Leto XI. št 9.
Poštnin i plačana v gotovini.
V	LUBLJAN1, 5. marca 1927.
XI.-9. 5.III. 27.
Izhaja po potrebi, najmanj pa tedensko.
Po.ilja se č anom in tista , k hočejo postati e ani. Dop se franki ajte in podpisujte, s cer se ne objavijo. Ko',o Isov ure ništvo ne vrača.
Reklatnac je a lis so poštnine proste. Uredništvo in upravništvo: Vel a ujlnars a ul. 19. Naslov za op se: Ljubljana p. p 168.
Naslov za te'e ra; , :	pr < j b juna."
Poštni čekovni račun: Ljubljana,štev. 14.1.98. (KDZ)
Glasilo Jug. socialno demokratične stranke in Kmetsko delavske zveze
BREZ NAČELA JAVNOSTI NI SAMOUPRAVE.
Komaj so se sestale okrožne skupščine, že smo občutili, kaj pomeni pri klerikalcih avtoromija. Dasi smo zadnja leta neprestano morali napa-dati demokiatarje, vendar jim moramo zdaj pri okrožnih skupščinah priznati, da so se postavili za marsikaj dobrega. Pa ne da bi nas kdo napačno razumel in mislil, da bomo od slej ds žali z demokratarji! Nikdar ne bomo držali z nikomer, kdor bo jemal ljudstvu samoodločbo, pa naj dela to bodisi za »večjo čast božjo", bod si za ,,'narodov blagor". Nikakor ne mislimo izpremeniti ne programa ne taktike. Pazljivi čitatelji „Napreja“ itak vedo, da se klerikalci in demokratarji glede končnih ciljev med sebo] prav nič ne razlikujejo, oboji imajo kapital za boga, oboji se enako bojijo proletariatove zavednosti in oboji so zato proletariatu popolnoma enako nevarni.
Za mariborsko in ljubljansko o-krožno skupščino so klerikalci kot večinska stranka izdelali pusiovnik, ki ga bodo hoteli takoj izpremeniti, kadar izgubijo večino. Prav dobro jim je eden izmed opozicioral-cev očital, da bodo s tem poslovnikom lahko vse posle okrožne skupščine vodili kar v tajništvu SLS. Da je tak poslovnik slab, bodo ti cinični sebičneži spoznali šele takrat, kadar dobi večino kaka druga kapitalistična stranka, n. pr. SDS. Ta stranka bi namreč ta klerikalni poslovnik tudi znala zrabiti! Takrat bi klerikalci prav tako lepo govorici proti takemu poslovniku, kakor smo slišali demokratarje.
„lz strahu pred obstrukcijo11 so določili, da bo morala opozicija prositi vladajočo stranko za podpise, če bo hotela vložiti kak nuji n predlog. „lz stiahu pred obstrukcijo" so sklenili, da bodo seje odsekov tajne, še posebno tajnost so pa določili za skupščinski odbor.
Naša „najboljša“ stranka, »edina predstavnica slovenskega naroda“, „najdemokratičnejša“ sttanka na svetu, to je naša pobožna SLS, ali ne?
sili vse, kar se je govorilo, na veliki zvon. Sicer bi to ne bilo strašno, ampak naš poslovnik tega ne pred videva in zato bodo ostale Vaše želje pač neizpolnjene. Kadar bo pa Vaša stranka prišla v Belgradu na krmilo, nam boste pa gotovo izposlovali, da bo vsak državni poslanec smel prisostvovati vsem sejam ministrskega sveta. Kadar boste dosegli v Belgradu to, Vam obljubljam, da bomo tudi mi tozadevne določbe v našem poslovniku spremenili v smislu Vaših, zahtev."
Tako je govoril poslanec Jarc in vsi klerikalni tovariši so mu navdušeno ploskali, da je tako dobro zdelal <Jemckiatarskega poslanca Puca.
Res ga je zdelal, ko je hotel najprej kontrolo poslancev nad ministrskim svetom, kajti demokratarji že razumejo, kaj to pomeni. Najprej bodite sami za 'načelo javnosti, potim oomo tudi mi!
Ni ga pa zdelal, če pomislimo, da so zdaj v vladi klerikalci, in da torej ni treba čakati na demokratarje, popolnoma brez njih lahko postanejo seie min. sveta pristopne vsem poslancem. Na to J^rc ni pomislil, da bi povedal, zakaj klerikalci tega ne storijo. Niti ni povedal, ali je za, ali je proti, zelo previdno se je vsedd v sredino h kompromisu, kakor vsi manj korajžni ljudje: „Dokler so seje tajne, sem za tajnost, če bodo pa kdaj javne, bi to ne bilo strašno".
Pa bi bilo strašno! Kakor za deir.o-kratarje, tako tudi za klerikalce velja, da \ oditelji goljufajo ne samo narod, temveč tudi gornjih 10.000 s poslanci vred. Samo par ljudi ima vse v rokah, nikakor ne vseh gornjih 10.000. Pa še kako bi bilo strašno če bi vsi poslanci vedeli, kako se vlada! Debate o korupciji bi bile mnogo krajše, pa bolj uspešne in kaznovani bi bili tatovi bolj ko tatiči.
