Naročnina mesečna 12 Lir, ta inozemstvo 20 Lir — ne* deljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. raS. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate, Podružnical Novo mecto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega E izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano.	|

Izhaja v»ak dan sfatraj rama ponedeljka la dneva po praznika.
Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g Redazlone, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. i Teleion 4001—4005.	I
Abbonamenti: Mete 12 Lira; Estero, me-*• 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 pet le inserzioni. Filiale« Novo mecto
Concessionaria esclnslva per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicittk Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo št. 507
Sovražni oddelek pri Culquabertu razpršen
Prebivalstvo Napolija se čudovito disciplinirano obnaša
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Topniški ogenj in delovanje letal Osi proti ciljem v trdnjavi Tobruk. Nemško letalstvo je sestrelilo dve sovražni letali.
Sovražna letala so zopet napadla Bengha-zi.. Mnogo bomb jo padlo v morje, druge pa so zadele arabske hiše v zunanjem delu mesta, kjer je bilo 8 oseb ubitih in 7 ranjenih med domačim prebivalstvom. Med žrtvami so tudi ženske in otroci.
Vzhodna Afrika: Čete iz posadke v Culquabertu so presenetile sovražni oboroženi oddelek in ga razpršile ter mu prizadejale mnogo izgub. Naše lovsko letalo je uspešno obsipalo z ognjem iz strojnice veliiko taborišče približno 30 km jugovzhodno od Gondar ja.
Ponoči je angleško letalstvo izvedlo polete nad Napoli in nad ozemlje pri Cataniji. V Napoliju so sovražna letala, ki so prihajala v zaporednih valovih skozi pet ur, zmetala na stotine zažigalnih in eksplozivnih bomb, ki so napravile mnogo škode na stanovanjskih hišah, požari pa so bili takoj obvladani. Med civilnim prebivalstvom, ki se je čudovito obnašalo v miru in disciplini, je bilo 14 oseb ubitih in 27 ranjenih. Pri Acirealu so bombe poškodovale nekaj hiš. Ena oseba jc bila mrtva in štiri ranjene. Protiletalska obramba v Cataniji je sestrelila en sovražni bombnik, bi je padel v plamenih blizu obale.
Tudi v pretekli noči so naša letala napadla pristanišče La Valetto na Malti.
Zasedba industrijskega področja ob Doncu se nadaljuje
Čiščenje pri Brijansku se nadaljuje - Baltsko ozemlje očiščeno
Nemško volno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 22. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Zasedbo sovjetskega industrijskega področja ob Doncu so včeraj nemške in zavezniške čete nadaljevale.
Južno od Brijanska je bilo pri čiščenju bojišča zajetih 5000 sovjetskih vojakov, en težki tank in 56 topov zaplenjenih.
Kakor je bilo že objavljeno s posebnim vojnim poročilom, je bil zavzet otok Dagoe. Tako so vsi baltski otoki v nemških rokah in na baltskem prostoru ni več sovražnika. V sodelovanju z vojno mornarico in z letalstvom je pehotna divizija že 12. oktobra s presenečenjem prispelo na južni konec otoka. Po trdovratnih bojih, ki so trajali 10 dni, je bil otok očiščen. Pri tem smo zajeli 3000 mož, 6 obrežnih baterij je bilo uničenih, bežeča posadka pa je bila na morjn uničena od edinic vojne mornarice in od letalstva. Pri uspešnih delili pri pristajanju na
Baltskih otokih so imeli posebni pionirski oddelki izreden delež.
Finska vojna mornarica je boje nemške vojne sile uspešno podpirala.
« Letalstvo je podnevi in ponoči bombardiralo sovjetsko prestolnico Moskvo
V	boju proti Angliji so močne edinice letalstva ponoči napadla pristanišče Newcastle. Na pristaniških napravah in skladiščih je bilo opaziti velika razdejanja. Ostali letalski napadi so veljali pristaniškim napravam pri Dovru.
Na obrežju Rokavskega preliva so nemški lovci sestrelili deset angleških letal. Pri tem smo izgubili eno lastne letalo.
Angleški bombniki so v nofi na 2. okt. napadli razne kraje v severozahodni Nemčiji in sicer med drugimi Bremen. Bombe so padale večinoma na stanovanjske četrti in je civilno prebivalstvo imelo mrtve in ranjene. Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih.
V	Severni Afriki so nemška strmoglavska letala v polno zadela topniške postojanke in bunkerje pri Tobruku.
Dosedanji uspehi vojne na vzhodu
Vaini posveti ministra Funka v Rimu
Rim, 22. okt. AS. Nemški gospodarski minister dr. Funk je imel danes zjutraj nov razgovor z ministrom za izmenjavo in devize, Eksc. Riccar-dijem. Razgovorov se je udeležil tudi nemški finančni strokovnjak dr. Clodius. Obravnavana so bila važna gospodarska vprašanja. Razgovori se bodo danes popoldne nadaljevali in se končali jutri dopoldne.
Sprejemi pri ministru Funku v Rimu
Rim, 22. okt. AS: Nemški gospodarski minister dr. Funk je včeraj sprejel predsedstvo in ravnateljstvo trgovske zbornice za Italijo, in sicer dr. Weberja in ostale člane odbora. Ostal je z njimi v dolgem razgovoru in se jim zahvalil za delovanje, ki ga razvijajo v korist trgovske izmenjave med Italijo in Nemčijo.
Vojna na zahodu
Berlin, 22. okt. AS: Včeraj zjutraj je angleško letalstvo hotelo prileteti nad ozemlje ob Rokavskem prelivu. Angleži so izgubili sedem lovskih letal, nemško letalstvo pa je izgubilo samo eno letalo.
Berlin, 22. okt. AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so angleška letala v pretekli noči metala eksplozivne in zažigalne bombe na razne kraje v severni Nemčiji. Nobene škode na vojaških cilji. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj mrtvih in ranjenih. Po poročilih, ki so dosedaj prispela, sta bili dve angleški letali sestreljeni.
Berlin, 22. okt. AS. Danes je štiri mesece, ko se je začela vojna v Rusiji. Na nemškem pristojnem mestu pripominjajo k temu naslednjo:
Preteklo je komaj 122 dni in v tako kratkem času je orožje Osi in njenih zaveznikov dejansko uničilo sovjetski stroj. Zasedenih je bilo poldrug milijon kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je šestkrat večje od Anglije in Irske skupaj in ki šteje okoli 63.000.000 prebivalcev, to je tretjino vsega prebivalstva v Sovjetski zvezi. Od 81 sovjetskih velikih mest, je bilo dozdaj zasedenih 17 s 5,600.000 prebivalci. Drugih devet velikih mest s približno 9,900.000 prebivalcev je neposredno ogroženih. Med njimi je Moskva.
V štirih mesecih je bilo zajetih 3,200.000 ljudi, kar odgovarja povprečno 26.000 ujetnikom ali dvem divizijam na dan. Razen tega je bilo zajetih ali uničenih 19.000 oklepnih voz, 28.000 topov in 14.600 letal, kar znaša povprečno 160 oklepnih voz, 230 topov in 120 letal na dan.
Številkam ujetnikov je treba dodati še številke mrtvih in ranjenih, številke posadk v Leningradu ter preostalih divizij, obkoljenih pri Moskvi in številke Budjenijevih sil, ki se umikajo na nove postojanke. Vse to potrjuje začetni izrek, da je sovjetski vojni stroj uničen.
Berlin, 22. okt. AS: Na področju pri jezeru Ladoga so boljševiki včeraj sprožili protinapade proti nemškim prednjim oddelkom. Sovjetski napadi so se razvili na obsežni fronti in so bili siloviti. Napadali so tudi s tanki. Od časa do časa je topništvo silovito streljalo. Nemške čete pa so uspešno odbile sovražne napade in je imel sovražnik zelo hude izgube.
Na osrednjem odseku vzhodnega bojišča so čete nemškega armadnega zbora včeraj izvedle očiščevanje bojišča in so' zaplenile 300 sovjetskih vozil z vsemi konji.
Berlin, 22. okt. AS: Sovjetski vojaki, ki so jih ujeli ob zasedbi Dagoeja, so izjavili, da so sovjetski politični komisarji pobegnili z otoka Rey, predno so otok nemške čete zasedle. V nekem zalivu so bile v ta namen skrite manjše sovjetske ladje, polne živeža in pijače ter streliva. Ko so se sovjetski vojaki še vojskovali, so komisarji pobegnili.
Bukarešta, 22. oktbra. AS. Pred nekaj dnevi je bil na bojišču pri Odesi u jet eden glavnih agentov sovjetske tajne policije in sicer Jurij Korotkov, komunistični- poslanec v glavnem So-vjetu in odlikovan z rdečo zvezdo, ki je najvišje komunistično odlikovanje. Ko so ga ujeli, je imel pri sebi dva samokresa z deset naix>ji in dve ročni granati. Korotkov je bil na glasu, da je najboljši organizator atentatov in sabo-tažnih dejanj. Pri zaslišanju je izjavil, da je bit v začetku septembra poslan iz Moskve v Odeso, kjer je bil prideljen odseku, ki mu je
Ruska fronta: Pontonski moet, ki čezenj gredo italijanski mehanizirani oddelki.
poveljeval Žukov, nasilnež, ki je sedaj prejel nalogo, da brani Moskvo. Žukov mu je ukazal, da naj gre v ozadje romunske vojske, kjer naj organizira atentate na romunske vojašj<e prevoze. To dejanje bi lahko opravil zlasti zaradi tega, ker je dobro govoril romunščino. Korotkov je namreč rodom iz Besarabije. V Rusijo je odšel iz Galaca leta 1939. Ko so sovjetske čete zasedale Besarabijo, je Korotkov postal načelnik tajne ruske policije v Besarabiji. Izjavil jc. da je tedaj ukazal postreliti več sto romunskih intelektualcev, več sto pa jih je dal prepeljati v Sibirijo. Izjavil je, da je dal odstraniti na ta ali oni način vse tiste, ki ne bi mogli nikdar postati komunisti. Sedaj je njegova morilska naloga končana. V nekaj dneh mu bodo sodili zaradi vohunstva, sabotaže in nasilnih dejanj.
Helsinki, 22. oktobra, s. Poročajo o obnovitvi čelnih napadov na zunanjo utrjeno črto pri Petrogradu. Te napade ovira pomorska obramba ter zagrizen in obupan odpor sovjetskih kopnih vojska. Pomorsko obrambo tvori vse sovjetsko baltiško brodovje, razen tega pa cel sestav cementnih otokov, na katerih je težko topništvo. Ti otoki izpopolnjujejo naravno otočje severozahodno in jugovzhodno od Kronstadta. Teh otokov ni na nobenem zemljevidu, so pa sicer prave in pristne ogromne pomorske trdnjave, ki so jih postavili sovjetski inženirji po vzgledu utrditvenih del iz dobe carja Nikolaja II. Med obrežjem, ki so ga zasedle nemške čete na predelu od Oranienbauma do Uricka in med plvajočimi trdnjavami se torej razvijajo mogočni dvoboji težkega topništva in letalstva.
Rim, 22. okt. AS: Vernon Bartlett objavlja v listu »News Chronicle« članek, v katerem popisuje svoje vtise s potovanja po Rusiji, ki ga je pred kratkim opravil. Bartlett piše med drugim dobesedno: »Do ruskega zaveznika moramo mi Angleži biti bolj realistični. Dejstvo, da se Rusija vojskuje proti istemu sovražniku kakor Anglija, ne izključuje, da bi se mi morali zavedati da se rusko ljudstvo vojskuje za ideal, ki je različen od angleškega.c Bartlett dodaja: »Inozemski časnikarji bi iz Moskve pošiljali čisto drugačne dopise, če bi jim to bilo dovoljeno.«
Bitka za Moskvo
Dopisnik Štefani javlja: Silovita bitka za Moskvo je v polnem obsegu. Resnost položaja, v katerem se nahajajo sovjetske čete, kaže sprememba v vrhovnem poveljstvu srednjega odseka ko je na mesto Timošenka, poraženega sovjetskega generala, bil imenovan general Žukov, o katerem govore, da je najsposobnejši sovjetski general. Žukov je zadnje čase pomagal generalu Budjeniju na južnem bojišču. Govore tudi, da bo Stalin sam prevzel vrhovno poveljstvo, kar pa je malo verjetno.
Najhujši boji so pri Malem .laroslaveu in Mo-žajsku. Tu se bije bitka med tisoči oklepnih voz. Vsi poskusi sovražnika, da bi potisnil Nemce iz nevarne bližine prestolnice, so se izjalovili. Hudi boji divjajo tudi pri Kalininu in pri Orelu. Sovjeti so vrgli v te boje svoje zadnje rezerve. Tudi na nemški strani se bore velike sile pehote, tankov in letalstva.
Na južnem bojišču se zmagovito prodiranje italijanskih in nemških sil proti Rostovu nadaljuje. Rostov je že resno ogrožen. Nemci so za-
Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar v Pomorski Akademiji
Ligorno, 22. okt. AS. Nj. Vel. kralj in Cesar je zasebno obiskal Pomorsko akademijo. Vladarja so pred zavodom sprejeli poveljnik Akademije admiral Palarini in drugi visoki mornariški častniki. Vladar je pregledal gojence, ki so bili razvrščeni v strumne vrste, nato pa je zavzel mesto na odru, ki je bil zgrajen za to priliko. Prisostvoval je odličnemu mimohodu mornariških gojencev. Po paradi je Vladar obiskal posamezne prostore in delavnico Akademije ter druge naprave. Prav tako je prisostvoval telovadnemu nastopu gojencev, ki se je zaključila z državno himno. Pri odhodu Vladarja se je pred Akademijo zbrala velika množica ljudi, ki so ga navdušeno pozdravljali.
Duce ie imenoval Eksc. Graziolija za Zveznega Tajnika
Rim, 22. okt. AS. Po Ducejevih navodilih je Tajnik Stranke ukrenil, da naj se ustanovi Zveza bojnih fašijev v Ljubljani. Duce jc na predlog Tajnika Stranke imenoval za Zveznega Tajnika Visokega Komisarja Eksc. Graziolija.
sedli že pred dnevi Taganrod ob Azovskem morju. Rostov, ki je najvažnejše mesto v južni Rusiji, pa je ključ od kavkaškega petroleja.
Pri Leningradu se sovjetske čete še vedno izčrpavajo v brezupnih protinapadih. Toda nemške klešče nič ne popuste. Nemci so dosegli važen uspeh z zasedbo otoka Dagii. S tem so vsi baltski otoki v nemških rokah in bo plovba po finskem zalivu prosta.
Italijanski narod je ponosen na junake, ki so zavzeli Stalin
Riin, 22. okt. AS: Posebni dopisnik agencija Štefani na ukrajinskem bojišču poroča, da so s» sovjetske čete moral j pred italijanskimi in nemškimi oddelki tako hitro umikati, da niso mogle utrditi Stalina, kakor je to rdeče poveljstvo najprej nameravalo. Italijanske čete so napad izvedle sijajno in so preiiodile ali prevozile več sto kilometrov med dežjem in blatom in po minskih poljih ter čez reke, kjer so bili mostovi porušeni. Italijanske in nemške čete so z dveh strani vkorakale v Stalin in so se srečale na Rdečem trgu pred ogromnim Stalinovim spomenikom. Tam so se razvile nato velikanske manifestacije Mus-soliniju in Hitlerju.
»Stampac piše, da so italijanske divizije pri zasedbi Stalina igrale odilnčo vlogo in da je ves italijanski narod ponosen na svoj ekspedicij-ski zbor na vzhodnem bojišču.
Velik odmev zmage pri Stalinu
Bern, 22. oktobra. AS. Ves švicarski tisk objavlja jx)d velikimi naslovi srečne uspehe italijanske vojske pri Stalinu. Listj komentirajo potek strateških operacij na tem odseku.
Švicarski listi tudi obširno komentirajo govor, ki ga je imel minister Funk v Rimu, zlasti pa odstavke , ki govore o italijanskem poslanstvu na Sredozemskem morju.
Stalin je odstavil Timošenka
Ženeva, 22. okt. AS. Politični krogi v Ženevi so prejeli novico, da je bil maršal Timošenko razrešen poveljstva nad srednjim delom ruske fronte ter je njegovo mesto prevzel general Žukov, član sovjetskega vrhovnega vojnega sveta. Timošenka je odstavil sam Stalin proti mnenju vojaških krogov, ki so trdili, da ni treba vojakov de-moralizirati še s to odstavitvijo bivšega vrhovnega poveljnika. Prav tako pa se je izvedelo, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo začelo zahtevati od generala Wavella, da naj se angleške čete udeležijo obrambe območja ob Doncu, ali pa naj se razvrste vsaj pri Astrahanu na Volgi, kjer bi .Sovjeti ustvarili novo obrambno črto, ki bi šla od Astrahana do Arhangelska.
Angleška propaganda si je zopet iznašla »slaven umik«
Berlin, 22. okt. AS: Angleška propaganda ne ve več, kako bi pomirjevala angleško javno mnenje zaradi razvoja dogodkov na vzhodnem bojišču. Sedaj se je morala zateči že k sredstvom, ki nosijo znake Churchillovega patenta. Sedaj ko je bilo uradno objavljeno, da se je sovjetska vlada preselila v Kujbišev — Samaro, je angleška propaganda začela govoriti o »slavnem uinikiK sovjetske vlade iz Moskve. Angleški propagandi ni važno, če nemška vojska zasede Moskvo, Sovjetska vojska bo imela za Moskvo bliže do svojih rezerv iu virov, pravi angleška propaganda. Tam
se bodo Sovjeti z ameriško in angleško pomočjo lahko pripravljali za prihodnjo pomlad. Angleška propaganda pravi, da bo Stalin v Samari lahko pripravljal sovjetsko vojsko na ozemlju, kamor nemška in zavezniške vojske ne bi mogle priti.
