poltnt
lno Dlaiaiui v gotovini
DELAVSKA ENOTNOST
^LASILO SINDIKATOV SLOVENIJF • ŠTEV. 35. • 27. AVGUSTA 1954 • LETO XIII • CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE)
K razgovorom o nagrajevanju
I RAČUN?
Hišhf6^ ^nevi sem brskal v ured-katern Precei zajetni mapi, na dol™.]e nekdo, prav gotovo že; s° tega, zapisal »dopisi«.
kj.jPj.^jno velja med novinarji Prav 1Ca’ da je prebiranje in pri-Pfj. a dopisov za tisk zelo zo-Poka Za^eva- Menda ne bom izdal se Vn1 ta^ne’ Povem še to, da ogr,.S* novinar, če le more, iz-Prim •rnu delu. Zato se najčešče Piši er^’ najdete mapo z »do-{pi *.na mizi novinarjev — za-‘Zrer °V’	še niso povsem
d« za samostojno delo.
V nekem smislu je to tudi ^nmljivo. Kar zamislite si: Kup ^Pisanih papirjev. Čitljive in s vlzene pisave. Vsa vprašanja, Katerimi se sodoben človek i2r a.ri?- Lep in robat jezik. Sočni D,,21 m poplava popačenih tujk.'
a°vite domislice in dolgočasna stavveVanja' <^^a'd'ci in okorni Kri«' Jasne in zapletene misli, stot • mal0 — v to mapo se ^njo najrazličnejše stvari.
tn ?re*3irati dopise — ali je res tako zoprn posel? Ne bi trdil. jQav nasprotno se mi zdi, da je zelo zanimivo opravilo. V do-w m je odsev življenja. Caso-brez dopisov je podoben ne-* zračeni sobi. Saj je vse res: arsi,kdaj slabo čitljiva pisava, lasni stavki, poplava slovničnih Pak. Toda, ali ste kaj pomislili,
, Je kos papirja popisal nekdo, j, mu pisanje ne gre izpod rok. n bi nacepil meter drv, kot Pisal pismo. In vendar je pri-za pero. Zakaj? Nekaj ga je ‘‘"gnalo k pisanju, nekaj, kar bi
md povedal. Zat0 je treba njegovemu pisanju tenko prisluhniti S,ga Poskušati razumeti. V ta-W Plsmih. ie namreč košček rj,’ ^ar ljudje čutijo, o čemer j; .teišljajo in presojajo, kar do-vJJJaio. To pa so stvari, ki so 5etJne, in še kako vredne, resne,
vzornosti.
br*?0, sem razmišljal, ko sem | Senf8* 1)0 dopisih. Kar kmalu: PiS moral ugotoviti, da večina 0 cev v zadnjem času razglablja s nagrajevanju, o našem plačnem so temu. To da resno slutiti, da j, razgovori o nagrajevanju de-dli °. 23jeli že zelo širok krog ‘ovnih ljudi. In tako je prav: ra? ?as> da se o stvari po-, govorimo, da je doumemo ta
ni,	Preudarimo, kako in kaj ukre-Vi] ’ dva bi prišli do kar najpra-
aajsega sistema nagrajevanja, tua- J^Pmi dopisov sem našel
nj,	,1 Pismo, ki ga je poslal ured-o-u tovariš I. C., zaposlen v tg karni Bobovk pri Kranju. V žari P‘smu so vzbudile mojo po-rn5)ost nekatere misli, o katerih, j^tm, je vredno zapisati nekaj
.Kaj imam v mislih? v*'redvsem se mi zdi, da je to-L C. napisal svoje pismo Vplivom enostranskega mne-SD ’ da so pri nas izključno go-^oaarske uredbe »krive« za to, si., 50 Plače v primeri z življenj-‘mi stroški še zelo skromne. Nek* -e b's^vo takega mnenja? gf.1~teri menijo namreč, da so g0 P^darske uredbe o plačah v pri P-darstvu »krive« za to, da so svi nas. zaslužki še sorazmeroma ta'V0rnni. Taki ljudje si zato obe-p J ’ <ta bi zaslužki takoj občutki Pprasli, če bi »ukinili« uredbe, Pb sedaj omejujejo.
^Seveda bi bilo napačno trditi, ke ^^dbe ne vplivajo na zasluž-0J da ne postavljajo določenih st- Ptev. Vse to je res! Toda na-dg,'L vprašanje: Zakaj te ured-trpKTo je bistvo stvari, ki jo je sta’ •	razč‘stiti. Ali uredbe	ob-
tg	zato, ker zakonodajalci,
pr!	delavski predstavniki,	ne
shi?k	delavcem boljših	za-
^oki?’ Pa S° ^einu drugi
ka-^en<?a bi bilo res odveč do-p.^vati, kako nesmiselna je prva sPostavka, da delavski pred-svojim delavskim soto-p. if.em ‘n s tem tudi sami sebi ■j,,/*1 Privoščili boljših zaslužkov, v zniael se lahko porodi samo najbolj nerazgledani glavi.
j, Torej so po sredi drugi vzroki, p. ler^? Dve stvari vplivata pri §6 na to, da si lahko za zaslužke j, razmeroma malo razdelimo, cel r Pa^e gospodarstvo, vzeto v P°ti,_je kljub lepemu napredku p. v°ini, vendarle še dokaj bor-pr’. Kaj se to pravi? Se vedno tah^vedemo blaga, ki ga dnevno Duho, mnogo premalo. Drugič,
splošno družbeni stroški (investi- računskimi plačami in plačami po zato so še vedno veljavne kvall-cije, obramba, socialno varstvo tarifnih postavkah v letu 1954 pri fikacije iz leta 1952.« itd.) so zelo visoki in porabimo nas. Obračunske plače, izračuna- Kaj se da razbrati iz tega za njihovo kritje dobršen del na- ne na podlagi kvalifikacij v ta- opisa?
:7~° .r^rajavanju j znašajo sSoSn/pličeVS	te^ačta,'da le
je treba to upoštevati in naj nam rifnem pravilniku iz leta 1953 £višak) kvaiifikacije. Ostali so isti je ljubo ah ne. Nekateri pozab- znašajo 10,500.000dm. Torej je| dli •	nroizvodnie
Ijajo na to gospodarsko nujno razlika za 2,300.000 din. Ce k temu!	tilo isto - samo kvalifi-
zaledje posameznih določil v uredbah o nagrajevanju in takole modrujejo: Povprečja zaslužkov so nizka — uredba je slaba. In dalje! Uredba dopušča, da podjetje poveča zaslužke iz dobička, toda dobiček* je silno obdavčen in podjetju ostane zelo malo za zaslužke — uredba je slaba. Torej — spremeniti uredbo in zaslužki bodo urejeni.
Ali je to res?
Še zdaleč ne! Naj uredbe še tako spremenimo, lahko jih tudi ukinemo, mimo dveh stvari v gospodarstvu ne bomo mogli, če nočemo, da nam zaide gospodarstvo v slepo ulico: prvič, računati moramo samo s tem, kar imamo, drugič, zagotoviti moramo sredstva za kritje splošno družbenih potreb!
To seveda ne pomeni, da so sedanje uredbe o nagrajevanju
.y, , v _________.	.	, i vse je ostalo isto — samo kvalifi-
prištejemo še 49 % _ prispevek za!kadje so zvišalL s pokanjem
socialno zavarovanje (v kranj-1 kvalifikacij se je povečal tucji je dopolnilni pri- plažni sklad.
skem okraju spevek 4 %) potem se ta razlika povzpne na 3,425.000 din. Ce hoče torej podjetje v letu 1954 obdržati plače iz leta 1953, mora ustvariti toliko razlike, da jo bo krilo iz dobička. In kako to praktično izgleda? Podjetje bi moralo ustvariti preko 100 milijonov dinarjev dobička, da bi doseglo te plače. To bi pomenilo, da mora zvišati cene svojih izdelkov na bajne številke. Kaj bo na to rekel trg? Podjetje ne bi prodalo niti komada svojih izdelkov in ne bi doseglo niti obračunskih plač.
Kaj torej storiti? Edina odprta pot je: znižanje tarifnih postavk na višino obračunskega sklada plač in nobeno izplače-
sedanje uredbe o nagrajevanju v: vanje preko tega sklada ... Ta-celoti dobre. Seveda niso. Toda, I nfni pravilnik iz leta 1952 pa je
zasnovan na starem, okorelem mnenju, ki je popolnoma zgrešeno, da je opekamištvo popolnoma nekvalificirano delo. V letu 1953 je podjetje upoštevalo dejanske potrebe po kvalifikacijah in na podlagi tega sestavilo tarifne postavke, ki so 'bile tudi potrjene od republiškega sindikata. Na podlagi teh postavk je nastala omenjena razlika v plačnem skla-
njihove slabosti niso v tem, ker upoštevajo prej omenjene zadeve, ampak so slabe predvsem zato, ker ne prepuščajo neposredne delitve zaslužkov samim delovnim kolektivom in ker precej togo odrejajo zaslužke za posamezne delavce ter pri tem uzakonjujejo negospodamostne vidike, ki so danes že škodljivi. O teh stvareh bo treba v razgovorih o sistemu nagrajevanja temeljjto izmenjati misli
Vrnimo se sedaj k našemu dopisniku iz opekarne v Bobov-ku. V svojem pismu, ki ga je naslovil »Ali je mogoče na opekarnah ustvariti toliko dobička,
Ta primer nam razkriva glavno bolečino, najbolj nevarno rano v našem dosedanjem sistemu na-(Nadaljevanj ? na 4. strani)
KONGRES SINDIKATOV PRELOŽEN
Preložena je tudi republiška konferenca sindikatov Slovenije
Na zadnjem plenarnem zasedanju Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, so med drugim sklenili, naj bi bil kongres Zveze sindikatov Jugoslavije od 11. do 13. novembra v Beogradu. Sedaj pa je kongres Zveze sindikatov preložen na pomlad. Cas in mesto kongresa še nista določena.
Zavoljo tega, ker je kongres preložen na pomlad, je preložena tudi republiška konferenca sindikatov Slovenije, kjer so mislili izvoliti delegate za kongres. Sindikalna vodstva bodo pravočasno obveščena, kdaj bo zasedala republiška konferenca sindikatov, da bodo lahko zanjo izvolili potrebno število delegatov.
K ČLANKU »OSTAL BO LE TRPEK SPOMIN«
Vet odiotaosu
Ne prikrivajmo si resnice! — Ne opravičujmo slabosti in nemoralnih dejanj! —
Ne naprtimo krivde drugim!
V predzadnji številki Delavske enotnosti je naš sodelavec v članku »Ostal bo le trpek spomin« odkril le nekoliko razmere v eni največjih naših tekstilnih tovarn, v MTT. Samo nekoliko, pravim, kajti namen članka ni bil razkriti vse primere, temveč le opozoriti vse napredne družbene sile, da se odločneje uprejo in bore proti pojavom, ki mečejo zlo senco na ogromno večino po-
du, ki je porasel za 2,300.000 di- štenega ta k napredku streme-
narjev. Podjetje je v letošnjem letu, ob izidu uredbe o plačah predložilo zboru proizvajalcev v potrditev kvalifikacije po tarifnem pravilniku iz leta 1953. Zbor proizvajalcev je določil komi-
da se izplačuje po tarifnem pra-j sijo za pregled kvalifikacij, ki je vilniku?« takole piše: »Naj kon- i že svoje delo opravila, toda zbor kretno navedem, kako je z ob-1 ni izdal še nobene odločbe,
čega delavstva in mu povzročajo neposredno gmotno in moralno škodo. Tudi ni bil namen, kakor koli proglašati MTT kot žarišče negativnih pojavov (v manjši
vprek klicati na odgovornost vse • vztrajnosti- ta upornosti. Ne trpi
družbene organizacije v kolektivu za stanje v njem (to naj store one same), temveč je obsodil sindikalno vodstvo tega kolektiva, da je dopustilo rast takih pojavov, si zakrivalo pred resnico oči, krivilo za slabosti* ostale družbene, politične in gospodarske organizacije ali pojave celo opravičevalo z nekakšnimi objektivnimi razlogi.
Zakaj smo obsodili v prvi vrsti sindikalno vodstvo? čeprav je to vprašanje morda odveč, je le prav, da nanj kratko odgovorimo. Zato, ker je vprav sindikat poklican, da vse svoje sile za-
meri jih v tej ali oni obliki sre- stavi za napredek in se bori proti čujemo tudi drugje), čeprav so se vsemu, kar je proti koristim de-tu morda bolj razrasli kot kje lavskega razreda. Ta borba se-drugje. Namen članka tudi ni bil veda ni lahka. Zahteva velike
Otroci, predvsem pa delavska mladei, so naSa bodočnost. O zdravi rasti, varstvu in zaščiti otrok bodo razpravljali na letošnjemr dnarodnem kongresu za zaščito otrok v Zagrebu (Janez Marenčič: Zadrega)
nikakršne socialne demagogije in prikrivanja resnice, ne mlačnosti in ne dvoličnosti. A tega je bilo in je še tu in tam in to še posebej pri odbornikih in drugih vodečih tovariših v MTT. Ta trditev se nam zdi točna, kot so točni vsi primeri, ki so bili navedeni v omenjenem članku in še mnogi, za katere nismo smatrali potrebno, da jih objavljamo. Točnost tega je bila potrjena v vrsti razgovorov s posameznimi prizadetimi in neprizadetimi delavci, pa tudi iz desetin in desetin pisem, ki jih prejema naše uredništvo. Naj navedem le izvlečke iz treh pisem:
»... Sedaj groze... Trde, da bodo obračunali z vsemi, ki so piscu članka pripovedovali o položaju v naši tovarni. O sebi in o svoji krivdi za tako stanje pa ne govore. Se vedno se drže stare prakse...«
»...V oplemenilnici II so‘takoj, ko so prečitali članek, sklicali izredni sestanek ZKS, češ, da vložijo tožbo proti piscu članka...«
»...Pravijo, da bodo tožili pisca članka. Mi pa trdimo, da bi morali na zatožni klopi sedeti vsi, ki so tako daleč pripeljali našo tovarno...«
*
Spričo mnogih negativnih primerov v članku ogromna večina poštenih delavcev stopa v ozadje, čeprav tega pisec ni nameraval. Kajti kolektiv kot celota z izrednim uspehom dosega ta presega proizvodne naloge in prav zato toliko ostreje obsoja vsa nemoralna dejanja posameznikov, od kraje do nesramnega izkoriščanja delavk po nekaterih mošjcih, od izrabljanja položajev do zastraševanja in preganjanja tistih, ki so se drznili upreti ali obsoditi nosilce takih pojavov. Članek je premnogim vrnil zaupanje v pravično stvar, zaupanje, ki so ga nekateri s silo hoteli zadušiti.
Vse to razberem iz kopice pisem, ki prihajajo iz vseh krajev Slovenije, a največ iz samega kolektiva Mariborske tekstilne tovarne.
Tako piše tovariš: »... Še premalo in preblago ste napisali. Toliko je še tega, toliko umazanije, ki bi jo radi odstranili...«
In drugi: »... Delavci odobravamo vse, kar ste napisali, ker ste pisali o stvareh, ki nas teže...«
In: »...Ze zdavnaj bi moralo priti vse to na sVetlo ...«
Neka delavka pravi: »...Prebrala sem vaš članek in v njem videla vso resnico. Isto so videli vsi pošteni delavci in uslužbenci...«
In spet: »... Vse, kar ste napisali, je res. Pripominjam samo to, da bi lahko še mnogo, mnogo napisali, toliko je tega ...«
Neki tovariš končuje pismo: »... Upam, da bomo ozdravili to gnojno rano ...«
In drugi: »...Sedaj bomo laže odpravili slabosti v naši tovarni.«
In tako še in še...
*
Ko sem bil te dni v Mariboru, sem se razgovarjal z mnogimi tovariši o teh pojavih. Vsi so jih (Nadaljevanje na 2. strani)
NASI RAZGOVORI
Ali ne bi torej kazalo pouk v nekaterih industrijskih šolah ne-
RAZMISLIMO 0 STVARI	mal° koristi, ker se postopoma
v industriji specializirajo le za
določeno opravilo. Obrtniško iz-
Minuli teden je prišla skupina Najbrž se boje, da bi jim vajenci učen mizar tudi v podjetju ne vajencev lesno industrijskega pod- kvgrili proizvodne uspehe (v pod- more dobiti plačila primernega jetja »Jelovica« iz Škofje Loke jetju imajo namreč skupinske svojemu strokovnemu znanju, ker na Republiški odbor sindikata norme za ves oddelek, vajenci se- opravlja le posle industrijskega lesnih delavcev Slovenije. Vajenci veda ne delajo v normi), da bi z delavca. Podjetje namreč ne maso potožili, da podjetje slabo skr- njimi vsak dan izgubili nekaj ča- re plačati mizarja po njegovem bi za njihovo strokovno izobrazbo, sa in zavoljo svetovanja zaslužili strokovnem znanju, če opravlja V podjetju smo zvedeli tole:	dinar ali dva na dan manj. Takš- ta le določeno fazo dela, ker bi v
Pred približno mesecem in pol na ozkogrudnost je seveda graje nasprotnem primeru narasli proso v »Jelovici« ukinili poseben vredna, škodljiva in kratkovidna, izvodni stroški, vajenski oddelek in razmestili Čimbolj bodo strokovni delavci A'‘ — najence v ostale proizvodne od- skrbeli za strokovno vzgojo nara-delke. Vajenci se poslej uče pod ččaja, več koristi bodo imeli od koliko preusmeriti? Menimo nam-nadzorstvom mojstrov in ob po- tega tudi vsi delavci oddelka, saj reč, da bi bilo dobro vzgajati in-moči strokovnih delavcev oddel- bo plod vajenčevega dela prešel dustrijskega strojnega delavca-ka, kjer so pač razmeščeni. Pod- na vse, ki delajo v skupinski nor- specialista za določene faze dela, jeije je sklenilo razpustiti poseb- mi. Graje vredno je tudi ravna- ki jih v tovarnah skorajda ni, kar ni vajenski oddelek, ker misli v nje nekaterih strokovnih delav- se seveda tudi pozna na storilno-nekaj tednih preusmeriti proiz- cev, ki so zavijali resnico o tem, sti dela, kakovosti izdelkov Ud. vodnjo od stavbnega na sobno <4® se ne da v proizvodnji ničesar Na podoben primer so nas ne-pohištvo. Poslej se bodo lahko naučiti in prigovarjali vajencem, davno opozorili v Duplici. V tam-vajenci izučili za splošne mizarje naj se gredo pritožit na vodstvo kajšnji industrijski šoli se izuče kar v proizvodnji, zato so namreč sindikatov v Ljubljani. (Vajenci vajenci za mizarje, v tovarni sklenili učno pogodbo s podjet- so poslušhli to prišepetavanje, »Stol« pa nimajo dovolj prerezo-jem. Dosedanji učni uspehi ozi- odšli na Republiški odbor brez valcev lesa, cirkularistov, skrat-roma praktično delo vajencev v soglasnosti direktorja in vednosti ka industrijskih strojnih delav-posebnem vajenskem oddelku je, sindikalne organizacije, ki je v cev, ki jih šola ne vzgaja. Kvali-po pripovedovanju vodilnih usluž- podjetju prva in predvsem dolžna ficiranih mizarjev imajo dovolj, bencev podjetja, rodilo slabe urejati razna sporna vprašanja.) da, celo preveč in ker le ti oprav-uspehe. (Vodstvo’ podjetja je že Ob tem se porazgovorimo še Ijajo posamezne faze dela, seveda nekajkrat izmenjalo mojstre, ker o nečem drugem. Ali je sploh niso in ne morejo biti nagrajeni so premalo skrbeli za strokovno smotrno, da se vajenci v šoli les- za svoje strokovno znanje, vzgojo vajencev. Vajenci in celo ne stroke izuče za obrtniškega	/in hn n*,,*
niki so prišli na misel, da bi ustanovili klube proizvajalcev, v katerih bi člani različnih delavskih svetov razpravljali o gospodarskih vprašanjih, širili svoje obzorje in izmenjavali izkušnje delavskega upravljanja. Ideja je vzklila in prav gotovo bo uprav-Ijalce tudi drugod zanimalo, kako so jo uresničili.
Na posvetovanju predstavnikov delavskih organov upravljanja mariborskih podjetij so se domenili, da bo sindikalni svet razdelil mariborska podjetja v skupine tako, da bo v vsakem klubu največ do 200 članov delavskih svetov. Sindikalnemu svetu so tudi naročili, naj sestavi okvirna pravila kluba proizvajalcev. Vse to so napravili. Mariborska podjetja so razdelili v 14 klubov. Od teh se jih je 12 že prvič sestalo.
V prvem klubu so: Tovarna Menimo, da ne bo odveč, če o avtomobilov, Metalna, Tovarna
PRVI KORAKI MARIBORSKIH KLUBOV PROIZVAJALCEV
01 zamisli do dejanja
Mariborski sindikalni odbor- sindikalnim svetom. Zlasti pri- spodarjenju. No, zaenkrat
.	_•	.	_ _•_i j..	;	_y »o V« 5 4 ir-	in , n »rarvncol TATOV <5 3 TDcl D'-' ^
nekateri mojstri so v delovnem mizarja, potlej v industrijski pro- teh stvareh razmislimo in sčaso- trakov in sukanca,Elektrokovina času izdelovali razne šatulje itd. izvodnji pa opravljajo le nekaj ma prilagodimo pouk v nekaterih in Kamnoseštvo. Šteje okoli 200 Delo je zastajalo, pohištvo, ki so faz strojnega mizarskega dela? strokovnih šolah tako, kot ga ter- članov. V tretjem klubu so n. pr. ga izdelali, pa je po pripovedova- Široko strokovno znanje, ki si ga ja ta ali ona industrijska panoga Tovarna pohištva, Svila, Sliko-nju vodilnih uslužbencev zelo pridobe v vajenski dobi, jim kaj ali podjetje.	pleks, Invalidsko kolarstvo, Avto-
slabe kakovosti.) Porazgovorimo	~	T'!	■‘J‘'
se vendarle nekoliko o tem primeru.