Prof. Jarc pravi, da je za absolutno svobodo diskusije. Ali je kaj po nislil, da bi razne diskusije precej drugače izgiedale, če bi smeli poslanci poslušati tudi pri ministrskih sejah, oziroma v Ljubljani pri
Njen poslanec prof. Evgen Jarc je sejah okrožnega odbora ? Ljudstvo,
kot poročevalec v debati o poslovniku med drugim rekel tole:
Gospod dr. D nko Puc je zahteval, naj bi bil oblastni odbor izpostavljen kontroli vseh poslancev. Tako nekako, da naj bi bili poslanci v dvorani in na galeriji zato, da bi drugi dan Vaši časopisi lahko obe-
ki bi se začelo za take diskusije zelo zanimati, bi kmalu napravilo red: Ali je posl. Jarc za ta red, ali proti njemu?
Recimo, da bi se po tem vprašanju posl. Jarc iz kompromisne sredine odločno presedel k načelu
Kupujte samo teste,, ne,
ki so priznano najokusnejše.
javnosti. Ali bo v tem slučaju še čakal, da najprej v Belgradu spoznajo in uvedejo javnost ministrskih sej, ali bo brez ozira na Belgrad delal na to, da bodo vsaj v Ljubljani i-meli poslanci in novinarji pristop k sejam okrožnega odbora? To je zelo važno vprašanje, ki se ne tiče samo Jarčeve značajnosti, ampak tudi bod»čnosti slovenskega naroda. Ali bomo res čakali, da ko-rupcionisti in nezmožni političarji prvi napravijo tisto, kar je za narod potrebno? Ali bi ne bilo logično, da storimo prvi korak mi, ki se smatramo za zmožne in poštene? Saj je posl. Jarc na isti seji u-vodoma rekel:
„Kar bomo v Sloveniji delali, na to bo gledala vsa naša država, kar bo v Ljubljani narejenega, v to bodo uprte oči vseh ostalih 31 okr< ž-nih skupščin širom naše domovine."
Jarčeve pa so uprte v Belgrad?
Program*in taktika.
Običajno se misli, da pomeni program napisane končne cilje, taktika pa nenapisano pot, po kateri pridemo do teh končnih ciljev.
Recimo, da je naš cilj solučna svetloba in toplota, katere v sedanjih meglenih časih tako pogrešamo. Ne vemo, kje se nahaja, samo neka zarja nam kaže pot k njej. A od te zarje ni ne svetlobe, ne toplote. V lemi komaj vidimo drug drugega, in mrzlo nam je vsem, da se kar tresemo. Vsi čutimo, da je treba čim prej priti iz te teme ven, in da je zato potrebno, da gremo vsi proti zarji.
Progran pomeni to pot k zarji. Taktika pa pomeni naša dejanja in nehanja na tej poti.
Če bi šli vsi naravnost proti zarji, bi nič ne butali drug ob drugega. Tudi slabiči, ki gledajo v tla in ne vidijo drugega ko noge svojega prtdnika, tudi taki bi zmagovali pot.
Ker pa ne gremo 'naravnost, je nastala zmešnjava, da se sploh ne razloči več, kani kdo gre. Veli anska večina hodi s povešeno glavo, da ne vidi zarje vodnice. Pri vsaki leščerbi poskuša množica, če bi si mogla pristaviti svoj lonček juhe. Če zagleda kje kak pastirski ogenjček, drvi k njemu čez drn in strn, tam odriva druge, dokler onemogla ne pade. Pastirček ji pobere potno palico in coklje ter vse, kar je gorljivega, spra-
vlja na kup in paz\ da mu ogenj lepo raste in privablja vedno ečje množice
Podobno tudi drugi pasti ji. Mm žice se prerivajo na levo in desno naprej in nazaj, na vse strani. Posameznik mnogokrat niu ne zapazi, da ,e izgu' il svojo družbo in se priključil dr. gi, i aj še. da bi zapazil izpremembo smJri. Včeraj je šel na levo, danes gre na desno, pa nit t>ga ne spozna, da gre po isti poti nazaj po kateri je \ če «j hodil. Kako tudi, saj je njegov pogled uprt na noge pred tka; kamor stopi ta, tja položi nogo tudi on.
V	bližini si ie nekdo prižgal cigareto. Kaj pa to? Nova luč? Stopimo zanjo! Prednik gre za novo„lučjo“, z;.dniik tudi, saj gjeda samo na megove pe-e. „Nova luč“ je že davno ugasnila, onadva gresta še vedno za n o in se zaletavata v druge. In vsak, kdor dobi sun^lf' izpre-rneni seveda svojj smer: če dobi sunek od leve, ga zasuče seveda proti desni, nasprotno ga sunek od desne zasuče na levo. Tako niti sam zase ne ve, kam gre, kaj še, da bi vedel, kam gredo, drugi ki hodijo vse navz riž, vsi brez vsake smeri, vsak le bodisi za svojim prednikom, /bodis: za kakšno leščerbo aii ogenjčkom.
Pri taki zmešnjavi je razumli>vo, da proletarci drug za drugim spoznavajo ne-zmiselnost take hoje k ci j ju, da se ; ačno d.ug ;a drugim javno izražati ka'o da jih ta mešanica nič ne br ga, in tako <Ja se bodo odzdaj brigali samo zase, za delavski razred nič, ker je še preneumen.
Marsikdo bo rekel, da to ni spoznanje, a pak zmota. Kajti aelavski razred ni neumen.
Res je, da ni neumen. Neumni so le tisti, ki letajo za leščerbami jn se smode okoli pastirskih ogenjčkov. Če kdo spozna, da je tako letanje in prismojevanje neumnost, je to spoznanje, pravo spoznanje pa nikaka zmota. Zmotna je le beseda, da je delavski razred neumen.