Resnica pa je samo ta, da se je angleška propaganda zopet morala zateči k »slavnemu umi-kiH, ker se zaveda, da so dnevi boljševiškega zaveznika šteti. Sovjetskemu bolniku je samo treba podaljšali agonijo, to se nravi. Sovieti so naj za Anglijo vojskujejo do zadnjega moža.
<5tran • .
■mm «>v
Novo angleško nasilje nad Afganistanom
S posebno izjavo je afganistanska vlada pojasnila, zakaj je klonila pred angleško in rusko zahtevo
Kabul, 22. oktobra. AS. Generalni ravnatelj
za politične zadeve v zunanjem ministrstvu je prebral po radiu in nato zastopnikom domačega tiska naslednjo izjavo:
Pred dvema letoma in enim mesecem je izbruhnila vojna, tedaj je afganistanska vlada proglasila popolno nevtralnost in ta sklep je bil takoj sporočen zunanjim zastopnikom v Kabulu in vsem narodom. Politika nevtralnosti je odgovarjala želji miru afganistanske vlade in afganistanskega ljudstva. Žolja naroda, položaj Afganistana, zahteve notranje in zunanje varnosti niso dopuščale druge izbire. Afganistanska vlada se je vedno trudila, da bi izvajala naprej to politiko. Vsa afganistanska politična in gospodarska delavnost je bila usmerjena v smer ohranitve nevtralnosti.
Vladar je ob raznih prilikah poudaril, da je kraljeva vlada zvesta tej politiki in vlada je skrbela, da bi nevtralnost Afganistana bila ohranjena in je ukrenila vse potrebno, da nevtralnost ne bi bila kršena. V ta namen so bili za časa vojne tujci podvrženi posebnemu nadzorstvu. Ni mogoče reči, da bi pri tej politiki afganistanska vlada ne hotela ohraniti prijateljskih zvez z sosednimi državami in odstraniti vzroke nesporazuma, v prav nobenem slučaju pa vlada ni opustila nuditi dejanske dokaze svojega prijateljstva.
Gotovo je bil cili te afganistanske politike ta, da Afganistan ne bi bil potegnjen v vojno in v svetovno krizo. Prav tako je skušala vlada odstraniti \7, Afganistana vse gospodarske posledice vojne v Evropi.
Že od začetka vo.ine ie angleški in indijski tisk opozarjal na nevarnost, ki obstaja zaradi navzočnosti v Afganistanu gotovega števila Nemcev in pri tem ta tisk ni opustil nobene prilike, da ne bi širil novic, ki so brez podlage. Tudi angleška vlada je po posredovanju svojega poslaništva izrazila liojazen, nezadovoljstvo in ne-razpoloženje zaradi navzočnosti gotovega števila italijanskih in nemških državljanov v Afganistanu. Dasi je bilo pisanje afganistanskega tiska in delo afganistanske vlade tako, da ni bilo umestno nobeno vznemirjenje, sta angleški tisk in angleška vlada ostala pri svojem mnenju.
Nato pa je izbruhnila vojna med Nemčijo in sovjetsko Kusijo in med Londonom in Moskvo je bilo sklenjeno zavezništvo. Ko je bilo zavezništvo sklenjeno, se pisanje angleškega in indijskega tiska ni spremenilo. Nerazpoloženje angleške vlade se ni zmanjšalo in angleški tisk je objavljal vedno več poročil proti politiki Afganistana. Indijski tisk je v zadnjem času objavil celo vrsto poročil, ki so bila brez podlage in radijska pro-pagnda je postajala vedno hujša.
Tako sta dne 17. oktobra angleški poslanik in dne 19. oktobra sovjetski veleposlanik zahtevala, da bi bila sprejeta pri predsedniku vlade, pri katerem sla izrazila mnenje svojih vlad, da naj bodo Nemci in Italijani izgnani in poslani domov. Potem, ko sta oba zastopnika poudarila, da želita Anglija in Rusiia spoštovati popolno neodvisnost Afganistana, sta tudi poudarila, da se zahteva njunih vlad ne nanaša na nemško in na italijansko poslaništvo v Kabulu in na osebje teh poslaništev. Angleški poslanik je zajamčil svoboden prehod nemških in italijanskih državljanov do tiste nevtralne države, kamor je mogoče priti.
Oba diplomatska zastopnika sla zahtevala odgovor. Predsednik vlade jima je izjavil, da hoče Afganistan vedno ostati neodvisen in nevtralen in je obljubil, da bodo zahtevo proučili na seji vlade in na seji parlamenta. Oba foruma morala namreč odobriti ta sklep.
Dne 20. oktobra se je vlada sešla in je podrobno proučila angleške in sovjetske zahteve. Dasi smatra vlada to zahtevo za neutemeljeno, je pristala, da naj se izloči sleherni razlog za prepire in za nesporaztimljenja in zato se naj Nemci in Italijani čez Indijo in Irak podajo v Turčijo, kjer se, bodo lahko odpeljali v domovino.
Vladni sklep je bil predložen pristojnemu
odboru v parlamentu, ki ga je odobril. Prav nobenega dvoma ni, da je afganistanska vlada z bolestjo morala izvesti ta odhod nemških in Italijanskih državljanov, ker bo to škodovalo napravam in Industrijam v državi. S tem sklepom je afganistanska vlada jasno pokazala, da. Afganistan vztraja v svoji politiki miru in nevtralnosti. Ta sklep je bil sporočen angleškemu in sovjetskemu poslaniku, ki sta zopet ponovila, da Anglija in Rusija nimata nobenih namenov proti neodvisnosti Afganistana. Oba sta izjavila, da obe vladi nimata nobenih drugih zahtev. Zunanji minister je obvestil nemškega in Italijanskega poslanika, ki sta pristala na to. da se uredi odhod Nemcev in Italijanov s potrebnimi poroštvi. Vlada izjavlja, da no bo pustila nobenega napada na afganistansko neodvisnost ln nevtralnostna politika vlade ostane neizpremonjena. Upamo, da z božjo pomočjo in zaradi junaštva našega naroda naša svoboda, naša čast in naše pravice ne bodo kršene. Vlada računa na edinost in na pripravljenost vseh državljanov. Z božjo pomočjo in z lastno odločnostjo bo ohranjena neodvisnost, blagostanje in sreča Afganistana.
Temne grožnje Afganistanu
Carigrad, 22. okt. AS: Položaj v Afganistanu je takšen, da je mogoče sklepati, da ga čaka usoda Irana. Zdi se pa, da bo Afganistan odklonil, da hi delil usodo z Iranom. Turški" list »Džurti-liuriet« piše: Afganistan nima petroleja, ki bi vabil tuje osvajalce v dežoJo. V oslalem pa je njegov položaj tak, da mu nihče na svetu ne more odrekati pravice do nevtralnosti, pa čeprav bi bil ves svet v vojski. List tudi piše,, da je število italijanskih in nemških državljanov v Afganistanu skrajno majhno (komaj sto). Zato angleška in sovjetskega pritiska ni mogoče razlagati s političnega vidika Afganistan pa se naj zaveda, da je popuščanje teheranske vlade vzelo Iranu svobodo.
Duce izroča zastavo bataljonu »M« črnih srajc.
Nova pooblastila za Roosevelta
Washington, 22. okt. DNB: Včeraj je bilo objavljeno, da je Roosevelt podpisal zakon, ki daje nova pooblastila glede- narodne obrambe. Pravico ima, da zapleni surovine, ki so potrebne za obrambo.
Knox je izjavil, z ozirom na govorice, da so ameriške ladje dobile zapoved, zapustiti japonske in kitajske vode, da »o nekatere res dobile nalog, da odidejo v gotova pristanišča. S tem pa še ni rečeno, da Amerika ukinja svojo trgovino z omenjenimi deželami.
New)ork, 22. okt. AS: Glasilo izolacionistov »Chicago Tribune« piše o torpediranju ameriškega rušilca >.Kearna.ja< in pravi, da so ameriške sile v Islandiji v nemogočem položaju, kajti Hitler ima vsa opravičila, da napade angleške čete, ki so tamkaj, nima pa nobenega, da napada ameriške. Jasno pa je, da ne more napadati enih, rte da bi pri tem zadel tudi druge in' če se to zgodi, tedaj bo naša avtoriteta zapletena v spopad. Ameriški vojni minister je.izjavil, da bodo ameriškim oddelkom na Islandiji poveljevali ameriški častniki, to pa ni možno in ni v navadi, ker dvojnim različnim četam na istem odseku poveljuje navadno častnik, ki je najstarejši. V tem primeru pa je to angleški častnik.
Vojni minister Stimpson tudi ni zanikal dejstva, da je za ameriške vojake zelo nečastno, da Angleži cenzurirajo pošto ameriškim vojakom. Sedanji položaj na Islandiji je vabilo za povečanje delovanja vojnih hujskačev. Roosevelt in n.jegoyi ljudje žele vojno, ameriško ljudstvo pa si je ite želi. Torej bi bilo treba organizirati okupacijski
. I
Velik finski vojni plen
Helsinki, 22. oktobra. AS. Finske čete v Kareliji še vedno zbirajo orožje in strelivo, ki so ga komunisti pustili na bojišču po svojem begu. Tako so finske čete zaplenile nad 15 tankov razne vrste, večina od njih pa bo še vedno uporabna. Prav tako so zaplenili nad 200 motornih vozil in avtomobilov, ki so še v dobrem stanju. Zaplenili so tudi več desetin težkih topov. Največ plena je bilo zaplenjenega na odseku med Pctrosko.jem in reko Zvir. Pri reki Zvir so bile velike tovarne orožja in ogromna skladišča streliva. Tam je bila tudi velika zaloga poljedelskih strojev, električnih strojev, vlačilci, čolni, petrolejske ladje in nad milijon kilogramov železa.
Ena tretjina hiš v Petrogradu porušenih
Stockholm, 22. okt. AS: Vojni begunci, ki prihajajo z ruskega bojišča, poročajo, da je ena tretjina hiš v Petrogradu porušenih, porušile pa so jih letalske bombe in topništvo. Sovjetsko brodovje se silno trudi, da bi razbremenilo nemški pritisk na Petrograd.
Nezadovoljstvo v Londonu narašča
Berlin, 22. okt. AS: »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja članek o učinku velikanskih nemških zmag na vzhodnem bojišču na londonske kroge. V Londonu zbeganost zelo narašča, vse izjave pa preveva isto veliko nezadovoljstvo zaradi poteka dogodkov na vzhodu, kajti zavedajo se, da je padel na tla zadnji zaveznik na evropskem kontinentu, ki se ne bo več dvignil. V Angliji je nemir tak, da skušajo govoriti o tem, da bi se angleški vojaki izkrcali 1. je v Evropi in da bi se povečala vojna proizvodnja. Toda minister Bevin je pred dnevi izjavil, da ie to nemogoče, ampak da je treba čakati na Ameriko, ki je »orožarna« demokracij. Toda katerim demokracijam naj ta »orožarna« pomaga? Ali je sovjetska Rusija demokracija? Pri vsem tem pa je glavno le to, da se vojna vedno bolj osredoločuje na Anglijo.
Rim, 22. okt. as. Iz Londona se je izvedelo, da narašča nezadovoljstvo med industrijskimi in finančnimi krogi v metropoli. Finančniki so poslali Churchillu svojo delegacijo, ki so zahtevali od njega, da naj takoj kaznuje visoke angleške uradnike, ki niso z vsemi sredstvi sodelovali, da bi se uničila Nemčija, ter so se pokazali omahljive in boječe. Poudariti je treba, da tudi to dejanje dokazuje, da vznemirjenje v Angliji narašča.
Italija in Balkan
Budimpešta, 22. okt. AS: »Pester Lloyd< prp-učuje v posebnem članku italijansko politiko lja Balkanu in piše, (la je ves balkanski odsek postavljen pod italijanski vpliv. Pri tem se bo Balkan lahko samo še bolj razvijal na gospodarskem in kulturnem polju. Italijansko politiko prevevajo odlična konstruktivna načela, ki jih Italija izvaja povsod, kjer se izvaja njen dobrodejni vpli,V. List zaključuje, da je Jadran danes popolnoma italijanski. Beneški lev Sv. Marka znova simbolizira moč in razmah fašistične Italije.	i
Vojna proizvodnja na Madžarskem
Budimpešta, 22. okt. AS: Vlada je sklenila postaviti glavni inšpektorat za vojno proizvodnjo, ki bo nadziral pogodbe z raznimi tovarnami Ža vojni material in izvajanje teh pogodb.
Romunski petrolej za Turčijo j
Carigrad, 22. okt. AS: Dosežen je sporazum med Turčijo in Romunijo glede nabave petrolejji. Te dobave bodo prihajale v Turčijo čez Bolgarijo in ne več po Črnem morju. Turčija se pogaja tudi s Sirijo za novo trgovsko pogodbo.
Iskanje petroleja v Argentini
Buenos Aires, 22. okt. AS: Argentinska vlada je določila 10 miilj. pesesov. za iskanje petroleja.
Avstraliji primanjkuje petroleja
Lizbona, 22. okt. AS. »Tinies« piše, da Avstralija zelo potrebuje petrolej, Anglija pa ji ga ne more poslati, ker ga sania nima dovolj. V Avstraliji pa se širi propaganda, ki pravi, da Anglija napram Avstraliji ni »fair«, ker ne upošteva, da Avstralija potrebuje važne sirovine ?Ja svojo obrambo.
Smrtne obsodbe v Kišinjevu
Bukarešta, 22. okt. AS. Vojaško sodišče v Kišinjevu je obsodilo na smrt 16 teroristov, ki so po umiku sovjetskih čet iz bivše Besarabije v skupini v zaledju romunskih in nemških čet rušili mostove, trgali telefonske zve«e, kvarili železniške proge in poškodovali poslopja splošne koristi. Obsodba je bila že izvršena.
Švicarska trgovska mornarica
Bern, 22. okt. AS: švicarska trgovska mornarica, ki je bila ustanovljena letos spomladi, šteje že šest ladij s skupno 40.000 tonami. Vendar je to premalo za švicarski uvoz in izvoz. Švica si prizadeva, da bi nakupila šc novih ladij.
zbor. na Islandiji tako, da bi bili v njem samo Amerikanci.
Ameriški Irci
proti Rooseveltovi politiki
Chicago, 22; okt, DNB. Ameriški Irci se odločno izjavljajo proti temu, da bi bil odpravljen nevtralnostni zakon in da bi Roosevelt Ameriko zapletel v vojsko na strani Anglije. Kakor irska država, tako hočejo tudi Irci v Ameriki ostati nevtralni in z vso močjo podpirajo politiko nevmeša-vanja. Proti vojni na strani Anglije so tudi nemški protestantski in katoliški krogi. Nedavno je chica-ški nadškof Beckmann celo v radiju govoril proti Rooseveltovi politik in opozarjal na nesrečo, ki bi jo vojska Ameriki prizadejala.
Aretacija v Parizu
Pariz, 22. okt. AS: Pariška policija je zaprla 12 oseb, ki so v zvezi z nedavnim odkritjem tajne komunistične tiskarne. -
Bivši šah na otoku sv. Mavricija
Bern, 22. okt. AS: Poročilo »Reuterja« javlja, da je bivši iranski šah dospel na otok Sv. Mavricija, ki leži vzhodno od Madagaskarja. Tu je bil od Angležev začasno konfiniran. (Na tem otoku je konfiniran tudi dr. Stojadinovič. Op. ur.)
Oborožitev panamskih ladij
Panama, 22. okt. DNB: Nova vlada pod predsedstvom La Guardie je ukinila zakon prejšnjega predsednika, ki je prepovedoval oborožitev panamskih trgovskih ladij. Na ta način bo Amerika, ki se poslužuje panamske zastave, lahko plula z oboroženimi ladjami po morju.
Novi bolgarski guvernerjj v zasedenih krajih
Sofija, 22. okt. AS. Bolgarski kralj je imenoval za guvernerja Tracije generala Georgikova, ki je bil do sedaj poveljnik posadke v Sofiji. Za guvernerja bitoljske pokrajine je bil imenovan uradnik notranjega ministrstva dr. Kuzov, namesto ministra Pavlova, ki je podal ostavko.
Angleški časnikar v ženski obleki
Madrid, 22. okt. AS. Policija je zaprla angleškega dopisnika »Timesa«, Crakerja, ki je prihajal z Bližnjega vzhoda in je potoval v Li6bono, da bi odletel v Anglijo. Omenjeni časnikar je bil v ženski obleki in je delal razne beležke po mestu. Izdale pa 60 ga izredno velike noge. Našli 60 pri preiskavi različen obtežilni material.
(j&Sp&daMtvO
Srebrni denar. Z odlokom finančnega ministra dne 15, oktobra, ki bo objavljen v rimskem Uradnem listu, je določeno, da se potegne iz prometa srebrni denar za 5 lir. Ta denar bo izgubil veljavo kot zakonito plačilno sredstvo dne 31. oktobra, zamenjal pa se bo lahko do konca novembra pri vseh državnih blagajnah, poštnih uradih in železniških postajah. Lastnike poziva ministrstvo na izročitev tega denarja, ker bodo drugače izkusili posledice Zakona.
. Ureditev ceste Ljubljana—Škofljica. V torek se je sestal pod .predsedništvom ministra za javna dela upravni svet Samostojnega cestnega podjetja, ki je obravnaval in odobril razen tekočih upravnih stvari tudi številne načrte za izboljšanje državnega cestnega omrežja. Med drugim je vsebovana v teh načrtih tudi ureditev ceste Ljubljana—Škofljica.
Denarne podpore rejcem živali. Uradni list v Rimu objavlja dekret, s katerim prevzame s 1. jul. država na svoje breme plačila v korist rejcem živali, in sicer kvoto, ki se izplača kot dodatek za vsak kg žive teže prevzete živine Za notranjo potrošnjo. — Za Ljubljansko pokrajino bodo predujmi dani na razpolago Visokemu komisarju. V istem dekretu so nadalje določeni načini plačila teh kvot za govedorejče Ljubljanske pokrajine.