Večina strokovnih delavcev, s katerimi smo govorili v tovarni, meni, da se vajenci v proizvodnji
»V ČASOPIS GA DAJTE«
.	Pred nekaj dnevi se je oglasila nekaj zameril, pa bi ga sedaj rada okolice.
ne morejo izučiti za mizarje, češ, prj nas ne]ca ženica ter nam za- dala v časopis...
mehanika in pekama Piramida. Ta šteje 125 članov, itd. Podjetij torej niso izbirali po strokah, marveč so izbrali večje podjetje ter nekaj manjših iz njegove
ker je to industrijsko serijska £eia pripovedovati o svojem so-
Osnutek pravil ima deset točk. Se drug primer vam bom po- V prvi so zapisali, da je glavna
proizvodnja pohištva. Ali je ta sedu Dela v tovarni, že dvakrat vedal, ki sem ga pred nedavnim naloga kluba skrb za vsestran-
irditev resnična, ali pa se za njo je jjjj v zdravilišču na račun so- sam doživel, skriva še kaj drugega?
sko politično, gospodarsko in
cialnega zavarovanja in kar na-	Na tramvaj sem čakal, pa sta	strokovno vzgojo članov. V	ta
Res opravlja v industriji mi-	prej boluje, je dejala.Kadar ima	se	našli znanki.	namen prireja predavanja	in
zar-strokovni delavec le nekaj	bolniški dopust, si pa hišo doma	»O, dober dan! Veš kaj se mi	razprave na sestankih kluba.
v^ismtalah dela t^o izpolni 2ida' Prav danes’ H T wni'. je Pri™ej-ilo? 0h;.£f navsezgodaj Clanstvo kluba je kolektivno.
li^vostane^časoma^Ta^svecia- Skeln dopustu	odJ 2J“traJ	^ na .sodlšč^ Kakšni so prireditve kluba pa lahko obi-
da postane sčasoma pravi specia drua seka> Je hitela. To, da je ljudje! Pomisli, spodnja stranka, skuieio tudi ostali člani delovnih
kakšnega kvalificiranega ^sptoš- nezaslišano izkoriščanje socialne- tisti moški, se je pozno Pon°si kolektivov, katerih delavski sveti ^na mLriaVaTenci ki v času aa zavarovanja, je povedala »Kar pripeljal z motorjem prav do hi- SQ eiani kluba_ Clanstvo je pro. nega mizarja, vajenci, ki v času v £asopis ga dajte, da bodo ljudje še. Ropotalo je, da so se vse sipe e+ovolino učenja menjujejo delovna mesta, vedeli kdo je ta človek in kakšen tresle. Nesramnež!«	srovoijno.
spoznajo celoten proizvodni pro- jg <( jn ge je p0Vedala točen na- Njena sobesednica še do bese- Vsak klub izbere iz svoje sre-ces dela, skratka pridobe si prav S^QV in v kateri tovarni je za- de ni prišla. Ta pa je kar naprej J5® od'?.or, t.re , sedmih članov, toliko strokovnega znanja, kot ga v len	hitela:	»To ni še nič. Pomisli, ki vodi delo kluba. Posebno do-
potrebujejo za industrijsko izde- ^	-	nek žensko je pripeljal s seboj lo{l10 osnutka pravil pravi, da se
lavo pohištva. Od pomoči in na- Pa je odšel naš sodelavec v in .	..j J stanovanje Vso vodstvo kluba povezuje s sindi-
svetov mojstra in ostalih strokov- tovarno in še na Zavod za social- noč SeTn siabo spala in 'zjutraj kalnimi vodstvi podružnic na nih delavcev, ki jim je dodeljen no zavarovanje je zavil. Kaj je gem hUa žg Qb sedmih na sodišču svojem področju ter z okrajnim
vajenec, je torej odvisno, ali bo zvedel? Dopust ima te dni, zato £er gem vsg tQ povedaia... in...__________________________________
le-ta pridobil v učni dobi res vse je seveda doma. Zdravnik je po- v časopis bom dala...« potrebno znanje in strokovno ve- vedal, da ima ta tovariš odprte K . go .. na sodmu dejali, ščino. Ob razgovorih s posamez- noge im bi moral iti ne ie dva- nisem zvedel, ker je medtem pri-nimi strokovnimi delavci pa se krat, ampak vsako leto na zdrav-	tramvaj in sem vstopil,
nam je nehote vsiljevala misel, Ijenje ,ker mu samo to pomaga ^ diš(u SQ -e bui pTav g0tovo da se nekateri od teh podobnega Vidite, kakšno krivico bi lahko veseli vzgojnega dela precej otepajo. — napravili tovarišu, ki se je sosedi
poročajo in vabijo k sodelovanju i še zamisel, praksa pa odbornike in poslance zborov zala, kako se bo obneslo- .ceV proizvajalcev ter odbornike skup- Mariborski klubi proizvj^^ ščine zavodov za socialno zavarovanje. Ob koncu so še določila o gmotnih sredstvih kluba. Ta naj sporazumno prispeva vsak
delavski svet odnosno podjetje. (1_----------------- .	. ,V1U,
Vsak klub naj bi sestavil svoja | nedvomno zelo pomembni. jK pravila. Kolikor vemo, klubi po- da so zarodek bodočin^^ .e sebnih pravil še niso sprejemali.
Obiskali smo člane odbora kluba proizvajalcev, v katerem so delavski sveti Železniških delavnic, Mariborske predilnice in
in morda tudi tale, kakr	.
imajo v mislih odborniki	__
borske predilnice in tkam . sliši se, da tudi v Ljubljanij's0 pravljajo nekaj podobnega _ n----M a ■-»w>om nTll. * -
U<i	ZrO-i.	------_	-
združevanja delavcev? T® -o-danes so čisto praktičnega mena.	.
Vsak delavski svet je se le bolj sam zase gospodaril
lavnic, Manoorsne predilnice in le doij sam zase gosyw^*- ^ tkalnice, podjetja Trak, Hidro- : ob svojih napakah učil. 1 erj montaže, Sekcije za vzdrževanje kušnje pa so bile za marsm proge in kurilnice. V odbor klu- | delovni kolektiv lahko prav ,0 ba so izvolili iz vsakega delav- ke. V klubu proizvajalcev ^ skega sveta po enega člana ter, člani delavskih svetov spoz namestnika.	I kakšne težave imajo drugod’sp0'
Prvega predavanja (Vloga de- bo si pomagajo in bako ; lavskih svetov kot družbenih or- darijo ter se bodo ob t	jjjci
........................... učili. Prestopili bodo tovarn«
plot in spoznali, da se	^
ganov) se je udeležilo okoli sto ljudi. Razprava je bila precej razgibana in so si člani lahko pridobili marsikatero bogato izkušnjo iz delavskega upravljanja. V razpravi so se največ oglašali železničarji, ki so prevzeli upravljanje železnic zadnji čas v svoje roke. Zato tudi še nimajo prav veliko izkušenj, dasi so že prej imeli posvetovalne delavske svete. Pokazalo se je, da ponekod še ne razumejo, kakšne so pravice delavskega sveta in upravnega odbora, saj je prišlo na dan vprašanje, kdo je višji: delavski svet ali upravni odbor. Marsikje si namreč upravni odbor prilašča pravice delavskega sveta, drugod spet se pa delavski svet spušča v podrobnosti in razprav- gospodarjenjem Ija o tem, o čemer bi moral r1plr'vrl,v’ pravzaprav razpravljati upravni odbor.
vse v njihovi tovarni, ma--tudi drugje delavci žive in spodarijo ter da je tudi _od^
obstajajo zborni®
5 m od onj
odvisno, kako bodo živeli v ® delovnem kolektivu. Rasla oo vest skupnosti, tista, ki di'uZ1 . lovne kolektive v komuni, ho je velika stvar.
Drži, da ol---------
proizvajalcev, kjer si odbora člani delavskih svetov, lahko menjajo izkušnje. Toda zbor P izvajalcev je delovni orSan. mune, ki je obenem z mesto ali okrajnim zborom odgovp g za gospodarjenje v komun'; tem pa je kar dovolj opravit' ^ se ne morejo podrobno PeC „.-h v posamez^ delovnih kolektivih. Sicer P1^ tudi to na vrsto, na primer, potrjevanju zaključnih raču"
BODO PRIŠLI PRED SODIŠČE?
Babje čenče, boste dejali.
IZ DELA SINDIKALNE ORGANIZACIJE DELAVCEV TOVARNE »IMPOL«
Bolnike smo obiskali
Izvršni odbor naše sindikalne podružnice je pred nedavnim sklenil, da bomo obiskali bolnike v bolnišnici za tuberkulozne na Slivniškem Pohorju. V tej bolnišnici sta tudi dva naša člana kolektiva. V nedeljo, dne 15. VIII. smo sklep izvršnega odbora sindikata uresničili.
Pred tovarno se je zbralo 33 sindikalnih odbornil^v in tovarniška godba na pihala. Posedli smo v avtobus in tovorni avto, ki nam ga je za obisk posodilo podjetje, in se odpeljali na Pohorje.
Beseda je nanesla tudi na podjetij, ob prevzemanju Pora0t odnose med delavskimi organi i štev za kredite itd., ali pa ga upravljanja in tehničnim vod- kadar je ^ gospodarstvo^ n ^ stvom podjetja. Se se primeri, da podjetja že tako zavožen , tehnično vodstvo delavskemu , mora ljudski odbor poseči v" jj svetu ne da dihati, dogodilo se | Ne da bi količkaj podceni v-je pa tudi, da je delavski svet'vlogo zbornic proizvajalcev ^ šel tako daleč, da so direktorju dvigu delavske zavesti, toaa ^ onemogočili sleherni izhod iz to- je več ali manj omejeno 'e ;
kje še štirje ali pet ljudi (direk- pravah o gospodarjenju v r -e tor, predsednik delavskega sveta, jetjih in komuni. V tem P3 upravnega odbora in sindikata njihov velik pomen, ter sekretar organizacije Zveze komunistov) sami odločajo o zadevah v podjetju. Sklep delavskih organov upravljanja je potem več ali manj formalen, če pride sploh do sklepanja, saj se ob takem sistemu delavski orga-
V predzadnji številki »Delav-Morda? Pa tudi ne! Ne gre sa- ske enotnosti« sem prebral članek mo za to, da si marsikdo izmišlja z naslovom: »Ostal bo le trpek stvari, da bi škodoval sodržav- spomin«, v katerem prikazujete Ijanu, gre za družbeno kritiko, vso gnilobo v Mariborski tekstil-
ki je taki ljudje ne pojmujejo ni tovarni. Videti je, da je bil ni upravljanja najpogosteje kar prav. časopis ni zato tu, da bi zapleten v krajo v glavnem teh- I obidejo.
v njem obračunavali medsebojne nični kader, dire!:ior je le mimo- O tem in takih stvareh so razosebile zadeve, niti ni sodišče za grede omenjen.	pravljali ob prvem predavanju.
to tu, da bi sodilo nekoga, če se Delavci se sorašuiemo kai bo ^ Predilnici in tkalnici namera-je z motorjem pripeljal do hiše in z v^tvompZTSTi’ jemo- \	v? J o	še	sami	posebej ustanoviti
, če je pripeljal tudi žensko s se- raino odgovorno za vse, kar se	Y	n^m	ki	zbrali smdikal-
več uspeha pri zdravijenju bol- boji Take in podobne osehne stva- v tovarni d •	• Za i2ra_ ne odbornike, mojstre, obralo-
mkom pa skorajšnje okrevanje. ri naj prlzadeti urede sami med zit0 krSenje socialističnih moral- vodje in člane delavskega sveta, Godba na pihala je igrala komad geboj Časopis, sodišča in druge nih načel. Bodo prišli pred so- ki bl se hoteli pridružiti. Klub za komadom. Bolniki so Jim bili družbene institucije pa so v službi diSže? Mislimo da je resničen na3 hi podrobno proučeval preželo hvaležni. Posebno člana na- nas vsehi do grajarno in prepre- pregOVOr, da riba pri glatn smrdi., Uvodna in gospodarska vpraša-sega kolektiva sta bila zadovolj- kujemo take pojave, ki škodujejo v	nja podjetja ter z analizami
na, saj sta videla, da misli sin- nam vsem in napredku. dikat na svoje člane tudi takrat, ko se zdravijo. Mislim, da je prav, da bi tudi druge sindikalne podružnice in kolektivi obiskali bolnike, ki so gostom za nekaj ur razvedrila iz srca hvaležni.
Ko smo si ogledali prostore bolnišnice in se razgovarjali z bolniki, smo videli, da zdravstveno osebje zelo skrbno neguje bolnike. Za to njihovo skrb se jim
Ivan Čebulj 1 magal delavskemu svetu pri go-
MARIB0RSKIM
NAROČNIKOM!
Naročnike mesta Mar'" bora obveščamo, da bo o 1. septembra dalje poslovalo za mesto Maribor poverjeništvo »Delavske enotnosti« v prostorih Mestu® sindikalne knjižnice (Dvo-fakova 3). Naročnino ®Pr®' jema od 1. septembra dalJ^ poverjeništvo. Vse spremembe javljajte poverjeništvu.
UPRAVA
Bolniki in zdravstveno osebje
seime gsa&tj&r? »zz s&zzsz
družnice Franc Koren jih je po-	Marija Bravčič
zdravil, zdravnikom je zaželel še	Slovenska Bistrica
Vc( odločnosti
(Nadaljevanje s 1. strani.) . ne izsiljevanje. Nihče ne trdi, da
....	., ..	._.! smemo biti zadovoljni z današ-
ostro obsojali in uvideli nujnos njimi življenjskimi pogoji, vendar ostrejše borbe proti njim. Kako ne smem0 jn ne m0remo dopu-tudi ne, saj predstavljajo izdajo gt.£. jn av ne, da bi nekaj delavskega upravljanja in napad pokvarjenih posameznikov izkori-
na naš demokratičen razvoj. Pomenijo dušitev socialističnih načel in teptanje delavskih moralnih vrlin.
Bili pa so tudi med njimi, ki so te pojave opravičevali z nizkimi plačami v tekstilni industriji, češ, te so povod krajam, da se krade tudi drugod, da izkoriščajo mojstri in vodeči ljudje v tovarnah svoj položaj povsod, da so vzroki temu nizek življenjski st ndard, skratka, da so tem pojavom krivi objektivni razlogi. Tako opravičevanje je zgrešeno in zelo, zelo škodljivo. Kraja ostane kraja in izsiljevanje osta-
PREKLIC SINDIKALNIH KNJIŽIC
ščalo naš že itak težak gospodarski položaj. Nekaj posameznikov je vsakemu od nekaj tisoč delavcev, zaposlenih v MTT, ukradlo več kot 3000 dinarjev. Ali naj dopustimo, da kradejo še dalje? Ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi se še na odgovorna mesta postavljali ljudje, ki so bili že sojeni zaradi kraje ali celo ljudje, ki so bili v službi okupator j (na primer eden izmed vratarjev MTT je bil za časa okupacije nemški policist v Mariboru in Celju in je celo v Ljubljani obiskoval »protibanditovsko šolo«). Ne moremo in ne smemo trpeti, da bi kdor koli izkoriščal svoj položaj v tovarni ali izven nje.
Zato obsojamo in se bomo bo-
Sindikalni knjižici sta iigubila in brezobzirno proti takemu zlu
P^elevfel^Fr^nc/zar^vfT.1 Ljub: povsod in na vsakem koraku! liana in Baž Franjo, šaranovičeva sa.. Ltnhliana.	*
France Boštjančič
OB ROBU DOGODKOV
OB NEUSPEHU KONFERENCE V BRUSLJU
PORAZ
O pristaših in nasprotnikih Evropske obrambne skupnosti	medUFrancijo *in evropski
državami, predvsem Pa (kar je
Konferenca zunanjih ministrov ljudje so se zavzemali zanje in stranke (ljudski republikanci v med Francijo in Nemčijo, šestih evropskih držav je kon- se še zavzemajo. Nekoč se bodo Franciji, krščanski demokrati v glavni problem evrops ^ jjitej1, čana. Po tridnevnem prerekanju te ideje uresničile: združena in Nemčiji in demokristjani v Itn- Hitel je, ker je m ^ boio so zunanji ministri spoznali, da	federativno urejena Evropa bo	liji) so	ognjevito propagirale	Američani so groziti,	,	j,'riin-
se ne morejo sporazumeti.	napredna in demokratična sila v	idejo o	Združeni Evropi, v ka-	sami oborožili Nemcu	>
Nekateri črnogledi govore, da	svetu. Mnogi nazadnjaki pa so	teri bi	gospodarila vatikanska	cija drugo ruo ne	^ r«11'
je Evropska obrambna skupnost sanjali in še sanjajo o svoji reakcija; socialisti pa so sodili, ameriške pomoči, „ »jen<F6' umrla. In Mendes-France naj bi Združeni Evropi, konservativni, da bi Združena Evropa lahko ficirala pogodbe o t	varfl
bil njen grobar. Na sedmino pa reakcionarni.	preprečila vojne med evropski- France je čutil, da n
so prišli tudi Rusi in se veselili. Te ideje so sicer vplivale na mi državami. V okviru demokra- stal za krmilom Fra J >	^a'0
Zaključno poročilo konference	povojno evropsko zbliževanje,	tičnega,	socialističnega interna-	ne bo rešil tega vPr	,	v bor
Bruslju ublažuje neuspeh;	Toda Evropi je grozila v tistih	cionalizma bi laže reševali vse	se je tako odločno	»	„i>-
in socialne
ugotavlja enotne težnje šestih letih sovjetska agresija; strah gospodarske m	y.v.- m. iiurs-i »—.v- j- sianK'i J.
držav, da je treba okrepiti e v- pred to agresijo, pred ponovno bleme.	litik. V nekem svojem c
ropsko sodelovanje in da se je oborožitvijo in obnovo nemške Leta so tekla, a boji med pri- napisal, da hoče Nemčija ^ gv0. potrebno izogniti vsaki nevtrali- gospodarske moči je vtisnil svoj staši in nasprotniki takšne ali stiti evropsko zbliževanj ^ y fv-vn^ii: Npmriie Osnovni smotri pečat Evropski obrambni skup- drugačne evronsk,' skupnosti so io gospodarsko nadvlaf .^ 0|jv-
je pomenila EOS rušenje neza Pred petimi leti so v Bruslju upanja napram Nemčiji, za dru- kregajo, odlašajo ratifikacijo po- ne bi mogli ko ustanovili Evropski svet in mu ge pa odraz tega nezaupanja.	godbe o evropski vojski, a nika- des-France tudi
naročili, naj ugladi not Federa “ x '	v *	!J !‘	'
tivni Evropi. Pred dobrimi šti
Že nekaj let razpravljajo in se ali za oboroženo Nemcu''« ^ej-kregajo, odlašajo ratifikacijo po- ne bi mogli kontrolira :	go'
______________ m _ godbe o evropski vojski, a nika- des-France tudi_ ve, aa]njrjtej!’a
In tako so se že kmalu za- mor ne pridejo; problem je vse vjetska zveza, čeprav ni]a J' pletli v ostre spore tako imeno- bolj zamotan. Zakaj? 1950. leta kot nekoč, vendarle o _ |etali rimi leti so v Parizu izdelali na- vani federalisti in tako imeno- je bila proizvodnja j^kla v Fran- Evropi 175 divizij, ^ ‘ jgan črt o združitvi industrije premo- vani unionisti. Prvi so menili, da ciji enaka nemški proizvodnji 300 podmornic. In < Evro.!'0 ga in jekla. Oktobra 1950. leta bi bilo potrebno čimprej ustano- jekla, letos pa je nemška večja tudi, da bi se Zdruz I“JnerjŠki'11 je Pleven, tedanji francoski zu- viti federacijo, in zavzemali so za 5 milijonov ton. Pred štirimi bolj uspešno upirala prf(l' nanji minister, objavil načrt Ev- se za široko internacionalno leti je bila Nemčija na kolenih: neevropskim težnjam, .‘.jiza(cr
ropske obrambne skupnosti.	^------ x:----------------x :„„i	------—i^on sn .	,*
Ideje o združitvi Evrope so že zelo stare. Mnogi napredni internacionalizma.
oblast, drugi pa so želeli čim več imela je 3 milijarde mark pri- stavljala nekakšen : £sko zve; nacionalnih pravic in čim manj manjkljaja v letnem budžetu, med Ameriko in Sovj ti P ‘-1----!—''	Klerikalne lani pa ji je ob koncu leta ostalo zo. V Evropski sKU
ral oglasiti pri predsedniku de- , °h tem rastejo, njim se sin lavskega sveta, če je hotel iti po zor je. S klubi proizvajalce , j opravkih. Ta sklep so pa pozneje bo zajet mnogo širši krog J seveda razveljavili. No, marši- i ki se bodo učili in rasli ob .
v blagajni dve in pol mark. Francija se je zavze p EOS, da bi nadzorovala n.ePL^i-nega soseda, medtem pa je ^ čija postala močna, premoč ,'a. bi jo lahko nadzorovala
šnja Francija.	j,,!
Mendes-France je II1C g(|ji o&'
pro- Mendes-France
zaciji Nemčije. Osnovni smotri pečat Evropski obrambni skup- drugačne evropske skupnosti so jo gospodarsko evropskega Zahoda so torej nosti.	bili vse bolj vroči. Zanimivo je, ropi. On budnu “e-- ...j pre-
ostali nespremenjeni. Potrebno Zato so nekateri pozdravili da je v Franciji največ nasprol- Ijanje nacizma y Nep~i]0čiti s® bo le najti drugačno, bolj	gotovo	EOS kot uresničenje svojih in-	nikov evropske .vojske, čeprav	nedavnim je dejal: »V. jp	]Ve,n
in manj težavno pot,	po	kateri	ternacionalnih idej, drugi pa	se je v tej deželi porodil načrt	moramo: ali za 0h°I’r0ZV piiran1?'
bodo lahko dosegli te	smotre.	kot kruto nujnost; za nekatere	Evropske obrambne skupnosti,	čijo, ki jo lahko kon	^ jc
*	ip nomi-niln ROS rnšenie neza-	Že nekai let raznravliaio in se	nii zn oboroženo Neme .1 ,	,ie
PHED SVETOVNIM KONGRESOM ZA VARSTVO OTROK V ZAGREBU
Za našo delavsko mladež
30' avSus'ta se t*0 za^el v st®rebu svetovni kongres za var-okr °^ro^- kongres bo prišlo delegatov — strokov-dp-;?V	iavnih delavcev iz 27
H,,.61 hi 150 delegatov iz naše vitpr6' K°nSres bo pod pokro-svfvt tV0H1 Zveznega izvršnega hkr-+■ 0^voril tovariš Tito. To je skl ^ prv'- svetovni kongres; po epu generalnega sveta Unije bi	°trok iz leta 1952, naj
kipDlh vsako četrto leto kongresi, vij" v hi razpravljali o bistvenih žijJjaPjih zaščite otrok in dose-sveta ^^^h v raznih deželah
Sp,Ne bo odveč, da se pobliže vj J^Jhno z napori, ki srno jih nai i .hri- nas v skrb za naše jmlajše. Osnovna značilnost . ega družbenega prizadevanja, f^ed drugim tudi velika za-v.j , st do naše mladine v mate-®ern in duhovnem smislu, velik del ljudi smatra, da se stik ^b začenja in jenja v ti-iem ^eh tisočakih*, ki jih da-iar otrokom. Vendar so te da-jatve le
otrok. Res je, da se ne spuščamo v neke »idealistične« vzgojne metode. Skušamo pa predvsem navajati naš naraščaj na realno življenje in da bo um el presojati in vrednotiti naše veliko delo. Naposled je važno to, da bomo z rastočimi uspehi in v
rodi in se nadaljuje tja do do- govati zaostalost, staro mi®ehiost,1 ®kladu^z ^naširni možnostmi ^olaj-zorelosti.	pa tudi sovražne vplive. Imamo
Vzemimo še številne otroške ljudi, ki često, morda celo ne zlo-domove, posvetovalnice, dečje namerno, kritizirajo našo druz-jasli in razne otroške bolnišnice. J beno skrb za otroke, češ da je Vse te ustanove so namenjene | enostranska. Toda ti ljudje po-izključno razvoju in zdravju i zabijajo, da je izvor dobršnega
dela socialnih težav in vseh teh, ki se še pojavljajo, pravzaprav v tem, da šele ustvarjamo v skladu z našim ekonomskim razvojem potrebne pogoje in oblike, ki bodo najbolj odgovarjale našim prilikam.
mladega rodu. Seveda dajemo v te namene ogromna sredstva in še več bomo dajali, brž ko bo mogoče. Potemtakem smelo trdimo, da je vse naše snovanje in početje namenjeno zdravi rasti našega naraščaja.
šali ter še bolj izboljšali življenje delavskega naraščaja, da bomo še bolj skrbeli za njegovo lepo in srečno mladost. Vsekakor so dosedanji uspehi v naši prizadevnosti pokazali, da smo na pravi poti in da je naša družbena skrb, ki jo posvečamo naraščaju, obrodila lepe sadove.
Za nas velja eno. Zdravo in srečno družinsko življenje ter prilagajanje na družbo je neprecenljive vrednosti za pravilen
In potem, ko otrok nekoliko doraste, naša skrb ne preneha. Nasprotno. Tedaj se gmotni skrbi pridruži še duhovna skrb. Vzemimo naše šole. Pouk je na vseh šolah brezplačen. Še več. Ustanovili smo celo vrsto novih, visokih, srednjih, industrijskih, kmetijskih in drugih šol, kjer dobiva naš rod potrebno izobrazbo. In ne le to. Vse naše množične organizacije, počenši od orga-
Pred časom so nam nekateri telesni in duševni razvoj otroka, hoteli očitati, da skrbimo izključ- In v tej smeri bomo tudi nada-no za materialno stran naših Ijevali našo veliko skrb.
NA PARTIZANSKO SLAVJE SE PRIPRAVLJAJO
Vsi na Ostrožno!

