodajal. — Pa so poslali v trgovino „befelu pod asistenco, da morajo razglednice izginiti iz izložbe. Gospodje Nemci, veste-li koga je strah pogledati v obličje mrtvim žrtvam? — Odgovor je lahak.
—	„Marburger Zcitung". Zvedeli smo, da je večje število mariborskih Slovencev naročenih na list „Marb. Zeitung" in to radi mariborskih novic, ki jih sicer ne prinaša noben drug časnik. Ta list psuje vse, kar ni tako pristno nemško ko je njen urednik na tako sprostaški način, da se je že več mariborskih akademikov, izobraženih Nemcev, izrazilo, da je škandal za Nemce, da eksistira tak list. Mnogo Slovencev tudi inserira v tem listu, čeprav brez uspeha, ker list zunaj Maribora skoraj nima naročnikov. Dolžnost zavednih Mariborčanov je agitirati, da izgine ta list iz vsake slovenske hiše in tudi iz tistih gostilen in kavaren, V katere zahajajo Slovenci. Skrbeli bomo, da bo imela „Domovina" odslej redno poročila po možnosti mariborske notice. Črez nekaj let pa bo Slovenstvo v Mariboru gotovo že tako oja-čeno, da si bo moglo vzdržati lokalni list. —
—	Pardon? S popravki se oglašajo sedaj nekateri nemški trgovci, katerim smo očitali, da so dovolili svojim uslužbencem udeleževati se demonstracij proti Slovencem. Imenitno! Izmuznili bi se sedaj radi, in nekateri slovenski listi so jim šli res na lima-pice. Popravkarjem povemo zato na tem mestu odločno, da se v sedanjem boju ne moremo in ne smemo ozirati na posameznika.
Naš boj ne velja osebam ampak celi nemški kliki, ki hoče nad nami vladati in postopati z nami kakor s hlapci. Naj si je tudi ta ali oni nedolžen, to nam zdaj nič ni mar. Po nedolžnem prizadeti naj se zahvalijo zato VVastianu in drugovom. ki so s svojim zborovanjem na predvečer Ciril-Metodove skupščine izzvali vse te boje. Oziri na posamezne nemške trgovce,
nas ne morejo ovirati, da ne zabra-nimo povrnitev prejšnjih neznosnih razmer.
—	Trgovec z delikatesami v Mariboru Golesch, ki se je bil tudi udeležil razbijanja table pri „Ljudski posojilnici" v Mariboru, je bil pred sod-nijo oproščen, kakor smo že poročali. Povemo mu pa, da to samo začasno. Ne dvomimo, da se bo izvedelo ime do-tičnega policaja, ki je stal v kritičnem trenutku na Grajskem trgu poleg Go-lescha in gotovo čul besede: „Meine Herren, hier ist Material" (mislil je kamenje), besede, ki jih je ta tajil pri obravnavi. Bo že prišlo še vse na dan, a tedaj ne bo šale!
—	Goleša v Mariboru si bodo mariborski Slovenci in okoliški narodni gostilničarji ohranili v dobrem spominu. Izogibali se ga bodo, sicer še pride kdaj v zadrego in poreče: „Bitte, bitte, hier ist genug Material".
—	Obravnava pred okrožnim sodiščem v Mariboru proti visoko-šolcu Laknerju iz Ptuja, ki je bil ob-dolžen, da je dne 13. septembra s črnilom poškodoval obleko udeležnikom Ciril-Metodove skupščine v Ptuju namreč: slik. vajencu F. Klepu iz Karčo-vine, P. Mravljaku, posestniku v Vuh-redu iu visokošolcema Dobravcu in Volčiču iz Maribora se je končala za obtoženca neverjetno ugodno. Ker poškodba ni znašala 50 K, se je sub-su-uiralo dejanje pod § 468 k. z. ter se ga obsodilo na tri dni zapora in na povrnitev škode v znesku K 10'80. To škodo so skraja cenili sodni zvedenci (krojaški mojstri in konfekcijonarji) na K 45, ravnatelj kemičnega preiz-kuševališča Schmid pa je ovrgel cenitev zvedencev in določil škodo na K 10'80. Pripomniti treba, da se je odmerila kazen dosti prenizko, kajti Lakner je gotovo hujskal in daval črnila drugim, da so mu pomagali pri tem — slovenischfreundlich — delu. To je sam priznal, češ, da je odsvetoval demonstrantom pobijati okna pri ptujskem proštu, ker je ta nemškega mišljenja. Imeti je moral torej upliv na razsajače ter bil potemtakem kos „glavarja" te razgrajaške bande, sicer bi na soudeležence sploh ne mogel vplivati. Ptujskim očakom pa damo svet, naj si postavijo Laknerja z jajci vred v svoj svetovno znani muzej (nemškutarske kuiture na Spodnjem Štajerskem).