Delavski razred, ki je zmožen spoznanja, da tavanje v temi ne vede k cilju je s tem spoznanjem dokazal, da ni neumen. Razne leščerbe iu pastirji se jez;jo, da delavstvo nikomur več ne zaupa in da zato ne more zmagati, mi smo pa veseli nad delavskim nezaupanjem in pravimo, da je to nezaupanje nastop poti k zmagi.
Takrat, ko smo to tavanje v temi obsojali, ko smo pisati o raznih pastirjih, ki dobro gospodarijo za svoj ogenjček, slabo pa za končni cilj proletariata, ko smo postavili zahtevo po zavednosti, češ, proletarec ne sme gledatfi v tla in na noge svojega prednika, da bo za njim taval v temi, ampak mora gledati na končni cilj, mora iti proti zarji in ta skupna pot ga bo združilo, dočim ga posamezne leščerbe in o-genjčki samo motijo in zavajajo od cilja in ga razdružujejo, takrat smo s tem obsodili pastirsko taktiko in zavedni proletariat nam je dal prav.
Pastirji pa so se ustiašili za svoje cgeri/cke in so začeli na vso moč braniti taktiko proti p-og anm. Rekli so. „Saj mi imamo tudi tak program ki kor vi, samo naš. taktika je drugačna AJ smo pametni ljudje, ki se ne moremo upn ti razmeram, ampak hočemo pametno pri-poznatite razmere, se jim prilagoditi in če pri tem naša taktika ne bo dosledna, to nič ne škodi. Saj je Bebel rekel, da taktiko lahko vsak dan stokrat menjamo !“
Ker ste po-stokrat menjali sv o o taktiko, zato je proletariat razcepljen ! V tej razcepljenosti je spoznal, da ni mogoče iti k cilju po različnih potih, z različnimi taktikami. Pot se mora uravnati po programu.
Torej ni res, kakor se običajno misli, da bi pomenil program napi. sane končne cilje, taktika p«n nenapisano pot k tem ciljem. Pač pa je res, da je naš cilj osvobod tev proletariat, program pa je pot k tej osvobo >itvi. „ azlične taktike“ pa pomenijo samo različne načine, kako proletari t ogoljufati za njegov program.
Drago zdravila plačujete? Boljše je paziti, da bolezen sploh ne pride v hišo. Proč s škodl/ivci! Namesto prave ki. ve pijte Žiko!
V	prihodni številki izide pregled orga-nizac j, ki so obračunale za januar.
Trgovina z zedinjenjem na debeio.
Trgovci 7. zedinjenjem že zopet prodajajo svojo ponarejeno robo. Preveč prijetno je bilo, ko so na račun enotne stranke uživali vse sladkosti tega življenja, da bi kakor drugi vsiljivi agenti ne lezli pri oknu v hišo, potem ko si jih pri vratih ven vrgel. Po stokrat ven vrženi še vedno na novo prihajajo. Prav nič jih ni sram — miljoni v Delavski zbornici, v Kons. društvu itd. so jun u-bili čut sramote popolnoma. Ne le „ Vsedelav-ski zlet", itidi majsko proslavo pripravljajo! Ali bomo praznik Dela res proslavljali skupno s Slavensko banko? Citajte sledečo notico!
Enotna fronta Dne 1. februarja 1922 se je združila Union banka s Slavensko banko. Gene-lalni ravnatelj združenih bank je postal z istim dnem znani Avgust Praprotnik. Pogodba s katero je bila sklenjena združitev, ustanavlja med drugim tudi Zve o večine delničarjev (enotna fronta bi rekel Sedej.) Dotična točka pogodbe se glasi:	Sindikalno vodstvo banke sestoji iz 10
oseb, od katerih da.vsaka banka (skupina) po 5 oseb. Za predsednika zveze (sindikata) se določa g. Gregor Žerjav, za njegovega namestnika pa g. Janko Zimmermann.« Pogodbo so podpisali ■ dr. Branko Arko, dr. Milko Brezigar, Anton Križan, dr. Franc Lipold, dr. Rudolf Rodanič Avgust Praprotnik, Janko Zimmermann in dr. Gregor Žerjav. — L 1925 je pisal Anton Kristan
v	nekem popravku v ljubljanskem Nar. dnev-niku , da on ni v nobeni zvezi s samostojnimi demokrati. Pa je bil, kakor je videti, z njimi še celo v enotni kapitalistični fronti pri banki, ki je s polno roko sipala ljudski denar v kulturne namene samostojnih demokratarjev. Kaj če bi se pojavilo mnenje, da je bila tudi Delavska Politika ustanovljena z demokratarskim denarjem? Javnost o tem še nima čistih računov, razen, da je Kristan Delavsko Politiko, podaril SPJ. Kristan in Žerjav v enotni fronti pri Slaven-
ski banki - dovolj vzroka za razmišljanje o v, rokih žalostne’ usode zadnje stavke trboveljskih rudarjev, kajti Slavenska banka in TPD sta tako-rekoč eno. Kdor še verjame v socializem krista-novskih socialpatriotov, je neozdravljivo tolan
Tonče pravi, iaz ne pijem vina,
zo^erna mi je njega kislina,
moja je parola zdaj:
živel gor,i „ BUDHHA'1 čaj!
VODITELJI CK K)G . ENOTNOSTI '.
ZANIMIVOSTI Z „¥ LUBA MARKSISTOV".