del, le drobcen del vse-lod ^ omenjamo mlademu 2 u- Kar poglejmo, koliko po-posvečamo materi! Po-gl^histvo je brezplačno. Zapo-• ^ene — bodoče matere, , lv«jo še posebno zaščito. V Y J1 nosečnosti dobe lažje delo. na,*1 ^■asu ne smejo opravljati nurnega dela. Devetdeset dni r planiškega dopusta, nato še ten111 7etni dopust, omogoča ma-roi ’	80	docela posveti novo-
0Jajčku. Do 8 mesecev starosti ita, inra. mati pravico do 4-
Partizansko slavje, na Ostrož- kalne podružnice ▼ omenjenih stacija partizanskih enot, ki so , zaključnem slavju objavi, kdo od
teljev mladine, tja do političnih, delavskih in kulturnih organizacij posvečajo prvo in naj-večjo skrb mladini. Osnovni cilj delovanja naših organizacij je predvsem, vzgojiti mlade ljudi v dobre, zavedne in vsestransko izobražene državljane, ki bodo sposobni nadaljevati naše početje. Potemtakem je očitek nekaterih ljudi o tistih »treh tisočakih« vse prej kot resničen. Seveda pa ne smemo pozabiti, da smo mlada družbena sila, skoraj brez izkušenj in da izkušnje, kakor na vseh področjih našega
Um ’ lm,a matl pravico ao 4- Kor na vsen po “Sga delovnega Časa. Če otrok | ustvarjanja, tudi na tem šele »0lt, dobi mati še 15-dnevni pla- pridobivamo z uresničevanjem izreden dopust. Se marsikaj načel, za katere mislimo, da so * lahko našteli: skratka, skrb najboljša. Premnogokrat mora-uast otroka diha, še preden se mo tudi v vzgoji otrok prema-
se bojevale na področju Štajerske in v vseh ostalih krajih Slovenije in zmagovita manifestacija delovnega ljudstva naše dežele sploh. Zato je dolžnost nas vseh, da se zberemo v enotno fronto in krenemo 19. septembra na Ostrožno.
Naš delovni kolektiv opekarne Bobovk se vneto pripravlja na partizansko slavje. Izvršni odbor sindikalne organizacije delavcev je sklenil v ta namen razpisati tekmovanje za čim večjo udeležbo. Tekmovanje napovedujemo kolektivom iz našega okraja: Iskri, Inteksu, Tiskanini, Savi in
tekmovalcev je dosegel najboljšo udeležbo na partizanskem slavju.
Franc Arnež opekarna Bobovk pri Kranju
IZ DELA SINDIKALNEGA SVETA V ČRNUČAH
Z občino za občino
Lani so na Črnučah ustanovili krajevni sindikalni svet, ki
Projektu. Upamo, da bodo sindi- | se kar ni mogel znajti. Dolžnosti
1 odbornikov so prevzeli tovariši, ki so bili že obremenjeni z drugimi nalogami in je sindikalni svet leto prespal.
Letos so zastavili drugače. Tovariši, ki predstavljajo v sindikalnem svetu nekaj čez 800 članov sindikalnih podružnic s področja občine Črnuče, so se za-
Sob0^ kolektiv tovarne »Stol* v Duplici pri Kamniku slavi v dneh0 50’Jetn*co obstoja svojega podjetja. V Kamniku pa je v teh " tudi velika gospodarska razstava, kjer razstavljajo svoje izdelke vsa podjetja 1» Kamnika, Domžal m Mengša
IZ TOVARNE OKOVJA V BISTRICI
NOVI IZDELKI
V Tovarni okovja v Bistrici pri Rušah že nekaj časa pripravljajo vse potrebno za serijsko izdelavo nekaterih novih izdelkov. Med te sodi nov emajliran štedilnik znamke »TOBI« električni štedilnik z dodatno pečjo in male sobne peči. Tovarna je prototipe teh Izdelkov razstavila že lani na jesenskem zagrebškem velesejmu in tudi na letošnjem Mariborskem tednu. Vse kaže, da bo izdelovanje novih emajliranih in električnih štedilnikov in sobnih peči steklo prav te dni. Računajo, da bodo kmalu začeli s serijsko izdelavo.
Gabrijel Gornjak
Delovno konferenco so sklicali
Izvršni odbor sindikalne podružnice delavcev Tovarne okovja v Bistrici, je sklenil na zadnji seji, da bo sklical ta mesec konferenco organizacije. Na konferenci bo izvršni odbor poročal članom o delu sindikalne podruž-
Predvsem je bilo potrebno organizacijsko povezati podružnice. To so dosegli z rednim sestajanjem in disciplino v samem sindikalnem svetu in obiski podružnic.
Sindikalni svet je v tesni zvezi tudi z občinskim ljudskim odborom in odborom Socialistične zveze. Složno rešujejo nekatera skupna vprašanja, kakor je n. pr. stanovanjsko. V tem pogledu
vedli nalog, ki jih imajo sindikati i je občinski ljudski odbor s pred-pri. nastajanju komun in so kar \ stavniki »Elme« in »Jambora« že dobro zagrabili.	sklenil, da bi začeto zgradbo, ki
USPELA PRIREDITEV TRBOVELJSKE MLADINE NA KALU
MLADI SO PRAZNOVALI
, Velikega zleta se Je udeležilo nad 2000 mladincev In mladink
Uspelim mladinskim dnevom vsa mladina okraja. Dva meseca v zadnjih štirih mesecih, ki so jih se je mladina pripravljala na to priredile organizacije Ljudske veliko praznovanje, mladine v Zagorju, Trbovljah in Na Kalu nad Hrastnikom je Hrastniku, je sledil v nedeljo, prostor, kot nalašč primeren za 15. avgusta skupni Izlet mladih ve£je prireditve. In še nekaj je Iz trboveljskega okraja na Kal napotilo mladino trboveljskega nad Hrastnikom.	okraja, da je izbrala ta kraj za
Ze na mladinskih dnevih je svoj velud zlet Na Kalu g0 ge rudarska mladina z raznimi pev- ge v prejgnjth časih zbirali komu-skimi, dramskimi in folklornimi nigtl ^ kar na prostem prirejali nastopi pokazala lepe uspehe na segtanke. Tudi v čagu naše rev0_ kulturnem polju. Njihove pnre- lucije so bili kalski gozd(>vi polni so bile v vseh rudarskih partizanov. Tu so partizani sno-nice v prvem polletju. Ob tej pn- krajih dobro obiskane. Zato je vali velike akcije in od tu so hi-
teli v boj proti okupatorju.
ložnosti bodo obravnavali tudi Okrajni mladinski komitet v Tr-razna pereča vprašanja doma in bovljah sklenil organizirati pri po svetu.	reditev, na kateri bi sodelovala Na predvečer zleta so prišli
mladinci iz Hrastnika in postavili — ^ šotore. Vendar niso spali. Noč so prebili ob tabornem ognju v prijetnem pomenku. Zgodaj zjutraj so jele prihajati trume mladeži
pr	lahko tudi mnogo laže teklosti škodovali nemško-franco- Vsi ti različni pogledi na Ev- spodarskim m kulturnim sod el o-
ja®a8ala svoje gospodarske te- skl spori. Obe menita, da bi le ropsko obrambno skupnost so se vanjem, ki bi odstranilo neza-v]„ ?' Zato je nova francoska Evropska federacija preprečila jasno pokazali na konferenci še- upanje, obenem pa omogočilo od-L j® Podprla EOS, toda takšno, morebitno nemško-francosk Zal.1 kpnstila Franciji in zve- jaško
francoska Evropska federacija
^.eoitno nemško-fri--------- --------- ------------------ .	,	,
. . n-uiisuia r rancili in zve- jaško obračunavanje. Prepričani siju. Vsi se torej strinjajo, da ka pot bo uspesna; to bi bila pot '• a ,,r°ke Nemčiji, in zato je sta, da bi internacionalna vsebi- bi bilo dobro ustanoviti nekak- napredka in vsi evropski narodi
nemško-francosko vo- stih zunanjih ministrov v Bru- ločen odpor vsaki agresiji. Le ta-
njej; na koncu te
MenH'r0?? NemčU&, in zato	_ —____________________________ — -	.
seij es'France odnesel v Bru- na EOS omogočila njeno demo- šno evropsko armado in vsak bi hodili P° v -kat	° spr »membi ne- kratizacijo in pravičen nadzor ima pri tem svoje želje in zahte- poti pa je združena, demokratic-
a.	Vaznih Aizvnrkv vvrvrr r\/1	r» nosi Tn xxrl n n rf Tl r» Al»Tnf)HlV 7jitc% V0J
evr la važnih členov pogodbe	o	nad mednarodno armado. Zato	ve;	vsi	so	pristaši
pPski vojski.	nasprotujeta tistim francoskim	obrambne	skupnosti
pod	je predlagala, naj bi predlogom, ki škodujejo interna- njeni nasprotniki, zakaj vsak bi
laži s.nicani pogodbe omogočili cionalni ureditvi evropske voj- želel izkoristiti to skupnost za P0p*.,n hitrejši izstop iz EOS. ske.	neke svoje pozitivne ali negativ-
>uWra. hi nadzorovali le Italijanska demokrščanska vla- ne namene.
Daj Tj v?Jsko, ostale države pa da brani nadnacionalnost, ker Konferenca v Bruslju je od-PtavL c u,nele več nacionalnih želi ustvariti »katoliško evropsko raz teh nasprotij, njen neuspeh Pari*,,’ kedež EOS naj bi bil v federacijo«, in meni, da bi v eV- je neuspeh današnje evropske M so, ’i emske vojaške enote ne ronskih okvirih laže rešila svoja politike. Ta politika pa bo d( 116 značilni*- vtFrancV°. osnov- notranja vprašanja.	živela se vec neuspehov m ;
''a bi cm J105!1 francoske vojske Američani so že spočetka po- razu v Bruslju bodo sledili Castri1 • m,eniati. francoski in- vedali, da se ne strinjajo s fran- drugi porazi zakaj države, naročil Jaj bi zagotovili dovolj coskimi predlogi. Washington I>h ločujejo tak« nasprotja, indus r; ln Proizvodnja nemške raelli da bi bilo potrebno Nem- lahko združujejo le počasi, z kiti več;6 .k’®® ne bi	sr	da	čijo čimprej oborožiti v okviru
Ti nrmii .a epske.	današnje evropske obrambne
naln;	s.* sJ,ah® internacio- skupnosti, ker bi bilo to najlaže
obranibn cjji EOS; Evropska jn i>rez večjih bolečin. Združena ^rotnn8; _s“upnost bi bila bolj Zahodna Evropa ne bi potreoo-Cvrsto v-T*! “rzave se ne bi tako vaia toliko ameriške gospodar-zavarnJ.i6 nani°- Francija bi ske pomoči, napram kateri so re-**kyarovni * 8 .Pred Nemčijo in publikanski desničarji zelo ne-f?pi.	r°Je P°z'cije v Ev- raZp0l0ženi. In Nemčija, notra-
8ke države c«8®6 zah°dnoevrop- nj-. močna in konservativna, bi
Evropske na, socialistična Evropa! in vsi so
*a docJj| . Nemčija se zavzema v°iski ianj0 Pogodbo o evropski i® gosn^r "j61*1- da « ho s" s o- An«|
?io evrst!loSk° Prem.očjo, notra- bi lahke ^
0’ v trkčn' ln ,a,ner‘sk.o pomoč- nasprotovali
Podobi!. vnrliiSkup^°^. hitreje ameriškim ------------ ---------.
lBlenovan- »j i,1 Položaj. V tako Evropska armada bi varovala tu-Vda svoL « a * Evropi« bi raz- di Anglijo in oddaljila morebit-j^Uja °JO 7r!r"v'nn li“	v	-	--	- - ■
bila najboljši evropski ambasador ameriškega »protikomunizma«.
Angleži podpirajo EOS, ker o z njeno pomočjo laže nesprejemljivim načrtom v Evropi.
jn v* tFgovino (že	doslej	n0 bojišče od	njenih obal. An-
izvozaieZele	SV°"	gl'ja se hoji	nemške trgovske
Ni7„. j	konkurence, zato se ne bi prav
•Baku; ‘,'msk.a in Belgija	sta	nič hudovala,	če bi Nemci pro-
1 deželi. Obema so v pre- izvajali orožje.
iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja,
Radeč, Zidanega mosta in vseh okoliških vasi. Mladina se je posebno razveselila prihoda mladinske godbe na pihala iz Trbovelj, ki je neutrudno igrala znane partizanske koračnice in skrbela za prijetno razpoloženje. Prišli so tudi predstavniki oblasti, množičnih organizacij in društev iz /sega okraja. Predsednik okraj-ega mladinskega komiteja to-/ariš Levec je mladim spregovoril o važnosti takih skupnih sre- I prosvetni program. Udeležence je •anj. Sledil je nastop pevskih pozdravil predsednik mladiriske .borov in velika vaja članov organizacije v Bistrici tovariš predvojaške vzgoje. Tudi mladi letalci so z letalskimi modeli prikazali svoj napredek. Mladina trboveljskega okraja je sklenila, da bo vsako leto prirejala po-lobne zlete.
Se pozno v noč je odmevala
je bila najprej namenjena za industrijsko šolo, dogradil. V njej bi bilo sedem stanovanj, splošna in zobna ambulanta in trgovina. Načrti so gotovi, občina in zainteresirana podjetja pa iščejo kredite. Upajo, da bo stavba letos pod streho, drugo leto pa povsem gotova.
Organizacijsko teže rešljivo nalogo so sd zastavili odborniki na kulturnoprosvetnem polju.
Iz kulturnoprosvetnega programa je razvidno, da hoče KSS doseči tesno povezavo med vsemi društvi in organizacijami ln sodelovanje vseh na širokem po-prišču kulturnoprosvetnega dela. Prve naloge so: poživitev delovanja ljudske univerze, sistematično širjenje našega tiska, posebno Prešernove knjižnice, za kar bodo poleg poverjenika za celo občino postavljeni poverjeniki tudi po vaseh, oživeti kulturnopro-svetno delo tudi na periferiji občine, ker ni mogoče zahtevati, da bi obiskovali prebivalci oddaljenejših vasi zlasti pozimi — prireditve na Črnučah, uvesti predstave kulturnih in poučnih filmov na Črnučah in vaseh na robu občine: Gameljnah, Pšati, Be-ričevem, Podgorici itd.
haloge niso lahke, posebno ne tiste, ki so zvezane z gmotnimi stroški, kakor je nabava kinoprojektorja za ozki film, ki bo stal 850.000 dinarjev. Toda odborniki pričakujejo, da bodo s skupnimi močmi kos vsem težavam, saj jim pri plemenitem prizadevanju za kulturni dvig vseh občanov prav gotovo ne bo nihče odrekel pomoči.	K.
Prvi mladinski festival
Minulo soboto in nedeljo je mladinska organizacija v Bistrici pri Rušah prvič priredila mladinski festival. Na mladinskem festivalu so v kulturnem in fizkultur-nem programu sodelovali tudi mladinski aktivi iz Ruš, Smolnika, Selnice, Kamnice, Limbuša itd. V soboto popoldne so bile na igrišču in delavskem domu Tovarne okovja polfinalne tekme v namiznem tenisu, šahu in odbojki ter nogometu. V soboto zvečer je bil v domu bogat kulturno
Emil Zlodej. Govorili so še tudi drugi, med njimi sekretar občinskega komiteja tovariš Maček.
V nedeljo so bile na sporedu finalne tekme v omenjenih fiz-kultumih disciplinah in razen _____________________________ tega tudi tekme v krosu in kopo kalskih vrheh vedra parti- i lesarske tekme. Mladinci iz Bi-zanska pesem. Zadovoljni so od-; strice so se glede Organizacije hajali mladi ljudje, z željo, da bi, festivala kar dobro* izkazali, se zopet kmalu sestali._i	•	G. G.
NOVUTORJE SO NAGRABILI
V jeseniški železarni je nova- merno nagrajeni za svoja priza-torstvo in racionalizatorstvo zelo devanja.
razširjeno. Organi gospodarjenja Upravni odbor podjetje je na
in tehnično vodstvo podjetja no- za<taji seji nagradil nekaj nova-
vatorjem in racionalizatorjem t°riav in racionalizatorjev. Nn-
pomagajo, kolikor največ morejo. fado- v skupnem znesku 54.722
Zanie nrireiain strokovna nreda- dlnar]ev' 50 Preieh tde tovariši: Zanje prirejajo strokovna preda Tomaž Ravhekari asistent na
vanja, debatne večere in jih po- piavžU} ključavničar Marjan Der-
šiljajo na razne poflčne ekskur- njfj delovodja Jurij Dolenc, orod-
Evropska obrambna skupnost: Francija, IMija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg
zije, na oglede gospodarskih razstav ln velesejmov. Seveda so novatorji in racionalizatorji pri-
jat ja Jože Urh in Jože Žbontnr ter zidarski mojster Peter Tomaž
U. 2.
GOSPODARSKE NOVICE
RAZGOVOR O DRUŽBENEM PLANU
Vse je odvisno od proizvod
Predvidevanja družbenega plana bodo uresničena, če bomo dobro gospodarili
v vsakem podjetju
Takole, v razgovorih o gospodarjenju, o cenah izdelkov in surovin, o zaslužkih itd. srečujemo še pogostokrat zelo nazadnjaške želje in težnje. Verjemite ali ne, vendar je res, da si ponekod še vedno želijo, da bi gospodarski organi z družbenim planom v podrobnosti predpisali vrsto stvari Za predpisane cene surovin, se na primer ogrevajo skoraj v vseh podjetjih, ki kupujejo surovine, da bi se izognili nihanju cen na tržišču. Za planirane cene in planirano razdelitev proizvodov so v tistih podjetjih, kjer blaga ne morejo prodati zavoljo previsokih proizvodnih stroškov. Seveda si v takšnih podjetjih tudi želijo, da bi jim družbeni plan predpisal in zagotovil »stalne« plače, ki ne bi bile odvisne od storilnosti, dela, izkoriščanja strojev in surovin, skratka neodvisne od boljšega ali slabšega gospodarjenja.
Kdo želi to ali kaj podobnega, je prezrl naš družbeni razvoj. Ne vidi ali noče videti sprememb v upravljanju gospodarstva in bistvenih sprememb v planiranju, ki je prilagojeno sproščenemu gospodarjenju. Zaradi podobnih zgrešenih pojmovanj, zaidejo marsikje tudi v razpravah o načrtu družbenega plana na stranpota. V družbenem planu oziroma v instrumentih iščejo »luknje«, ki naj bi jim omogočile ustvarjanje dohodka brez večje prizadevnosti. Da, celo predlagali bi radi takšne inštrumente. Razprave o uveljavljanju tistih gospodarskih predpisov, ki bi pospeševali večjo sto-
rialno osnovo za gospodarjenje. Ta osnova je v samostojnem odločanju, kaj bo ta ali oni kolektiv proizvajal, kje prodajal, kako razširjal proizvodnjo, skratka osnova je v sproščenem gospodarjenju in sproščenem tržišču. Zato je sedaj gospodarsko planiranje prilagojeno današnjemu načinu gospodarjenja — delavskemu upravljanju. Vsakokratni družbeni plan daje le splošno smer razvoja industrije, kmetijstva, investicij itd. S temi splošnimi predpisi so podana gospodarska sorazmerja med proizvodnjo, menjavo in potrošnjo. Družbeni plan poslej nič več ne predpisuje, kaj naj podjetje proizvaja in kje prodaja, po kakšni ceni mora prodati proizvode itd. (Izjemoma so določene le cene za tiste proizvode, ki jih nimamo dovolj, in so zato proizvajalci le-teh v monopolnem položaju.) O vsem tem, o proizvodnji in prodaji blaga itd. sedaj odločajo neposredni proizvajalci sami. Oblastveni organi nadzorujejo le izpolnjevanje splošno veljavnih predpisov, da ne bi to ali ono podjetje s slabim ali špekulativnim poslovanjem škodovalo koristi skupnosti, drugače se pa ne vtikajo v gospodarstvo.
Razen družbenega plana so vsako leto sprejeti tudi določeni gospodarski' ukrepi (predpisi o obrestih, načinu in pogojih kreditiranja, deviznem poslovanju, oblikovanju dohodka podjetja itd.), ki zagotavljajo, da bodo splošna načela družbenega plana uresničena.
Cim večje je strokovno znanje, tem večja je storilnost dela. Stari, izkušeni delavci imajo največ strokovnega znanja in zato je prav, da ga posredujejo mlademu kovinarskemu naraščaju
ribiost dela, boljše izkoriščanje strojev in naprav, smotrnejše izkoriščanje surovin, so seveda zaradi takšnih zgrešenih pojmovanj potisnjene ob stran. Ti pojavi so gospodarsko škodljivi. Sedaj, ob razpravah o družbenem planu, se nam ponuja priložnost, da spregovorimo kaj več o teh stvareh. Najprej si poglejmo bistvene razlike v gospodarskem planiranju.
Vsak utrip tovarne je bil predpisan
Pred leti, v času administrativnega gospodarstva, so družbeni plani do podrobnosti predpisovali, kakšne proizvode naj izdeluje ta ali ona tovarna, predpisani so bili proizvodni stroški in izkoriščanje strojev, tovarne so prodajale blago le po razdelilnikih in kupovale surovine po določenih cenah, izplačevale zaslužke po predpisih, ki so veljali za celotno gospodarsko panogo itd. Skratka, vsak utrip tovarn in vsega našega gospodarskega življenja je bil zapisan v družbenem planu. Takratni družbeni plani so bili direktiva za vsako tovarno, direktiva do najmanjše podrobnosti. Čeprav so bili ti predpisi togi in birokratski, so nam vendarle omogočili, da smo dvignili gospodarstvo na današnjo raven (ki seveda ni tolikšna, da se nam ni treba več prizadevati za višjo proizvodnost itd.) in zgradili vrsto tovarn ter tako znatno okrepili naše gospodarstvo. Ta način planiranja je veljal pač za tiste čase, za takratni način upravljanja gospodarstva. Danes je drugače.
Sedaj je gospodarsko planiranje vsklajeno z načinom upravljanja
V pogojih delavskega gospodarjenja ,ko je tržišče sproščeno in gospodarstva ne uravnavamo več s podrobnimi administrativnimi predpisi bi bil nekdanji način planiranja ne samo škodljiv, temveč tudi nemogoč. Če bi sedaj podrobno predpisovali zaslužke in cene proizvodov in to, kaj morajo tovarne proizvajati, M odvzeli proizvajalcem mate-
Tako imamo sedaj namesto j dlrektivnih planov le družbene | plane, ki nakazujejo splošno smer gospodarskega razvoja. Ti družbeni plani vse bolj izgubljajo obeležje kakršnegakoli diktiranja in so čedalje bolj le predpostavke. V družbenem planu predvidevamo, koliko narodnega dohodka bomo ustvarili v tekočem letu in I prav tako predvidevamo, kako
bomo razdelili ustvarjeni dohodek. To je torej osnovna in bistvena razlika med planiranjem pred leti in današnjim planiranjem, ki je vsklajeno s sedanjim načinom upravljanja naših podjetij in gospodarstva sploh.
Kaj predvideva družbeni plan za naslednje gospodarsko leto
Dejali smo, da sedaj v družbenih planih le predvidevamo, kolikšen narodni dohodek bomo dosegli in da z njim ne posegamo do podrobnosti v poslovanje podjetij. Poglejmo si, kaj predvideva načrt družbenega plana za naslednje gospodarsko leto. Predvideno je, da bo znašala vrednost narodnega dohodka 754,724 milijard dinarjev. Od tega bomo potrošili za socialno zavarovanje 94.493 milijard din, za investicije 340,973 milijard dinarjev, za regrese 17,650 milijard dinarjev itd. Zaposlili naj bi 105.000 novih delavcev, proizvodnja potrošnega blaga bo predvidoma narasla za 17,3 % ,potrošni sklad za 6,4 % itd. Potrošni sklad bo narastel, ker bodo dohodki kmetov predvidoma porasli za 8,6 milijard dinarjev in ker bo narastel sklad plač in ostalih osebnih dohodkov za okoli 33 milijard dinarjev. Porast sklada plač je preračunan na zaposlitev 105.000 novih delavcev tn na povečanje povprečnih zaslužkov približno za 8 do 10 %.
In kaj moramo storiti,
da bodo predvidevanja uresničena?