—	Zaprli so v Gradcu zaradi ponarejanja menice odvetniškega kandidata dr. Morica Linharta.
—	Slovenske godbe naročajo, kakor se nam poroča, vse svoje god-benine pri nemškonacionalni tvrdki Schneider v Žatcu. Opozarjamo slovenske kapelnike naj se obračajo rajše na slovansko firmo Mojmir Urb&uek v Pragi Jungman-novd tfida, kateri ima gotovo vse v zalogi, kar koli more ktera koli slovenska godba, slovensko pevsko društvo ali slovenski glasbenik sploh potrebovati. Urbdn-kovo glasbeno založništvo si je pridobilo v glasbenem svetu že veliko in dobro ime. „Svoji k svojim"!
—	Varnost pisem na avstrijskih poštah. Prihajajo nam vesti, ki potrjujejo sum, da pisma na naših poštah, katera so namenjena slov. političnim listom in znanim političnim osebam, niso varna. (V spomin nam hodi tudi čudna zakasnitev brzojavk iz Ptuja v Gradec zaradi varstva Slovencev v Ptuju dne 13. sept. in brzojavka iz Ljubljane v Celje zaradi udeležitve pogreba žrtev z dne 20. septembra.) V kratkem se nam morda posreči popolnoma striktno dognati, da se dado nemški poštni uradniki tako daleč zapeljati, da zginjujejo omenjena pisma. Tako postopanje bo uničilo zaupanje slov. prebivalstva
do c. k r. pošte in bo vodilo do težkega motenja javnega prometa. Gotovo je, da se enake stvari še na Turškem ne gode kakor pri nas. Ali nima trgovski minister Fiedler toliko poguma, da bi potrkal predrznim poštnim uradnikom na Spod. Štajerskem na prste.
Druge slovenske dežele.
—	Mestna hranilnica ljubljanska ima vsled tega, ker dvigujejo Slovenci svoje vloge iz »Kranjske hranilnice", veliko denarja na razpolago ter izposojuje tudi izven kranjske dežele. Posojila se dajo na 4%%• Seveda se lahko posojila vračuje, kakor pri drugih hranilnicah, po malem, (se lahko amortizira).
Dolžniki, ki imajo v drugih denarnih zavodih posojila proti višjim obrestim, imajo sedaj lepo priliko, da zamenjajo dragi denar z nižjim. Stranke, poslužite se te ugodne prilike.
—	Za ljudske knjižnice na Koroškem se je nabralo ob priliki slavljenja promocije dr. Ad. Lenarta dne 20. t. m. v Pragi 20 K. Znesek se je izročil slov. akademičnemu fer. društvu „Gorotan".
—	Kranjski socijalisti sklicujejo na 1. nov. v Ljubljano deželno konferenco stranke. Govorilo se bo zlasti o deželriozb. volitvah na Kranjskem.
Dopisi.
Iz Polzele. Zadnjo nedeljo smo priredili združeni Slovenci pr. nas protestni shod. ki je bil zlo dobro obiskan. Polzela je nevaren kraj; nemčurstvo sili vedno huje v nas. hoče preplaviti vse ter potnjčiti vso okolico. Potreba je torej bila, sklicati tudi pri nas shod, da se ljudem odpro oči, da se jim pokaže prilizljivo usil,ivega — prijatelja — v pravi luči. Dolga leta je že tovarna pri nas, a vendar smemo ponosno trditi, da vkljub vsemn prizadevanju posameznih privandranih nemških nestrpnežev vendar ni dosegla tega iu v toliki meri kot je želela.