Dodatni obroki za dajalce krvi. Za dajalce krvi je bilo na merodajnih mestih v Rimu sklenjeno, da bodo dobili dodatne deleže, in sicer 500 gramov zakuh, 400 gramov irtasti in 2700 gramov mesa. Ta obrok dobijo največ 15 dni po dajanju krvi.
Gradbena akcija v Franciji. Zaradi pomanjkanja surovin je v Franciji pristojni urad za razdelitev surovin odredil, da je prepovedana gradba hiš razen v primerih, ki so primerno obrazloženi. Prepoved velja tudi glede popravil industrijskih in stanovanjskih zgradb.
Rudna bogastva Galicije. Po priključitvi Galicije poljskemu generalnemu guvernementu je bil ustanovljen rudarski urad v Lvovu s podružnicami v Štanislavovu in Drohobyczu. Stanislavov in Drohobvcz sta dajala 74% vse poljske proizvodnje nafte, dočim je okrožje Jaslo, ki spada v generalni guvernement že od prej, dalo 26%. Poleg tega je v Galiciji važno pridobivanje zemeljskega plina, voska, soli in kalija. Poleg tega so večji zakladi še mangana, fos-forita, kaolina itd.
Reorganizacija bankarstva v Srbiji Iz »Frankfurter Zeitung« posnemamo, da se je po mesecu aprilu pokazalo, da približno 80% v Srbiji delujočih bank ne more izplačevati. Uprav, oblastva na osnovi tega niso odredila splošnega odloga plačil, pač pa so banke dobile možnost, da so preprečile ■ »k " .........
odtok sredstev iz starega poslovanja z izplačilnimi omejitvami. Da bi se obnovil denarni promet, je
dobila Srbska . narodna banka pooblastilo vpeljati
novo panogo svojega poslovanja. Ta panoga je v sprejemanju vlog na žirovni račun proti obrestni meri 1.5%. S tem je narodna banka opustila posle običajnega emisijskega zavoda in je izpolnila praznino, ki je nastala zaradi krize zaupanja pri bankah. Do 31. julija je narodni banki priteklo okoli 100 milijonov din vlog. Vendar pa je namera za trajno obnoviti zasebno bankarstvo. V ta namen pa je seveda potrebno, da izginejo preveč številne male in najmanjše banke, kar je bilo značilno za prejšnje jugoslovansko in posebej za srbsko bankarstvo. Poleg tega se bo moralo fuzionirati tudi nekaj zavodov. — Poleg tega bo belgrajska podružnica prejšnje Jugoslovanske združene banke prešla v roke belgrajske podružnice prejšnjega Jugoslovanskega bančnega društva. Prejšnje Jugoslovansko bančno društvo, ki je imelo dve podružnici: v Zagrebu in Belgradu, se je dejansko razdelilo v dve samostojni banki. S tem bo nova banka postala ena najmočnejših bank po kapitalu v Srbiji. Union banka je imela pred vojno glavnice 60 milij. din in je zelo trpela zaradi splošne bančne krize. Zato jc značilen ta prevzem v zvezi z nameravano reorganizacijo srskega bankarstva.
Iz Hrvatske
h Cene na Hrvatskem. Hrvatski tednik »Novi red« prinaša članek dr. Tintija, v katerem navaja cene nekaterih predmetov na Hrvatskem avgusta 1939, februarja 1941 in oktobra 1941. V naslednjem navajamo te cene (prva cena je iz leta 1939, druga iz februarja 1941, tretja iz oktobra letos): 1 kg kruha 3.7-5, 4.50, 5.63, 1 kg najboljše pšenične moke 4.75, 8.75, 20, krušna moka 3.75, 4.50, 5.63, testenine 6, 15.50, 25, sladkor v kockah 15.50, 19.20, 26.25, olje 13, 21, 24, kis 3, 5, 10, mleko 2.50, 3.50, 4.50, sir 5, 8, 10, maslo 22, 42, 70, jajca 1.25, 1.75, 2.50, govedina 14, 18, 36, tele-tina 14, 17, 40, svinjsko meso 16, 25, 42, šunka 40, 60, 100, mast 18, 29, 50, krompir 1,50, 2, 3, grah 5. 6, 9, vino 12, 20, 30. — Obleka I. vrste 1500, 2500, 4000, II. vrste 1000, 1800, 3000, plašč 2000, 3000, 5000, srajca 100, 170, 250, hlače 26, 45, 96, čevlji 240, 350, 700, podplati 50, 70, 160, platno 16, 20, 36, volnena tkanina 80, 170, 400, sukanec 6, 25, 60, plin 3.50, 4, 4.50, premog 100 kg 20, 62, 70, bukova drva 1900, 2250, 3600, hrastov stavbni les 1800, 2200, 3500, mehki gradbeni les 550, 900, 1600. pragovi 60, 78, 175, bencin 5.50, 8.25, 15.10, vožnja od Zagreba do Karlovca 19.50, 23.50, 35. prevoz 'cementa iz Zagreba do Zemuna 27.10, 36.20, 58.70, prevoz drv 9.60, 11, 19.70 in cigarete Ibar 5, 6, 8.50.
Nemžko-hrvatska pogajanja. Ker poteče dosedanja plačilna pogodba med Hrvatsko in Nemčijo dne 1. novembra, so se dne 16. t. m. začela pogajanja med Nemčijo in Hrvatsko glede plačilnega prometa.
Zagreb - kakršen je danes
Hrvatska prestolnica od leta do leta bolj dobiva značaj velemesta po svojem številu (saj šteje že okrog 300.000 prebivalcev) in tudi po svoji zunanjosti. Širi se mesto zlasti na periferiji, kar je samo po sebi rodilo tudi vprašanje novih župnij, ki so se kar ena za drugo porajale v povojni dobi, a že teh nekatere postajajo prevelike. Tako se je na pr. prebivalstvo v novejši župniji sv. Josipa tako namnožilo, da znaša njega število že blizu 20.000. Pred štirimi leti je nastala nova župnija bi. Marka Križevčana, ki si je prav sedaj dogradila ob Selški cesti v modernem slogu zidano cerkev, le da ji še manjka notranje opreme. Zunaj je vsa prebarvana s krvavordečo barvo, pač v počaščenje mučeništva bi. Marka.
Posebnost svoje vrste bo bazilika lurške Matere božje v Zvonimirovi ulici, ki bo za zagrebško^ stolnico največja tukajšnja cerkev, zidana po Plečnikovem načrtu, po katerem je izdelan celoten model bazilike, razstavljen v kripti. Doslej je zgrajena šele kripta, a že ta vzbuja splošno pozornost in privablja vedno dosti častilcev. Prav v zadnjem času je za to cerkev povsem neznana oseba žrtvovala velikodušno vsoto 169.000 kun. Vodijo pa delo z veliko vnemo oo. frančiškani, ki imajo tam že okrog deset let svoj samostan.
Prav tako nenavadno veliko število pobožnih vernikov lahko opaziš domala vsak čas v moderno zidani kapeli »Ranjenega Jezusa«, četudi jo sicer na enem najbolj prometnih krajev komaj opaziš, tako se skriva. Je namreč v veliki hiši ravno ob začetku Ilice nasproti znani trgovini Kastner in Ohler tam, kjer Je stala stara bolnišnica. Oltar v tej kapeli, v kateri 6e hrani Najsvetejše, ima blizu tri metre širok in prav toliko visok nastavek, ki je ves iz slikanega stekla ter predstavlja križanega Jezusa z več svetopisemskimi osebami. Povsem moderna je ta slikarska umetnost, pa izziva docela nasprotujoče si sodbe, ugodne in neugodne. Splošno pa napravlja kapela jako prijeten vtis.
Zagrebško stolnico zdaj popravljajo, in sicer zaenkrat desni stolp, ki je ves zamrežen z lesenim ogrodjem, kar bo veljalo okrog pol milijona dinarjev. Najbrž bodo vsi stroški kakih 15 milijonov. Zaradi sedanjih razmer pa delo le počasi napreduje. Lepo umetniško vrednost v stolnici predstavljata zlasti prižnica in oltar zadnje večerje (poleg zakristijskih vrat), oboje delo kiparja Mihaela Cussa, umrlega leta 1695, tistega, ki je vsaj v glavnem izdelal znameniti veliki oltar v Remeti (tričetrt ure od Mirogoja), katerega prištevajo med bisere cerkvene umetnosti v Ne-zavisni državi hrvaški. Prav isti umetnik je leta 1695. naredil oltar sv. Antona v Mekinjah pri Kamniku, kateri je najbrž njegovo delo.
Za versko življenje Slovencev v Zagrebu je še vedno močno pomenljiva znana cerkvica svetega Roka, kjer .je nepretrgano skozi lepo vrsto let zanje vse nedelje in praznike dopoldne in popoldne — zadnje štiri mesece zopet pod vodstvom prof. J. Gregoriča — ob prav razveseljivem obisku služba božja, združena vselej s cerkvenim govorom. Tako se je tam zbralo na pr. še na Mali šmaren (nezapovedan praznik!) popoldne do 200 vernih Slovencev in Slovenk. Brez dvoma bi brez tega ta in oni versko ter nravno propadel. Saj pa tudi ni majhno število tukajšnjih Slovencev. Po zadnjem štetju konec avgusta t. 1. je bilo namreč v Zagrebu okrog 18.000 Slovencev, ki nimajo tukaj domovinske pravice.
Tudi zagrebški mohamedanci bodo v kratkem prišli na svoj račun, ker bodo dobili svojo džamijo na enem najlepših trgov, sedaj imenovanem trgu »N« (poprej trg Kralja Petra), za kar bodo uporabili tamkajšnji umetniški paviljon. Razumljivo je, da je ta sklep mestne občine v krogu pripadnikov polmeseca vzbudil veliko zadovoljstvo. Temelj za tri minarete že pripravljajo.
Na splošno se lahko trdi, da je za versko življenje v Zagrebu lepo preskrbljeno, k čemer nemalo pripomorejo različni redovi. Salezijanci imajo na pr. razen starega konvikta v Vlaški ulici od leta 1937, še svojo župnijo Marije Pomočnice in še od poprej oratorij v Knežiji. Uršulinke imajo v Vlaški ulici od leta 1933 dalje internat za gojenke. Milosrdnice so si pred nekaj leti ob Savski cesti zgradile gimnazijsko poslopje za žensko mladine. Jezuitje so postavili pred nekaj leti na Jordanovcu veliko zgradbo za noviciat, za duhovne vaje, ter jo uporabljajo zadnji čah tudi za modroslovje itd.
Nekateri deli Zagreba so docela na novo pozidani, kar še posebno velja o griču Šalita, kjer je vse posejano z novimi vilami, ki kažejo občudovanja vredno iznajdljivost gradbenih inženirjev v sestavljanju najrazličnejših načrtov, tako da ti kar korak zastaja, ko si prvič ogleduješ te vile. Zlasti pa je važna Šaiata zaradi klinik, ki imajo tam svoje mesto. Najbolj izrazito obeležje pa ji daje deško semenišče, dozidano leta 1929. v tako imenovančm paviljonskem sistemu. Ogromna zgradba je to, ki jo po pravici imenujejo naj-
večje delo pok. nadškofa dr. Bauerja. V njej je dijaški konvikt s popolno gimnazijo, kar vse vodijo jezuitje. Tudi zvezdama ]e v njej, opremljena z vsemi bistvenimi aparati večjih zvezdam, tako na pr. s teleskopom po Zeissovem sistemu itd. Njen stolp a kupolo je viden daleč naokoli. Dijaška cerkev, ki spada k temu zavodu, čudovito deluje po svoji harmonični enotnosti in primerni svetlobi, dasi ni nikakega razkošja v njej. O obsežnosti celotne zgradbe pove precej že to dejstvo, da v mrzlejših zimskih dneh za vse segrevanje in vso kurjavo dnevno porabijo en vagon premoga! Pa sej so gradbeni stroški znesli okroglo 40 milijonov din, ki sta jih skupno nosila zagrebška in djakovska nadškofija.
Dr. Bauer pa je skrbel tudi za vzdrževanje tega zavoda. Dal je postopoma v letih 1928. do 1932. zidati v Vlaški ulici eno največjih palač v vsem Zagrebu, tako imenovani »Vatikan«, štiri-etažno poslopje, da bi se iz stanovanjske najemnine vzdrževalo dijaško semenišče. Da lahko daje lepe vsote, se da sklepati iz tega, ker je na pr. danes v »Vatikanu« nastanjenih 256 strank, med njimi tudi nekaj trgovskih.
Zagrebška specialiteta 60 higiensko lepo urejene mlekarnice, ki jih je baje kakih 300—400,
mlekamic; Ljubljana bi jih na pr. morala imeti blizu 6to, ako naj bi Zagrebu konkurirala. Pa koliko ugodnosti nudijo te mlekarnice! Za dve kuni na primer dobiš že pošteno čašo izbornega mleka, in ako dodeneš še 1 kuno, ti dajo kruha, da užiješ malico, kakršne bi bili olimpijski bogovi veseli, če bj jo imeli. S tem je brez dvoma preprečenega mnogo pijančevanja, koristno pa je to tudi za zdravje domačinov, a pomeni tudi velik prihranek v primeri z izdatki za alkoholne pijače in drago hrano. Seveda pa mora prodreti med prebivalstvo prepričanje, ki je med Zagrebčane že prodrlo, da je za gospoda v fraku in cilindru bolj častno, če ga vidiš treznega v mle-karnici kakor pijanega v gostilni, in da tudi za damo s klobuk >m po zadnjem pariškem vzorcu ni pod njeno častjo, če sede za belo mizo v mle-karnici in si da postreči z mlekom ali drugimi mlečnimi izdelki. S smotrenim in neodjenljivim delom bi se v rednih razmerah brez dvoma tudi pri nas lahko marsikaj izboljšalo po tem vzorcu in se lako praktično ter uspešno reševalo trez-nostno vprašanje.
Za prehrano je v Zagrebu točasno še neverjetno dobro preskrbljeno, dasi se v nekaterih stvareh kaže pomanjkanje, na pr glede kruha in masti. Pa tudi cene niso pretirane, četudi tukaj polagoma rastejo.
Dalo bi se še o tem in onem pisati, o čemer ...	razpravljajo tudi dnevni listi, a naj obvelja res-
tako da v tem pogledu menda vsa Evropa ne I niča, da je nele čas, ampak dostikrat tudi molk premore mesta, ki bi imelo primeroma toliko l — zlato.	V. Cadež.
Spori
Kako je švedska vas Kalarne poslala slavna
Med 100 prebivale! — trije rekorderji
Ko smo zadnjič objavili listo svetovnih rekordov v lahki atletiki, smo zapisali tudi ime Henry Kalarne. To je švedski tekač ki je lani postavil svetovni rekord r teku na 3000 m (8:09.0 min). — Kalarne je ponos Švedov, mi pa o njem nismo nič vedeli, kot to, da gre za tekača, ki je enak Wi-deju, Ritoli in Nurmiju.
Dejansko pa hitremu tekaču ni ime Kalarne, temveč Jonsson. To je tisti Jonsson, ki je še na zadnji olimiadi tekel na 5000 m. Je pa naključje, da je doma iz male vasi Kalarne, in da bi proslavil ime svojega kraja, se je začel kratko malo na-zivati »Kalarne«.
Ko so časnikarji zvedeli, da je prikupni tekač poklonil svojo slavo domači vasi, so se začeli za K&larne zanimati. To je razmeroma neznaten kraj, ki ima le okrog sto prebivalcev. Vendar ni dala ta vas samo »Kalarneja«, temveč še enega tekača svetovnega slovesa. To je Gunnar Hagg, svetovni rekorder v teku na 1500 m. Če ste njegov rezultat pozabili, ponavljamo: 1500 m — Gunnar Hagg — 3 min., 47,6 sek. Tudi Hiigg bi se lahko imenoval Kalarne ...
Na letošnjih prireditvah je žel Hagg povsod, kjer se je pojavil, velike uspehe. Bil je nepremagljiv. Samo enega tekača lahko omenimo, ki mu je bil za petami. To je 19 letni Isberg. In čudo —
tudi Isbergu bi lahko bilo ime Kalarne. Isberg je tretji atlet svetovnega slovesa, ki je rodom iz iste vasi.
Pred športnimi strokovnjaki se je pojavila nganka: kako more dati neznaten kraj kar tri atlete, kakršnih niso mogli vzgojiti veliki narodi, ki razpolagajo z izbiro 10.000 tekalcev. Nekemu švedskemu novinarju uganka ni dala miru, dokler ae ni podal r vas Kalarne, ki leži nekje v notranjosti Švedske, v pokrajini Jamtland. Tam so mu povedati, da živi v Kalarnah premožen in izobražen posestnik, ki ima za atletiko posebno zanimanje in izreden dar. Ime mu je Fridolf Rhudin. Veliko je potoval po svetu im obiskoval lahkoatletske prireditve. Dobil je izredno oko za tek in za izbiro nadarjenih tekalcev. Opazoval je domače fante, in če se mu je zdel kdo nadarjen za tekme, ga je povabil na svoje posestvo, kjer ga j® vzgajal s poljskim delom in treningom. Tako je vzgojil v svojem kraju kar tri atlete svetovnega slovesa, Jonssone, Hagga in Isberga.
Zgodba o športni slavi Kalarna ni samo zanimiva, je tudi poučna. Če smo doslej mislili, da lahko dajo velike atlete le veliki narodi, nam je Fridolf Rhudin dokazal, da jih je mogoče odkriti in vzgojiti tudi v majhnem kraju, ki ima le sto prebivalcev.	<
Maratonski tek (42.195 m)] v Padovi
V	nedeljo 19. t. m. so imeli v Padovi dve zanimivi tekmi atletov: maratonski tek in tekmo v hoji na 50 km. Kakšno zanimanje je vladalo med tekmovalci za ti dve disciplini, vidimo po Jtevilu sodelujočih, V maratonskem teku jih je nastopilo 15, v vztrajni hoji na 50 km pa kar 21.