Našteli smo le nekaj stvari, ki jih predvideva načrt družbenega plana. Na čem so zasnovana ta predvidevanja? Postavke družbenega plana temelje na naših materialnih možnostih in vse to, kar smo našteli, bo uresničeno; če bo ustvarjen tolikšen narodni dohodek, kot ga predvideva načrt družbenega plana. Toliko kot smo računali ali pa še več, bomo izdali za plače, za socialno zavarovanje .investicije, nove stroje, umetna gnojila itd., če bo narasla industrijska proizvodnja za 15,1 % nasproti ravni industrijske proizvodnje v letošnjem letu. Vse je torej odvisno od proizvodnje, od prizadevnosti proizvajalcev, od dobrega gospodarjenja v podjetju. Zato pravimo, da je poslej družbeni plan le predpostavka: Koliko bomo ustvarili in koliko sredstev bomo razdelili v ta ali oni Sklad. Od večje ali manjše proizvodnje v industriji (in seveda tudi v kmetijstvu, gradbeništvu itd.) je odvisno, koliko sredstev bo na razpolago za plače in druge izdatke, koliko novih strojev bo izdelala strojegradnja za stare in nove tovarne, koliko umetnih gnojil bodo proizvedle kemične tovarne za kmetijstvo itd. In zopet od rasti industrijske in kmetijske proizvodnje je odvisno, koliko naših proizvodov
bomo lahko izvozili in za devize kupili žito in tiste pridelke, ki jih pri nas še ni dovolj ali jih ne iz-. delujemo, potrebujemo pa jih nujno za industrijo ali široko po- ; trošnjo.
Zastoj v enem samem obratu lahko povzroči veliko gospodarsko škodo
Vse predpostavke družbenega plana torej temelje na proiz-. vodnji ,na naših materialnih mož- | nostih. Gospodarstvo je tako ne-! deljiva celota, da se pretresljaji v eni gospodarski panogi, kaj; hitro poznajo v vseh ostalih pa-1 nogah in jih seveda zaznamo tudi j pri cenah skoro vseh proizvodov. | Če n. pr. železarne ne proizve-1 dejo dovolj jekla, ne more v pol- i nem obsegu obratovati kovinsko; predelovalna industrija, stroje- \ gradnja ne more izdelati v določenem roku strojev za stare in nove tovarne. V tem primeru proizvodnja nazaduje in predvidevanja v družbenem planu so omajana. Razdelili bomo manj, ker smo pač manj ustvarili.
Kamion »Pionir«, ki ga izdeluje tovarna avtomobilov v Mariboru, je sestavljen iz 2500 delov. Razen v TAM izdelujejo sestavne dele še v štiridesetih različnih tovarnah. Če samo ena od teh ne pošlje pravočasno sestavnega dela, tovarna avtomobilov ne more dokončati in seveda tudi ne prodati svojega proizvoda. To se je v TAM že večkrat dogodilo. Letos se je n. pr. zgodilo, da neka tovarna ni pravočasno poslala sestavnega dela in 70 kamionov je stalo tri tedne neizkoriščenih. V kamionih je bilo zamrznjenih 210 milijonov dinarjev, podjetje je moralo plačevati obresti, kupci so se pa hudovali na kolektiv Tovarne avtomobilov, ki je bil za prepozno dobavo najmanj kriv.
V naših tovarnah še ne smemo in ne moremo biti zadovo-, s sedanjo storilnostjo dela, čeprav je že precej porasla. v industrijsko razvitih deželah žanjejo še večje uspehe, ker izkoriščajo delovni čas, stroje, naprave... (na sliki vidimo P^aV žarja v Železarni Sisak)
ročali, da izkorišča kovinska industrija le dobro polovico zmogljivosti strojev in naprav. V proizvodnji bi lahko želi še večje uspehe, če bi podjetja bolj sode-
namreč stroje, ki so za proiz vodnjo v tej tovarni nujno potrebni, vendar niso polno izkoriščeni. S sodelovanjem med podjetji, bi lahko proizvajali marsikaj, česar eno samo podjetje ne more in zmogljivost strojev bi bila bolje izkoriščena.
Kar primerjajmo naše tovarne s tovarnami v tujini in videli bomo, da bo treba še marsikaj popraviti Se bolj bomo morali povečati izkoriščanje strojev in na-
prav, zmanjšati zastoje dela za-„ , , .	...	. .	. radi okvar, izboljšati organizacijo
Podobni^ 'Zastoji ^so ^ried ^drugim }n <jelovno disciplino, zmanjšati nedonosna delovna mesta,
povzročili, da je Tovarna avtomo-bEov izpolnEa le 40,4 % proizvodnega plana v prvem polletju letos. To seveda tudi vpliva na izpolnitev družbenega plana mesta Maribora. Ob zaključku leta vpli-
bolj poskrbeti za strokovno tehnično izurjenost delavcev, zmanjšati število nesreč itd. itd. Seveda ne smemo pozabiti na pravilno uravnavanje tarifne politike. Res
^izpolnitev j ^e^^LftoSInVefza^ajo družbenega plana okraja repub- kot pa po^^ejo storEnost dela,
like in zveze. Torej zastoj v enem obratu, v eni tovarni, lahko povzroči neznansko škodo v celi vrsti drugih tovarn. Če bi vse zastoje potlej preračunali v dinarje, bi prišli do neverjetno velike gospodarske izgube.
Posnemajmo tiste, ki so pred nami
V načrtu družbenega plana za
toda zaradi slabosti pri razdeljevanju plačnega sklada znotraj podjetij, je bEa storilnost marsikje še slabša kot pa bi jo sicer lahko dosegli s pravilnim nagrajevanjem najboljših delavcev. Mimogrede samo nekaj primerjav. V naših Siemens-Martinovih jeklarnah izkoristimo komaj 70% delovnega časa, v Angliji 80 %, v Ameriki pa 91 % delovnega časa. V posameznih tovarnah Združe-prihodnje leto je zapisano, da te- [ nih držav Amerike izkoristijo ce
i lo 96 do 97 % delovnega časa. V presežena.
GOSPODARSKE VESTI
melji razvoj proizvodnje na ravni industrijske proizvodnje v letos- j njem letu in obratovanju novih i tovarn. Toda ali je raven letošnje j industrijske proizvodnje res to-1 likšna, da smo lahko povsem zadovoljni? Ali smo res že povsem, izkoristili zmogljivost podjetij?1
Se Zdaleč ne. Zmogljivost marši- Žani prvo jugoslovansko tovarno mo-kakšne tovarne je Še premalo iz- tornih koles Tovarna bo začela obra-koriščena Na letošnjem občnem ^ bo^ovL^^rohvajal^priLlil: zboru sindikata kovmarjev so po- no lO.OOO motornih koles in potrebnih
Dore
V Sežani bo zgrajena tovarna motornih koles
Še letos bodo začeli graditi
Se-
K RAZGOVOROM O NAGRAJEVANJU
Na čigav račun
(Nadaljevanje s 1. strani)
grajevanja. Z uredbo predpisani zaslužki so zasnovani na kvalifikacijah. Kvalifikacije pa so zaenkrat še precej nejasna zadeva. Predvsem si jih je mogoče administrativno pridobiti in jih administrativno tudi povečevati Tako se zgodi, da podjetja iščejo načinov za povečevanje zaslužkov ne z dvigom proizvodnosti, s tem, da bi več in ceneje proizvajala in da bi na ta način več zaslužili, ampak s poviševanjem kvalifikacij.
Nekaj podobnega se je pripetilo tudi kolektivu v Bobovku. (Nihče seveda ne trdi, da so bEe vse v 1952. letu priznane kvalifikacije pravilne in da ni bilo potrebno nič menjati, prav tako nihče ne trdi, da so bili praktični zaslužki delavcev na opekami v sorazmerju z njihovimi dejanskimi vloženimi napori) toda oni so menjali kvalifikacije kot izgleda kar na počez z enim samim namenom — povišati plačni sklad. Tako je nastala občutna razlika med obračunskim skladom za plače (ki je zakonit predpis, preko katerega se vrši družbena razporeditev narodnega dohodka) in med dejanskim skladom, izračunanim po tarifnih postavkah na temelju povišanih kvalifikacij. Te razlike sedaj ne morejo kriti iz dobička in znašli so se pred vprašanjem — kaj sedaj? Edini izhod
vidijo v tem, da jim zbor proizvajalcev potrdi nove, višje kvalifikacije.
Stvar seveda ni tako enostavna. Ce bi povsod kar takole zviševali kvalifikacije in plačne sklade, bi se vsi naši proizvodi podražili in — iste stvari kot prej z manj bi kupili sedaj z več denarja. Poleg tega bi pa to po-vzročUo resne motnje pri uresničevanju predvidene razdelitve narodnega dohodka, to se pravi, prizadelo bi lahko fonde iz katerih se lahko krijejo družbene potrebe.
Vse skupaj to pa bi bilo gospodarsko nezdravo. Ker dopušča plačni sistem take pojave, ga je treba temeljito popraviti. Določila sistema nagrajevanja morajo usmerjati delavce in delovne kolektive na proizvodnjo, na to, da čim več in čim bolje proizvedejo. Samo po taki poti bomo zmogli priti do res solidnega povišanja življenjske ravni. V nasprotnem slučaju se bodo kolektivi, v taki ali drugačni obliki vedno znašli pred podobnimi in nerešljivimi zapleti, kot se je znašel kolektiv opekarne v Bobovku, ki ne mere niti naprej niti nazaj in čaka rešitve — od zgoraj.
V pismu tovariša I. C. najdemo tudi tale odstavek: »V podjetjih, ki imajo vsaj srednje visoko kvalifikacijsko sestavo, bi
se lahko obračunske plače nekva- dela in se pri delu silno ženejo, lificiranih delavcev nekoliko zvi- Tak način povečevanja za-šale na škodo dejanskih plač de- služkov nekvalificiranim delav-lavcev z višjimi kvalifikacijami cem bi ne bil dober. Nasprotno, Toda, na račun koga naj zvišamo slab bi bil. Tako smo prišli do te obračunske plače pri nas, ko drugega vprašanja, ki ga omenja pa imamo v tarifnem pravilniku tudi tovariš I. C., pa si ne najde tako nizek kvalifikacijski sestav, nanj odgovora, in sicer: Na rada predvideva od 108 zaposlenih čun koga naj zvišamo obračunske visoko kvalificirana, 6 kva- plače pri nas, ko pa imamo v lificiranih, vseh ostalih 100 ne- tarifnem pravilniku veliko ve-kvalificiranih?«	Cino nekvalificiranih delavcev?
Ob tej misli je treba pribiti Na račun koga? Ali ne zveni predvsem dve stvari: Dejanske malce izkoriščevalsko? Na čigav razlike v vrednosti dela med ne- račun? Na račun svojega dela! kvalificiranimi in kvalificiranimi Samo tako je mogoče odgovoriti ter visoko kvalificiranimi delav- na to vprašanje. Večja količina ci so mnogo večje kot pa so raz- nekvalificiranega dela, pravi like med njEiovimi zaslužki. V Marks, odgovarja manjši količi-praktičnem nagrajevanju bomo ni kvalificiranega dela. Torej, ali morali zato paziti predvsem na se bolj izuriti v delu in z dohodki to, da se čimbolj približamo na- podjetja le-to boljše tehnično čelu, naj dobi vsak po svojem opremiti, ali pa napraviti več z delu, to se pravi, da bodo tudi nekvalificiranim delom. To je pot razlike v zaslužkih postale večje, za povišanje zaslužkov. Seveda je ne manjše. S tega stališča gle- to trda in naporna, toda edina dano, je torej silno zgrešeno gospodarsko solidna in napredna mnenje, naj bi povečali zaslužke pot. Drugega izhoda nimamo. Na nekvalificiranih delavcev na ta tem sloni usoda vsega našega go-način, da bi pritrgovali kvalifi- spodarstva, vsega našega na-ciranim. To bi bEo povsem kri- predka, usoda naše življenjske vično, saj bi tisti, ki več napravi, ravni in usoda dejanskih socia dobil za svoje delo manj, tisti, lističnih odnosov med nami. ki manj napravi, pa bi dobil več. Zakaj sem napisal teh nekaj To bi bEo celo gospodarsko škod- misli ob pismu tovariša I. C.? Ijivo. Zakaj, delavci, ki so bolje Zakaj? Zato, ker serh prepričan, izurjeni in več napravijo bi ne da ne bo odveč, če v kolektivih, bEi zainteresirani dobro in več kjer so naleteli na podobne stva-delati, ker bi zaslužili toliko, kot ri, kot v opekarni Bobovk, raz-manj izurjeni, morda samo malce mislijo tudi o tehle povedanih več, manj izurjeni pa se ne bi trditvah. Morda se bo še kdo prizadevali, da bi izpopolnjevali oglasE in bo povedal kaj novega svoje delovne veščine, saj bi itak k temu razgovoru ali pa bo to dobivali skoraj iko kot tisti, ali ono stvar še temeljiteje poki so se dolgo časa učEi svojega jasnih Upajmo!	R. A.
Velesejem v Leskovci uspešno zaključen ^
Na letošnjem velikem ‘jSiova'0
velesejmu v Lesk /cu
34 tekstilnih podjetij iz vsen Tekstilna podjetja so n3veza ^ sebojne stike, obenem P
,0 t>i,e
0S0±t
FE&Krša®©*
blaga v vrednosti na«
raznih valjarnah po svetu znašaj zastoji komaj 10 %. V jugosl^ vanskih valjarnah znašajo stoji še vedno 20 do 30 %. Ce h v naših valjarnah zmanjšali ^
lovala med seboj. Marsikje imajo j stoje samo za 5 %, bi izdelali 23
5 % več jeklenih izdelkov.
Kot smo videli so vse stvad’ predvidene v družbenem plaP^J odvisne od tega, kako bomo izkoristiti naše materialne nosti Gospodarske ukrepe, ki J* predpisuje družbeni plan, vestno izpolnjevati, ker so pr®"' videvanja družbenega plana pr?'
računana na naše materialne mo2' nosti in dosledno izpolnjevanj gospodarskih predpisov. Kaj \ primer pomaga, če si nekaj _tio°^ delavcev v enem letu pridobi P?' pimate kvalifikacije in zavoji tega narašča sklad plač, veno® ni storilnost dela porasla niti 2 1 %? Ce nismo v naših podjetji® proizvedli nič več, kakor dotlej narasli pa so prejemki naših de' lovnih ljudi, potem pridejo v n®' sprotje kupni in blagovni foTri Ker je v obtoku več denarja J* je blaga, naraščajo cene in zK Ijenjska raven ob tem trpi- 0 razpravah o družbenem pla® ' kaže torej misliti na to, kako b®. mo v vsakem podjetju Se 0° izkoristili zmogljivost strojev naprav, dvignili storilnost d®1 ’ proizvedli več novih zmanjšali odpadke itd. In Pre" . „ gati kaže takšne gospodar® predpise, ki bodo še bolj P08*? sevali storilnost dela in P1^1,, vodnjo, ker bodo takrat Pre°' e devanja družbenega plana samo uresničena, temveč m
nadomestnih delov. Rafiunajo. d® r„e do vnašali stroški za gradnjo t°7 aj0 milijardo dinarjev. Zaenkrat ‘“je* na razpolago 25 milijonov kredita. Novo podjetje bo zapO”
10 tiso6 delavcev.
Novi kovanci pridejo v obtok že prvega septembra
1. septembra pridejo v obtok " , kovanci po 0,5, 1, 2, in# 5 <*in^ je7.i Kovanci so iz aluminija in se I> V znatno razlikujejo od dosedanj veljavi ostanejo tudi dosedanj vanci.
Bogat pridelek tobaka ^
2o v začetku avgusta so 1zaj'0i*0do vsej državi obirati tobak. Toba£ av obirali do konca septembra, v v ^0, je slabo vreme, kaže, da kakov baka ne bo slabša kot lani.
V rudniku »Tito« v vicih bodo zgradili nov separacijo
V	rudniku >Tito< o	s?'
le letos začeli graditi novo irtooc ^ paracijo, za katero bodo P01"..,'. d^a dve milijardi dinarjev. Pripravlja1
so se že začela.
Novo ležišče lignitu ^
V	okraju Grubišno pob® SišN
vasi Grumušina odkrili n°va jjaši lignita zelo dobre kako/ost . ta strokovnjaki so ugotovili,	o
lignit 4000 kalorij. Raziskoval količinah slojev nadaljujejo.
Gradnja tovarne celid0^
V	Banja Luki bodo	Z3
graditi novo tovarno celu„?.|i' sV°: prvih predračunih bodo znnaSmiiijar£ ški za tovarno približno J* «zVC>dnjf dinarjev. Vrednost letne PJ-0 7na§ajf v polnem obratovanju oo r,raCjnja okoli 5 milijard dinarjev. tovarne bo zaključena leta
dali so lijardo dinarjev.
BESEDA, DVE 0 NAŠIH ZDRAVNIKIH
Med dobrimi so tudi slabi
ki ca -1 ^an sern sre6al znanca, nišnipi6	ljubljanske bol-
2nai f, s^oraj bi ga ne prepo-POfflaH^iVa|kra^’ l-rlkra’t; sem mu P°g edal v obraz in naposled do-§nal' da je pravi.
menili ?em se res tolikanj spre-
'»s;.žtSgT“'koiezrimoi
sem se na nekaj ‘uesecev nazaj.
jamt>a nosilil1 So 2a prinesli iz nVn ’ Zj ^Pol zlomljeno hrbte-sami Z ^vakrat polomljenimi no-na I11} okrvavljenim, od boleči-zdra,?a-'56nim obrazom. Ko ga je Javnik obudil iz nezavesti in j6 , ga naložili na rešilni avto,
ssrv
3e	ni potrebno. Končano
,dni' prei ali kasneje.
more Kar hHar<< mi V6Č ne P°'
To K"ar doma me pustite!« darii° i S° mi pripovedovali ru-UiSn;’kr so ga pospremili v bol-v ^ami — tako sami zase, Sai	mislih, so mu dali prav.
toda bd res docela polomljen, v];,,,,iYseeno so ga bodrili in mu Kača upanje. Niso mogli dru-onoci,	Potjo se je večkrat
NeW?Stl1 .in že so mislili, da ... avt Ikrati so hoteli zaobrniti rnipa’ 1)3 vendar zdravnikovim 'JKam so ga predali še živega.
cerStt!ai i® stai Pred menoj, si-
smehljafoč.10^ V6S Živahen in
»Sprva res nisem verjel, res i se spremenil!«
jr nv Potem mi je pripovedoval. vrpioCYtd sem> kot bi mu besede ® JZ srca> kakor da mora ne-spiipU fazodeti prekipevajoče ve-zase ’ ®a ie doslej zadrževal
»Ne bi dal niti beliča za živ-
dala spati, sem slišal stokanje ponesrečenih, ki so jih peljali skozi hodnik v operacijsko sobo. In potem se mi je v temi pokazala tista čudna — »miza smrti in življenja«, ji pravijo, in ob njej ljudi v belih haljah, ki so poskušali odstraniti s človeka klico bolezni. In ko so se včasih tudi po večurnem napetem molku odprla vrata tiste strašne sobe in zaslišalo škripanje bolniškega vozička, vmes pa pridušeno šepetanje, sem vedel: spet | so nekomu, kdo ve komu, vrnili | življenje. In kolikokrat so se ponoči odprla vrata naših in drugih sob. Zdravnik je obšel vsakega bolnika. Pri prenekateri postelji je postal in prisluškoval bolnikovemu dihanju. Marsikdaj je preko njegovega trudnega obraza šinil zadovoljni smehljaj.
In tudi meni so ne le ohranili življenje, marveč celo zdravje. Res nisem mislil, da bom še kdajkoli videl jamo. Se nekaj tednov, pa bom popolnoma ozdravel. Preden sem odšel iz bolnišnice, sem se hotel zahvaliti za ves trud. Kar tako mimogrede so mi stisnili roko, za pogovor niso imeli časa.«
Prenehal je. Mudilo se mu je domov k svojim.
Zamislil sem se v pripovedovanje tega delavca. Le eden je izmed tistih tisočev, ki so mu zdravniki vrnili zdravje — njegovi družini pa očeta in rednika. In koliko je takih zdravnikov vsepovsod, v vseh - krajih, ki opravljajo svoje poslanstvo v večnem boju z zavratno boleznijo in vsakovrstnimi nesrečami. Nikdar ne omagajo, nikdar ne obupajo, pa najsi bo bolezen še tako huda. Njihovo plačilo je uspeh pri bolniku, ki ga ozdravijo.
Spomnil sem je ljubljanskih bolnišnic in njenih zdravnikov. Vsak dan prihaja desetine naših delavnih ljudi z vsakovrstnimi
?° vsem tem, kakršen sem kP„/r°da pravniki niso bili ta-in jrn1n®nja- Ko sem se osvestil trni del’ ka} vse so P°čeli z me-3, sem jih skoraj pomiloval. j^.H^arjctno se sliši, škoda se
Uganili2moie*™?r	1Yragi s? j obolenji in poškodbami. Nekateri
da ni v	f0 Prihajajo s trdnim upanjem, da
e volje dojb^jg odšli zdravi, nekateri, kot sem se. I oni m dar zgoraj, pa pripravljeni sem videl njihovi,na najhujše. Toda skoraj vsi od-Pornagali ie v-h	b ! bajajo domov več ali manj zdra-
»Otranioc+i	v mojl vi Znani so nrimerL ko se zdrav-
^ živlJenjaUPanj0 m Silna Ž6lja
»Sele potem se je začelo. Trije se trudili. Dolgo sem nihal. Že
j;,,,?14 .v meni nobene življenja. Sramoval Hkrati z njihovimi
si 7; V1del sem na njihovih po-no	aboraj obupali. Inkonč-
Vsr_ življenje ni bilo več v ne-val	ye® res nisem pričako-
■ iJa bi mi vrnili zdravip veni
vi. Znani so primeri, ko se zdrav niki vračajo po 20-umem napornem delu domov k počitku, pa pozvoni telefon: tovariš zdravnik, nujna operacija. Nič ne pomišljajo. Utrujeni hite, da rešijo zdravje — življenje. In zdravniki v drugih podeželskih bolnišnicah. Spomnil sem se zdravnika v
za ciia 1114 vrnili zdravje vsaj l Trbovljah. Dopoldne pregleduje »no, na to ^	........ ■ ■
Toda žal imamo tudi zdravnike — posameznike, ki vsem neštetim prizadevnim zdravstvenim delavcem ne delajo kdo ve kakšno čast. Zdravnik v Domžalah se poslužuje pri zdravljenju bolnikov kaj čudnih metod. Z bolnikom opravi kar na hitro roko, zatorej ni čudno, da se je marsikateri domžalski zavarovanec napotil raje v Ljubljano ali Kranj. Tako je tovarišici A. Z. več kot poldrugo leto govoril: »Nič ti ni, moža ti je treba...« Naposled je tovarišica le odšla k zdravniku v Kranj. Šele tam je spoznala, da je bolezen nevarna. V mesecu maju je ta zdravnik 24-krat obiskal dva zavarovanca v hiši, ki je le 50 m oddaljena od ambulante in pri teh kratkih pregledih, kjer je največkrat zapisal le recept, zaslužil lepo vsoto. Razumljivo je, da zavarovanci potrebujejo pomoči zdravnika tudi na domu, vendar imajo vsakodnevni obiski in še to le nekaj korakov oddaljeni od ambulatnih prostorov, močan prizvok izkoriščanja socialnega zavarovanja.
Ali pa čudna praksa mladega zdravnika v Medvodah. Vsako jutro odhaja iz Medvod v Ljubljano na specializacijo, mesecu je opravil na
zavarovanje so mnenja, da taki obiski na »hitrico« niso dosti vredni. Nikdar nam ne sme biti žal sredstev, ki so namenjena zdravju naših ljudi. Toda ti pregledi kažejo, da je po sredi le zaslužek.
Takšnih — in teh ni mnogo — pa prav zares nismo veseli!