Shodu sta predsedovala g. Matija Vošnjak iz Braslovč, zaveden in navdušen narodnjak ter g. učitelj Loparnik. Zapisnikarja g. kaplan Vogrinec iz Braslovč in R. Tušak.
G. dr. Kaiaa je opisal podrobno pretresujoče dogodke zadnjih tednov. Podal je zbranemu kmečkem d ljudstvu natanko, a jasno sliko kulturnega dela naših Nemcev, poživljal ljudi k samozavesti in k združenem delu na gospodarskem in narodnem polju. Poslušalstvo je govorniku živo pritrjevalo.
Dalje so govorili gg. državni posl. Roblek, zdravnik dr. Karba, kapelan Vogrinec, nadučitelj Brinar, vmes pa nad vse navdušeno predsednik Vošnjak.
Vsi govorniki so pozivali na skupno delo, k združenju obeh slov. strank za krepko,'vztrajno delo samoobrambe, ker od vlade, ne smemo in ne moremo pričakovati ničesar drugega kot bič, kojega smo si pa spletli deloma sami s svojo ponižnostjo, brezbrižnostjo in medsebojnimi prepiri. Dr. Karba je predlagal, naj se osnuje skupni narodni odbor, ki bo strogo pazil na vse, motril skrbno vsako gibanje ter primerno, če treba neusmiljeno postopal napram onim, ki vkljub vsem zločinom nad nami še nočejo uvaževati edinega sredstva — svoji k svojim —. (Upamo, da se tak odbor resnično konstituira. — Op. pisca.) — Grobovi nas ločijo —; čez te grobove ne stopi nobeden Slovenec —!
Poživljalo se je na zatiranje najhujšega mrčesa na našem narodnem drevesu — ptujskega Štajerca, ki je žalibog še precej razširjen po Polzeli vsled usiljivosti gotovih gospodov.
Posebno nas je navdušil g. nadučitelj Brinar, ki je povdarjal medsebojno spoštovanje. Gospod naj ne prezira kmeta, kmet se naj ne izogiblje gospodu. Slovenci smo vsi in vsi skoraj sinovi kmetskih roditeliev. Ne po strankah, ne po stanu, v obrambo domovine in rodne grude skupno v boj.
Shod ni bil brez upliva! Govorniki so navzoče tako navdušili, da tvorimo sedaj v narodnem boju — en tabor!
Slišali so se tudi glasovi, ki vsekakor pričajo o nemškutarskem uplivu tovarne. Reklo se je, da gospodje kmetu ne privoščijo, da bi se naučil nemščine, da gospoda pač sme nemški znati, kmet pa ne, ker je kmet. Navzoči so burno ugovarjali temu medklicu in govorniki so dotičnika poučili, da pač nikdo in nikomur nemščine ne zavida, nam je le na tem, da se bo vsak Slovenec zavedal svoje narodnosti ter da ostane vedno — to kar je, to je Slovenec! „ V e č jezikov znaš' več mož veljaš;" a — „materni jezik naj ti bo ključ do prave izobrazbe".
G. Vrabel, učitelj na Vranskem, je podal ostro resolucijo, s katero se izreka vladi nezaupanje, mestu Ljubljani sožalje, ljudstvo se pa poziva k strogemu izvajanju gesla: svoji k svojim!
