P.b. b. svetovnih in domačih dogodkov Poitni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenlu rt Z. LETO XIII./ŠTEVILKA 50 ČETRTEK, DNE 14. DECEMBRA 1961 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlort CENA 2.- ŠILINGA Mohorjeve knjige v vsako hišo! 'Pred dobrim mesecem je razposlala Družba sv. Mohorja knjižni dar za leto 1962. V mnogih 'koroških družinah že z zanimanjem prebirajo knjige, ki jih je za svoje nde pripravila naj starejša in najpomembnejša slovenska 'knjižna ustanova. Zamislil 8i jo je škof Anton Martin Slomšek, idejo ustanovitve društva za izdajanje dobrih slovenskih knjig pa sta uresničila z drugimi koroškimi rojaki prof. Andrej Einspieler in prof. Anton Janežič. Prav iz Celovca, .tedanjega kulturnega središča vseh Slovencev, se je začelo širiti zanimanje za slovensko branje med najširše plasti ljudstva. Tudii danes Celovec ni le versko in kulturno središče koroških Slovencev, ampak so ravno po Mohorjevi družbi duhovno z njim povezani tudi ostali Slovenci po svetu. Mohorjeva družba izdaja: kulturni mesečnik »Vera in dom«, »Naša luč«, glasilo slovenskih rojakov v Zapadni Evropi, pa podviga Slovence v Holandiji, Belgiji, Nemčiji. Franciji, Angliji itd. h gorečnosti v veri in zvestobi do jezika in kukure naših obetov. Nadalje je Mohorjeva družba na-'tisnila poleg rednega vsakoletnega knjižnega daru še mnogo drugih zanimivih knjig za svoje rojake po širnem svetu — tako tudi že v angleščini. Pri Mohorjevih knjigah, izdanih za leto 1^62, naj'omenimo pri Koledarju najprej to, kar nam je zelo ugajalo, to se pravi: domače prispedke. V to vrsto spadajo član-, ki o dr. Lučovniku. Napisali so jih: dekan eožeSke dekanije ter župniki Čebul, Jožef . tich in Filip Mililonig. Z veliko 'ljubeznijo so nam prikazali lik koroškega duhovnika, o katerem pravi pisec: »častna dolžnost Mohorjeve družbe je, da se v svojem Koledarju spomni izredne in markantne osebnosti v vrstah koroških slovenskih du-novnikov, rajnega župnika in duhovnega ter konzistorialnega svetnika dr. Ivana Lučovnika. V njegovo župnišče so prihajali “aobraženci od blizu lin daleč, akademiki m univerzitetni profesorji. Kar nas je vedno spet vleklo v njegovo župnišče, kar 8010 občudovali, je bila njegova izredna in markantna osebnost, njegov jasen in krista-cn značaj. Kaj smo hodili gledat? Človeka, duhovnika, ki smo ga občudovala. Ob nje-, govem značaju smo rasli in zoreli.« •Mohorjevi koledarji so se odlikovali nekdaj ravno po življenjepisih velikih slovenskih mož. Ob njih se je vzgledovala mladina. — O zadnjem gospodinjskem teča-lu na Gurah pred drugo svetovno vojno P°Čoča Milka Hartman, župnik Lovro Ka-^Ij pa o literarnem gibanju na Koroškem. , spominske knjige rožeške fare« je na-^ oy kroniki, ki 'poroča, kako so se nekdaj SL'Iili župniki, o francoskih časih, o ženskah v /borbi z vojaki, kako je župnik Nagele d obsojen na smrt, iz občinskega življenja, V 'požarih in poplavah, o rožeški mežnariji m Soli, o verskem življenju zadnjih sto let v tožeški fari itd. škoda, da obširni prispe-'mk ni podpisan. Naj bi javnost tudi zve-' m a, kdo se je trudili za objavo tako teht-mga gradiva dz enega najvažnejših prede-,v lepega Roža. Koliko podobne zgo-ovinske snovi bi bilo treba še obdelati na-' m 'izobražencem — predvsem učiteljem! &ogat in pester je pregled katoliškega Prosvetnega tlela na Koroškem. Našim 'Mkvenim pevcem je spregovoril Ernest ■ zelo aktualna pa so tudi 'poročila o Joških domovih Mohorjeve družbe, spo-j mčica oob stoletnici smrti škofa Slomška IT prispevki mladih koroških leposlovcev, /č *ltoda, da ni podobnega koroškega gra-‘va Je več! Seveda je eden izmed vzrokov tudi v da koledar Mohorjeve družbe ni na-. ^jen le koroškim bralcem, ampak ga Obirajo na vseh koncih in krajih sveta. Papež poziva k edinosti Minulo soboto je v Vatikanskem mestu •bila objavljena nova okrožnica papeža Janeza XXIII., ki 'poziva ves krščanski svet, da se v skupnosti srca in duha združi v katoliški Cerkvi. Je priprava napovedi datuma vesoljnega cerkvenega zbora, ki jo pričakujejo za Božič. Vesoljni cerkveni zbor se bo pa po namenu sv. očeta predvsem ba-vil z raziskavo možnosti združenja ločenih krščanskih bratov. Okrožnica 'bo šla v zgodovino pod imenom »Aeterna Del sapi-entia«, (Večna božja modrost). S temi besedami začenja sv. oče svoj poziv, v katerem pravi, da »bo Kristusova Cerkev našla v sebi moč in edinost, da se upre napadom satanovih ra/kroj eval ni h sil. Princ teme ne bo zmagal, če bo v Kristusovi Cerkvi vladala ljubezen,« je dejal sv. oče in izrazil željo, da bi »vsi tisti, ki so bili odrešeni po najdragocenejši krvi Jezusa Kristusa, bili zopet združeni v eni sami Cerkvi ter skupno in neustrašeno nudili odpor iproti silam zla, ki še vedno ogražajo krščansko vero z mnogih strani.« Papež se je spomnil tudi bratov, ki trpe pod komunističnim jarmom, ko je dejal, da se Cerkev ondi nahaja v »žalostnih razmerah«, ki so zelo podobne onim v petem stoletju, to je v času hudih preganjanj krščanstva. »Vso trpljenje Cerkve pa nosim tudi jaz v svojem srcu,« jedejal sveti oče. Posebno pa ga boli, da ponekod 'poskušajo sile zla odtrgati škofe, duhovnike in vernike od Cerkve. Okrožnica je izšla na god sv. Leona Ve likega, papeža, ki je umrl pred 1500 leti. Ta papež je znan v zgodovini po svojem pogumu, ko je v bližini mesta Peschiere šel sam, brez oboroženega spremstva nasproti silovitemu hunskemu kralju Atili, ki je bil znan pod imenom »šiba 'božja«, kajti s svojimi nepremagljivimi konjeniki je vdrl iz Azije v Evropo in sejal povsod razdejanje in smrt. Pogumni nastop rimskega papeža je odvrnil Atilo od nadaljnega prodiranja proti Rimu. Papež Leon Veliki je v zgodovini znan kot borec za pravice rimskih papežev, ki so jih takrat ogražali svetni vladarji. Za časa njegove vlade se je sestal eden izmed najpomembnejših vesoljnih cerkvenih zborov, namreč oni v Kalce-donu, ki je trajal od leta 440 do 461, in mu je on sam predsedoval. Prav zato je sedanji papež Janez XXIII. izbral god svojega velikega predhodnika za poziv na ves krščanski svet k cerkveni združitvi. Sovjetski vojni izdatki povečani Vrhovni Sovjet v Moskvi je v kratkih treh dneh »predebatiral« in sprejel novi sovjetski proračun za leto 1962, ki je z izdatki v višini 80 milijard rubljev največji v sovjetski zgodovini. Od tega bo šlo 13 milijard rubljev za vojaške namene, kar pomeni 50 odstotno povečanje v primeri z lanskim letom. Po mnenju ameriških strokovnjakov so izdatki Sovjetske zveze in Združenih držav ,za vojaške namene približno enaki. Hitlerjev pomagač Eichmann obsojen Izraelsko sodiče v Jeruzalemu je izreklo svojo sodbo nad Adolfom Eichmannom za zločine, ki jih je zagrešil proti judovskemu ljudstvu in proti človeštvu sploh ter za vojne zločine. Eichmann, bivši SS-ovski oficir, je kot Hitlerjev »posebni pooblaščenec za dokončno ureditev judovskega vprašanja«, zakrivil smrt 6 milijonov Judov ter več stotisoč drugih zapornikov koncentracijskih 'taborišč, ki so bila pod njegovim poveljstvom med drugo svetovno vojno. Sodišče ga je spoznalo za krivega vseh točk obtožbe, med katerimi je bila tudi preselitev spodnještajerskih Slovencev. Utemeljitev sodbe je zelo obširna in bo njeno 'branje zahtevalo dva dni časa, kajti obsega 100.000 besed na 200 straneh. Kazen bo odrejena kasneje. Pred začetkom razglasitve sodbe so Eiclv manna pripeljali v sodno dvorano. Niti enkrat ni pogledal številnega poslušalstva, med katerimi so bili časnikarji iz vsega sveta. Stopil je v svojo stekleno kletko, v kateri je sedel pred meseci za časa sodne razprave. V dvorani je zavladala smrtna tišina, ko se je dvignil predsednik sodišča Mosche Landau v slovesni črni sodniški togi (halji) 'ter pozval obtoženca, da tudi on vstane. Eichmann se je dvignil brez besede. Med razglasitvijo sodbe, ki jo je poslušal s stisnjenimi ustnicami, je Eichmann upiral svoj pogled v »Menoro« na steni nad predsednikovim sedežem. To je državni grb tistega ljudstva, ki ga je hotel izbrisati z obličja zemlje, a mu sedaj izreka sodbo nad življenjem in smrtjo. Eichmann je ves čas razprave tajil svojo krivdo in se 'izgovarjal, da Judov in drugih po nacistih podjarmljenih narodov sploh ni sovražil, da osebno ni nikdar nikomur lasu skrivil in da se je njegovo delo omejevalo zgolj »na organizacijo transportov«, transportov v taborišča smrti. Prav zato nas popelje preč. g. Vinko Zaletel k Slovencem v Argentino, o zgledu naših 'ljudi po svetu piše koroški rojak dr. Ivan Mikula, o Slovencih v Ameriki Zdravko Novak, o misijonarju Knobleharju p. Bernard Ambrožič, o pripravah na vesoljni cerkveni zbor č. g. Zdravko Reven; o silah, Joi so spremenile Evropo in njene ljudi v zadnjih stoletjih, dr. Vinko Zwitter. Koledar pa prinaša tudi še poročilo o življenju rojakov po zapadni Evropi, vrsto vzgojnih spisov, črtic, pesmi, nekaj zelo potrebnih navodil o prvi pomoči v nezgodah, marsikaj o satelitih ter še mnogo pestrega. Koledar zelo izživljajo številne slike iz verskega in kulturnega življenja na Koroškem, v Avstraliji, Kanadi, v Braziliji, pokrajinski motivi s Koroške, Primorske in Slovenske Benečije ter vrsta drugih posre- čenih fotografskih posnetkov. Številne prispevke zaključuje ravnatelj Mohorjeve družbe dr. Janko Hornbbck, katerega tehtne misli prinašamo v celoti na drugem mestu. Knjižni dar pa obsega letos še 'knjigo o Fatimi, povest »Gospod Simon«, ki jo je napisal Lojze Ilija, 7. zvezek »Koroških Slovencev«, zgodovinske razprave Frana Erjavca, vrhu tega pa so postregli poverjeniki Mohorjeve družbe še z Družinsko pratiko in knjigo o Auschwitzu, ki sta pa že razprodani. Knjiga o Fatimi je znova v tisku in bo po Svečnici spet na razpolago. Častna zadeva slehernega Slovenca je, da podpre delo Mohorjeve družbe in njenih sodelavcev z odkupom Mohorjevega knjižnega daru, saj je tudi letos bil pripravljen z velikimi žrtvami in idealizmom. Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence Objava V torek, dne 19. decembra, je od 13. do 16. ure na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence dan staršev. Ob 16.15 uri je občni zbor Združenja staršev. Deželni glavar priznava ..nedostatke" pri šolstvu in štetju V proračunski debati v deželnem zboru je — kot poroča »Kleine Zeitung« — minuli torek deželni glavar Wedenig v zvezi z manjšinskim vprašanjem med drugim izjavil: »Šolsko vprašanje manjšin pač ne bo moč nikdar zadovoljivo rešiti, obžalovanja vredna je gotova nestrpnost, ki se pojavlja na tem področju. Res je tudi, da so se pri ljudskem štetju pojavili nedostatki, s katerimi se bo bavil še državni pravdnik.« Tako torej o ureditvi šolskega vprašanja misli predsednik deželnega šolskega sveta. Potem se razmeram v koroškem manjšinskem šolstvu ni treba čuditi! Takoj po zaključenem ljudskem štetju sta obe slovenski organizaciji vložili obširno pritožbo s konkretnimi podatki na notranjega ministra, ki do danes še ni odgovoril. Rezultati štetja glede »občevalnega jezika« pa še tudi niso bili objavljeni. Koroški umetniki v Ljubljani V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo je minuli četrtek priredil pevski zbor „Celovški madrigalisti” koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. ..Devetnajst pevk in dvajset pevcev pod vodstvom mladega preizkušenega in prefinjenega dirigenta GUntherja Mittergradneg-gerja je z lepim sozvočnim muziciranjem človeških glasov pokazalo ono dragoceno kvaliteto med velikim zborom in solisti, ki prihaja zlasti značilno do izraza v stari renesančni in baročni pesmi. Za Gallusom in Dosvlandom smo slišali zlasti lepo izvedenega Bacha, pa vibracijo Purcella, Barchierija in Bccchija, zatem pa pestro pahljačo priredb ljudskih pesmi raznih narodov — med katerimi smo bili deležni, čeprav v zgolj moški zasedbi, tudi slovenske Barčice Franceta Marolta, ki je razumljivo izzvala posebno topel sprejem pri občinstvu” poroča o zelo uspelem koncertu pred že tradicionalno kultivirano ljubljansko publiko dnevnik „Delo”. V „Modemi galeriji” v Ljubljani pa je bila odprla razstava „MIado slikarstvo in plastika na'Koroškem”. Ob tej priložnos-ti je predsednik slovenskega parlamenta Marinko prisrčno pozdravil tudi deželnega glavarja \Vedeniga in predsednika deželnega zbora Sereinigga, ki sta se z večjo skupino častnih gostov iz Celovca podala v Ljubljano. -KRATKE VESTI — Prvi atoimki poskus v Združenih državah, odkar je Sovjetska zveza dne 1. septembra prelomila atomski moratori j, je bil izveden minulo nedeljo v mestu Carlsbad v Mexiko v nekem opuščenem solnem rudniku 360 metrov pod zemljo. Poskus, ki naj služi miroljubni uporabi atomske energije je opazovalo 300 časnikarjev, poleg večje skupine znanstvenikov. Po poskusu na zemeljski površini sicer ni bilo opaziti •nobene ra/j poke, vendar so občutljivi Geigerjevi števci, ki kažejo radioaktivnost, začeli nekaj minut po 'poskusu nihati. Skozi neki zračni rov rudnika, ki ga pred poskusom niso opazili, je iz notranjosti zemlje vdrl v zrak radioaktivni oblak, zaradi katerega so morali za nekaj ur zapreti cesto v Clarsbad, dokler se ni Oblak razpršil in tako postal nenavaren za človeško zdravje. Obvezno vojaško službo so podaljšali v Zapadni Nemčiji od 12 na 18 mesecev. S tem je bonnska vlada izpolnila obveznost, ki jo je prevzela v okviru atlantske pogodbe. Zakon bo še pred Božičem stopil v veljavo. Ali bodo prizadeti tega »božičnega darila« veseli, je dvomljivo. Politični teden Po svetu ... Sovjetska zveza prekinila stike z Albanijo Senzacijo, čeprav že nekaj časa pričakovano, je sprožila vest iz Moskve minuli petek, da je Sovjetska 'zveza prekinila di; plomatske odnoSaje z Albanijo ter odpoklicala vse is voj etike diplomate in državljane iz te drobne državice na južnem fadra-nu. Albanskim diplomatom v Moskvi pa je dala kratek rok, da se poberejo... Sovjetska poročevalska agencija Tasis je prinesla obsežno uradno razlago preloma stikov med orjaško Sovjetsko zvezo in drobno balkansko državico. Moskva ob do Iž uje Albance »izdajstva socializma« in sicer na »perfiden način«. Albanski komunisti so namreč na zunaj delali, kot da sprejemajo vse sklepe komunističnih kongresov, v resnici so pa vse napore socialističnega tabora sabotirali. V Tirani albanski komunisti seveda tudi niso molčali. Oni so obdolžili Hruščeva, da je oportunist, protirevolucionar in anti-markisist. Odprti spor med obema državama, med 200-rnilijonsko Sovjetsko zvezo in poldrugi milijon prebivalcev broječo Albanijo odpira celo vrsto vprašanj. Najprej pa je treba glede medsebojnih obdolžitev reči, da se tovariši med seboj pač najbolje poznajo in da jim je treba verjeti, kar eden od drugem slabega pripovedujejo. Toda prav razlika v velikosti med obema sprtima bratcema vsiljuje vprašanje, zakaj se sovjetski orjak zaradi albanskega pritlikavca sploh toliko razburja? Zadeva ima globlje ozadje. Udarec,' ki je padel na hrbet Albanije, je pravzaprav namenjen komunistični Kitajski, ki se zapleta v vedno globlji spor s Sovjetsko zvezo. Sovjetska palica jc dolga ■ Albanija se je kot edina evropska komunistična država pridružila kitajskemu stališču proti sovjetskemu, kar je sprva seveda Moskvi šlo zelo na živce. Toda proti albansko kitajskemu zavezništvu možno govori — geografska karta. Državica na Jadranu je namreč izolirana. Na vzhodu meji na Jugoslavijo, ki je zaenkrat tudi v laseh (ne tako hudo, kot Albanija) s Sovjetsko zvezo, na jugu ima sosedo Grčijo, ki je članica Atlantskega pakta. Onstran Jadranskega morja pa je tudi atlantska članica Italija, Za malo, a čudno podjetno Albanijo, ki je vedno živela od pomoči velesil, ki so se med seboj borile iza vpliv na Balkanu, se sedaj začenjajo težki časi. Namesto sovjetskega žita bo moralo priti žito od drugod, kajti Albanci kitajskega riža ne jedo, podobno kot Črnogorci, ki so svojčas avstrijskemu cesarju vrnili ladjo koruze v storžih, ker so hoteli imeti že — oluščeno. Izolacija pa skriva za Albanijo še druge nevarnosti, kajti obstoje že stari načrti za razdelitev meti oba soseda. Ponavadi se je v takih primerih pojavila Italija kot naj-zaneslivejši garant neodvisnosti Albanije, tudi komunistične. Ona je pač imela interes, da prepreči ozemljsko ,povečanje Jugoslavije in Grčije. Spričo notranje slabosti komunističnega režima v Albaniji se to vprašanje utegne čez noč znova pojaviti. iKomunistični Kitajski zaostritev albanske afere ni pogodu, kajti svoji mali evropski zaveznici vojaško ne more pomagali. Zato je Peking poskušal zadevo omiliti, toda izgleda, da je Moskva v napadu po dobro premišljenem načrtu, ki naj po eni strani pokaže nemoč Kitajske, ki je še vedno odvisna od svojetske pomoči, po drugi strani pa naj' zgled »na cedilu puščene« Albanije svarilno vpliva tudi na druge sovjetske satelite, ki jih lotevajo skomine po •»samostojnosti«. Na Zapadu: Prepir zaradi Berlina in Katange Atlantsko zavezništvo ima tudi težke skr-bi z vzdrževanjem sloge med številnimi zavezniki, ki jih druži samo skupnost interesov in — strah pred Sovjeti. Minuli teden je poslabšanje položaja v Kongu zopet poglobilo spor med Amerikanci na eni strani in Alžirci, Francozi in Belgijci na drugi strani. čete Združenih narodov v Kongu doslej niso mogle narediti reda v tej nekdanji bogati in cvetoči "belgijski kolonij i, ki je prezgodaj dobila samostojnost 'in pada v zmedo, pomanjkanje in vojno, praktično je razpadla v tri »države« in osred-rtja vlada v Leopoldvillu obvlada samo del državnega teritorija. Doslej so se izjalovili vsi njeni .napori, da si podvrže najbogatejšo »provinco« Katango, kjer ob 'podpori evropskega velekapitala gosjrodari čombe, ter »Vzhodne province«, kjer se je ugnezdil Gizonga, naslednik Lumumbe, ki škili proti Moskvi. Na j večja težava je v tem, da prebivalci Konga niso enoten narod, temveč kopica plemen, ki se med seboj razlikujejo in pobijajo, prej z zastrupljenimi puščicami, sedaj pa s puškami in topovi. Po drugi strani pa varnostne sile Združenih narodov niso enotna vojska in še manj so enotnega mnenja‘posamezne članice Združenih narodov o ureditvi Konga. Vprav akcija v Kongu je pokazala vso slabost te mednarodne organizacije in zasenčila njene dobre plati. Trenutno pokajo puške v Elisa-bethvillu, prestolnici Katange, kjer posku-šaijo čete Združenih narodov (povečini Indijci, Irci in Svetli) prevzeti oblast. Dočim Združene države podpirajo novega generalnega tajnika Združenih narodov U Thanta' pa so Velika Britanija, Francija in seveda tudi Belgija precej nevoljne zaradi oborožene akcije Združenih narodov. Za čom-bejem v Katangi stoji evropska visoka fi-nanca, ki je lastnik tamošnjih bakrenih, uranovih in diamantnih rudnikov. Ti hočejo najprej imeti mir, da morejo naprej kopati rude in da morejo tovarne obratovati. la mir jim je doslej zagotavljal čombe. Po drugi strani pa je težko zagovarjati prisilno podreditev Katange »osrednji« vladi v Leopoldvillu danes, ko je najbolj v časti načelo samoodločbe narodov. Tudi glede Berlina različna mnenja Minuli teden sta se sestala v Parizu za-padnonemški kancler Adenauer in francoski predsednik De Ganile. Že od svojega nedavnega ameriškega potovanja 'bolehni nemški kancler ni mogel pregovoriti francoskega »močnega moža«, da bi popustil Od svojega stališča, da se ne sme Sovjetski zvezi prav nič popustiti glede Berlina. On meni, da se tako dolgo nima smisla poga-jaiti s Sovjeti, dokler ti grozijo. Temu nasprotuje stališče Amerikanccv in Angležev, ki menijo, da v mrzli vojni sicer Zapati ne sme popustiti v načelnih zadevah in posebej ne glede svoje pravice dostopa do za-padnega Berlina, da bi se pa glede n a -č i n a ureditve teli pravic moglo s Sovjeti govoriti. Francozi pač hočejo ohraniti Za-padno Nemčijo kot nekako blazino med Seboj in komunističnim svetom, Berlin pa kot predstražo Zapada. Adenauer, ki je sprva sicer držal z De Gaullom, je na svojem obisku v Ameriki moral popustiti Kenne-dyju. Zapadna Nemčija je sicer postala ena izmed prvih gospodarskih sil sveta, glede svoje varnosti je pa še vedno odvisna od Združenih držav. Ni pa Adenauerju uspelo, pregovoriti svoj egi avn ega Francoza. Tako je miinuli teden razpoke in slabosti na Vzhodu in Zapadu. Južnotirolski dinamit počil pred graškim sodiščem Minuli teden je pred porotnim sodiščem v Gradcu bil zaključen prvi proces na avstrijskih tleh v zvezi s terorističnimi napadi na Južnem Tirolskem. Na zatožni klopi v Gradcu so sedeli štirje moški in ena ženska. Obtožnica jim je očitala »kršitev zakona o razstrelivih«. Obtoženci so si namreč iz tovarne eksplozivov v St. Lambrechtu po nedovoljeni poti »oskrbovali« razstrelivo »donarit« ter ga spravljali naprej na Južno I trolsko, kjer je bilo menda uporab-'Ijieno ža razstreljevanje električnih central, daljnovodov itd. Dejanja, zaradi katerih se morali graški .obtoženci zagovarjati, leže precej daleč v preteklosti, namreč celih 9^mesecev. Obtoženci so se skušali zagovarjati, češ, da so ravnali iz »idealnih« 'motivov ter da gre za politična in ne kriminalna dejanja. Državni pravnik je to stališče temeljito ovrgel. Kršitve jasnih do-locil avstrijskega zakona ni mogoče opravičevati s kakimi1 dvomljivimi »idealnimi« motivi, kajti zakon morajo spoštovati vsi državljani. Zahteval je strogo kazen tudi zato, da lenta ostrašilno vpliva na vse druge, ki se bavijo z ekstremističnimi nakanami, ki Avstriji in Južnim Tirolcem samo škodujejo. Odvetniki obrambe so pa tudi imeli »dobre« argumente v prid svojih klientov. Eden izmed njih je dejal, da pravi krivci sploh ne sede na obtožni klopi, kajti od inkriminiranih dejanj pa do policijskega in sodnega postopka proti sedanjim obtožencem je preteklo dobro leto dni. •Sedanji sodni postopek je bil sprožen šele potem, ko so merodajni vladni krogi spremenili svoje mnenje o pomenu juž-notirolskili terorističnih akcij. To je šele potem, ko so po posledicah dogodkov na Južnem Tirolskem morali spoznati, da jc 'terorizem pravzaprav samo voda na italijanski mlin. V .podkrepitev te svoje teze so advokatje citirali izjave merodajnih mož obeh koalicijskih strank iz časa, ko so le-ti z velikim navdušenjem, a manjšim premi-slekoin, posebno na proslavi 15()-letnice bitke pri Berg-Iselu, govorili o »borcih za svobodo« na Južnem Tirolskem ter da je »vsakega potrpljenja enkrat konec« in podobno. Odvetniki so se sklicevali na razne junake, od Viljema Tella pa do Fidel Castra, morda zato, ker sta oba bradata. Tudi eden izmed obtožencev je 'imel gosto brado... Da sc advokatje pri obrambi svojih klientov sklicujejo .na nemogoče reči, je razumljivo, manj 'razumljivo pa jc. da je pri teh tiradah številna publika v dvorani »dolgotrajno ploskala«, kot poroča graška » I agespost« in da sicer tako resen list o takih rečeh resno poroča. Kljub temu pa so vsi obtoženci razen nega bili obsojeni na zaporne kazni od 6 mesecev do enega leta. Porotniki so se šele po polur-nem 'posvetovanju mogli odločiti za to ne posebno ostro kazen i Proces sta avstrijski tisk in javnost.spremljala z veliko zadrego. Razum je veleval obsodbo, srce pa ... V razpravi, je prišlo na slan tudi več neprijetnih podrobnosti o organizaciji podporne 'mreže za južnotirol- ... in pri nas v Avstriji ske atentatorje. Vanjo je bila vpletena čela vrsta vidnih osebnosti iz javnega življenja in celo neki župnik. Nekaj dni po procesu jg notranje ministrstvo izdalo naročilo vsem varnostnim direkcijam, da pošljejo podrobne osebne podatke (»Nationale«) o vseh funkcionarjih Berg-Isel-Bunda, to je organizacije, ki se v Avstr iji najbolj vneto bavi z južnotirol-sko zadevo. Ministrstvo hoče te podatke — ki se ponavadi zahtevajo za običajne zlikovce — ne le za vse funkcionarje centrale v Inssbrucku, ampak tudi za podružnice v ostalih zveznih deželah in celo za člane odborov krajevnih skupin. Tudi ta zadeva je marsikoga spravila v neprijeten položaj. Tako poročajo torkove »Salzburger Nach-richten«, da so po ukrepu ministrstva v glavnem prizadeti ovp-jevski krogi, kar tla meče na vnemo socialističnega notranjega ministra posebno luč. Na Koroškem je po ukrepu ministrstva prizadel tudi — deželni šolski inšpektor. Ysi vpijejo: »Primite tatu!« Graški proces je pa naletel na odmev tudi v državnem zboru, v katerem so po-slanci obeh strank ostro obsodili teroristična dejanja, posebno v zvezi s skrunitvami judovskih grobov v Innsbrucku ter nacističnimi izgredi dunajskih študentov in razpustom »burševskega« društva »01ympia«. Toda kot vemo, je vloga našega parlamen-ta zgolj parlamentiranje, to je govorjenje. Ekstremizem, kot hočeta obe stranki z milejšo besedo opisati prebujajoči se nacizem, postaja resno vprašanje v Avstriji. Socialisti menijo, da bi bilo treba sprejeti posebni ali izredni zakon o varstvu republike. Pomisleki proti posebnim zakonom so upravičeni, kajti republika je tudi po sedanjih zakonih že itak zadosti zavarovana, česar manjka, je splošna volja, te zakone spoštovati. Potrebni so pa tudi organi, tki bi bili v resnici pripravljeni vse storiti, da dosežejo spoštovanje teh zakonov prav tako, kot to delajo n. pr. pri cestnih predpisih in davčnih zakonih. Potrebno je okrepiti demokratično mišljenje v vseh plateh avstrijskega ljudstva, ali kot je zapisala dunajska »Furchc«, potrebna je »sprememba klime«. »Nacionalni krogi« seveda niso ostali demokratom nič dolžni. Njihov glavni eksponent v parlamentu FPOe-jevski poslanec dr. Gredlcr je z obširno dokumentacijo, ki je nihče ni ovrgel, dokazal, tla mednarodni komunizem prek zakrinkanih trgovskih firm, ki so pa v resnici zgolj predstraže sovjetskega političnega prodiranja, vse globlje vdira V avstrijsko gospodarsko življenje in to celo ob tihi pomoči samo za zaslužkom hlepečih kapitalistov. Trgovina z •vzhodnim blokom j'e namreč v resnici monopol gotovih trgovinskih firm, ustanovljenih s komunističnim denarjem in katerih šefi so komunistični ageittje. In kar je najhuje, k .zaslužkov'.teh firm se financirajo akcije komunizma v Avstriji. To je torej klasični primer samofinanciranja (Selibstifinanzierung) lastne jrogube. Nastop Gredlerja jc očividno imel namen, odvr- SLOVENCI dama in po meta Odmev ..NaSega tednika" v pariškem radiu itadio Pariz ic v svoji oddaji v sloveničmi v j)C-tek, dne 8. decembra v celoti prinesel kritiko na-‘.ega lista o premieri drame romiinsko-francoskega pisatelja Ionesca ,,Nosorogi” v celovškem mestnem gledališču. To izredno delo, ki je v zadnjih kitili stalo v spred ju pozornosti mednarodne kulturne javnosti spričo ostre kritike miselnosti sodobnega človeštva, je v Celovcu doživelo sicer dober sprejem na premieri, pri kasnejših predstavah pa jc bilo gledališče zelo slabo zasedeno. l’o treh predstavah so „Nosorožci” izginili s sporeda. Nihče se pač ne vidi rad takega, kot je v resnici. - Vsekakor pa je edinstveni primer, da jc celovški kulturni dogodek vprav preko slovenskega lista naletel na odmev v Parizu in prek pariškega radia v svetu. Naše bralce opozarjamo, da Radio Pariz oddaja v slovenščini vsak dan od 19.00 do 19.20 ure na kratkih valovih. Nov slovenski profesor v Združenih državah Na čikaški univerzi je bil promoviran za doktorja filozofije Bogdan Novak, potem ko je uspešno branil svojo disertacijo „0 etični in politični borbi v Trstu v letih 1943-54”. Dr. Novak jc dovršil pravne študije že v Ljubljani, po drugi svetovni vojni pa je služboval več let kot srednješolski profesor na slovenskih šolah v Trstu. Po izselitvi v Združene države pa se je znova lotil študija zgodovine na katoliški univerzi Loyola v Chicagu, študij je zaključil z diplomskim delom ...Vstrijsko-do-vensko mejno vprašanje na pariški mirovni koo-ferenci leta 1919”. Po dveh letih službovanja v Kaliforniji se je vrnil v Chicago, kjer je sedaj dosegel doktorsko čast, istočasno pa jc prevzel profesuro na Rooseveltovi univerzi ondi. Posebno pohvalno je, da si je v tujem svetu izbral za znanstveni deli slovensko problematiko, s katere obde-lavo si jc ne le pridobil akademske časti, ampafc tudi pripomogel k širjenju poznavanja, Slovencev v mednarodnem znanstvenem svetu. Kanadsko priznanje Slovencem Slovenski rojaki v Kanadi so dne 29. novembr.i proslavili kot narodni praznik z lepo obiskano pri*’ reditvijo v Torontu. Poleg številnih Slovencev, k' so mi polni 1 i prostorno dvorano, je bilo med čad-niini gosti več kanadskih ministrov in državnih poslancev ter ameriški konzul. Predsednik deželne vlade pokrajine Ontario, Frast, je poslal pismene čestitke, v katerih pravi, da je „pred zadnjo vojno bilo malo Slovencev v Kanadi, a tisti, ki so bili, *o o]M>zorili Kanadčane na mali slovenski narod in na vlogo, ki jo je igral za časa slovanskih narodnostnih gibanj v bivši Avstro-Ogrski. Zaradi jrolitičnib sprememb, ki so nastale med zadnjo vojno v Jugoslaviji, je mnogo tisoč Slovencev odšlo v druge dežele in kakih 15 tisoč jih jc prišlo v Kanado. Danes je v Kanadi kakih 22 tisoč Slovencev in od teh jih je 8 tisoč v Torontu.” Ministrski {ired-sednik nadalje ugotavlja, da „povojno emigracijo" na splošno in slovensko še posebej sestavljajo zelo izobraženi, politično in etnično zavedni posamezniki. Večina izmed njih se je takoj prilagodila kanadskemu načinu življenja in doprinaša svoj delež k izgradnji svoje nove domovine. Ministrski predsednik Frast zaključuje svoje pismo rekoč, da „je srečen, ko more v imenu stoje vlade voščiti Slo vencem v Kanadi k njihovemu narodnemu prazniku, ker jc dobro, da sc .spominjajo zemlje svojega rojstva, istočasno pa znajo ceniti prednosti i" možnosti, ki jih imajo v novi deželi upanja miru.” niti sum od sebe, toda poti to lupino skriva vendarle nekaj resnice. Da nekaj res ni v redu, pa so izpričale nedeljske obratne volitve pri državnih železnicah. Komunisti .so spet priborili jjiazaj postojanke, ki so jih izgubili po ogrskem uporu leta 1956. Toda napačno bi bil« pripisovati uspeh komunistov samo človeški pozabljivosti, kot to skušajo prikriti socialisti, na katerih račun so komunisti pridobili. Železničarji so namreč tudi * zadnjih časih imeli zadosti možnosti, el-1 spoznajp pravo lice komunizma. Naj omenimo samo 50 atomskih dksplo/ij v Sovjet; ski /vezi ter stalne grožnje Hruščeva, ki bi vsaj V Avstriji morale meti delavci -njj' leteti na večji odmev. Porast komuni*1-)1 nih 'VohTcev se da mnogo bolje razložiti nezadovoljstvom delavstva s svojimi dosedanjimi zastopniki — socialisti, ki so ob dolgoletnem posedavanju v mehtih vladnih stolčkih navzeli meščanske Tni*^' nosti in ameriških manažerskih metod* točneje, le njihovih slabih strani. Ta**' splošna slika avstrijske demokracije v te■ meglenih zimskih dneh ni razveseljiva, t ^ (TiariLoekak - argentinski Švici (Koroškim bralcem popisuje popotne vtise g. Vinko Zaletel) V Buenos Aires sem prišel v megli, vlagi, zamudi in morda zato razočaran in nekam s strahom. V Bariloche prihajam v soncu, jasnem pobu in do minute točno. Pii avtobusu me čakajo trije znanci: zdravnik dr. Gerzetič, s katerim sva se zadnjič skupaj vozila v Mendozo, dr. Vojko Arko in France Jerman. Prvi moj pozdrav jim je bil: ni mi žal, da sem prišel v Bariloche. Z Vojkom Arkom se vidiva po osemnajstih letih, pa je doma v Št. Vidu, moj najbližji sosed. Je navdušen andinist, to je hribolazec. Kot imenujemo pri nas hribolazce alpiniste (po Alpah, po katerih la-zije>), jim v Argentini pravijo andinisti, po gorovju Andi. Dr. Arko je priznan planinski pisatelj, tudi pri Argentincih zelo upoštevam. še bolj me zanima, ker si je za življenjsko družico izbral tudi Šentvidčanko Mileno Lenardovo. Ta je bila več let učiteljica v Selah, kjer imajo zelo lepe spomine banjo, potem je odšla v Kanado, pa jo je ljubezen prignala preko Severne in Južne Amerike prav do Vojka. 6 Francetom Jermanom se vidiva po trinajstih letih. Po vojski je bil na Koroškem, malo časa v škocijanu in v Šmihelu oz. v Išistrici pri Kilnu. Fant od fare, navdušen ■'pnrtnik, že dvanajst let argentinski državni prvak v smuškem teku na dolge proge. Kot pdini Slovenec je nastopil na zadnji zimski olimpiadi v Squaw Walley. Ta me Je najbolj vabil v Bariloche, ker sva si bila v*a leta zelo ipovezana. Ko so se Slovenci po vojski, izseljevali v Argentino, so bili v Buenos Airesu najbolj nesrečni ljubitelji planin in smučar-J1- Izvohali so Bariloche in se kmalu presolili tja in tu so sc počutili kot riba v "odi. Ker sem spoznal oboje: babilonsko mesto Buenos Aires in Bariloche, jih popolnoma razumem in, če bi se jaz preselil v Argentino, bi prav tako naredil... V čem je lepota, privlačnost Bariloch? V naravnih lepotah: gorah in jezerih. Pa saj miamo tega na Koroškem dovolj in naj-VC(X v Švici. Vendar je velika razlika. V barilochah je vse neizmerno, grozotno ve-hko im divje, prvotno, naravno kot tisočletja preje. V jezero Nahuel Huaipi (indijansko ime za »Tigrov otok«), ob katerem so Bariloche, bi lahko pogreznil vso Koroško. Pri nas na Koroškem imaš vse na kupu, da lahko vse v enem dnevu vidiš, vse Je civiliziramo, povsod poti, gostilne, hote-'• 'planinske koče, vsak košček zemlje je obdan, .povsod poti, povsod vozila. Tam voziš uro po jezeru, pa. ne vidiš bajte, steze, le pragozdovi povsod, in zadaj ' lvje gore, ki odsevajo v temnozeleni jelenski gladini. Nič čudnega, če prihaja vsa-•šo, leto vedno več letoviščarjev iz Buenos Mresa in sploh severa, da utečejo mezno-sui poletni vnočini v pribežališče miru, 'svežega in hladnega zraka in večnega zc-L>nja. Pa tudi zima vedno bolj privlačuje smučarje, ker so v okolici idealni smuški 'Ufcni. Bariloche so središče andinizma in s.uiučarstva. Da pa bi tujci ne spremenili loga in a ravnega raja v zabavišče, kjer bi Vs;ih lahko delal po mili volji, je država Pl0glasila vse ozemlje Okoli jezera Nahuel Huapi v narodmi park. Posebna uprava skrbi in varuje naravo pred brezobzirno civilizacijo. Se pred sto leti je bil ta kraj svetu nepoznan, tu so gos]x>darili Indijanci. Beli gospodarji Argentine so prihajali z vojsko in da bi jih Indijanci ne pobili, so raje ■belci pobijali Indijance. Danes je le še malo pravih Indijancev v okolici Bariloch in še ti izumirajo. Zdravnik dr. Gerzetič pozna še mekatere, ko ga pokličejo zdravit. Pripovedoval mi je, da je pozimi v snegu videl nekoč indijanske otroke popolnoma nage, ko so pa njega zagledali, so se skrili v »hišo«, če naj tisto luknjo iz ila in kamna imenujem hišo. Več pa je mešancev Indijancev in belcev, ki jih imenujejo Greoli (izg. creodži). So v vsakem oziru zaostali, nevedni, leni, nesnažni in opravljajo le najnižja dela. Slikal sem nekaj njihovih hiš in slike Vam bodo povedale, česar opisati ne morem. G. Jerman me povabi takoj k sebi. Dr. Gerzetič me prihodnji dan zapelje s svojim jcepom pod Catedral v sneg. Tudi on gre s sinom in hčerko smučat na Catedral, vsi so izvrstni smučarji. Jerman mi pride naproti s svojimi tremi pobčki, stari so 4, 5 in 6 let, vsi so na smučih. Zadnjič so imeli tam šolarji tekme in pridružil se jim je še najstarejši Matjažek, iki še v šolo ne hodi, pa je bil že drugi zmagovalec. Kaže, da bodo očeta posnemali v tem, da bodo postali pozneje argentinski državni prvaki. Jerman je oskrbnik smučarske koče planinskega društva. Toda ne bom čepel v koči, saj letos še ni bilo tako lepega dneva kot je danes. Preskrbi mi gojzarje (težke zimske čevlje) in smučarske palice, on pa vzame smuči in se peljeva z žično vzpenjačo na Catedral, tako kot se vozimo z vzpenjačo na Svete Višarje. Toda ne do vrha. Ge ibi imel smuči, bi se peljal z drugo vzpenjačo naprej kot drugi: dobijo pas s kljuko, vanjo zataknejo kavelj, ki je pri-, trjen na žico in ta jih na smučih vleče gor na vrh. Kar nevoščljiv sem bil, ko sem gledal stotine smučarjev, jaz edini sem brez njih in kot kak penzionist gledam na ta mladostni živžav. O, saj v starih časih sem se emtičal, prav z dr. Gerzetičem sva bila enkrat pozimi na Triglavu, danes pa... kosti so že pretrde, trebuh po vseh dobrotah preobilen. In pa: previdnost je mati porcelana, pravijo. Kaj če bi se jaz nero-dnež tu noge polomil, kdo bi me spravljal nazaj na Koroško? Pa sem jo vseeno vesel mahal peš na vrh, le zelo se mi je vdiralo v sneg. Pomladansko sonce je bleščalo v snegu, zato sem si moral nadeti zelena očala in si obraz namazati s kremo proti ultravioletnim žarkom, da me ne ožge. Res, ni mi žal, da sem prišel semkaj, pa če bi moral še več žrtvovati. Ko sem bil na vrhu, bi kar vriskal, toliko naravne lepote skupaj še v življenju nisem videl. Tukaj na višini 2.000 m se nji je odprl božji svet: med zasneženimi gorami počivajo plavo-zelena jezera in se zajedajo kot fjordi med andske doline. Vidim goro Capillo, kjer so Slovenci na vrhu postavili velik križ, imeli tam sv. mašo in ga blagoslovili. Led, sneg in viharji pa so ga tako zdelali, da ‘bodo letos slovenski hribolazci .postavili novega. Tam vidim očaka vseh bariloških gora, 3475 m visoki Tonador, po naše Gromovnik, ker tam vedno gumi, če ne od viharjev in strel pa od sneženih plazov in lomečih se ledenikov. Toda slovenski plezalci se ga ne bojijo in je postal po tolikih vzponih že kar slovenska gora. Tam pod Tonador-jem ima Jerman zavetišče pod skalo, tam je poleti z družino, in turistom prodaja okrepčila in razne spomine in če je treba, jim je gorski vodnik. Tam zagledam ostro konico, ki štrli ven kot prst, imenuje se Torre Esloveno — Slovenski stolp, ker sta ga Slovenca Jerman in Bertoncelj prva pre-ple/.ala. Velika večina ljudi ne razume užitka, ki ga ima človek v gorah, in tega bi tudi ne mogel dopovedati, to se da le občutiti, kot n. pr. muzikaličen človek ne more dopovedati nemuzikaličnemu, kakšen užitek je poslušati kako opero ali simfonijo. Za tega sem pač trap, če mu povem, da sem bil že 23-krat na Peci: le kaj ima od tega, gora je za kozle in nprcel Kar naj mislijo tako. Jaz sem sedaj zopet enkrat užival kot tedaj, ko sem bil kot tretješolec prvikrat na Triglavu ali ko sem na vrhu Stola gledal sončni vzhod ali ko sem bil ,pozimi 14. februarja v najkrasnejšem vremenu na vrhu Velikega 'Kitka 3800 m, ali ko sva s sobratom Lavričem jeseni preplezala srednji nad 3.000 m visoki Drei-Zinnen v Dolomitih. Vedno pa je tako: Čim težji je vzpon, tem večje je veselje, ko nevarnost in težave premagaš in si zmagovalec. Za vernega človeka pa je še več: nikjer tako ne občutiš božje' bližine, božje vsemogočnosti in dobrote kot na vrhovih gora. Kako majhen in ponižen mora biti človek v primeri z mogočnimi gorami in strašnimi naravnimi silami, kr zdivjajo'v gorah: nevihte, strele, plazovi. Pregovor pravi: vsak bik ima svoj »štrik«; vsako tele svoje veselje. Eni imajo veselje v pijači, drugi v telesnih užitkih, drugi v dobičku ali časti in oblasti, drugi v športu, pa naj imam še jaz svoje veselje. Ko je nekoč., duhovnik, tolažil staro umirajočo ženko, da ni tako hudo umreti, češ saj na zemlji ni nič dobrega, je ta ženka vzdihnila: o, ja gospod, je nekaj dobrega, svinjska rebrca! (Dalje prihodnjič) Pogovor z mohorjani (Iz Koledarja Mohorjeve družbe za 1. 1962) Letos je Mohorjeva tiskarna obhajala lO-letnito obnovitve obratovanja po drugi svetovni vojni. Da zadeve okrog Mohorjeve prav presojamo, se mi zdi važno poudariti naslednje: Treba je vedeti, da v letih po drugi svetovni vojni v Celovcu nismo imeli nobenih normalnih predpogojev, ki bi sami po sebi že terjali ali narekovali začetek založniškega ali celo tiskarskega dela. Idejna in politična nejasnost je bila velika. Manjkalo je odločnosti in iniciative. Katoliško usmerjeni koroški Slovenci nismo imeli nobene organizacijske oblike, nobenega upravnega aparata, nobene pisarne, ne založniške in ne tiskamiške koncesije, nobenih strokovnjakov, niti ne pisarnike mize in ne pisalnega stroja. Mohorjeve hiše so nam vrnili šde ]>o dolgih pogajanjih. Bile pa so delno porušene od bomb, zasedene po vojaščini in po strankah, ki so bile vse pod stanovanjsko zaščito. Edino, kar smo v Celovcu imeli in kar je narekovalo začetek založniškega in tiskarskega dela, je bilo starodavno ime Mohorjeve družbe in njena 100-1 etn a slavna tradicija. Spominjam se jasne besede velikega prijatelja Mohorjeve patra Odila Hanjška OEM, ki je rajnemu prelatu Valentinu Podgorcu in meni dejal: »Mohorjeva družba je edina firma in edino ime, kateremu bodo Slovenci v sedanjem času zaupali. Le pod to streho se bo dalo zbrati slovenske ljudi po širnem svetu. Čas zahteva, da začnemo z delom.« Te besede so se uresničile. Slovenski človek je že nekako po svoji narodni tradiciji k temu vzgojen, da seže po Mohorjevih knjigah in da zaupa temu 100 let staremu imenu. Delo Mohorjeve družbe, kise je pred desetimi leti znova začelo. Se je nadaljevalo, uspevalo in raslo ob skupnih naporih, skupnih potrebah in skupni koristi Sloven- cev' na Koroškem, v zamejstvu in po širnem svetu. To delo je bilo kup dobrih volj, v isti cilj usmerjenih. Te dobre volje, pripravljene na žrtve, so delo Mohorjeve kot založbe, kot tiskarne in kot Družbe držale, nosile in vodile do sedanjega razmaha. Nepozabni bodo napori velikega moža med koroškimi Slovenci, prelata stolnega kanonika Valentina Podgorca; idealizem in dejavnost, ki ju je razvil p. Odilo Flanjšek na Koroškem in v Ameriki; trdnost in neomahljivost dolgoletnega druž-binega predsednika stolnega kanonika Aleša Zeohnerja, ki je v težkih in nejasnih časih stavil svoje ime za Družbo; 'požrtvovalnost koroških duhovnikov in žrtve iz idealizma za dobro stvar vseh družbinih poverjenikov po širnem svetu. Na podlagi in v luči teh spoznanj ter dz lastne že skoraj 15-letne izkušnje ob težavnem in odgovornem delu pri Mohorjevi naj poudarim: Mohorjeva družba ni najprej trgovsko podjetje. Mohorjeva družba je cerkvena bratovščina, ki deli živim in rajnim udom dobrote skupne molitve, sv. maš in odpustkov. Njen namen je pomagati slovenskemu človeku, ki je danes tudi v zamejstvu v veliki nevarnosti, da izgubi zvestobo do vere in Cerkve ter do svojega naroda. To vzvišeno delo se ne da vršiti s plačanim aparatom. Stebri Mohorjeve družbe ste vi, dragi poverjeniki, ki delujete med zamejskimi Slovenci na Koroškem, po ostali Evropi in širnem svetu. 'Kdo je gradil delo Mohorjeve in kdo ga bo vzdrževal vnaprej? Edino le in v prvi vrsti idealizem, zastonjsko delo, osebne žrtve in denarne žrtve, požrtvovalnost in skupnost vseh poverjenikom po širnem svetu ob zastonjskem, izredno težavnem in požrtvovalnem vodstvu odbora v Celovcu. Odbor v Celovcu prosi (Dalje na 4. strani) FrAN ERJAVEC: 340 koroški Slovenci (III. del) Vsa stvar se je pa vendarle vlekla še skoraj 5 let. Fra-ll;tueok je namreč dne 1. XII. 1820 vnovič poročal, da bi 'e morale pred priključitvijo izvršiti še potrebne davčne 11 Knančne preuredbe, in je predlagal, naj pošljejo v ta ''amen v Celovec posebnega komisarja. Finančni minister K na to izjavil, da valutna vprašanja ne tvorijo nobe-zaprek več, toda Fradaneck je (L II. 1821) vztrajal " Vedno pri svojem. Temu njegovemu zavlačevanje je •pravil konec šele cesar sam ob priliki svoje udeležbe '.',l ljubljanskem kongresu. Dne 16. ^V. 1821 je namreč znal odločbo, v kateri je izjavil, da za priključitev ni ‘menih finančnih ovir več, a za odstranitev upravno-(•avnih težkoč naj odide v Celovec dvorni svetnik gra-gubernija Nesslinger in tam skupno s predsedni-»nt deželnega sodišča baronom Schmidburgom izdela f^log, kako bi se še celovško okrožje najprimerneje ruzilo z Ilirijo. O tem predlogu naj se »potem posve-'lljejo osrednja upravna oblastva, ki naj sklepe pred-cesarju. , Nesslinger in Schmidburg sta potem res še tisto po-■ lJe izdelala vse svoje predloge, nanašajoče še na sta-\sko ustavo, politično upravo, okrajne gosposke, na zin er j e podložnikov, deželno policijo, deželno kuitu-1^ 'ter cerkvene, šolske, študijske, vojaške, kameralne in 0ttiereialne zadeve. Te predloge so obravnavale potem še vse pristojne-osrednje oblasti in dne 14. XI. 1822 se je končno izjavila o njih še dvorna pisarna. Toda največji zavlačevalec rešitve vseh vprašanj je bil še vedno okorni cesar sam, kajti svojo dokončno odločbo je izdal šele dne 24. 1. 1825, nakar sta jo finančni minister in dvorna pisarna sporazumno izvršila. Tako je bila končno z dnem 1. V. 1825 po 16 letih Koroška vnovič združena-', vsa dežela pa ločena od Gradca in priključena ostalim slovenskim deže-1 a m z njihovim središčem v Ljubljani. Medtem pa je doživela Ilirija neko drugo spremembo. Zaradi hudih pritožb Madžarov je namreč cesar s svojo odločbo z dne I. VII. 1822 izločil hrvatski del nekdanje francoske Ilirije (»civilno Hrvatsko«) iz novega »Kralje1 stva Ilirije«, nakar je bilo potem karlovško okrožje tlne 2. XI., reško ozemlje pa dne 6. XI. 1822 vrnjeno ogrsko-hrvatski kroni. Tako je torej i»iKraljestvo Ilirija« prvič v zgodovini združilo vse slovensko ozemlje, izvzemši štajerske Slovence, v skupno državnopravno celoto. Ker je poznal tedanji upravni sistem v avstrijski polovici monarhije praktično pravzaprav le gubernije in okrožja (kresije), se tudi Ilirija s politično-upravnega vidika ni razvila, imela je pa od 1. 1818 vendarle nekaj skupnih upravnih ustanov s sedežem v Ljubljani, kakor n. pr. (od 1. 1818 dalje) za carine, sol in mitnice. Kot državno-pravna tvorba se je izražala predvsem v skupnem grbu in vladarjevem naslovu, praktično sta pa poslovala po- -b Kvesijski glavarji v Celovcu so bili v listih letih: od 1. 1809 Fr. pl. Fradaneck, od 1. 1811 upravitelj kresije Fr. pl. Person, od julija 1. 1817 Ign. pl, Nesslinger, a ko je bil ta dne 19. XI. 1821 imenovan za dvornega svetnika, ga je v Celovcu v zaCetku 1. 1822 nasledil dotedanji svčtnik gornjeavstrijske vlade baron J. Fr. Izihr. tern le ljubljanski in tržaški gubernij prav do 1. 1848. Toda tudi misel upravne združitve obeh teh dveh slovenskih gubernijev (štela bi skupno 610 štirijaških milj z 1,175.000 prebivalci) ni bila mrtva. Spravil jo je v razpravo že 1. 1819 ljubljanski guverner grof J. SwcrtsJl v svojem poročilu na finančnega ministra, a v začetku 1. 1821, ob priliki ljubljanskega kongresa, je o njej ustno poročal cesarju, nato jo pa obširno utemeljeval še V posebni spomenici z dne 1. IV. istega leta. Razumljivo je pa, da se je taki združitvi odločno uprl tržaški guverner Spiegelfeld, češ da je samostojni gubernij v Trstu neobhodno potreben zaradi vodstva vseh pomorskih zadev. Istega mnenja je bila tudi osrednja organizacijska komisija (poročevalec v njej je bil Fradaneck), nakar je dne 27. IV. 1822 odobril to stališče tudi cesar. Tako je to1 rej obstajalo ilirsko kraljestvo predvsem državnopravno; le deloma še upravno, a tudi praktično so ostali nad četrt stoletja vendarle upravno popolnoma združeni vsi ko r o š k i i n k r a n j s ik i Slovenc i, kar je imelo potem seveda tudi viden vpliv na koroške Slovence. 'Ni pa mogoč^ tudi ob tej priliki prezreti dejstva, da celo za najvišje in najsposobnejše tedanje avstrijske upravnike Karavanke niti pred dobo železnic, železniških predorov, avtomobilskih cest in letal niso tvorile nobene take ovire med koroškimi in kranjskimi Slovenci,* da bi onemogočale njihovo zedinjenje. • (Dalje) 'Zf) Grof Sncrts-Spork je bil ilirski guverner do meseca julija 1. 1822, ko ga je nasledil dotedanji predsednik celovškega sodišča baron Schmidburg, a na mesto tega je bil imenovan baron Krufft. — Istočasno (27. VII. 1822) je bil upokojen tudi graški guverner Aichholt, katerega je nasledil dotedanji gališki gubemialni predsednik grof Taaffe. j r SELE (Miklavž se je tudi pri nas oglasil) Z malo zamudo je Miklavž s svojim spremstvom ipriSel tudi k nam, namreč šele v nedeljo 10. dec. popoldne. Morda je vzrok njegovi zamudi to, da novi farni dom še ni (popolnoma diogotovljen. Manjkajo še podi in stopnice. Pa so (povabljeni društveni člani ie prišli v dom po ozkem hodniku, podobnem katakombam, in na-'}x>lnili malo dvorano. Čvrstih fantov in za vse dobro vnetih deklet j,e bilo vsakih pol, a tudi starejši prosvetarji so bili zastopani. Miklavž je uvodoma vse pohvalil zaradi pridnega sodelovanja pri gradbi novega farnega doma in cerkve, potem pa je po vrsti vse obdaroval, vsakega ali pohvalil ali opomnil, naj se poboljša, kakor je pač zaslužil. Celo čč, gg. kaplan in župnik sta morala njegove opomine vzeti na znanje. Vzkliki in smeh so spremljali (Miklavževe besede, pa tudi ob pregledu darilnih zavojev ni bilo drugače. Milka Olip, Užniko-va mama, mati devetih otrok, je prejela malo zibelko, okrašeno z narodnimi motivi, ■v njej listek z verzi pesmi »Nmav čez iza-ro« in voščilom: Naj blagoslovi Gospod tvoj dom in rod! Vse miklaVževamje je .poteklo v prijetni domačnosti. Naj sledi temu prvemu sestanku v dokončanem farnemu domu še mnogo kulturnih prireditev v podvig Selanov! ZGORNJA VESCA - ST. ILJ (f Črni jev oče) V torek 5. XII. smo ob veliki udeležbi pogrebcev spremili Črnijevega očeta na Novi odbor Družbe sv. Mohorja v Celovcu V odboru Družbe so: predsednik Filip Miilonig, župnik in duhovni svčtnik; .podpredsednik Kristijan Srienc, dekan; tajnik Franc Brumni k, župnik; odborniki: Jožef Koglek, župnik; dr. Valentin Inzko, profesor; Bernard Strauss, strokovni učitelj; Janez Olip {Kališnik), posestnik. Nadzorni svet Družbe sestavljajo: Aleš Zechner, stolni kanonik; prelat dr. Rudolf Bitimi, stolni dekan, ter Avguštin čebul, župnik. Ravnatelj Družbe: msgr. dr. Janez Horn-bdok. Naslov Družbe sv. Mohorja v Celovcu: Viktringer Ring 26, Klagenfurt, Austria, Europa. njegovi zadnji poti na šentiljsko pokopališče. Več tednov je bil v bolnici in upal je, da mu zdravniki še pomagajo, a zanj ni bilo včč pomoči. Zdravniki so 'povedali, tla ga lahko vzamejo domov, vendar je še sam želel, da bi ga operirali. Toda tudi operacija ni mogla ustaviti neozdravljivega raka. Mnogo je trpel, a trpel je vdano in mirno. Do zadnjega je bil pri zavesti. Ko mu je sin rekel, da jutri spet pride, je mirno dejal: » Jutri me ne 'bo več«. Ob deveti uri je želel domov. Zdravniki so prevoz dovolili, a je že med .potjo umrl. Bil je 75 let star. Življenjska pot črnijevega očeta ni bila lahka. V prvo svetovno vojno je odšel med prvimi. 'Bil je ranjen v nogo, kar je potem čutil vse življenje. Z vso vnemo je skrbel za svoj dom, saj je bila črni jeva lepo urejena kmetija daleč znana. Leta 1931 je pogorela hiša in skedenj in spet je vso skrb posvetil svojemu domu. Bil je iz srca vdan svojemu narodu in v tem duhu vzgajal svoje otroke. Zato je moral v času 'krutega nacizma veliko trpeti, tudi on je moral okusiti življenje za mrzlimi črnimi stenami. Po vojni je zgubil še desno roko, potegnilo mu jo je v mlatilnico in močno poškodovalo. še potem je delal z ljubeznijo, pomagal sinu in globoko sočustvoval z njim, ko mu je pred 14 meseci umrla žena in zapustila tri male otročiče. Kako je delal z veseljem v sadnem vrtu je pravili, ko so ga tam ljudje obiskali, in da je že vsa jabolka otrga'1 in okrog 2000 kg sam znosil v klet in to z eno roko. Sam ni mislil, da je tako hudo bolan. Otroci so v globoki žalosti stali ]x>leg mrtvega očeta, saj so ga vsi radi imeli' in vsi ga bodo zelo pogrešali. 'Pevci so mu na domu zapeli pesem »Polje, 'kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal« tako ganljivo, da je vsem segala v srce, pa tudi v cerkvi in na grobu so se od njega poslovili, saj je rajni črni-jev oče pel v cerkvi in pri drugih slovesnostih že .pol stoletja. 'Prečastiti g. župnik pa so se od rajnega poslovili z v srce segajočimi besedami. Pokojni oče je šel na oni svet lepo pripravljen in spravljen z Bogom. Za njim pa žaluje številna družina, saj je življenjski večer rajnega očeta razveseljevalo kar 21 vnučkov. Naj v miru počiva, svojcem pa izražamo naše odkrito sožalje. Miadi gospodar Mi hej pa je .pripeljal zapuščenim sirotam skrbno in dobro mamico, on sam pa je dobil pridno ženo, katera bo s pravo krščansko ljubeznijo skrbela za moža, za otročiče in za lepi Črnijev dom. Tudi ona je morala občutiti vse trpljenje in bridkosti na potu v izseljeništvo, kjer je bila s svojimi starši 'tri lota in tri mesece in tri dni! Želimo vam mnogo sreče in božjega blagoslova v družini in izražamo svoje veselje, da bo črnijev dom še vedno stal kot trdnjava, v zvestobi Bogu in svojemu narodu. VABILO Srednješolce in visokošolce vabimo na ustanovni občni zbor »Koroške dijaške zveze« omoč, a navsezadnje pa je ostalo pri starem: Pomagaj si sam . . . Bo sedaj kaj drugače? ŽIHPOLJE (Smrtna kosa) Zopet se je oglasila koščena žena in dne 11. novembra pobrala Katarino AdlasAžk-pd. Pulinkovo mater v Nadramu, stare 66 let. Ko je čutila, dai se bliža konec, je težko čakala duhovnika. Vendar je nekaj tir pred smrtjo še sprejela sv. zakramente z-* umirajoče. Zapušča moža, ki jc hrom. Čeprav je na dan pogreba deževalo, je prišlo mnogo pogrebcev. č. g. česen so kar v cerkvi imel* poslovilni nagovor. Naslednji dan smo položili k večnem* lo, 11 počitku Leno Kus, ki jc v starosti 86 odšla v večnost. Bila je pridna in vem3 žena ter je rada hodila v cerkev, k ati ar jt' le mogla. Rada je molila rožni venec, m'1' lila ga je za vso faro in 'še posebej za du hovnike. Ker ni imela (nikogar, ki bd j1 stregel, so jo prepeljali v celovško .bolnim (kjer je po nekaj dneh umrla. Bila je n-* smrt dobro pripravljena in malo prm odhodom v večnost je še molila rožni venec. Na lastno željo je bila prepeljana de mov. č. g. česen so se v lepem govoru p‘y~ slovi li od rajne. Naj počivata obe v minil Naš č. g. dekan so še zmiraj bolni. Ždaf se zopet zdravijo v sanatoriju v Celovcn-Priporočamo jih vsem v molitev. Našo ^ ro pa med tem- oskrbujejo č. g. česen, f?0''' šovdki župnik. Zgodovinski razvoj smučanja MLADINA PIŠE: Globok življenski nauk Kako prav so imeli naši starši, da so nas dali 'v gospodinjsko šolo 'k šolskim sestram, potrjuje tudi zgodba, ki smo jo slišale ipri šolski maši ob pričetku tečaja. Preč. g. dr. Kolarič je skušal dokazati pomen našega šolanja za vse življenje. V družini se je ženil Sin. Da .bi svojo nevesto očetu čim bofj priporočil, je začel naštevati njene vrline. Ker si jo je 'izbral iz. bogate hiše, je najprej hvalil njeno bogastvo. Oče je napisal na list veliko ničlo. Ko je sin dejal, da je nevesta lepa, je oče dodal drugo ničlo. Začuden sin je začel zdaj naštevati, kaj izvoljenka vse zna. Najprej je poudaril, da zna dobro kuhati, a oče je zaznamoval tretjo ničlo. Enako je bilo, ko je sin povedal, da zna nevesta ši-vatti. Na listu so bile štiri gole ničle. Zdaj jo sin menil, da bodo ganile očeta krepr-sti. »Varčna je,« je pripomnil. Oče je modro prikimal, pa spet napisal ničlo. »Snažna je in ljubi red«. Spet ničla — šest ničel! Grozno! Na srečo se spomni fant najvažnejšega. Globoke vernosti svoje neveste očetu še ni omenil. Ko oče sliši to lastnost, napiše pred ničle veliko eno. Iz ničel je nastal milijon. # Zgodba ima. globoko jedro. Vernost daje vsem vrlinam trdnost. Dekle, ki hoče biti nekoč dobra mati, mora imeti poleg vseh vrlin globoko vero v Boga, kajti le verna družina lx> srečna in bo kljubovala vsem življenjskim viharjem. rudi me smo prišle v samostansko gospodinjsko šolo, da bi si zraven sodobnega gospodinjskega znanja pridobile tisto opo-r°. ki nas bo držala v življenju, to je globoko vernost, obenem pa vzljubile materino besedo. Fister Ana, učenka gospodinjske šole ■v .št. Jakobu. Ce dandanes mislimo na smučanje, imamo pred očmi samo slike odličnih tekmovalcev, krasnih krajev z zimskim športom ali lepih smuških tur na zasnežene vrhove. Zanimivo pa bi bilo tudi pogledati nazaj v zgodovino tega zimskega športa. Po novejših raziskovanjih se sklepa, da so že ljudje iz stare kamene in ledene dobe, torej pred približno 20.000 do 100.000 leti, imeli nekake koplje in smučkam podobne predmete. Uporabljali so jih pri lovu ali za daljše pohode. K razvoju smučanja je morda Skandinavija največ prispevala. Že v (kameni m bronasti dobi so imele tam smuči slično obliko kot današnje; to pričajo najdenine v zemlji. Pa tudi pismene dokaze imamo in sicer že 'iz 5. stol. po Kr. Pozneje nam poroča še finski naciopalni ep iz leta 1200 po Kr., kako hitro se drsa junak pri lovu na losa po dolgih deskah in s palico, na katerih spodnjem koncu sta pritrjena dva »krožnika«; »...kar iskre švigajo od njegovih smuči«. Tudi pripovedke iz Skandinavije omenjajo, kako so se 'kralji m junaki vozili s smučam! za zabavo in razvedrilo. i V 17. stoletju so se na Kranjskem, tedanji avstrijski deželi, kmetje vozili z deskami. V nekem poročilu je celo opisano, kako je treba izdelovati take deske. Bloški kmetje so se znali voziti že v loku; tako se je približal njihov način današnjemu Smučanju. Prebivalci mesta Kristanije {Norvežani), so gojili v 18. stoletju že pravi tek in skok v današnjem pomenu. (Leta 1890 se začenja uveljavljati ta skandinavski slog v alpskih deželah. (Kmalu so se začeli tako interesenti tega športa združevati, in nastalo je prvo smučarsko društvo 1891. leta v Todtnau pri Sehwatizwaldu. Sledil mu je dunajski smučarski klub in drugi. Veliko je pripomogel k razvoju smuča-naj v Alpah Matija ZdarSky {1856—19-10) s svojo knjigo »Alpine Skilauiftechnik«. S to knjigo je skušal odpraviti skandinavski način vožnje in uveljavljati za Alpe bolj primeren slalom. Kot prvi je vodil 1905 tekmo v »slalomu« na Mukenkogelu. Ta tekma vendar še daleč ni imela današnje oblike slaloma. Po izdaji še boljše knjige »Das Wunder des Schneesehuhs«, katero sta spisala Arnold 'Franck in Hannes Schneider, je smiir čanje začelo vzbujati zmeraj večjo pozornost v javnosti. H. Schneider je ustanovil kmalu nato tudi svetovno znano Arlberško smučarsko šolo. Anglež Lunn je 1922 izpopolnil in upe-Ijal tekmovanje z norveškim imenom »slalom«. On je tudi ustanovitelj znanega »K a n d ah a r-1 ek movanj a «. Kot protiutež za nordijsko kombinacijo je uvedel še alpsko kombinacijo, to je tekmovanje slaloma in smuka. miiuatsko ^zeduee Po iniciativi Avstrijskih dravskih elek-trai-n dd. (Oesterreichische Draukraftwer-ke A. G.) nastaja na visoki planoti ReiB-**ka v gornji dravski dolini novo zimsko športno središče. Posebna družba, ki je bila ustanovljena v ta namen, je prevzela obral v2penjačc, ki so jo »Dravske elektrarne -'gradile pri Kolbnitzu za transport mate-r*ala pri gradnji velikega kompleksa zbi-•tdnih elektrarn ReiBeck-Kreuzeck. Tako tehnični napredek omogoča izrabo narav-u«h sil ter odpira nove možnosti tudi špof-*u in tujskemu prometu. V kakih 50 minu-,ah danes vzpenjača in na njo priključena v*šinska železnica na »jezerski planoti« pripelje smučarja oz. turista iz dravske doline v krasno snežno pokrajino. Vzpenjača pre-itiaga v tem času višinsko razliko 1800 metrov. Dočim v dolini leže goste megle, pa na jezerski planoti v višini 2400 metro\ ponavadi sije sonce. Minuli teden je bila dokončana gradnja dveh smučarskih »Hitov«, ki omogočata smučarjem, da se ves Izožji dan smučajo, ne le navzdol, ampak tudi navzgor. Ko smo minulo soboto obiskali Kreuzeck, je bilo ondi vse živo, mrgolelo je smučarjev in smučark, od prikupnih »snežnih zajčkov« pa do zrelih možakarjev in dam, ki so uživali hlagodati zimske narave. Za smučarje je na razpolago ICO postelj v poslopjih, ki so prej služila za gradnjo velikih jezov, sedaj pa so predelana v turistično postojanko. Dobra kuhinja pa s tečno in okusno hrano skrbi, da smučarji zaradi najx>rov ne omagajo. Cene so zmerne, zaradi tega bo gotovo KeiBeck kmalu postal priljubljena izletna točka pozimi in poleti za vse tiste, ki si hočejo oddahniti v naravi ter uživati krasote mogočnega gorskega sveta. Nadaljnji mejnik v razvoju smučanja alpske smučarske' tehnike je postavil večkratni svetovni prvak Toni Scelos, ki je preti 2. svetovno vojno dal .podlago za moderno smučanje. Velike važnosti je namreč to, ker je uvedel temeljno rotacijo zgornjega telesa in lepi, dolgi sporednji lok. K razvoju je svoje pridal še Francoz Emil Ellais s tako imenovano »Methode Francaise«. K smučarski tehniki je precej prispeval znani slovenski smučarski učitelj Robert Kump. Prvo knjigo je izdal že pred drugo svetovno vojno in drugo leta 1948. Knjigi sta jako zanimivi. Kot dober risar je R. Kump sestavil obe knjigi s samimi slikami in znaki; je brez teoretičnega dela, a kljub temu posrečeno utemeljuje moderni smučarski način. Le gibi zgornjega telesa se še ne strinjajo z novejšim slogom. Pred približno desetimi loti sta končno utemeljila voditelja Arlberške šole, prof. St. Kruckenhausen in smučarski tičitelj Franz Furtner, sodobno avstrijsko smučarsko tehniko. Sestavila sta za vsakega smučarja cenjeno knjigo »Wedeln«. Ta slog so ponesli smučarji po vsej Evropi, celo v Ameriko. Nikakor pa ne smemo misliti, da smo prispeli že na vrhunec, vsako tzimo se pojavi kak smučar, ki najde nove možnosti in izpopolnjuje to, navidezno že ]x>polno smučarsko tehniko. E. U. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 18. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Iz tehnike in znanosti. — 18.00 Psihologija za vsak dan. (5.) - TOREK, 19. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Ivan Grafenauer: Zagovori, priče slovenske davnine. — SREDA, 20. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Kar Iclitc, zaigramo. — Za naSo vas. — ČETRTEK, 21. 12.: 15.15 Poročila, objave. - Na zapečku. - PETEK, 22. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Paberkovanje po lepi knjigi. — SOBOTA, 23. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 24. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. — Glasbena boiična darila. QLEDALISCE V CELOVCU Petek, 13. dec.: Moppels Abenteuer (premiera), šaloigra. — Sobota, 16. dec.: La Boheme, opera (gostuje Ermanno 'Lorenzi z driavne opere na Dunaju). — Nedelja, 17, tleč., ob 15.00 uri: Moppels Abenteuer, Šaloigra. — Sreda, 20. dec.: Moppels Abenteuer, Šaloigra. — Četrtek, 21. dec.: Moppels Abenteuer, šaloigra. — Petek, 22. dec.: (zaprto). — Sobota, 23. dcc., ob 15.00 uri: Schsvarzer Peter, opera (polovične cene). — Nedelja. 24. dec.: (zaprto)! — Ponedeljek, 25. dec.: Banditcnstreiche (premiera). — Torek, 26. dec., ob 17.00 uri in 20.00 uri: Iphigenie (gostujejo člani dunajskega Burgtheatra). Začetek predstav ob 19.30, razen v programu navedenih izjem. KOMORNI ODER Sobota 16., nedelja 17., sobota 23. dec.: Dcr En-gel mit dem Blumentopf, komedija, -v Ponedeljek, 25., torek 26. dec.: Oscar, komedija. Začetek vselej ob 19.30 uri. G. Zaletel predaval v Rožu Pred nekaj tetini je g. Zaletel kazati zanimive slike iz svojega 'letošnjega potovanja po Južni Ameriki v št. Jakobu v Rožu. Zadnjo medeljo pa je zopet prišel v Rož in je predaval kar v dveh farah. Popoldne je imel polno dvorano poslušalcev v Ločah pri Baškem jezeru, zvečer pa v št. Janžu v Rožu. Tudi tukaj je prišlo mnogo 'ljudi gledat zanimivosti iz daljnih krajev. Saj je že znano, kako lepe so slike, katere prikazuje g. Zaletel, ki je pravi ve-ščak na tem polju. Nekaj pa nam je še posebno vzbujalo •pozornost. Na slikah smo videli močne skupine slovenske mladine v Argentini, poslušali smo petje tamošnjih slovenskih zborov, občudovali podjetnost mladih slovenskih obrtnikov in (požrtvovalnost slovenskih staršev, ki toliko žrtvujejo, da svojim otrokom ohranijo bogastvo materine besede z uvedbo posebnih šolskih tečajev. Da, v (tujini, daleč od domovine, še človek bolj čuti, kako lepa in bogata je 'beseda materina! RADIO APARATE najnovejših modelov, godala, plošče. Vse dobite na ugodne obroke pri Leo Truppe VIL L A C H, Oberer Krrchplatz (JSožitna davila ure, nakit, optične in fotografske artikle, potne spominčke najbolje kupite pri urarskem mojstru ;<>«. Hcmhu Popravila izvršim takoj in solidno — Kupujem in zamenjam strto zlato in srebro Železna Kapla Elsenkappel. hElSSECK: Vrvel pri novi smuški ličnici. V ozadju pod mogočnimi vrhovi je zbiralni jez elektrarne. Če imate „ J o k a ", šele veste, kaj imate! Enodelna „Joka"-žimnica je najboljša za Vašo spalnico. Te kakor tudi vse druge MJoka" izdelke Vam dobavi Vaš „Joka“-zastopnik TRGOVINA OiLaŽei Zgornje Libuče, telefon 302 ■v v BOŽIČNO PECIVO Krhko {>ecivo H dkg surovega masla, 2 jajci, 14 dkg sladkorja, 28 dkg moke, 12 dkg mandeljnov, čokoladna glazura. Maslo dobro umešamo, mu dodamo jaj-d in .sladkor po žlicah ter mešamo, da zmes naraste. Nazadnje dodamo olupljene zmlete mandeljne in moko. Na nenamazan pekač nabrizgamo iz tega testa razne oblike: obročke, rogljičke, črke itd. Pečeno pecivo .pomočimo z enim delom v čokoladno glazuro. Medeno pecivo . 20 dkg moke, 8 dkg sladkorja, 4 dkg medu, cimet, limonina lupinica, dišeči klinčki, piment, poper, pol pecilnega praška, 1 jajce, mleka po potrebi; mast in moka za pekač. Moko im sladkor presejemo na desko, .pride'nemo temu vse zmlete dišave, pecilni prašek in končno še med in jajce. Vse to zgnetemo v .gladko testo, če bi bilo pregosto, mu prilijemo nekoliko mleka. Testo denemo na hladno počivat. Potem ga razvaljamo za dober nožev rob na debelo in zrežemo na poljubne oblike, ki jih denemo na namazan in z moko potresen pekač ter spečemo v pečici. Pecivo namažemo lahko z redko beljakovo glazuro in spečemo v neprevroči pečici. Mandeljnovi kupčki 25 dkg sladkorja, 25 dkg naribanih orehov ali mandeljnov, 12 dkg grenkih mandeljnov, 3 beljaki, ščepec soli. Malo soljene beljake stepemo v sneg. Dodamo mu naribane mandeljne in sladkor. Iz dobljene mase naredimo na pomazan pekač majhne kupčke in jih svetlo-rumeno zapečemo. Mandeljne ali orehe zaradi okusa poprej nekoliko popražimo. V vsak kupček lahko naredimo s pomakanim koncem ročaja kuhalnice jamico in damo vanjo, malo marmelade ali pa na vsak kupček položimo mandelj ali polovico oreha. Otroški piškoti 5 rumenjakov, 7 dkg sladkorja, 10 dkg moke, sneg iz 5 beljakov, 2 dkg sladkorja. Rumenjake in sladkor mešamo pol ure, nato dodamo temu moko in sneg. Iz tega testa nabrizgamo na pomaščen in z moko potresen pekač piškote v obliki šibic, ki so na obeh koncih nekoliko širše. Piškote spečemo bledorumeno in potresemo s sladkorjem. Janeževo pecivo 30 dkg sladkorja, 4 jajca, žlica janeža, 25 dkg moke. Sladkor in jajca stepamo na robu štedilnika, da se oboje zgosti, nato pa še četrt ure. Nazadnje primešamo temu zmlet janež in moko ter nabrizgamo iz tega testa majhne obročke na pekač, namazan z voskom. Piškoti naj stoje dve uri v toplem prostoru, nato jih spečemo v srednjevroči pečici. Kako zavijamo darila Hladilnike, pralne stroje, električne motorje in vse električne predmete pri Johan Lomšek St. Lipš, Tihoja, p. Dobrla ves Plačila tudi na ugodne obroke Napačno bi napravili, če bi obdarovali kakega družinskega člana kar mimogrede, brez prave pozornosti, samo da bi zadostili družinski navadi. Poleg tega, kako darilo izročimo, je važno tudi to, kako ga pripravimo. Vse drugače vpliva na obdaro-vanca in njegovo okolico ličen zavojček, čeprav so v njem same praktične stvari, kakor pa če mu ga izročimo zavitega, kar v papir iz trgovine. Lično pripravljena darila pripomorejo k prazničnemu razpoloženju, obenem pa so dokaz, da smo darilo izbrali z ljubeznijo. Ker smo ravno v času božičnih priprav, naj opišemo nekaj ličnih zavitkov, ki jih morete uporabiti za vzorec pni obdarovanju. Pomenek z domačim vrtnarjem te se človek sprehaja v pozni jeseni po naseljih enodružinskih hišic, vidi ponekod 'lepo prekopane domače vrtove, kjer so občutljive rastline skrbno zavarovane pred mrazom, kjer je vse počiščeno; vidi pa tudi vrtove, kjer je bilo storjeno le najnujnejše in izgleda vrt kot srnotiščh. Trebči je pomisliti, da imamo spomladi vsako leto zelo veliko dela naenkrat in smo mu redko kos. To pa pomeni, da se zakasnijo vrtne kulture in se zmanjšajo iz-gledi za uspeh vrtnarjenja. Vlaga, ki se nabere v zemlji preko zime in pomladi, je važen činitelj v rasti rastlinstva. Vedeti je tudi treba, da vse rastline, ki smo jih vsadili jeseni, že precej pred obdobjem zmrzali in pred prihodom toplejših dni spomladi delajo pod zemljo koreninice. Temperatura 6 do 7 stopinj v zemlji že ugodno vpliva na delitev celic pri večini rastlin in s tem na rast koreninic. Iz tega je razvidno, da je rastlina, ki je prišla v zemljo jeseni in je bila deležna prave nege, spomladi daleč prekaša rastline, ki pridejo v zemljo šole spomladi. Primerno je saditi sadna drevesca jeseni, če ne gre za izredno občutljive sorte in izredno ekstremne kraje. Le jesepi,zasadimo drevesce, komaj lahko računamo s tem, da bo pred zimo pogin a lo korenine, toda spomladi bo že rastlo, ko na saditev drugih šc misliti ne bomo mogli. Da obranimo drevesca, ki so bila jeseni vsajena, prod zimskim mrazom, jih ovijemo s papirjem. Tako preprečimo, tla bi jih sonce v često že toplih februarskih dneh preveč ogrelo in j ih prezgodaj prebudilo k življenju in snovanju. Močna /mižal v nočeh tako zavarovanim drevescem ne more škoditi. Kdor torej še ni do kraja pripravil svojega vrta na zimski čas, lahko to še nadoknadi, dokler še m snega. Vrt naj hitro prekoplje, pri čemer na j spravi v zemljo vse preostalo zelenje. Kdor pa še sedaj ne bo imel za to časa, naj pa sam sebi obljubi, da bo prihodnjo jesen opravil vse potrebno jesensko delo pravočasno. Tisti, ki je vsa opravila na vrtu pravočasno zaključil, ima sedaj pokoj zunaj, v hiši pa ga čakajo drugi opravki. Očistiti mora orodje in ga shraniti, pospraviti mora palice za fižol in paradižnike ter jih očistiti zemlje, izpustiti mora vodo iz vodovodnih pip in cevi ter posod, da jih obvaruje pred okvarami, ki jih sicer povzroči led; pregledati mora lesene in žične ograje, če niso morda poškodovane, in jih po potrebi popraviti. Jabolka, ki se rada grbančijo, spravi najbolje v polietilenske vreče, da ostanejo dolgo sveža. Prostore, kjer ima shranjeno zelenjad, je treba tiste dni, ko ne zmrzuje, prezračiti ter pregledati sočivje, da ne gnije. Shranjena zelenjad pride sedaj prav do veljave, ko nam primanjkuje vitaminov. Najprej porabimo sočivje in sadje, ki se ne drži dolgo ali je nekoliko poškodovano. Navadno uporabimo škatlo, ki da zavitku lepšo obliko. Škatla pa mora biti čista, cela in nerabljena. Za zavijanje uporabljamo svilen ali celofanski papir. Celofan je posebno pripraven za živila, ker je nepropusten. Ker je prozoren, moremo z njim lepoto še poudariti. Trakovi in vrvice se morajo v barvah skladati s papirjem. V svilen papir zavito škatlo prevežemo z zlatim, srebrnim ali tudi barvanim trakom. V sredi zgornje ploskve ga zavežemo v zanko. Vanjo zataknemo smrekovo vejico. Lahko pa prevežemo škatlo s trakom tako, da leži ta počez čez dva nasprotna vogala. Na drugi strani moramo trak prekrižati, ko zavezujemo. Za trak zataknemo v enem vogalu vejico smrečja. Okrogle predmete in bonbone, pecivo in podobno denemo v Okroglo škatlo, škatlo nato položimo na ]>olo kvadratno urezanega svilenega ali celofanskega papirja. Nad škatlo papir stisnemo in prevežemo s trakom. Roke povejo marsikaj • Roke moških postajajo že nekaj časa manjše, roke žensk pa večje. Po ugotovitvah ameriških rokavičarjev je povprečna velikost moških rokavic v zadnjih 25 letih nazadovala od številke 10 na 9, velikost ženskih rokavic se pa povečala od 6 na 7. Domnevajo, da je temu vzrok dejstvo, da danes moški ne opravljajo več tako težkega ddla, kot so ga njihovi očetje in stari očetje, medtem ko postajajo ženske roke zaradi stalno naraščajoče zaposlitve žensk v tovarnah krepkejše. ® Da tudi poklic oblikuje roke, je gotovo, Rudar ima drugačne roke kot dirigent. Oblika roke pa dopušča tudi vpogled v osebnost. Hirologija, znanstveno razlaganje značaja, ki nima ničesar skupnega z vedeževalno hiromantijo, je odkrila v tem oziru nenavadne zveze. Nemška raziskovalca Ackermann in Stet-damm sta pri svojem primerjanju opazila, da sta pri ženskih rokah v splošnem prstanec in mezinec posebno dolga. Dolgi mezinec izdaja spretnost v občevanju, zelo razviti prstanec pa čut za lepoto in harmonijo. ® Nasprotno je pa moški značaj tem bolj poudarjen, čim močnejši in čim daljši so palec, kazalec in sredinec. Pa ne samo za psihologijo, ampak tudi za bolezensko diagnozo je roka važen pripomoček. Že stiskanje i;ok izda lahko zdravniku mnogo. © Mrzla, vlažna in ohlapna roka je značilna za nevrotika. Pretopla, vlažna roka z mehko kožo pa kaže na .prekomerno delovanje 'ščitne žleze. Če je roka mrzla, suha, raskava in ima na hrbtu blazinico maščobe, gre 'pogosto za premajhno delovanje ščitnice. Nenavadno velike roke dopuščajo domnevo motenj hipofize. Pri 'lahki malokrvnosti postanejo sicer svetlordeče roke blede, vendar pa ostanejo črte na roki še rdeče, če pa izgine tudi ta barva, je padla stopnja hemoglobina v krvi pod polovico normale. Prednosti snovi iz plastike Temelj stoletja velike industrije devetnajstega > kovine in čisto razumljivo se nam zdi, da gleda človek na železo kot na sirnimi svoje dobe. • Do nedavna je bila proizvodnja jekla petkrat večja od proizvodnje ostalih kovin. Čeprav je železo danes še vedno na prvem mestu, pa vendar že občuti konkurenco mlajših kovin, med katerimi je za sedaj vodilen aluminij. Plastične snovi so v preteklih 20 letih vedno bolj prodirale v vsakdanje življenje. Gre pravzaprav za gigantsko zmago kemič- Ali je kavali tv ves izumv u če vidimo danes v avtobusih stati s paketi težko obloženo žensko in okoli nje gručo udobno sedečih moških, ki tega pogleda oči vidno ne morejo prenesti in zato svoj nos globoko zamišljeno vtikajo v časopis, nastane spet vprašanje, če je v našem času kavalir res mirno in tiho izumrl? Ali res ni nobenih kavalirjev več? Ali pa je podoba 'kavalirja enako kot podoba sodobne ženske odvisna od spremenjenih razmer? Odnosi med ljudmi so se nedvomno temeljito spremenili, brez obžalovanja so padli razni okovi olike in konvencionalnosti. A h. danes res še lahko stvarno pričakujemo, da bo ženska, ki predstavlja v raznih poklicih enakovredno konkurentko možu in ki se zna uveljaviti z enako energijo in enako tehniko komolcev, deležna enake pozornosti in vljudnosti, kot so jo moški izkazovali ženski še v začetku našega stoletja? Kakor večino nas še vedno očara vljudnost kavalirja starfe šole, ne moremo več pričakovati enake vljudnosti od mladega človeka našega časa. V mnogih primerih je od ženske same odvisno, če so moški njene okolice ‘kavalirji. Preidimo episodo v avtobusu. Dejstvo, da danes moški ne odstopijo več sedeža, je cena, ki jo mora ženska'plačati za svojo samostojnost in enakopravnost. Na mestu pa jc nekaj besed o tem, kako ravnajo ženske. Ali lahko žena pričakuje, da bo dobila udoben sedež* če sc zvira njen na pol dorasli sinček brez graje v najboljšem stolu stanovanja? človek ne postane kavalir s polnoletnostjo, za kavalirja je treba vzgajati že otroka. Otrok, ki izkaže materi prvo kavalirsko uslugo, 'bo tudi pozneje galanten. Seveda mu je za to treba nuditi priložnosti. Danes je postalo že nekaj običajnega, da hoče ženska moškega prehiteti im vse sama napraviti. In tako skuša ženska na primer kar hitro smukniti v svoj plašč, medtem ko stoji spremljevalec z dvignjenimi rokami poleg in bi rad pomagal. In morda sc potem čudi ta preveč zmožna ženska, da so postali kavalirji danes nekoliko preveč mlačni..'. ne industrije, ki je s plastičnimi snovmi skoraj popolnoma izpodrinila kovine iz gospodinjstva. Vendar se s tem ni zadovoljila. Svoje ambicije je usmerila na osnovni proizvod moderne industrije — avtomobil. Vrsta naprav v notranjosti, komandna plošča, 'instrumenti, volan, kljuke itd., so danes Že iz plastičnih snovi. Čeprav je sama surovina dražja od železa, je pa zato obdelava enostavnejša, kar je vzrok, da je končni izdelek iz plastičnega materiala cenejši od kovinskega. • Nenehno tekmovanje med kovinami in plastičnimi snovmi je postala stvarnost tega desetletja, od česar ni izvzeta niti naj-plemenitejša industrijska' kovina — jeklo. Novosti, ki prihajajo i/ tovarniških hal iz vseh strani sveta, javljajo, da plastične snovi, ki so zagospodarile v proizvodnji iP°' možne notranje opreme za avtomobile, že uporabljajo za izdelavo zobatih koles, v najkrajšem času pa bodo prišli na trg prvi menjalniki iz tega materiala 'Strokovnjaki pravijo, da bo imel ameriški avtomobil leta 1962 že 350 dolov iz plastičnega materiala. Njih skupna teža bo 10 kilogramov tor bodo nadomestili 70 kg jekla. Uporaba plastičnih materialov bo istočasno omogočila proizvodnjo mnogo bolj tiho delujočih avtomobilskih motorjev. Vzdrževanje takega avtomobila bo poenostavljeno,. a njegova odpornost in trajnost povečana. Proizvodnja in montaža raznih delov bo postala ekonomičnejša. Amerikama predvidevajo, da bo v naslednjih osmih letih masovna uporaba plastičnih materialov omogočila avtomobilski industriji letni prihranek v višini 100 milijonov dolarjev in da bo 50 odstotkov avtomobilskih delov avtomobila leta 1970 iz plastičnega materiala. RADLMAYR-jeve preproge, zavese, volnene in prešife odeje, namizno perilo v bogati izbiri in poceni P r * RADLMAVR V I L L A C H. Postgasse P*l*S*A*N*0 * B*R*A*N*J»E Regerčan: farna m en Luka Reže je prišel mlad v Ameriko. Prav rad se je pobahal, tla je odnesel pete starega kraja zato, da mu ni bilo treba služili Francu Jožefu. S tem je bil mogoče res na boljšem, v drugih ozirih pa ne mnogo. Sam mi je pripovedoval, kako se mu je godilo. V letih 1893 in 1904 je bila v Ameriki velika gospodarska kriza. Vladala je splošna brezposelnost. Tiste čase država ni Podpirala brezposelnih kakor zdaj, zato so bili brezposelni prepuščeni velikemu trpljenju. Ljudje so v mnogih krajih dobesedno stradali. On se je znašel tiste čase v državi Colorado. .Skupina po svetu tavajočih brezposelnih je sedela ob železniški progi, med njimi tudi on. Že dva dni nivo ničesar zavžili. Sklenejo, da »i na kak način pomagajo. Proti večeru pridejo do nekega ranča. Vjamejo telico in jo odvedejo v gozd, tam jo zakoljejo, oderejo in jo pripravijo za jed. Štiri dni so pekli in jedli. Loj, kolikor so ga dobili so stopili in potem kuhali koruzo, ki so jo dobili na polju, in belili z lojem. Par tednov je Reže prebil v tipični družbi amerikanskih "Tempov«. ■ »Xi ko noč, ko so drugi spali,« pripoveduje Reže, »sem tudi jaz izginil iz tiste tnalo čedne družbe »trempov« kakor dru-81! ki so vedno prihajali in odhajali. Hlače na kolenih so kazale luknje in 'tudi zadaj so se že delala očala. Dobro umil se nisem 'R več mesecev. Potreben sem bil tudi brivca, ker sem bil podoben bolj kakemu koruznemu strašilu kakor človeku. Uda-riin jo po železniški progi proti vzhodu. Ro se je ravno danilo, me dohiti dolg tovo-ren vlak, vozeč bolj počasi. Ne daleč naprej je bil most čez reko in tovorni vlak se ustavi malo pred mostom. Dohitim ga. Kakor nalašč si mislim, in zlezem v odprto karo za premog. 'Počepnem v kot in se vtisnem, sam sebi rekoč: kamorkoli že, nekam se bomo pač pripeljali. Lokomotiva zažvižga, vlak ]>otegne in peljem se. Vso noč in ves dan sem se peljal na tistem vla-kn. Zvečer ob desetih se vlak ustava. Zrav nam se, da vidim, kje smo. Bili smo v majem mestu: Želodec je krulil, tako sem bil 'ačen, da bi bil še kamne grizel. Zapustim v'lak in grem v mestece, iz katerega so se svetlikale lučice. še nikoli nisem prosil, ■nmj sem moral. V žepu niti beliča, in že (lva dni nič v želodcu. I/ nekega saluna ve začuje godba. Približam se in vidim sko-'' vrata, vse raja in pleše. Proslavljali so neko svatbo. Stopim k bari in povem svojo nsodo natakarju. Pri tem naletim. Nahru-‘1 me je, da se naj hitro spravim skozi 'rata, če ne, mi pomore on. To njegovo oštevanje začuje mož, ki je bil videti zelo dobre volje, in zakliče: »Ej, ti tovariš, kdo si in odkod?« Ponovim prejšnjo prošnjo do natakarja. 1 akoj vidim, tla sem naletel na dobrodušnega in usmiljenega moža. »Come on, step vvith me, fellovv.« Sledim. Greva na drugi konec saluna v obširno sobo, kjer so svalovali. Tu mi dobri mož. naloži na krožnik mesa, krompirja, razne prikuhe in par kosov kruha. Od samega veselja mi je poskakovalo srce. Tako dobro nisem večerjal že dolgo. Ko pospravim, kar je bilo na krožniku, se hočem možu zahvaliti. Ta mi pa še besede ne pusti spregovoriti. »Kdo si in odkod?« »Popotnik sem, smola me spremlja, da ne morem dobiti dela in se moram klatiti po deželi.« »Pa imaš kaj volje do dela? Ali si le kak poklicni ,tremp’?« »Ničesar si bolj ne želim kakor tlela in zaslužka, ali ni ga; iščem ga že mesece in mesece, vse zastonj.« »Ako je res kar praviš, ali bi hotel delati na farmi in na ranču?« Zelo rad, dragi gospod.« »Dobro, tu imaš pol dolarja, pojdi v brivnico, ki je tu blizu in še odprta, daj se Oitriči in obriti in se vrni.« Grem v brivnico. Malomestni brivec, ki ni gledal na uro, kakor danes gledajo po mestih, ki so še bolj natančni glede časa pri poslovanju kakor kaki starokranjski škrici, me začudeno pogleda. Bolj se me je ustrašil, kakor pa razveselil. Ni čuda. Zgleda! sem, kakor bi bil iz koruze ušel. Vseeno se spravi nadme. Ostriže me in obrije. Ko me na svojem stolu dvigne, da se vidim v ogledalu, sem se kar samemu sebi do-padel. Zdaj sem bil spet Luka in pol. Hen-tano, zdaj me bo še kaka punca pogledala! Take misli'so mi rojile po glavi. Ko se vrnem, me dotični gospod skoro ni poznal. Ostal šem v salunu in čakal, da odrinemo. Nekako ob treh zjutraj se vsedemo na vozila s konjsko vprego, ker avtomobilov tedaj še ni bilo. Vozili smo se po prostrani peščeni planjavi! države Tcxas. Zdaj so mi šele 'povedali, tla sem v Texasu. Kjerkoli že, samo tla bo kaj dela in zaslužka, sem si mislil sam pri sebi. Na dotični farmi, ki je bila last Jima Barkleva, sem delal nato tri leta in pol. Plata ni bila posebna. Dvanajst dolarjev na mesec s hrano. Imel sem pa svojega konja, da sem ob sobotah in nedeljah lahko jezdil v mesto, če se mi je ljubilo. Tretje leto je teklo. County (okraj) je prirediti velik fair (semenj). Farmarji so pripeljali iz vseh krajev na razstavo živino, perutnino, prašiče in pridelke. Ta razstava je trajala kar štiri dni. Živino in pridelke mojega gospodarja sem čuval na semnju jaz. Ob večerih smo »rančmani« ali kakor pravijo na zapadu takim »oovvbojsi« igrali karte, metali kocke in si preganjali dolg čas. Bilo je tretji večer. Pri neki stojnici so se drli prodajalci srečk. Vpili so: »Get yourself a farm for only a quarter! Only a ejuarter the ticket!« Za en sam kvoder farmo! To me je zanimalo. Stopim k stojnici. Res po kvadru so jih prodajali. Za dolar so jih ponujali kar pet. Velja. Vržem dolar na stojnico in dobim pet srečk, še opazujem nekaj časa, potem odidem. Drugi večer so vlekli številke. Srečna številka »4150« je bila v moji roki. Zadel' sem 160 akrov obsegajočo 'farmo, ki se je nahajala kakih 80 milj proč od kraja, kjer sem služil. Dognal sem veljavo farme. V isti okolici so prodajali zemljo zelo poceni, po tri do pet dolarje;' a ker. Kraj je bil podoben Sahari. Ponu jal sem v prodajo, pa se ni nihče zmenil, čez par mesecev sem izročil prodajo nekčmu prodajalcu in mu obljubil' 10 odstotkov od cene. Dobil je nekje ponudbo 300 dol. za vse skupaj. Vzel sem, se podpisal in izro- Sedeli smo v častniški jedilnici okoli o-gnja v kaminu in se pogovarjali o tajnostih in kako jih je moč varovati. Bilo je presenetljivo: skoraj smo bili soglasno mnenja, da se v zvezi s čuvanjem tajnosti vse preveč hrupa dela in da nevarnost kršitve dolžnosti tajnosti precej pretiravajo — pri čemer se je beseda o n i prenašala na lorde admiralitete in šefe mornariške protivohunske službe, pravzaprav na vse naše predstojnike. Neki poročnik je naš razgovor takole zaokrožil: »Popolna tajnost — je dejal z globokim premislekom — pomen i isto kot popolna zmeda v upravi. V vsakem primeru pa je enaka previsokemu zavarovanju.« »Times« je zašušljal v rokah glavnega zdravnika, ko je le-ta pustil pasti časnik na kolena ter nas ']>o vrsti premeril s svojim pogledom. Bil je molčeč mož, ki se ni spuščal v razprave; bili smo presenečeni, da, nas je sploh poslušal. »Kar se tiče zmede, utegnete imeti prav, poročnik,« je spregovoril, »toda nimate prav kar se tiče previsokega zavarovanja. Nel. — Povedal vam bom nekaj, kar se je zgodilo v — no, saj je vseeno kje — nekaj pač, kar se je res zgodilo.« Premolknil je, da je med tem prižgal svojo pipo. Plamen vžigalice je odseval v njegovih modrih očeh. »Bila je nekoč mlada žena, ki je bila poročena s kapitanom vojne ladje »Agamemnon«. Ko je prišla vojna, jo je admiral vzel v službo v svoj urad. Žena se je čil iz rok vse papirje. Po par mesecih odrinem nazaj v Colorado. Vrnil sem se dobro oblečen in rojaki so me občudovali, ko sem jim povedal, kako se mi je godilo. V žepu sem imel par sto dolarjev in za tiste čase je bil to že lep denar. Malo pozneje sem odpotoval v Chicago, kjer sem prebil šest let, pozneje me je zanesla življenjska pot v državo Ohio. * Leta 1926 sta me sinova {med tem časom sem se oženil in si ustanovil družino v Clevelandu) navduševala, da bi šli na počitnice na zapad. Naredili smo načrt, tla gremo z avtom na jug, potem pa gori v, Colorado in skozi Nebrasko nazaj, šli smo. Daši so že bile na vzhodu cementirane ceste, so bile 1926 ceste po jugu kot v Texasu še bolj slabe, le navadna, s peskom posuta pota. Kadilo sc je kakor na starokranjskih cestah in avtomobil je bil ves kakor mlinarjev klobuk. V Coloradu in višje severno smo pa prišli na boljše ceste. Nekatere so bile asfaltirane, druge polite z oljem in tu in tam tudi cementirane. zelo obnesla. Vedela je za kopico skrivnosti, a ni nikdar črhnila niti besede. Pametna, zanesljiva mlada žena. Toda ob neki priložnosti se pa je vendarle azdala in sicer temeljito. 'Po izbruhu vojne je »Agamemnon« odplul na visoko morje in izostal več mesecev. Mlada žena je sklenila, da začasno ukine svoje gospodinjstvo. Postavila je svoje pohištvo v skladišče v ladjedelnici ter se preselila k prijateljem v malo hišo v bližini. Nekega dne jo je poklical šef štaba. .Niti besede nikomur!’ ji je zabičal, toda povem vam, da lahko računate s prihodom moža v štirih dneh, ker pride »Agamnem-non« za malo časa v 'popravilo. Toda živi duši ne povejte ničesar! Ali mi to obljubite?’ — Seveda je obljubila. In res je tudi molčala, posrečilo se ji je celo skrili raz •b urjenj e pred prijatelji. To ni bilo lahko, a je le zmogla. Dan pred napovedanim prihodom »Agamemnona« se je zbudila in vsa srečna prečrtala datum na koledarju. Potem pa se je nenadoma domislila nekaj strašnega. Skočila je iz postelje, se naglo oblekla in kar brez zajtrka stekla naravnost v ladjedelnico. In ojroldne so vedeli vsi v pristanišču, da naslednji dan pride »Agamemnon« v 'luko. Glavni zdravnik je zopet umolknil in počasi prižgal svojo pipo. Vedel je, da so vsi zadrževali sapo. »In kaj se je zgodilo?« je vprašal poročnik. '»Veste, ona je namreč dvignila iz skladišča zakonsko posteljo.« HENRV KAY: »Najstrožja tajnost" * v l> A n d r i č : 1 Zgodba o tlačanu Simanu . Pomenek s Simanom je bil tak, kakršen JL‘ bil / vsemi učiteljevimi klienti. Najprej Ma S(‘ vprašala po zdravju, sitno in kratko, ,l(: da bi čakala odgovora na vprašanje, l*>teni pa je Siman vprašal, za koliko mu ),) napisal »vlogo«. Žeksar, če bo v srbščini, dva pa, če bo ' nemščini.1 Katera je »trdnejša« in za-'csljivcjša, je vprašal Siman. Zanesljiva je, 5ar se tiče zanesljivosti, ta in ona, a v nem-sčiui je vendarle bolj zanesljiva. Šima n je imel v. žepu vsega skupaj tri 'e-ksanje, a begal ga je njegov dotedanji ne-‘•speh. Kaj se ve, kateri jezik pravica naj-bo,Ij razume? J Piši nemško,« je odločno rekel. Učitelj je razprostrl svoje papirje in otl-P>1 črnilnik, vse s slovesno in nenaravno dostojanstvenostjo pijanca. Pisal je hitro 11 samozavestno, s pravilnimi črkami, v {'■jvnih vrstah, začetne velike črke pa so ,'l c mojstrsko zavite in prepletene. Ko je j-otičal, je posul še vlažne vrstice z drob-Irn zlafastim peskom iz kovinskega posi-palnika, da*so se debelejše črte svetlikale . zlatem in modrikastem sijaju, potem pa P Polglasno in slovesno prebral priziv, Poudarjajoč posamezne besede in nena-V;ulne izraze, izmed katerih je vsak udar- J) Zeksar — srebrni denar, deset krajcarje;, de-1 'Rl tedanjega avstrijskega goldinarja. ja! kakor z betom, kakor je učitelj mimogrede zatrjeval strmečemu kmetu. še nikoli se zadeva Simanu ni dozdevala luko trdna. Skupaj sta spila vsak deci žganja, po katerem sc je Siman krohotaje smejal prvi sodbi. Ko pa je višja politična oblast zavrnila ta priziv kot neutemeljen, se jc‘ Siman napil v gostilni pri Kreštalici, si zavihal rokav prav do rame, udaril s pestjo i>o mizi in zapel, kar mu je dalo grlo: Puška zagrmi s pečine^— nima gospodar tretjine. Zaradi tega je bil obsojen na tri dni zapora, zaradi 'tistega pa, kar je ob tej priložnosti rekel o cesarski oblasti, še na ledeni dni. Odtistihmal je začel Siman Vaskovič drseti 'jx> strmini, ki je bila čedalje bolj nagnjena, dokler se tu do kraja zapil in povagabundil, zanemarjajoč čedalje, bolj zemljo in družino. Oti nekdaj je bil na glasu togotnega in neurejenega človeka; kljubovanje v njem je bilo večje od moči, ki je bila velika, domišljija pa hitrejša od pameti, ki ni bila majhna, še ko je bil fant, je pravil oče' o njem: »Tale: moj Siman ni ne po meni ne po rajni materi; dobra je bila, Bog ji daj dobro, in krotka — bila je res žena, kakor je rečeno: usta ima, jezika nima; kot črna zemlja, Bog jo je dal. Ampak po ujcih se je vrgel. Taki so moji svaki. Lahki in-omahljivi, nemirni in uporniški. In tak je tudi ta, odkar se je postavil na svoje noge: haj-haj! Dobrega srca je, lahko uboga in dela, a pamet ima v oblakih. Ne vidi tistega, kar je pred njim, temveč mu gre samo tako pa glavi, kar ne mori hiti.« Zdaj je docela krenil po tej poti. Zaman so prihajali k njemu sosedje in botri, previdni, izkušeni ljudje, in ga opominjali, mu govorili, da ni pametno, kar počne, tla je bilo pametnim ljudem že od nekdaj jasno, da pa je zdaj tudi tepcem, da to ni »tisto« in da avstrijska puška ni tista, ki so jo pričakovali, da bo zabobnela s pečine, tla pod novim, krščanskim cesarstvom tlačan ostaja tlačan, gospodar pa gospodar in da je zato njegovo pravdarjenje nesmiselno in njegovo kljubovanje samo veselje sovražniku. Ni mogel sprevideti, pa tudi, če je ktlaj pa kdaj sprevidel, hi maral priznati, da še je zmotil, in se ni mogel ustaviti. temveč je drvel s svojo strastjo do kraja, kar kazalo je, da bo ob hišo in nihče ga ni mogel ustaviti. (Dogaja se tako, tla splošna misel o osvoboditvi od družabnega zla, ki zori v množicah, včasih udari na plan v posamezniku kot prezgodnja in osamljena eksplozija in ga uniči.) Prešlo mu je v navado, da je »iščoč svojo pravico« brez potrebe hodil po raznih pisarnah, drsal klopi po sarajevskih kavarnah in se potikal po prodajal n icah. Pravdanje je bil samo razlog. Ko pa začne naš kmet brez reda in potrebe opuščati delo in se mešati ž mestnimi, ljudmi, je to vidno znamenje njegovega že gotovega propada. Drugo zimo sta Simanu v tednu dni umrla oba otroka za davico. Žena, že tako slabotna in bolehna, se je posušila od žalosti. Siman je odhajal od hiše, kadar je le mogel, in je za to dobival na stotine vzrokov in izgovorov. Tretje leto je Siman odgovarjal pred isto zemljiško oblastjo; gospodar ga je tožil na osnovi člena osem prav iste »sefer-ske uredbe iz leta 1859«, ki se ji je pred tremi leti krohotaje smejal. Sodnik ni bil isti in prisednika sta bila druga, postava [ta je bila vedno ista, z njo pa tudi gospodar, miren, nebojevit, zanašajoč: se na svojo pravico. ' Sodnik je bral osmi člen. »Če tlačan zanemari obdelovanje posestva in ga brez postavnega razloga neha obdelovati, tako da je lastnik prikrajšan pri svojih posestnih dohodkih, ali če kako drugače povzroči škodo postavnemu lastniku ali če brez pomembnega razloga hoče izročiti lastniku dela, ki mu pripada, ali skratka, če dela v nasprotju z določbami pogodbe, sklenjene med njima, in se lastnik pritoži na gosposko — bo gosposka pregledala zadevo in če se bo po veljavnih dokazih prepričala o upravičenosti vložene tožbe in če ni upanja, da bi se tlačan morebiti poboljšal, bo tega odstranila z dane tlačanske zemlje.« To so postave in določbe! Ti se smeješ, a zadenejo te prej ali slej, gotovo in neizprosno. (Dalje prihodnjič) TacmO' •zO’ ton (Nadaljevanje s 7. strani) Ker sem skoro pred tridesetimi leti preživel tako romantičen kos življenja kot »rančman« v Texasu in to sinovom večkrat pravil, sta venomer silila v me, da bi i>li pogledat tiste kraje, ker 'bi rada videla, kod je njun oče v mladih letih drzovito jezdil divje konje in kje je zadel pred trideseti-' mi leti farmo na srečko. Rečeno storjeno: SLi smo. Po več dnevni vožnji pridemo do San Antonio. Gospodar, pri katerem sem služil pred tridesetimi leti, ni bil več med živimi. Že pred 15 leti je umrl, mi je pravil sin, ki me je Se dobro poznal in se zanimal, kako mi gre. Mojima sinovoma je bilo to v veliko zabavo. Drugi dan smo Sli na ranče, da pokažem, kje sem pred tridesetimi leti zadel farmo na srečko za en dolar. Gospodar se je namuznil', ko sem mu omenil in rekel: »Žal vam bo, ko boste videli kos zemlje, ki ste ga prodali za 300 dolarjev.« »Zakaj?« Ko pridemo v bližino kake tri milje dotočnega kraja, zagledamo velike železne stolpom podobne naprave. »Kaj pa je to?« športni larUžek HOKEJ NA LEDU 17. ORAETZ BOŽEN : KAC 3:7 (0:1.2:1, 1:5) 18. KAC: KOKKOLA Hermes 6:2 (3:2, 2:0, 1:0) 19. WEV : KAC 4:6 (2:1, 1:3, 1:2) 20. KAC : DIAVOLI Rossoneri 14:3 (2:1, 3:1, 9:1) V povratni tekmi ra Alpski pokal je moštvo Atletov v Boznu zanesljivo premagalo domačo ekipo, ki je letos že tretjič morala kloniti pred celovško ekipo. Nato so Atletiki nadaljevali svoje potovanje in po enodnevnem počitku ie zopet nastopili proti prvoligaški finski ekipi Kokkola, ki so jo prepričljivo premagali. Tekma kvalitetno ni bila posebno dobra, ker so domači igralci štcdili svoje moči za nastop na Dunaju, kamor so se odpravili takoj po tekmi. Dunajska in celovška ekipa sta sc pomerili v okviru tekmovanja moštev z umetnimi drsališči. Tekma je privabila kar 3000 gledalcev, kar je pomenilo menda nov rekord za naše športno glavno mesto. Igralci obeh ekip so navdušili z lepo in smotrno igro. Dan pozneje so v Celovcu gostovali milanski „Diavoli”, ki so sc pa razigranim Atletlkom mogli uspešno upirati le v prvih dveh delih igre. Nato so celovški Kanadčani zaigrali tako, kakor jih le redko vidimo in v treh minutah petkrat potresli nasprotno mrežo. Pri izredno hitrih prodorih sta sc odlikovala zlasti Lemon in Morelli. Prvi je pripravil skoraj vse gole, drugi pa je z izrednimi solo prodori vedno skrbel za zmedo pred nasprotnimi vrati. V celovškem dresu je po prestani kazni prvič nastopil tudi Monitzer, ki se sicer ni posebno odlikoval, a vendar obeta biti vreden partner domačih napadalcev in pomeni okrepitev pred začetkom državnega prvenstva. V nedeljo ImkIo v povratni tekmi gostovali v Celovcu državni prvaki iz Innsbrucka, ki se bodo sku-Sali boriti za najugodnejši rezultat. Pričakovati je sicer zmago domačinov, vendar l>odo kocke dokončno padle v tekmi proti KitzbUhlu. Atletiki potrebujejo dve zmagi z najmanj tremi goli prednosti, ker Im v končni razvrstitvi odločal količnik golov. Po končanem tekmovanju ekip z umetnimi drsališči se bo začelo državno prvenstvo, na katerem bo smel v vsaki ekipi nastopati le ]m en Kanadčan. Kljub temu pa bo celovška ledena palača skoraj vedno napolnjena, ker so borim za dragocene točke vedno napete. MALI OGLASI Mesarski vajenec se takoj ali jx>2nejc sprejme v 'dobro 'krščansko družino v Rožu. Podrobnejša pojasnila pri upravi lista. Želim spoznati žensko, čedne preteklosti, v sta-*asti okrog 40 let, ki bi hotela cerkveno poročiti vdovca 52/167, dvakratnega posestnika z lepim stalnim dohodkom. Ponudbe s sliko, katera se častno vrne, pod značko ..Toplo sonce v novem letu" na Upravo Ihta. Najbolje sedaj takoj kupiti. Sedaj imamo še čudovite dnevne halje (Schlafrocke -— Douiblefla nell) za 179,— šil., pri Sattler, Klagcnfnrt, am Heu-fdatz. Pekarno dam v najem ali prodam: Ugodna lega! Ponudbe na upravo pod značko ..Pekama takoj". Nudimo vam v znani najboljši kvalifeti beiienn darila 'Hluze - f/npiei