Počasi začenjajo izpregledovati tudi tisti prole-.££cl'ik' so v voditeljih okrog Enotnosti- (Guštin-cic, Zorga, Klopčič, Kermavner.) videli maziljene -zastopnike proletariata. Zadnje volitve so k temu mnogo pripomogle. Gustinčič se je združil s kri-stanovci m z njimi skupaj sklical navide ni shod za postavljanje kandidatov. Sklican je bil kot tajen za levičarje, da je-mogel na tak načhi dobiti večino m da je prišel do kandidature . sovraženi likvidator Sedej. Gustinčič Sploh se smatra za edino odločujočega. O Lemežu se je baje izrazil:
Lemež naj pride k meni in mi pove, da je komunist, potem bomo delali dalje . Morebiti mu je Sedej prišel pravit, da je komunist, drugače bi ne imel simpatij do njega Dostop v Gustinčičevo stranko* imajo razni alkoholiki in ljudje, ki poznajo samo s\ o;o privat: o lastnino. Prednost imajo, če so take vrste bi ezposelhi, da službo sami odpovedo. Kdor ri nobel, seveda tudi ' stranko i.e more. Minimalna plača 2'dOO Din. Denarna vprašanja so za likvidatorje s [31 o h najvažnejša, vsa vprašanja se vrte okoli njih, tako da je ves in vsak spor predvsem v denarju. Ka-ko prijetr.o je, da je stranka prepovedana, ker se proletariatu iahko reče: iMoramo skrivati! , skrivajo pa samo pred proletariatom in javnostjo, pred policijo pa nič,— V klubu marksistov na univerzi iščejo dijaki že drugo leto pravo pot. V aktivno politiko, se re vtikajo, razen treh, pač pa zasledujejo tudi praktično in or^a izacij ko vprašanje pri strankah na Slove- skem. Redne tedenske sestanke imajo in so rrzde'jeni v grupe. Za najslabso izmed strank so spo-nali Gustinčičev o. S tem v zvezi so se razkrile reke zadeve, za katere ve policija prav dobro, pa te se stranka ne boji. Javnosti bi se pa bala, a javnost ne ve. Nekaj študentov je iz kluba izstopilo, ker policije nikakor ne nameravajo pridobiti za proletariat Zadnji čas je, da se loči komunizem o.1 nasilja in provokatorstva. Nasilneži in provokatorji se izdajajo za komuniste samo zato, da grabijo zase privatno lastnino, ali pa da jim preskrbi kapital za njih izdajalsko delo kako lepo službo. V ta jr eni rastejo gobe, posvetite v to zaduhlost z načelom javnosti!
Konsumno društvo za Slov. ima
zdaj svoia krajevna zborovanja, pa se nihče za to ne zanima. Kristan čuti, kako je odrezan od ljudstva zato je navdihnil tajmka Svet a, naj napiše članek za „Konstimenta“. V tem članku čiramo, da je b lo dosedanje vodstro zanič, ker ni hotelo upoštevati mrrem kr. jtvmh odborov, pa tudi ni zahtevalo od niih polaganja računov o izvrševanju krajevnih dolžnosti. To bo zdaj drugače. Centrala ne bo več dvakrat polagala računov, na krajevnih zborih in še na občne n zboru, ampak bo na krajevnih zborih moral polagati račune krajevni odbor. „Na ta način pride tudi delovanje krajevnih odborov do veljave1*, tako pravi Svetek in s tem bodo zadovoljni vsi občudovalci „dobrega gospodarja", kajti vpričo člana vodstva bodo smeli g asno pove-, dati, kako so za zadrugo agitirali. Če bo pa *do pri toč-i „Odobritev bilance" hotel vedeti, kauo je vodstvo gospodarilo. bo zavrnjen, da p ide to v debato še!e na centialnem občnem zbe-
^ Silno znižane cene!
Samo Štiri cene, od Din 7-	, Din 10’ —, Din 12-— in 14 — se prodaja od danes naprej
vse -blago. Kar je še včeraj veljalo od Din 10- — do 12 -, Se prodaja danes pO Din 7 Kar je	še včeraj veljalo od Din 14 -	do	16	—,	Se	prodaja	danes po	Din 10’
Kar je	bilo	včeraj Din 16-- do 19 —,	je	danes	Samo	Din 12’
In kar je bilo	včeraj ;e Din 20--- do 24*-,	se	prodaja	danes po	Din 14*
Pri štofih in drugem blagu	smo pa	znižali ceno	Za eno	Četrtino.
Ta inventurna prodaja traja samo 14 dm pri
TEKS TILBAZARJU v Ljubljani, Krekov trg 10.
Prodaja se v I. nadstropju in pritličju.
ru, tukaj podaja račune samo krajevni odbor... Backi bodo u.islili, da je s tem dosežena samouprava. Na te backe z da Svetek svoje nade in pravi, da postaja Kous. društvo „zopet del ljudskega gibanja". 1» vsaka trgovina je ljudsko gibanje; če dobro premisliš so ljudsko gibanje tudi davki. Pa o teh vsaj zvemo, koliko se jih je nabralo, pri knstanov skem gibanju pa niti prometa ne objavljajo več, tako n očno je nazadovanje Nau esto prometa so objavili v bilanci, za koliko so prod Jalne z blagon o! i emenili. „ K' n-sument “je čim dalje bob redek, januarska števila velja za 6. in 7. s,upaj, pa razen Svetnovega članka ni niči s,ir v njej. med vrstce so vtaknili orazne prostore da se več vidi. Za lene demagoge e tisk zelo neprijetna zadeva. Pa še ko |t tiskan, ga skrivajo, datiran le za ves mesec piej, nego so ga dali v prodajalne..