Vemo in poznamo prizadevanja naših zdravnikov, saj opravljajo družbeno sila koristno delo,
IZ NAŠE ZDRAVSTVENE SLUŽBE
KORISTEN PREDLOG
Po nepotrebnem izgubljen delovni čas. — Zaposleni zavarovanci naj bi prihajali v ambulante popoldne
Čakalnice ljubljanskih ambulant so vsako dopoldne prenapolnjene. Zavarovanci so že od nekdaj navajeni, da obiščejo zdravnike najrajši dopoldne. Medtem pa so ambulante v popoldanskih urah več ali manj prazne. Seveda vpliva naval bolnikov tudi na zdravnike, ki morajo dostikrat opraviti preglede kar na hitro roko ali pa v skupinah.
ki terja mnogo naporov. Prav i Zaradi čakanja po nepotrebnem zato nam ni vseeno, da imamo j izgubljajo dragocen čas. V am-poleg večine dobrih zdravnikov bulantah vidimo v dopoldanskih tudi nekatere izjeme, ki pa prav- urah največ delavcev, kar pre-zaprav škodujejo vsem, pa tudi cej škodi podjetjem.
najboljšim zdravnikom. Sicer pa, tovariši zdravniki — presoditi sami!
Zato je Zavod za socialno zavarovanje predlagal ljubljanskim
dne ne pošiljajo zavarovancev, razen v nujnih primerih, v ambulante. Vsi zavarovanci, zaposleni dopoldan, naj bi prihajali v ambulante popoldne, v prostem času. S tem bi dosegli dvojni učinek. Preprečili bi po nepotrebnem izgubo delovnega časa, zdravniki pa bodo lahko temeljiteje pregledovali bolnike. Ambulante bodo odšlej izdajale zavarovancem, ki prihajajo z dela, potrdila, kdaj je prišel in odšel iz ambulante.
Nedvomno bo ta predlog koristil ambulantam in podjetjem Morda bi kazalo tudi v drugih industrijskih krajih uvesti tak
mestnim podjetjem, naj dopol- način zdravstvenega poslovanja.
ALKOHOLIZEM V ŠTEVILKAH
Proti alkoholizmu se bomo, lijonov uspešno bojevali takrat, ko bomo ugotovili kakšne posledice prinaša. Poglejmo. Ugotovljeno je, da je v Jugoslaviji 150.000 težkih in 450.000 lažjih alkoholikov; rednih V enem potrošnikov alkohola je pet mili-potu iz | jonov.
223.900 litrov žganja. V Boj proti alkoholizmu je pre-inozemstvo smo ga le malo pro- , cej težak, vendar ne tako težak, dali. Doma je ostalo okoli 700 mi- | kot si nekateri predstavljajo. Ne-lijonov litrov vina in žganja, j kateri menijo, da boj proti temu Med proizvajalci niso všteti tisti! pojavu ne more roditi nobenih
Medvod za 41.000 din pregledov, j Po podatkih Zveznega zavoda Zanimivo je, da so bili vsi ti j za statistiko in evidenco smo v obiski bolnikov opravljeni v pič- ■ naši državi leta 1951 proizvedli lem času. Na Zavodu za socialno 593,017.900 litrov vina in 161 mi-
POSNEMANJA VREDEN PRIMER
Manj nesreč -boljši gospodarski uspehi
Upravni odbor ravenske železarno jo razpisal za 200.000 dinarjev nagrad za obratne kolektive, ki bodo znižali število nesreč za nadaljnjih 10 odstotkov
V ravenski železarni si hudo bor podjetja obravnaval polletno prizadevajo, da bi se čim manj, poročilo o obratnih nesrečah, je delavcev ponesrečilo pri delu. Do- i sklenil razpisati nagrado v znesle j so želi kar dobre uspehe. Od sku 200.000 dinarjev, ki jo bo raz-
januarja do julija lani so imeli v tovarni 269 nesreč, letos pa je bilo v tem času samo 169 obratnih nesreč. Vsaka obratna nesreča seveda škoduje gospodarskemu uspehu tovarne, da ne upoštevamo ob tem še izdatkov za socialno zavarovanje itd. Podjetje je lani v prvem polletju izgubilo zaradi obratnih nesreč
del z<iramfnja’ zl&si\,k0, a®111 vl~ bolnišnici. In zdravniki na Gol-ai,	j	”	niku, v Novem Celju in v vseh
neštetih klinikah, porodnišnicah in ambulantah. Njihovo plemenito nesebično prizadevanje navdaja vse one, ki se zatekajo k njim s prepričanjem, da bodo deležni njihovega bogatega zna-
da Jjdravljenje drugih bolnikov, .ViarJ-v • vrniti tudi zdravje, da „ Ya? .?em videl: predvsem, 2na. bolnišnici zdravniki ne potom ?semurnega delovnika, da človelf1 razlik' Tu valja geslo: ali a,,; ??.vn.ai bo ali ono, ta
čutih11,! Pričakuje zdravja. V pre- j n ja in pomoči. Kdo ne bi cenil
Očeh ko mi bolečina ni • niihnvaon /Jela
•iiinimiii
mi bolečina ni1 njihovega dela.
»lWllllllll%[]lllllllllljllllllllllll^
Mih^ Klinar:
je torej manjše, vendar ravenski železarji še niso zadovoljni. Odstotek nezgod v sorodni industrijski panogi v tujih državah je namreč znatno nižji. (Namesto 22 »/o nesreč na stalež delavstva imajo drugod letno le 10 do 12 °/o nesreč.) Prav zato ravenski železarji še niso zadovoljni z doseženimi uspehi.
Pred dnevi, ko je upravni od-
delil med posamezne obratne kolektive. Nagrade bodo deležni tistti obratni kolektivi, kjer je delo najbolj nevarno, če bodo do konca leta znižali število nezgodnih primerov in zmanjšali število izgubljenih delovnih ur zaradi nesreč še za nadaljnjih 10 %>. Kolektivi, ki bodo prejeli nagrado, jo bodo lahko porabili za izlete ali za kar se bodo pač odločili. Upravni odbor podjetja pričakuje, da se bo z razpisom nagrade še bolj razširil krog sodelavcev, ki bo skrbel za čim večjo delovno varnost in zdravje svojih sotovarišev.
zasebniki, ki proizvajajo alkoholne pijače le za domačo potrošnjo.
Pri nas pridelamo letno 50.000 vagonov sliv in 77.000 vagonov grozdja. Od tega prekuhamo v žganje 36.000 vagonov sliv in le tretjino sliv pojemo v svežem stanju ali pa jih vkuhamo za marmelado in posušimo. Številke nam povedo, da je skoraj ves naš pridelek sliv in grozdja predelan v alkoholne pijače. Kako velike zneske potrošimo za alkohol, nam povedo te-le številke: V Sloveniji so leta 1953 prodali za 1 milijardo 210 milijonov dinarjev alkoholnih pijač. Ta alkohol so prodali samo v gostilnah in trgovinah in sem niso vračunani dohodki drobnih proizvajalcev, ki so ga prodajali pod roko v mestih, predvsem na podeželju. Ugotovljeno je tudi, da je število gostiln in drugih gostišč po vseh republikah danes osemkrat večje kot leta 1946.
uspehov in je zato najbolje, da pustimo stvar tako, kakor je. To je seveda zgrešeno mišljenje in lahko rodi še hujše posledice. Ce nič drugega, lahko dosežemo vsaj to, da bodo delovna mesta brez nekaterih že razširjenih »buf-fetov«. Zakon, ki prepoveduje točenje alkoholnih pijač mladoletnim in pijanim osebam, spoštujmo in ga sami pomagajmo uresničevati. Sola, tisk in radio bi morali temu vprašanju posvetiti vso pozornost, obenem pa naj bi priporočali uživanje brezalkoholnih pijač, ki naj bodo še boljše m cenejše. Janez jerovšek
Nekatera zaščitna sredstva bomo izdelovali doma
Nedavno je tovarna klobukov v Sisku začela izdelovati rudniške in gasilsko čelade, po katerih je pri nas veliko povpraševanje. Rudarsko čalado smo morali kupovati v ino-
ICO PREBEREŠ »DELAVSKO ENOTNOST«, 10 POSODI TUDI SVOJEMU TOVARIŠU!
Potrošnja alkohola hudo Ško- | zemstvu; odslej bo tovarna labko kri-duje zdravju. Statistično je ugo- 1 la vse naše potrebo, posebno, fio bo tovljeno, da je okoli 50 odstotkov dobila nekatero po tre 1 no stroje, nesreč pri delu in okoli 57 odstotkov prometnih nesreč povzročil alkohol. V neki tovarni v Sarajevu se je število nesreč v minulem letu zmanjšalo od 13 na 3 odstotke takoj, ko so prepovedali točenje alkoholnih pijač v tovarniški menzi. Ce gledamo pri prodaji alkohola le na gospodarsko stran, ne smemo pozabiti, da alkoholizem zmanjšuje delovno sposobnost naših ljudi, da povzroča nesreče in obolenja pri delu.
Ljubljanska bolnišnica za umo-bolne je v zadnjih štirih letih imela okoli pet sto primerov duševno bolnih zaradi prekomernega uživanja alkohola. Iz vseh teh primerov vidimo, da je alkohol sovražnik napredka.
dvig proizvodnje.
Podjetju lesne industrije
»KRI VAJA« obrat tovarne hiš v Zavidovičih (Bosna) sta nujno potrebna
dva prvovrstna strojnika
z najmanj 10 let prakse. Stanovanje preskrbljeno. Zaslužek po sporazumu.

luanov linli
10 letnici zbora aktivistov jeseniškega okraja in ustanovitvi Jeseniško-bohinjskcga odreda)
Vse
Prezgodaj je tisto leto pa-ijeur™ 0rjlliSe iesen- Vsaj Prel-se	se J'e zdelo tako. Ko
zaskrhu10 usiPati Prvo listje, je tm Z l ,0 rklenila roke- Pote™
Pela n Sak da.n koščena stanova a in vsak dan se ji je skrhin9U.a 2arisala v obraz. S ki si ,se 56 obrala v sivo nebo, nad ra* Vsak dan niže spuščalo i® bilo Z r?sene biše, An tesno ji icivleir,jPri srcu’ ko so skozi mrak bedno a	s™imke. V belih,
ščalo	krogih so se spu-
kriio tr kmalu, vse prekmalu po-
še!e nrZVniue kr°9 hil Pa ie bil Pokrito omber in Gorjuše so bile 2e z debelo plastjo snega.
ali top?.7" ,so Prišli partizani v vas °gledn,,',kurtrji mimo hiše> Uh Je še u°v,ala materinsko ljubeče in StareiL	na svoja sinova.
bohimiii.88	boril v Jeseniško-
ki L ^kem odredu, mlajši, Milan, °dšel	°drastel, pa je poleti
KorošJl?r\lZanit. s Petrovim na ie včasih Ivnn Je bil bliže in se Je in ?ns-i°3l*sil doma. Oprala ga in zato * “'••iVman Pa Je bil daleč mio * V 3® °b misli nanj sti-e skrbi in bolečine.
Tudi	fant! je vzdihnila.
di njemi/T-2 urnazano Perilo, tu-Jtrnu bi mnrnln im a _________
je Ziljska četa bila nekje na severnem pobočju Kepe.
Bil je maj. Jablane na Gorju- s komaj slišno melodijo kakor v oče pa se je zopet zatopil v bra- obljubil, da bo skrbel za njenega šah so se pravkar razcvele. Ta-Ihostah blizu sovražnikovih pošto- [nje. Oči so mu žarele.	sina. Pomagal mu bo, če bi
krat so se na Jelovici zbrale moč- 'jank, ampak sproščeno in ognje-1	................... '
ne partizanske enote. Njihovo vito, da je njena melodija obje-jedro — Prešernovci, Gradnikov- Imata vse Gorjuše in se stapljala
— Boš videla, da jih
ci in Vojkovci — so prehajali v velik napad na sovražnikove postojanke na Gorenjskem. Nemci se jim niso mogli upirati in doživljali so poraz za porazom. Tako je bilo tudi v Bohinju. Grad-nikovci so osvobodili ves notranji
z mrzlo jesensko meglo in jo napravljala sanjavo prijetno. Celo če je šel dež, je bilo človeku, kakor da drhti in zveni v zanosni partizanski pesmi iz starih Bo-štetovih citer. Ah, da, oče Bošte!
_______ .	. Mnogokrat je prebiral citre na
Tedaj so prišli mimo kurirji ■ Bohinj. Ko so odšli, se je iz jese- partizanskih mitingih, ali pa so z bližnje kurirske postaje. Zagle-^tšhih delavcev in bohinjskih se ob zvokih, ki jih je izvabljal dala je Arhovega Janeza, mlade-.kmetov ustanovil Jeseniško-bo- ^iz svojega priljubljenega inštru-ga, vedno nasmejanega fanta \hinjski odred, ki je branil osvo- imenta, včasih veselo zavrteli ku-
—	Ta bo še z nasmehom umrl, i gojeno ozemlje pred sovražnikom, rirji s postaje G4 ali iz transport-je pomislila, nato pa vzkliknila: ^ 714 nikdar več dopustil, da bi nega voda z gorjuškimi dekleti Janez, če boš videl Ivana, ga po- js4 9a osvojili Nemci.
zdravi.	i — Da. Gorjuše so bile svobod- pesem je
—	Bom, mati! in že je odhitel ne mnoao Prej kakor Beograd, je Gorjuše.
dalje.	s Ponosom dejala skoraj na glas. ya
kmalu stisnili. Morda bo še do novega leta konec vojne in fanta se bosta vrnila.
Prežljeva mama je s hvaležnostjo pogledala moža. Njegove besede s” ji dobro dele.
Kazalec na starinski leseni uri se je pomikal že čez deveto. Mali je že sladko spal in morda sanjal, da je postal v hipu velik in partizan. Imel je brzostrelko z okrašenim kopitom, tako kakor kurir Ruševec. Večkrat ie sanjal o tem. Nič čudnega, saj je v svojem
Pesem je valovila, partizanska otrojkerr't živjjenju ,pozllal sam0 prežemala svobodne Partizanstvo in vsak večer
bodo Milanu kaj pripetilo. Uboga Prežljeva mama ni slutila, kako težko se je bilo takrat boriti v koroških hribih.
.	........ Tako močno čustvo ie občutila 7 “ P®8®”1, J* j uujcu* o ; mace zemlje in o sovraštvu do
Gledala je za njimi xn niti opa- ^ko^no čustvo je občutila svojo melodijo tudi Prežljevo hi->vsega, kar je to zemljo tlačilo
žila m svojega najmlajšega, ki je la^^knTmkfek^^oh°fnft šo, dasi ni bilo nocoj pri njih no-I Tudi ta večer se je ld soseda
benega partizana. Večina jih je ! Matijevca zlivala partizanska pe-nocoj odšla v dolino, tisti pa. ki;sem. peia so jo gorjuška dekleta
ga je
partizanska pesem zazibala v sen. .	.	; Ta pa je pela o ljubezni do do-
je nocoj objela s ; mače zemlje in o sovraštvu do
pritekel na prag. Sele, ko se je stisnil k njej, ga je zagledala.
— Tudi jaz bom šel v partizane!
Pobožala ga je po črnih kuštravih laseh in se nasmehnila:
slovenske zemlje, koščkom, ki si ga Nemci niso mogli nikoli pokoriti in si ga nikdar več osvojiti, dasi so ga stalno ogrožali in mnogokrat tudi napadali z Bele, z Nomenja in z Bistrice. Pot iz Gorij
— Tebi ne bo treba. Premaj- vreko Pokljuke, Bohinja in Jelo-
hen si še.
— A če bo vojna trajala še osem let, bom velik dovolj.
— Ah, sinek, saj ne veš, kaj govoriš.
Mali ni rekel nič. Užaljen se je umaknil v hišo.
— Osem let, je premišljala,
vice je bila svobodna in po njej so romale teden za tednom partizanske kolone skupaj z bohinj-ci, ki so vozili hrano in gonili živino za partizanske bolnišnice in nekatere partizanske enote IX. korpusa.
Bohinj si je takrat že sam go-	P'
>daril in skrbel zn s?>oio vni- 'vslPala
so ostali, so se zbrali pri Matijev- ' -cu, se pogovarjali in prepevali z gorjuškimi dekleti.
cer pa se bo morala vojna kmalu Prežljeva mama ponosna na par-končati. Nemci so bežali na vseh tizane in na svoja zlata fanta, ki frontah, Beograd je bil že svobo- s^a bila med njimi, den in vsa Jugoslavija je bila posejana s svobodnimi partizanski-
2 bi morala kaj zakrpati.
‘?redi sklenila, da ga obišče.
Unesel	°0.^a- Prav danes l mi otoki in tak otoček sredi so-' Lepi so bili takrat večeri na
na Jeseni6 h ° p4?mo v dolino in i.vražnikovega morja so bile tudi Gorjušah. Od Matijevca ali Bo-°nstran s™ dob44 zvezo s hribi' Gorjuše in vsa gornja bohinjska šteta, ali pa od Petrovega in od Ja b0 r,i^e\Trdno Je verjela, dolina. Spomnila se je tistih le- drugih hiš je valovila partizan-m° doseglo Milana, saj tošnjih pomladnih dni.	• ska pesem. Ne tako pritajeno in
s kurirji, ki so ostali doma, zraven pa pletle jopiče in nogavice. j Obetala se je huda zima, taka, Prezljev oče je ob karbidki — kot je že nekaj let ni bilo. Sneg petroleja je takrat primanjko- I je že zapal hoste in fantje v njih valo, elektrike pa na Gorjušah i so že prezebali, takrat ni bilo — prebiral Parti- | Tudi Prežljeva mati je vse ve-zanski tednik. Pred njim na mizi gere prepletla. Ne samo za svoja ?®, bn Se, kuP d™9® literature. fantcl) ampak tudi za druge par. Bil je dolg novembrski večer tizane. Toda nocoj je pletla za m lahko bo še marsikaj prebral. svojega starejšega sina Ivana. Mati pa je stala ob štedilniku in jgppi	domače, tople ovčje
v lonec ajdovo moko. volne bo grel njenega fanta. Pri-naJ vsuje, hodnje dni pa ga bo spletla še za da bo ostalo še za kakega parti- Milana. Sama mu ga bo ponesla zana, če bo prišel. Tudi sama je l ria Belce. Petrova Ančka, mati jedla manj, tako kakor vse par- komandirja Ziljske čete, ji je tizanske matere, ki so si pritrgo- prav nocoj povedala, da se njuna vale od ust, da so lahko postregle fanta borita nekje okrog Kepe na fantom.	koroški strani.
Toda nocoj partizanov ni bilo 1 Prežljeva mama je bila vesele njim.	ia> da je njen Milan pod Duša-
Sedli so k večerji in molčč novo komando. Takrat, ko ga je pojedli. Mati je pospravila mizo, Petrov komandir vzel s seboj, je
Karbidka je ugasnila. Mož je že odšel počivat, ona pa je vžgala drugo, saj je hotela doplesti jopič za Ivana še nocoj.
Ze v mraku so se kolone Je-seniško-bohinjskega odreda pomikale proti Bohinjski Bistrici. Tamkajšnja nemška postojanka n> pričakovala tako zgodnjega partizanskega obiska. Nemci so brezskrbno sedeli v svojem zatočišču in niso niti slutil}, da partizani v tem hipu praznijo But-kovičevo trgovino. Zunaj vasi so partizane čakali kmečki vozovi, se naglo polnili s tovori živil in se odvažali proti jezeru in od tam k Stari Fužini.
Nc:..ci pa so kvartali. Ura se je pomikala že čez deveto. Steklenica ruma je romala od ust do ust in jih omamljala. Nekateri so bili že pijani. Nadutost, ki so jo razbijali stalni porazi na frontah, se je v pijanosti pričela spet dramiti. Tisti, ki niso kvartali, so začeli zopet verjeti v nemško zmago in v skrivnostno orožje, o katerem je sanjal Hitler, da mu bo priborilo zmago.
— Wir miissen siegen! Mi moramo zmagati!
— Naturlich, le mi Nemci smemo biti vladarji sveta!
— Der Fuhrer h'’* gesagt, Božja previdnost je z nami in ona bo odločila zmago v našo korist, v korist rase, ki ima edina pravico do vladanja. Vsi drugi ljudje, zlasti Judje in Slovani, so gnoj in nam bodo služili kot sužnji.
(Nadaljevanje prihodnjiš*
UTRINKI

Obmolknila sta in Berta ni več jokala, govorila je in ko jo je En 2 ponovno poljubil, mn je ovila roke okoli vratu in oči je imela zaprte.
Snel ji je klobuček. »Ne boj se zaradi Sefve,« ji je dejal. »Ne bo se vrnila do jutri zvečer.«
Berta je odprla oči.
»Zakaj?«
»Kako?« je vzkliknil. »Te je minilo?«
Berta je odkimala z glavo.
»Ne morem biti žena dveh moških.«
»Pred pol ure pa si hotela, da te vzamem.«
»To tudi zdaj želim. Vedno sem to želela.«
»Torej, Berta?«
»Ne želim samo, da me vzameš. Hočem več.«
»Oba hočeva več.«
»Me ne razumeš? Tega zdaj ne moreva imeti.«
»Ne moreva imeti več?«
»Zdaj bi morala pripadati dvema.«
Odmaknil1 se je od nje.
»Tako torej!« je dejal In lice mu je počasi temnelo, gledal |e ni več, gledal je predse.
»Razumem,« je dejal.
»Ali me pričenjaš sovražiti?« ga je vprašala.
»To ne,« ji je dejal.
»Nasprotno, da!« je rekla. »Spet me pričenjaš sovražiti,«
»Ne. To ne.«
»Kaj bi pa moglo biti drugega ?«
»Način, kako si se ti počutila?«
»Bilo je resnično.«
»Toda kaj je bilo? Rekla si, da želiš končati. S čim si hotela končati-? <
»To da sem dejala?«
»Tako si rekla. Končajva!«
»Da končava?«
»Končajva!«
»Ah,« je rekla Berta. »Ne vem. Nisem vedela, kaj sem govorila.«
Toda takoj je dodala, medtem ko je on ponovno obrnil pogled nanjo:
»Želela sem te, in dovolj. Želela sem, da bi me vzel, in dovolj. Zdelo se mi je, da bi mogla pripadati dvema moškima, samo da bi bila tvoja. Zato sem ti dejala, da čutim na oni način.«
Gledal jo je, toda ostal je vstran od nje.
»Ah,« je tiho vzkliknil. »Mislila si pravo besedo.«
»Si mar mislil, da sem hotela reči kaj drugega?«
»Povedati moram resnico. Nisem verjel, da si nameravala to povedati.«
»Kaj pa si mislil, da sem ti nameravala povedati. Iti s teboj?«
Vstal je in pričel hoditi po mali, neurejeni sobici in pričel odpirati omare.
»Mar ni ničesar tu, kar bi mogla popiti?« je dejal.
Najprej je odprl omarico^ potem vzidano
On je še vedno gledal steklenico. »Kaj, če n« bi govorila več o tem?« ji je dejal. »Bodiva prijatelja,« ji je dejal. »Samo prijatelja sva še lahko.«
In natočil je iz steklenice obe čaši ter ji eno prinesel. »Nočeš?«
»Ne. Nočem.«
»Nočeš, da bi bila prijatelja?«
»To ne moreva biti, s tisto prikaznijo.«
»Jaz pa morem. Deset let sva že prijatelja, ona in jaz.«
Berta je vstala. »Samo eno te prosim, da mi daš malo časa,« mu je rekla. »Ne sovraži me. Ne bi hotela biti žena, ki hodi z dvema moškima. Tvoja tovarišica hočem biti.«
»Toda nd potrebno,« ji je dejal.
»Potrebno je,« je rekla Berta. »Meni je potrebno,« je rekla. »Ne sovraži me.«
»Lahko nehava,« ji je dejal.
»Ne moreva,« je rekla Berta.
»Moreva nehati, ne da bi te vzel,« ji je dejal »Mar ne moreva nehati, ne da bi te vzdf Lahko nehava in ostaneva prijatelja.«
»Zakaj me tako sovražiš?« je vzkliknila Berta. »Sovražiš me prav tako kot takrat, ko si šel v zapor.«
»Ne,« ji je odgovoril »Videla boš, da te ne sovražim.«
»Videla boš,« je še dodal, »da te bom še iskal.«
»Toda zdaj ne prebivam več v Milanu,« je rekla Berta.