Med maratonci je tekel tudi leto&iji svetovni prvak v enournem teku Padov&ni, ki se je plasiral na tretje mesto. 1. Constantino Salvatore, Napoli, 2:32.33; 2. Fanelli Michele, Foggia, 2:33.30; 3. Pa-dovani Ettore, Verona, 2:34.51.
Hoija na 50 km: 1. Malaspina Giuseppe, Milan, 4:30.35 ; 2. Crola Giuseppe 4:35.2; 3. Guglielmi Ali-ghiero 4:3633.
Tenis v Wiesbadenu
V	mednarodnem dvoboju med italijansko in nemško žensko teniško reprezentanco so zmagale Nemke z rezultatom 3:2. Šlo je za evropski pokal. Podrobni rezulati: San Donnino (Italija) : Rosenow (Nemčija) 7:5, 6:1; Kaeppel (Nemčija): Tonolli (Italija) 6:2, 6-.Z
Razpis medklubskega Iahkoatletskega tekmovanja
SK Planina priredi v soboto, 25. oktobra in v nedeljo, 26. oktobra — obakrat s pričetkom ob 14.30 — medklubsko Iahkoa|letsko tekmovanje na Stadionu v Ljubljani.
Pravico nastopa imajo verificirani in neveri-ficirani seniorji in juniorji — člani klubov SLAZ.
Vrstni red disciplin:
I.	dan: 200 m predteki, troskok, 800 m, met kladiva, 5000 m, 200 m finale, met krogle (seniorji), met krogle (juniorji), met kopja (jun.).
II.	dan: 400 m zapreke, 100 m predteki (seniorji), 100 m predteki (juniorji), skok ob palici, met diska (seniorji), met diska (jim.), 1500 m, 100 m finale (sen.), 100 finale (jun.), skok v višino (sen.), skok v višino (jun.), 400 m, skok v daljavo (sen.), skok v daljavo (jun.).
Prijave klubov in posameznikov se bodo sprejemale pol ure pred začetkom tekmovanja na Stadionu. Prijavnine in nagrad ni!
Tekališče je dolgo 400 m 72 cm in ima dva nedvignjena zavoja. — Tekmovanje se vrši po
pravilih in pravilnikih SLAZ.
*
Baier in Pansin postali poklicni drsalci. Poročali smo že, da so ustanovili v Nemčiji poklicno drsalno zvezo, v katero se morajo včlaniti vsi drsalci, ki prejemajo gmotne nagrade za izvajanje svoje lepe veščine. Med prvimi sta se prijavila med profesionalce umetniška drsalna para Maksi in Ernst Baier ter lise in Erik Pausin. Za njihove prve nastope, ki bodo tekom novembra na Dunaju in Berlinu, vlada veliko zanimanje.
Nemški poročnik Scwarzmann spada v vrsto v vrsto najpopularnejših telovadcev na svetu. Na zadnji olimpijadi V Berlinu si je priboril svetovno prvenstvo v orodni telovadbi, podobno kot si ga je priboril Slovenec Leon Štrukelj v Parizu 1. 1924. Poročnik Schwarzmann je bil kot poveljnik pa-dalne edinice ranjen v vojski na Nizozemskem, je pa že toliko okreval, da je začel zopet nastopati v orodni telovadbi.
Nekaj o česnu in njegovi zdravilni moči
Zdravilna moč česna je splošno znana in upoštevana. Posebno njegov zdravilni vpliv na prebavila in na krvni obtok je priznan. Prav radi tega je prav, da si nekoliko natančneje ogledamo njegovo vrednost in to, kar mu daje zdravilno moč.
Česen pozna vsak otrok, zato ga ne bomo opisovali. Morda je umestno, če pripomnimo, da zahteva na vrtu težko, gnojeno zemljo. Gnoj pa naj bo v zemlji že delj časa, preden vsaditno česen. Vlaga česnu škoduje, je pač njegova domovina Orient, morda celo Vzhodna Indija.
Česen so uporabljali za zdravilo že zdavnaj, preden 60 razni pisatelji začeli opevati njegovo 6lavo. Pa ne le v zdravilstvu so ga uporabljali, marveč tudi v umetnosti. Kapiteli in stebri 6tarih egipčanskih stebrov nosijo motive če6novih čebul, pa tudi v indijski umetnosti najdemo motive česna ali V6aj rastlin s čebulami. Še več! Celo v pogansko bogoslužje je zašel česen; pripisovali 6o mu namreč zdravilno, da čudežno moč, in so ga spravljali v 6tik z božanstvom. Česen nekaterim poganskim narodom ni predstavljal le božje moči, ki izhaja iz njega, marveč božanstvo samo. Saj sre-čavairto nekaj 6ličnega kot pri če6nu tudi pri drugih rastlinah, kot n. pr. pri čaju in mate, ki 6ta bila nekdaj najprej skrivnostni pijači žrecov in čarovnikov, nato pa sta poslala pijači preprostih Zemljanov. Prav tako, je bilo s česnom. Dočim so ga nekdaj opevali kot skrivnostno rastlino, po kateri kaže božanstvo svojo nadčloveško moč, seveda v dobrobit človeštva, je polagoma prešel česen v splošno uporabo, tako, da so ga ponekod uporabljali kot navadno hranilo. Tako pripoveduje Hero-dot, da 60 pri gradbi velike Keospove piramide izdali za delavce za hren in česen nič manj kot 16.000 srebrnih talentov, kar bi bilo okroglo 120 milijonov dinarjev. To nam jako zgovorno pove, da je bil česen v Egiptu jed preprostega ljudstva.
Hočete še več? Naj bo! Rimski pisatelj Piinij, pripoveduje, da so Egipčani prisegali na česen in čebulo. Ponekod še dandanes pripisujejo česnu skrivnostne, da naravnost čudežne moči. Zato najdemo v starejših knjigah, ki obravnavajo zdravljenje z rastlinami precej legendarnega baš pri česnu.	/
V zdravilstvu so uporabljali česen skoraj za vse bolezni, ki mučijo uboge Adamove otroke, dokler so na zemlji. Dioskund ga je priporočal, kot v zdravilo, če koga ugrizne stekel pes, ali ga piči strupena kača; pa tudi kot zdravilo zoper kašelj, in proti ušem ter stenicam, da pospešuje rast in preprečuje izpadanje las, da zdravi zobobol itd., itd. Pa ne le imenovani pisatelj, marveč tudi drugi ga priporočajo kot izborno sredstvo proti glistam mi trakulfi. Stari Indijci so pripisovali česnu še večjo zdravilno moč. Uporabljali so ga, če smemo verjeti njihovim zapiskom, pri raznih kožnih boleznih, pri pomanjkanju teka, pri čirih v prebavilih, pri kašlju, pri slabi prebavi in revmi, pri bolečinah v trebuhu, pri jetiki in zlasti pri ishiasu, pri glistah in padavici. Naštete so maiodane vse bolezni človeških otrok. Se to pišejo 6lavne knjige bramanov: »Ko tri noči nisi dal trave kravi, jo nato hrani z enim delom česna in dvema deloma trave. Nato uporabljaj njeno mleko in maslo kot zdravilo, ki ti bo odvzelo vsako nerazpoloženje in te napravilo srečnega«.
Pa tudi talmud (knjiga judovskih rabinov, ki so jo čislali, kot sv. pismo, če ne bolj), opeva česen kot čudovito sredstvo, ki ga je dal Bog človeku v roke. Tako pravi: »Česen nasičuje človeka, greje njegovo teto, napravi obraz žareč, uničuje vse drobne živalce v črevesju.« Našteva torej česnove farmakološke lastnosti, ki jih je kasneje znanost j potrdila, kot n. pr. vpliv česna na zajedavce v čre-i vesju, njegov vpliv na krvni obtok in na prebavo.
Pa tudi druge knjige in zapiski govore o česnu in ga hvalijo kot zdravilo in hranilo. Razne statistike, ki primerjajo dolgotrajnost življenja po raznih deželah vedo povedati, da gre visoka starost, ki jo najdemo v največjem številu baš po balkanskih deželah, na rovaš česna, ki ga v teh krajih živeči narodi uživajo v veliki množini.
Vse, kar 6mo našteli, govori o zdravilni moči česna. Je pa to tudi vse resnično. Vse gotovo ni resnično. Marsikaj je izmislila domišljija, vražar-6<vo, marsikaj je legendarno. Toda vse gotovo ne! Kaj je tista sila v česnu, ki povzroča njegovo zdravilno moč?
Ker nam je zgodovina priporočila česen kot zdravilo, 60 razni kemiki in lekarnarji raziskovali svojstva te rastline in dognali, da je najvažnejše v česnu neko česnovo olje, ki nastopa v česnu kot glukozid (allisin), poleg njega najdemo v česnu nek encim (kvasilo) alliaza imenovan. Ce zdrobimo česnove čebulice, to kvasilo razbije glukozid v sadni 6ladkor in česnovo olje, ki vsebuje precej žvepla. In baš to olje, ki je hlapno olje (hlapno olje je olje, ki ne pu6ti na papirju nikakega madeža, če kane nanj kaplja tega olja, marveč popolnoma izhlapi), ima zdravilno moč, ki pa 6eveda po 6vojem obsegu ni tako velika, kakor 60 jo opevali stari ljudje ali kakor se dandanes marsikje sodi.
Predvsem vpliva česen zdravilno na razna obolenja prebavil, predvsem črevesja, obenem pa tudi pospešuje prebavo. Bolezni v črevesju, proti katerim uporabljamo česen in njegove preparate, so tifus, paratilus. driska in kolera. Razen tega pa česen pospešuje krvni obtok, preprečuje razvoj arterioskleroze (poapnenje žil) in znižuje krvni pritisk. V novejšem času ga priporočajo celo pri raku. Razen tega je znano, da prehaja česnovo hlapno olje v jetra, kjer pospešuje obilnejše izločanje žolča.
Vendar ga tistim, ki imajo bolne levdice, ne
Podoba Kristusova
Judom, ki so mu nasprotovali, in brezbož-nežem, ki ga v naših dneh preklinjajo, je podaj naš Gospod v evangelijih v svoji dobrotnosti tri velike dokaze svojega božanstva.
Začudenje nas prevzema, ko beremo evangelij, ob moralni lepoti in čudoviti vzvišenosti značaja Kristusovega.
Tri reči so, ki napravljajo človeka izrednega: velika razumnost, trdna volja in globoko čuteče srce.
Toda kljub vsem tem lastnostim tudi izreden človek vendarle ostane človek, naj b« še tolik duh in še tako svet. Adamovega otroka spoznaš po pečatu nepopolnosti, ki ga nosi kot znamenje. Njegova čednost krije vedno neknj nepopolnosti. — V razumu so praznote, temne točke, nerazumevanje in nasprotja. — Vztrajnost postane le prerada slepa trmoglavost, ali pa se ukloni v težki preizkušnji.
Srce ima svoje slabosti. Pri nspehu se le prerado prevzame, opojnost zmagoslavja ga pokvari, v vednih stiskah postane trpko, neprestane preizkušnje ga polnijo po malem z žolčem. če ni malenkostno v eni stvari, je v drugi, in v kaki stvari vedno kaže, da je iz mesa.
Res je, tudi Jezus je človek z mesom in kostmi. To spoznamo po utrujenosti, ki je tudi njega mučila, po solzah, ki jih je tudf on plakal. Kakor mi, je moral skrbeti za hrano m obleko in na njegovem čelu še ni bilo božanskega odsvita, ki ga je ustvarila predstava sli-karjeva.
In vendar! — To ni človek, kakor drugi. Med njim in največjim genijem ali najpopolnejšim svetnikom je neprestopua meja.
To je človek, ki mu denarja ni mar, človek, mrzel ko marmor proti slavospevu, brezbrižen za šumeče navdušenje, ki ga vzbuja; človek, ki ga naslade sveta niti najmanj ne mamijo, ki vedno moli, je zadovoljen s svojim uboštvom, človek, ki na njem priče njegovega življenja niso našle niti sence slabe strasti in niti videza greha.
To je človek, ki se nikdar ne norčuje, ki se ne posmehuje nikomur, ki ne pozna maščevanja — in k} goreče ljubi vse ljudi!
Neprestano misli na Boga in nikdar nase. Hvale ne mara. Ko mu pravi bogati mladenič: »Dobri učenik«, ga Jezus zavrne: »Zakaj me imenuješ dobrega? Eden je dober, Bog.« (Mat 19, 16—1?.)
Način njegovega poučevanja je poln pre-pričevalnosti, njegova jasna sodba veže in osvaja, njegova trditev je mirna, poudarek prodira v srca in njegova avtoriteta, združena z milobo, sama zahteva spoštovanje. Njegovo srce zna le prizanašati, ljubiti in blagoslavljati.
»Priznali moram,« pravi Jean Jactiue s Rousseau, »da se čudim veličastvu sv. pisma. Svetost evangelija govori mojemu srcu. Poglejte knjige filozofov z vsem njihovim sijajem, kako so malenkostne v primeri s to knjigo. Ali more biti taka knjiga, tako vzvišena in obenem tako preprosta, človeško delo? Ali more biti tisti, čigar zgodbe pripoveduje, samo človek? Je-li to govorica sanjača ali častihlepnega strankarja? Kakšna krotkost in kakšna čistost v njegovem vedenju! Kako polno milobe je njegovo poučevanje in kako vzvišena so njegova načela! Kako globoka je modrost njegovih razgovorov, kako čudovita prisotnost duha, kako pravični in primerni njegovi odgovori! Kako je obvladal svoja čustva 1 Kje je človek, kje modrijan, k? bi razumel delati, trpeti in nmreti brez slabosti in brez spa-kovanja? — Kako poln predsodkov in zaslepljenosti bi moral biti kdo, da bi upal primerjati sina Sofroniskovega s Sinom Marijinim! Kakšen razloček med enim in drugim! Res, če je življenje in smrt Sokratova ona modrijana, je življenje in smrt Jezusova življenje in smrt Boga.« (Emilie, liv. IV.)
Velik požar na Igu
Ljubljana, 22. oktobra. V torek zvečer malo po osmih je zažarelo nebo nad Igom. Izbruhnil je velik ogenj, ki je grozil, da bo uničil ves Ig. Ljubljanski gasilci so bili poklicani ob ' 8.14, naj pridejo na pomoč. Cez eno minuto 6o že z avtomobili hiteli proti pogorišču. Ljubljanske gasilce je vodil poveljnik Rozman. Odšli pa so ludi poklicni gasilci z eno motorko, prav tako pa so odšli tudi prostovoljni gasilci prav tako z eno motorko. Na kraj požara je prišel tudi šef ljubljanskih gasilcev inž. Gričar in pa komandant italijanskega gasilskega oddelka iz Trsta inž. dr. Conighi.
Ko 60 prišli ljubljanski gasilci, so že iški pridno gasili. Takoj potem so prihiteli tudi gasilci iz Matene in barjanski gasilci. Ogenj je izbruhnil v šupi Neže Železnikar, hišna številka 23. Ker ja pihal precej močan veter, se je ogenj širil neverjetno hitro in je grozil, da bo zajel ves Ig. R 6reči pa 60 ga združeni gasilci kmalu začeli pa načrtu zajezevati. Zeleznikarjevi je delno zgorela stanovanjska hiša in vsa gospodarska poslopja. Prav tako so gosjDodarska poslopja zgorela Alojziju Stemblaju in pa Meti Stražišarjevi. Zgoreli sa šupe, svinjaki in skednji, ki so bili vsi napolnjeni z letošnjimi poljskimi pridelki. Iz svinjakov in hlevov 60 k 6reči rešili vso živino, zgorelo pa je vse gospodarsko orodje, 6eno, slama in nekaj voz. Gasilci 60 imeli mnogo dela, da so požar omejili in ga končno tudi zadušili. Sreča je tudi, da je na požarišče prišlo toliko gasilcev, kajti samo domači gasilci kljub vestnemu naporu ne bi mogli požara omejiti. Pogorelci so sicer zavarovani, vendar pa v bivši dinarski vrednosti. Kako je požar nastal, j? zaenkrat neznano, vendar pa gre gotovo za neprevidnost. škoda je precejšnja. Gasilci so 6e vrnili šele danes zgodaj zjutraj domov.
Za zimsko krmljenje kuncev in drugih živali
Korenje, pesa in koleraba ter smho seno oziroma detelja za zimsko krmljenje kuncev in drugih živali
Ker mnogo kuncerejcev nima prilike naročiti si potrebne količine krme za prehrano svojih živali čez zimo, nameravamo nakupiti potrebno količino omenjenih krmil le, če sc nabere za vngonsko pošiljko prednaročil na korenje, peso in kolerabo ier vsaj za pol vagona sena.
Naročila sprejema društvo »Mali gospodar«, Gosposka ul. 4, med uradnimi urami od 16—18 in Železničarska splošna gospodarska zadruga, BIeiweisova 35-11.
Ob naročilu se plača na račun kupnine po jO cent. za vsak naročeni kilogram korenja, nese ali kolerabe in 1 liro za vsak naročeni kilogram sena oziroma detelje, ki sc bo oddajala v stisnjenih in povezanih balah od 70 do 50 kg težine. Rok za prednaročilo poteče dne '-'5. oktobra.
Krmila se bodo oddajala po stvarni ceni stroškov brez pribitka za zaslužek
©Ao&ae nc*ace
Koledar
Četrtek, 23. oktobra: Klotilda, devica in muče-nica; Ignacij, škof; Servand, mučenec; Roman, škof.
Petek, 24. oktobra: Nadangel Rafael; Evergi6t, škof in mučenec; Martin, opat.