Iz Črne. V „Delavski Politi i“ je napisano: „Kaj sedaj?“ To je tako, kakor da bi po toči zvonil ! V litve narn že dogo kažej , k ko da naj vo imo Pokazale so nam že voli ve za Delavsko z-ornico, ko je bila laž in -de : agogha kar na dnevnem redu! In dalje vpraša zaradi razkola v zad jih letih, kdo ga je največ povzročil. Največ socialpatr oti, ki jim je ; ilo le za mastne plače in dobre službe. Tam seveda se ,e bilo treba bati javnosti in progresive! Bali so se pokazati svo;e nepravilno de!o sami so pa blatili t ste, ki so prav delali. „Del. Pol “ tudi piše, da mora i o biti zadovoljni s tem sku nim rezultatom Kdo je zopet kriv, da ni bilo večjega uspeha, kakor socialpa'riot ? Ko drugače že niso mogli razbijati, pa volit n so šli' Jaz vem za ne<aj tikih socialpatriolov tukaj v Črn , še celo za funkcionarje SrJ. Tako so se drektno pokazali, da jim ni za uspeh proletariata. Ali ni sram
r
Vi grešite
— s
proti samemu sebi, če zanemarjate Va e telo, Vaše roke, Vaše lase. Prava sredstva za negovanje lepote za Vas in Vašo obitelj so:
Fellerjeva i rava k kaška pomada za obraz in zaščito k"že z marko »Elsa, ona Vani ohrani mladost in lepoto, in jo dela gibko in baržunasto in se vpije v kožo. Strmeli boste, kako hitro Vam ginejo pege, mozolci, sojedci in rdeča mesta in gube na koži.
Fellerjeva " očna E*sa i ocmd »a rast ns zabranjtije izpadanje la?, prerano osivelost, odstranjuje prhljaj, dela krhke lase mehke in gibke in pospe uje rast las.
Za poizkus 2 lončka ene ali pa 1 lonček od obeh pomad z zavojnino in poštnino vred Din 88. -Fellejeia mili zdravja n lep tez marko Kisa , najplemenitejše kakovosti, vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine, ter niso torej le navadna toaletna inila. Poizkusite enkrat:
E sa lilijino mleč o m lo,
'Elsa- glice inovo milo,
«El;a- boraksovo milo,
Elsa» rumenjakovo milo,
«Elsa katransko milo,
Elsa* milo i a britje, in nikdar več ne boste hoteli uporabljati drugega mila.
Za poizkus 5 kosov Elsa mila že z zavojnino in poštnino vred Din 52.--Te cene se razumejo le. če se po;lj£ denar naprej, ker se proti povzetju poštnina iviša za 10 Din.
Naročila nasloviti točno takole:
Eugen V. Feller, lekarnar v Stubici Doni, Blsatrg Hrvatska.
Najboljši šivalni stroj in kolo
je edino le
v
U O < c
■X
UJ
2!
QC
O za dorr, obrt iij industrijo v vseh opremah.
Istotam pletilni stroj DUB1ED
Pouk v vezenju brezplačen
Večletna garancija
Le.av ca z. opravila.
M ke cju«, tudi na obroke, p
Josip PETELINC & Ljubljana ?
Blizu Prešernovega spomenika
J
takega nezavednega lenuha, če mu kdo reče: „Vidiš, samo 1 glasov več, pa bi imeli tudi drugega poslanca". Tako so ti nezavednež pomagali^ do zmage klerikalcem. G. župnik iz Črne se je od veselja dotaknil politike celo v božji hiši. Vse lo bo zavedn > ljudstvo spoznalo. Spoznalo bo tiste ki razd rajo slogo. Ljudstvo jih bo tudi obsodilo, zato naj vas bo strah pred ljudstvom, ne pa pred bernotizmom, kakor nas psujete. Lahko vam n čem, da se ok li „Napreja“ zbira le zavedna množica, ne pa taka, na kakršno se vi opirate. Jaz od prejšnje zgodovine ne vem mno;-o, ker tako daleč naz. j še nisem ital, pa mislim in tudi od drugih slišim, da mora propasti vse tisto demagoš Vc’, ki danes še tako močno stoji na š bKih stolčkih. Vsi tisti kapitalistični hlapci, kj danes norce brijejo 'z ljudstva, se bodo sami obglavili.
Proletarec.
Šikane rudarskih staroupokojenesv.
(Dopis z Leš pri Prevaljah.)