Seme je padlo na rodovitna tla! Šli smo s trdnim sklepom, sami biti vztrajni in druge spodbujati k zavednosti —. Naprej Savinska dolina, bodi ti vzgled vsem drugim krajem, s svojim delom kaži pot do cilja! Padli so mogočni nemški grofi, pasti morajo tudi njih nasledniki, nemški veletržci in industrijalci, ki stoje v službi razpe-njave matere Germanije!	R.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
— Iz Braslovč. Požarna bramba je priredila v nedeljo 11. t. m. pop. pri Vrankoviču veliko veselico z lepim gmotnim in moralnim uspehom. Društva so se zbrala pri g. županu Brišniku. Po pozdravu načelnika g. F. Raka se je podal sprevod na veseličin prostor. V sprevodu smo videli slavni požarni brambi iz Žalca in Letušu. Vrankovičev vrt je bil okusno okrašen z zastavami. Zabava se je koj v začetku razvila vsestransko. Gospice so prodajale cvetlice iu številke za srečoiov na dobitke in s svojo ljubeznivostjo in požrtvovalnostjo dosegle res lepili uspehov. Dobitki so bili nekateri prav krasni in gre darovateljem vsa hvala za nje. Vso hvalo in priznanje zasluži siavna požarna bramba iz Žalca, katera je prišla v res impozantuem številu in s tem pripomogla, da se je veselica izvrstno obnesla. Srčna bvala tudi slavnim požarnim brauibam iz Letuša, Gomilskega in Prekope ter drugim društvom, katera so nas po zastopstvu počastila kakor tudi vsemu slavnemu občinstvu od blizu in daleč. Odsek narodne godbe iz Celja je neumorno sviral. Kogar so pa srbeli podplati, odšel je na plesišče, kjer so se vrteli mnogoštevilni pari od začetka do konca veselice. Kakor rečeno, se je zabava razvila kaj kmalu vsestransko, vesele pesmi so se glasile in čas nam je le preintro minil. Oddaljeni gostje so kmalu odišli, bližnji so se pa pomudili do pozne noči, vsakdo pa je odhajal z zavestjo v srcu: bil je lep večer.
Zahvalal Akademičnemu fer. društvu „boUucnost" so darovali sledeči gg.: Dr. Goiišek, odvetnik pri iSv. Lenartu v tiiov. Gor. v pokritje sLioškov ob otvoritvi javne ljudske knjižnice pri Sv. Aui na Kreinbergu 20 K; g. tkupica, c. kr. notar pri Sv. Lenartu v 61. Gor. 10 K; Luka tivetec, c. kr. notar v Litiji na Kranjskem 10 K; Franc Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v pok., starosta gra-ških Slovencev 10 K; Kazimir Brat- ' kovič, c. kr. notar v Ptuju 8 K; ar. Juro Hrašovec, odveiuik v Celju 5 K; neimenovana gospodična, Oirkovci-Pra-geisto 1 K; bug. g. soproga dvoruega svetuika Sumana v Ljubljaui 55 KUjig; Fr. Šoru, nadučitelj pil tiv. Lovrencu
na Drav. polju 15 knjig; Vekoslav Bučar, učitel.: pri Sv. Lovrencu na Drav. polja 10 knjig; „Slovenska Matica" v Ljubljani 9 knjig; gdč. Minka Furlan, učiteljica v Dornavi 3 knjige; gdč. Ema Hrovatin, učiteljica pri Sv. Janžu na Drav. polju 1 letnik „Ljublj. Zvona"; Blaž Rane, c.kr. pošni uradnik, Volšperk, Koroško, 3 knjige. — Vsem omenjenim p. n. darovalcem izreka za blagohotno društvu naklonjeno podporo najsrčnejšo in najiskrenejšo zalivalo
Odbor ak. fer. društva „Bodočnost"
Izkaz daril za Frischaufov dom na Okrešlju.
Zbirka gospice Olga Zamer dne 2. avgusta: g. Peter Majdič. lastnik paromlina v Celja 50'— K, S. dr. Josip Vrečko, odvetnik ▼ Celju 20 — K. g. dr. M. Ploj, dvorni svetnik, državni in deželni poslanec 2v0'— K, g. Fr. Roblek, državni poslanec v Žalcu 21"— K. g. Norbert Zanier, veletržec v Št. Pavlu 22'— K. g. A. Drukar, c. kr. notar v Gornjem gradu 20' — K, g. M. Oilenšek, c. kr. profesor v Ptuju o"— K. g. A. Jošt, c. kr. profesor v Celjn 1'40K. g. A. Cveukel, trgovec v Št. Petru 21'— K, g. Fr. Krajnc, učitelj v Celju 2'— K, g. dr. M. Herb, c. kr. profesor v Kranju 1— K, g. dr. Lubec, vodja c. kr. polit, ekspozitura v Mozirju 1 — K, g. Fr. Podbrežnik. tajnik okr. eastopa v Gornjem gradu V— K, g. L. Goričar, v Mozirju 2 — K, g. L. Cernc j, šol. voditelj v Grižah 1— K, g. J. Kemperle, trgovec v Kamniku 5-— K. g. R. Wudler. učitelj v Grižah 1'— K. g. dr. Fr. Vidic na Dunaju 4 60 K, g. H. Herle, gostilničar v Solčavi 1'— K, skup 200"— kron.