Novi grobovi
-f- Mara Pauli rojena Mrakova, žena trgovca in posestnika na Sv. Petra cesti, je nenadno umrla. Pogreb bo v četrtek ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti na Sv. Petra nasipu št. 37 k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočemu soprogu in hčerkam ter vsem sorodnikom izrekamo svoje sožalje!
+ Rudi Masten, ugledni ljubljanski gostilničar pri Štepicu v Šiški, je včeraj nenadno odšel v večnost ter zapušča ženo in malega sinčka Dušana. Pokopan bo v petek ob pol 3 popoldne z Žal iz kapelice sv. Andreja. Naj počiva v miru! Njegovi hudo prizadeti družini naše sožalje!
■f- Frančiška Kralj, roj. Ljubičeva, žena ključavničarskega mojstra v Ljubljani, je zatisnila svoje oči ter bo pokopana v četrtek ob pol štirih popoldne iz kapelice Sv. Frančiška na Žalah. Mir in pokoj njeni duši! Svojcem izrekamo svoje sožalje!
Imenovanje
Tajnik stranke. Glavni Poveljnik GIL-a, je na predlog Zveznega Poveljnika imenoval fašista Per-toldija Luigija za načelnika Glavnega Stana GIL-a
v Ljubljani.
Rdeči križ sporoča
Ljubljana, 22. oktobra.
Pošto naj dvignejo na Tyrševi cesti 11-L: Adamič Helena, Sv. Petra c,; Azko Josip, Trste-njakova 1; bivši Banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence; Benkovič Pepca; tovarna iPax ; Bizjan Marija, Knezova ulica; Braniselj Fran, Standard Vacuin Oil Comj>.; Bratuš, učitelj; Bregant Sonja. Jarška 36; Brueš Medo, urar, Miklošičeva; Engelsberger Vitja, Devova 9; Finančna direkcija, računski oddelek; Kern Hugo, Miklošičeva; Koželj Mimica, Tržna 6; Koželj Tončka, glavna pošta; Leder Nada, Zagrebška ulica; Jože Lekan, ravnatelj; Malašič Matija, fin. direkcija; Maver Ciril, drogerija sSalus«; Mayer Karel, Merč-nikova 6; Melihar Stane, prof. klas. gimn.; Mer-cina Franc, Žibertova 27; Mihelčič Franc, Kode-ljevo; Mihevc Tončka; Mrlak Frančiška, Zgornja Šiška; Norat Anton, Ob Janševi 9; Petrič Alojzij, Suvoborska 14; Petrovič Nikola, Medvedova 5; Pipan Ludvik, Radio Ljubljana; Ravnikar Tone, Vič; Roman Stana; Ribar Rea, Koblerjeva 5; San-cin Franc, Linhartova ulica; Senčar dr. Drago, žel. dir.; Stanovnik dr. Aleš; Schaup Sergej; Kot-nikova 21; (Supan Magda, Celovška 50; Šaffer Francka, glavna carinarnica; Vidic Albina, Moste; Vrabic Fanika, Pred škofijo; Wester Josip, Pom-pova 4; Zaje Joško, Cankarjevo nabrežje; Zupančič Ačim, akademik; Kovačič Peter, profesor.
V tajništvu naj se zglasi odpošiljatelj pisma na ime rodbine dr. Jos Povalej; nadalje ga. Jelka Iglic inž. Cimpermanova, njeni svojci; Ivan Božič, mizar žel. del., osnosno svojci ali znanci.
Gdč. Angela Piškur, Vidovdanska 9, naj dvigne dokumente v kurirskem odseku.
Rdečemu križu so darovali: g. arh. Costa-peraria iz Ljubljane 105 lir (stanarina za časa velesejma); g. Zore Rudolf iz Ljubljane 100 lir namesto venca na grob ge. Zore Marije iz Kranjske gore; g. Zupan Julij iz Ljubljane 200 lir v počastitev spomina dvornega sv. dr. dr. J. Polca. Plemenitim darovalcem iskrena hvala.
Begoni goveje klavne živine v Ljubljano
Prihodnja dogona na sejmišče v Ljubljano bosta v sredo, 29. oktobra za I. skupino občin Brezovica, Dobrova, Ježica, Ljubljana in Log; za 11. skupino Dobrunje, Ig, Polje, Rudnik, Tomišelj in Želimlje pa v sredo, 19. novembra. Nadaljnja dva riocona bosta pa za 1. skupino 3. decembra ter ze II. skupino 23. decembra. Teleta bo komisija zaenkrat prevzemala vsako sredo ob 10 na klavnici tudi na račun dogona, morajo pa biti pripeljana natanko ob tej uri.
Obveznike ojoozarjamo na jx>drobne predpise o dogonih, da ne bodo imeli sitnosti. Ocenjevanje se začne točno ob 9, ob 11 je tehtanje in ob 13 izplačevanje. Kdor po 9 vsaj do 10 prižene žival, se mu za kazen in zato, ker prebije žival na mestu manj časa pred tehtanjem, odtegne pri teži 10 do 20 kg. Kdor pa živino prižene šele po 10, bo njegova žival zavrnjena, povrhu pa mora plačati še kazen. Tudi onemu, ki pri izplačevanju po vrstnem redi, ni navzoč, bo odtegnjen manjši znesek zaradi motenja poslovanja, a zamudniki iz drugih dogo-nov morajo po denar v Ljubljano. Zato mora biti živina ob 8.30 na sejmišču, oziroma najkasneje ob 3.45 postavljena po vrstah pri dotičnih napisih za hitrejše ocenjevanje. Za komisijo vsak pripravi rdeči pozivni listek, na podlagi katerega se izplačuje, ter živinski potni list.
Z dogoni v Ljubljano se je doslej nekoliko zategnilo zaradi mleka in tudi zato, da bi mogli obvezniki pripraviti ali si nabaviti primerne živali za oddajo. Da ne bo treba prisilnih pozivov na škodo obveznikom, je najbolje, da obvezniki vsakega kraja sporazumno m?d seboj določijo dajatve za vsak mesec. V6ak gosj^odar pa. ki ima žival pripravljeno za oddajo, naj jo priglasi že 14 dni pred dogonom na občini, da dobi rdeči f>ozivni listek in da je potem še dovolj čas za prisilni poziv primanjkljaja. Ker mora vsak gosjxKlar oddati določene mu vinkulirano kvoto (udi, če ima le plemensko ali molzno živino, 60 prošnje za odgoditev ali znižanje brez pomena — |x>sebno, ker se za sedaj prisilno poziva, v kolikor se mora, obveznike z višjo težo. V kolikor kdo odda tudi plemensko žival, naj 10 naznani na občini, da se morda že doma, drugače pa na dogonu žival zamenja, ker je interesentov za tako živino dovolj. V kolikor pa dva želita kriti manjše obveznosti skupno, naj tudi to
sporočita na občini, da to vpiše v seznam. *
— Eden najpomembnejših sedanjih klavirskih mojstrov v Italiji je pianist Carlo Vidus60. V Ljubljani bo koncertiral v jKincdeljek 27. t. m. in nam izvajal dela naslednjih skladateljev. V prvem delu koncertnega sporeda so zastopani mojstri Bach v Lisztovi priredbi, dalje Scarlatti in Beethoven. Drugi del koncerta pa prinaša dela Malipiera, Fer-rarija, Caselle, Chopina, Webra, Schuberta in Liszta. Znameniti mojstri so na sporedu in izvajal jih bo Carlo Vidusso, ki je prav gotovo eden naj-
večjih sodobnih klavirskih virtuozov sploh,- Povsod ima sijajne kritike in tudi v Ljubljani se je že uveljavil na intimnem koncertu v minulem letu. — Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani. Začetek ob 20. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
—	Cesta Ljubljana—Škofljica bo preurejena.
Pod predsedstvom ministra za javna dela se je 21. t. m. dopoldne sešel upravni odbor ustanove državnih cest (Aziende Stradali) v Rimu in je proučil ter odobril razen drugih rednih upravnih ukrepov tudi mnogo načrtov za zboljšanje omrežja državnih cest. Med drugim je odobrii tudi ureditev ceste Ljubljana—Škofljica.
—	Nagla .sprememba vremena. Proti koncu preteklega tedna je še vse kazalo, da se bo lepo vreme ohranilo še dokaj dni in bo oktober lahko napravil prav |>ovoljno vremensko bilanco. Jutranja temperatura pa se je visoko dvignila, nasprotno je začel padati barometer, ki je včeraj dosegel 758 mm. V torek se je močno oblačilo. In v sredo okoli 6 zjutraj je začelo počasi deževati. Vsakdo je pričakoval, da bo nastopila več dni trajajoča deževna doba. Deževno je bilo tja do 8, nato pa se jc vreme prav počasi iireobraealo in opoldne je posijalo jesensko sonce.
—	Dbt Rdečemu križu. Pokrajinski odbor Rdečega križa je prejel iz neke j>oravnave od pečarskega mojstra g. Ivana Rihtarja, Sv. Petra cesta, 100 lir, za kar se najlepše zahvaljuje.
Ljubljana
1 Sv. maša zadušnica za pok. Jos. Jagodicem,
jxi6estnikom in mes. mojstrom 6e bo brala v farni cerkvi 6V. Petra v petek, dne 24. oktobra ob 8. uri zjutraj in ne ob 7 kot je bilo ]x>motoma naznanjeno.
1 Rokodelski oder. Vsi, ki se v nedeljo ni6te mogli udeležiti predstave v Rokodelskem domu, ne zamudite prilike v nedeljo 26. t. m. ob 5 jx>f>oldne. Vstopnina je nizka. Sedeži po L. 4, 3 in 2, 6tojišča L. 1.50.
1 Petje na pokopališču pri Sv. Križu. Uprava Hubadove župe v Ljubljani vabi vse pevce v Ljubljani in v bližnji okolici, da sodelujejo pri tradicionalnem petju na grobovih pri Sv. Križu, ki bo letos v nedeljo, dne 2. novembra ob treh jx>poldne pred križem. V ta namen 6e bodo vršile skupne pevske vaje v Hubadovi dvorani, )>oslopje Glasbene Matice v f>etek, dne 24. in 31. t. m. obakrat ob 19. uri ter 1. novembra ob 11. uri dopoldne. Arhivarji naj prineso s seboj note: Prelovec: »Nad mojim grobom« in »Poljana toži«, Adamič: »Oče naš« in Dev: »Vigred«. Bratje pevci! Podredimo se prostovoljni pevski disciplini in pokažimo v mogočnem nastopu našo zavednost.
I Živilski trg. V sredo 22. t. m. je bil običajen tržni dan, ki je bil v sedanjih prilikah še dobro založen z raznimi živili. Na Sv. Petra nasip je bilo pripeljanih ,10 vozov zeljnatih glav, ki so bile po 0.50 lire kilogram na debelo in celo cenejše. Na ribjem trgu je bilo naprodaj do 100 kg raznih morskih rib. tako sardel in skuš po običajnih cenah. Naprodaj je bilo dokaj raznih poznojesenskih gob po cenah, kakor jih je bil določil mestni tržni urad za ta teden. Mno^o je bilo na izbiro štorovk. kakor tudi čebularjev, tu in tam je bilo nekaj brinjevk in drugih gob.
1 Preiskovanje živil v Ljubljani. Septembra meseca je osebje mestnega tržnega urada preiskalo 412 vzorcev živil. Med temi je bilo največ mleka in sicer 351 vzorcev. Analize mleka so pokazale naslednje stanje: 253 primernih vzorcev 53 opominov in 45 neprimernih vzorcev mleka. Med temi je bilo 24 nesnažnih vzorcev, 3 posneti in 3 posneti ter hkrati tudi onesnaženi vzorci. Voda je bila mleku prilita v 14 primerih, pri enem vzorcu je bila pa prekomerno onesnaženemu mleku prilita še voda. V primeri 7 mesecem avgustom se je pokazalo, da se je odstotek zalitih vzorcev malo povečal. — Drugih živil je bilo preiskanih 81. Pretežno večino imajo pregledi kruha. Mestni tržni urad je septembra meseca napravil sistematičen pregled vseh pekarn ter je v 38 primerih ugotovil, da Ljubljančani dobivajo v pekarijah zdrav in tečen kruh. Tudi moka po trgovinah je dobra. — Med tehničnimi analizami prednjačijo analize mila. Lastniki nepravilnih vzorcev so bili prijavl jeni sodišču. Vzorci masti, olja, medu in presnega masla so bili po pretežni večini primerni. — Iz tega kratkega in navidez suhoparnega poročila vidimo, kako mestni tržni urad vestno nadzoruje živila ter se zlasti s pomočjo svojega kemičnega laboratorija trudi, da obvaruje Ljubljančane pred zdravju škodljivimi živili. Uspeh strogega nadzorovanja živil je najlepše razviden iz zelo nizkih številk neprimernih vzorcev raznovrstne hrane.
I Žrtev karambola. V torek jx>j>oldne se je zarlel na Dolenjski cesti pri Rudniku gostilničar Rudolf Masten iz Ljubljane v mimo vozeči nemški avto. Pri padcu je dobil Masten nevarno rano na glavi. Na pomoč poklicani reševalci so ponesrečenca takoj prepeljali v bolnišnico, kjer mu pa niso mogli rešiti življenja. V sredo zgodaj zjutraj je Masten izdihnil. Naj jiočiva v miru!
1 Prevozi z ljubljanskimi reševalnimi avtomobili. Ljubljanska mestna reševalna jx>staja opozarja, da prevaža samo bolnike, drugih, torej tudi zdravnikov, pa ne glede na čas zaradi pomanjkanja jsogonskih sredstev in gum, nikakor ne more prevažati. Samo v res nujnih primerih kličite mestni reševalni avtomobil, edino za prevoz bolnikov!
1 Za mestne reveže je podaril lekarnar g. mr. Milivoj Leustek z gospo soprogo 100 lir v počastitev spomina g. dr. Tavčarja, g. dr. Ernest Mayer je pa nakazal 50 lir v piočaščenje pok. g. Ivanke Tomšič. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo dobrotnikom revezcv tudi v imenu pod-piranih.
Iz Spodnje Štajerske
Pomoč bukovinokim in drugim preseljen-
cem. Na Dunaju ustanovljena Družba za pomoč preseljencem jjoziva le dni vse preseljence, ki so prišli iz Besarabije, Severne Bukovine in iz Dobrud/e in so sedaj na Štajerskem in Koroškem, naj takoj sporoče svoje naslove družbi na Dunaju. Družbi je bila poverjena naloga, da priskoči na jx>moč pre*eljeneem v vseh jx>-sestnih in pravnih vprašanjih.
Konjsko meso na nakaznice. Na Spodnjem štajerskem je izšla naredba, jx> kateri se sme prodajati konjsko meso in vsi izdelki iz konjskega mesa le proti odrezkom nakaznic za meso. Kupci dobe dvakrat toliko konjskega mesa kakor dovoljuje nakaznica drugih vrst mesa.
Ustanovitev odsekov nemškega planinskega drnštva v Mariboru in Celju, šef civilne uprave je dovolil zopetno vpoetavitev obeh nekdanjih odsekov mariborskega in celjskega nemškega in avstrijskega planinskega društva. Obnovljena odseka bosta delovala kot mariborski in celjski ods^ek nemškega planinskega društva. S tem začenja nemško planinsko društvo zopet z delom v južni Štajerski. Ker bosta odseka takoj začela z delom, bosta mogla prevzeti svoje stare delokroge, pri čemer ne bodo prenesene v njuno last le stare, že pred letom 1918 njima prij>adjoče planinske |»ostojanke, ampak tudi vse druge važne planinske postojanke, ki jih bosta odseka kupila. V kratkem bosta v Mariboru in Celju že ustanovna občna zbora obeh odsekov.
V Ormožu je umrl v nedeljo, 19. t. m. znani posestnik in trgovec Ludvik Kuharič, star 58 let. Zapušča ženo Marijo, rojeno Stajnko ter 4 otroke: Ludvika, Maro, Drago in Boža. Pokopali so ga v torek popoldne.
Prve civilne poroke ▼ Mariboru so bile dne 18. t. 111. Pred političnega komisarja Knausa v županovi sobi sta prva stopila ob 9 dopoldne Edvard Johann Rechberger, ključavničar državne železnice ter Marija Šešerko, šivilja, ki ju je poročil. Pol ure za njima sta prišla Georg Joseph Hauger, avtomobilski podjetnik, ter Olga Marija Alojzija Russ, disponentka.
Obisk v Gorenjem gradu. Okrožni vodja Dorf-meister je obiskal Gornji grad. Pred gradom ga je čakal s svojim štabom krajevni vodja Losel ter tamkajšnje učiteljstvo. Sledil je pogovor o nujnih zadevah. — S počastitvijo Hitlerju je bil obisk končan.
Godba v Mozirju. Pred nekaj dnevi je prišel v Mozirje oddelek državne visoke šole za godbo iz Gradca ter je priredil nekaj koncertov.
Tečaj za občinske tajnike se je v ponedeljek,
20.	t. m. začel v Laškem. Dne 27. t. m. se začne drugi tečaj.
Žetvene počitnice v celjskem okrožju se začno dne 26. t. m. ter bodo trajale do 2. listopada.
Ne selite se v Maribor! Tako kličejo nemški listi tistim doseljencem iz Nemčije, ki še vedno silijo v Maribor. Nemški listi pravijo, da v Mariboru res ni praznih stanovanj.
Ne trošite vode! Politični komisar za Maribor svari prebivalce, naj nikar ne trošijo vode. Oblast je vse ukrenila, da bodo Mariborčani varčevali z vodo.