Tri nas je mnogo staroupokoje-.cev, bivših ruda jev premogovnika in tudi drugih, katerih usoda je nad vse trda. Do 150 Din dobivajo skupno z ženo, včasih pa za kakega otroka kako paro več To je pod( ora pokrajinskega sklada za mdarje v Ljubljani. In s to podporo naj se preživlja cela rodbina. Vsako leto po dvairat dobijo n.kateri še kako izredno podporo v znesku celomesečne podpore, pa to so sa i o redki slučaj'. Ka o je mogoče s tako malenkostno podporo živeti? Za vsai>ega še tako razsodnega človeka je to dejstvo nerazrešljiva uganka. Samo za gospodo pri pokrajinskem pokojninskem skladu je vse jasno. Oni smatrajo to podporo prezados no za preživljanje. Zato pa tudi nadleguje orožništvo to nadvse ubogo staroupokojeniško paro in to ne samo enkrat v letu, temveč stalno ;Dd-zdeva se človeku, kakor bi bil naši upokojenci konfinirani po avstrijskem načinu v vojnem času in to še ob kruhu m vodi. Ako s pa le gane L:k ubožec za malim zaslužkom, so se takoj „spr me-n le življenske prilike" in podpora se mu po poročilu orožništva vzame. Da človek, kije 40 let garal v premogovniku, ni zmožen več za delo, tega gospodje niti ne ved >. Dalje Če staroupokojenec drži tako kozo a'i par kur. že „redi živino* in so se prav temeljito „spe-menile življenske prilike" in tudi tak izgubi podporo. Če bi pa imel kaj pri-h>an ov, mu šteje to za največji greh. „Skupno gospodinjstvo" s kakim fantom (s nom), ki I omaj zmore zase za hrano, igra tako veliko vlogo, da se za ve no odtegne upokojencu miiošč na, ki si jo je i otovo pošteno prisl žil. Vsi ljudje smejo imeti svoj želodec samo u-poko encem ga odreka pokojn*nski sklad. Kako to vpliva na moralo, lahko spozna vsak človek. Kajti kdo bi hotel štediti,
če tisti upo-.ojeuec boije izhaja, ki je v m adosti vse zapil, va eni strani se p i-znava novoupokoje:xem sicer nizka vendar | a znat .o večja pokojnina, a od staroupokoje cev se pa zahteva, da ži-ijo edino od par dinarjev Ali je to v smislu zak nov da sc ljudstvo na u k način vzgaja ? Na to naj odgovarjajo oblasti, mi vemo. da ta način 1 de :.oralizuje.
Za nepotrebne š kane pa smatra ljudstvo dejstvo, da je stalno po orožništvu nadziran . ka or če bi ?> lo to del uprave p kra ins ega po ojn n kega skladi ;ii .--icer njtga najp trebnejsi dol Mi vemo da orožništvo tega ni krivo, a to dopovedati prepros emu ju istvu ne moremo. kakor tudi ne moremo zagovarjati t k način postopanja pokojnins e oblasti Opozarjamo na te lazmere tudi j o-litično oblast v Prev Ijah, l<i je morala dovoliti za tako delo varnostne organe. Koliko tipi na ugledu orožništvo in naša uprava sama, vem ) prav dobro, in znano je tudi, da ni ta izguba v nobenem razmerju s tistimi par dinaiji, kijih v vsakem slučaju le po krivici vzamejo upokojencu.
Če ni mogoče temeljito spremenili živ-ijens e razmere meU delavstvom, ki ima st lno delo, kako naj se to zgodi pri t stih delavcih, ki so po starem upo.o-jeni!?
Upamo, da za danes lo zadostuje, s'-cer pa se bomo k stvari še povrnili ob prvi piiii i. Takrat pa bomo še boi j jasno govorili. Vsak posamez i sluč j bomo osvptlib, da se odpiav o dvakrat š:,od Ijive rnetoj.e zgoraj omenjenega preis-kavanja
(Op. ur. Krivda ni e pri Po- ojn nskem zavodu, ampak pri ' ladi, ki. skrbi za ka-p tal, namesto za narod Politične zavednost* bo treba vtč. Upokojeni ministri nimato nič i rožniške h ontrolc- J! Javno jo znano, da ministri na razpoloženju niso pot-rebni pokojnine, da imajo po več p ač, tantijem, nagrad itd. raznih dividend in drugih obresti od ..prihrankov"'— trez orožnikov lo javnost ve pa jim nihče ne utrgava njih nezaslužei e pokojnine.)
VABILO na občni ibor Klavnice r. z. z o. z. v Gu tanju, ki se bo vršil v nedeljo dne 20. t. ni. v Guštanju v Sokolski telovadnici. Začetek ob 9. uri dopoldne. Dnevni red je sledeči; 1. Citanje revizijskega poročila za leto 1926, 2.) Poročilo načelstva in nadzorstva, 3) Odobritev računskega zaključka in sklepanje o razdelitvi čistega dobička, 4.) Volitev novega načelstva in nadzorstva, 5.) Razoo.
NAČELSTVO
SESTANEK V HRASTNIKU,
ki se je vr il v nedeljo 20. februarja 1927 v Delavskem domu z dnevnim redom: 1. Obnovitev enotne strokovne organizacije. 2. Razno.
Vabljeni smo bili tudi mi od JSDS in KDZ ter biv i neodvisni (sedaj skupina Enotnosti). Werden je otvoril sestanek ter izjavil, da kar se tiče prve točke je strokovna organi acijska enotnost že postavljena, treba je le nekaj narediti, da se bo kaj ukrenilo, ker je delavstvo prišlo že do razmer, ki vladajo nekje v Afriki, želi da posežejo vmes tudi sodrugi bernotovci ter skupina Enptnosti, ter daje to v debato.
Culo pa se je med navzočimi mrmranje: hudiča, če je prva točka že rešena, enotna strokovna organizacija že postavljena in to že baje tako dolgo, kako to, da smo prišli do afriških razmer? Da, aa, nerazumljivo je za tistega, ki ne zasleduje razmer/ A ker se k besedi ni nihče oglasil, je sklicatelj oz. predsednik Werden Unijo slov. rudarjev oziroma Zvezo rudarjev Jugoslavije malce našminkal z angleškim pudrom (politične nevtralnosti) itd. ter dal zopet v debato.