Zbirka gospice Zdenka Vrečko isti dan: g. Peter Majdič 50'— K. g. dr. Josip Vrečko 20"— K. g. Avg. Drukar 20"— K. g. dr. M. Ploj 5 — K. g. prof. A. Jošt 1-— K. g. Norb. Zanier 10'— K. g. A. Cvenkel 10 — K, g. dr. M. Herle 1"— K. g. urednik Lešničar 1"— K. g. dr. Lubec 1-— K, g. M. Šušter P— K, g. R. Wudler 1— K. g. J. Kemperle 5 — K, g. Fr. Roblek 5 — K, g. dr. Fr. Vidic 4"— K. g. Ig. Šijanec 1'— K. razni neimenovani 1.30 K, skupaj 137-30 K.
Gospa Klamadyes Hanuraty Ana 10'— K, g. dr. Rosina. odvetnik v Mariboru 20'— K, zbirka g. Raf. Salmič v Celju v Nar. domu 28'50 K, g. Milko Hrašovec v Celju 2 — K. — Dalje so darovali g. P. Majdič 1 strelovod, 1 aneroid, 2 termomet a in 1 štampiljo z da-lum ;m. g. P. Kostič v Celju razne predmete t a opravo in g. L, Schwentner v Ljubljani več knjig.
Srčna hvala vsem darovalcem in na-birateljem!
Bratje Slovenci!
Obmejni Slovenci Vas prosimo pomoči! Znano Vam je, s kako brutaluo silo deluje res nemški element, na čelu mu diuštvi .Sudmark" in „Schulverein", da se čim preje ponemčijo kraji ob železnici nad Mariborom. Z vso svojo močjo, z vsemi denarnimi in drugimi sredstvi, ki jih ima Siidmarka na razpolago, so se vrgli naši narodni nasprotniki na S t. II j. t. j. zadnja in ob enem najvažnejša slovenska postojanka ob meji. Že več sto tisoč kron je žrtvoval nemški narod v srrho velenemških načrtov društva: „Stidmarke" samo sa St. Ilj. Več sto tisoč kron za potuj-čenje slovenske zemlje, za ponemčenje slovenskega ljudsva v eni sami župniji. Preubogi smo, da bi zamogli z nasprotniki na enak način tekmovati. Edino le izobraževalno delo med ljudstvom nas še more rešiti in zagotoviti obstanek slovenskega življa v Št. Ilju. —
Bralno društvo v Št. Ilju, ki je poklicano, da širi in pospešuje pravo izobrazbo med tu-kajšnim ljudstvom, je brez strehe; no more se vsled tega giba i in razvijati pravega Ijudsko-izobraževalnega dela. Nujna potreba je. da bi društvo imelo svoj „Društveni dom", kjer bi imeli šentiljski in okolišk Slovenci, posebno mladina svoje zavetišče, svoje zbirališče.
Obračamo se torej do vseh rodoljubnih Slovencev brez razlike političnega prepričanja, do vseh slovenskih denarnih zavodov, do vsega Slovenstva, naklonite nam radodarno svojo pomoč. Pomnite, da se gre za rešitev obmejnih bratov! Prosimo torej, milo prosimo, slehernega Slovenca in Slovenko: Darujte za „Dru-4tveni dom" v Št. Iiju. Ta dom, v katerem se bomo zbirali tukajšnji Slovenci in se navduševali za nadaljno borbo, bode jasna priča slovenske požrtvovalnosti in ljubavi do liudo stiskauiti obmejnih Slovencev. Še pozni rodovi Vam bodo r >jaki mili se hvaležno spominjali, da ste na tak krasen način pokazali svojo pravo ljubezen do teptane do novine.
Darovi se naj pošiljajo na naslov: Kmetijsko bralno društvo v Št. Ilju v Slovenskih goricah ali pa blagajniku Franju Žebotu. istotam.
Vsak 'najmanjši dar se bode hvaležno sprejel in seznam darov v štajerskih slovenskih časnik h objavil.
Pripravljalni odbor za zidanje Drnštvenega doma v St. Ilju:
Franjo Thaler, predsodnik. M. Go ob, tajnik. Franjo Žebot, blagajnik.
t
Bolesti polni naznanjata Matija in Ida Benčan žalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega sinčeka, nepozabnega
BORISA
ki je v četrtek, dne 27. t. m. ob 11. uri dop. po mučnem trpljenju v starosti 20 mesecev zaspal v Gospodu.
Pogreb se vrši jutri, v soboto, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Doltro polje št. 18.
Pozor!
Edini narodni brivec je
Boštj. Uičar
¥ Mariboru
Korona cesta št. 7, zraven Cirilove tiskarne.
566 3-2
Sprejmem
v valjčni mlin. Nastopiti je treba 1. novembra t. 1. Mesečna plača po dogovoru. Anton Poianc v Radečah pri Zidanemmostu.
585 2-2
Prostovoljna
V nedeljo 3 25, oktobra ob i. uri popoisfine razpro-dajalo se bodo na drobno pod ugodnimi pogoji bivše dr. Stepischnikovo posestvo na Pečo^niku št. 87 (pol ure od Celja), obstoječe iz vinograda, gozda, sadovnjakov in gospodarskih poslopij itd.
584 2-2
I. vrste v Ljubljani
se priporoča veleč, damam v Celju in okolici za izdelovanje najfinejših toalet irk kostumov. — Cetijena naročila sprejme modni salon Josipina Šetinc v Ljubljani, Wolfbve ulice 5.
568 4-4
Jezic* ftnoper), želod, diVji Kostanj, sploh Vse deželne pridete kupuje
Moti Kolenc 1 Celju.
HHBEffi	MM8K		SS
			
PREPRIČAJTE SE
da dobite najcenejše in najboljše blago samo pri tvrdki: 592 1
VV«-

•05^0°
Barhenti, dainastl, gradli, kanafasi, kretoni, ceflri itd., vse po najnižji ceni. Lastna tovarna. Zahtevajte povsod
Hotm platno
z narodnim kolekom
komad 23 m za 16 kron franko.
sprejme
„Zadrnžna ZVeza" 4 Celjn.
Pogoji: Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja. Prosilci, ki imajo poleg tega že kaj zadružne ali trgovske prakse, imajo prednost.
Nastop službe in drugi pogoji po dogovoru.
Pismene prošnje, opremljene z dokazili o študijah in dosedanjem službovanju se naj pošljejo do
s ^
31. oktobra t. 1. na naslov: „Za-družna Zveza v Celju!'. 583 2-2
Absofviran spodnjegimnazijec išče primerno
Ponudbe pod Abs. sp., poštno ležeče, Celje.
591 2-1
Kupujte narodni kolek!
1—36
je
najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s
Odhod iz domačega pristanišča Trsta: Ultonina 29. sept. Slavonija 13. oktobra. Panonija 27. oktobra. I z Liverpola: Lusitanija (največji i 11 naj lepši parnik sveta) 3./10. in 24./10.
Mauretanija tO./lO. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrei OdJasku, Ljubljana
StomSskave ulici it. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Edina slovenska puškarska tvrdka
v Borovljah na Koroškem.
Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah I Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje.
Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej.
216 50-31
Hrv. slav. banka za parcelacijo in kolonizacijo
d. d. v Zagrebu
razprodaja pod ugodnimi pogoji posestvo, katero leži tik mesta Celje, nekaj minut oddaljeno od kolodvora, ob državni cesti, ki pelje na Teharje, v večjih in manjših površinah, sestoječe iz vile, gospodarskih poslopij, velikega poslopja, jako pripravnega za kako tvornico, več manjših hišic, stavbišč, njiv, travnikov
in host.
fri sklepu kupa se položi po dogovoru ena četrtina ali petina kupnine, ostanek pa se lahko izplača v polletnih obrokih od 1 do 15 let.
Naprodaj je tudi nekaj gospodarskega orodja.
Natančneje informacije pri g. J. Dolinarju v Celju, Vrtna ulica.
582 3-2
krojač y Celju, Glavni trg št. 18
priporoča svojo dobro založeno trgovino izdelanih oblek vsake vrste po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo v najkrajšem času dobro in solidno ter po nizki ceni. Y zalogi imam tudi liaveloke in
578b 11-1	nepremočne pelerine.	579a 11-1
Posebej pa se še priporočam cenj. prebivalcem Trbovelj in okolice ter naznanjam, da prodajam ob vsakem plačilnem dnevu v hiši g. Plev čaka narejeno obleko ter jemljem mero za raznovrstne obieke.
Da se ustreže želji tako vinogradnikov kakor tirdi vinskih kupcev, upeljala je »Posojilnica v Vojniku, reg. zadr. z n. zav." vsakolotne vinske sejme. Prvi tak
bo v četrtek, dne 12. novembra 11)08.
Na prodaj pride priznano dobro vino iz Črešnjic, Platij, Novak. Dramelj itd Kupci pridite v obilnem številu!
593 3-1
Posojilnica v Vojniku.

nu

Milan Hočevar
SI Glavni trg št. 10 K
Priporoča direktno	kila po K 2>-( drugih vrst po
importirano arabsko	K 2-40, 2-80, 3*20, 3-60 itd.
trikrat na teden LnuM	kila po K 2-30, 3-20 in 4-—. Fino
svežo praženo	ter okusno italijansko namizno
!iM„čs°ki°kiiie' Ogrske salame, švi«
radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico, žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno.
carski sir,
Premog
s pečovniških jam. v celih vozovih.
Prodaja na drobno in
263 —28
^lli
ills
Za neveste in ženine i oročni prstani in druga ženitovanska darila
lafael Saim
i¥
v »Narodnem domu" y 0©lju
Velikanska zaloga ur, prstanov, uha-
— nov, verižic i. t. d. Velika izber očal ter optičnih predmetov.
Veliha delavnica za vsakovrstna popravila.
Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Mornrito ronilro katere razpošiljam zastonj ildruMlD UCHIK.C In poštnine prosto.
Točna postrežba! Nizke cene I
565 11-2
Št. 44.931. II 6.576.
581 3-3
Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1909 stalne vini-čarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskib vinogradih in drevesnicah, v gojenju in sajenju sadonosnikov, in sicer priredi te tečaje:
1.	na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru.
2.	na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici.
3.	na deželni viničarski šoli v Zg. Radgoni.
4.	na deželni viničarski šoli v Ljutomeru in
5.	na deželni viničarski šoli v Skalcah pri Konjicah.
Ti tečaji se pričnejo dne 15. februarja in se končajo dne 1. dec. 1909.
V	Mariboru se sprejme 1. 1909 — 14, v Ljutomeru 1. 1909 — IS, v Zg. Radgoni 1. 1909 — 16, v Lipnici 1. 1909 — 24 in v Skalcih pri Konjicah 1. 1909 — 20 posestniških in viničarskih sinov.
Ti dobivajo na neštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo po 8 kron
Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična je le v toliko, kolikor je to potreDno za vzorne in samostojne viničarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti.—
Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do zadnjega decembra 1909 na štaj. deželni odbor.
V	tej prošnji se mora izrecno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti:
1.	dokaz, da je prosilec star 16 let,
2.	spričevalo poštenega obnašanja, katero potrdi župnik,
3.	zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni.
4.	šjsko odpnstnico iz ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do 1. decembra 1909 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse! izobrazbo zadevajoče naredbe dež. strokovnjakov.
V	Gradcu, dne 28. septembra 1908.
Od štajerskega deželnega odbora.
Edmund grof Attems.
SVOJI K SVOJIM!
Konečno se je začelo tudi pri nas uveljavljati načelo osamosvojitve na gospodarskem polju. Treba je pa, da se dosledno izvede v vseh strokah, torej tudi v zavarovalni. In ker je tega upati, išče banka „Slavija" 586 3-1
potovalnih in krajevnih zastopnikov.
Ponudbe sprejema generalni zastop banke „ Slavi je u v Ljubljani.
(L
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. n. občinstvu za jesen In zimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tudi raznovrstno platno za životno In po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene In čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnihe, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drugo v manufakturno stroko spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna!
536 41—14
1SI
rii
sili
n
yy
ar
Jžf^a.