Iz Trsta
Odlikovani Tržačani. Zadnje čase je dobilo veliko bojevnikov iz Trsta in okolice lepa priznanja v obliki odlikovanj za hrabro zadržanje pred sovražnikom. S srebrno medaljo je-bil odlikovan spomin znanega tržaškega pilota Gvida Biirkla za hrabro dejanje 29. novembra 1937. leta v Abesiniji. Srebrno kolajno je dobil tudi poročnik bojne ladje Bruno Napp iz Trsta, bronasto medaljo pa podporočnik bojne ladje Just Ravini iz Trsta, podporočnik Josip Boniveto iz Trsta, torpedni podčastnik Alojz Albero iz Opčine, strojna podčastnika Josip Ramotti in Roman Valussi iz Tr«ta. Večje število naših meščanov je bilo odlikovanih z zaslužnim vojnim križem.
Lep uspeh pianista. Te dni je bil zaključen v Genovi osmi narodni natečaj pianistov, ki ga je organiziral Dopolavoro. Na natečaju so nastopili tudi umetniki iz Julijske krajine. Prvo nagrado v kategoriji nediplomiranih je odnesel mlad tržaški pianist Nino Bibalo, ki je dobil zlato kolajno, prvo dirilo ministrstva za vzgojo ter prvo darilo genovskega Dopolavora. Mladi pianist, gojeuec pianistične šole Luciana Gante v Trstu, je priredil preteklo soboto zvečer koncert jK>d okriljem Dopolavora Aquile v novi koncertni dvorani v vi a Rnssini 4.
Nemški častniki in mornarji v Postonjski jami. Te dni je obiskala Postonjsko jamo večja skupina nemških častnikov in mornarjev, ki so se nahajali dalj časa na oddihu v Opatiji. Nemške goste so (»zdravili v Postojni predstavniki oblasti in stranke.
Gledališče
Drama: Četrtek, 23. oktobra: »Nocoj bomo improvizrali«. Izven. — Začetek ob 18.15. — Konec ob 20.45. — Petek, 24. oktobra: zaprto.
Opera: Četrtek, 23. oktobra: »Netopir«. Red Četrtek. — Začetek. 18.15. — Konec: 21. — Petek, 24. oktobra: zaprlo. — Sobota, 25. oktobra: »Aida«. Izven. — Začetek: 17.30. — Konec: 21.
Radio Ljubljana
Četrtek, 23. oktobra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pisana glasba, vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Koncert kmečkega tria. — 12.35 Pesmi in napevi.
—	13 Napoved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno p>oročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom D. M. Šijanca. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Izmenjalni koncert iz Nemčije. — 14.15 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Simfonična glasba. — 17 35 Koncert violinistke Margheritte Ceradini Vacchelii. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba.
—	20 Najjoved časa. Radiiska poročila. 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Koncer pod vodstvom Benvenutija. — 21.15 Orkester pod vodstvom Angeiinija. — 21.50 Bleščeča glasba pod vodstvom Petralia. 22.20 Novice v slovenščini. 22.25 Pihalni orkester pod vodstvom Sto-racija. — 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piecoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta 47.
Poizvedovanja
Prosim osebo, ki je sedela poleg mene v torek
21.	t. m. v opoldanskem vlaku na poti iz Ljubljane proti Rakeku in ki je med potjo v Logatcu izstopila ter ]x>motoma zamenjala zelen nahrbtnik ter tako f>ogrešno vzela ravno takega, v katerem je bila med drugim tudi aktovka z raznimi tiskovinami, da ga takoj vrne v pisarno Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, kjer dobi svojega.
Iz Srbije
Prehrana Belgrajčanov je zagotovljena. Ker
so odmetniki zaprli vsa pota, ki vodijo v Belgrad, da bi tako preprečili dovoz živeža 111 kuriva v mesto, se je sestala v Belgradu konferenca v prostorih glavnega opolnoinočenca za gosjKidarstvo v Srbiji Neuhausena. Tu so padle važne odločitve. Pri izvajanju teh odločitev bodo sodelovale nemške in srbske oblasti.
Pred občnim zborom delničarjev Privilegirane agrarne banke. V zvezi z vprašanjem kreditiranja številnih srbskih beguncev, ki nimajo nikakih sredstev, pa nujno potrebujejo denarja, bo v kratkem občni zbor delničarjev tega največjega srbskega denarnega zavoda, da jim priskoči na jx»moč.
»Svetloba polne resnice«. Pod tem naslovom je izšel v belgrajski »Obnovi« članek, kjer beremo, da so še pred kratkim komunisti jjo Srbiji lahko sejali nemire, sedaj, ko se je zvedelo o porazu Sovjetske Rusije, pa da že jrostaja drugače. Članek končuje z besedami: »Srbija, očiščena komunistov, bo zadihala in začela notranjo obnovo z močjo, ki se ni mogla izživeti v psihozi panike, iznenadenj, osuplosti in neredov. Toda srbska obnova, konstruktivna, pod vodstvom idealistov in patriotov, ne bo več motena prj ustvarjanju onega, kar je dobro in pošteno — koristno za zemljo in narod — a tako jiotrebno in zaželeno od vseh |>oštenih in pametnih Srbov.« Tako srbski list.
V oktobru 1 kg soli na osebo. Ker si v oktobru pripravljajo gospodinje zaloge za zimo, se je. kakor poročajo srbski listi, Dirisu posrečilo izposlovati, da bo v mesecu oktobru vsak Belgrajčan izjemoma dobil 1 kg soli.
Iz Hrvatske
Organizacija Hitlerjeve mladine na Hrvatskem. Prejšnji teden ie bil v Nemškem domu v Zagrebu ustanovni občni zbor Hitlerjeve mladine za Hrvatsko. Slavnosti so prisostvovali zastopniki narodnosocialistične stranke, vojske in vstaške mladine. Za vodjo Hitlerjeve mladine na Hrvatskem je bil imenovan von Seiler. ki ie v nastopnem govoru naglasil velike naloge, ki jih bo morala jiozneje rešiti Hitlerjeva mladina in se mora zato že 6eclaj telesno ter duševno dobro pripraviti.
Slovaška mladina na Hrvaškem. Te dni se mudi na Hrvaškem večje odposlanstvo slovaške mladine, ki je obiskalo Slovake na Hrvaškem in pa hrvaško vstaško mladino.
Preskrba Zagreba z mesom. Ker nekaj časa na zagrebškem trgu ni bilo mesa, je sedaj dovoljeno mesarjem, da smejo iti na kmete 111 neposredno pri kmetih kufiovati svinje in govejo živino. Upajo, da bo na ta način Zagreb zopet preskrbljen z mesom.
Zagreb dobi čez leto dni velik Akademski dom. Kakor poročajo zagrebški listi, bodo prihodnje leto začeli zidati v Zagrebu velik aom za akademske vstaše. Celotno življenje na zagrebškem vseučilišču bo organizirano po vsta-škili načelih. Vsaka fakulteta bo imela svojo vojaško organizirano milico. Na fakultetah, ki so zelo velike, bodo še razne manjše vojaške skupine.
»Trije čredniki 60 pobegnili iz strahu pred roparjem,« se je Jurček 6koraj razjokal, »škoda. Lahko bi nam bili pomagali pri lovu za roparjem,« se je praskal za ušesi.
»Nič ne marajte, stric Jurček! Ako 60 takšni figarji, bi vam kaj malo koristili,« ga je tolažila Miška.
»Draga nečaka,« je vzdihnil stric Jurček. »zdaj moramo biti še bolj previdni. Sicer 6em naročil svojim črednikom, naj bodo oboroženi.«
Kuhar Conkaj je slišal povelje. Kmalu 6e je pojavil pred Miškom oborožen z dveina samokresoma v levici in dvema velikima nožema za pasom; v desnici pa je vihtel veliko mesarsko sekiro.
»Kaj si se tako oborožil?« se je začudil Mišek, ko je zagledal kuharja.
»Tako ukazati gospodar Ne biti br»z orožja, Jaz tako iti v drvarnico po drva za kuhati,« 'je resno odgovoril kuhar.
KULTURNI OBZORNIK

Koncert Mlrce Sanclnove
Skoraj v vseh umetnostnih panogah dobimo razmeroma velik odstotek žensk-umetnic, le na skladateljskem polju gospodarijo skoraj neomejeno moški. Tudi pri neprimerno večjih narodih kot je slovenski so skladateljice skoraj nevidena prikazen. Zato ei 6memo šteti v čast, da imamo Slovenci trenutno vsaj dve živeči skladateljici, ki 6ta v javnosti dokaj znani. Poleg Brede Sčekove, ki deluje že nekaj let predvsem na polju zborovske glasbe, se je zadnji čas vedno bolj pogosto javljalo ime gospe Mirce Sancinove. Posvetila se je, kot je bilo videti na ponedeljkovem koncertu, pretežno instrumentalni glasbi. Njeno delo ni, kot bi kdo pričakoval, v prvi vrsti amaterskega značaja; že ta koncert je pokazal, da je ustvarila prav lepo število kvalitetnih skladb, mimo katerih ne more iti niti najbolj zahteven glasbenik.
Na sporedu je bilo 9 klavirskih točk, 8 samospevov in 2 skladbi za violino s klavirjem. Klavirske točke je izvajala skladateljica sama, ki je oskrbela tudi spremljevanje samospevov in violinskih točk: samospeve je pela operna pevka Valerija Heybalova, violinske točke je odigral Sa<ncin J. Karlo. Skladateljica se je izkazala kot zelo dobra pianistiiija. Splošno pravilo, da je skladatelj najslabši interpret svojih del, dopušča, kot nas je prepričal ta koncert, včasih tudi izjeme. Pri izvajanju »i si želeli vendar nekoliko več dinamičnega nian-siranja. Ker so pa skladbe z malimi izjemami močno eruptivnega značaja, bi šteli ta nedostatek bolj v zlo skladateljici kot pianistinji, ki skuša le verno interpretirati predloženo ji skladbo. Tudi oba solista sta s pravilnim razumevanjem m podajanjem skladb pripomogla koncertu do lepega uspeha. Odmisliti je seveda treba majhen prostor, v katerem 6e je koncert vršil. Neposredna bližina izvajalcev in poslušalcev izvajanju ni v korist; v primerno večji dvorani bi prišla plemenitost tona še vse bolj do izraza.
Z glasbenega stališča gledano 6pada večina izvajanih skladb med dovršene umetnine. Glede poglobljenosti so bile za glasbenika najvišje stoječe skladbe one v prvem delu 6poreda; v skladbah drugega dela so zaznavne, posebej še v klavirskih točkah, daljne reminiscence, ponekod premalo skrbna izdelava in pomanjkanje ostre samokritike; v nekatere skladbe se je vtihotapilo preveč zunanje dekoracije in šablonske figuracije, kar dokazuje, da je včasih vodil skladateljico pri delu bolj piani-stičai kot skladateljski princip. Dobro je zadet (tudi v interpretaciji) humoristični ton v samospevu Nesreča. Virtuozno je komponirana fantazija Re-tovje, narodno občuteno Fantastično kolo. Spremljava samospevov kakor tudi violinskih točk je samostojno izpeljana, ponekod morda za spoznanje preobložena. Ne glede na omenjene pomanjkljivosti pa je pokazala skladateljica toliko samonikle miselnosti, potrebnega tehničnega znanja in končno tudi pridnosti pri delu, da vzame omenjene nedo-statke samo šolan glasbenik na znanje; pa še od teh marsikateri v zavesti, da ne premore tolikega sporeda te vrste skladb, ki bi bile kvalitetno vse na enaki višini.
Skladateljica je imela polno dvorano elitnega občinstva. To je bilo na eni strani priznanje za marljivo delo, obenem pa tiho izražena želja za čim bolj riemotefi razvoj njenega skladateljskega udejstvovanja.	M. Tome.
Nekaj drobiža
kulturnega
Jesenska številka »Italia«. Tujsko prometna revija v nemščini za pospeševanje turizma v Italiji pod naslovom »Italia« je sedaj izšla in sicer pod geslom »Jesen«. V njej je v barvitih podobah prikazana lepota italijanske jeseni ter bogastvo italijanskega sadjarstva, predvsem pa vinogradništva. Zato daje reviji osnovni ton prva razprava Srečanja z jesenjo, v kateri Luigi Bottazzi opisuje lepoto jeseni v Italije ter njen blagoslov. Krasne slike ponazarjajo to občutje. Guido Lami posveča poseben, bogato ilustriran članek italijanskim sadežem kot dragocenemu liranilu. Posebno lepa in izvirna je slika nekega meranskega sadnega drevja. Carlo Linati opisuje jesensko razpoloženje na severnoilalijanskih jezerih: Lago Maggio-re, Lago di Como, Lugansko jezero, Gardsko jezero itd. Fabrizio Sarazani opisuje znamenita mesta filmu, tako Kapitol v nočni razsvetljavi, prizor s Comskega jezera s sceno iz filma o »Zaročencih«. Najlepše strani z najizrazitejšimi in najbolj izbranimi ter učinkovito vlomljenimi podobami pa so posvečene italijanski trgatvi. — Nadaljnji drobiž je posvečen umetnosti in arheologiji, ki spadata med največje privlačnosti Italije, folklori, predvsem narodnim nošam, katerim sta posvečeni najbolj barviti celostranski podobi, ter gledališču na prostem v jesenski sezoni. Dalje kulturnim razstavam, prireditvam fašističnega režima. Tak kulturni in propagandni material je pomešan med večje članke, kakor so: članek o novem velikem kolodvoru v Benetkah z imenom Santa Lucia na Canal Grande na stebrih in z značilnimi beneškimi mostovi. Al. del Vita piše o Keramičnih posodah v Arezzu, Venator pa o jesenski jagi ter o živalih, ki so plen strastnega italijanskega lovca. Živali so podane v večbarvnih tiskih. Posebne strani so posvečene italijanski liktorski mladini Gioli ter njenim prireditvam, nato pa italijanski arhitekturi, vrtovom in hišam, starim in novim, kar nudi gostom največjo udobnost in estetsko zadovoljnost. Revija je v vsakem pogledu tehniško na višku, pa tudi uredniško je malo svetovnih revij tako lepo zbranih in z okusom poudarjenih. Italijanska tujsko prometna prizadevanja imajo zavidanja vredno glasilo.
Prof. dr. Enrico Dnmiani je izdal v izdajah zavoda za vzhodno Evropo zanimivo studijo 0 po-lonističnih študijah v Italiji med prvo in drugo svetovno vojno (Gli studi polonistici in Italia tra la prima e la seconda guerra mondiale) v Rimu (str. 34). O študiji, ki naj prikaže, kako veliko je zanimanje za Poljake in njihovo književnost v Italiji v zadnjih desetletjih, bomo poročali še izčrpneje.
»Imago Italiac« (»podoba Italije«), tako se naziva svojstven atlant, ki ga je pričel izdajati znani kartograf d'Agostini v Milanu. Za to veliko podvzetje se je ustanovila posebna družba »S. S. Italgeo« v Milanu. Atlant ima namen bravcu s sliko in besedo na lahko dovzeten in mnemo-tehničen način prikazati Italijo v vseh ozirih: v geografskem, gospodarskem, agrarnem, folklornem, turističnem itd. Delo bo izšlo v 19 zvezkih po 434 strani; vsak bo obsegal eno pokrajino (v širšem regionalnem smislu, ne prefekture). Urednik tiskanega dela je Gualtiero Laeng, ki doslej še ni bil znan izven mej države. Zanimiva novost pri tem zemljepisnem delu so pa veliki (60 X50) zemljevidi v d VafiajStiii i; arvah, kl jih je zamislil in naslikal Rus V. Nikulin. En po-
gled na karto že zadostuje, da si vtisneš v spomin posebne gospodarske ali folklorne značilnosti pokrajine. S slikami (n. pr. najdišča izkopanin ponazoruje kak kip, kjer je ribolov je naslikan ribič v čolnu, ali: rudnik pokaže knapovska sve-tilnica, pridelke dotični sadež itd.) pokaže kaj v pokrajini raste, kje so ruduiki, kje izkopanine, letovišča, industrija itd. Ta način seveda ni nov. Nekaj podobnega je n. pr. Sten de Geer že davno pred vojno uporabljal za ponazoritev absolutnega in relativnega števila prebivalcev. Vendar pa moramo priznati, da slikar ni karte prenatrpal s slikicami, marveč je podal ubrano celoto. Le barve so za spoznanje prekričeče in pa nekaj baročne stilizacije v načinu holandskih zemljevidov je odveč. Izšli bodo tudi nadaljni zvezki o pokrajinah, »ki se vračajo v naravne meje Italije«. Celotno delo si bo posameznik zaradi cene (600 lir) le težko omislil. Za šolski pouk in praktične preglede pa bo prav prišlo.
Poznavanje tuje kulture je namen posebni knjižni zbirki »Stelle delTOrso« (Veliki voz), ki jo izdaja založba Garzanti poti uredništvom znanega Luigija Salvinija in Bina Sanminiatelli-ja. Ta zbirka je prav za prav zamisel zavoda za kulturne zveze z inozemstvom. Hotel je Italijanom pokazati »misel in slovstvo dežel, ki so duševno povezane z Italijo«. To se je deloma izvedlo i izdajo »Narratori bulgari« od Salvinija in z zvezkom »Scrittori di guerra spagnoli«. Nekam izven načrta je izšel zvezek »Narratori egiziani« (Egiptovski pripovedniki). Kdo bo zdaj na vrsti, ne vemo še. Dobro bi bilo, da bi kdo predstavil mlajši slovenski slovstveni rod. Posamezni zvezki so odlično opremljeni.
»Biblioteca per masse« bo pričela izhajati v Rimu. Izdajatelji pravijo, da hočejo široki množici (kmetu, delavcu, mornarju, obrtniku, vojaku, mlademu uradniku) podati v poceni in jasno pisanih knjižicah vse, kar je potrebno, da ve. Poseben obzir bo seveda na duhovnem obdelovanju bravca v duhu sedanjih časov. To bi bile nekake »znamke« ali rakovniške »knjižice«, le da segajo te bolj na duhovna področja.