»Ne?« ji je dejal In njegov obraz je bil na-
. .krat --------' v	1
lanu ?«
Planike — kras nzših gora
omarici in vzel
prej
omaro, nakar se je spet iz nje dve čaši, poten pa je ponovno stopil k vzidani omari, obstal med vrati in pričel nekaj iskati v njej.
»Potem se ne bi počutila na oni način,« je rekla Berta, sedeč na divanu.
»Zares,« je dejal »To je resnica.« In ni se pokazal izza omarinih vrat. »Nekaj bi morala popiti,« je dejal
»Zakaj hočeš piti?« je rekla Berta. »Prosim te,« je rekla, »ne sovraži me«
»Ne sovražim te.«
»Sovražiš me. Sovražil me boš.«
»Ne bom te sovražil.«
»Da, sovražil me boš,« je rekla Berta. »In če bi bila tvoja, bi me še bolj sovražil.«
Obrnil se je od omare s steklenico v roki.
»Se bolj bi te sovražil?«
Toda gledal je steklenico proti luči; ni gledal nje.
»Ne bi mogel prenesti da bi pripadala tudi drugemu moškemu,«
enkrat kot prestrašen, »b/e stanuješ Več v Milu?«
»Prihajam vsake dva, tri dni. In ostanem pri svojem svaku.«
»Poiskal te bom pri tvojem svaku.«
Na široko je odprl vrata in oprtal kolo na rame. »Sestanek _ imam ob tričetrt na dvanajst,« ji je rekel. »Zdaj pa ie enajst.«
Berta mu je sledila.
»Ali me boš poiskal?« mu je rekla na cesti
»Poiskal te bom.«
j»Strah me je pred delom, ki ga zdaj opravljaš.«
»Ne smeš se bati«
»Kakšno delo pa je to?«
»Drugič ti bom pojasnili« H je dejal Toda obraz je imel kot prestrašen. »Zakaj ne stanuješ v Milanu?« jo je vprašal
»Hiša je porušena,« mu je odgovorila.
»Zares,« ji je dejal.
Sčdel je na kolo in jo popeljal na kolesu vse do mesta, kjer pelje tramvaj št 1, in počakal je, dokler ni vstopila v tramvajski voz.
»Zdravo,« ji je dejal.
»Zdravo,« mu je odgovorila Berta.
XIII.
Kos poti je šel vštric s tramvajem, videi jo izza stekla, med množico ljudi to oknom,
videl je n« steklu njeno zanj odprto roko, 1_____
je njene svetle oči, kako se širijo v nete bolj veder pogled in ponovno zagledal vedro zimo, pozdravil je, obrnil kolo in pohitel v nasprotno smer.
Brzel je do tričetrt na dvanajst gor in dol po gornjih drevoredih utrdbe, med Porta Nuova in Porta Venezia in ob tričetrt na dvanajst se je zaustavil pred kioskom.
Približala se je neka gospa, ki je kupovala časnike.
»Kako mrk obrazi« mu jg rekla.
»Mar ne?« ji je odvrnil En 2.
Odprla je_ torbico, on pa je potegnil iz nje revolver, ki je izginil v žepu njegovega plašča,
»V redu,« mu je rekla.
»V redu,« ji je odvrnil
XIV.
Streljaj naprej, za neko veliko palačo, so ga čakali tuji ljudje v sivih delovnih oblekah s kleparskimi torbami preko ramen in s kolesi,
prislonjenimi na pločnik.
»Hej!« jih je pozdravil.
Vsi trije so bili mladi in veseli: z očmi, ki so se smejale.
»Torej?«
»Pokazal sem vam ga včeraj. Opoldne odhaja ...«
»Tri minute še manjkajo.«
»Vi se boste peljali mimo s kotel in pustite, naj vstopijo v avtomobil«
»Naj udarimo brž ko bodo vstopili?«
»Sele, ko bo avtomobil krenil«
»Torej ne, ko bodo vstopili?«
»Sele ko bo avtomobil krenil«
»Ti pa?«
»Povedal sem vam. Ostal bom zadaj.«
Vsi trije mladeniči so se spogledali
»Zares, ni potrebno.«
»Pojdimo,« je dejal En 2. »Poldan je že.«
»Bodite na mestu!«
»Bodi na mestu!«
Oddal jili so se in človek En 2 • kolesom * roki je šel mimo pročelja palače, med črni® avtomobilom, ki je stal pred zgradbo in kratki® stopniščem, vrhu katerega je stražil plavolasi nemški mladenič v uniformi SS, ki je bila i6*e barve kot njegovi lasje. Zimsko sonce je sijal0 na cevi. njegovega mitraljeza; nenadoma pa j* .................................. dolgin vo'
. za Hip viclel njihove obraze, tri nemške in enega italijanskega s sivimi obrvmi in š® dalje. Sel1 je prav do vogala, ne da bi se ozrl (Nadaljevanje prihodnjič)
Jčako- pehotno
Preden perilo namočimo, pazimo, da ne bodo med belimi kosi tudi barvasti. Tako si prihranimo jezo in škodo. Belo perilo namočimo v mrzlo vodo, ki smo jo zmehčale s praškom za namakanje. Umazane kuhinjske krpe pa namočimo za nekaj ur v vročo steno vodo in šele nato v lugu. Cez 24 ur perilo dobro zmencamo, namilimo in denemo v kotel, kjer je v mrzli vodi raztopljen pralni prašek. Kuhamo ga 15 do 20 minut in ga nato zložimo v čisto posodo ter polijemo z vročo vodo. Spiramo ga še, ko je voda topla. Nazadnje ga splaknemo v mrzil vodi Med kuhanjem perilo seveda večkrat premešamo, da se ne prime dna in da se ne zažge.
Zadnje čase gospodinje kaj rade perejo z bencinom, ki prihrani precej truda. Doslej se je najbolj obnesel tale recept; 151 vode, 4 žlice bencina, 10 dkg pralnega praška in prav toliko narezanega mila. Pranje z bencinom pa ima tudi slabo stran. Ce perica ni dovolj previdna, kaj lahko pride do nesreče. Pazimo, da bomo vlile bencin zmeraj v mrzlo vodo in to takrat, ko v štedilniku ali kotlu še nismo zakurile. — Kadar peremo z bencinom, perilo dva dni namakajmo.
Belo perilo sušimo, če le mogoče, na soncu in zraku. Poleti ga večkrat polij mo s čisto vodo, da bo bolj belo.
Barvastega perila nikoli ne namakajmo v mlačnem lugu, pač p« v mlačni milnici Ce gre ob barvo, ga perimo v mrzli milnici kolikor mogoče hitro. Razbarvalo se tudi ne bo, če ga bomo pred pranjem namakale v slani vodi (na 5 litrov vode 3 pesti soli). Po splakovanju ga takoj razprosirimo ali obesimo v senčnatem prostoru.
Nove zastore in rjuhe namočimo v slano mlačno vodo, da jih bomo laže oprale.
Za svileno blago segrejmo milnico do 40 stopinj (na 1 liter vode 1 dkg mila). Svile med pranjem ne drgnemo, marveč le previdno manemo. Ko blago splakujemo, dodamo zadnji vodi nekoliko kisa, ki osveži barvo.
Perilo iz nylona peremo v mlačni milnici in ga po splakovanju neožetega sušimo v senci. Likajmo ga počasi s skoraj hladnim likalnikom.
Volneno blago peremo v milnici ki smo ji dodale nekoliko salmiaka (na 5 litrov vode 1 žlico salmiaka). Vodo segrejemo do 40 stopinj. Temne volnene obleke
zelo lepo operemo ▼ bršljano^i vodi ali v govejem žolču. Za svetlejša blaga pa uporablja®0 kostanjevo vodo. Divji kostanj najprej olupimo in ga zreže®0 na tanke luske, ki jih nato zdrobimo in okoli dve uri kuha®0-V pet litrov vode denemo 20 do 35 zdrobljenih kostanjev. Barvo bomo osvežile, če bomo splakovale obleko v okisani vodi
Prebivalci puščave Gobi
Nedavno so v puščavi Gobi odkrili ostanke orjaške želve, dolge 4,5 m in široke 2,7 m, ki j® živela tam pred več milijon leti. Odkritje potrjuje mnenje tistih znanstvenikov, ki trdijo, da j® puščavo Gobi nekdaj pokrivalo morje.
Škotska
V nekem škotskem mestu znižali avtobusno voznino. Že aa' slednji dan je prišla k županu delegacija in zahtevala naj voznino spet zvišajo.
— Ne razumem vas, saj je vendar v splošni blagor, — se le čudil župan.
— Kakšen blagor neki, če burno poslej hodili peš, bomo velik0 manj prihranili!


Jože Zavertnik
urednik prvega strokovničarskega lista na Slovenskem
Ob 25-letnici njegove smrti
Dne 28. avgusta letos poteče 25 let, kar je umrl v Clarendon Hillsu pri Chicagu, Jože Zavertnik, dolgoletni urednik največjega ameriško-slovenskega lista Prosvete in prvi poklicni delavski urednik na Slovenskem.
ZAVERTNIKOVO DELO V DOMOVINI
Rojen 2. januarja 1869 v Škofljici pri Ljubljani je Zavertnik dokončal v letih 1880—1883 tri razrede gimnazije in bil nato dve leti v mornariški šoli v Pulju. Sedem let je služboval v vojni mornarici, kjer se je izučil strojništva, kleparstva in ravnanja s kotli. Socialističnemu gibanju se je pridružil že leta 1890, ko se je vrnil domov od mornarice. Postal je član socialističnega političnega društva sBodočnostt v Ljubljani. Sam je o tem napisal v nekem pismu:
»Takrat so morala biti imena članov političnih društev naznanjena vladi. Nas se je zbralo takrat komaj toliko, da smo ustanovili društvo. Na ta način se je človek prostovoljno postavil pod policijsko nadzorstvo v stari in skrahirani Avstriji.*
V Ljubljani je Zavertnik dobil službo pri Južni železnici, a ne za dolgo, kajti že leta 1895 so ga v znani Guttmanovi eri odslovili zaradi agu tacije za socialno demokratične strokovne in politične organizacije, obenem z Jožetom Kopačem, tudi znanim organizatorjem naših železničar, jev. Oba sta odšla na Dunaj, kjer sta dobila namestitev pri strokovni organizaciji, železničarjev, zaradi katere sta izgubila službo.
Prvi začetki strokovne organizacije železničarjev so bili težki. Preganjanja delavstva v l. 1880—1889, t. j.
do ustanovitve avstrijske socialno demokratične delavske stranke na kongresu v Hainfeldu in še dalje, so bila še vsem delavcem v spominu Jože Zavertnik je napisal o tem v »Pod lipo* 1925 naslednje spomine:
»Miha Keber (socialist, doma iz Dobrunj pri Ljubljani, ki se je po Železničarjevem procesu leta 1881 umaknil v Benetke in pozneje v Arne. riko; op. Cv K.) nam je oskrbel tisk prvomajskih letakov L 1891 v Benetkah. Čez mejo jih je prinesel kon-dukter spalnega voza. Policija jih je kmalu zavohala in je šla za njimi kot bi šlo za ne vem kaj. Tudi žan-darji so imeli polne roke dela Pri meni so z vso vnemo preiskovali. Ne. kega dne pridem domov od dela in že so me pričakovali: komisar Robida, detektiv Toplikar in še nekaj takšnih. Mati je bila vsa v obupu. Vprašali so me takoj, kje je moj; polbrat Matej Pečnik. Rekel sem jim, i da dela. Pod izgovorom, da grem v gostilno obedovat, sem šel iskat brata, • da ga posvarim pred nevarnostjo. Srečal sem ga v družbi nekega krojaškega pomočnika na Mesarskem mostu. Hitro sem povedal, kaj je doma. Razumel je, a imel je korajžo. Letake, ki jih je imel pri sebi, je vrgel v Ljubljanico in odhitel domov, kjer se je vršila stroga preiskava. Našli niso nič. Drugega dne so ljubljanski dnevniki poročali o naviha. nosti ljubljanskih socialistov, češ da pošiljajo majniške letake delavcem v papirnico po Ljubljanici, ko so jim policija in orožniki za petami. Letake, ki jih je moj polbrat vrgel v Ljubljanico, so našli vri jezu v Vevčah. Smejal sem se od srca, ko sem \ bral te vesti.*
Tako je dobil Jože zaposlitev pri J upravi listov osrednje železničarske
f
iMŠ
strokovne organizacije. Železničarji so bili organizirani najprej v dveh društvih: »Fachverein der Eisenbahn-bediensteten*, ki ga je vodil spre. vodnik TVintersberger in je bilo v njem organizirano vlakospremno osebje, in pa »Fachverein der TVerkstdt-tenbediensteten*, ki ga je vodil železniški strugar Tomschik. Ti dve stro. kovni društvi sta se l. 1896 združili v enotno organizacijo.
V Ljubljani je pričel — kakor znano — 2. novembra 1893 izhajati dvakrat mesečno slovenski socialistični list Delavec. Ko mu je zaradi nekega članka proti klerikalizmu ljubljanska Narodna tiskarna odpovedala tisk, se je L 1894 preselil v Zagreb, kjer pa je trpel pod pritiskom Khučn Hedervargjevega režima. Imel je tudi stalno izgubo ter mu je grozila pr o. past. Toda prevzela ga je strokovna organizacija — zgoraj navedeno Strokovno društvo prometnih služabnikov avstrijskih na Dunaju — in Delavec je pričel izhajati s 13. številko III. letnika (10, julija 1895) na Dunaju s podnaslovom »Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrtnijskih delavcev*. Tu ga je pisci in urejeval Jože Zavertnik, ki je bil tako prvi urednik prvega slovenskega Usta so.
cialistlčnih strokovnih organizacij. | Delavec je izhajal trikrat mesečno, I razen leta 1896, ko je izhajal štirikrat na mesec. Ko pa je bil uveden na tednike poseben davek, tako imeno-| yani časniski kolek, je izhajal De-; lavec trikrat tedensko, v četrtem ted-nu pa je izhajal poseben mesečnik Svoboda (od 24. junija 1896) z enakim podnaslovom kakor Delavec. Leta , f857 se obadva lista z Zavertni. 1	?r?d Pre*elila v Trst. O tem
piše Jože Kopač v svojih spominih: »Freselila sva se tedaj Zavertnik in jaz v Trst. Z Zavertnikom je kot prijatelj odšel še Etbin Kristan. Zame je bila selitev zelo težka. Otrok m punkljev sem imel toliko, da sem pri selitvi z Dunaja najprej v Novo i ™e st o pozabil enega otroka v vagonu. Revček je spal zavit v plenice na ste laž1. Odhajali smo že, pa so prihiteli za menoj: »enega ste pozabili*. Sram me je bilo, da bi se najraje udrl v zemljo.
, V Trstu smo izdajali »Delavca* in i »Svobodo*. Živeli smo zelo revno. Plače smo vsi trije imeli 42 fl na teden, in sicer Zavertnik 20 f l., jaz ' Vfl. (midva od železničarjev), Etf > Kristan 5 fl. (od lista), kar smo vse skupaj zložili in vsi trije skupno pn rahljali.*
i „ Ko so leta 1898 ob sporu med tržaškimi in ljubljanskimi socialisti 1 ustanovile primorske social demokrat, ske organizacije svoj list »Rdeči pra. i	določeni za urednike
Etbin Kristan, Jože Zavertnik in Jože Kopač. Vendar je Zavertnik še istega i teta odšel kot kurjač na Llogdovem j parniku v Ameriko.
| Če upoštevamo, da je bil Zavert-°i. do tS98 v službi kot urednik »Delavca*, »Svobode* in »Rdečega prapora*, vidimo, da je bil dejansko Vtv\ poklicni urednik slovenskega so. siahstičnega lista. Za njim je to postal Etbin Kristan. Ostali dotedanji uredniki socialističnih listov kakor Ludvik Zadnik, Rok Drofenik. Ivan ' Brozovič, Anton Grablovic in drugi t so bili to le priložnostno.
Jože je bil v onih letih vse, kar i* moral biti aktivist v delavskem gibanju:	časnikar, organizator in
agitator. Udejstvoval se je povsod. Bil je med sklicatelji in delegati mnogih strokovnih in političnih kon-\ gresov. Na ustanovnem zboru Jugo- '
slovanske socialdemokratske stranke (JSDS), ki je bU v Ljubljani od 15. do 16. avg. 1896, je imel veliko vlogo. Temeljito je poročal k I točki dnevnega reda o zgodovini delavske, ga gibanja in socialne demokracije na Slovenskem. Tudi v razpravah je mnogo sodeloval Bil je res mož dela m neomajnega socialističnega prepričanja.
Leta 1900 se je spet vrnil v Ljubljano, leta 1903 pa je za stalno odpotoval v Ameriko, a družina (Žena s šestimi otroci) je prišla za njim. V Ameriki je tako) našel torišče za novo uspešno delo med ameriškimi Slovenci.
NA DELU MED NAŠIMI AMERIŠKIMI ROJAKI
Zavertnikovo delo med ameriški, mi Slovenci je zelo obširno, vendar ga bomo opisali na kratko, ker bo obširnejši opis v listu za izseljence »Rodni grudi*. Ze leta 1904 je postal urednik tedanjega socialist ično-svo-oodomiselnega lista »Glas Svobode*, kar je ostal poldrugo leto. Nato je pričel delati kot klepar in postal član Unije kleparjev (strokovne or ganizacije), iz katere ni izstopit do smrti. Leta 1906 je bil med ustano. v it el ji socialističnega lista »Proleta-rec«, ki ga je tudi urejeval tri leta, dokler je bil mesečnik. Jožetovi sinovi so ga ekspedirali. Sotrudnik mu je ostal do smrti. Bil je soustanovitelj Jugoslovanske socialistične zveze (J SZ) in Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), obeh v Chi.
^r* slednji je uveljavil socialistična načela, ki jih ima še danes.
1,91*Ae Postal urednik tednika »Glasilo SNPJ*, ki je leta 1916 postalo dnevnik pod imenom »Prosveta*.
j« imel 18 let, do i julija t?' -7° odstopil zaradi utrujenosti Ne cela dva meseca zatem je 28 avgusta 1929 umrl.
Jože Zavertnik je bil tudi v Ame-rt j neumoren delavec:	časnikar,
urednik, organizator in agitator. Po-l€n Prosvete jc bil stalni sotrudnik »Proletarca*, »Mladinskega lista*, »Majskega glasa*, »Ameriškega dru žmskega koledarja* in vseh listov, ki so bili na strani razredno zavednega delavstva. Pisal je tudi drobne črtice in prevajal. Tako je prevedel n. pr. 1
znani roman Uptona Sinclaira J* chicaških klavnic »Jungle* (Džunglah ki ga je l. 1909 izdal Proletarec. * figovo največje književno delo je 700 strani obsegajoča knjiga drnerl* Slovenci z zgodovino ZD, vseh 81 venskih naselbin in SNPJ-	t.
Ko sem te dni govoril z dihfr škimi Slovenci kakor s Prantjo-Aleshem in Antonom Gardnom o žetu, sem videl iz njih besed ooc dovanje Jožetovega dela, čigar vrta. nost zet napredno in socialistično * vest ameriških Slovencev je bila precenljiva. Nesocialistični clevelan ski dnevnik »Enakopravnost*, le pisal ob njegovi smrti med driio*. '
»Malo je mož med	/j
ljudstvom v tej deželi, ki so jff/ f0 tako važno vlogo kot on i* Kl uGi pustili za seboj tako trajen rtlg,afin Jože Zavertnik Skozi četrt je bil med ameriškimi Slovenci a
ševni vodja pokreta, ki je ali indirektno oblikoval celo*] P. naše javno udejstvovanje	v
gove osebnosti je globoko	slo-
ves slovensko-ameriški živelj. pKnngs ma, da bi Slovenci v Ameriki aci ne bili tisti kot smo, ako bi **., je med nami Jožeta Zavertnika l*1	0.
mož izredne vztrajnosti, jeklene Ije in brezpogojne lojalnosti čela, katera je sprejel v 8V,0},,niena dih letih in se boril zanje do so J poslednjega diha.	„ f . AeiaV-
Jože Zavertnik je izšel 1* . fla ske mase in masa je vedno čutu je eden izmed njih, ne pa da, 8* * dvigniti preko njih glav. J? % va ja, toda on ni dajal povelj. konju, temveč je vodil trumo 8 J g. pristašev in somišljenikov	Zjifi
prost pešec, kot eden tz7*e(} bila samih. Ta njegova lastnost J i0 brez dvoma v prvi vrsti za,s,Jnef ki njegov velik uspeh in za lo3.!].sSpi)en' jo je užival med slovenskimi 12 ci od Atlantika do Pacifika-* .
Menim, da je v teh besedah vedano vse in da hi bil vsak j0. nji pripis odveč Zaradi tega .. pet žeta Zavertnika spominja
lovska Enotnost, glasilo sx1} ugtU slovenskega delavstva v	ora-
domovini Za njegovo Piont^st med nje ledine, za socialistično zaxl-n m^ Slovenci to- in onstran tudi mi dajemo polno priz***’* Cvetko A. Kr1811*
27, AVGUSTA 1854 — st. 35
KULTURNI ZAPISKI
»DELAVSKA ENOTNOST*
OBČINSKI. PRAZNIK
pregled ustvarjalnih sil občine
»Svobode« poskrbe, da ostane praznik še dolgo v spominu
biiariiS.kokraniska Seta, ki je pore za svobodo. Se veS! Druži namreč precej priprav in neumor- saj slave občani svoj praznik ra-t,ovzrxjnov^ena julija 1941, je nas v spominu na vse vesele in nega dela, da bi dosegel praznik dostnega srca in vedrih lic, snesti
ni . CCUfl okunatoriu nrer.pi nre- tp.ž.lcp fini iyyn livrlmIsp rpnnl.nrinp snn-i mrimon JCor nrrloon nhfiin.fzlci ei c-jmic* -m n ni -n sh/nnn.nsti
Mavi okupatorju precej pre-, težke dni izza ljudske revolucije centr i Uničevala je električne in danes na vse hude in radostne le>nirh.e‘ prometne zveze — že-1 dni dela, truda, uspehov in ne-Ve 'Progo, telefonske drogo- uspehov.
si svoje moči v skupnosti.
Občinski prazniki postajajo
znn}°}^a 2° okupatorjih in ka-ala narodne izdajalce.
Občinski praznik je torej dogodek, ki nas tesno povezuje ob
Ti 4	■■'-'V/M.IUS	IJUUCK, /ut ILUS ivsuu puuezujv uu
fjg ste dni je okupator zvedel, ' skupnem spominu na čase narod-
sta k 0Ua iam’ toda ne 3. avgu- i na tistega, ki se ga v občini vsi z o^dnji dan je že odšla, da | spominjajo in katerega spomin 9a sa . Par"tizani z levega bre- j nanj nam je vsem enako drag. nom, a~~~	Cankarjevim bataljo- i Ker pa je tako, potem je um-
svoj namen. Ker padejo občinski prazniki navadno v pozno pomlad, na poletje ali na jesen, v	tradiciia Marsikie so
čas torej »mrtve« sezone v kul- ; pri ”as 2e tradicija. Marsikje so
turnem in prosvetnem življenju,1 0“ let°s Praznovali že tretjič ali je prav to sedaj prilika, da poka- j četrtlč- od Pr?lh skromnejših
4	__ _4. .... ..............žejo društva svojo sposobnost in proslav postajajo vse bolj pregled
V(>r}y-	nrdlaja	glavnina	čete	pril	noosvobodilnega	boja	in to	ne	na	vse kar zmorejo. Tudi program	nse/i ustvarjalnih sil občanov na
r>-	}^evi	koči	pod	Storžičem. \	kateri'si	bodi	dogodek,	marveč	ni kakršen koli. V skladu je z	gospodarskem, kulturnem in
duhom praznika. Takrat posre-	športnem področju. Ob prazniku
dujejo umetniške stvaritve, ki	nas vse veže ena misel: Vse, kar
bude spomin na revolucijo in na-	imamo danes, je plod trdega in
.	.	.	, .	.	rodnoosvobodilni boj. Seveda tudi neizprosnega boja vsakega izmed
Ben, Tl?Pade nemško mučilnico v Ijivo, da tudi na zunaj pokažemo veselih in poskočnih ne manjka, nas in vse naše skupnosti.