Blasnikova in družinska pratika
se dobiva na drebnc In debelo v Zvezrei trgovini v Ceiju.
MMMMMM
MMMMMAMMMSMftMl*

Slovenski trgovci naročajte Slovenske gospodinje kupujte
ffi Ivana Pfeiferja iz Spodnje Hudinje pri Celju.
Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, da ne moram prodajati, res je pa, da so mi popolnoma pobili 3 table z napisi in okna na stanovanju, kar pa promet popoluoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu Graške ln Rotovske ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vss blago prav solidno in pošteno prodaja. Vzorce pošljem proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj.
, Stermecki, Celje
Trgovska hiša z manufakturnim biagom na debelo in drobno. —————
Ako potrebujete
slamoreznice, kotle n žganje, grozdne mline in stiskalnice,
gnojnične sesalke,
peči vseh vrst tudi za šole predpisane in take za kurjavo z žaganjem, štedilnika* pralne stroje^ nagrobne križe in dr-sago »železninarske stroko spadajoče blago, kakor tudi nepremočljive vozne in komatne plahte ter zajamčena umetna gnojila, kupujte le pri do-:: mači tvrdki s:
„MERKUR", P. Majdič Celje,
ki daje pojasnila in pošilja cenike in navodila z obratno pošto zastonj
'zkuševališču
preiskan in preizkušen na ces. kf.
poljedelskem pre-na Dunaju.
Savinskf liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KVEDER Sttg
13 130—115
Tizitke priporoča Zvezna tiskarna.
IVAN RAVNIKAR, Celje
Telefon st. i?. Graška cesta št. 21. Te!«f»« «■»?■
i -' ... :
Trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in raznimi suhimi in oljnatimi barvami.
Priporoča svojo veliko zalogo kineškega, ruskega in ceylonskega čaja; naravnost importiranega jamajka ruma in konjaka; vseh vrst namiznega in zdravilnega vina. Velika zaloga kave najrazličnejše kakovosti, surove kiikor vsak teden 183	štirikrat sveže žgane.	33
Nanovo sem vpeljal raznovrstno pecivo za čaj, iraperijalskl in savinski sir kakor tudi pristne kranjske klobase in vsak dan STeže surovo čajno maslo, sardine, morske postrvi v olju ter razne druge delikatese.
Za božične praznike še posebno priporočam razne vrste južnega
sadja in pristno strd. Bogata zaloga stearinskih, voščenih, nagrobnih in božičnih sveč. Svinjerejce opozarjam na „Lucullu8", s katerim najhitreje in najceneje zredijo svoje prašiče.
Na drobno in debelo.	Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno.
Zavitke priporoča Zvezna tiskarna v Celju.
r
posojilnica
i
-POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron = rezervnega zaklada. =====
y lastni hiši Narodni dom
Posojilnica uradujc vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in = praznikov. =

J
CELJU
80 48-39
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/27o- Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5°/o obrestovanju.
Edino narodno kamnoseško podjetje y Celju.
"	s
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba.
rzojavi: ,Ka mnoseška industrijska družba Celje'.
Stavbena in nmetna kamnoseška obrt g strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in
strupranje kamena s stroji.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;;: lavanje napisov v iste.

V
v Narodnem domu
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica. Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim nčnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam
in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se	79 48-39
il97nnČfliDncbD hltinilniPD pri nala9anj" svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali JUftlfUalupf@fi1K lirCfllllllftlLIS varovance in zahtevajte pri sodiščih, iinnnčtniDiicbft hnanilnirn ===== da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v jUMUiJiUj&i^ftU EIisUl£l£SI!uU.
ZVEZNA TRGOVINA V CELJU
* & rt-
ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. K3 BS ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2.
TRGOVINA S PAPIRJEM, PISALNIM S/
Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-§ resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd.
Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr.
ssss IN RISALNIM ORODJEM = ♦ ♦
LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK
NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE
CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO
SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA.
K seziji priporoča: Lampijone,
Serpentine,
Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto.
'UBIHMIHI Ml
Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo najobširneje založeno trgovino novomodnega sukna in volnenega blaga za obleke, kostime, bluze itd. po	najnižjih cenah
54 68
Karol Vame h Celje
Narodni dom