Salamon: Skupina Enotnost) opozarja na . Werdenove opazke, če da zakaj je govoril vse drugo, samo o zedinjenju ne, kar je v ozki zvezi s krušnim vprašanjem. Treba je najti novo platformo (Štruc: razredni boj!) nastala je nezaupnost, radi tega je treba, da vse postavi enotnost organizacij na nov temelj (Štruc: Marksizem!). Ali ni škoda, da smo izolirani drug od drugega in tako vrženi ob tla? Vsi smo enega mišljenja, skrajni čas je, da stopimo, na novo pot, na eno pot, z delom.
Sodr. Domšek se strinja s Salamonovimi izvajanji ter predlaga, da naj se najprej re^i vprašanje, ali ustvarjamo mi v Hrastniku nekaj ?ase, ali se priključimo k proglasu, ki je bil v Trbovljah sprejet ter podaja izjavo, da se on priključi skupnemu delu v Trbovljah, ker je treba, da se pro*. letariat združi. Treba pa je zato prave podlage; ker te dosedaj v Zvezi rudarjev ni bilo, zato se tudi ni razvijala. (Vsebina omenjenega trboveljskega proglasa je bila, da se delavstvo združi v skupno organizacijo, s načelom javnosti in progresivnega davka.)
K besedi se je oglasil delegat kraj. org. JSDS
in KDZ v Trbovljah s. Štruc, ter izvajal: Cenjeni sodrugi Marsikaterikrat sem se potrudil priti med vas kot vaš sotrpin v Hrastnik, a vedno v upanju, da boste vsaj poslušali in razmišljali besede, ki sem jih polagal vam v razsodbo. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bil proletariat že združen, pa čisto gotovo ne bi bil prišel do afriških ra mer, A ker tega ni bilo, je sedaj delavec vržen ob tla. Namesto da bi bili svoje vodstvo silili na skupno pot razrednega boja, pa ste znjiin vred trdili, da smo razbijači, kar pa ni res. ker smo ovrgli to že s tem, ker smo ostali v stranki, ko so šli drugi ven ter ustanavljali nove.
Pa tudi leta 1924. smo ponudili roko tistim, ki so zgrešili pot, a je niso marali sprejeti. Tudi za letošnje okrožne volitve smo pokazali dobro voljo in celo zahtevali smo enotros', a organizacijsko enotnost, ne le manifestacije. Oni so pa odklonili.
Izjavljam, da smo vselej za resnično enotnost, To smo tudi dokazali po okrožnih volitvah, ker sipo prepričani, da se bo moral proletariat združiti, a združiti se bo moral na celi črti, ker vidimo,-da se kapital tudi ra celi črti oborož.uje proti delavskemu razredu, in to ne samo gospodarsko., ampak tudi politično.
Če vidimo, da je mezdno gibanje tako žalostno poteklo, čeprav nas je vse skupaj zastopal zastopnik vaše Zveze ru l. Arh, katerega smo vsi podpirali, kakor smo podpirali tudi od vas vloženo spomenico, če ravno ste naš predlog, v katerem smo želeli, da gresta i naš i vaš zastopnik skupno k pogajanjem s TPD za povišanje plač rudarjem. Tukaj smo jasno dokumentirali, da tedaj ko gre za delavske skupne interese, smo vedno za skupnost, dočitn vi niti tedaj niste hoteli, in sicer niti strokovno niti politično.
Če vidimo, da je kapital pripravljen vreči v Jugoslavijo par tisoč vagonov premoga, da napra-
vi	premogovno krizo, da lažje reducira delavce in njih plače, in če vidimo, da hoče z obratno pošiljko na tak način uničiti tudi rudarje v sosednjih državah, tedaj vas vprašam je li to vprašanje strogo strokovno ali ni to tudi v ozki zvezi z državnim gospodarstvom, torej f”di v zvezi z vprašanjem delavske politične moči?
Naj li delamo zopet napake? Naj 1 ustanavljamo nadstrankarske organizaacije, katere bi postavili brez politične moči? Zlasti tedaj, če vidimo, da lahko minister na željo angleškega kapitala razžene delavski občinski odbor, ki se hoče boriti za delavske interese, enako tudi občinski šolski svet, pa tudi rudniško podjetje s tako po-
močjo lahkc^vrže delavske zaupnike na cesto...
Torej je naša sveta dolžnost, da’-se strnemo v organizirano armado na temelju razrednega boja na celi črti, politično, strokovno in gospodarsko, kar smo v Trbovljah že pričeli. Želim, da tudi v Hrastniku to akceptirate, da pride čim prej proletariat do moči in pravic.
Na delo!
Werden je reagiral in je začel tako strankarsko napadati, da se prav nič ni skladalo z debato. Izjavil je, da mora biti in je strokovna organizacija hrbtenica politične stranke (Štruc: katere politične stranke hrbtenica?).
Ta medklic je spravil Werdena v zadrego, pa se je takoj pokazalo, da ni za resnično zedinjenje. Napadal je progresijo in načelo javnosti, da je še celo njegov pristaš Malovrh, ki bi baje rad plačeval progresivni davek od svojega zaslužka 2,800 in 1.500 in 250, skupaj 4.550 Din, potem je nekaj dohodkov, ki se ne dajo oceniti, to je v gostilni -ki kuhinjski pa jih rudarji tudi cenijo na 1000 Din, torej 5.550 Din. Torej tudi ta je moral Werdena okarat in je njegovo delo obsojal ter ga poživljal k stvari.