^uuniah V	i—x:	________________________________
ostal^f^" V Verbičevi koči je svoje razpoloženje. Fantje po-šfemf6 kakih deset partizanov. ] stavi jajo mlaje, dekleta pletejo zajej- Pa 30 Pričakovali, da bodo vence, gospodinje preskrbe, da 5	* vso četo. V noči med 4. in je tudi doma praznično. Vse. or-
°b!corrStom 80 kočo z vseh strani I ganizacije in društva imajo ta-yn , xLl- Straža je Nemce opazila, j krat veliko opraviti. Kdo bo šel u /cafSe kratek in neenak boj, j v patruljo, kdo kuril kresove; vse že« •erem 3e. padl° osem tovari-1 to je treba določiti. »Partizan« dekret tova'riric, med njimi tudi pripravlja nastop, športna dru-j0| etar mestnega komiteja KPS, štva in strelska družina razna sti .,,'\ariežič. Po bitki so se faši- : tekmovanja, podjetja pripravljajo V‘,ali nad padlimi partizani.' gospodarsko razstavo
naa Pacuimi partizani, i gospodarsko razstavo itd. Levji pa .°’Ja trupla so izmaličili, nato' delež proslav pa leži na ramah žgat' zav^ekti v kočo in jo za- svobodašev. Treba je pripraviti J'	j akademijo, na program ob pro-
Prisi at 3(3 trSiSko prebivalstvo slavi ali ob odkritju spomenika Sp e?'°> da se bo vedno zvesto | je treba misliti, posamezni odseki y minjalo prvih padlih borcev. I pripravljajo samostojne koncerte gla?-?xrixn nanje so 5. avgust pro-: in prireditve, saj trajajo proslave }}\ za praznik tržiške občine, i in svečanosti, zlasti v večjih ob-*nikrzicani s.e Pb občinskem pra- i činah, po ves teden. Delavska bor U sporrL^niai0 prvih padlih prosvetna društva »Svoboda« pa ftonitW Za svobodo’ Bohinjci usta- so tista, ki ustvarjajo ob prazni-. . tve odreda, drugod se sporni- ku svečano razpoloženje. Ona so
»SOCIALISTIČNA MISEL« ŠTEVILKA 7—8
BOGASTVO MISLI
niajo
Prve partizanske zmage nad tista, ki poskrbe za to, da ostane
qK	^	t-t
r\y.^°'!:Prierri • • • Vsak občinski \ praznik še dolgo v spominu vsem
paznik je
na J
povezan s spominom j občanom. In če v tistem kraju
Pj. ei\e9a izmed dogodkov iz slav-! še nimajo »Svobode«, jo povabijo dni ljudske revolucije v ti- od drugod, da ustvarijo praznično
Sto	J	»ko
iek1 kraju. Spomin na ta dogo-,'5 Pa je vsakemu svet. Vsak can, Ri je doživel tista leta, qrIum ^xvo sPominja tistega do-Vnis’ P?zna ljudi, ki so sodelo-ri ,l v ujem. Zato je tak praznik .vsakega izmed nas, nekaj, kar riiV?*0 nače, kar nas druži v eni ' sti v spominu na velike na-
vzdušje v občini.
Kakor so »Svobode« tiste, ki dajejo ton razpoloženju ob občinskem prazniku, tako predstavljajo tudi same proslave ob tej priliki močno gibalno silo in vzpodbudo za društveno življenje v »Svobodi« in drugih društvih. Organizacija proslave zahteva
Požrtvovalni režiser
r^dar govorimo o tem, da je »tal Narodni dom v Mežici za-Un kulturno žarišče Mežiške do-ske‘ ne smemo Pozabiti dram-(žp,„9a odseka, enega izmed naj-vuejših v mežiški »Svobodi«. š]a„iV,a režiserja imajo: tovariša l,aJXeria za operete in tovariša sknii za drame. Oba sta obi-Ijan' - Tečiserske tečaje v Ljub-stifc1 ln Mariboru. Posebno tesne Slerf	navezala z mariborskim
žs ahščem. Mežičani so namreč Mi •eCej razvaienl ln niso zado-drn™ , z vsako stvarjo. Kadar deln™ 0dsek naštudira kakšno nQa’ Povabijo iz Maribora sce-nat,-. Polanjka, da jim pomaga rel;..ainti osnutke za kulise. Pri na Pa jim je večkrat priskočil VtiritT?0^ gledališki igralec to-obhv Yerdonik. Tovariš Mauhler ij„„	tndi predstave v Ijub-
9ret,^m’ mariborskem in za-
Dramska in operetna skupina imata za seboj že vrsto prireditev. Z vsako gostujejo v bližnji in daljni okolici. S »Kraljem na Betajnovi« so gostovali tudi v Mariboru in dobili prvo nagrado. Z »Zadrego nad zadregami« pa so z velikim uspehom gostovali v Topolščici.
Premiera Schubertove spevoigre »Pri treh mladenkah« je bila za Mežico poseben dogodek. Po prvem dejanju so ljudje s ploskanjem zahtevali naj pride dirigent in režiser tovariš Mauhler na oder. Presenetili so ga z veliko košarico cvetja z vdelano številko 30. Tovariš Mauhler je praznoval namreč tridesetletnico društvenega delovanja.
Tovariš Mauhler je bil star k^maj petnajst let, ko je prvič nastopil na odru. Postal je igralec, pevec in režiser, pozneje tudi
Xzkušpe™ tdedališču, da si nabere kapelnik rudarske godbe. Zapo-Večincm!' Kostume si izposodijo . slen je pri rudniku, ves prosti kaj ~rnc Pr} Ljudskem odru, ne- čas in celo dopust pa posveti va *r, jjfj n.dbdnjii 2e sami. prosvetnemu delu.
Tudi za julij in avgust je izšla dvojna številka »Socialistične mislit. Ta številka po pestrosti in bogastvu misli ne zaostaja za prejšnjimi, mar. več jo lahko postavimo v isto vrsto z ostalimi.
Uvodoma je objavljen odlomek iz poročila sekretarja CK ZKS tovariša Mihe Marinka na lil. kongresu Zveze komunistov Slovenije, in to tisti del, ki govori o idejno političnem usposabljanju komunistov in njihovem udejstvovanju na torišču prosvet. ne politike in kulturnega življenja. »Obrniti se k delavskemu razredu in po njem k vsem ostalim plastem delovnega ljudstva; delati z vsemi močmi za kulturni dvig ljudstva in hkrati v tem delu idejno rasti; ustvarjati iz našega delavskega razreda ne le glavne politično-ekonomski steber socia-lizma» marveč tudi njegovo idejno silo ter jo zoperstaviti vsem poskusom. reakcije na idejno političnem področju, to je vsekakor poglavitna naloga slehernega komunista v boju za vse višjo socialistično zavest naših ljudi,« to je osrednja ideja, ki jo kongres polaga na srce vsem komunistom.
Vsem svobodašem bo zlasti dobrodošlo poročilo tovariša Regenta na II. kongresu Zveze delavskih prosvetnih društev »Svoboda«, saj predstavlja to poročilo program dela »Svobod« danes. Opozoriti pa je treba še na ob. šlrneje poročilo o delu kongresa, ki je objavljeno v tej številki.
Dr. Jože Potrč je prispeval tehtno razpravo o mednarodnem delavskem gibanju; »Mednarodna organizacija dela in vloga delavskega razreda«, v kateri ugotavlja, da so se mnoge napredne ideje preselile iz ilegalnih in delavskih organizacij v palače mednarodnih organizacij, na katere gleda človeštvo
je Ocvirka »Sodobni črnec protestira«, ki smo ga objavili v naši zadnji in današnji številki. Poleg stalnih rubrik so v tej številki še literarni prispevki Miška Kranjca in Juša Kozaka ter pesmi Mihe Klinarja s skupnim na. slovom »Železo v plamenih«.
ART-KLUB — PREIZKUŠNJA TRŽAŠKIH SLOVENSKIH SLIKARJEV
DELAVCI m UMETNOST
Ljubljana, avgusta. Naše dnev- slikarje, no samo kot posamezni- med nami, ki mislijo, čemu naj no časopisje in radio opozarjata ke in ne kot celoto, ker takšna b' obiskali razstavo, katere ne bi na pomembno razstavo slik zna- je za njih zgrešene pojme »pre- razumeli. To je napačno mišljenih slovenskih tržaških slikarjev I nevarna«. V ART klubu na ža- j nje. Dobro vemo, da ti umetniki J. Cesarja, A. Černigoja, B. Gro- \ lost ne vidimo vseh sedem sli- | izhajajo iz vrst delavstva in so ma in A. Lukežiča.	karjev. Niso vsi tako trdni in od-|se s svojim talentom in vztraj-
Od njih smo zvedeli, da je na I ločni, da bi v teh težkih časih ^nostjo povzpeli na visoko umet-pritisk in veselje tržaške ireden- kljubovali tržaškim iredentistom, niško stopnjo in da ustvarjajo za
te, prestala pred dvemi leti z delovanjem »Galerija Scorpione«, ki je edina od tržaških galerij imela odprta vrata za naše umetnike, ki so jim kot celota vedno bili velik trn v peti. Po tem hudem udarcu se je naših sedem slikarjev razšlo — vendar ne za dolgo. Okolje, v katerem živijo, jih je tako utrdilo, da so leto dni kasneje osnovali, brez kakršnekoli pomoči, svoj ART klub s ciljem, da okrog sebe združijo vse zavedne slovenske slikarje v Trstu, da bi ostali kot eden stebrov slo-
polnim zaupanjem. Zato uu oslu.ii euen sieuruv siu-i delavci podpiramo vsa,venske kulture na Tržaškem.
jugoslovanski
napredna stremljenja, ki prihajajo dol Tržaški iredentisti priznavajo si-izraza v Mednarodni organizaciji dela. \cer na^e umetnike kot kvalitetne
Ob dvajsetletnici »Ljudske pravice« \
nas Ivan Kreft seznanja z zgodovino--------------------------------------------
nastajanja in boja »Ljudske pravice«, dr. Kgovski pa z življenjem in delom italijanskega marksista Antonia Labriole.
Posebno pozornost zasluži razmiš.
Ijanje Božidarja Borka o sodobni umetnosti »Umetnik na razpotju«. Danes, pravi, ni več starih vprašanj; ta ali ona struja v umetnosti, marveč se postavlja vprašanje, ali umetnost, človek v nje), ali pa njen propad ob razkroju njenih oblik. Pisec veruje, da se delavski razred kot nosilec novih družbenih razmerij ne bo oprijel absurdnih modernizmov, ki so postali sami sebi namen in so izraz propada, nja starih družbenih plasti. Bližja mu je dediščina prejšnjih kultur, dokler si sam ne bo ustvaril umetnosti, ki bo kar se da pristen izraz zgodovinskega dogajanja naših dni. »umetniški odmev mogočnega koraka delovnih množic skozi zgodovino sveta«.
Vsem igralskim skupinam bo prav prišel prispevek Božidarja Horvata, kako naj smiselno uredimo ljudske odre. Razen tega objavlja ta številka »Socialistične misli« še prispevek Vas-
Vidite, to so tri mladenke, iz Mežice seveda. V Mežici so igrale j
Pet jih je in ti se ne dajo! Peti član je R. Saksida, ki živi sedaj v Kopru in na žalost na razstavi ni mogel prisostvovati. Oni kot ART klub prvič razstavljajo in ni čudno, da je bila otvoritev njihove prve razstave ravno v Ljubljani, ker je Ljubljana metropola slovenske kulture.
*
Za nas ta razstava ni interesantna samo zato, ker razstavljajo priznani slovenski tržaški umetniki, temveč zato, ker njihove roke, ki z občudovanjem tako lepo komponirajo barve in dajo dušo slikom, so v preteklosti nosile težke vreče po tržaškem pristanišču in delale tisto, kar danes upodabljajo — delovnega človeka, njegovo življenje in našo primorsko zemljo. Da — tistega d lavca, vsega umazanega in spo-tenega od dela je treba upodab-, Ijati, katerega malo videvamo in i ne poznamo njegovega življenja. j To nam lahko omogoči samo umetniška duša, ki sama občuti takšno življenje in nam ga s sliko posreduje.
Spomnimo se na našega pokojnega delavskega pisatelja Toneta Čufarja, ki je s peresom v roki prikazoval naš slovenski delavski razred v borbi za obstoj, njegove težnje, njegovo življenje. Ti naši tržaški umetniki so Čufarji s čopičem in paleto v roki.
glavne vloge v Schubertovi ope-
reti »Pri treh mladenkah«, ki jo Razstava je tu — in treba jo je režiral in dirigiral E. Mauhler je obiskati. Vendar so tudi taki
tiste, iz katerih so izšli — za ljudstvo! Zakaj nekateri nimajo do umetniških del pravega razumevanja? Zato, ker se ne potrudijo dovolj, da bi osvojili kulturne stvaritve. Premalo hodijo v čitalnice, na koncerte, razstave in podobne prireditve. Premalo se aktivno udejstvujejo v prosvetnem življenju, v »Svobodah« itd. Potem bi laže razumeli tudi umetniško sliko. Razumeli tudi tisto, kar je hotel umetnik v svoji stvaritvi povedati
Marsikomu je na pr. Beethovnova glasba dolgočasna. Zakaj? Zato, ker je ne razume. Če bi mu glasbenik sproti, na preprost način razložil melodije, bi tako glasbo sčasoma razumel. Seveda ni dovolj, da ume! .ost razumemo, temveč jo moramo občutiti. Moramo pa vedeti eno, da mora biti umetnik svoboden v svojih iskanjih in stremljenjih. Vsak umetnik po svoje gleda in vidi — vsaka njegova stvaritev ima svoj smisel.
Lep primer je razstava Tržačanov, kjer ima vsak od umetnikov svoj način prikazovanja in se razlikujejo g od drugega. Ko bomo prišli na njihovo, ali katero drugo ra~ tavo, vprašajmo, če ne razumemo slike, ustvarjalca, da nam razloži svojo stvaritev in po njegovi razlagi bomo videli, da bo naše mišljenje o slikarski umetnosti čisto drugačno — razumeli jo bomo in vzljubili, občutili njeno dušo.
MAVIL
vasja
0cVIRK:
^adaije.

Sodobni črnec protestira
■vanje in konec)
ieifnn,Y° ■ ^e’. da ie tinska knji-Zvrsteh lzra^ala v vseh svojih nja ,, ta nova družbena vre-ska r,ast}. Pa ie prednjačila črn-ljivpj?0ef^a’ ki je bila najobčut-Crns,.} barometer teh sprememb, nujein ?terarn* zgodovinarji ime-hQSJ t° fazo črnske književ-pre). ^Novočrnski prerod« ali znake	t	“Novi črnec« Prve
antn,„ te..n°ve smeri zasledimo v (»No„i0lxl	“Tke New Negro«
izdal \ Črne?ri, ki jo je leta 1925 literarni kritik in v tei lst -^lain Locke. Sodelavci sci antologiji, mladi črnski pi-»ariii,,0 Pr°ti sentimentalnosti,
M znn,eYlu optimizmu, romantič-niški aknjenosti in okoreli pes-ter zahtevajo od n°s hfa Plsca samozavest in po-aihrinir ne zahtevata usmiljenja, novega črnca do Nova	Piostora na soncu.
"Protocf 3i2eimosf ie izrazita Vezana n° književnost«, ki je na-hesnikp na^. Pretekle protestne Ve,	Georgie D. Johnsono-
ciana r E\ Kaiukinsa in Lu-z4aj j; atlcinsa. Ta protest je strašen ftlcfn. ’n pobožen, zdaj Olasijo J" bridek. Pesniki pro-riestje ^jewy°rško črnsko pred-5t°biico am	kulturno pre- rika slišala. Danes ni več revo- kasnejše njegove zbirke po umet-
menskih črncev inv črn- lucionaren in piše L povprečno niški sili ne morejo meriti z njo.
ski književnosti se pojavi »harlemska tradicija« s svojimi eksotičnimi in pestrimi doživljanji, s kabareti, kjer ob zvokih divjega jazza plešejo gole črnske plesalke.
Ustvarjalno delo pesnika Jamesa Weldona Johnsona, ki je doštudiral na kolumbijski univerzi pravo, tvori nekak most med staro, »nezavestno« dobo črnske književnosti in med novo-črnskim gibanjem. Bil je prvi, ki je izdal dve zbirki črnskih duhovnih pesmi (»Spirituals«), s čimer je seznanil civilizirani svet s samoniklimi proizvodi svojih suženjskih prednikov, in pa sedem črnskih pridig v verzih »Božje trobente«, s katerimi je ustvaril iz starih pridig, ki so jih pred sto leti uporabljali črnski pridigarji, čudovito in vzvišeno umetnino.
Pesnik Claude McKav (rojen 1890), ki se je z izposojenim denarjem odpravil iz Jamnice v Ameriko in služil kot sezonski natakar v raznih hotelih in jedilnih vozovih, je 1922 izdal prvo pesniško zbirko »Harlemske sence« v novem st:'u. Njegove pogumne pesmi, ki trgajo tančico z rakran ameriške družbe, so bile ustvarjene zato, da bi jih Ame-
prozo. Iz njegovih mladostnih let je pesem »Ce moramo umreti«.
Če moramo, umrimo kot junaki!
Potem s tem prisilimo še te
divjake,
da nas spoštujejo, čeprav že mrtve.
O, bratje, bijmo se za skupno stvar!
Drago naj plačajo nam našo
smrt!
Za sto udarcev en — a smrtni
udar!
Kaj če pred nami zeva grob
odprt?!
Spoprimemo se z bednimi
morilci,
popadamo, a ne kot — bojazljivci.
(Prevedel: Janez Menart)
Novo vino v stare steklenice je vlival v poeziji črnski lirik Counetee Cullen (r. 1903), ki se v svojem ustvarjanju ni zgledoval pri sodobnih ameriških avantgardističnih pesnikih (Robert Frost, Carl Sandburg, Edgar govori o rekah«.
. Iz nje vzemimo pesem »Črni na-I takar«!
I
j V rokah poln pladenj sladkarij gre mimo miz hite; in dame, ko jedo, z očmi vijugam nog slede,
I
ki spretno odpirajo steze si sredi ovir vseokrog;
| le v tisočletjih džungle se j rodi tak čudež nog.
Ponižnost od ponosnega terja hladnejšo kri;
1 vsa odpoved neločljivega ] ponosa ne uduši.
\
Skoz masko, ki se v njej zastonj taji ves nasmehljan, džungla gori kot temen bron v bleščečem soncu vžgan.
(Prevedel: Božo Vodušek)
Modernega Odiseja bi lahko imenovali največjega sodobnega črnskega pesnika Langstona Hughesa (r. 1902). Ko je končal univerzo, je prepotoval na parnikih, kjer je služil, skoraj vse celine, bil kuhar in natakar v pariških kabaretih Montmartru in presenetil javnost, ko je Se kot študent 1922 objavil pesem »Črnec
Lee vMasters), ampak pri starih angleških verznih mojstrih (Keats), je izdal kot 22-letni študent newyorške univerze pesniško zbirko »Barva«. Ta zbirka je vzbudila izredno pozornost in se
Poznal sem reke:
Poznal sem reke stare kot je svet star in stare bolj kot tok človeške krvi v človeških žilah.
Moja duša se je poglobila kot velike reke.
Kopal sem se v Evfratu, ko je bil jutranji svit še mlad.
Postavil sem si kočo pri Kongu, ki me je uspaval.
Zrl sem na Nil in visoko nad njim grmadil piramide.	|
Cul sem peti Mississippi, ko je stopil oče Lincoln v New Orleans,' in videl njegove blatne prsi, ki so se zlatile v zahajajočem soncu. Poznal sem reke: stare, mračne reke.
Moja duša se je poglobila kot velike reke.
(Prevedel: Vasja Ocvirk) Langston Hughes neprestano eksperimentira, piše čudovite pesmi v stilu starih duhovnih pesmi in ljudskih žalostink »blue-sov«. Njegovi verzi pojejo o «e-seli razposajenosti kabaretov, o tragiki potujočih igralcev na klavir in z nehotenim optimizmom o črnskem malem človeku in njegovem čustvovanju. V pesmi »Tudi jaz pojem, Amerika« pravi:
Sem njen temnejši brat.
Kadar pridejo gostje, me pošljejo jest v kuhinjo. Jaz pa se smejim, dobro jem in se krepim.
Jutri
bom sedel za mizo, če pridejo gostje.
Nihče se mi ne bo upal reči: »Jej v kuhinji!«
Sicer pa:
opazili bodo. kako sem lep, in jih bo sram.
Tudi jaz sem Amerika.
(Prevedel: Mile Klopčič)
Kdo bi našteval kopico mlajših in tudi pomembnih črnskih pesnikov, ki se že uspešno uveljavljajo z umetniškimi prispevki v črnskih revijah in časopisih in od katerih so nekateri izdali že po več knjig. Tudi bi bilo potrebno spregovoriti o predstavnikih črnske proze in dramatike (Richard V/right, Ann Petry, Ottley, Bradford in Connellp), ki so si pridobili ugled tudi izven območja svoje rase. Opaziti je, da postaja temnopolti književnik vedno bolj tesen del splošne ameriške kulture in da bo prišel čas, ko ne bo treba več govoriti na eni celini o dveh različnih kulturah in literaturah Pri tem spoju pa bo morala Amerika še marsikaj storiti, ne samo v kulturnem, ampak tudi v grobo civilizdtoričnem in demokratskem smislu: — odpraviti nečloveški sistem rasnega zatiranja — Jim Crow. Saj v črncu ni po naravi vsejana mržnja do sonarodnjakov, kar dokazuje kitica Langstona Hughesa:
Jaz vas ne mrzim, vi beli! Tudi vi ste krasni.
Jaz vas ne mrzim, ker moč in voljo tudi vam odsevajo obrazi jasni.
A zakaj me mučite?
Vi silni beli, zakaj me mučite?
(Prevedel: Mile Klopčiči
(Iz »Socialistične mislil
IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO
NJIPETI ODNOSI MED KITAJSKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI
Nevaren izgred
Sindikalne organizacije pristaniških delavcev v Kalkuti, najvažnejšem pristanišču na vzhodni obali Indije, so sporočile, da bodo delavci •	, . , .	bojkotirali vse ladje, ki vozijo blago
nočejo ameriški nazadnjaki in kdo j‘ih podpira? — Kitajska da je bila to »oborožena provokacija i v portugalske in francoske kolonije nnilfihi vn. 11 crlori	a »viir«	-Sn i—   j_	j** -	■ • proti kitajskemu ljudstvu''	1 na indnskem uolo-tokn S tAm
IZ INDIJE
Bojkot pristaniških delavcev
pridobiva ugled, Amerika pa jo histerično napada. — Čang Kaj šckovi vpadi na Kitajsko. — Incident pri otoku Tahenu. — Iz tega se ne bo izcimilo nič dobrega
V	Ameriki so ljudje in politične skupino, ki nasprotujejo normalizaciji odnosov na Daljnem vzhodu, že večkrat smo govorili o ujih; poznamo jih in vemo. kaj hočejo in kako škodljivo je njihovo početje. Podpirajo Sing Man Rijevo krvavo diktaturo in njegove agresivne ambicije, pobratili so se s čang Kaj šekovo nazadnjaško diktaturo pa Formozi, zbirajo okrog sebe vse kar je najbolj zaostalega v Aziji, nasprotujejo vsakemu napredku in vsemu temu pravijo — »boj proti komunizmu«.
V	zadnjem času se prav resno boje, da se ne bi Kitajska uveljavila v svetu iu zavzela tisto mesto med narodi In državami, ki ji pripada. Po ženevski konferenci in indokitaj-skem premirju, po Ču En Lajavem potovanju v Indijo ter Burmo in po obisku laburistične delegacije na Kitajskem^ se je zelo dvignil ugled nove Kitajske. Zato se v zadnjem času ameriški desni republikanci tako histerično zaletavajo v Kitajsko. Zato Sing Man Bi poziva zahodni svet,
naj napade Kitajsko in zato se je tudi Čang Kaj Šek tako ojunačil. Njegova letala bombardirajo kitajska mesta, njegove čete vdirajo na kitajsko obalo.