Vigred, št. 10. — V kratkem presledku je izšla sedaj že 10. 'številka tega ženskega lista. Na uvodnem mestu nadaljuje dr. Česnik svojo 6tudijo o italijanskem pesniku Silviju Pellicu, pisatelju »Mojih ječ« ter borcu za zedinjenje svojega narocla. Članek se bo še nadaljeval. — Prevod Fischerjeve zgodbice »Venec čudodelnih
rož« je anekdota iz življenja velikega glasbenika Ilaydna, ki je čutil vse lepote morja in se ni bal niti viharja, ker je imel čisto srce in
je ljubil Marijo. Francka Župančič daje nekaj navodil »Tudi za zimsko pomoč«, in sicer moč duhovnega značaja: svariti grešnike, učiti nevedne, svetovati dvomljivcem, tolažiti žalostne, potrpežljivo prenašati nadležne, odpustiti žalitve in prositi Boga za žive in mrtve. J. Kmet nadaljuje s svojo krepko pisano zgodbo vaškega dekleta v mestu in njene bolečine zaradi greha v povesti »Prodana ljubezen do rodne grude«. Dr. Česnik ^nadaljuje svojo kraško zgodbo »Njiva«. Glinškov Janez govori o čebelah v članku »Oj ta hoja hojasta!« Milica Sivec nadaljuje članek o prehrani zdravega in bolnega človeka, ki bo prišel prav vsem gospodinjam. Med te članke pa so vpletene lepe pesmice-(Mira Toff-Hibšer, A. Š. itd.), najboljše pa so
pesmice Marije Pučko ter značilna notranjska Marije Žnidaršičeve, ki ji manjka samo nekaj tehničnih okretnosti, pa bi bila zelo dobra pe-
sem. — Bogat je gospodinjski oddelek (V naših domovih), kjer je veliko nasvetov za kuho, domače zdravje, ročna dela, oblačila itd. Še na platnicah je našel mesta praktičen članek Dva preizkušena načina pripravljanja kislega zelja.
»Naš rod«, ki ga izdaja Učiteljsko združe: nje v Ljubljani pod uredništvom Josipa Ribičiča, je tudi izšel ter prinaša iz galerije slovenskih kulturnih delavcev, ki jih je preko leta intervjuval Zupančič J., sedaj Riharda Jakopiča s člankom Kristine Brenkove. Franjo čiček opisuje šolanje psa Astrona, ki ga je dobil slepi trafikant Peter, da mu pomaga v življenju. V. Winkler je napisal pravljico o ukradeni dolini in o zemlji, ki jo je vrag razdelil med ljudi, da je nastala na svetu zmeda. Iz Jack Londovih spisov je preveden Potapljač in morski psi, Ma-nica Komanova je napisala anekdoto iz šole o milem in dragem. Poleg teh povestic. so še pesmi (Winkler, Tinek brati se uči, Koroška narodna: Kresnice, Mitja Muca Maca). — Drugi članki so poučni (V deželi opic, živalce imajo pamet in srce, zakaj zato, bolgarska rožna po-
Iz Goriške pokrajine
Smrt vzorne hčerke. Iz Komna na Krasu nam pišejo: Te dni smo položili na njivo božjo mladi cvet iz ugledne Ravbarjeve družine. — Umrla je najmlajša hčerka Marija v polnem cvetu let. Svoje odi je zatisnila v Brcšiji, kjer se je zdravila. Iz Komna je odšla kmalu po smrti svoje ljubljene mame, za katero je živela. Vsa dolga leta materine bolezni ji je rajna z nepopisno ljubeznijo in požrtvovalnostjo stregla. .Skoraj deset let je preživela v zaprti mamini sobi. Nič čudnega, če je polagoma začela veneti kakor cvet, ki mu manjka prostega zraka. Gospodična Marija je bila res blesteč zgled otroške ljubezni. Na predvečer slovesnega pogreba so jo iz daljnega mesta pripeljali domov v rojstno hišo. Ganljivo je bilo, kako toplo so jo vsi Komenci sprejeli in se vso noč vrstili ob njeni krsti. Pogreba se je udeležilo toliko ljudi kakor jih v Komnu še nismo videli ob takih prilikah. V cerkvi so pevci lepo peli ža-lostinke in se tako dostojno poslovili od pokoj-nice, ki je tako rada poslušala njihovo petje in je bila velika ljubiteljica glasbe ter je tudi sama znala lepo igrati klavir. Položili smo jo prav poleg mame, da si l>osta čisto blizu tudi v smrti kot sta si bili v življenju. Pri pogrebu smo videli veliko število uglednih ljudi iz vseh krajev naše kraške dežele, zlasti tudi več duhovnikov. Pogreb je izpričal, kako visoko cenimo Ravbarjevo rodbino, kateri izražamo najgloblje sožalje, zgledni in dobri pokojnici naj pa nebeški Oče nakloni obilo veselja pri dragi mami tam na večni livadi!
»Dobili smo drugega kaplana«. Iz Cerkna pišejo: Za drugega kaplana naše fare je prišel č. g. Ladislav Piščanec. Ker je naša župnija zelo raz-sežna in je bila že dvajset let brez drugega kaplana, je bilo to imenovanje zelo potrebno. Novi g. kaplan je služboval najprej v Gorici pri sv. Ignaciju, potem pa je eno leto upravljal župnijo Št. Vid pri Vipavi kot namestnik odsotnega župnika. Vipavcem se je zelo priljubil kot ljubitelj
mladine, katehet in izvrsten tenorist. Vsi duhov-Ijani novega gospoda toplo pozdravljamo in mu voščimo srečno bivanje med nami in blagoslovljeno delo!
Potujoči kmečki kino. Fašistična Zveza kmečkih delavcev v Rimu je stavila na razpolago Deželni Zvezi kmečkih delavcev v Gorici potujoči kino na avtomobilu s filmi za kmetovalce. Predstave so se vršile ta mesec že na Banjšicah, pri Sv. Luciji ob Soči, v Lokovcu, Spodnji Trebuši, Čepovanii in na Poljubinu. Več tisoč kmetovalcev je gledalo lepe filme, ki kažejo prizore iz kmečkega dela. Z velikim užitkom in haskoin so gledalci sprejeli film »Človek in zemlja«, ki predstavlja kmetovo delo. Potujoči kino bo obiskal še Volfe, Grahovo, Šebrelje, Cerkno, Godo-vič, Črni vrh, Col, Podkraj, Budanje, Vipavo, Lokavec pri Ajdovščini, Dobravlje, Črnice, Šempas, Dornberg, Rihemberg, Štanjel in Komen. Zadnja predstava potujočega kina v goriški deželi se bo vršila 5. novembra. Filmi, ki jih je dala izdelati Konfederacija kmečkih delavcev, so prav posrečeni.
Zborovanj« Deželnega Korporacijskega sveta
v Gorici je bilo 16. t. m. pod predsedstvom pre-fekta, ki je podal izčrpno poročilo o delovanju tega važnega gospodarskega zastopstva, ki mu je vlada letos odredila nove, širše naloga. V poročilu je prefekt omenil, da Deželni korporacijski svet izvršuje naloge, da se gospodarstvo dežele prilagodi potrebam naroda v orožju. Vsa pereča vprašanja, ki so so sproti pojavljala, so proučili majhni odbori^ strokovnjakov, ki so objektivno presodili položaj in praktične možnosti za rešitev. Vprašanja aprovizacije, razdelitve potrebščin za vinogradništvo, kuriva za avtomohile, petroleja, gumija industrijske proizvodnje itd. so se stalno nadzorovala in reševala. Prefekt je na tam zborovanju zaprisegel načelnike kmetijskega, industrijskega in obrtnega oddelka Korporacij-skega sveta, ki jih je imenovala vlada.
Prebivalstvo Mandžurije
Po podatkih ljudskega štetja v državi Man-džukuo, ki je bilo 1. oktobra 1. 1940, šteje Mandžurija 43,233.954 prebivalcev. Na četverni kilometer pride povprečno 33 ljudi. Po številu prebivalstva pride Mandžurija na deveto mesto takoj za Italijo in pred Francijo, ki je na desetem mestu. Posebna, značilnost mandžurskega prebivalstva je la, da je moških mnogo več kakor žensk. Moškega prebivalstva je namreč 23,919.903, ženskega pa 19,313.991, tako da pride 123 moških na 100 žensk. V Mandžurijo prihaja vedno več Japoncev. Japonci so izdelali dvajsetletni načrt za preseljevanje japonskega prebivalstva v Mandžurijo. Do konca letošnjega leta bo v Mandžuriji že nad 200.000 Japoncev.
Vse železnice niso normalnotirne
Širina železniških tirov nima samo tehničnega pomena. Poleg zemljepisne in gospodarske važnosti je širina železniških tirov tudi velikega narodnoobrambnega in prometno trgovskega pomena. Raznotirne železnice igrajo važno vlogo v potniškem in blagovnem prometu.
Kakor je znano, znaša širina normalnotirnih prog 1435 milimetrov. Ta širina izhaja iz časov gradnje prvih železnic, ko je leta 1824 iznašel Jurij Stephenson prvo lokomotivo, ki so jo prvotno uporabljali le za prevoz potnikov. Ko je pozneje lokomotiva začela poganjati tudi tovorne vlake, oziroma, ko so železnice začele opravljati skupno potniški ter poštni blagovni promet, je bila določena razdalja med kolesi pri teh vagonih na pet čevljev ter osem in pol palca. Temu je prilagodil Stephenson tudi razdaljo med železniškimi tračnicami. Ta razdalja je postala normalna in lahko se reče, da je danes 75% vseh železniških prog na svetu normalnotirnih. Normalnotirne proge imajo skoraj vsi evropski narodi. Razdalja med francoskimi tračnicami je za 5 milimetrov širša
Ija, ušice — proizvajalka surovin, obutev, nega zastorov, plačevanje davkov, kako se pozdravljajo ljudje). Otroška slikanica Zverine pokopavajo lovca. — »Naš rod« ima bogato ilustrirane doneske (Mihelič, Gaspari, Pirnat...), predvsem pa je koroško narodno prikupno ilustrirala Marija Vogelnikova. — Tako izhajata sedaj dva mladinska li«ta, »Naš rod«, ki ga izdaja Učiteljsko udruženje (prej UJU), ter »Vrtec«, ki ga izdaja Slomškova družba slov. katol. učiteljev ter je naš najstarejši mladinski list.
od normalne, toda ta razlika je tako majhna in brez pomena, da se lahko francoski vagoni mirno in brez motenj prevažajo po drugih evropskih normalnotirnih progah.
Večji del železniških prog v republiki Argentini ter proge v angleški Indiji imajo širino 1676 milimetrov, portugalske in španske progo 1670 milimetrov, Brazilije in Južne Avstralije (država Viktorija) pa 1600 milimetrov. Razdalja med tračnicami na ruskih železnicah znaša 1524 mm. Železniški tiri v Zedinjenih državah in v Mehiki imajo širino 1448 mm, tiri v Južni Afriki pa 10(57 mm. Tolikšna je tudi širina japonskih železnic. Širina železniških tirov v Tunisu znaša 1055 mm, v Maroku, delu republike Čile, Argen-tiniji, Braziliji, Boliviji in Indokini meri točno en meter, v Kongu pa 765 mm.
Razumljivo je, da je poleg tega tudi v raznih državah več vrst raznih ozkotirnih železnic z različnimi širinami. Več takih prog je na primer tudi v Bosni in Črni gori.
V	Evropi 14 milijonov žensk več kakor moških
Najnovejše o evropskem prebivalstvu
V	»Statističnem priročniku svetovnega gospodarstva« so zbrani podatki o evropskem prebivalstvu. Za osnovo je vzeto štetje prebivalstva v zadnjih treh letih. Iz teh podatkov so zračunali, da živi v Evropi 523,956.000 ljudi, in sicer 254,910.000 moških in 269,046.000 žensk. V Evropi je torej 14,136.000 žensk več kakor moških. V Zedinjenih državah, Mehiki in Kanadi je približno milijon več moških kakor žensk. Tudi na Japonskem število moških prebivalcev prekaša ženske, pa le za 214.000 duš.
V	zadnjih treh letih je bilo med ženskami 28,300.000 žensk takih, ki so nad 60 let stare (5.3%), moških pa 23 in pol milijona (4.4%). Evropsko prebivalstvo — nad 60 let staro — je porazdeljeno po evropskih državah v % kakor sledi: Francija 14.6, Švedska 13.3, Anglija 13. Švica 12.4, Nemčija 12.2, Italija 10.9, Romunija in Sovjetska zveza pa vsaka po 6.6%. Samo v dveh evropskih državah je več moških kakor žensk: v Bolgariji, kjer prekašajo moški ženske za 30 tisoč duš in pa na Irskem, kjer je 73.000 več moških kakor žensk. V vseh drugih evropskih državah žensko prebivalstvo po številu prekaša moško.
Ali veste...
da še sedaj stoji hrast v dolini Mambre v kanaanski deželi, blizu katerega je baje taboril očak Abraham? Še sedaj mu pravijo Abrahamov hrast...
da je bila v 16. stoletju na Nemškem pro-testantovska ločina z imenom abecedarji? Trdili so, da je vsaka znanost pregrešna, tudi sama abecedarska znanost...
da ortodoksna cerkev ni ortodoksna? Beseda namreč pomeni pravoverna...
da tiči kalvinizem, da človek po Adamovem grehu nima proste volje? Bog da je nekatere i j izbr
dober ...
že vnaprej izbral za nebesa, druge pa za pekel, pa naj bi se človek še tako trudil, da bi bil
da je bilo desnemu razbojniku, ki je bil s Kristusom križan, Dizma ime? Sveti IJizma je patron na smrt obsojenih. V Kanadi so mu pred kratkim postavili cerkev. To je prva cerkev v čast sv. Dizmi...
da je mesto Damask v Siriji, blizu katerega je padel s konja in se spreobrnil sv. Pavel, eno najstarejših mest na svetu? Danes ima okoli 41.000 katoličanov...
da protestantje molijo daljši očenaš kakor mi? K našemu dodajajo še besede: »ker tvoje kraljestvo, moč in slava vekomaj«...
da je imela Genova, rojstno mesto Krištofa Kolumba, priimek »Ponosna«? To pa zaradi veličastne arhitekture svojih palač...
da dandanes nihče več ne verjame, da je res kdaj živela tako zvana papežinja Ivana, s katero so nasprotniki včasih na široko strašili...
da je bil Janez II. prvi papež, ki je po izvolitvi spremenil svoje ime...
da so Moksas Ihdijanci v Boliviji znani po svoji poštenosti in marljivosti? Okoli 30.000 jih je in so goreči katoličani...
da je Napoleon rekel v pregnanstvu: bil sem rojen v katoliški cerkvi. Hočem se ravnati po njenih naukih in izpolnjevati dolžnosti katoličana. Pokličite mi duhovnika...
Ruska fronta: Mehanizirani italijanski oddelki gredo čez ponlonski most.
Ravnatelj iverinjaka na dopusta.
Ravnatelj mestnega zverinjaka je bil dalje časa na dopustu. Nekega dne je dobil od svojega zastopnika naslednjo brzojavko: »Stara opica je poginila. Ali naj kupimo drugo, ali pa čakamo vaše vrnitve?«
Prva partija
»Sapra to je narobe!« pravi Pepek po tihem. »lo že spet ni bilo z Marijo nič.« In potem spet takoj tolažeče: »No, tak sedi, Adam! Kaj pa je tebe sem prineslo?«
Adam bi se rad nasmejal. »Ko je pa tukaj vendar vsa partija! Srečno.« pozdravlja v smeri k Andresu iu ne ve, kam bi sedel. Vsi bi mu radi prepustili svoj prostor, toda Adam postavlja svoj stol v kot in sede nanj v zadregi.
»Adam, ali si bil že sploh kdaj v krčmi?«
»Kaj ?«
»Kajne, da si danes prvič v krčmi?«
»Prvič ne, ampak —.« Adam je samo zamahnil z roko.
»Tako, zdaj smo vsi skupaj.« je pogledal Andres dobrovoljno naokrog in je zadel na tuje oči partije, da je kar zamižal.
»M i že,« je rekel Pepek; pa/.nik je nemirno sedel; morda bo vstal in odšel —!
»Poslušajte, Andres,« se je oglasil tesar, »zakaj ste vi prav za prav takSen pes?«
Čudno! Kakor da je paznik skoraj čakal na tole! Trdneje je sedel in vzel v roke svoj kozarec. »Sapra,« je siknil Pepek; očka Suclia-nek je prestrašeno in debelo pogledal, Adam je mirno mežikal, Matula je zrahljal svoje napete roke in vznemirjeno puhal. Oči vseh, izvzemši modre oči Martinka, kar visijo na sivem obrazu Andresovem.
Andres je povzdignil oči, bil je izmučen, toda miren. ^Jaz nisem pes,« je tiho rekel. Vsi čakajo, da bo še kaj povedal; toda paznik samo zmiguje z rameni. »No, nisem.«
»No, že,« pravi Martinek. »Ampak na ljudi ste pes.«
»Ali sem že komu storil krivico?« pravi Andres in gleda zdaj tega, zdaj onega.