Priglasilo se je še več sodrugov, a zedinjenje je kronal predlog Malovrha in Werdena, ki se glasi: Kdor je za Zvezo rud. Jug., naj dvigne roke, pa mirna Bosna!
Se ve da so dvignili roke vsi tisti, ki so od vsega začetka za, a po njihovih lastnih izjavah še sedaj niso člani, ker se baje ne strinjajo z njo!
Apeliramo na vse izkoriščane trpine, naj ne tavajo v ljubljanski megli kakor Jeram, kije baje uniformirance vprašal za pot.	J.	Š.ruc.
Celje. Se že čisti! Na predvečer volitev v 'oblastno skupščino so celjski kri-stanovci, zlasti neH Jaka Vodopivec, Janežič, Plan ar et komp. raznesli vest, da so napravili Naprejevci in Leskošek na čelu komprom s s klerikalci. Bili so tako demagoški in previdni v svojem zaviia-nju, da so take vesli ratnašali le med svojimi backi in nezavednim žensGm sve om. Govor li so celo o denarju, toda vedno tako, da niso tr. eli kake objektivne priče v bbžini. Ta njih >v laž 'jim je prinesla zopet nekaj glasov, vendar ne toliko ka-
kor ob volitvah v Delavsko zbornico, ker je bilo tedaj mogoče glasove krasti, krog-1 ce pa ne Laž k' stanovcev je širila tudi Kati Dokierjeva, ki je med pričami i z a v i -la, da se dobil Les ošek I) n 10.0 ti od klerikalcev. Sodrug Leskošek, ko j • za to stvar zved. I, ji le naznanil da-i o v.ožil tc-ž o proti njej, ako zad vo javno i e p tkii-če ali dokaže resnic . Omenjena je dne i. februarja lv*2 p;i ts!a v Suciaidemukra-tično tajništvo sledtčo izjavo:
Izjava
Podpisana Kati Dokleije a, delavčeva soproga na Spounji Hudinji št. 11 pri Celju, izjavljam, da ne vem ničesai slabega o g Al. Leskošku,
. trok. tajniku v Celju.
Obžalujem, da sem govorila, da je dtlal volilu kouip-otnis s klerikalno stranko in da je dobil za kompronrs od kledkalne stranke D 10.000.
Z h valj ujem se mu, da je odstopil o I sodnij-skega preganjanja, ker so bile moje t. ditve ne-osnova^e in neresnične.
Spodnja Hud n a, dne 31. I. 1917.
Kati Dokierjeva.
Gospa Dokierjeva je poleg te izjave še osebno povedala, da je več korenovcev, ki lažejo o Leskoš u, njih mietta pa ne meve izroč ti, ker je njen mož tudi pri krt-stanovcih o gani iran Povedala pa bo kadar se bo m« ž spametoval, kajti ona že ve, da je„Naprej“ glasilo prave soc.dem. stranke.
Z ozirom na javni pre' li' ge. Doklerje-ve se je s Leskošek zadovoljil, in m vložil tožbe proti njej ker je uvidel da js“ bila Dokieneva samo orodje zlikovcev, kapitalističnih agentov. Kakor hitro b pa zvedel za prave krivce - obrekovalce, bo poiskal zadoščenja pred sodiščem. Javnosti naj zadostuje gorenja izjava ge Do-klerjeve, do tedaj, da se bo njen h.ož rešil duševni ga robstva kapitalističnih agentov provokatorjev in političn h denunci-antov.
Delavski razred bo zmagal. kadar si osvoji produkcijo. Ne posamezniki, ampak organizacija mora biti lastnik produktivnih sredstev Ah veš, kaj pomeni
produkcijski sklad?
Vsled velikega nakupa raznega tu in inozemskega blaga za spomladansko sezono nudim nadalje
 po izredno nizkih cenah.
fabriško platno	oo	Din	(5 So n	l rej
belo	„	n	,,	8 —	„
platno za rjuhe	„	„	24- -	„
oksford za srajce „	„	10 -	„
blago za moške obleke „	„	75‘—	„
druk	„	„	-10 —
močna hlačevina dvojna širina	„	„	•	30 —	„
ševiot v raznih barvah dvojna š;rina	„	35 —	„
volneno blago za obleke v vseh barvah dvoj širina „	,	48-	„
močne ženske nogavice „	„	15 —
„ moške „	„	„	10 —
srajce za moške	»	„31— „
spodnj hlače	„	„ 2)— „
Lastna izdelava delavskega p rila. Velika izbira svilenih robcev, nogavic, naglavnih robcev,	b	isač,	odej,
potrebščine za šivilje	in	kro	ače,
Zunanjim strankam vzorci na razpolago.
Manufakturna trgovina.
Pri GOLOBU, CELJE
Narodni dom.
S-
o*
£
o
0
S
1
•s
-s
Co
O
d
E)
S?
N
cs
KJ
C>
£
a
a
a
.a
fV
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. Mikuš, Ljubljana
Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogaio zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni.
Ustanovljeno leta 1839.
Triko perilo
za moške, žene in otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika
Najnižje c ne!	N'	veliko	in	malo!
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
registrovana zadruga z omejeno za ezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
Litografija.
Tisk Kmetsko delavske zveze. V imenu izvrj. odbora .SDS in KDZ odgovarja za izdajatelja, urednUa in t.gkarno Iza Prijateljeva, Ljubljana.