V minulem tednu so Čang Kaj Še-kove enote vdrle na kitajsko obalo v južnem delu province Čekjung. Agencija Nova Kitajska poroča, da so jih podpirale ameriške pomorsko in letalske sile. Kitajci pripominjajo,
na indijskem polotoku. S tem bojkotom hočejo delavci pomagati indijski vladi v boju za osvoboditev teh predelov indijske dežele.
Predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva je izjavil, da mn o
tem incidentu ni ničesar znanega.	^	___________________________________
Govoril je sicer nekaj o inšpekcij- .	bojkot so objavili tudi toda še vedno stavka 85.000 delavcev,
skem potovanju štirih ameriških ru- Pristaniški delavci v Bombayu.	Bavarski minister za delo je izjavil,
Šilcev na otok Tahen, na katerem so ^ kuomintanške čete, ni pa hotel priznati, da so ti rušilci pluli po kitajskih vodah, kar uporno trde v Pekingu.
Iz takih in podobnih incidentov, ki so v zadnjih dneh kar precej pogosti, se ne more izcimiti prav nič dobrega, — ne za Kitajsko, no za Ameriko, pa tudi ne za ves svet.
BAVARSKI DELAVCI SE VEDNO STAVKAJO
Svoje pravice zahtevajo
85.000 kovinarjev še vedno stavka. — Stavka se bo razširila, č® delodajalci ne bodo sprejeli delavskih zahtev. — Opomin vladi in industrijalcem
da se pogajanja med industrialci S sindikalnimi predstavniki
Bavarski kovinarji stavkajo že dobra dva tedna. Mnogi so 'se sicer že vrnili na delo, ker so delodajalci sprejeli zahteve njihovega sindikata,
RAZBURJENJE ZARADI GRŠKEGA OTOKA, KI JE V ANGLEŠKIH ROKAH
ZA CIPER CRE
Pretekli petek je več sto tisoč Grkov v demonstracijah zahtevalo, naj Angleži prepuste Ciper GrčijL V Atenah je demonstriralo sto tisoč ljudi. 24 policajev in 28 demonstran-
tov je bilo ranjenih pred angleško j ambasado v Atenah. Na Kreti je v I britanskem konzulatu eksplodiral di- ! | namit.	*
I Na Cipru so ustanovili tajno »Or- i | ganizacijo narodne osvoboditve«, ki se bo bojevala za osvoboditev tega grškega otoka. O tem je poročal ilegalni časopis »Združenje«, ki je pred dnevi prispel v Atene.
Grška vlada je zahtevala naj o Cipru razpravljajo na letošnjem za- . sedanju Generalne skupščine Organi- j zaeije združenih narodov.
Spopad med stavkajočimi delavci in policijo na manekenskih ulicah
LABURISTIČNI POPOTNIKI IN ANSLO-AMERIŠKI ODNOSI
NAZADNJAKI SE JEZE
Kriza v anglo-ameriških odnosih zavoljo laburističnega potovanja v Moskvo in Peking. — Kaj želi London in zakaj se jezi Washing-ton. — Laburistična misija bo veliko koristila angleški politiki
Ne moremo še z gotovostjo pisati o uspehih laburističnega popotovanja v Rusijo in na Kitajsko, o čem so govorili in kaj so sklenili med obiskom angleških laburističnih prvakov v Moskvi in Pekingu. Lahko pa trdimo, da je to potovanje škodovalo anglo-amerižkim odnosom in povečalo nasprotja v zunanji politiki dveh zahodnih zaveznikov. Ameriško časopisje ne napada v zadnjih dneh samo laburistično »misije dobre volje«, ampak se resno in precej agresivno ukvarja z velikimi vprašanji v anglo-ameriških odnosih.
Cepra-
Stavkovna straža pred vrati neke zahodnonemške tovarne Ko so možje omagali, so jih zamenjale žene...
je laburistična stranka v opoziciji, vendar je ugled in politični vpliv njenih voditeljev tako velik, da lahko s svojim obiskom v Moskvi in Pekingu veliko koristijo izboljšanju odnosov med Veliko Britanijo, Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Vsa angleška, pa tudi ameriška javnost
IZ GUATEMALE
ČASTNIKI SO NA VRSTI
Guatemalsko vojno sodišče je sporočilo, da bo začelo zasliševati In soditi častnike iz vojne baze »Auro-ra«, ki so bili vmešani v nedavne krvave Incidente. Obenem bodo sodili tudi 135 kadetom, ki so napadli pristaše intervencijske »osvobodilne vojske« in s tem izzvali nerede.
Po temeljiti čistki med civilisti se ho torej intervencijska vojna jun-ta resneje pobavila z vojaškimi osebnostmi.
o C ang kaj Serovih tolpah v burmi
Vojno žarišče
Socialistična vlada Burme je zahtevala, naj na letošnjem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov ponovno razpravljajo o kuomintanških četah, ki ropajo po Burmi. Čeprav so že na lanskoletnem zasedanju Generalne skupščine sklenili, da mora Cang Kaj šek
Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305-1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.
umakniti te čete, vendar se niti formoški diktator in niti njegovi prijatelji niso resno zavzeli, da bi iz-vršjili fco naročilo Generalne skupščine.
Ameriškim diplomatom bo prav gotovo zelo neugodno, če bodo Združeni narodi razpravljali o nacionalistični f ormoški vladi kot o agresorju. Burma namreč smatra Čang Kaj Seka za agresorja in zahteva, naj sprejmejo v dnevni red zasedanja Generalne skupščine posebno točko: »Vprašanje agresije nacionalistične Kitajske na Burmo«.
ve, da se laburistični prvaki niso odpravili na to dolgo pot le kot predstavniki laburistične stranke, ampak kot predstavniki, velike večine angleške javnosti.
Laburisti in konservativci se v glavnem zavzemajo za enaka načela
v	odnosih do Sovjetske zveze in Kitajske. . Splošno je znano, da laburisti se bolj kot konservativci podpirajo Churchillove želje, da bi se sestali pr edsedil iki sovjetske, ameriške in angleške vlade ter poizkušali rešiti najvažnejša svetovna vprašanja. Laburisti in konservativci se zavzemajo za sprejem Kitajske v Organizacijo združenih narodov. Obe stranki menita, da je trgovina med Anglijo in Kitajsko potrebna in nujna, kakor je tudi potrebna ureditev diplomatskih odnosov. ^ Laburisti in konservativci nasprotujejo izolaciji tako imenovanega »komunističnega sveta«.
Washington nasprotuje vsem tem miroljubnim težnjam Londona. Nasprotja so načelna, globoka in nepremostljiva. Ob obisku laburistov v Pekingu in Moskvi so se ponovno pokazaJla v vsej svoji veličini. K temu so veliko prispevali sovjetski in kitajski državniki, ki se razvesele vsake nesloge v zahodnem taboru.
Nekateri britanski časopisi ostro odgovarjajo na ameriške napade. »Daily Mirror« meni, da »anglo-ame-riški odnosi še nikoli niso bili tako slabi«, in odgovarja protiangleškim člankom v ameriškem časopisju: »Mi smo zavezniki, ne sateliti Amerike.« Nekdanji laburistični minister Shin-well je opozoril Američane, da se angleško laburistično gibanje »ne nahaja v žepu ameriških kapitalistov«, i Velik del angleškega tiska opozarjaj Američane: »Britanski laburisti niso j naivni otroci, ampak resni opazo- j valci. Sestanki z voditelji »komuni- j stičnega sveta« so pozitivni, ker niti!
vi	in niti mi ne želimo vojne. Popu- i
sindikalnimi predstavniki uspešnemu koncu. Voditelji bavar&K delavskih sindikatov pa menijo- a ka še t--x: " ailci ne delavskih zahtev.
aeiavson smaiKatov pa menija, r se bo stavka še razširila in okrep^r če delodajalci ne bodo sprejeli ^
Na Bavarskem je okrog četrt lijona kovinarjev. Stavka jih d° tretjina. To veliko škoduje lava*!* kovinski industriji, ki ne more polnjevati inozemskih naročil. ..
Kovinarska stavka na Bavarskeiu L resen opomin deželni in zvezni vl&o Zahodne Nemčije. Delavci zahteva]0' naj spoštujejo njihovo delo iu ^ tudi pošteno plačajo. Siti so veČrU0 bremen, ki naj bi bila potrebna z_ obnovo Nemčije, medlem pa kapi^ listi bogate. Tudi sindikalni voditeL zaihtevajo. naj bremena in dobič*0 enakomerno razdele, in pravijo, bodo kovinarji stavkali toliko Časflj dokler ne bodo delodajalci sprej®11 njihovih zahtev.
Kakšen Američan fe McCarlfey
WashljigtonsU časopis »Evenh1^ Star« poroča, da so organi dav^9" kontrole, po os e m n aj slin os ečn i pre' iskavi, ugotovili, da dolguje Mc Oar' thy državi 25.000 dolarjev davka. L6,1 navaja, da je Mc Carthy prejel.0" 1946. do 1952. leta obilo denarja, zaka' terega je izjavljal, da ni podvrže0 davku. Komisija sodi, da bi bilo P°' trebilo zaslišati Mc Carthyja g1!006 teh utaj že v tem mesecu.
Profifmncoske demonstracije v Siriji
Okoli tri tisoč Sirijcev je v mi nulem tednu demonstriralo prot1 »francoskemu nasilju v Maroku«. Ob; enem so demonstranti zahtevali, ^ oblasti zapro vse francoske šole j? druge francoske ustanove v Sirij1' naj Sirija bojkotira trgovino s FraO' cijo ter prepreči pošiljanje sirijski^ študentov v Francijo.
ščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom bo koristilo obema: Angliji in Ameriki«.
Da bi pomiril Američane, je pred- J stavnik angleškega zunanjega mini- i strstva pred nedavnim izjavil, da la-burifltični obisk v Moskvi in Pekingu j ni tako pomemben, kot mislijo nekateri. Vendar je vsa angleška jav- V soboto so neznanci minirali nost prepričana, da se bo Attleo lezniško progo med Casablanco vrnil z izkušnjami, ki bodo veliko Marakešem. Nek vlak je iztiril; žrtev koristile vsej angleški zunanji poli- i ni bilo, le lokomotiva se je moč110
IZ MAROKA
NAPAD NA VLAK
tihi.
poškodovala.
»P
mmmmam
Delegacija angleških laburistov, ki je obiskala SZ in Kitajsko
OKNO V SVET

Marijan Vivoda:
BREZ JASNE PERSPEKTIVE
V večino sindikalnih gibanj je že prodrla ideja o širših pravicah delavcev pri upravljanju proizvodnje. — Sindikalni voditelji premalo poznajo bistvo delavskega upravljanja
Delavski razred zahodnih dežel je spoznal, da ni dovolj, če se bori samo za vsakdanje ekonomske zahteve; prav tako pa je premalo postavljati le posamezne politične zahteve. Z odločnim bojem je treba doseči večji vpliv na upravljanje proizvodnje in način razdelitve presežka dela. Res, da se nekateri sindikati in delavska gibanja še niso povsem dokopali do tega spoznanja.
V	nekaterih sindikalnih vodstvih iz različnih vzrokov še ne vidijo ali pa nočejo videti vloge, ki naj bi jo imel delavec v proizvodnji in v obstoječi družbeni ureditvi.
Po prvi svetovni vojni — še bolj pa po drugi— je boj delavskega razreda (zlasti pa njegove najbolj množične organizacije — sindikatov) dosegel določene uspehe glede kontrole nad poslovanjem podjetij in soudeležbe delavcev in nameščencev pri njihovem upravljanju.
Med drugo svetovno vojno je bilo treba naglo povečati proizvodnjo za vojaške potrebe. Takrat so delodajalci mnogih zavezniških držav privolili v ustanovitev mešanih komitejev in tovarniških svetov.
V	teh organih so imele sindikalne organizacije pomembno besedo. Poleg delodajalčevih zahtev (povečanje proizvodnje) so zahtevale tudi pravico udeležbe delavcev pri upravljanju podjetja ali pa vsaj pravico soodločanja pri stvareh, ki neposredno zadevajo reševanje delovnih odnosov v podjetju.
To so bili prvi začetki. Pod vplivom delavskih in sindikalnih gibanj so se pričele vse bolj odločno oglašati zahteve po večji udeležbi neposrednih proizvajalcev v upravljanju podjetij.
Seveda ne smemo misliti, da vsi ti organi delavskega nadzora: tovarniški sveti, odbori in delavski zaupniki, odločujoče vplivajo na poslovanje podjetja in da lahko govorimo o takem delavskem upravljanju kot je naše. Kadar danes delavci in njihove razredne organizacije terjajo soudeležbo pri
upravljanju podjetij, utemeljujejo svoje zahteve največkrat s potrebami po zagotovitvi zaposlitve in kontroli delovnih pogojev. Družbe-no-političnih vzrokov in perspektive delavskega upravljanja pa pogosto ne vidijo dovolj jasno. Vendar, čeprav jim perspektive delavskega upravljanja še niso docela jasne, ima udeležba delavcev v omenjenih organih velik pomen. Namreč, poleg stvarne koristi (ki je v tem, da delavci preko teh organov lahko neposredno izboljšujejo svoj ekonomski položaj), se krepi tudi razredna zavest in občutek vere v lastno moč pri delavcih. Udeležba neposrednih proizvajalcev pri upravljanju gospodarstva — v pogojih kapitalistične družbene ureditve — kaže, da za uspešen razvoj proizvajalnih sil in za napredek družbe ni več potreben razred privatnih lastnikov proizvajalnih sredstev, niti država, ki ima monopol nad upravljanjem. Toda pri tem je treba narediti kvalitativni skok naprej, to pa smo napravili doslej le pri nas.
Čeprav je pot do ekonomske demokracije v različnih deželah različna (kar je pač odvisno od njih specifičnih pogojev), vendar lahko trdimo, da je ideja razširitve delavskih pravic na udeležbo pri upravljanju gospodarstva kot celote in udeležbo pri upravljanju posameznih gospodarskih podjetij, danes že prodrla v večino delavskih in sindikalnih gibanj in da se že kažejo prvi uspehi.
RAZLIČNE STRUJE V BELGIJSKIH SINDIKATIH
Belgijski sindikati se že dolgo močno zanimajo za socializacijo proizvajalnih sredstev in za uvajanje delavske kontrole, oziroma, za sodelovanje delavcev r upravljanju podjetij. Ekonomski svet belgijskih sindikatov je že kmalu po prvi svetovni vojni izdelal »i ^črt zakona o
tovarniških in upravnih odborih v industrijskih in trgovskih podjetjih ter javnih službah«. O tem načrtu so razpravljali 1920. leta na izrednem kongresu belgijskih sindikatov. Značilno je, da daje ta osnutek delavcem veliko večje pravice kot poznejši zakon iz 1948. leta. Sindikati so zahtevali pravico, da lahko pokličejo v upravne odbore, kot svetovalce, strokovnjake, ki jih bodo določila višja sindikalna vodstva ali sindikalna organizacija. Izredni kongres belgijskih sindikatov, 1924. leta, je sklenil, da je treba tudi v strokovnih sindikatih ustanoviti posebne komisije, ki naj bi proučile in pripravile vse potrebno za uvajanje delavske kontrole v podjetja. Zaradi vse močnejšega odpora delodajalcev in naraščajoče krize ter brezposelnosti, ta sklep ni bil uresničen. Treba je bilo počakati do konca druge svetovne vojne, ko so ponovno sprožili vprašanje delavskega upravljanja.*
Takoj po osvoboditvi Belgije so socialistični sindikati na svojem prvem povojnem kongresu (23. do 25. decembra 1944) postavili zahtevo, »da je mogoče zagotoviti zakonite pravice delavcev le z njihovo stvarno udeležbo pri upravljanju podjetij in ekonomskega življenja naroda«. Zaradi tega je kongres nadalje zahteval »naj se industrija, katere proizvodi so osnovni činite-Iji narodnega gospodarstva, spremeni v službe javnega značaja pod upravo skupnosti«. V nekem poznejšem načelnem proglasu Generalne federacije dela Belgije pa beremo, da »sindikalno gibanje odklanja način državnega ali birokratskega upravljanja in zahteva, naj se vodstvo nacionaliziranih podjetij zaupa delavcem, tehnikom in uslužbencem, kakor tudi potrošnikom, ki se predhodno organizirajo v okviru Sveta za upravljanje in povezavo narodnega gospodarstva.« Generalna federacija dela je postavila v svojem programu na prvo mesto zahtevo po takoimenovanih strukturalnih reformah. V Zakonu o ustanovitvi tovarniških delegacij in tovarniških odborov z dne 20. septembra 1948 so le delno uveljav-
* Po knjigi »Pol stoletja belgij-
F^e sindikalne dejavnosti«, 1898 do Jozeph Baudas.
Ijena načela o delavskem upravljanju, ki jih je zastopala belgijska Generalna federacija dela. Čeprav so v obrazložitvi zakona poudarili, da je namen teh predpisov »ustvariti prvo stopnjo ekonomske demokracije« in da »imajo delavci nesporno pravico sodelovati tako pri splošnem gospodarskem planu kot tudi pri planu podjetij, ne le glede izboljšanja družbene ureditve, temveč tudi pri upravljanju gospodarstva«, pa ta zakon delavcev še «zdaleč ni zadovoljil. Predvsem za to, ker je njegova učinkovitost omejena, pristojnosti delavskih svetov pa premajhne. Zategadelj se belgijski sindikati še vedno bojujejo za plodnejšo vsebino dela tovarniških svetov.
Na zadnjem delovnem kongresu belgijske Generalne federacije dela, novembra 1953, so imeli dolgo razpravo o delavskem upravljanju in njegovi razširitvi. Sindikati menijo, da bi bilo treba poleg upravnih odborov (to bi bili operativni organi za izvajanje in organizacijo tekočih poslov), izvoliti še »direktorja dela«. Ta bi poleg personalnih zadev skrbel tudi za to, da podrobno seznani delavce z ekonomskim, finančnim in socialnim položajem podjetja. — Čeprav stremijo predlogi sindikatov k temu, da bi dobili neposredni proizvajalci čim širše pravice, imajo tudi svoje pomanjkljivosti. Težišče upravljanja bi namreč prešlo s tovarniških svetov na upravne odbore; tako bi ostali tovarniških sveti samo splošni kontrolni organi delavcev.
Nezadovoljstvo s sedanjim stanjem delavske kontrole se je pokazalo tudi na zadnjem kongresu Generalne federacije dela Belgije, predvsem pa v razpravi o tem, ka-R° bi bilo treba okrepiti vlogo tovarniških svetov. Nekaj posameznikov je menilo, da v sedanjem obdobju sploh ni treba sodelovati z zastopniki kapitalistov pri delu tovarniških svetov in odborov, ker se s tem, baje, slabi razredni boj in boj sindikatov proti delodajalcem. To stališče, ki terja »vse ali nič«, pomeni praktično umik pred udeležbo delavcev v upravljanju podjetij in beg pred bojem za ©stvaritev pravic delavcev, da sodelujejo pri upravljanju. Na koncu zasedanja pa je kongres vendarle soglasno sprejel spomenico, ki zahteva revizijo sedanjega zakona o
tovarniških svetih in širšo udeležbo delavcev pri organizaciji in vodstvu gospodarstva.
V Belgiji pa niso samo socialistični sindikati tisti, ki razpravljajo o delavskem upravljanju. Pod pritiskom delavskih zahtev je mo-raia tudi Generalna konfederacija krščanskih sindikatov na svojem kongresu 1947. leta sprejeti načelo »da mora biti upravljanje podjetij vsklajeno s splošnimi interesi« in da »upravljanje ni monopol kapitala, da imajo torej vsi člani proizvodne skupnosti (sem • štejejo delavce, uslužbence in kapitaliste — op. M. V.) pravico sodelovati pri razdelitvi dobička podjetja ter se seznaniti z njegovim gospodarskim in finančnim poslovanjem«. V tem smislu sta sklenili 1948. leta Konfederacija krščanskih sindikatov Belgije in Federacija katoliških delodajalcev Belgije kolektivno pogodbo; ta predvideva ustanovitev tovarniških odborov tudi v podjetjih, kjer dela več kot pet delavcev. (Zakon iz leta 1948 je dovoljeval ustanovitev tovarniških odborov v podjetjih z najmanj 200 delavci). Na zadnjem, XVIII., kongresu belgijske Konfederacije krščanskih sindikatov, ki je bil od 2. do 4. oktobra 1953., so zahtevali med drugim, »da morajo pri delitvi sadov podjetja sodelovati vsi člani kolektiva«. Vendar pa imajo predstavniki krščanskih sindikatov pri vsem tem kaj čudno stališče: s popuščanjem bi radi utrdili obstoječo družbeno ureditev in dosegli »socialni mir med delom in kapitalom«.
ODLOČNEJŠE STALIŠČE ZAHODNONEMŠKEGA SINDIKALNEGA VODSTVA
Nemčija je, verjetno, dežela, kjer so se najprej pojavile težnje in ideje o delavskem sodelovanju pri upravljanju podjetij. Gotovo je to eden izmed vzrokov, da tudi v obdobju po drugi svetovni vojni posvečajo temu vprašanju večjo pozornost in bojujejo odločnejši boj za njegovo uresničitev.
Obnova med vojno razrušenega gospodarstva je terjala tudi sodelovanje in podporo delavskega razreda. Zato so zavezniške okupacijske oblasti, na temelju zakona Kontrolnega sveta št. 22, znova dovolile delovanje tovarniških svetov (pred-
vsem z namenom, da bi tako ublažili razredna nasprotja).
Po tem se je pričel v Zahodni Nemčiji boj okoli pristojnosti in vsebine dela tovarniških svetov. Medtem, ko so delodajalci skušali ohraniti socialni mir, so sindikati zastopali mnenje, da je treba razširiti pravice svetov in zagotoviti aktivno udeležbo — ne le delavcev, temveč tudi profesionalnih sindikalnih voditeljev, v tovarniških svetih. To bi navsezadnje pomenilo, da je treba (s pritegnitvijo izven-tovarniških sindikalnih sil), ustvariti pogoje za razširitev in okrepi' tev njihovega birokratskega aparata.
V razpravah, ki so trajale nekaj let, so bili delodajalci do 1948. ieta precej popustljivi glede zahtev de" lavcev in sindikatov o pravicah soodločanja. Toda s stabilizacijo delodajalskih političnih in ekonomskih položajev, so le-ti pričeli zavlačevati rešitev ponovne zakonske ureditve pravic soodločanja. S taktiko zavlačevanja pogajanj s sindikati (ki so na svojem ustanovnem kongresu oktobra 1949 v Munchenu, zahtevali pravico soodločanja de' lavcev v podjetjih -- na enakopravni podlagi z delodajalci — in sic®^ tako, da ta pravica ne bi obsegala le socialnih in delovno-političnin vprašanj temveč tudi gospodarsko odločanje), so hoteli delodajalci oslabiti borbenost delavskega ra*' reda in sindikatov ter izglasovati v parlamentu zakon, ki bi dal delllv~_ cem le omejene pravice soodloča' nja. Z glasovi krščanskih demokratov, Nemške stranke in Deoiokrat-ske stranke — proti pa so glasovali socialdemokrati in Zveza nemški« sindikatov — je bonnski parlamem dne XI). aprila 1951 sprejel Zakon " soodločanju delavcev v rudnikih te v industriji železa in lekia. temu, da so delavci kovinske m' dustrije že prej z ogromno večin (seVa vseh delavcev) zavrnili osrl(n tek, ki je pozneje postal *akon, bili pripravljeni pričeti sP'0,s"ti stavko do končne zmage, sindika niso pokazali nobene volje, na.-jij uporabili to sredstvo boia in pravico stvarnejše udeležbe v = odločanju. Poznejši zakon o ns“,2 ju podjetij, ki so ga 19. julija spreieli v parlamentu, le še mai' upošteval zahteve nemških dela cev in sindikatov.	. .,xi
(Nadaljevanje prihodnji