Tesar jc močno zmignil i rameni. »Ne, niste storili, ampak —. Saj morete sami vedeti, kaj vsak o vas misli.«
»Jaz delani samo svojo dolžnost,« je ugovarjal paznik in spet zmignil z rameni. »Kaj naj delam?«
»Že, ampak vi hočete, da bi jo delal vsak. In to ne gre. prijatelj, ne gre. Ne morete zu-htevati, du bi bil vsak sam na sebe tak pes, kukor ste vi. Vi ste sami na sebe hudi. Andres, to je trsta napaka. Preveč hočete... od sebe... in od vseli. — On no more za to,« se je obrnil tesar dobrohotno k drugim. »Je pač kakor pes, ne?« —
»Kakor pes kajpak,« je rekel zagrenjeno paznik. »Vam se to lahko reče. Mene niso hoteli vzeti nitj med vojake, šele tretjič so me potrdili, češ, kakšen vojak ho to, saj je za nič. Pa som jim pokazal, da sem vojak, prijatelj. Rekli so mi sicer pes kaplar. In meti vojno — so mi dali veliko srebrno. Potem so pa rekli: Andres, ostanite pri vojakih, iz vas Ik) narednik. Jaz pa sem se hotel oženiti —. Prijatelj, meni življenje ni bilo lahko.«
»No že — poglej,« je dejal resno mladi orjak. »To vem, ampak proti n<yn bi ti ne bilo treba biti tak. Mi tule vemo, da Andres svojo stvar razume, da ima glavo za to, in če kaj reče, vemo, da ima prav Ampak gobca ti ni treba otresati; čim bolj kričiš, tem bolj se ti vid i, da si pritlikavec. — Kaj pa, nam je to vseeno,« je dotlal tesar pomirljivo. »Mi bomo s teboj že zdržali.«
Paznik je bil v začudenje vseh nekako gin.jen »Tok vidiš.« je mrmral. »Mi vojaki si to povemo naravnost v oči —.« Ampak v tem se je začel zidar Matula hihetati: »Pritlikavec, revček!« Menda je šele zdaj razumel, kaj se je govorilo.
Andres je prebledel in sunil brado naprej. »Kaj?« je zalajal.
»Jezik za zobe, Matula!« je rekel počasi
tesar; Matula je topo pogledal in obstal z odprtimi usti. »In če Di kdo, fantje, rekel na revirju pes,« je nadaljeval Martinek, »bo imel opraviti z menoj. Kar se je tukaj pri mizi in v partiji govorilo, to ostane tukaj, kaj ne.«
Pepek je bil vidno nezadovoljen in je čemerno gledal; očka Suchanek pa se je oddahnil in zamežikal. »In jaz vam povem,« je dejal, »da bi rudar sploh ne smel biti velik. Laže zleze ne vem kam, če je pritlikavec.« Starec je utihnil in zamežikal. »To se pravi, mislim, če ie manjše postave. To je bil pri nas prej neki kopač, rekli so mu pritlikavec.«
Pepek se je nasmejal in šel spet k orke-strionu, da bi se nakrohotal. Stanko je to izkoristil in se izgubil na stranišče; ni bil navajen na pivo, po glavi se mu je malo vrtelo in strašno je bil zaspan. Na hodniku ga je nekdo dohitel; bil je paznik Andres.
»Poslušajte, Stanko.« je rekel polglasno, »rad bi vas nekaj vprašal. Kaj mislite, ali bi lahko... ali bi lahko prvo pastijo s čim pogostil? Ko ste mi poslali konjak, ne vem... Kako bi se vam oamenil. Kaj mislite, ali bi vaši ljudje to sprejeli od mene?«
Stanku je bilo Andresa hipoma žal. Da, to je resno vprašanje, in je treba premisliti. »Ne vem, gospod Andres,« je začel obotavljivo, »ampak... jaz bi tega ne delal. Morda bi potem kdo rekel, da noče —.«
»Saj to je tisto,« je grbančil čelo paznik. »In jaz bi tako rad... Jaz sem bil... vesel, ko ste se me spomnili. Prosim vas, kdo je predlagal?«
»Vsi,« je lagal Stanko. »Pepek — in Martinek — in vsi«
Paznik je kar žarel. »Res? Torej kaj naj jaz zanje... Kaj mislite?«
»Morda... pustite na mizi cigarete,« je predlagal Stanko. »To se že ne jemlje tako, Kdor noče, mu ni treba vzeti —.«
»Imate prav,« je bil paznik vesel.
»Pa še nekaj,« je dodal Stanko resno. »Pojdite domov prej, kakor oni, gospod paznik!«
»Zakaj?«
»Da si bodo lahko... takole marsikaj povedali.«
Andres je malo pomislil. »Imate prav,« je dejal in stisnil Stanku roko. »Hvala vam!«
Stanko se je vračal z občutkom uspelega diplomata.
»Kaj ti je hotel?« ga je sumljivo vprašal Pepek.
»Nič,« je rekel Stanko nedolžno. »Samo zadel ni.«
Andres se vrača in tiplje po žepih, tako da so vsi videli. »Kje pa imam... Gospod Ma-lek, dajte mi cigarete!«
Na sredi mize leži odprta škatla cigaret in se sama ponuja vsem. Zidar Matula je obrnil težke oči od Andresa in 6trmi v beli kujj-ček cigaret.
»Vzemite!« pravi paznik in ne gleda na nikogar.
Matulovi razbiti prsti so zadrgetali. »Hvala, imam,« mrmra Pepek in ostentativno obtrkava svojo lastno cigareto na mizi. Martinek se je naslonil na komolec. »No, fantje,« je začel počasi, »rad bi vedel, kaj dela tam doli druga partija. Ko bi oni uredili tir, da bi se lahko vse odvažalo, kajne, Stanko?« ln pri tem so njegovi debeli prsti kakor mimogrede, toda počasi, da bi vsak videl, ulovili prvo cigareto iz Andresove škatle. Stanko se je skoraj oddahnil; Martinek je fant od fare!
»Govoni sem s Kazimourora,« je hvaležno navezaval Andres. »Ampak Kazimour pravi: že, ampak če so tla privzdignjena in bo treba —.«
Nekoliko parov oči se je obrnilo na Su-chanka, ki je ravno segal v Andresovo škatlo. Očka je osupnil in se prestrašil. »No, že, tla,« je bleknil kakor človek, ki so ga zalotili, in brž skril cigareto v žep. »Tam so bila zmerom prekleta tla, na osemnajstici. Suha, preveč suha!«
LJUBLJANSKI
KINEMATOGRAFI ^
Predstave ob 16. in 19. url. ob nedeljah In orazntVIh na oh 10-30. 15.. 17. in 19. ur'
Zgodba, ki jo je ovekovečlt mojster G. Puccini v svoji neBmrtni operi
TOSCA
Film o traeični ljubezni krasne pevke Tosce in
in mladega slikarja Cavaradosgija KINO UNION TEL. 22-21
Odličen, zanimiv in nad vse zabaven film
Ločili se bomo
LILI A. SILVI. AMAOEO NAZZARI. VIV1 GIOI Predprodaia vstopnic ob delavnikih od 11.— li
in od 15. ure dalje KINO MATICA TEL. 22-41
Dvojni filmski spored la občinstvo zredijo močnih živcev! - Boris Karioft!
FRANKEIMSTE1N
Jay Wrav, Rolf Bellamv SLUŽBA SMRTI KINO 6LOGA T £ li. 2 7-30
j| M aH o glasi «SiužiM!B
200 izvodov
najlepše slovenske lovske povesti Janeza Jatena »Trop brez ivonceo« ie bilo tiskanih na antičnem papirju in v platno vezanih. Te knliae so po 20 lir. Dobite jih ■ pri upravi »Slovenčeve knjižnice«. Kopi tarjeva 6. Ljubljana. Pohitite z nakupom te knjige, dokler je le še kajt
wwwwwvwww%wvw%
V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malijj oglasih pa je beseda po L 0^0. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pH naročila.
1 Službe | lKiminic|
Kttio:
Mesto inštruktorja
italijanščine ali katerega koli drugega predmeta išče reven abiturlent s perfektnim znanjem Italijanščine. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Per-fektno nanje« 12079. (a
Akademik
s temeljitim znanjem Italijanščine, nemščine ln francoščine, išče mesto inštruktorja. - Naslov v upravi »Slov.« št. 12000.
Kupujem
vse vrata eunj. Šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvtsltb cenah. Alojs Drebeno, VoSnjakova alt-cb fil 4, telefon I4-S8.
KauiS
dobro ohranjen, takoj kupim. Ponudbe pod šifro »Kauč« št, 12164 na upravo »Slov.«	k
Zbirko znamk
prekomorskih - kupim. : I Ternovec - Vrhovnikova . 21, Mirje.	11
J - - : ............•
Kupujte pri
naših inserentih
i
Umrla nam je naša ljubljena soproga, sestra in teta, gospa
FRANČIŠKA KRALJ roj. LJUBIC
soproga ključavničarskega mojstra
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 23. oktobra ob pol 4 popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21. oktobra 1941. Globoko žalujoči: Ivan, soprog; Ludvik in Slavi, vnuka in oslalo sorodstvo.

Dobe:
Fant
18—19 leten, močan, pošten, dob! stalno službo. Ponudbe na Ivo Horvat, Novo mosto, Pugljeva 2.
Nov damski plašč
za srednjo postavo, ugodno prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12163. 1
Krompir
Zoper gnilobo rabite inž. Prezljev »NEGNIL«. Trgovci znaten popust I Inž. Prezelj, Wolfova ul. št. 3, telefon 34-73. 1
Globoko užaloščeni naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš srčno ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod
RUDI MASTEN
gostilničar
Pogreb nepozabnega pokojnika Ho v petek 24. t. m. ob pol 3 pop. z Žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 22. oktobra 1941.
Globoko žalujoči: Marica, soproga; Dušan, sin — in ostalo sorodstvo.
Inserirajte v »Slovencu"!
Neizmerno užaloščen javljam v svojem imenu in v imenu svojih otrok Marjance por. čuček in Milene, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je nenadoma in nepričakovano zapustila naša ljubljena in srčno dobra soproga in zlata mamica, gospa
Mara Pauli roj. Mrakova
soproga trgovca in posestnika
Pogreb naše predrage, nepozabne in skrbne zlate mamice bo v četrtek, dne 23. oktobra 1941 ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip 37, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 22. oktobra 1941.
ANTON PAULI
55
Dolarske hijene
Vsak dan, odkar sta se našla Ellen in Franck, se med njima j>onavljajo podobni prizori. Vedno hočeta nekaj podvzeti, nekaj ukreniti. Iščeta odločitve in rešitve, pa je ne najdeta. Ostane jima le strah pred končno odločitvijo in pred ponovnim polomom.
»To itak veš, Ellen, da nas zalezujejo Rackleyevi agenti ob vsakem koraku. Pa ne samo tebe in mene, tudi strica Paddy.ja, Harleya Mor-tona in Gizelol To mi dokazuje, da tudi stari Rackley nekaj sluti. Sedaj pa pomisli, če zaupam to skrivnost še tretjemu, recimo Gizeli ali stricu Paddyju, bodo to najbrž v kratkem odkrili tudi Kackieyjevi agenti. Vsa vrata so nama zaprta.«
V tem zazvoni telefon. Palmer okleva. Dozdeva se mu, da se zopet približuje grozeča nevarnost. Končno se opogumi in dvigne slušalko: »Da, tukaj Grill... Da, da! Jaz sam sem pri telefonu. Kako? Kaj, ti si, stric Paddy?«
Ellen pristopi tiho in zašepela: »Strica Pad-dy.ja že ves dan ni bilo v hiši.« Nalo opazuje Ellen Palmerja. ko j>osluša strica Paddyja. Vidi, kako mu preletava obraz začudenje in tudi strah.
»Ne razumem te, stric Paddy... Kako? Toda, čuj vendar, saj vendar nisem bolan!«
Toda stric Paddy, čigar glas doni po telefonu trdo in odločno, ne trpi nobenega ugovora. Rezko naroča Palmerju: »Da. da, Jonny! Ti si bolan... Ti si celo nevarno bolan. Takoj se boš vlegei in počakal v postelji, dokler ne pride zdravnik. Z zdravnikom sem že govoril in sem mu tudi že naročil, naj te obišče.«
Palmer ne ve, kaj naj bi počel. »Prosim te, razloži mi vsaj ...«
»Sam prav dobro veš, kako hudo si bolan!
Vse drugo pa bo opravil s teboj zdravnik.« še bolj kriči stric Paddy in še bolj grozeč je njegov glas: »In če ne maraš uničiti samega sebe, potem me brez jiomisleka ubogaj in se vlezi v posteljo, razumeš! Takoj v posteljo!« Palmerju se zdi, da je obšla strica Paddyja divja jeza. »Proti večeru, Jonny, pridem domov. Prej moram obiskati še Mortonove. Pregovoriti jih moram, da preložijo poroko. Vse dotlej, dokler ne boš zopet pošteno zdrav.«
Sedaj se posveti tudi Palmerju. »Da. da, stric Paddy, ubogal te bom!« Več ne spravi iz sebe. Razburjen ne misli na to, če mu ima stric Paddy šc kaj naročiti, zato položi slušalko na vilice. Bledica izdaja njegovo silno presenečenje, vendar se obvlada. Tiho in z neverjetno hladnokrvnostjo pravi počasi, toda s poudarkom: »Ellen, stric Paddy ve — vse!«
Kljub temu Ellen še ne razume, kaj prav za prav stric Paddy hoče. Nikakor ne more razumeti. kako je prišlo stricu Paddyju na misel, da je Frank bolan.
»Kaj jaz vem, kaj misli!« odgovarja Palmer. Sedaj, ko ve. da je stric Paddy odkril njegovo skrivnost, nima več prave volje in veselja za l>o.j. »Morda se je bal, da bi mu kdo prisluškoval, pa je zato to. kar je hotel, opisal z nejasnimi besedami. Vem le to, da se moram takoj vleči v posteljo in tam počakati, dokler ne pride zdravnik. Medtem bo šel stric Paddy k Mortonovim in jih pregovoril, naj preložijo poroko. Ko bi vedel, koj stric Padyy namerava!«
Ellen bi najrajši zavriskala »Franck, kaj se razburjaš? Ali ne razumeš, da te skuša stric Paddy rešiti te poroke!«
»Ne verjamem!« pravi Palmer ves obupan. »Po telefonu ni hotel povedati, kaj in kako misli. To. kar v resnici namerava, bova zvedela šele, ko bo prišel domov.«
XXIII. poglavje.
Preložena poroka.
Prav tedaj, ko odhaja Palmer ves jirestra-šen in zmeden v prvo nadstropje v spalnico, kjer si kmalu nato potegne odejo čez ušesa in pričakuje zdravnika, kateri pri njem v resnici nima kaj iskati, jo maha stric Paddy dobre volje in z nasmejanim obrazom po Broadwayu.
V resnici je stric Paddv V6a.j začasno lahko zadovoljen sam s seboj. Pogovor z Grillovim dcfmačim zdravnikom doktorjem Alvesom je prav ugodno potekel. Ko je razložil zdravniku položaj, je ta rad pristal na to. da bo zdravil dozdevnega bolnika. Obljubil je stricu Paddvju, da bo temeljito pregledal namišljenega bolnika in bo pri tem z gotovostjo določil, ali je bolnik pravi Jonnes Grill ali Palmer. če kdo to lahko točno pove, potem je to domači zdravnik. ki zdravi že petnajst let vse člane Grillo-ve družine. Kakor hiiro se je stric Paddy dogovoril z zdravnikom, je odhitel v javno lele-fonsko celico in telefoniral Jonnvju. Seveda je pri tem previdno pazil, da je na cesti izbral tako celico, ki je imela V6e štiri stene zastekle-ne tako, da se ni mogel celici približati nihče in prisluškovati, ne da bi ga on sam opazil. Iz previdnosti je stric Paddy govoril tudi tako nedoločeno. Povedal je to, kar se mu je zdelo najvažnejše in ko je uvidel. da ga bo Jonny ubogal, si je upravičeno lahko mislil, da vse drugo lahko še jiočaka. Sedaj mu ostane le še ena sama pot: obisk pri Mortonovih.
Ko stopa po cesti, razmišlja, kako bi se na najbolj prikladen način otresel možakarja, ki mu že nekaj ur sledi kakor senca. Stric Paddy razmišlja in uvidi, da ta opazovalec iz obiska pri hišnem zdravniku Grillovih in iz telefonskega jiogovora v javni telefonski celici ničesar ne more sklepati. Zato tudi ta Racklevjev plačanec ne bo mogel nič važnega povedati. Ko bo
pa javnost zvedele, da je Jonnes Grill težko obolel, bo tudi stari Rackley šel na limanice in si njegov obisk pri zdravniku tolmačil tako, kakor je to prav za Grilla in njegovo družbo. Če pa stari Rackley kljub temu ne bi hotel dati miru in bi morda hotel poslati Grillove-mu dvojniku policijo v hišo, potem bo pa nastopil iahko domači zdravnik. Ta bo že znal prepričati policijske uradnike, da je bolnikovo stanje tako nevarno, da ga nihče ne sme motiti, še najmanj pa policija, ki vedno in pri vsakomur povzroči nepotrebno razburjenje. Ko je vse tako pretehtal, misli stric Paddy, da je igra dobljenp.
Na vogalu Broadwaya in \Vest Houston-streeta se ustavi pred velikim izložbenim oknom. Na videz ogleduje z velikim zanimanjem razstavljeno blago. V resnici pa gleda v veliko šipo, v kateri se kakor v medlem zrcalu odraža njegova okolica. — Kmalu zapazi zrcalno sliko svojega zalezovalca, ki ie obstal kakih deset korakov vstran na hodniku. Stric Paddy premišlja, kaj naj stori. Odloči se, da se bo otrese! Racklevevega agenta brezobzirno in hitro. Tako tudi napravi.
Odločno se obrne in odhiti svojemu zasledovalcu nasproti. »Oprostite, gospod,« pravi stric Paddy, ko stoji nenadoma pred svojim zasledovalcem Stric raddy se ljubeznivo smeje in globoko odkrije. »Če se ne motim, me nameravate spremljati, kaj ne?«
Presenečeni zasledovalec — agent Smith — jeclja nekaj nerazumljivih besed in ne ve, kaj bi.
»Da, da! Saj sem vedel!« pokima stric Paddy. »Ali ni imenitno, da sem to zapazil, kaj ne? Tako vam bom prihranil nepotreben ovinek k
»Toda, ne razumem vas!« spravi končno Smith iz sebe. »Ne razumem, kaj pravzaprav hočete od mene?«
h ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenžii