Kranj, torek 20. januarja 1987
LET
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Izhodiščna cena je tudi končna
kakega, pa naj ima še toliko denarja v žepu, j j*ed nakupom zanima »po koliko so hruške«. In če so »hruške« draga stanovanja, je to še ^liko bolj razumljivo.
stran 3
Vezenince
je lahko sram ...
V Vezeninah invalidki niso mogli najti drugega dela kot čiščenje okolice tovarne. Nagnali so jo celo kidat sneg v najhujšem sneženju. Kaj pa, če vrže tisti dve lopati!
Lopate so pošle bo tudi
in sneg
Na Gorenjskem je sneg povzročil precej nevšečnosti, še zlasti v prometu. Razmere se izboljšujejo, vendar lahko nenadna močna od-juga povzroči nove težave — poplave.
stran 6
stran 7
Večmesečne zaloge zdravil
Na Gorenjskem ne občutijo občasnega pomanjkanja zdravil, saj imajo gorenjske lekarne štiri-do petmesečne zaloge.
stran 12 =
Smo se pomehkužili — ali kaj ?
Šestdnevno sneženje je ohromilo življenje in delo v številnih naseljih, delovnih kolektivih in šolah na Gorenjskem. Večina osnovnih in srednjih šol je že v četrtek, dan pred uradnim začetkom počitnic, končala s poukom, delati so prenehali tudi v nekaterih delovnih organizacijah — v kranjski Iskri, Exotermu, Jelovici.. . Dostava kruha, mleka in drugih živil je skoraj povsod kasnila, toda ne toliko, da bi povzročila motnje v preskrbi. Mlekarne so v četrtek odkupile mleko v vseh zbiralnicah, razen v nedostopnih krajih. Zganile so se tudi socialne organizacije, Rdeči križ na primer, in starejšim občanom, invalidom in bolnim ponudile pomoč.
Zdi se, da bi bilo nevščenosti še precej manj, če bi bili v občinah in krajevnih skupnostih že prej vključili v čiščenje cest in pločnikov tudi mehanizacijo gradbenih in drugih delovnih organizacij ter zasebnikov, če bi bili bolje izkoristili pripravljenost ljudi za pomoč Pri odpravljanju nevšečnosti, če bi bili srednješolce in mlade delavce iz nekaterih podjetij, ki so bili v petek prosti, pozvali h kidanju snega okrog blokov, vrtcev, šol, trgovin .. . Nesporno je tudi to, da se je zimska cestna služba trudila po svojih močeh in možnostih, vendar se je pokazalo, da je za »boj« z metrsko snežno odejo preslabo opremljena in da ima za pluženje premalo usposobljenih delavcev.
Tri dni smo tudi na Gorenjskem trepetali za mlada ljubljanska alpinista, ki sta si v zimski idili zaželela turne smuke med Komno in Sedmerimi jezeri. Srečen konec — vse dobro, bi lahko dejali, pa vendarle: mladeniča sta z neodgovornim ravnanjem spravljala v življenjsko nevarnost okrog petdeset gorskih reševalcev.
Leto 1952 se, vsaj kar zadeva debelino snežne odeje, (za zdaj) ni ponovilo, zato pa je dobro izhodišče za razne primerjave. Pred petintridesetimi leti so ljudje odšli na delo peš tudi te deset in več kilometrov oddaljenih krajev, tudi iz zasneženih hribovskih vasi in zaselkov, tokrat so zamudili na delo tudi ljudje, ki imajo do delovnega mesta le tri, štiri kilometre hoje. Smo se pomehkužili, je to izraz pripadnosti kolektivu ali pa se temu preprosto reče — napredek?
C. Zaplotnik
Po Prešernovih stopinjah
Pred dvema letoma so na straneh Gorenjskega glasa izhajali zapisi Črtomirja Zorcao bivanju pesnika Franceta Prešerna v Kranju, podrobnosti o njegovem poklicnem delu, kranjskih prijateljih, bolezni, usodi imetja in drugem. Odločitev, da gradivo, ki ga je Črtomir Zoreč zbiral več let kot kustos Gorenjskega muzeja in tudi kasneje kot ljubitelj Prešerna, bo za slovenski kulturni praznik uresničena. Knjižica bo izšla februarja, zanimiva pa ne bo le za ljubitelje Prešerna, temveč tudi za osnovne šole in druge izobraževalne ustanove, sploh za vse, ki ob pesnikovi literarni podobi žele spoznati še nekaj njegovih povsein človeških potez.
Uspeh Bojana Križaja in Mateje Svet
Kranj,  19. januarja  — Na
lajtežjem slalomu v Wengnu je spet zablestel Bojan Križaj, ki je bil tretji. Ni pa manjkalo presenečenj, saj je zmagal Švicar Joel Gaspoz, ki je bil na drugi progi hitrejši od Koehl-bichlerja in našega Križaja.
Križaj je prevzel vodstvo v sla-lomski razvrstitvi svetovnega ( pokala. Bojan Križaj je v Wen-gnu zmagal v letih 1980 in 1981.
Spet nas je navdušila Mateja Svet, ki je vozila supervele-slalom in klasični veleslalom. V superveleslalomu v Pfront-nu je zmagala Francozinja Quietet, Mateja Svet je bila izredna četrta. V Bischofsvviese-nu je bil še zadnji veleslalom pred svetovnim prvenstvom. Tu so bile premočne Švicarke, ki so se uvrstile na prva štiri mesta. Zmagala je VValliserje-va, Mateja Svet pa je bila peta. D. H.
* dlipljanskem teku sodelovalo 2500 tekačev — Organi-
^torji 12. množičnega smučarskega teka Po poteh Kokr-
^Ka odreda so se izjemno potrudiH in v težavnih snežil h . * i iti vremenskih razmerah pripravili doslej po številu
^ležencev tretjo najmnožičnejšo tekaško prireditev v
,UPljah (le v letih 1081 in 1982 je udeležba presegla letos
^")- Pionirji, vojaki, pripadniki enot teritorialne obrani-
j ' "i borci so tekli na 7 kilometrov, vsi drugi pa so lahko
"'ali med 7, 15 in 30 kilometrov dolgimi smučinami. Na
•jN'laljši preskusu ji je bil pri moških najhitrejši Darko
in pri ženskah domačinka Meta ,lošt. (Več o ilu-
wtskem teku na športlll strani.)
— C. z., foto: F. Perdan
Počitnice na kranjskem drsališču
Kranj, 19. januarja — Za prijetne štirinajstdnevne počitnice učencev in dijakov kranjskih šol so tudi letos skupaj z nekaterimi delovnimi organizacijami, v občini poskrbeli v Poslovno-prireditvenem centru Gorenjski sejem.
Ledena ploskev v večnamenski hali v Savskem logu bo vsak dan v tednu (razen sobote in nedelje) od 10. do 12. in 10. do 18. ure na voljo mladim ljubiteljem drsanja. Za številne učence in dijake bo ta počitniška ponudba ob dragem smučanju nedvomno zelo dobrodošla. Dve uri dopoldne in popoldne bo namreč drsanje na kranjskem ledu brezplačno.
A. Ž.
Konec pravila: kdor bolj zavpije
Po novem večji red
Kranj, 19. januarja — • Na seji skupščine Cestno-ko-munalne skupnosti Kranj se bodo februarja delegati odločali tudi o predlagani metodologiji za določanje prednostnega vrstnega reda obnove cestišč v kranjski občini od letos do 1990. leta. Gradivo, ki so ga pripravili v strokovni službi samoupravnih interesnih skupnosti v Kranju (Edi Resman, Jože Primožič in Jože Jenšterle) kaže, da se v občini nameravajo odločno zavzeti za red pri obnovi cest. Seveda, če bodo delegati za to.
Izdelana in predlagana metodologija naj bi omogočila, da bi s pomočjo kriterijev ugotovili pomembnost posameznih cest in prednost oziroma nujnost obnove. Drugače povedano bi to pomenilo, da v letnih planih ne bi bile več ceste, kjer bi se morda pokazala možnost in priložnost zaradi sodelovanja krajanov ali »uspešnih« zahtev posameznih krajev. Skratka, konec naj bi bilo pravila: kdor bolj zavpije, bo morda kaj dosegel.
Metodologija temelji na točkovanju vseh cest po kriterijih, ki so razdeljeni v tri skupine: demografski (število prebivalcev in stanovanjska gradnja), gospodarski (gospodarski objekti in obrtne delavnice) in stanje cest (vrsta cest, nevarni odseki, širina in stanje ceste). Delež prvih dveh skupin naj bi znašal po 30 odstotkov, zadnje pa 40 odstotkov.
Na podlagi takšne metodologije in kriterijev so pripravili tudi že osnutek predloga, po katerem bi do leta 1990 za popolno obnovo cestišč namenili 53 odstotkov sredstev (5,5 milijarde), za večjo obnovo makadamskih cest dobro milijardo ter za obnovo in gradnjo mestnih ulic in trgov prek 32 odstotkov denarja (okrog 3,4 milijarde dinarjev).
A. Žalar
KOMPAS
JUGOSLAVIJA VAŠ
TURISTIČNI SERVIS
KOMPAS
Kranj, tel. 28-472, 28-473 Brnik, tel. 22-347, 25-761
GLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
TOREK, 20. JANUARJA 191
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Princ Sihanuk v Jugoslaviji
Na šestdnevni obisk v našo državo je prispel predsednik prijateljske Demokratične republike Kampučije princ Noro-dom Sihanuk s soprogo. Najprej se je ugledni gost pogovarjal s predsednikom predsedstva Jugoslavije Sinanom Hasanijem, pozneje pa tudi z zveznim sekretarjev za zunanje zadeve Raifom Dizdarevi-ćem. V medsebojnih pogovorih se je kampučijski predsednik zahvalil Jugoslaviji za dosedanjo pomoč in podporo kampu-čijskemu ljuastvu, ki se bori za neodvisnost in svobodo. Jugoslovanska stran pa je poudarila, da bo še nadalje podpirala pravični boj Kampučijcev za svobodo.
Etiopski zunanji minister v Beogradu
Na povabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Raifa Dizdareviča je prispel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo etiopski zunanji minister Bernahu Bajeh. Z gostiteljem, ki ga je pričakal na letališču, je etiopski gost izmenjal mnenja o možnostih za razširitev dvostranskih stikov in sodelovanju neuvrščenih prijateljskih držav. Takoj po prihodu v Beograd je minister Bajeh obiskal Spominski center in položil cvetje na grob predsednika Tita.
40-letnica slovenske ustave
V Ljubljani je ob 40-letnici slovenske ustave o njenem pomenu za razvoj ljudske oblasti govoril Miran Potrč, ki je med drugim poudaril, da smo s svojo ustavo uresničili stoletni sen Slovencev, saj smo tako oblikovali samoniklo slovensko ljudsko oblast. Gradili smo
izvirne družbene odnose, ulijevali samoupravljanje, socialistično demokracijo in federativno ureditev Jugoslavije. »V času,« je dejal Miran Potrč, »ko se v Jugoslaviji dogovarjamo o nadaljnjih dopolnitvah ustave SFRJ in republiških ter pokrajinskih ustav, želimo le še utrditi temeljne smeri in cilje razvoja sistema socialističnega samoupravljanja in naše federativne ureditve.«
Sodelovanje z neuvrščenimi
Delež jugoslovanskega sodelovanja z državami v razvoju je še vedno zelo skromen, saj je leta 1984 znašal le 17 odstotkov od našega celotnega sodelovanja s tujino, v prvih šestih mesecih lanskega leta pa le 14,3 odstotka. Gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju se vsekakor mora okrepiti, saj ima ve lk pomen za uresničevanje sklepov osme konference neuvrščenih v Harareju. Vendar pa prav zdaj ni veliko možnosti za nadaljnje uspešnejše korake, saj so med drugim vzrok naše notranje gospodarske težave.
Za nerazvite 408 milijard
Delovne organizacije v manj razvitih predelih Jugoslavije bodo letos dobile 408 milijard dinarjev ali za 68 odstotkov več kot lani. Največ denarja bodo zbrali z neposrednim združevanjem dela in sredstev med delovnimi organizacijami iz razvitih in manj razvitih okolij. Tri četrtine denarja bodo zbrale razvite republike in SAP Vojvodina. Največ denarja bo dobila SAP Kosovo — 48 odstotkov, ostalo pa Bosna in Hercegovina, Makedonija in Črna gora.
Neodpustljivo bi jo bilo zanemariti
Šola v naravi zajela sapo
Kranj, 18. januarja — O šoli v naravi smo lani govorili s precejšnjim strahom, saj je po dobrih dveh desetletjih plodnega življe-
'VI**        marr.ikjr kn/nln, ila k>o -w tij«> konec, K.ot n«»hvp7ne v vol -
skem programu je družba v vsesplošnem zategovanju pasov denarno ni izdatneje podprla, različno debele denarnice staršev pa ji tudi niso bile pretirano naklonjene. Letos kaže, kot da je šola v naravi zajela novo sapo. Vsaj v kranjski občini.
Tu so namreč znova dorekli, da je šola v naravi življenjska šola. Ne le, da nauči plavati in smučati; z bivanjem zunaj domov se učenci navajajo tudi na samostojnost, tovarištvo, solidarnost, osebno odgovornost, neprisiljeno učenje. Neodpustljivo bi jih bilo prikrajšati za te izkušnje.
Kranjska izobraževalna in telesnokulturna skupnost dajeta osnovnim šolam denar za izpeljavo ene šole v naravi. V stražiski šoli Lucijana Seljaka, na primer, so se odločili, da bo brezplačna poletna šola v naravi, ki je zaradi pouka plavanja življenjsko pomembnejša. Starši so lani za četrtošolce plačali le po 2500 dinarjev za teden dni morja.
Zato pa bodo morali zdaj sami nositi pretežni del stroškov zimske šole v naravi. Lani je ni bilo, ker starši niso bili pripra vljeni prispevati starega milijona. Letos bodo dali 32.000 dinarjev za pet marčevskih dni na Jezerskem. Tako so se odločili po večini vsi m roditeljskih sestankih. Otroci tistih, ki denarja ne bodo mogli ali hoteli dati, bodo ostali doma, v razredu
Socialno to ni. Šola lahko učencem posodi čevlje, smuče, skratka opremo, za njihovo bivanje in prehrano pa tudi ne more rabiti svojega denarja. Zato vsekakor velja namig staršem, naj ne pustijo otrok žalostnih doma, naj si vendarle odtrgajo 32.000 dinarjev za svojega drugošolčka, saj jih bodo lahko po kapljah odplačali, če naenkrat ne bodo zmogli. Šola jim je ponudila roko. Morebitna sramežljivost ni na mestu. Šola v naravi je /a marši katerega otroka edina priložnost, da se nauči smučati in plavali
Podobno pot financiranja kot so jo ubrali v kranjski občini bi lahko tudi drugje na Gorenjskem. Poenostavljanje vsebine-sole v naravi, zamenjevanje s poukom plavanja v bližnjem bazenu ali s prevoznimi smučarskimi tečaji je res cenejše, ni pa prava sola v naravi. Idealno bi seveda bilo, da bi postala obvezni del progra ma in kot taka tudi v celoti podprta /. dru/.benim denarjem.
H Jelovčan
3ESGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za naroči s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference
SZDL Jesenice, K'      t, Radovljice, škofje Loke in Tržiča ————        ^ * * i i._____
Izdaju Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski i\>U,
tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo Štefan Zargi (glavni urednik m direktor), Leopold i na Bogat ij (odgovorna urednica), Matija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej /alar (gorenjski kraji), (veto Zaplo tnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Se* dej (Jesenice), Helena .lelovcan (Škofja loka, kronika), Jože Kos njek (notranja politika šport), Dušan Humer(šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija).
Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih In petkih.
Naslov uredniitVB In uprave: Kranj, »lose l'ijadeja i TekočI ra-čun pri SDK 51900-603-319M telefoni: direktor In glavni urednik 20-463, novinarji in odgovornu urednica 21-866 In 21-635, ekonom-ska propaganda 23*687, računovodstvo 28-463. mali uglasi i" naio-Čnina 27-900.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Naročnin« t* i polletje n».    ' >"'"'"■ -
Spominska znamenja tudi v radovljiški občim
Radovljica, januarja —
Jeseniški aktivisti so se obrnili na radovljiški odbor podpisnikov družbenega dogovora o postavljanju in varovanju spomenikov NOB, da bi tako kot v jeseniški občini tudi na področju Radovljice obeležili kraje, kjer so bili v času boja ustanovljeni okrajni in okrožni odbori OF, KPS, SKOJ in SPZŽ. Del radovljiške občine je takrat spadal pod okrožje Jesenic.
Spominske plošče okrajnega odbora OF Radovljica bi bilo treba postaviti na Smučarici v Dragi, za Bohinj na stavbi krajevne skupnosti ' Koprivnik, za" Ribno na Taležu, za okraj Žirovnica v Završnici blizu Smokuškega mostu, za Gorje — Bled pa na ruševinah Smolejeve hiše v Rado-vni, kjer bi bila plošča tudi za okrožni odbor OF.
Spominske plošče okrožij naj bi bile enako označene kot kurirske karavle. Stroške za te plošče so na Jesenicah krile družbenopolitične organizacije Tudi v Radovljici so se odločili, da bodo odkrili te plošče, vendar postopoma, eno do dve na leto. Naredili bodo vrstni red odkrivanja plOšč. Prva naj bi bila odkrita na Koprivniku, kjer bo letos tudi /.bor aktivistov tega okrožja. Radi pa bi. da bi k financiranju teh plošč poleg družbenopolitičnih organizacij privabili tudi delovne organizacije s tega področja.
I) D
Jeseničani 22. marca na volišča
Samoprispevek rešuje šolstvo
Jesenice, 19. januarja — Jeseničani naj bi plačevali občinski samoprispevek v višini 1 odstotka od neto osebnega dohodka za prizidek k centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Zbori občinske skupščine naj bi o razpisu odločali 11. februarja.
Zbori občinske skupščine naj bi 11. februarja sprejeli odlok o razpisu občinskega samoprispevka za gradnjo prizidka k Centru srednjih šol na Jesenicah. Jeseničani naj bi se o tretjem občinskem samoprispevku odločali 22. marca na voliščih.
Kaj pomeni ta gradnja? Kakšna je vrednost nove šolske zgradbe in kako zbrati denar?
Na Jesenicah sd zaradi združitve srednjih šol lahko »zadržali« vseh šest izobraževalnih usmeritev: metalurško, kovinarsko, elektro, na-
ravoslovno-matematično, družboslovno in zdravstveno. S tem so omogočili šolanje učencem v domačem kraju, staršem pa prihranili precejšnje stroške. Z združitvijo so dosegli racionalnost, saj v vseh izobraževalnih usmeritvah lahko uporabljajo skupne učne pripomočke, učila in
kabinete, kar zmanjšuje stroške. Razen tega pa otroci, ki se šolajo v domačem kraju, večinoma ostanejo v domači industriji.
Prizidek bo velik štiri tisoč dvesto kvadratnih metrov. Naročili in plačali so že načrte in lokacijsko dokumentacijo, ki jo je izdelal Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice. Predračunska vrednost objekta brez notranje objekte je bila pred letom dni 588 milijonov dinarjev, ob začetku letošnjega leta pa že 1.380 milijonov dinarjev.
Gradili naj bi etapno, in sicer najprej zaklonišče in objekt do tretje gradbene faze. Po predračunu naj bi bilo to 35 odstotkov vrednosti vsega objekta ali okoli 485 milijonov dinarjev. Za razliko od sredstev, ki bi se zbrala od samoprispevka, naj bi iskali premostitveni kredit, upora-
bili del lastnih sredstev iB prodali zgornje prostore doma učencev.
Leta 1988 bodo morali P0-leg denarja iz samoprispev' ka dobiti še premostitvene kredite pri delovnih organi' zaci j ah.
Začetek gradnje predvide' vajo za drugo polovico letos* njega leta, vselitev pa v šol; skem letu 1988/89. Tedaj * tudi lahko obnovili stavb" gimnazije.
Za novo opremo v prizi«' ku ne predvidevajo denarj* iz samoprispevka. Zanjo nrt bi namenili denar iz lasti»e amortizacije.
Na ta način naj bi na JeS? nicah dolgoročno rešili pr'j' blem glede prostora za sreuj nje šolstvo in tudi za osn°* vne šole,'saj so sedanje 1 pretesne. V gimnaziji naj ^ bila potem tretja mestna o5' novna šola. Ostane samo &\ huda prostorska stiska osn0* vne šole s prilagojenim pr0* gramom Poldeta Stražišarj8, ki jo na Jesenicah rešuje]" vrsto let, a je nikakor ne »I rejo rešiti.
D. Sedej
Kmetijska šola tudi za odrasle
Kranj, 16. januarja — Ravnatelj srednje mlekarske in kmetijske šole v Kranju Štef an Oštir je povedal, da bodo naslednje šolsko leto obogatili ponudbo za i /.obrazovanje odraslih. Poleg srednjega programa živilec bodo na novo vpeljali se skrajšani program kmetovanje. Program so že oblikovali. Pričakujejo, da bo zanimiv za veliko odraslih, ki kmetu jejo, pa za to nimajo dovolj znanja i/ knjig. Vpisati nameravajo en oddelek, to je trideset slušateljev.
H. J.
Letni sestanek ' sindikata
delavcev v obrti '
■
Kranj, januarja — Letni čla^1 sestanek osnovne organizacije & lavcev  na področju samostojni osebnega dela v občini Kranj bo četrtek, 22. januarja ob 18. uri, v $ \ lavskem domu v Kranju, Trg revo'1 cije 3, vhod št. 6. Na sestanek s j vabljeni vsi delavci v obrti, ki 5 j včlanjeni v sindikat, in vsi tisti ^ ] lavo, ki so poslali prošnje za dod^jl tev stanovanjskih sredstev, ne gle°h na to, ali so člani sindikata ali nef
V katere šole nameravajo gorenjski osmošolci
Nikar v Ljubljano
Kranj, 16.januarja — Generacija osmošolcev, ki bodo junija prišli i/ gorenjskih osnovnih šol. je najštevilčnejša v zadnjih sedmih letih in kar za 185 prekaša lansko. Večina od 2554 UČeneev, kolikor so jih o poklicnih namerah izprašali svetovalci iz skupnosti za zaposlovanje, je povedala, da namerava naprej. Le 26 ali 1,1 odstotka generacije se jih misli takoj zaposlili.
Ta delež |fc v zadnjih sedmih letih najnižji in kaže na ravno obratno gibanje kot v nekaterih (nerazvitih) predelih Slovenije. Tudi poklicne ambicije gorenjskih o.šmošolcev postajajo vse zahtevnejše. V skrajšane programe in za tretjo stopnjo izobraževanja se je namerilo skupaj vsega štirinajst učencev ali 0,6 odstotka generacije. Do četrte stopnje namerava 782 učencev ali 31,7 odstotka in do pete (tehniške) 1043 ali 00,0 odstotka učencev Največjo željo po štiriletnem srednjem izobraževanju kažejo kranjski otroci (73 odstotkov), najmanjšo škofjeloški (34,2 odstotka).
Število kadrovskih štipendij, ki jih namerava razpisati gorenjsko Združeno delo /a naslednje šolsko leto, bo /nano
v začetku feftruaria, medtem ko bo konec februarja objavljen la/pi.s za vpis v prvi letnik. Do tedaj lahko primerjamo namere osmošolcev samo s predlogom prostih mest za
vpis, ki pa se bistveno ne bo spremenil in je za Gorenjsko | zelo podoben lanskemu razpisu.
Presežkov namer v srednjih programih je komaj za pr; 1} gišče, in to v elektroniki, poslovno-finančni ter trgovinski n dejavnosti, zdravstvenem varstvu in družboslovno-jeziko- i vni dejavnosti. Če bo število mest v družboslovju in poskr | vno-finančni dejavnosti resnično povečano za po en odde- 1 lek, kot predlagajo Gorenjci izobraževalni skupnosti Slove || nije — tako je bilo tudi lani — presežkov praktično nikje* ■ ne pričakujejo; morda še največ v elektroniki, kjer pa pc I navadi odvečne učence uspešno preusmerijo v manj privid I čno elektroenergetiko. ,
Po izkušnjah se podatki o namerah osmošolcev skoraj I 80-odstotno ujamejo s kasnejšimi prijavami za vpis. Na se-1 danjo sliko presežkov in primanjkljajev bo seveda vplival0 L se 90 učencev ali 3,5 odstotka generacije, ki se ob izpdfnj6' vanju vprašalnika še niso odločili, kam bodo šli po osnovfl' K šoli.
V gorenjskih šolah, ki izobražujejo učence tudi od drvi' L ;;od, to je v kmetijski, lesarski, tekstilni in obutveni, bo pro; |; stota dovolj za vse. Dosti na slabšem pa bodo gorenjsk1 g; učenci, ki nameravajo v Ljubljano, zlasti v programe frizer I stva, oblikovanja in turizma. Te šole imajo več kot dovoU 1 učencev in znajo dati prednost »domačim«; tudi zato, ker jem gorenjska mreža neprimerno ohlapnejša (skoraj tri tisoči mest za dobrih 2800 otrok) od ljubljanske.
H. Jelovčan
Krajevni urad na Kokrici
Sneg preprečil odprtje
Konec januarja pa zares
Bohinj, 16. januarja — Obnovljeni Mladinski dom, ki se po novem imenuje Izobraževalni center »j bliske k »iderenci /.veze socialistične mladim Slo- enije, bo uradno odprt konec meseca, ko bo VJB
sastavljena tUdI izobraževalna dejavnost, vendar je le ta mesec ponudil gostoljubje številnim go*i
Kokrica     v - k iru kr ge\ i urada Psedoslje t kranjski občini je zdaj odprt vsak četrtek v tednu od 8 do 13. ure
sprejemajo Vloge zu oseun
kaznice ih potne liste, pri
m odjav bivališča, ovci prepise in podpise, skrbi] pravilno označevanje na: Ulic m zgradb tet izdajaj Sne Številke Med drugim sarni k i a lev nega urada 1<
^mišljeno je, da bo izobraženim center, v katerem jo sedaj •uposlenih 22 ljudi, deloval kot s miostojna delovna Organlzaci-
i s kombinirano dejavnostjo izobraževanja, predvsem mladinskega,   raznih  drugih) tudi
mednarodnih mladinskih manifestacij, saj je interes, da čim in mladih ed drugod spozna Slovenijo in Jugoslavijo (za mar-sikpga smo se vedno za »železno zaveso«) in seveda turizem. V tem Vidijo pobudniki za modernizacijo objekta možnost, da dom ostane, preživi in se razvije uifli v objekt bohinjskega turizma Zdaj je c entei se delovna organizacija v ustanavljanju, ki jo /odj upravi jalski svet, šesta vljeu i • delegatov mladinske organizacijo. Zveze organizacij za tehnično kulturo in delavcev centra, posli direktorja pa so bi
la >*> prevzemu te      losti ni
dobila drugega kot razpadajočo stavbo m za skromno mapo papirjev. Gradnja je bila začeta in se je na splošno uspešno nada-Ijevsjjkt. Prva faza modernizacije je končana. Zanjo je bilo potro
ionih 390,274.000 dinarjev, stari, leseni del doma je popravljen, dograjen je novi del z veznim traktom, predavalnice z.»20()se dež.i, knjižnica, kuhinja, jedilnica s 180 sedeži, aperitiv bar, re cepcija in seveda 150 ležišč
Odprtje prve laze je bilo naer tovano za petek, venJar je bila odpovedana zaradi slabega vre mena, saj udeleženci Otvoritve nega seminarja niso mogli v Bo iimj. Dom bo odprt konec janu arja, vendar to ne pomeni, da v izobraževalnem centru ni življenja. Petra Kožic je povedal.i, da
je bil center do 11. januarja pol no zaseden, sedaj pa je zasede
nosi okrog 70-odstOtna Taksno zasedenost bo moral center do-
segati, če bo želel poslovati
labilno. Načrtovana je tudi 'j gS faza modernizacije, ki o°sJ ureditv taverne, dveh triu'* kabinetov, savno, posodo", kampa, ponovno oživitev lovov in usposobitev srnO nad domom.
__■
\Vhko breme sn /aijonsk iij  začenjamo  i/,  nu
K'1
Rep«
i j«?
!)Ki milijardo starih dlnarJevj si moramo pomagati tudi | pravi Petra notic Začenjam*'
mi cenami, saj je edino to H
klama sa nas. Denarja zu no vključevanje v turistično pa
do nimamo. Zato pišemo pOJ v iji, vabimo v center, pomalj znanci po kolah) agencijami naii. Iportnih organi zaci jen>
nečem smo nad od/ivom, | obupuiemo. Zavedamo pu Sej
ma morali skrbno usklajevati /evalno dejavnost s turiitioa oboje /a naš obutoj Belo p«»in<
niferenea mladine nam je d*9
J, K«
,0.1'
TOREK, 20. JANUARJA 1987
GOSPODARSTVO
.3. STRAN @®gMS^©IEnGLAS
FRANC ŠIFRAR, predsednik Obrtnega združenja Škof j a Loka
Največ problemov je prav na zvezni ravni
Jkofja Loka, 16. januarja — Drobno gospodarstvo je spet v središču pozornosti. Ponovno, dosti "°lj obetavno razpravo o njem je spodbudil ponovoletni pogovor Branka Mikuliča, predsednika ^ezne vlade, z našimi poslovneži v tujini. Drobnemu gospodarstvu je obljubil boljše čase, predvsem razmere, v katerih se mu bo splačalo rasti. Namenjene niso bile le našim poslovnežem v tu-m, ki naj bi doma vlagali privarčevane devize, temveč tudi domačemu drobnemu gospodarstvu, 0ružbenemu in zasebnemu. Kako odmevajo med našimi obrtniki, smo skušali izvedeti v pogovo-Francem Šifrarjem, predsednikom obrtnega združenja Škofja Loka in podpredsednikom iz-^ilnega odbora Zveze obrtnih združenj Slovenije, ki je dober poznavalec razmer na področju °"*ti, odlikuje pa ga širok in stvaren pogled na probleme obrti pri nas.
*Kako odmevajo Mikulićeve sljube?«
•Obrtniki smo zelo veseli, da * je tovariš Mikulić spustil tako SJoboko in se začel ukvarjati s to P°blematiko. Če mu bo uspelo, 7° to prav gotovo prvi predsed-zvezne vlade po vojni, ki mu 2°nio  obrtniki  zelo hvaležni. ^v na zvezni ravni je namreč aJveč problemov, ki zavirajo P*Voj drobnega gospodarstva. Prašujem se celo, zakaj naj-r^j ne rešijo starih, ki jih po-PSaao že desetletja, spremeni
Pa
se nič.«
tik
'Kateri problemi so to?« Začnemo lahko pri problema-1 z uvozom izdelavnega mate-aia ter delovnih strojev in na-?*av, saj so limiti nizki. Obrtnik težko dohaja razvoj indu-fjfije, mora pa v korak z njo, da r^ko sodelujeta. Po drugi strani y bi morali registrirati obrtni-^ izvoz, da bi lahko legalno
prišel do deviz za uvoz. Tako pa vemo, kako je, prisiljeni smo kupovati pod lipo.
Naslednji problem, ki zadeva že republiško raven, pa je oblikovanje obratnih sredstev, česar zdaj ni. Po novem obrtnem zakonu lahko obrtnik zaposli deset delavcev. Če ima obrt še žena in morda še sin, zaposlovanje res ni več problem. V smislu vlaganja v razširjeno reprodukcijo je tudi davčna zakonodaja dosti bolj pozitivna. Zato postaja oblikovanje obratnih sredstev toliko bolj pereče. Pri zvezi smo že pripravili predlog, ki ga podpira tudi komite za drobno gospodarstvo, vendar je led, ki je bil ustvarjen v vseh teh letih, težko prebiti. Obrtniki bi morali imeti tudi rizični sklad, saj zdaj poslovno leto začenjajo brez denarja v svojem poslovnem skladu oziroma na žiro računu.«
»Obrtnik pa bi bržkone rad vsaj za nekaj let vnaprej vedel, kolikšne davke bi moral plačevati. Želi stabilnejše pogoje gospodarjenja.«
»Predvidena je bila sprememba zakona o davkih občanov, ki je predvidevala precejšnje povečanje števila pavšalistov, sedanjim naj bi se, denimo, pridružili vsi avtoprevozniki in gootinci. Vendar se je zataknilo pri merilih in v zelo kratkem času to ni uresničljivo. Težnja po pavšalnem obdavčenju brez dvoma odseva željo obrtnika, da ne bi bil odvisen od trenutnih potreb občinskega proračuna. Se nedolgo tega smo govorili, da smo vendarle dobili davčni zakon, ki bo veljal vsaj pet let, obrtnik pa bo
za pet let naprej vedel, kako bo lahko delal, koliko vlagal. Žal so se stvari spremenile: pripravlja se nov zakon. Kako bo letos, ne vemo.«
»Problem je tudi v tem, da obrtniku pada vrednost premoženja, če tako rečem.«
»Tu pa je največji problem. Amortizacija in revalorizacija osnovnih sredstev ne sledita tržni vrednosti in inflaciji. Pripravljeni so tudi predlogi, da bi stvarno začeli obračunavati amortizacijo osnovnih sredstev. Za obrtnike bo to velik korak naprej.«
»Še pred letom dni so obrtniki raje vezali denar v banki kot pa vlagali v delavnico, lani so bile sicer obresti nekoliko nižje. Kako gledate na to?«
»To je odvisno od tega. kako resen je obrtnik. Če računa, da bo obrt za njim prevzel sin in morda še kdo, potem ne bo gledal na to 10-odstotno razliko, temveč bo vlagal v delavnico. Razloge, zakaj se več ljudi ne ukvarja z obrtjo in zakaj nimajo zaposlenih, sem že povedal. Poleg tega pa nam ni priznano dolžniško • upniško razmerje, skrbi pa nam povzroča še plačevanje akontacij davka. Plačujemo jih sredi trimesečja. Ko še ne veš, kaj boš ustvaril, že moraš dati družbi; če ne daš, te dolete 00-odstotne obresti. Tudi to je razlog, da obrtniki ne širijo delavnic«
»Ljudje obrtnike često gledajo postrani, ker kupujejo drage avtomobile, grade luksuzne hi-
»Ko denar ima in mu ga inflacija neusmiljeno uničuje, po črki zakona pa mu ni omogočen razvoj, si kupi drag avto. Ko pa se mu odpre možnost, da lahko kupi stroj, drag avto proda, tega pa ljudje običajno ne vidijo. Predlagali smo že, da bi obrtniku za vsakega zaposlenega delavca priznali 10-odstotno olajšavo pri skupnem dohodku. Če bi imel deset delavcev, bi bil torej davčni limit 100 odstotkov višji. To bi bila spodbuda in denar, ki bi se ustvarjal za fond osebnih do: hodkov delavcev. Tisti, ki ima deset delavcev, je prav gotovo resen obrtnik.«
»V Škofji Loki ima obrtno združenje vse večjo veljavo.«
»Začetek je bil težaven. Združenje smo morali uveljaviti in obrtnike prepričati, naj se organizirajo. Danes je v združenju 455 rednih obrtnikov. Mislim, da je bila prelomnica razstava, ki smo jo pripravili leta 1983. Odtlej mnogi na združenje gledajo drugače, postali smo enakopraven sogovornik z občinskimi upravnimi organi, bistveno se je popravila kreditna politika Ljubljanske banke v Škofji Loki in to je zelo pomembno. V zadnjem mandatu imamo stalnega člana občinskega komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora, ki se pri občinskih zadevah posebej angažira.«
»Kakšen je odnos občinske uprave do obrtnikov?«
»Mislim, da je ena redkih, ki se je pripravljena pogovarjati, je ena redkih, ki šele letos uvaja zamudne obresti in v večini primerov tudi ugodi prelog plačila akontacij, če ima obrtnik probleme in če seveda z njim nima slabih izkušenj. S predpostavko, da je treba cesarju dati, kar je cesarjevega, se z našo upravo za družbene prihodke da shajati.«
M. Volčjak
aravanška poslovna skupnost je ustanovljena
Ob avtocesto le z najboljšo ponudbo
junice, 19. januarja — Karavanška poslovna skupnost povezuje vse, ki bodo gradili ob predoru J1 Avtocesti. V Lescah turistično-gospodarsko središče Murke, precejšnji načrti pa za prostor ob ^esti v Kranju.
gradnji predora skozi
Ivanke so. na Jesenicah k lovili Karavanško poslo-skupnost, ki bo skrbela, i* bodo pravočasno zgrajeni L1 objekti, ki sodijo pred pre-j r in ob avtocesto od predora v Kranja. Karavanško poslo-^° skupnost vodi Srečo Mli-
*č, ki pravi takole.
aJ pripravljamo vso pro-no dokumentacijo za ko-
Si
flalne vode: vročevod, vodo, h\0rnrežje, elektriko, kanali-k5lJo, povezavo ceste in par-.V&a. ter drugo komunalno „ rastrukturo. Ob koncu ja-jy rja bo pripravljena analiza *lane projektne dokumen-vlte. Še letos bi morali biti ■j^j^kti končani, tako da bi ^ d^o naslednje leto začeli zi-
__
Tri gorenjske občine, Radovljica, Kranj in Jesenice, imajo izdelano urbanistično dokumentacijo o tem, kaj bodo gradile ob avtocesti. Na me-njem prostoru bodo stavbe carine, mejne milice, špedicij in brezcarinske trgovine — ti projekti so v izdelavi. Takoj, ko odleze sneg, bodo začeli graditi špedicijsko stavbo, v kateri bo devet špedicijskih delovnih organizacij iz Slovenije in tudi iz Jugoslavije. V naslednjem letu pa bi morali začeti graditi carinsko zgradbo.
Na plavški travnik se mora preseliti Integral s svojim tovornim prometom, kjer mora ustrezno razširiti svojo dejavnost. Pripravlja se program za gospodarski, gostinski, turisti-
Sekcije kranjskih obrtnikov dobro delajo
Poudarek izobraževanju
£r*mj, januarja — Pri Obrtnem združenju Kranj dela 14 sekcij; lani je bila kot zadnja Ustanovljena elektro sekcija. Vsaka ima svoj '""'»gram dela, aktivnost pa je najbolj odviha od predsednika sekcije. ». Med najaktivnejše sekcije spadajo gostinci. Sako leto organizirajo vrsto strokovnih ek-kurzjj; iani s0 bili na razstavi GAST v Celov-obiskali pa so tudi štajerske gostince in vi-n*rje.
Tudi sekcija frizerjev je zelo delavna. Lani £ se udeležili republiškega tekmovanja v Por-?r°žu, obiskali so razstavo in sejem frizerske sPrerr»e v Hologni, ogledali so si državno prven-
Wo v friziranju ter prikaz novih linij in moder-
'b pričesk v Zagrebu.
i Tudi sekcija kovinarjev je lani precej ožive-j Organizirali so tečaj pnevmatike, avtoservi-— remontna sekcija pa je obiskala IMV in j ^vezala stike z novomeško sekcijo kovinarjev J* avtoserviserjev. Ker je sekcija kovinarjev ^številčnejša, šteje okrog 400 članov, so se
Kovorili, da bodo ustanovili štiri podsekcije. (j Sekcija avtoprevoznikov je skupaj s kovi-
rji in avtoserviserji obiskala TAM Maribor.
Na tem srečanju so se pogovarjali tudi o uva-ljavljanju beneficirane delovne dobe za avto-prevoznike.
Kranjski obrtniki so marca lani skupaj z Gorenjsko obrtno zadrugo organizirali strokovno ekskurzijo na sejem obrti v Miinchen.
Vse sekcije so se sestajale z namenom, reševati vsakodnevne probleme, ki jih zadevajo, kot so kadri, cene, izobraževanje za obrtne poklice... V aktivnosti so vključevali tudi zaposlene delavce, ki so se udeleževali tudi vseh strokovnih ekskurzij. Skupaj z Medobčinskim skladom za izobraževanje delavcev je bil lani organiziran tečaj varstva pri delu.
Da so sekcije tako zaživele, je iskati vzrok tudi v financiranju sekcij. Obrtno združenje Kranj na.nreč četrtino sredstev, ki jih dobi od članarine, razdeli med sekcija. Bolj ko je delavna, več sredstev dobi.
Ta mesec bodo vse sekcije naredile plan dela za letošnje leto. I*ri vseh bo dan poudarek izobraževanju tako obrtnikov kot njihovih do lavcev. Sklad za izobraževanje delavcem pri obrtnikih za vse vrste izobraževanja in za strokovne ekskurzije povrne večino stroškov.
D. Dolenc
čni in informacijski del prostora, kjer bodo črpalka, menjalnica, banka, restavracija, bife, turistična poslovalnica in še druge službe. Zdaj razpravljajo o dejavnosti na brezcarinskem prostoru ob predoru. Skupaj z gospodarsko zbornico naj bi delovne organizacije poiskale zanimiv izvozni program, pa naj bo to pločevina, žica, elektronika ali tekstil.
V radovljiški občini ne nameravajo odlašati in po dogovoru med izvršnim svetom in Murko naj bi uresničili zamisel o gospodarsko-turističnem centru. Murka bo do konca februarja izdelala dopolnjen program, ki bo vseboval oskrbo in turistično-gospodarsko ponudbo iz širšega slovenskega zaledja, tako za zahteve potnikov na avtocesti kot tudi za gorenjske potrošnike. Murka bo imenovala strokovno skupino, ki bo vodila zahteven projekt, vreden več sto milijard dinarjev.
Tudi v Kranju se dogovarjajo o kar najbolj raznovrstni in kvalitetni ponudbi ter o programu dejavnosti ob avtocesti. Idej in pobud je veliko in o njih bodo še temeljito premislili, tako da bi dobili turistični in gospodarski center, ki bi bil privlačen za tranzitni promet in tudi za vse gorenjsko gospodarstvo.
Teh naložb si ni mogoče zamisliti brez kadra, saj bomo samo na Jesenicah potrebovali 320 delavcev s srednjo, višjo in visoko šolo. O tem smo se pogovarjali v vseh petih gorenjskih občinah. Nekaj možnosti se kaže z nekaterimi reorganizacijami, v posameznih delovnih organizacijah, ko naj bi dobili nekaj kadra, ki bi ga z dodatnim izobraževanjem usmerili za dela ob predoru in avtocesti. Nikakor si ne smemo dovoliti, da bi leta 1991 iskali ljudi z razpisi, zato bomo jeseni tudi šole obvestili, kakšne delavce bomo potrebovali.«
D. Sedej
Za kvadratni meter stanovanja na Planini 336.900 dinarjev
Izhodiščna cena je tudi končna
Kranj, 16. januarja — Sleherno delovno organizacijo ali občana, naj ima še toliko denarja v žepu, pred vsakim nakupom zanima, »po koliko so hruške«. In če so »hruške« draga stanovanja, je še toliko bolj razumljivo, da kupec hoče vedeti, kolikšen kup denarja bo moral pripraviti za uresničitev gesla iz znane reklame »Moje sanje — lepo (novo) stanovanje.«
V Kranju v preteklih letih kupcem niso vedeli povedati pred začetkom gradnje ali v času zidave, kolikšna bo končna cena stanovanja. Vedeli so le za izhodiščno ceno, h kateri so potem sproti »pribijali« vse podražitve v gradbeništvu. Razumljivo je, da ob takšnem načinu v strokovni službi kranjske samoupravne stanovanjske skupnosti kupcem niso mogli vsak trenutek odgovoriti na vprašanje, koliko bo stal kvadratni meter stanovanjske površine. Kupci so bili do zadnjega v negotovosti: nekateri, ki so na osnovni izhodiščne cene in predvidenih nekaj desetodstotnih podražitev še lahko upali na nakup stanovanja, so potem, ko je bil cenovni stolpič dokončno sezidan, obupali zaradi razlike, kije niso več zmogli.
Letos so v Kranju prekinili dosedanji način oblikovanja cene in postavili nova »pravila igre.« Za 168 stanovanj, kolikor jih bodo do konca leta zgradili na Planini, so določili izhodiščno ceno 366.900 dinarjev za kvadratni m.eter, ki pa bo tudi končna, če bodo kupci do konca januarja plačali 80 odstotkov vrednosti stanovanja, do konca marca pa še ostalo. Kupci se lahko odločijo tudi za drugačne plačilne možnosti, za kasnejše plačilo, vendar bodo morali še nekaj doplačati — odvisno od podražitev in inflacije. V Domplanu bodo pri nakupu stanovanj dali prednost delovnim organizacijam, čeprav imajo z nekaterimi, vsaj kar zadeva plačilno disciplino, slabe izkušnje. Ta prednost pa ne pomeni, da občani nimajo možnosti pri nakupu.
Z novim načinom oblikovanja cene za kvadratni meter "stanovanjske površine je tudi Gradbinec, ki gradi stanovanja na Planini, več poslovno tvegal, saj bo moral v okviru določene (zagotovljene) cene najti svoj kos kruha — ne glede na podražitve.
C. Zaplotnik
iz gospodarskega sveta
Kokra išče sovlagatelja za bihaško tovarno
Trgovska organizacija Kokra iz Kranja z javnim natečajem skuša najti poslovne partnerje, ki bi skupaj z njo združili srodstva za Tekstilni kombinat Kombiteks v Bihaću, ki naj bi mu za vlaganje v trajna obratna sredstva namenili 300 milijonov dinarjev. Seveda gre za združevanje v okviru deleža za hitrejši razvoj manj razvitih v Jugoslaviji. Pogoji za združevanje so enaki kot pri obveznem v zvezni sklad za hitrejši razvoj manj razvitih.
iz delovnih kolektivov
Montažne hiše v izvoz
Izdelava montažnih hiš in montažnih objektov v škofjeloški Jelovici izredno niha. Temu se nameravajo v bodoče izogniti s pospešenim izvozom. Pravijo, da bi bila najbolj sprejemljiva delitev na dve tretjini proizvodnje za izvoz, ena pa za domači trg. Jelovica že nekaj časa pri izvoznih poslih sodeluje s sosednjim Gradi-som. Na avstrijskem trgu so postavili že 25 montažnih hiš, z nemškim kupcem pa imajo okvirno pogodbo za postavitev 100 montažnih hiš. Prvo pošiljko so lani tja že poslali, ostalo bodo odpre-mili letos. Jelovica pa želi montažne hiše prodajati tudi v ZDA. Letos namerava tam predstaviti več deset hiš. Pri osvajanju ameriškega trga želi več sodelovanja med domačimi izdelovalci montažnih hiš, za domači trg pa je konkurenca seveda potrebna.
Ceste so že prevozne
Noč in dan za vol
nom pluga
Kranj, 19. januarja — Luka Belič je bil noč in dan za volanom pluga. Nazadnje so »prebili« odsek od Krope do Jamni-ka.
Cestno podjetje Kranj je moralo v minulih dneh poslati na magistralne in regionalne ceste vso svojo mehanizacijo in vse delavce, predvsem voznike plugov. Videli smo, 2 da so bili tokrat veliko bolj zanesljivi, ve-
stni in vztrajni kot minula leta* saj so tudi morali biti, kajti snega je bilo do pasu, ponekod še več.
Med tistimi vozniki plugov, ki se za minule dni sploh ne spominjajo, koliko ur so delali — bili so za volanom noč in dan — je tudi Luka Belič iz Kranja, voznik pri Cestnem podjetju Kranj. Običajno pluži po cestah od Škofje Loke do Jeprce in Kranja, v teh izrednih razmerah pa je moral tudi drugam.
Srečali smo ga minulo nedeljo, ko je pritrjeval snežne verige na gume svojega pluga.
»Sinoči smo 'prebili' odsek od Krope do Jamnika in približno opolnoči prišli v Dražgoše,« pravi Luka Belič. »Zdaj bo promet na tej cesti lahko tekoč. Prevozna je že tudi cesta od Jamnika do Podblice. Tega dela sem navajen, a tako delavno, kot je bilo minule dni, vendarle že dolgo ni bilo. Saj sploh nisem več vedel, kateri dan je... Kadar smo bili že zelo utrujeni, smo nekaj ur zaspali, lahko tudi na klopi, potem pa je bilo spet treba naprej.
Naše delo ni posebej težko, veliko bolj požrtvovalni se mi zdijo naši mehaniki, ki popravljajo številne tehnične okvare. Res ni niti najmanj prijetno, ko ob tem hudem mrazu popravljajo razne okvare pod avtomobili ali v motorjih.
Kakšni so ljudje? Večinoma upoštevajo opozorila, naj umaknejo svoja vozila s parkirišč ali cest, nekateri pa puščajo avtomobile na cestah in tako preprečujejo pluženje. Včasih me zelo razjezi, ko plužim gor in dol po cesti, a se moram vedno umikati parkiranim avtomobilom. Saj sploh ne pomislijo, koliko to stane!
»Delavci, še posebej vozniki, smo prepričani, da je bilo delo ob teh snežnih zametih in sneženju opravljeno dobro predvsem zato, ker je vodstvo Cestnega podjetja z nami odlično sodelovalo. Ni bilo nikakršnega problema in, verjemite mi, tudi zato so bile ceste hitro in dobro splužene.«
D. Sedej
(^lI^SSoJi^MGLAS 4. STRAN.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 20. JANUARJA liP
Trgovina zaprta, krajani ogorčeni — Z novim letom so Živila Kranj zaprla trgovino na Mlaki pri Kokrici. Sanitarna inšpekcija je namreč ugotovila, da prostor ne ustreza. V začetku minulega tedna se je najprej sestal potrošniški svet v krajevni skupnosti in ugotovil, da v tej trgovini kupuje približno polovica prebivalcev krajevne skupnosti. Zato so menili, da bi bilo treba prostor primerno urediti za nadaljnjo prodajo. Ker lastnik prostora, kot nam je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti, nima nič proti, da ne bi bila v hiši trgovina še naprej, se bo svet krajevne skupnosti zavzel, da prostor uredijo. — A. Ž.
Ureditev Ledin je predraga
Rateče — Krajevna skupnost Rateče si že več let prizadeva, da bi s hidromelioracijami uredili območje Ledin. Kmetijsko-zemljiška skupnost je že leta 1986 planirala v programu del tudi hidromelioracijo Ledin v Ratečah, a ker del niso opravili, so Ratečam menili, da jih bodo letošnje leto. Vendar pa program del za letos Ledin ne omenja. Kmetijsko-zemljiška skupnost je namreč po opravljenih študijah in analizah ugotovila, da bi bil odtok vode z Ledin predrag. Ledine torej ostanejo takšne, kot so bile.
D. S.
Počitniško usposabljanje
Radovljica — Delavska univerza Radovljica je tudi letos med zimskimi počitnicami v sodelovanju z Izobraževalno skupnostjo Radovljica in Zavodom za šolstvo SRS-Enota Kranj pripravila program strokovnega in družbenopolitičnega usposabljanja oziroma izpopolnjevanja pedagoških delavcev iz radovljiške občine. Letošnje usposabljanje so organizirali včeraj (ponedeljek) za vse pedagoške delavce v občini v Radovljici in na Bledu. Na programu sta bili dve temi: Razvijanje logičnega mišljenja in tekmovanje iz logike za osnovnošolce (dr. Izidor Hafner) in Resolucija politike uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1987 in o pogojih gospodarjenja (mag. Drago Štefe).
JR
Nov prospekt in karta
Lesce — Turistično društvo Lesce je že pred desetimi leti izdalo pregledno karto z najnujnejšimi podatki za naselje Lesce in kamp Šobec. V nakladi deset tisoč izvodov pa je karta lani pošla. Publikacija je zaradi številnih obnov in gradenj tudi zastarela. Zato se je turistično društvo že lani odločilo, da izda nov prospekt s karto v štiribarvnem tisku. Besedilo bo objavljeno v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in angleščini. Karta bo imela tudi pregledni zemljevid in načrt Lesc s hišami, bloki in drugimi objekti (tudi tistimi v gradnji) ter telefonske številke vseh naročnikov. Denar za najnovejši prospekt s karto bodo prispevale delovne organizacije in obrtniki, del pa bo primaknilo tudi turistično društvo. Naklada bo deset tisoč izvodov.
JR
Savski gasilci so dobili avtomobil
Kranj — Minuli petek so gasilci Industrijskega gasilskega društva Sava v Kranju dobili še en gasilski avtomobil. Izdelali so ga v tovarni TAM v Mariboru. Z novim vozilom bo zdaj gasilsko društvo v Savi še bolje opremljeno za posredovanje in reševanje ob morebitnih požarih. Za prizadevne gasilce v Savi pa je novo vozilo hkrati tudi lepo novoletno darilo.
I. P.
Imate konjička?
Rogovi, čudovit material za oblikovanje
Jože Hobič z Orehka se je v življenju ukvarjal z marsičem. Dolga leta je redil domače živali, zdaj ima le zajčke. Malo ljudi pa ve za njegove izdelke iz govejih rogov. Vse do pred nekaj let je v kranjski klavnici še dobil rogove. Tedaj je pozimi, ko je imel čas, izdeloval iz njih vse mogoče: svetilke v obliki rib, okrasne ptiče, orle, pa tudi drobne predmete, kot so posodice za zobotrebce v obliki škorenjca, lovskega klobuka in podobno. Posebno lepa je njegova stropna svetilka iz rib, ki visi v veži. Ribe v odprtih ustih drže žarnice, oblikovane so, kot bi pravkar zaplavale, zamahujejo z repi, s plavutkami.
Bog moraš prekuhati, da ga lahko oblikuješ, pravi Jože Hobič. Pri 'glavi' jih je nekaj centimetrov na dolgo odr-sal s steklom, da se je poka zala notranja barva v raznih rdečih tonih, 'trup' pa je obdelal z dletom, da so se naredile 'luske'. Za rep in plavuti je rog prežagal, nato pa prekuhal, da je bil povsem mehak, potem pa ga je zravnal in razrezal ter oblikoval. Rep in plavuti je pritrdil v zarezo ali pa kar prilepil na ribji
trup. Podobno je oblikoval ptiče, orle, le da je konica roga rabila za glavo, širši del pa za rep. Tudi za ptiče je tisti del roga, ki ga je moral obdelati, dodobra prekuhal, da je lahko izoblikoval kljun, peruti, rep. Iz kuhanega roga oblikuješ kar hočeš, pravi. Včasih so iz njih delali tudi glavnike. Najbolj uporabni so veliki rogovi od starih goved; tudi barvo imajo najlepšo.
Precej luči v obliki rib je včasih naredil tudi za prijatelje in znance. Zdaj ni več rogov, a Hobičev ata vseeno ne miruje. Čez sedemdeset jih že ima, pa ga ni daleč naoko li, ki bi tako dobro nasadil se kiro ali kladivo, nabrusil nož ali škarje.
D. Dolenc
Nenavadna pogodba
Polovična uporaba nepremičnin v Adlešičih
Kranj, 15. januarja — Predsednik izvršnega odbora Zveze tabornikov občine Kranj Edo Resman in predsednik krajevne skupnosti Adlešiči v občini Črnomelj sta v prisotnosti tabornikov, predsednika kranjske občinske skupščine Ivana Tor-karja in sekretarja skupščine občine Črnomelj Ivana Požeka podpisala pogodbo o odplačnem prenosu pravice uporabe nepremičnin. Kranjski taborniki bodo tako še vedno lahko letovali ob Kolpi oziroma v Beli Krajini.
Že več kot deset let kranjski taborniki vsako leto zahajajo na taborjenje v Belo krajino v tako imenovano obkolpsko področje. Začeli so v Vinici, potem so bili nekaj časa v Fučkovcih, pred šestimi leti pa so začeli letovati v Adlešičih. Spoprijateljili so se z domačini. V poletnih mesecih postanejo kot ena sama velika družina. Taborniki jim pomagajo, če je treba, domačini pa jih oskrbujejo s hrano.
Julija lani, ko so bili kranjski taborniki spet na letovanju, pa so jih obiskali tudi inšpektorji iz Novega mesta. Njihov obisk je tako tabornike kot domačine presenetil. Povedali so jim namreč, da prihodnje leto ne bodo mogli več letovati v kraju, ker bo to območje postalo rezervat zaradi zajetja pitne vode. Negotovost pa ni trajala dolgo.
V krajevni skupnosti Adlešiči v občini Črnomelj se rednim obiskom in letovanjem kranjskih tabornikov niso hoteli odreči. Nekako zrasli so z njimi, z njihovim življenjem in delom dva meseca na leto. In tako so pomislili na opuščeno šolo v vaški skupnosti Mirindol. Svoje čase je bila ta šola namenjena predvsem šolanju otrok narodnostne manjšine. Ko pa so se
prišleki udomačili in poslovenili, so otroci
Pogodbo o odplačnem
prenosu pravice uporabe nepremičnin sta podpisala predsednik izvršnega odbora Zveze tabornikov občine
Kranj Edo Resman (levo) in predsednik
krajevne skupnosti Adlešiči Anton Jankovič.
začeli hoditi v redne slovenske šole. Tako je šola ostala prazna. Krajevna skupnost z vaškim odborom pa jo je morala vzdrževati.
Že nekaj let je vzdrževanje stavbe krajevni skupnosti in krajanom pa tudi občini pomenilo bolj breme kot korist. Ko so taborniki predlagali, da bi jim v nadomestilo za izgubljeni prostor lahko ponudili stavbo bivše šole, so takoj začeli resno razmišljati o ponudbi. Sledilo je nekaj obiskov m razgovorov — in prišla je odločitev. Zveza tabornikov občine Kranj se je odločila, da se s pogodbo obveže za prevzem polovice lastništva stavbe in zemljišča, ki sodi k njej. Druga polovica pa ostane še naprej v lasti krajevne skupnosti Adlešiči oziroma vaške skupnosti.
Takšno pogodbo, ki je, kar zadeva pravno formalnost, precej nenavadna, so podpisali v Kranju minuli četrtek. Pravzaprav je bila to kar slovesnost. Podpisa so se namreč udeležili poleg nekaterih članov izvršnega odbora Zveze tabornikov občine Kranj tudi predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar, direktor Projektivnega podjetja Kranj Janez Osojnik, iz Črnomeljske občine pa sekretar občinske skupščine Ivan Požek in predsednik va-
Anton Jankovič, predsednik krajevne skupnosti Adlešiči: »Veseli smo zaradi takšne rešitve in zato, ker bodo kranjski taborniki še naprej prihajali k nam.
Simo Selakovič, predsednik vaške skupnosti: »Med različnimi možnostmi, kaj narediti s stavbo nekdanje šole, so se krajani takoj zavzeli za dogovor s kranjskimi taborniki.«
ške skupnosti ter član sveta krajevne skupnosti Adlešiči Simo Selakovič. Pogodbo o tako imenovanem odplačnem prenosu pravice uporabe nepremičnin pa sta podpisala predsednik izvršnega odbora Zveze tabornikov občine Kranj Edo Resman in predsednik krajevne skupnosti Adlešiči Anton Jankovič.
Kranjski taborniki se bodo zdaj zavzeli, da poslopje čim prej uredijo za bivanje in različne dejavnosti. Kadar jih ne bo v Beli krajini, bodo prostore lahko uporabljali za svoje redne dejavnosti krajani v vaški skupnosti Marindol oziroma krajevne skupnosti Adlešiči.
»S stavbo nekdanje šole so imeli sicer različne namene, vendar smo se v krajevni skupnosti na željo domačinov odločili,' da jo ponudimo tabornikom. Torej bodo kranjski taborniki še vedno lahko hodili k nam, prostori pa bodo služili tudi naši dejavnosti. In še nekaj nas je vodilo k takšnemu predlogu in odločitvi. Kranjska občina je močna in razvita, kraji, kjer letujejo taborniki, pa sodijo med nerazvite. Nobenih gradov v oblakih si ne zidamo. Lahko pa tovrstno sodelovanje prinese še kakšno drugo,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Anton Jankovič.
S takšno ugotovitvijo se je strinjal tudi predsednik občinske skupščine Kranj Ivan Torkar, ki je poudaril, da bodo zdaj taborniki s širšo podporo skušali stavbo čim prej urediti. Hkrati pa je pohvalil in pozdravil tovrstno, morda res malce nana-vadno sodelovanje, ki so ga med občinama začeli taborniki.
A. Žalar
Tradicija folklorne skupine na Dovjem
Polka je ukazana...
Dovje — Mojstrana, 19. januarja — Folklorna skupina Dovje-Mojstrana ohranja stare gorenjske plese in pleše tako, kot so nekdaj plesali na Dovjem in v Mojstrani. Narodna noša mora biti čim bolj pristna, brez odvečnih okraskov.
Foklorna skupina Dovje-Mojstrana je edina folklorna skupina v jeseniški občini, ki pleše še izvirne valčke in polke ter zvesto ohranja nekdanji korak gorenjskega plesa. Vodi jo Nada Hrovat, zvesto sodeluje Metka Rabič, obe pa nadaljujeta domala štiridesetletno tradicijo folklore na Dovjem in v Mojstrani. Hvaležni sta nekdanjim zvestim ljubiteljem plesa v kraju, ki so se trudili, da folklorna dejavnost ne bi nikoli zamrla: Viktorju Janši, Rudolfini Kosmač, Francki Mrak in Hedviki Jalen.
Mladi Metka in Nada sta bili sami navdušeni plesalki, saj sta skupaj z folkloristi sodelovali na številnih prireditvah: kmečki ohceti, na območnih tekmovanjih, v Italiji, Avstriji,
Planici, Kranjski gori... Zdaj si prizadevata, da bi za narodno nošo in gorenjski ples navdušili več mladih z Dovjega in iz Mojstrane.
»Z dekleti še gre, fantov pa ni in ni,« pravita. »Čeprav nam v šoli pomagajo, se mladi nasploh težko odločajo za ples v folklorni skupini. Tudi harmonikarja je težko dobiti. Zato je treba veliko prepričevanja in zanosa, da se skupina »skupaj spravi« in ohrani.
Folklorni ples nudi veliko zadovoljstva in je deležen precejšnjega priznanja. V veliko zadovoljstvo ti je, ko te povsod lepo sprejmejo tako domači kot tuji gledalci. Na Dovjem in v Mojstrani smo želeli, da bi se strokovno izpopolnjevali in da bi bili čim boljši. Pri tem nam pomaga Rado Mužan, ki vodi uspešne folklorne skupine.
Dovške in mojstraške narodne noše se deloma razlikujejo od drugih gorenjskih na-
rodnih noš. 'Pruštek' imamo drugačen in tudi škornje. Zelo pazimo, da ostane narodna noša čim bolj pristna, brez odvečnih okraskov. Plešemo tako, kot so na Dovjem in v Mojstrani plesali leta 1949, ko so skupino ustanovili, zato je naš korak nekoliko drugačen od tistega, ki ga negujejo druge folklorne skupine.
Tisti, ki koraka ne poznajo, komajda vidijo razliko, strokovnjaki pa brž opazijo, da se sučemo drugače. Res bi bilo škoda, ko bi ples pozabili. Zato je vredno truda in dela, da se
Nada Hrovat
sleherna mlada generacija nauči gorenjske polke in valčka tako, kot so ju plesali nekdaj na Dovjem in v Mojstrani. Škoda se nama zdi, da bi zaradi enega samega para, ki ga tako težko dobiva za popolno skupino, naša folklora zamrla.«
Metka Rabič
Nada in Metka strokov110 vodita mlade plesalce v dvo^ ni na Dovjem. Upata, da ^ med starši in v šoli dovolj ^ zumevanja in spodbude, da mlade bolj navdušil ples v 8*j renjski narodni nosi
D. Sedej
PISALI   STE NA
O Gorenjskem glasu so rekli
Gorenjski glas, glas za vas je bil naslov na 10. in II. strani v časopisu 19. decembra lani. Čeprav o Gorenjskem glasu najbrž vem nekoliko več kot večina bralcev, saj sem že od 1955. leta dopisnik, sem prebral članke o predstavitvi, o tem, kako časopis nastane in izide ter kako ne izide, kako zagotoviti redno izhajanje, kakšen je bil Gorenjski glas leta 1986 in kakšen bo 1987. leta. Še predvsem pazljivo pa sem prebral, kaj bomo brali na posameznih straneh v letu 1987. Seveda sem prebral tudi, kaj je reklo 12 bralcev o Gorenjskem glasu. Z odgovori se v glavnem strinjam.
Gorenjski glas je iz leta v leto pestrejši, zato število naročnikov ne upada. Bralci smo ga vzeli za svojega, za gorenjskega. Piše predvsem o življenju in delu na Go-
renjskem. Iz kratkega opisa, kaj bodo letos pisali na posameznih straneh, je zagotovljeno nadaljnje izboljšanje časopisa. Načrtovani humor ga bo nedvomno močno popestril. Nekoliko me je zmedlo, ko sem prebral, aa bo začel izhajati podlistek. Mislil sem, da bo podlistek povest ali roman, za kar bi bilo škoda prostora, ker povesti in romane lahko preberemo v knjigah. Ko pa mi je urednica povedala, da bodo podlistki zapisi, ki jih bralci ne morejo dobiti v nobeni drugi literaturi, tudi ui edbo podlistka pozdravljam.
Ne morem priporočati, o čem je treba več pisati, ker bi potem morali pri sedanjem pisanju nekaj opustiti. Če bo kdaj dovolj denarja, bomo bralci o teih laže svetovali. Tudi na reklame se ne smemo preveč jeziti, saj dajejo denar, da je potem tudi naročnina lahko nižja. Sicer pa so tudi reklame lahko zanimivo in pomembno branje.
List je imel ime GorenjsM glas do 1. januarja 1953. leto-I^avilno je, da ima spet pT' votno ime Gorenjski glO-9, glas za nas.
Ciril Rozman
Program in loterija
Na Gorenjski glas sem n&' ročena ze dvajset let. Mislit^ da ga imam res rada. Vet' krat sem že rekla, da ga bo**1 odpovedala, a si potem ved' no premislim Se najbolj moti, ker na primer pre^ prazniki in podobno ne obj^' sporeda. Tako je bilo W di v zadnji številki za siliM strovo. Včasih ste objavlja^ tudi izžrebane številke Jug0' slovanske loterije, zdaj pa " lep čas ni nič. Ce je za drugi
stvari prostor, potem naj
bil tudi za loterijo. Mislili da ne želim preveč in da oO' ste to razumek.
Marta Krek,
Smoleva 9, Železniki
,I?nEK, 20. JANUARJA 1987
KULTURA
_5. STRAN (^IBISS5Iq3J©IEIIGLAS
DPD Svoboda France Prešeren Breznica — Žirovnica
PO KULTURNIH SLEDEH
PRETEKLEGA
*.
jjv^rpvnica — V DPD Svoboda France Prešeren Breznica — Žirovnica uradno praznujejo 'le' tridesetletnico delovanja, čeprav ^ki kulturno-prosvetnega delovanja v tem koncu Gorenjske segajo v čas takoj po letu 1900. Prav tu je bilo rojenih precej velikih slovenskih mož, kar je vseskozi spodbujalo kulturno dejavnost in jo še zdaj. To kaže tudi mladi rod.
netka Pisanega sveta, posnetega z učenci osnovne šole v Zabreznici leta 1977, razgovorov s kulturnimi delavci, do nastopa folklorne skupine Sava. Februarja bodo pevci nastopili v Kropi, pri nas pa bodo gostovali radovljiški pevci, zbor A. T. Linharta, pa pevci z Blejske Dobrave.«
Najbrž bi vsaka društvena dejavnost v nekaj letih zamrla, če ne bi bilo delo v društvu zanimivo tudi za mlade. V Breznici se tega zelo dobro zavedajo. Za mlade, ki se radi ukvarjajo z glasbo, poleg pevskega zboru obstaja tudi mladinska dramska (glasbena) skupina. Na decembrski proslavi jubileja so pred-x stavili recital otroške poezije Saše Ve-
gri. Ob pomoči režiserke Alenke Bole Vrabec in koreograiinje Gord u ne Schmidt so to opravili tako dobro, da • jih vabijo na vse strani kot del programa Glasbene mladine Slovenije. Dogovorjenih je že osem nastopov na Jesenicah, trije nastopi v Murski Soboti, štirje v Tržiču in ker je bila pesnica Vergrije va tako navdušena nad izvedbo, jim morda ne uide tudi nastop v Ljubljani.
t žabrezniški osnovni šoli se zagreto ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Na sliki je I Hov orkester šolskega kulturnega društva Prešernov rod.
^eredko se zgodi, da v letu, v kate-
IP kulturno društvo praznuje obletni-
ta   0vanJa, vse živi in diha za kulturo,.
neje pa, ko je praznik mimo, vse žare. To
prav gotovo ne velja za DPD I "oda France Prešeren Breznica — I 0vnica, ki je lani v začetku decembra i ^Javilo 30 let kulturno-umetniškega kovanja.
|j a ta praznik smo se vsi v društvu licU<*iu' združili pa smo ga tudi z oble-. 0 Prešernovega rojstva,« je povedal £sednik društva Slavko Mežek mlajih, to priložnost si je društvo, ki si je |fsteh desetletjih obstoja nabralo celo iil0°, nagrad, priznanj in plaket, natis-9 o u   ^asoPis) tudi društveno kroni-pw. kulturno-prosvetni dejavnosti od K)2aj.Začetkov do danes. V njem niso fadv  navesti- da s0 v Breznici začeli Iol1" prosvetni dom že leta 1925. Že Kf0vPred tem, leta 1908, pa so v Žirov-MRi ue 'men tamburaško društvo, dve
^•SnplP   r»?l   \c:*r  H\/a   r*o\/c?lri» 7Knri
pa vse
do danes ni— razen °kupacijo — kulturna dejavnost Lžlr°vniškem področju nikoli docela bii^ a- Nihanja v zagnanosti so seveda ■' toda vedno so se našli ljudje, ki so ,°teli ukvarjati s kulturo, bogatiti se-ljudi, katerim je namenjena.
Tako so pred dobrima dvema letoma obudili mešani pevski zbor, ki ga zdaj vodi Majda Eržen. Pevci veliko nastopajo, tako doma kot tudi na gostovanjih. Junija lani je imel pevski /bor samostojen koncert v cerkvi na blejskem otoku. S posebno dolgo tradicijo pa se lahko pohvali njihov moški oktet, ki je lani praznoval petindvajset let obstoja, vodi ga Marjan Jernc.
Kljub decembrskemu praznovanju pa za novo sezono v društvu niso v /a dregi in tudi počivati no mislijo. Že februarja, ki ga zaradi njihovega rojaka Franceta Prešerna imenujejo mesec kulture, pripravljajo celo vrsto priredi te v.
»Kdor pozna našo pol kulturne dedi ščine. najbrž tudi ve. da ne stavimo s prireditvami le pesnika Prešerria, tem več še spomnimo tudi Čopa in drugih velikih mož z žirovniškega konca,« pravi predsednik Mežek. »Za če/ /smo smo si omislili šest kulturnih večerov. Polog že tradicionalne proslave v   Vrbi na predvečer    slovenskega kulturnega praznika pripravljamo še posebno pri reditev. Z jeseniškim Odeonom srno rut mreč posneli film Pot kulturne dedišči ne  Predstavili ga bomo na večeru, na katerem bo še marsikaj, od video pos-
»V društvu se dobro zavedamo, da si mladi žele kaj sodobnega, stare, preživele oblike delovanje zanje niso zanimive,« je povedal predsednik društva. »Zato bomo že kmalu po zimskih počitnicah začeli pripravljati nov program, v katerem ne bo manjkalo ne izraznega plesa ne songova
V brezruškem društvu pravijo, da jih tradicija spodbuja, da nekatere dejavnosti razvijajo naprej, nekatere obujajo, predvsem pa skrbe, da je vse skupaj zanimivo tudi za mlajše, da na prireditve pride staro in mlado. Marsikdo si je zapomnil prijetne večere v minuli sezoni, na primer srečanji z Božidarjem Jukcom in Jakom Čopom. Verjetno bo prav tako kot je zanimiva sedanja kronika tridesetih let zanimiva tudi kronika ob petdesetletnem ali šestdeset letnem jubileju društva Saj dajejo poseben kulturni utrip tem krajem prav pomembni slovenski kulturni velikani, od Prešerna, Finžgarja. Jalna, Janše, Čopa in drugih. Toda. če bi imeli le njihove spomenike, bi bilo to malo. Ker pa imajo društvo, lahko ljudje to kulturno dediščino tudi sami ohranjajo. Tudi s podmladkom v osnovni šolr v Zabreznici, kjer njihovo šolsko kulturno društvo nosi zelo /govoren naziv Prešernov rod.
L. M.
Kino na Gorenjskem
GLEDALCI HOČEJO ZABAVO
'Vjl" 'ani se k     gorenjskih velikih platnih vrtelo največ filmov z erotiko, smehom ali nasiljem. S tem je bilo povprečnemu Vs^ovalcu kinodvorane ugodeno. Kako pa je poskrbljeno za zahtevnega gledalca in kako je nasploh s filmsko kulturo pri nas?
da veliki večini v kinodvoran pogled filma sprostitev,
razvedrilo in marsikdaj zabavo. V tej OCeni se tudi gorenj
ski ljubitelji velikega ekrana
^STRA LJUBITELJSKA DEJAVNOST
0(jjj^l's<'nice Jeseniška zveza kulturnih organizacij je pri K,)vanju srednjeročnih in letnih programov ter usmeritev kj Vtl,)Mi ljubi i ke kulture upoštevala velike spremembe, %l zastale /. urbanizacijo in migracijo prebivalstva, Kar 2H ^ <?♦ V občanov je petih različnih nacionalnosti, iz.obra/.be-W ruktura zaposlenih je dokaj nizka Vec kot 30 odstotkov V°^S       'rna nedokončano osnovno šolo. med njimi so nad
^° tudi nepismeni
b'ga izdajajo ra/hene kulturne potrebe ni /e!je, na \ ude
v^" \ ai'- Presenetljivo je, da je ljubiteljske dejavnosti vedno taw   ber ,i(> tudi obisk kulturnih prireditev. Založniška de
\ l\°u' '(> najbolj razvita v okviru kulturno umetniškega klu-Qk('iri' Svoboda Tone Čufur, v Šolah imajo pevske zbore, v \T 11 f>a ženski pevski zbor Milko Škoberne m pihalni 01 ko jtojjj.^^niških železarjev. Likovniki redno razstavljajo in or-^Jo/'"'il',<) ,UI ,n slikarske kolonije. Poleg glod.dr.t b delu ^ neU ^'('('a''ške skupine na .Javomlku, Hrusici in Dovjem,
y 'Uletiiem premoru pa poskušajo tudi V /..ibie/un I O^rr,  '''N('n|ski občini so tri odrasle folklorne skupine in j^i^i koških, medtem ko v Mojstrani v okviru folklornega
%M ohranjajo se stare običaje m i/ročila V vseh šolah j« izolska kultni na društva, razen \ soli Poldeta Strazisar
Srv
n„,' ' (>ntru srednjega usmerjeneg i I   braže anja, foto In s, a dejavnost pa je aktivna v Fotoklubu Andrej Prešeren *uP'ni Odeon.
i) s
prav nič ne razlikujejo od ti stih, ki prestopajo vrata kine matografov širom po državi. Pravzaprav imamo povsem povprečno občinstvo, ki obisk kina jemlje kot obliko organi-/,ii me porabo svojega proste ga časa.
Ob tem Seveda niti malo ne preseneča podatek, da so na programu največkrat komedije, erotični filmi in mojstrovine, kjer je na pretek krvi in pretepov. Ob tovrstnih filmih je bil tudi lani v gorenjskih ki nematografih daleč največji obisk. Kinopodjetje Kranj zvesto sledi tem zahtevam trga.
Kvahtetni liirni imajo prav po pravilu — izjeme so res ča-stne - zelo slab odziv. To je vsekakor1 podatek, ki bi moral biti deležen veliko večje pozor nosti. Nam šepa filmska vzgoja v osnovnih in srednjih šolah, mar sploh obstaja' Kako je s popularizacijo filma v organizacijah združenega dela?
Enkratna akcija Filmsko gle
dalisce res ne bi smela hiti razlog, da se z. zadovoljstvom ti' kamo po prsih..
Cela kopica vprašanj se nam zastavlja ob dejstvu, da je kinodvorana prazna ob projekciji Bergmanovega filma Fannv in Aleksander, ob filmih tipa Komandos ali Terminator pa nemalokrat obesijo napis 'razprodano'.
Ko že govorimo o gledalcih, nikakor ne moremo mimo obnašanja posameznikov. Glasno komentiranje, žvižgi, gri-zljanje čipsa in podobne reakcije prav podijo ven iz kina še tistih nekaj zahtevnih gledalcev, ki brez velikega platna ne morejo in so nam še ostali.
Zato bi bila v Kranju zelo primerna mala projekcijska dvorana, ki bi ustrezala vsem zahtevam obiskovalcev, ki želijo v kino tudi - ali pa predvsem - zaradi umetniškega užitka. Dvorana, kjer bi bili na sporedu izbrani frlmi, dvorana, kjer bi se lahko v miru usedel in obenem vedel, da boš lahko film nemoteno pogleda' do konca. Gre za utopi čno misel ali realno prihodnost?
V ne Beiter
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Gorenjski kraji in ljudje v stari fotografiji. V Mali ga'eriji so na ogled Portreti in obrazi v slovenski fotografiji. V galerijskih prostorih Prešernove hiše so razstavljene slike iz starih gostiln.
V galeriji Kavka bar razstavlja akvarele arhitekt Dušan En-gelsherger.
V Prešernovem gledališču Kranj se ves teden vrstijo abonmajske predstave Molierovega Žlahtnega meščana.
ŠKOFJA LOKA — Danes, v torek, ob 17. uri vodi uro pravljic v
knjižnici Ivana Tavčarja Ana Florjančič. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo Franc Prsanec ob diapozitivih govoril o Španiji.
MEDVODE — V Donitu je odprta prodajna razstava likovnih del Braneta Praznika.
NOVA LIKOVNA GALERIJA
Škof ja Loka — Pretekli teden so v čitalnici mladinskega oddelka knjižnice Ivana Tavčarja odprli novo likovno galerijo z imenom Galerija ZKO — Knjižnica. S tem so dobili svoj stalni razstavni prostor likovni amaterji, ki se združujejo v okviru Zveze kulturnih organizacij v Škofji Loki. Galerija pa bo odprta tudi za vse druge likovnike, ki se bodo hoteli predstaviti občinstvu.
Prvi razstavlja v novi galeriji Stane Žerko iz Škofje Loke. O njem je Andrej Pavlovec zapisal: »Že skoraj dvajsetletno likovno ustvarjanje Staneta Žerka dokazuje, kako se lahko in kako se zmore tudi amater na likovnem področju razviti in prerasti okvire klasičnega amterizma ter se povzpeti do stopnje, ko že govorimo brez podcenjujočega tona o resnih slikarskih prizadevanjih.«Za razstavo je Stane Žerko pripravil akvarele, ki so nastali v afriški državici Sao Tome e Principe ob ravniku v Atlantskem oceanu leta 1985.
Gledališče čez cesto Kranj USPEŠNA DEJAVNOST
Kranj - Čl ani društva Gledališče čez cesto so na občnem zboru pregledali polletno dejavnost, sprejeli novo organiziranost društva, potrdili novo vodstvo sekcij in organov ter sprejeli nova pravila in pravilnike društva. O tem je predsednik društva Gledališče čez cesto Kranj Kondi Pižorn povedal:
»Zaradi boljše organiziranosti in tudi prikazovanja dela navzven so prejšnje sekcije zdaj samostojno organizirane v okviru društva: Gledališče čez cesto, Lutkovno gledališče čez cesto in Plesno gledališče čez cesto. Ustanovili smo nov organ, to so skupne službe, ki bodo pomagale pri tonski in svetlobni opremi, scenografiji, kostumografiji. plakatiranju, organiziranju in informiranju javnosti o predstavah.«
Pol sezone so sklenili uspešnejše kot lani. V jesenskem delu so člani Gledališča čez cesto odigrali 32 predstav, organizirali deset lutkovnih predstav in premierno uprizorili eno gledališko predstavo Petra Božiča (Vedomec Kriš) in eno lutkovno predstavo Saša Kumpa (Vrata). V delu pa imajo še dve gledališki predstavi ter po eno lutkovno in plesno.
»Čeprav je celoten program zasnovan tako kot v profesionalnem gledališču (polprofesionalnem), delo pa opravljamo večinoma poleg rednih zaposlitev, ni čutiti utrujenosti, niti padanja kvalitete predstav. Letos bomo presegli 100 ponovitev predstav v sezoni, organizirali 20 predstav v okviru lutkovnih četrtkov in sedem premierskih predstav.«
In kako naprej?
»Imamo finančne probleme, težave s financiranjem, uskladitvijo prostora za vaje in organizacijo predstav, saj lahko igramo samo popoldne. Upam, da jih bomo s skupnimi močmi, prijateljstvom ter trdnim in kvalitetnim delom premagali. Rad bi se zahvalil organizacijam in društvom, ki so nam finančno in moralno pomagali, še posebno pa Kulturni skupnosti Kranj in Zvezi kulturnih organizacij Kranj.«
D. Papler
NASTOP VIOLONCELISTA VLADIMIRJA KOVAČIČA
Kranj — .Violončelist VLADIMIR K( )VAC1Č se je na šestem zaporednem koncertu v kranjski glasbeni šoli s solističnim nastopom (brez klavirske spremljave) podal na najbolj zahtevno instrumentalno področje Bachove polifonije. Igral je dve baročni suiti: št 3 (v C-duru, BWV 1009) in št. S (v C-molu, BVv'V 1011). Za obe deli iz zbirke šestih Bachovih mojstrovin je značilno, da sta najbolj popularni. Hkrati pa so te violunčelske suite za godalce najtrši glasbeni oreh. Ne le, da Bachova kompozicijska tehnika že upošteva vrstno zaporednost plesnih stavkov iste tonalitete, prav v teh delih je Bach za eno samcato glasbilo s štirimi strunami in s skoraj nemogočimi zahtevami polifonije skoraj že presegel 'še prebavljive' glasbene užitke.
Vladimir Kovačič je tokrat igral le dve od šestih suit, a najbolj popularni. V ustaljenem zaporedju plesnih Stavkov, za katere je značilno tudi različno ritmično niansiranje stavkov (Preludij, Alemanda, Cou-ranta in Gigue), je tokrat namesto ustaljenega tridobnega Menueta v prvi suiti francoski ples Bourree z dvojnikom, v drugi suiti pa Gavota, prav tako z njegovo variacijo. Prav slednja plesna stavka namesto Menueta sta najbolj popularna stavka, ki obe omenjeni suiti po pravici uvrščata med najpopularnejši Bachovi veščini za violončelo solo. V obeh zahtevnih delih se je solist izkazal za tehtnega bralca najzahtevnejših Bachovih glasbenih zapisov. Violončehstov godalni lok je bil v solističnih in monoehčnih odtenkih ravno pravšnje vodilo, ki se je ne-nehoma prelivalo v zahtevno večglasje; umetnik pa je presenetil tako s tehniko kot z intonacijo. Najtežja violončelska literatura je v mladem Kovačiču našla še eno zgledno ime slovenske poustvarjalne glasbe, ki pole;.; vseh elementarnih tehničnih superlutivov pri Bachu terja pra\ gotovo Se marsikaj več. Odlično ubranemu večeru se je sice>- zaradi slabih vremenskih razmer pridružilo malo poslušalcev, ki pa so kljub temu z vso radoživostjo prisluhnili solistovemu dialogu z Bachom.
Franc Križnar
Pred koncerti "JANŠA KVARTET IN DIXIELAND
Kranj — Koncert mlade ljubljanske jazzovske zasedbe IVIi-lodojka Youneed, ki je bil pretekli teden v Delavskem domu, je minil v znamenju predstavitve njihovih novih posnetkov, objavljenih tudi na nedavno izdani kaseti. Že jutri, 21. januarja, pa se nam ob 20. uri na koncertnem odru kranjskega Delavskega doma obeta nov obiska vreden glasbeni dogodek. V prvem delu večera bo nastopil Tone Janša s svojim kvartetom, druga polovica koncerta pa je rezervirana za kranjski I)ixieland.
Še informacija za ljubitelje Erica Claptona. Kljub ljubiteljev glasbe je v sodelovanju s Kompasom pripravil ogled njegovega koncerta v Miinchnu, ki bo 23. januarja. Informacije so na voljo v poslovalnicah Kompasa.
Vine Bešter
GLAS 5. STRAN.
ZANIMIVOSTI
TOREK, 20. JANUARJA 1
4
Gospa, to je vse planirano!
Ze dve ali tri leta je od takrat, toda vsakič, ko se zgodi kaj podobnega, se spomnim na tisti primer. In ko je bager na Planini izkopal 200 kg betonskega železja, ki so ga delavci, ker se jim ga ni ljubilo pobrati in uporabiti drugje, enostavno zakopali, me je zasrbelo tako, da sem to morala vreči na papir.
Takole je bilo. Štirje delavci kranjskega Elektra so se sredi dopoldneva s tovornjakom pripeljali v stari del mesta, natančneje, obstali so na vrhu Mohorjevega klanca in tu na, ulični svetilki zamenjali žarnico. Štirje delavci, tovornjak, ena žarnica. Tovornjak in lestev so pustili tam in peš odšli do Starega Magrja. Bil je čas malice.
Neka občanka, kije videla te vrle fante, jih je čakala, da bi jih poprosila za zamenjavo še ene žarnice. Toda fantov ni bilo ne ob enajstih, ne ob dvanajstih, ne ob enih. Malo pred drugo so le prišli. Občanka jih je vztrajno čakala. Besna je bila. Verjeti ni mogla, da je to lahko res. Vse štiri ure je gledala tja gor proti Mayrju, toda noben od njenih električarjev se ves čas ni prikazal skozi vrata. Potem je tistega v modri halji, ki naj bi bil njihov vodja, povprašala, kako morejo takole zapravljati čas. Nič čudnega, da ima Elektro potem toliko stroškov in je elektrika tako draga! Oni v modri halji pa se je široko zasmejal in jo potrepljal po rami: »Gospa, kaj se sekirate, to je vse planirano!«
Tako, pri nas je vse planirano. Planiranega je toliko železja za stavbe, pa če je vgrajeno ali ne, planiranega je toliko asfalta za kilometer ceste, pa če je položen ali pa stresen na kup sredi gozda, in planiranih je toliko terenskih ur, pa če so opravljene ali pa ne. Planirane so seveda tudi izgube. Pomembno je, da'je planirano. In če je planirano, potem mora biti vse prav.
Doklej še?!
D. Dolenc
Magda Sorn, šolska socialna delavka
Če rešiš enega otroka, si veliko naredil
Škofja Loka, 19. januarja — Šolske socialne delavke nerade govore o svojem delu s problematičnimi učenci. Ena od njih je zaupala, da zato, ker imajo tako malo uspeha oziroma se lahko pokaže šele čez dolga leta. Njihovo delo je težko, če nimajo podpore pri vodstvu šole.in neplodno, če otroku niso pripravljeni pomagati tudi njegovi starši.
bo zaupanje poteptal ali ne, in učitelji, ki vsi tudi niso dovzetni za mile prevzgojne metode, za lepo besedo, prijateljski pogovor, razumevanje, kar učencu edino hasne.«
V začetku tega šolskega leta so v kali zatrli poskus šprica-nja. Skupina deklet se je namesto pri pouku v šoli začela sestajati zdaj pri tej, zdaj pri drugi doma. »Zanimivo je«, pravi Magda Šorn, »kako otroci znajo .nakladati' razredniku ali ravnatelju, če jih ne pozna dovolj.«
Zdaj Magda Šorn zaokroža socialno sliko prvošolčkov, pripravlja se na pouk drugošol-cev, ki imajo težave s pisanjem in branjem. Lanski poskus se je zelo dobro obnesel. Po anketi iz petega razreda je namreč ugotovila, da učenci dostikrat ne znajo prebrati, kar so napisali. Namesto da bi se snov učili, se pretirano trudijo z razvozlavanjem besed.
V zvezi z učenjem nasploh Magda Šorn ugotavlja, da starši večinoma samo pritiskajo na otroke, jih zmerjajo in zahtevajo od njih dobre ocene, namesto da bi se usedli k njim, jim pomagali in jih na lep način spodbujali.
Magda Šorn gre pogosto nadomeščat učitelja v razred. Za te ure, ki se jih veseli, izbira socialne teme, pogovore o razrednih problemih, učencem razkriva skrivnosti dozorevanja, medsebojnih odnosov...
Zdaj, ko je šola razpolovlje-na, najde čas tudi za obisk podružnic. Obiski na domovih, ki včasih znajo biti prav neprijetni, in pogovori s starši, so tako ali tako vseskozi na urniku. Njena »pisarna« je praktično odprta ves dan. zgodilo se je že, da so jo tudi v soboto zvečer ali v nedeljo klicali po telefonu, ker je dekletce ušlo nemogočim domačim razmerah ali očetu, ki je grozil z nožem. Čeprav se je že zgodilo, pa je edino, česar se otepa, da bi ljudi s težavami sprejemala doma. To bi pomenilo resnični konec njene zasebnosti.
»Rada im-mi svoje delo,« pravi Magda Šorn. »Ce le komu lahko storim kaj dobrega in ga preusmerim, so to otroci, ki so še dovzetni, /lasti, če so tudi starši pripravljeni sodelovati. Če ne, ostane samo šola, razrednik, ki pa staršev ne more nadomestiti.«
H. Jelovčan
»Če rešiš enega otroka, si veliko naredil,« meni socialna delavka Magda Šorn, ki ima za seboj dvanajst let prakse; najprej v osnovni šoli Petra Kavčiča, zdaj pa v njeni drugi polovici, v šoli Ivana Groharja v Podlubniku. Priznava, da so tudi njena prizadevanja dostikrat neuspešna, ker starši nočejo sodelovati, da pa imajo srečo, ker vodstvo šole podpira in ceni delo svetovalnih delavk.
Z veliko radostjo pripoveduje, kako so prejšnje šolsko leto spravili na pravo pot osmošol-ca, ki se je preselil iz Ljubljane, kjer je obiskoval prehodni mladinski dom. Bil je precej pankovsko usmerjen, poskušal je .špricati' pouk, pred razredom ni hotel odgovarjati učiteljem, ni šel pred tablo, skratka, bil je precej drugačen od svojih vrstnikov. Z veliko mero posluha vseh je postajal vse manj drugačen. Čeprav njegov uspeh ob koncu leta ni bil ravno bleščeč, je vet iarle priznal, da je prvič v življenju rad hodil v šolo.
»Drugi fant je bil k nam premeščen. Zrasel je v izredno agresivnih družinskih odnosih in tudi sam postal tak do učiteljev in sošolcev. Ni se hotel podrejati normam. Na lep način, s pogovori, smo uspeli vplivati nanj. Tudi on je, že potem, ko je bil v poklicni šoli, prišel povedat, da je bil pri nas srečen. Zal pa 'črne ovce' vselej ni mogoče predrugačiti. Velik vpliv na učenca, zlasti disciplinsko problematičnega, ima tudi razred. Sošolci ga izzivajo, da se še bolj izpostavi. Ravno tega drugega učenca so nagovarjali, naj pretepe razredničarko. Tako daleč k sreči ni šel, je pa včasih resnf -no težko stati v ognju med učencem, mu zaupati in se bati, ali
Desanka Šmitran je Vezeninam v nadlogo
Vezenince je lahko sram
Bled, 19. januarja — V Vezeninah invalidki niso mogli najti je lahko sram, kajti Desanka lo in je njihovo ravnanje tw drugega delovnega mesta kot čiščenje zunanjih prostorov. Na- — četudi samo »dvorišna« — nepotrebno, kot je tudi zlobi* gnali so jo celo kidat sneg v najhujšem sneženju. Invalidov se je vendarle ženska, zato je bi- D. Sedel
povsod branijo.
Desanaka Šmitran je bila štiri leta zaposlena kot vezilja v blejskih Vezeninah. Potem so zdravniki ugotovili, da je občutljiva na fomalin in sitne-tično prejo in je postala invalidka III. kategorije. Dermatolog ji ni več dovolil delati v obratu. Kam z Desanako, saj imajo v Vezeninah več ali manj povsod opravka s forma-linom in sintetično prejo?
33 —letno Desanko Šmitran so poslali na dvorišče kot pomožno delavko za čiščenje dvorišča, dovozne ceste, urejanje okolice in čiščenje kanalizacije. Kot edina pomožna delavka Vezenin je zunaj, na prostem, »Dvoriščna, ji pravi vratar.
»Za pisarno ni,« pravi kadrovski sektor Vezenin, »saj nima ustrezne izobrazbe! Či-stilka ne more biti, saj je občutljiva na čistila! Vratarka pa tudi ne more biti, čeprav si želi. Ne moremo imeti sto vratarjev!«
Desanka naj bi malo pometala listje, ki se bo usulo, urejala dvorišče, pometala... Kaj. pa kanalizacija?
»Dajte no, pustite ta opis in razvid s kanalizacijo,« pravijo v Vezeninah, »še nihče je ni in je tudi ona ne bo, saj imamo komunalo.«
Desanki naj bi se kar dobro godilo, »saj ima vendarle tople prostore, kjer se lahko preo-bleče in preobuje.« A kaj, ko je to navidezno idilo med invalidom in delovno organizacijo motila sama Desanka, ki je vseskozi želela »notranja« pomožna dela, kjerkoli in karkoli. Socialni delavec pokojninskega zavarovanja se je trudil, da bi ji našel mesto drugje, a je že tako, kot na žalost je: invalidov nikjer ne marajo, če niso iz lastnih delovnih okolij. Desanka je morala ostati v Vezeninah, kjer zanjo zaradi njene bolezni v notranjih prostorih nimajo delovnega mesta.
Drugič pa je idilo zelo grobo in naravnost preKinil telefonski moški glas: »Sneži kot za stavo, naša Desanka pa mora
Desanka Šmitran odmetava sneg
z moškimi sodelavci Vezenine odmetavati sneg z dvorišča. Leze celo na streho! Sram naj jih bo!
»Ali ji je mar krona padla z glave, ali vi doma nemara ne kidate?« so bili neposredni ka-droviki iz Vezenin. »Kaj pa potlej, če vrže tisti dve lopati!«
Šli smo k Desanki, ki je tudi dva dni kasneje že dve uri odmetavala sneg in ji krona ni padla z glave. Se pravi: ni se pritoževala, da kot invalidka odmetava sneg, le na moč si je želela, da bi jo premestili drugam. Zajokala je, ko se je spomnila, da ji niti za venec niso dali, ko ji je pred dvema mesecema umrla mati...
Desanka Šmitran doživlja usodo naših invalidov ali nas vseh, ki bomo jutri morda invalidi. Postali bomo breme, nadloga, pojavili se bodo nesporazumi, ki se bodo le stopnjevali. Vsi bodo nenadoma imeli pravico presojati strokovna zdravniška mnenja, če smo sploh lahko invalidi, vsi bomo čisto navadni »zabušam ti«, lenuhi, godrnjači.
Morda pa vsaj ne bomo »dvorišni« kot Desanka, ki so jo moški kot edino žensko Vezenin nagnali kidat sneg. »Dvorišna« gor ali dol, krona na glavi ali na tleh! Vezenince
Posledica nerodnosti oziroma pretirane poštenosti
Po učenca v poročno posteljo
Kranj, 16. januarja — Republiška izobraževalna skupnost srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve v Kranju ne plačuje enega od štirih oddelkov četrtega letnika, zaradi česar je šola v prvem polletju »izgubila« okrog štiri milijon« dinarjev, približno toliko, kot znaša mesečna plača učiteljev-In to vse zaradi enega učenca, ki se je iz šole raje zatekel v zakonski stan...
Sliši se kot humoreska.
V prvem letniku je bilo v štirih oddelkih 119 učencev. D°-; zadnjega, četrtega, se jih je deset osulo, tako da jih je ostalo 109. To je bilo ravno še dovolj za republiško izobraževalno skupnost, ki je zaradi stiske z denarjem postavila novo, bolj napeto mejo števila učencev v oddelku, nad katero oddelek plača, pod njo pa ne.
Prvega septembra lani, z začetkom šolskega leta, je bilo še vse dobro. 15. septembra, ko so šole oddajale »stanje«, pa je en učenec že manjkal. Učitelji so ga izključili, ker ga ni bilo na delovno prakso. Torej je v štirih oddelkih ostalo le še 10" učencev.
Če bi učitelji vedeli, kakšno škodo so si z izključitvijo na' pravili sami sebi, bi z izključenim učencem gotovo bolj milo ravnali, z ostrim ukrepom počakali ali pa se vsaj zlagali v statističnem poročilu. Ker pa so povedali po pravici, jih je udaril drugi konec palice. S 108 učenci nimajo pravice do plačila štirih oddelkov.
Izgubljena ovčica se je samo par dni po 15. septembru ske' sana vrnila v razred. Šola je brž poslala popravek, a izobraže" valna skupnost je ostala pri svojem, plačilu samo treh oddel' kov. Najbrž je sklepala, da je manjkajoči učenec, za šolo tako zelo pomemben, privlečen za lase.
Vse prvo polletje šola ni dobila plačanega četrtega oddel' ka, zaradi česar je na škodi za okrog štiri milijone dinarjev-Učitelji so delali brezplačno. Razen tega jih je 109. učenec decembra do kraja razočaral. Šolo je ponovno obesil na klifl' Očitno mu je bolj toplo v poročni postelji kot v šolski klopi-
Učitelji so že naveličani delati brez plačila. Nikakršno pre-govarjanje z izobraževalno skupnostjo, naj le ne vztraja birokratsko pri svojem stališču, doslej ni pomagalo.
Do začetka drugega polletja se bo moralo nekaj izcimit5. Ali bo šola vendarle dovolj prepričljiva v dokazovanju, da r taka toga republiška »politika« morda edino sprejemljiva za prvi letnik, nikakor pa ne za četrtega, če je osip učencev nor malen, kot je v kranjski šoli bil.
Če ne bo uspela, bodo morali učitelji še naprej delati na le* pe oči. Skrajna možna rešitev, ki pa je najslabša, je ta, d* učence iz štirih razredov združijo v tri. Slaba iz čisto pedag0" ške, človeške plati. Tri leta in pol isti učenci sedijo v istem razredu, zdaj, tik pred koncem, pa naj bi njihove trdne kolekti' ve razbili.
Najmanj težav bi bilo, če bi šolniki vendarle privlek*1 manjkajočega učenca iz poročne postelje nazaj v razred. Ij1 pozabili, da so se kdaj kregali z njim, samo da bi bil spet 109.'
H. Jelovčan
Branka in Jože Krmelj z Orehka sta poklicna čebelarja
Pri Blaževih se cedi med
Če bi še živel stari Blaž z Groblje na Orehku, bi ne mogel skriti zadovoljstva, ko bi videl, kako danes njegov Jože čebelari. Tudi oče je bil včasih med najbolj naprednimi čebelarji. Med prvimi je vozil čebele na^elovico na pašo. Ko pa bi videl, da se je čebelarjenja oprijela tudi Jozetova žena Branka, bi se mu pod košatimi brki samo smejalo...
Ko je Branka prišla iz daljnega Solina za 'tamlado' k Blaževim na Orehek, jo je čebelarjenje pritegnilo največ zaradi moževega navdušenja. »Pridi pogledat,« jo je večkrat povabil, »kako dobra matica je, kako veliko zalego je naredila. Skupaj sta opazovala te drobne živali, ko so ob koncu zime prilezle iz panjev in napovedovale pomlad, z. njim se je veselila bogatih medenih letin. Vesela je bila, da se je ukvarjal z nečim koristnim. Kmalu je že sama hodila odpirat panje in gledat, kako močne družine so v njih.
V začetku sta imela okrog 30 panjev, ki jih je Jože prevzel za pokojnim očetom. Čebele so začele Branko zelo zanimati. Tako zelo, da se je pred sedmimi leti, ko sta imela okrog 70 panjev, odločila za sodelovanje z Medexom. Pustila je službo administratorke v Elektru in se doma specializirala za pridelovanje matičnega mlečka. Pet let se je ukvarjala s tem zelo natančnim in zahtevnim čebelarskim delom. Z leti pa je število panjev raslo. Že po prvem letu Brankinega poklicnega čebelar jenja sta jih imela sto. Danes jih imata dvesto in maja bo že dve leti, odkar je Me-rlovm- koonerant tudi Jože. Pustil je delo električarja in se povsem posvetil svojim panjem.
- Včasih bi bilo kaj takšnega nemogoče. Tudi dvesto ali še več panjev ne bi preživelo enega, kaj šele dvu človeka. Danes, ko.čebelarji prepelavajo svoje čebele s paše na pašo, pa gre.
V začetku, ko sta bila oba še v službah, sta vozila čebele samo v stari Blažev čebelnjak na Jelovico na smreko in v Istro
da čebele zaradi medu opustijo zaleg j nosijo samo med. Ves prostor zapolni medom, da čebela matica nima kani zfj gati. Premalo je cvetnega prahu. I" P i zaradi zarodka ponavadi prekineta rJ na hoji in odpeljeta svoje čebele v Li vresje in v Primorje na žepek. Cve«J ,• paša jim da spet obilo cvetnega prat1 čebele spet delajo zalego... ^ Šele konec septembra pripeljeta c*J
na žajbelj. Zdaj jih peljeta na pet paš in še na predpašo povrhu. Zgodaj spomladi ulovita prvo cvetje v Istri; to je za zalego. Potem je na vrsti prva redna paša: čebele peljeta na oljno repico v Slavonijo. Tudi drugo pašo opravita v Slavoniji; kakšnih 30 km daleč peljeta čebele v začetku maja na področje, kjer cvete akacija. Že deset let ugotavljata, da ta paša ni taka, kot je bila včasih. Če smreka dovolj medi, ostaneta, sicer spet »uideta« na kostanjevo pašo tja v okolico Litije. Kostanj ima oblilo cvetnega prahu m z njim se čebelje družine pošteno opomorejo. Pa tudi kostanjev med je med čebelarji zelo cenjen.
Sredi julija je na vrsti že peta paša: ta-krat peljeta čebele na jelko v Gorski Kotar. Tatn hoja medi tudi pozno v jeseni. To je (rii.        zelo močna pasa, tako močna,
domov, izločita slabe družine in jih p vita na zimo. Takrat panje tudi zap^j proti varoozi. Človek bi mislil, da 1 J vsaj pozimi res mir. Toda za pokl^ f< čebelarja ga ni. Pozimi pripravlja 30* J ve panje, žiči satnice in pripravlja *** vne prašilčke, Branka pa se takrat sveti družini. Saj je skoraj vse leto 11 ' ma. fl| In kakšen je zaslužek? Od 20 do ^ medu mora priti na leto na panj, d* J izplača biti samo čebelar, pravita. Z*jJ5 ta kot povprečna delavca, čeprav ^ več. Tudi po dvanajst ur na dan odr 1 pomladi do pozne jeseni. In selita 1 kraja v kraj kot sodobna nomada. P8 dar se zlepa ne bi več odločila za 'nO^ no' sfužbo. To je delo, ki ga opravU $|) veseljem, z dušo in srcem. V njem čno uživata, saj vse leto preživita v jj. in z naravo. Rada bi pridobila še ' njev, da bi morda ostalo malo več Č>s s čimer bi lahko krila slabe letine.
Saj prodata ves med, nič jima ostane. Vendar ju moti, kot vse če\>e J da so ljudje izgubili pravi odnos do vi Včasih je veljalo, da imajo liter žg»nL7 logram medu in kilogram masla e° jjf no. Zdaj pa je maslo že zdavnaj pre <jir med, pa tudi žganje je že pred nji^v^ kultura uživanja medu pri nas ni $ razvita. Medtem ko pride, na P1'1^ Nemčiji, na povprečno štiričlansko no letno lil) kg moda, ga pri nas lo ' ^ Pri Blaževih je med vsako jutro na ^l1 Morda tudi zato pri hiši ne poznaj*! J zni. Sicer pu, pravita, pri čebelah sPl ,
smeš biti bolan.
1) v°
TOREK, 20. JANUARJA 1987
KRONIKA
7. STRAN @®gMS^©3SEGLAS
Nevšečnosti ene najhujših zim tega stoletja
Lopate so pošle-intudi sneg bo
Kranj, 16. januarja — Na Gorenjskem je sneg povzročil precej nevšeč- Deset tisoč litrov mleka nosti, še zlasti v prometu; razveselili pa so se ga predvsem žičničarji, kmetovalci in šolarji, za katere so se že v petek začele 14-dnevne zimske počitnice. Razmere v prometu se urejajo in izboljšujejo iz dneva v dan. Okrog meter debela snežna odeja, v hribih ga je zapadlo še več, pa opozarja, da lahko nenadna močna odjuga povzroči nove težave — poplave.
Ce sredi zime odpove avtobus ... Jože Mlakar in Jože Preželj iz Alpetourjevih mehaničnih delavnic na Bledu med odpravljanjem okvare na avtobusu, ki je obtičal v »etinskem klancu.
Sneg je ohromil delo v številnih delovnih kolektivih. V nekaterih, v kranjski Iskri, Exotermu, škofjeloški Jelovici..., v Petek tudi niso delali, razen vzdrževalcev |n pomožnih služb. V kranjskih tovarnah Iskra Kibernetika, Telematika in Ero so Se za skrajšanje delovnega tedna odločili zato, ker v četrtek precej zaposlenih zaradi neprevoznih cest ni bilo na delo — v Te-lematiki, kot so povedali, približno deset odstotkov — veliko pa jih je na delo zamudilo. Delo v proizvodnji je bilo oteženo, Srozila pa je tudi nevarnost, da bi v primeru odjuge popustila pod težo snega streha °a nekaterih pomožnih stavbah. Vzdrževalna služba, okrepljena še z nekaj delav-Cl. jz proizvodnje, je v petek urejala tovarniško dvorišče, čistila poti in z najbolj kritičnih streh odstranjevala novozapadli sneg. V Iskri bodo prosti petek nadomestili z delom v soboto, 24. januarja.
Polna skladišča — kam z izdelki?
V Exotermu so bili problemi drugačne garave. »Zaradi težav v prometu v zadnjih treh dneh nismo dobili novih surovin, posebnih za proizvodnjo; vsa naša skladišča
pa so že bila zatrpana z izdelki,« je povedal vodja razvoja Stane Malovrh. V Exo-termu je bito v četrtek zjutraj nekaj zamud pri prihodu na delo, ni pa bilo delavcev z Jezerskega. V petek je 17-članska dežurna ekipa čistila poti in tovarniško dvorišče, treba pa je bilo naložiti tudi tri tovornjake, ki so prispeli iz Nikšiča. V Exotermu bodo namesto petka delali to soboto.
Enotna odločitev
V škofjeloški Jelovici so se odločili, da imajo v petek kolektivni dopust, delovno soboto pa so prestavili za en teden. Roman Selan, član štaba civilne zaščite in vodja varstva pri delu, je povedal, da bi 80 odstotkov zaposlenih tudi v petek lahko normalno delalo, drugi pa ne, vendar so se odločili enotno. Tudi v Jelovici so v četrtek nekatera delovna mesta ostala prazna, precej pa je bilo zamud pri prihodu na delo. Proizvodnja je bila otežena, ker so bile transportne poti med obrati in skladišči zatrpane s snegom, težave pa so bile tudi pri prometni povezavi med posameznimi obrati (Sovodenj, Gorenja vas). 45 ljudi je v petek čistilo dostopne poti, odvažalo sneg s tovarniškega dvorišča in bedelo nad ostrešjem nekaterih stavb.
manj
Nekaj težav je bilo v minulih dneh, predvsem v četrtek, tudi pri oskrbi trgovin z mlekom, kruhom in drugimi živili. »Z mlekom in mlečnimi izdelki smo oskrbeli vse trgovine, z izjemo ene, a še pri tej ne gre za našo krivdo,« je povedala Mija Pavlin, direktorica kranjske Mlekarne. »V četrtek je bil odkup mleka za deset tisoč litrov manjši, kot je ponavadi. Nekateri hribovski kmetje mleka niso mogli pripeljati do zbiralnic, naš tovornjak pa je na poti proti Jezerskemu obtičal v snegu. Manjše težave smo imeli tudi v gornjesavski dolini.«
Izjema — Mercatorjeva trgovina na Planini
Kranjska Pekarna je oskrbela s kruhom, kot je povedal direktor Viktor Ben-čan, mestne in primestne prodajalne že do desetih dopoldne, podeželske pa do dvanajstih. »Izjema je bila le Mercatorjeva trgovina na Planini. Tja smo v četrtek peljali kruh trikrat, vendar nikdar ni bila splu-žena dostopna pot. Na Jezersko smo peljali pecivo šele popoldne, medtem ko prej cesta tudi ni bila prevozna.«
Stane Košnik, direktor Žitove temeljne organizacije Triglav Gorenjka Lesce, je dejal, da so v četrtek, ko so bile razmere na cestah povsod najtežje, v Ratečah dobili kruh že ob pol osmih zjutraj, zadnje trgovine pa okrog dvanajstih. Za Zlatorog v Bohinju so kruh pustili v Stari Fužini. V petek je bil razlog za zamudo prometna nesreča, v katero se je zapletel eden od Ži-tovih voznikov.
V Gradbinki prodali v dveh dneh 250 lopat
Poklicali smo tudi v lesko Verigo, kjer smo zvedeli, da je bilo v minulih dneh veliko povpraševanje po snežnih verigah za osebne avtomobile in za traktorje, da pa vsem naročnikom niso mogli ustreči. Da so šle v prodajo tudi zimske gume in kot je povedal Rafko Rupar, namestnik poslovodje v Merkurjevi Gradbinki na Prim-skovem, so hitro pošle tudi lopate za kidanje snega. V dveh dneh so jih prodali 250 in še več bi jih, če jih ne bi zmanjkalo. Pričakujejo pošiljko od Mute (cena: okrog 7300 dinarjev), povprašali pa bodo tudi obrtnika v Britofu.
Lopate so torej pošle — in če verjamete ali ne, se bo tako zgodilo tudi s snegom v eni najhujših zim tega stoletja.
C. Zaplotnik
klicaj za varnost
Previdno! Tla so spolzka
Na kranjski avtobusni postaji je v četrtek okrog dveh popoldne, v času najhujše gneče in obilnih snežnih padavin, enemu od potnikov nenadoma (kdo bi vedel, zakaj) spodrsnilo. Padel je tik pred prvo desno kolo avtobusa. Šofer spričo izdatnega sneženja in slabe vidljivosti ni ničesar opazil. Že je speljal, ko so ljudje, ki so stali blizu, neznansko zavpili in dvignili roke. Šofer je, na srečo,, še pravočasno ustavil in možaku, ki potem nekaj trenutkov ni prišel k sebi, se ni zgodilo nič. Oddahnili s(m)o se tudi vsi, ki s(m)o dogodek videli. Bila je to res sreča v nesreči.
Podobna nezgoda, ki pa se je končala precej drugače, s smrtjo, in se je pripetila v prvih januarskih dneh v Kovor-ju, je skupaj z opisanim primerom s kranjske avtobusne postaje dovolj resno opozorilo, da se je treba na spolzkih, zasneženih in zaledenelih cestah, pločnikih, parkiriščih, avtobusnih postajah (in drugod) nadvse paziti. Ihtavost in nezbranost se lahko maščujeta.
C. Z.
S SODIŠČA
Ropal, kradel in živel na tuj račun
Kranj, januarja — Temeljno sodišče v Kranju je obsodilo 37-let-nega Albina Luskovca iz Strahinja na šest let zapora, deset let mlajšemu Darku Nadižarju iz Kranja pa je zagrozilo z zaporno kaznijo eno leto in deset mesecev, če bo prej kot v petih letih storil novo kaznivo dejanje. Nadižar, predvsem pa Luskovec, sta od predlanske jeseni do lanskega julija velikokrat prišla navzkriž z zakonom. «
Kupi snega ali zasneženi avtomobili? — Delavci, ki čistijo parkirišča in pločnike, se zadnje dni pogosto znajdejo v težavah, ko ne vedo, ali so veliki kupi snega v celoti iz snega ali se v njih skrivajo avtomobili. V Ljubljani se je že primerilo, da je buldožer zgrabil kup snega, v kupu pa je bil avto. Še preden je lahko spustil, sta na »grabljah« že obvisela blatnik in odbijač. Da se ne bi kaj podobnega zgodilo tudi v Kranju (od koder je posnetek) ali kje drugje, bi bilo dobro, da bi lastniki zmetali sneg vsaj s strehe. Komunalci bi potem lažje razlikovali avto od kupa snega. — Foto: F. Perdan
Luskovec je 8. julija lani okrog petih popoldne na pošti v Naklem preskočil 80 centimetrov visok delovni pult, porinil poštno uslužbenko ob omaro, ji zvil roko in od nje zahteval denar. Namera se mu ni posrečila, ker je uslužbenka s klicanjem »na pomoč« priklicala moškega, ki je bil v sosednjem prostoru. To je roparja presenetilo in je pobegnil.
Luskovec je zašel na kriva pota že prej. Junija lani je v parkirni garaži stavbe Ljubljanske banke na Cesti JLA v Kranju vlomil v zastavo 750 in se nameraval z njo odpeljati, vendar ga je pri tem zalotil lastnik avtomobila. Septembra predlani se je skozi odprtino nad oknom splazil v gostinski lokal Ajda na Titovem trgu v Kranju in vzel 35 tisoč dinarjev gotovine, zapestno uro in žepni računalnik. Čez dva tedna je v isti lokal vlomil še enkrat, pri tem mu je pomagal tudi Darko Nadižar, vendar je bil tokrat »plen« skromnejši — odnesla sta le 1500 dinarjev, steklenico viskija in več zavitkov cigaret. Še isto noč sta pred stanovanjsko hišo v Stare tovi ulici v Kranju ukradla osebni avtomobil in se peljala do Tupalič, kjer jima je zmanjkalo bencina. Nadižar je pograbil žametni sluknjič in vozniško dovoljenje, a da ne bi hodila peš, sta vzela drug avto,
se odpeljala do Lesc, in ga pustila na železniški postaji. Na Bledu sta poskušala pred diskoteko Pibernik spraviti v pogon še tretji avtomobil, vendar jima to ni uspelo, zato pa sta iz avta odnesla radio s kasetofonom, fotoaparat in šest kaset, vse skupaj vredno 80 tisoč dinarjev. Nazadnje sta se v Kranj odpeljala z avtom, ki ga je Luskovec vzel ra železniški postaji v Lescah. Luskovec je razen tega ukradel v stanovanju svoje prijateljice v Kranju tudi zlati verižici, vredni več kot 156 tisoč dinarjev, pred stavbo Postaje milice Kranj pa razbil steklo na enem od avtomobilov. Nadižar je oktobra predlani ukradel v prizidku stanovanjske hiše v Cirčah štiri ženske dežnike, vojaške škornje in dvoje hlače.
Sodišče je pri odmeri kazni za Albina Luskovca upoštevalo, da doslej še ni ničesar storil, da bi prekinil s kriminalno dejavnostjo. Občasno je bil zaposlen, vendar mu je bil vsak izgovor dober, da je lahko prenehal delati. Živel je na račun drugih, zadnje leto je bila to prijateljica iz Kranja, ki je tudi plačevala njegove obveznosti. Za Nadižarja, ki se je po vrnitvi iz JLA redno zaposlil, pa je sodišče menilo, da bo že zagrožena kazen dosegla namen.
nksrkCe
K>--
JJtor se je podrl
f>iktoče' 15- iunuuria
t^1. civilne zaščite
— Pripad-Iskrine te-
tu'Jne organizacije Instrumenti skir so v skladiščnem šotoru ^Ur^1' s<-ul'u sneg, s tem da so L1" v kovinskih sodeh. Zaradi snega je aluminijasta kon-se. c'ju šotora popustila, šotor je ie Podrl, pri tem pa so se štir-. klavci lažje ranili, jp^----' _
<Jz vžigalicami k —■ -
0tr fttni> 15. januarja Triletni $t^h k' J«' bil v varstvu, se je v Vj^anjski hiši Jerneja Varla *^ran.iu igral z. vžigalicami in
\t\ °^('nl' ''' 1'' razširil \"> d°th°Van'U. Požar so pogasili $knJ*^' z gasilnim aparatom, ^°d° Da
gasilnim
• za 70 tisoč dinarjev
^Hdna smrt
&dfafj°tnica, 15. januarja Po \r\^ V nis* B- H. v Sopotnici dr ' ;<0-letni Peter Prezelj z An §8 "a Zmincem. Prezlju je *Ub ^°^J° nenadoma postalo !?• '-ato so ga prenesli v hišo
.ga pre_. ''ilr.L Uežurni zdravnik je odre °bdukcijo.
H^I^či pobegnil
i,.,   ■ t", januarja Dragu ,ar,u z Bohinjske Bele sejo
na Cesti svobode na Bledu v bližini Vile Bled pokvaril fičko. Ko je stopil iz vozila, se je vanj zaletel neznani voznik; domnevajo, da s stoenko. Pretnar je hudo ranjen obležal ob vozilu.
Prehitro po zasneženi cesti
Poženik, 17. januarja — 27-le-tni Filip Marko iz Dvorij je prehitro vozil s katrco po zasneženi in ozki cesti od Cerkelj proti Po-ženiku. Prepozno je opazil pešca Martina Pavca, ki je šel proti Cerkljam in ga je zbil po cesti. Voznik je naložil pešca v svoje vozilo, ga odpeljal do Cerkelj, odtod pa z rešilnim avtom v Klinični center. Pavec je že med prevozom v bolnico umrl.
Smrt pod kolesi tovornjaka
Bistrica pri Tržiču, Ki. januarja — Bojan Žohar iz Tržiča je s tovornjakom komunalnega podjetja Tržič plužil sneg po cesti od Bistrice pri Tržiču. V isti smeri je po zasneženem, neočiščenem pločniku hodil tudi pešec Alojz Zaletel iz Tržiča. Nenado m a jo izgubil ravnotežje, padel je pod zadnje desno kolo tovornjaka in se tako hudo ranil, da je med prevozom v jeseniško bolnico umrl.
Gorski reševalci tri dni iskali na Komni mlada planinca_
Pogrešana Ljubljančana sta bila v koči
Mojstranška ekipa odmetava in gnete sneg v četrtkovi noči.
Komna, 19. januarja — S krajšimi, nekajurnimi prekinitvami, predvsem zaradi nevarnosti plazov, so gorski reševalci i/ Bohinja, Tržiča, Mojstrane, Kranja, Radovljice, Kranjske gore in z. Jesenic v sredo začeto iskanje v petek sklenili. Pilot letalske enote milice Marko Zavrl je namreč v primernem vremenu lahko poletel. Ob 9. uri je opazil pogrešana Ljubljančana ob koči pri Triglavskih jezerih. V zimski sobi sta bila »ujela« le sedmi dan. 1 mehi sta dovolj hrane, kurila sta si — in neprestano pričakovala reševalce. Po
radiu sta slišala, da so se kljub obilici snega s Komne napotili pO njiju.
»Vseh šestnajst gorskih reševalcev iz Bohinja nas je v sredo zjutraj odšlo na Komno (1520 m) z namenom, da do noči zgazimo sneg do koče pri Triglavskih jezerih. Upali smo, da sta pogrešana, 22-letni Aleš Šuster in 22-letni Žiga Božič, v koči. Vendar smo popoldne ob neprestanem sneženju v puhastem, skoraj dva metra visokem snegu ugotovili, da brez pomoči reševalcev iz drugih reševalnih postaj sami ne more-
mo naprej. Bilo je kot v živem pesku. Dvanajst ur smo gazili pot, ki smo jo nato zlahka prehodili v 45 minutah,« pravi načelnik GRS Bohinj Alojz Arh.
Ljubljančana sta prejšnjo soboto kljub sneženju in radijskim opozorilom o stopnjevani nevarnosti v gorah odšla otovorjena s smučmi čez Komarčo do koče pri Triglavskih jezerih. Njuna pripoved, da odhajata že januarja na turno smučanje je, milo rečeno, čudna. Nobeden od njiju ni imel za to primerne opreme. Obuta sta bila le v smučarske čevlje, na smučeh nista imela posebnih tekstilnih prevlek, imenovanih psi, za gibanje v visokem snegu. Na srečo ju je visok sneg »zaklenil« v zimsko sobo, čeprav sta se skušala prebiti proti Komni; toda s tako opremo sta morala priznati poraz. Njuni domači so v torek sprožili iskalno akcijo.
V sredo zvečer so se bohinjskim reševalcem pridružili še kolegi iz šestih gorenjskih postaj GRS. Na Komni je bilo 51 ljudi pripravljenih narediti vse, da reši lahkomiselna smučarja, pa čeprav so samo domnevali, da sta pri Sedmerih jezerih. Vsi, ki so se v časovnih zaporedjih izmenjevali pri podaljševanju gazi, so v noči na
četrtek tudi tvegali življenja. Zaradi nevarnosti plazov so napredovanje zjutraj okrog 5. ure začasno prekinili. Marjan Ručigaj iz kranjske GRS je predlagal, naj se do koče poskuša prebiti ekipa desetih reševalcev s turnimi smučmi, ker bi pri tolikšni količini snega odmetavanje in tlačenje trajalo še nekaj dni. Dopoldne je zdravnik dr. Iztok Tomazin sam predlagal, da je pripravljen v primernem vremenu z motornim zmajem poleteti do koče, če helikopter ne bi mogel. Popoldne sta tržiška reševalca poskušala nadaljevati pot s turnimi smučmi in sta presenetljivo hitro napredovala. Vodstvo reševanja (Jože Aj-dišek, Emil Herlec, Alojz Arh in Mitja Brajnik) je sklenilo, naj se v petek zjutraj napoti do koče skupina devetih reševalcev na turnih smučeh. Vreme se je izboljšalo, lahko je poletel tudi helikopter in opazil pogrešana. Ta dva sta skupaj z reševalci, ki so medtem že pri-gazili do koče, pripravila pristajal išče. Pilot je do Komne odpeljal Ljubljančana, vrnil se je še po dva reševalca, nato pa ga je ponovno poslabšanje vremena nagnalo v dolino.
Besedilo in fotografija
Mirko Kunšič
Mirko Klinar, organizator športne rekreacije v Železarni
(M)3SJlSSS©ISnGLAS 8. STRAN...............
Železarni zlati znak ZTKJ
Dva tisoč delavcev se ukvarja s športom
Jesenice, 19. januarja — V jeseniški Železarni že dvajset let podpirajo vrhunski, tekmovalni in rekreacijski šport. 25 do 30 tisoč letnih nastopov na raznih tekmovanjih.
Na tradicionalnem sprejemu športnikov in telesnokulturnih delavcev Slovenije v skupščini Slovenije je jeseniška Železarna kot edina delovna organizacija med nagrajenci prejela zlati znak Zveze za telesno kulturo Jugoslavije.
Železarna je prejela tako visoko družbeno priznanje za dolgoletni stalni prispevek pri spodbujanju vrhunskega, množičnega in rekreativnega športa. Dolgo vrsto let je materialno in kadrovsko podpirala razvoj vseh športnih panog in s svojimi sredstvi pomagala graditi in obnavljati športne objekte v občini in zunaj nje. Pomemben je njen prispevek pri organizaciji športnih prireditev in sodelovanje železarjev pri vzgoji mladih kadrov kot tudi pri športnem in kulturnem sodelovanju treh obmejnih dežel.
»Železarna je dala precej pomembnih in znanih športnikov, celo največ olimpij-
cev,« pravita vodja kadrovskega oddelka Jože Kobentar in organizator športne rekreacije v Železarni Mirko Klinar.
»V naši delovni organizaciji se že dvajset let zavedamo, kako pomembna sta šport in rekreacija, zato delavci Železarne zavestno podpirajo tako vrhunski kot tekmovalni šport. Vsako leto nameni Železarna kar 2.840 dni za vzgojo športnikov in za šport nasploh, tako za zimski kot letni. Železarji se ukvarjajo s 14 športi, posameznimi in kolektivnimi, tako da je vključenih v razne športne dejavnosti okoli dva tisoč delavcev. Naštejemo lahko 25 do 30 tisoč letnih nastopov železarjev na raznih tekmovanjih, a ne le to; Železarna za rekreacijo vzame v najem telovadnice v vseh krajih, kjer prebivajo njeni delavci, ter drsališča in kegljišča.
V sodelovanju z Zvezo telesnokulturnih organizacij smo uvedli v računalniškem centru še aktivni odmor med delovnim časom in delavci so ga z zadovoljstvom sprejeli. Imamo redne smučarske tečaje za otroke naših delavcev, jadranje na deski na Bledu, rekreacijo ob morju . . .
Zavedamo se, da je še veliko možnosti, kako bi delavci zdravo in športno preživljali svoj prosti čas. Zato je še posebej za rekreativno dejavnost precej pobud in zamisli, ki jih bomo uresničili v prihodnje, saj bi radi še povečali število udeležencev v športni rekreaciji.
Vedno sodelujemo pri organizaciji večjih športnih prireditev, Planice in Pokala Vitranc ter drugih. Delavci Železarne pomagajo pri organizaciji, ki včasih zahteva veliko prostega časa, napo rov in dela«
Železarna je torej upravičeno prejela visoko priznanje, saj načrtno skrbi za šport in rekreacijo zaposlenih, obenem pa si še naprej prizadeva, da bi šport postal sestavni del življenja in dela slehernega železarja. D Sedej
Namizni tenis
Polona Frelih druga
Kranj, 19. januarja — Namiznoteniška zveza Jugoslavije je objavila jakostno lestvico najboljših mladincev in mladink v Jugoslaviji v tekmovalni sezoni 1985/86. Med mladinkami je prva Marta Poljak (Vojvodina. Bačko Gradište), na odličnem drugem mestu je varovanka Janez Stareta in članica kranjskega Merkurja, Polona Frelih. in na tretjem Jasna Fa-zlič iz zagrebške Mladosti Ribomaterial. Med prvo petnajste rico sta še dve igralki Merkurja — Sonja Marinkovič na devetem in Nataša Gušperič na dvanajstem mestu.       q ^
Po prvem delu vodi Sava
Kranj, 16. januarja — Po prvem delu tekmovanja v go renjski namiznoteniški ligi vod. Sava z 12 točkami pred Jesenicami 11, Gumarjem 10, Kondorjem LTH in Krizami 7, na zadnjih treh mestih pa so Murava s 4, Triglav s 3 m Ljubno Z 2 točkama. Prijetno so presenetili mladi igralci iz Križev, ostale ekipe pa so se uvrstile po pričakovanju. V odmoru med prvim in drugim delom lige bo še posamično prvenstvo, drugi del pa se bo začel februarja. j Starman
Odbojka
SPORT IN REKREACIJA
torek, 20. januarja 1987
Šenčurjani prvi
Žirovnica, januarja — Na gorenjskem prvenstvu v odboj ki za kadete v telovadnici osnovne šole v Žirovnici so sodelovali občinski prvaki Kranja, Radovljice in Jesenic. Zmagali so odbojkarji Šenčurja, ki so z 2:0 premagali Žirovnico, z istim rezultatom pa so odpravili tudi igralce Bleda. V zmagovalni ekipi lahko pohvalimo vse, še posebej pa Markuna in Gorjanca.
M. J.
Hokej na ledu
Kompas Olimpija ugnala Partizan
Jesenice, 19. januarja — V dvanajstem kolu prve zvezne hokejske lige je bila glavna tekma v Ljubljani. Pomerila sta se Kompas Olimpija in beograjski Partizan. Hokejisti Kompas Olimpije so bili boljši in so zasluženo zmagali. Na Jesenicah sta se srečali domači moštvi. Jeseničani so bili veliko boljši od Kranjske gore Gorenjke. S to zmago zaostajajo Jeseničani za Partizanom samo za dve točki. V drugi zvezni ligi je kranjski Triglav gostoval v Celju. Tu ga je premočno premagala domaČa Cinkarna.
Izidi — Kranjska gora Gorenjka : Jesenice 3:14 (1)3, 1:4, 1:7), Kompas Olimpija : Partizan 3:2 (0:0, 2:1, 1:1), Cinkar na : Triglav 6:0 (1:0, 3:0, 2:0).
Pari prihodnjega kola: v sredo na Jesenicah — Jesenice : Kompas Olimpija, Kranjska gora Gorenjka gostuje v Beogradu pri Crveni zvezdi. ry h.
Skakalna šola v Kranju in Cerkljah
Kranj, 20. januarja — Danes se bo začela šola smučarskih skokov za začetnike, ki jo organizira smučarsko skakalni klub Iskru Delta Triglav iz Kranja. Sola bo od 15. do 17. ure na 12-metrski skakalnici na Gorenji Savi in v Cerkljah (zbor pred OS Cerklje). Organizator prosi vse učence in starše 1. in 2. razredov osnovnih šol kranjske občine, kjer je klub izvedel testiranje, da se zanesljivo udeleže brezplačne šole skokov. Šola bo v času počitnic vsak dan razen nedelje. Od 1. februarja dalje bodo učre ure štirikrat na teden o čemer bodo učenci obveščeni na vadbenih urah.
J. J.
Dva tisoč petsto tekačev Po poteh Kokrškega odreda v Dupljah
Volja močnejša od nevšečnosti
Duplje, 18. januarja — Prirediteljem dupljanskih smučarskih tekov — organizacijskemu in častnemu komiteju (vodila sta jih Ivan Torkar in Martin Košir), krajanom Dupelj, okoliških vasi ter sosednjih krajevnih skupnosti, vojakom in vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi 12. množičnih tekov Po poteh Kokrškega odreda, je treba izreči priznanje. V izjemno težavnih razmerah, ko se vse do petka ni vedelo, ali teki bodo ali ne, so uredili parkirišče za osemsto avtomobilov, dobro potlačili več kot meter debelo snežno odejo v štartnem in ciljnem prostoru ter na trasi, kjer so potekale proge, pripravili v novozapadlem, mehkem snegu razmeram primerne smučine, ki so jih med prireditvijo še popravljali, se dobro založili s čajem, juho in drugimi okrepčili in navsezadnje poskrbeli tudi za malenkosti, ki jih na marsikateri drugi prireditvi pogrešamo . . . Vse se ni dalo narediti s stroji; domačini in okoličani, prek štiristo jih je delalo zadnji dan pred prireditvijo, so morali
poprijeti tudi za lopate. Vse službe in komisije so dobro opravile svoje delo in ponovno dokazale, da Dupljancem ne meter novega snega ne pičla, le nekaj centimetrov debela snežna odeja ne predstavlja ovire, pred katero bi pokleknili.
Če so bili prizadevni organizatorji še v soboto zvečer v skrbeh, kako bo zaradi zasneženih in težko prevoznih cest z udeležbo, se je v nedeljskem dopoldnevu na njihove obraze prikradel veder nasmeh in dobra volja. Kako tudi ne! Bliže je bil urin kazalec pol deseti uri, ko naj bi se prvi pognali v dupljanske smučine (start so potem za deset minut preložili), večja je bila gneča v štartnem prostoru. Ko je uradni napovedovalec objavil, da na 12. smučarskem teku v Dupljah sodeluje več kot 2500 tekačev od blizu in daleč, mlajših in starejših, že starih znancev Dupelj in novih obrazov, je bilo zadovoljstvo popolno. Prireditev je uspela v vseh pogledih. Volja prirediteljev in tekmovalcev je bila močnejša od zimskih nevšečnosti.
C. Zaplotnik
Nosilka partizanske spomenice Minka Peraič iz Tržiča izroča kolajne najboljšim trem v pionirskem teku. — Na sliki: Melita Malnar z Logatca, Brigita Hafner iz Kranja in Meta Naglic s Kokrice. — Fo-to: F. Perdan
Prireditelji so skuhali in razdelili tisoč litrov čaja.
Stotnije vztrajnih in vzdržljivih
i-Sr J i:
• Aleš Mohorič iz Kranja, zmagovalec pionirskega teka na 7 kilometrov: »Sem član smučarskega tekaškega kluba Triglav. Du--pijansko prireditev sem izkoristil za trening pred nastopom na tekmi za Alpski pokal v ZRN in pred državnim prvenstvom na Žablja-ku, kjer računam na uvrstitev med prvo deseterico. Proga je bila dobro pripravljena.«
• Sonja Zupan iz Radovljice, zaposlena v Suknu Zapuže: »Sin Mitja je tekel na 15 ki' lometrov, mož Peter na 30, jaz na 15. Čeprav je bil sneg mehak, so mi smuči dobro tekle-Prireditelji so svoje delo dobro opravili. Tokrat sem petič na dupljanskem teku. S prija' teljem vedno staviva; kdor ne gre, izgubi. To je še dodatna spodbuda.«
• Tatjana Globevnik iz Smokuča pri Žirovnici, dijakinja prvega letnika iskrške šole, je tretjič sodelovala na dupljanskem teku. Tekla je na 7 kilometrov, prav tako njen brat, oče se je odločil za 30-kilometrsko progo, mami pa si je prireditev le ogledala. »Novi sneg je naredil svoje; letos je bilo težje na 7 kot lani na 19 kilometrov, mogoče tudi zaradi tega, ker je bilo doslej malo možnosti za vadbo,« je dejala Tatjana.
• Janko Pristavec s Polja v Bohinju je
zmagal med starejšimi borci. »Dupljanci so se spet izkazali in odlično pripravili smučine ter vse drugo. Čudim se, kaj vse zmore tako majhna vas. Iz Bohinja smo se borčevskega teka udeležili trije, poleg mene še Milan Pivk in Ivan Cerkovnik; škoda pa je, da zaradi zdravstvenih razlogov nista mogla priti tudi Franc Vojvoda in Joža Žvan.«
• Meta Jošt i . Spodnjih Dupelj, najhi
trejša na 30 kilometrov: »Proga je bila dobro pripravljena za tek v klasični ali prosti tehniki, okrepčevalnic je bilo dovolj. To je bil pravi maraton — težak, naporen. Za počitek ni bilo ne časa ne možnosti.«
• Franc Smit z Bleda, predsednik komi' sije za rekreacijo borcev pri skupnosti borcev 7. SNOUB France Prešeren: »V borčevskem H teku je bila letos udeležba skromnejša kot p prejšnja leta. Tekma na Pokljuki je odpadla.
doslej tudi ni bilo pravih možnosti za vadbo. H| zato nekateri niso upali tvegati. V Cerkljah nas bo gotovo že več.«
• Adolf Križnar iz Žirov, zaposlen v Al-
pini: »Iz Žirov smo se pripeljali z dvema kom-bijema, vsega skupaj nas je osemnajst. Pri prevozih na teke se vedno organiziramo, ker je tako ceneje. lietos sem sodeloval v trim-skom teku na 15 kilometrov. Na startu sem se Sicer odločil za najtežjo, 30-kilometrsko pre-skušnjo, vendar se mi je med tekom na palici odtrgala vez za roko.«
• Martin Čufar iz Mojstrane: član gorske reševalne službe: »Tek na smučeh mi je le dober kondicijski trening za plezanje in reševanje v gorah. V potok zvečer sem se vrnil s Komne, kjer smo iskali mlada ljubljanska smučarja, danes sem se v Dupljah odločil za tek na 30 kilometrov. Proga je bila dobro pripravljena, vendar težavna. Ves čas je bilo treba garati.«
Avsenikov humorist Franc Košir je tekel na 15 kilometrov. »Ni lahko peljati s sabo več kot 90 kilogramov in ne tako malo let,« je na cilju potožil Frane in potem pohvalil dupljanske prireditelje. »Ijihko so drugim za vzor. Nič niso štedili /. nafto.«
REZULTATI
12. smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda:
• pionirski tek (7 km) pionirji 1.   Ales   MohoriC,   2.   Aleš Krzen, :č Boštjan Ormtk; pionirke: 1. Brigi ta Hafner, 2. Melita Maher, 3. Meta Naglic;
• JIA, TO (7 km): 1. Hudi Kol,m der, 2. Darko Osovnikar, Muko Tet a/.
• bard (7 km) mlajši: 1 Ivan ■ losi. '.!. Milan Pivk, 3. Ivan Cerkovnik; starejši. 1. Janko Pristavec, 2. Stane Bobek, 3. Kram Smit;
• (rimski tek (7 km) moški:
1. Marko Sitar, 2. Grega Štefe, 3. Lado Gabor; ženske: 1   Polona Pesjak,
2. Aloeta Kršinar, .'i. Irena Kršinar;
• trimski tek (15 km) moški 1 Borut Nltnar, 2. Uroš Velepec, 3. Mitja Kolnian, ženske: 1. Prša Kavčič,
2. Barbara Hočevar, 3. Marija Naglic;
• smučarski tek (HO km) beti ske: 1. Meta JoSt 2.29,07, 2. Spala Ahačič, '.i. Marinka .Janša; moški do 30 let: 1. C.ričar 1.44,05, 2. Zupan,
3. S. Stanonik; 30 dO 49 let: 1. .1. Sta
nonlk, 2. Oblak, :i. Rogelj; nad 4a let; 1. Hahar, 2. Hrovut, 3, Oregorič; ka terorizirani tekmovalci: 1. Taiman 137,44, i Klemenčič, 3. I-ebar.
Prireditelji so /a udeležence 12. tekov Po poteh Kokrškega odredu skuhali 1000litrov inju, bitim 300 litrov juhe in LUK) klobas ter priskrbeli 2900 spominskih /muk in 5000 (modrih) tekaških čepic.
Kmečki glas vsako leto poile-Ijuje pri/.nnnje najhitrejšemu kmetu. Letos je to pri/nanje dobil Klemen Dolenc i/ Vrbenj pri Hadovljici, bodttči gospodar na največji gorenjski kmetiji.
"I
Peter Gradišar, podpredsednik organizacijskega komiteja:_
Le redki so ostali doma
»Proge za 12. dupljunski tek smo začeli pripravljati že v torek, vendar je nenehno sneženje sproti izničevalo naš trud. Šele ko so v Duplje prišli krvavški žičničarji s svojim najnovejšim in največjim teptal-(cm, smo se končno oddahnili. Potlačili so ciljni in štartni prostor in tudi traso za smučine.
Hi m, problem so bila parkirišča. V vsej občini in na Gorenjskem je bi ! lo dovolj dela na zasneženih cestah, istno podjetje Kranj in Gradbinec kljub temu potrudila in nam uredila zadosti parkiršč — še celo Več, kot smo se nadejali. Veliko je bilo tuba postoriti tudi na roke, pri tem pa so glavno breme nosili domačini, vojaki in krajani sosednjih krajevnih skupnosti.
Zadovoljen sem z udeležbo. Za tek se je prijavilo 2(110 tekačev in tekačic, okrog 2500 jih je tudi teklo. To je glede na izjemne razmere več, kot smo lahko pričakovali.«
vendar
5?EK, 20. JANUARJA 1987
OBVESTILA, OGLASI
.9. STRAH <aHBBSWffiiHIGLAS
modna o»"
®
t!
																							
1																			.....				
									mirnim			i*			%			:::::::				>	
• mi
Ml IVMM^I
Mil ywu %»
teh ostalih jalnah Kranj
znižane cene do 40%
saua Uraru
industrija gumijevih,
usnjenih in kemičnih izdelkov, n. o. sol. o. zaposli takoj ali po dogovoru
DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA z dvema letoma delovnih izkušenj
— za programiranje preventivnega vzdrževanja za področje energetike
DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE
m.
s petimi leti delovnih izkušenj in strokovnim izpitom
— za vodenje DE elektro tekoče vzdrževanje
Kandidatu, ki bo izbran za to delo, bomo omogočili rešitev stanovanjskega vprašanja do konca leta 1987.
STROJNEGA INŽENIRJA
s petimi leti delovnih izkušenj in strokovnim izpitom
— za vodenje oddelka strojnega vzdrževanja hidravlike in pnevmatike
STROJNE TEHNIKE
— za delo v operativi in pripravi vzdrževanja tozda avtopnevmatike
STROJNE KLJUČAVNIČARJE IN AVTOMEHANIKE
— za tekoče vzdrževanje strojev (triizmensko delo)
DELAVKE s končano ali nedokončano osnovno šolo
— za čiščenje prostorov samskega doma in proizvodnih prostorov (samo dopoldansko delo) Drugi pogoji:
— primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti
— za vsa objavljena dela je določeno trimesečno poskusno delo
Pisne prijave z dokazili o končani izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov: SAVA Kranj,»kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje Kranj, Škofjeloška c. 6.
Lahko nas tudi pokličete po tel., št. 25-461-377 ali pa se oglasite osebno pri nas VSAK PONEDELJEK ob 8. uri.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge:
1. VODJA AVTOMEHANIČNE DELAVNICE
2. AVTOELEKTRIČARJA
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
pod L: srednješolska izobrazba avtomehanske stroke, vsaj 2 leti delovnih izkušenj
pod 2.: poklicna šola za av-toelektričarja
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka 8 dni po objavi oglasa.
^Gorenjka
HTDO GORENJKA Jesenice TOZD Gostinstvo Jesenice
objavlja
na podlagi delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo
VOZILA IMV — kombi, letnik 1976
Izklicna cena je 300.000 din. Prometni čTavek in stroške prepisa plača kupec. Pravico do dražbe ima oseba, ki položi 20 % varščine. Javna licitacija bo v petek, 23. januarja 1987, s pričetkom ob 9. uri v sedežu TOZD Gostinstvo, Titova 53.
Ogled vozila je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Prodaja bo po načelu »ogledano — prodano«.
Cestno podjetje Kranj
^bor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo oesl
j Jtlvlju prosta dela in naloge:
Vzdrževanje strojnih naprav v KAMNOLOMU
j, ^AMNA GORICA - 1 delavec
°°ji: strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, Btarejil 2        od 18 let, ti mu "..•(•no poskusno delo. 'VzDRZEVANJE CESTE
za enoto Škofja Poku — 1 delavec
v v z« enoto K i an.i — 1 delavec
8°ji: priučen delavec — cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od ^       18 let, trimesečno poskusno delo.
d0|ovijena dela in naloge bodo delavci združili delo za ne-^as s P°mMn delovnim časom, kidati nuj pošljejo pisne prijave z doka/.di o izpolnjevanju k^a eV v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Ij-r^' Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v
eh po sprejemu sklepa.
KOVINSKA
642*0 Bled. S.lltk. ,411
BLED    p. o.
objavlja prosta dela in naloge:
1. GOSPODARJA (vzdrževanje okolja, kurjenje, čiščenje)
2. VEC KI JUCAVNICARJEV
3. VEC DELAVCEV z možnostjo priučitve ključavničarja
Pogoji:
pod 1: končana ali nedokončana osnovna šola pod 2.: poklic :a šola kovinske stroke, najmanj eno leto delovnih izkušenj, pod 3.: končuna osnovna šola
Za razpisane delovne naloge nudimo stimulativne osebne dohodke.
Pisne prijave I dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od objave na naslov KOVINSKA BLED, Seliška c. 4/b Bled
SVET VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE SKOFJA LOKA p. o.
razpisuje
v skladu s 175. členom statuta in na podlagi sklepa razpisne komisije z dne 29. 12. 1986
prosta dela in naloge
VODJE ENOTE ROŽLE
za štiriletno mandatno dobo
Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog morajo izpolnjevati poleg splošnih,z zakonom o združenem delu določenih pogojev še naslednje pogoje:
— da je vzgojitelj, medicinska sestra pediatrične smeri, pedagog, socialni delavec, psiholog, specialni pedagog ali učitelj
— ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
— ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh, ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe ter do bratskih narodov
— ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog WO
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Škofja Loka, Podlub-nik ld, 64220 ŠKOFJA LOKA. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
37
(MSSS^^GLAS 10. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
TOREK, 20. JANUARJA 1
delavska univerza Škofja loka
VPISUJE V NASLEDNJE TEČAJE
1. tečaj STROJEPISJA
2. tečaj za SKLADIŠČNIKE
3. tečaj za VOZNIKE VILIČARJEV
4. tečaj HIGIENSKEGA MINIMUMA
5. tečaj IZ VARSTVA PRI DELU ZA OBRTNIKE
Vsi tečaji se bodo začeli prvi teden februarja 1987 ali ko bo polna skupina.
Prijave in informacije pri Delavski univerzi Škofja Loka, Pod-lubnik l/a ali po telefonu 61-865 vsak dan od 7. do 15. ure.
Iskra
ISKRA   -   INDUSTRIJA   ZA   ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. Kranj, Savska loka 2
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije
razpisujemo
dela in naloge za naslednja delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
t DIREKTORJA ZA KOMERCIALNO PODROČJE 2. DIREKTORJA ZA FINANČNO PODROČJE
Kandidati morajo ob izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, imeti izpolnjene še naslednje posebne pogoje:
pod L: — končano višješolsko ali visokošolsko izobraževanje ekonomske, komercialne ali tehniške smeri, pod 2.: — končano višješolsko ali visokošolsko izobraževanje ekonomske smeri, skupna pogoja 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela, — znanje tujega jezika. Mandatna doba za obe razpisani deli je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljejo v 8 dneh po objavi s priporočenim pismom na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, Splošno-kadrdvsko področje, Savska loka 2, 64000 Kranj, z oznako »za razpis«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
n.sol.o., Ijubljana
TOZD DRUŽBENI STANDARD n. sol. o. Ljubljana, Dvoržakova 3
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge v počitniškem domu na Bledu
KV KUHAR — 1 delavec
Pogoji: kuhar z osemmesečnimi delovnimi izkušnjami ali brez izkušenj
Delavec, ki bo sklenil delovno razmerje, bo lahko po enem letu dela v domovini napoten na delo v tujino, v Alžirijo, Jordanijo, Libijo ali Irak.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi SCT Kadrovsko splošni sektor, 61001 Ljubljana, Vošnjakova 8.
mira
stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica, šercerjeva 22, telpfon (064) 75 036
Začasni kolegijski organ, ki po sklepu SOb Radovljica nadomešča delavski svet, razpisuje
IPO - DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Za to delo je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
— da ima najmanj V. ah VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, organizacijske ali lesne smeri
— da ima s V. stopnjo 5 let, s VI. stopnjo pa 4 leta delovnih izkušenj v poklicu
— da ima pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika
— da ob kandidiranju predloži zamisel o realizaciji razvojnega programa delovne organizacije
— da ima pozitivni odnos do samoupravljanja
Individualni poslovodni organ bo imenovan za 4 leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo na naslov: MIRA Radovljica, Šercerjeva 22, s pripisom vloga na razpis, najkasneje 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje 30 dni po preteku razpisnega roka.
sozd
moaa
Kranj
40°/(
0
SEZONSKO ZNIŽANJE od 19. do 31. januarja •v prodajalnah ELITA v Kranju
SOZD GLG Bled, Kranjska c. 13, RADOVLJICA
Sporočamo vam, da od 1. januarja 1987 poslujemo v novih poslovnih prostorih v Radovljici. Naš naslov je:
SOZD Združeno gozdno in lesno gospodarstvo »GLG« Bled, 'Kranjska cesta 13, 64240 RADOVLJICA, telefon 064/75-988.
Razpisna komisija za delavce s posebnimi pooblastili in kadrovska komisija
DO INŠTITUT ZORAN RANT p. o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 66
objavljata naslednja prosta dela in naloge: 1. VODENJE KOMERCIALE
— delavec s posebnimi pooblastili
— ni reelekcija
Pogoji:
tehniška ali ekonomska
VII. stopnja izobrazbe smer
— 5 let delovnih izkušenj
— poznavanje raziskovalne politike
— organizacijske in komunikativne sposobnosti
— aktivno znanje enega svetovnega jezika (angleščina, nemščina)
2. VODENJE EKSPERIMENTALNO-PILOTNE PROIZVODNJE
— delavec s posebnimi pooblastili
— ni reelekcija
Pogoji: — VII. stopnja izobrazbe — diplomirani inženir strojništva, smer tehnologija
— 5 let delovnih izkušenj
— poznavanje proizvodne tehnologije
— organizacijske sposobnosti
— sposobnost za delo z ljudmi
3. VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE
— delavec s posebnimi pooblastili
— ni reelekcija
Pogoji: — VII. stopnja izobrazbe — ekonomska fakulteta
— 5 let delovnih izkušenj
— poznavanje finančnega poslovanja in računovodske funkcije
— organizacijske in komunikativne sposobnosti
4. UREJANJE PRAVNEGA IN SAMOUPRAVNEGA PODROČJA TER    VODENJE KADROVSKE POLITIKE
Pogoji: — visoka strokovna izobrazba pravne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj na pravno-samoupravnem področju
Kandidati pod točkami L, 2. in 3. bodo imenovani za mandatno dobo, za 4 leta, s polnim delovnim časom, kandidat pod točko 4. pa bo združeval delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po tej objavi na naslov: DO INŠTITUT ZO RAN RANT p. o., 64220 Škofja Loka, Kidričeva 66. Sklep o izbiri kandidata bomo izrekli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri.
Gorenjska oblačila KRANJ
Po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Konfekcija Kranj razpisujemo prosta dela in naloge
VRATAR - TELEFONIST
Pogoji: končana osnovna šola, tečaj za telefonista in trimesečno poskusno delo
Prosta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, delo je triizmensko.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh Splošnemu sektorju Gorenjskih oblačil Kranj, Cesta JLA 24/a, Kranj.
Prijavljene kandidate bomo vabili na razgovor. O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri.
termo pofl
Tet ampul So vodenj 64225 Sovodenj
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. ELEKTRIČAR (2 delavca)
Pogoj: KV električar, do 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pisne prijave Z dokazili o i/polnje vanju pogojev v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
91 Gorenjka
ABC POMURKA
HTDO Gorenjka, n. sol. o. Jesenice TOZD Gostinstvo Jesenice
Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela naloge:
POSLOVODJA - RECEPTORJA obrata Doma pod Golico
Pogoji: višja ali srednja šolska izobrazba ustrezne smeri, 31* ta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, d* lovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poj' nim delovnim časom, poskusno delo tri mesece, možnost bivanja v hotelski sobi.
VEČ KUHARJEV IN NATAKARJEV
Pogoji: gostinska šola ustrezne smeri, delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim č> som, dvomesečno poskusno delo.
NOČNEGA RECEPTORJA - KONTROLORJA
Pogoji: končana srednja šola (V. stopnja zahtevnosti), 1 leto delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo, delo: vno razmerje bomo sklenili za nedoločen^as s polnil*1 delovnim časom.
Pisne prijave naj kandidati v 8 dneh pošljejo na naslov: HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, 64270, kadrovska služba.
vezenine
Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o., TOZp Konfekcija Bled in DS Skupne službe objavljata naslednj* prosta dela in naloge:
DS SKUPNE SLUŽBE
1. PLANER - ANALITIK
Pogoji: diplomirani ekonomist, 1 leto delovnih izkušenj, trt* mesečno poskusno delo
TOZD KONFEKCIJA BLED 1. ČISTILKA
Pogoji: končana osnovna šola, trimesečno poskusno delo
Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo pisrtf prošnje z dokazili o izobrazbi na naslov: Vezenine Bled, kadrovsko splošni, sektor, Bled, Kajuhova 1.
__J
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ
razpisuje v skladu z 81. členom statuta TOZD Oplemenitilnic8 in 22. členom pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Oplem6" nitilnica ter v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju k*' drovske politike v občini Tržič dela in naloge individualne^8 poslovodnega organa
VODENJE TOZD OPLEMENITILNICA
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev morajo kane dati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola tekstilne, kemijske, organizacijS^" proizvodne ali ekonomske smeri
— poznavanje tehnologije in organizacije
— organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja
— visoka izobrazba — S leta delovnih izkušenj — višja ■ brazba — 5 let delovnih izkušenj
Razpisana dela in naloge opravlja individualni poslovodni °r gan TOZD Oplemenitilnica in se razpisujejo vsaka 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanji zap0-slitvi naj kandidati pošljejo v zapiti ovojnici v 8 dneh od d*1^ va objave na naslov: BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKAL*"1' CA TRŽIČ - kadrovski oddelek - Cesta JLA 14 — z oznak0 »za razpisno komisijo TOZD Oplemenitilnica«. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po roku vložitev prijav.
ZAVOD MATEVŽA LANGUSA KAMNA GORICA
Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje dela in naloge
DVEH SPECIALNIH PEDAGOGOV
v oddelkih PB v osnovni šoli Matevža Ungusa v Radovljici:
— enega za določen čas s polnim delovnim časom* 30. junija 1987
— enega za določen čas s polnim delovnim časom#v Ć* nadomeščanja bolezni
Pogoj za sprejem: specialni pedagog-ortopedagog.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi gornji naslov.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
TOREK, 20. JANUARJA 1987
MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE
11. .STRAN (MHMMEIIGLAS
^AU OGLASI 27 960
jerta I1A Ife jpatafl.rttoil
Prodam nov STOLP akai z zvočniki.
S!3*ar, Bračičeva 9, Tržič_551
Prodam KOMPONENTE KASETO-sharp RT, 115, OJAČEVALEC '•5/BA SB M 37, 2 x 65 W, ZVOČNIKE P'°neer 110W, novo, deklarirano. Ga-SHTUelefon 28-820, popoldne 552
Barvni TV gorenje, v okvari, po »odni ceni prodam. Marija Vučko, Wandeljčeva pot 11, telefon 26-707
____553
, Prodam barvno TELEVIZIJO znamke °schiba, velikost 32 cm, z vso ustre-"° dokumentacijo, za 30 SM. Ogled ^k dan od 18 do 20. ure. Naslov v 3l!jsngm oddelku_554
Q|^9odno prodam stereo AVTORA-"u s KASETOFONOM znamke blau-™nktporto 24. Kadunc, telefon 41-027 ---- 563
razno prodam
Prodam 400 kg pocinkane PLOČEVINE, 15 % ceneje. Telefon 23-950 524
Zimske GUME prodam za AMI, SPAČEK in PIANO. Telefon 51 -912 561
Prodam REZERVNE dele za FIAT 127, novejši tip. Telefon 064 83-143
živali
kupim
Prodam več mesnatih PRAŠIČEV, težkih 100 do 120 kg. Oman, Zminec 12, Šk. Loka_4T[
Prodam KOKOŠI za zakol. Oman, Zminec 12, Šk. Loka_472
Prodam TELICE, stare 8 tednov, za nadaljnjo rejo, in PRAŠIČA, težkega 150 kg za zakol. Stanonik, Vincarje 26, Šk. Loka_543
Prodam TELE simentalca. Tenetiše 1, Golnik 544
DIANO, karambolirano ali potrebno popravila, kupim. Telefon 77-319 po-poldan_555
Kupim MOTOR za R-4. Zasavska 17, tel.: 25 804.
ilan.oprema
Prodam nov KUPPERSBUSCH, ceneje. Telefon 27-037
10% 547
vozila
Za KOMBI vozilo bedford ppceni prodam 2 zimski GUMI s platišči, v zelo dobrem stanju, in več rezervnih de-lov. Telefon (064) 25-852_495
Prodam Z 101, letnik 77. Zdravko Volčina, Kamna gorica 90. Telefon 79-772 560
Prodam nov kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Telefon 40-590 548
Prodam zelo dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Ninič, Hrastje 22, Kranj, telefon 28-564, po 15. uri_559
stanovanja
Mlad fant išče stanovanje v Kranju. Nudim občasno pomoč. Šifra: Nujno
557
zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje
Zimske pasti na cestah in primerno zavarovanje vozila
Poznate Evropsko poročilo o prometni nezgodi? — Spolzka cesta in megla nista krivi za škodo. Pred njo pa vas lahko obvaruje primerno zavarovanje vozila.
Pozimi, zlasti ob novozapad-fem snegu, se posebno vozniki k&j radi jezimo na cestarje in komunalne službe, češ da jih Je sneg presenetil. Prenekateri voznik pa bi lahko tudi samokritično ugotovil, da je k zmedi *n težavam na cesti ob novoza-Padlem snegu deloma pripomogel tudi sam. Avtomobil, ki °i primerno opremljen (zimske gume oziroma verige!), naj °i v takšnih primerih ostal v garaži ali na parkirnem prostoru.
Včasih pa se zgodi, da je vo-2Ho primerno opremljeno razmeram na cesti, a za trenutek Popustita previdnost in pripravljenost na številne zimske cestne pasti. Takrat je nesreča Neizogibna. Pa ne velja to sa-mo za voznike; tudi pešci bi korali upoštevati, da v takšnih Razmerah vozniki ne morejo hitro ustaviti vozila.
Ce se v slabih razmerah odpravite na pot, potem naj velja Pravilo, da mora biti vozilo primerno opremljeno. Lahko se tudi zgodi, da ste šli na pot v dokaj normalnih cestnih razmerah, pa se je potem vreme Nenadoma poslabšalo. Verige 2ato pozimi sodijo v prtljažnik Vozila, ne pa na polico v garaži. ^ obvezni opremi pa spada — Pozimi še toliko bolj — Evropsko poročilo o prometni nezgodi- To je poseben obrazec, ki je er>ak za voznike v vseh evropskih državah. Lahko ga dobite v Vseh poslovnih mestih Zava-r°Valno skupnosti Triglav.
Ob nesreči naj bi takšno pojoči lo izpolnila oba voznika, kotijo se tisti, ki menijo, da iz-
polnitev takšnega poročila pomeni tudi dokončno priznanje krivde. Izpolnitev poročila pomeni le opis nezgodnega dogodka, zaradi katerega bo potem škoda hitreje rešljiva. Predvsem pa bi takšno poročilo morali izpolniti ob manjših škodah. Ob večjih škodah ali pri telesnih poškodbah je seveda treba poklicati milico.
Pomembno je tudi, da poškodovano vozilo pripeljete na ogled in ocenitev škode. Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj ima organizirano ocenjevanje škod v Kranju in na Jesenicah vsak dan v tednu razen ob sobotah in nedeljah; ob ponedeljkih pa še v Radovljici in ob sredah v Škofji Loki. Pri tem pa tudi upoštevajte, da so cenilci škod pozimi pogosto precej obremenjeni, posebno še ob nenadnih spremembah vremena. Če torej vozila tedaj ne morete pripeljati na poslovno mesto Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti Kranj, potem le v skrajnem pritneru pokličite cenilce na kraj nesreče.
Pozimi se kaj rado zgodi, da različnih manjših škod zaradi poledice, snega in megle ni moč uveljaviti. Škoda lahko nastane že zaradi mujnne^a zanašanja. V takšnih primerih se na (tretjega) povzročitelja ni moč sklicevati. Cesta ali megla pač ne moreta biti krivi za škodo. Vendar pa tudi v takšnih primerih lahko uveljavljate povrnitev škode. Kako? Pod pogojem namreč, da imate v<> žilo kasko zavarovano. Uredi-
tev takšnega kasko zavarovanja pa vam bodo rade volje razložili v vsakem poslovnem mestu Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti Kranj.
In ko vam že toliko svetujemo, dodajmo nazadnje še tale nasvet oziroma pojasnilo: ljudje smo pač ljudje, in zgodi se, da voznik ob nesreči nerad izroči kupon o zavarovanju vozila. Prepričan je namreč, da bo s tem izgubil benitikacijo pri naslednjem zavarovanju. Vendar to ni pravilo. Izročitev kupona namreč še ne pomeni priznanja krivde. Precej pa lahko olajša nadaljnji postopek, ker je dokaz, da je vozilo res zavarovano. V kasnejšem postopku pa se lahko izkaže, da voznik, ki je izročil kupon, ni bil kriv. V takšnem primeru seveda zavarovalnica vozniku kupon vrne.
Zdaj, pozimi, je zelo primer no, da pred odhodom na pot razmislite tudi o zavarovanju vašega vozila. Sicer pa vam Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, želi srečno vožnjo.
k
Zdomec vzame v najem večje stanovanje ali hišo na relaciji Ljubljana— Bled. Šifra: Samski_424
Mlada tričlanska družina najame garsonjero ali enosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Šifra: Za pet let 531
a
MARIJA PRIMC
Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporoča.
HOTEL BOR -GRAD HRIB PREDDVOR
- GRAJSKA GOSTILNA
odprta vska dan razen nedelje in četrtka od 18. do 23. ure, za skupine po dogovoru
- STEREO KLUB
odprt vsak petek in soboto od 21. do 2. ure
- VSAKO SOBOTO PLES
od 20. do 24. ure Igra ansambel MAGDALENA
Rezervacije sprejemamo po tel. 45-080.
Se priporočamo!
ČE STE NAROČNIK,
BERETE GORENJSKI GLAS
ZA 60 ODSTOTKOV CENEJE! TOREJ, NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS!
zaposlitve
Zaposlim offset tiskarja, lahko priučen. OD po dogovoru. Delo samo dopoldne, sobote proste. Franc Jagodic. Telefon (064) 49 158_ 347
Takoj zaposlim kvalificirano ŠIVI -LJO. Traven, Sveteljeva 20, Šenčur _350
Odličen zaslužek za akvizitersko prodajo nudimo mladim, komunikativnim osebam z lastnim prevozom. Pristopite k novi skupini iz Ljubljane, ki nudi najboljše pogoje. Ponudbe s kratkim življenjepisom na šifro: Enkratni pogoji_534
Zaposlim frizersko pomočnico. Frizerski salon Josepina, Linhartov trg 20, Radovljica___545
Takoj zaposlim kvalificiranega NATAKARJA ali natakarico. Nedelje in prazniki prosto Krčma pri MIHOLU, Mestni trg 26, Škofja Loka. Telefon 60 059_546
GOSTILNA Kunstelj Radovljica za posli: KV kuharja ali kuharico — KV natakarja ali natakarico in — NK de lavko. Oglasite se osebno ali po tele fonu 75 178 558
OIIAIO
INSTRUIRAM nemščino in matematiko. Telefon 39-561 - 556
OttVIllll*
Popravilo termoakumulacijskih peči. Kodnč, telefon 40-684_447
Spoštovane goste gostilne PRI BIZ JAKU obveščamo, da je gostilna odpr ta vsak dan od 10 do 22 ure, zaprta pa ob sredah in četrtkih SE PRIPO ROČAMO! 537
izgubljeno
Izgubila sem zapestno uro od Kopa liške ulice do Kapucinskega mostu v škofji Loki Sporočite po telefonu 60 268_,_549
Izgubila se je lovska terierka (Alka) čokoladno rjave barve na področju Češnjica, Jamnik, v soboto, 10 |anuar \c 1987 Ima tetovirano itevilko t:.2 148 Prosim, j.jvte po t<>i<>t<      , ; <1Rfi 550
emona hoteli
šmartinska 130. 61001 ljubljana. Jugoslavija TOZD HOTELI RIVIERA - PORTOROŽ
EMONA HOTELI - JUGOSLAVIJA HOTEL SLOVENIJA - PORTOROŽ
VAS ZEBE? PRIDITE, PRI NAS VAM BO TOPLEJE!!!
Ugodne cene v udobnem hotelu, bazen z ogrevano morsko vodo, podvodna masaža, dobra hrana ter prijetna zabava in še veliko več, vas čaka v Hotelu Slovenija - Portorož, kraju s tradicijo gostoljubja in blago klimo.
CENE POLPENZIONA ŽE OD 5220 DINARJEV DALJE.
Posebni popusti za otroke do 10. leta starosti in tretjo odraslo osebo v triposteljni sobi.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TELEFONU (066) 73-051 ALI NA NASLOV HOTEL SLOVENIJA, OBALA 33, 66230 PORTOROŽ.
PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!!!
	ZAHVALA
	Ob izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica
	VIKTORJA ŠTUPNIKARJA st.
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalja. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma ostarelih v Stari Loki za nego, Zvezi borcev St. Loka-Podlubnik, tov. Potočniku za poslovilni govor, predstavnikom Gorenjskega odreda, GD Žabnica ter pevcem in č. duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred.	
	VSI NJEGOVI
Šk. Loka, Žabnica, Godešič, Ljubljana, 12. januarja 1987	
Mnogo prezgodaj me je zapustil moj najdražji mož, brat in svak
MARJAN POLAK
upokojenec
Pokopali smo ga v družinskem krogu 14. januarja leta
1987.
Žalujoča žena Marta in Stane z družino
NOVICE \K DOGODKI
Za nekatere sta bili drugačni
Sobota in nedelja na snegu
Kranj, 19. januarja — Potem, ko so se cestarji in komunalci domala ves minuli teden, predvsem pa od srede naprej, podnevi in ponoči ukvarjali s snegom, tudi minuli sobota in nedelja za številne nista bili nič drugačni. Ko so očistili glavne prometnice in večja naselja, so prišle na vrsto stranske ceste in odmaknjeni kraji. Pa ne le za dežurne in zaposlene v službah, tudi za številne posameznike, hišne svete, člane civilne zaščite. Marsikje sta bili za dobršen del prebivalcev naselij minula sobota in nedelja delavna dneva na snegu.
Tako kot minulo nedeljo popoldne na Kokrici pri Kranju, ko se je 22 članom civilne zaščite pridružilo še prek 60 krajanov, da so do noči očistili pločnike in pomembnejše prostore v kraju, je bilo še marsikje na Gorenjskem. Da jih ne bi presenetila nenadna od-juga ali celo dež, so se ponekod podali na strehe.
V Pokrajinskem centru za obveščanje v Kranju nam je v soboto dopoldne dežurni Marko Jeretina povedal, da so prebivalci Viševce na Šenturski gori še vedno odrezani. Ob 15. uri se je potem Željko Jolič iz KOGP s strojem podal proti Zalogu, kjer ga je čakal predsednik sveta krajevne skupnosti. Cestarji so ta čas širili ali pa odpirali Ljubelj, Belo, Ba-šelj, Dražgoše, Jamnik, Sori-co, Soriško planino, Trebijo, Sovodenj, Lučine, Pokljuko, Bohinj, Rateče ...
Komunalci v mestih so odvažali odrinjen in nakopičen sneg. Zaposleni v lokalih ali v delovnih organizacijah so že
z najnovejšim strojem, ki ga je Cestno podjetje dobi Stane Prosen v soboto ob 14. uri delal v Cerkljah.
Sarajeva, je
Dežurni v Cestnem podjetju Kranj je bil v soboto čez dan Janez Novak iz Šenčurja. »V pripravljenosti je ves kolektiv. Zdaj pa samo na kranjskem območju dela okrog 50 ljudi in prek 20 različnih strojev; delamo po programu in ni večjih težav. Doma sem v dveh dneh odmetal okrog 500 kubičnih metrov snega in očistil tudi streho.«
Milan Bregant je bil ta čas dežurni v KOGP Kranj: »Dopoldne so naši čistili mesto in urediti dostop na pokopališču za popoldanske Dogrebe. Zdaj pa se bo moral Željko Jolič podati s strojem in spremljevalcem v Zalog, od tam pa naprej na Višev-co.« Sneg je bil še vedno dokaj lahek, zato dežurni mehanik Bojan Hafner iz Stražišča ni imel posebnega dela.
poskrbeli za kolikortoliko dostopne vhode in prehode. Kranjski komunalci so se v soboto dopoldne še posebej ubadali s pokopališčem. Sneg je bilo treba odstraniti in pripraviti vse potrebno za popoldanske pogrebe.
# Skratka, poleg službenih in drugih strojev — marsikje pa so prišli prav tudi konji — je bila lopata minulo soboto in
Željko Jolič, ki z družino živi na Planini pri Kranju, je bil minuli teden bolj malo prost. »Že vrsto let sem pri KOGP, vendar tako visokega snega ne pomnim. Tokrat so tudi marsikje v novih blokih na Planini ljudje sami prijeli za lopate. Danes sem že očistil pokopališče in delal do zdaj na Cesti 1. maja. Zdaj grem na Viševco.«
nedeljo na Gorenjskem najbolj rabljeno orodje. Razen za že precej utrujene cestarje in komunalce je bil minuli konec tedna še za marsikoga nujna, pa tudi zdrava »lopatarska rekreacija«.
A. Žalar
Bojan Roblje k z Golniške 48 v Kranju (tel.: 27-036), ki ima av-tovleko, je imel v minulih dneh tudi precej dela. »Na ozki cesti včasih ne pomaga niti zimska oprema. Dokler je sneg mehak, je pri nemogočem srečanju še najbolj varno zaviti v sneg. Ce pa res ni'nujno, je najbolje z avtom ostati doma.«
Zdaj so razmere na našem območju dokaj normalne, je povedal Marjan Grčar, komandir postaje milice v Cerkljah. »Višje, pod hribi, so ljudje tolikšnega snega že kar navajeni. Bolj me skrbi dolina, če bo prišla odjuga. Treba bo očistiti strehe.«
Stane Prosen iz šmartna pri Cerkljah je že 15 let pri Cestnem podjetju: »Ta teden sem bolj malo doma. Delamo toliko časa, dokler zmoremo. Seveda je treba gledati tudi na zakon. Zdaj me čaka še širjenje na Brniku, potem pa širjenje na Sentursko goro do polnoči ali pa še dlje.«
Glavno odlagališče snega za kamione v Kranju je v teh dneh zamrznjen kanjon pri mostu čez Kokro.
Železniške postaje na Gorenjskem že vrsto let čisti Vili Ul-čnik iz Tržiča. V soboto dopoldne je v Kranju na njegovem stroju pomagal Jure Komar i/. Podljubelja. »V treh dneh smo postaje in progo že skoraj očistili. Pod ljube I j pa je očistil kmet Janez Knific«
Na Gorenjskem so se v petek začele počitnice
Komur bo dolgčas, naj to pripiše- sebi za ul
Kranj,  16. januarja  — Na
Gorenjskem so se v ponedeljek, za večino šolarjev pa zaradi snega in prometnega »infarkta« že v petek, začele dvotedenske zimske počitnice. Snega je dovolj in tudi mladinske organizacije, društva prijateljev mladine, športna, kulturna in planinska društva ter druge organizacije so pripravile zanimiv in bogat program počitniških prireditev. Nikomur ne bi smelo biti dolgčas. Ce pa že komu bo, naj to pripiše — sebi za uho.
bom, pletla, šivala, pekla, pomagala pospravljati in kuhati. Naredila bom tisto malo naloge, kolikor smo jo dobili za počitnice, drsala bom in obiskovala prijateljice ...«
• Damjan Misotič iz Podkorena, dijak drugega letnika metalurške šole: »Kaj bom delal . med počitnicami? Ne, v zvezke in knjige ne nameravam pogledati, šole in učenja je bilo že doslej dovolj. Sem član smučarskega kluba Rate; če in bom prosta tedna izkoristil za vadbo teka na smučeh, veliko pa bom tudi ,smučal v Podkorenu.«
• Milan Meglic s Slapa, učenec šestega razreda OS Kokrškega odreda Križe: »Za
pet dni bom šel na počitnice k prijatelju v Dolino. Smučala se bova pri Pinč, kjer imajo svojo vlečnico, delala bova bunkerje v snegu ali se kako drugače zabavala. Druge dni počitnic bom hodil smučat na Zelenico, nekajkrat pa bom šel tudi v kino.«
• Petra Omejc iz Kranja« dijakinja drugega letnika srednješolskega centra PTT v Ljubljani: »Čeprav bodo ljubljanske šole šele ta teden končale pouk, sva se s prijateljico že dogovorili, kako bova preživeli počitnice. En teden bova hodili drsat v Kranj ali v Bobovek, obiskali pa bova tudi prijateljice v Kranju in Ljubljani. Verjetno bom morala paziti tudi na mlajšega brata, pospravljati po hiši in kuhati kosilo. Drugi teden bom s starši na smučanju na Krvavcu.«
• Klavdija Kržišnik iz Zgornjih Dupelj, učenka sedmega razreda OŠ Franceta Prešerna   v   Kranju: »Brala
• Luka Teran iz Žiganje vasi, učenec petega razreda OŠ Kokrškega odreda Križe:
»Ati bo prvi teden počitnic imel dopust in bo v bližini hiše postavil vlečnico, tako da se bomo lahko smučali. Drugi teden bom preživel na vasi, med prijatelji. Ob večerih bom gledal televizijo, se igral z računalnikom, malo bom pokukal tudi v knjige in zvezke.«
• Tomaž Soklič s Slapa, učenec šestega razreda OS Kokrškega odreda v Križah:
»Za denar, ki mi ga je dal ati. ker sem pomagal pri pripravljanju drv, in z izkupičkom od prodaje rabljene smučarske opreme sem kupil letno smučarsko karto za Zelenico. Večino počitnic bom zato preživel na smučeh, gledal bom tudi televizijo, nekajkrat bom šel V kino in prebrati bom »moral knjigo Orli zlete zgodaj. Ker bosta ati in mami delala, bom moral včasih pripraviti tudi
C. Zaplotnik Foto: F. Perdan
kosilo.«
Na Gorenjskem ni skrbi zaradi zdravil
Večmesečne zaloge zdravil
Kranj — Na Gorenjskem v lekarnah ne občutijo občasnega nihanja pri dobavi zdravil, saj imajo Gorenjske lekarne štiri- do petmesečne zaloge. Redka manjkajoča zdravila si lekarne posredujejo med seboj.
Čeprav je že nekaj januarjev zapored slišati o slabši preskrbi z zdravili, pa se pomanjkanja na lekarniških policah ni treba bati, vsaj na Gorenjskem ne. Potem, ko je bila mimo res dokaj skrb zbujajoča kriza z zdravili v letu 1982, ki se je poznala tudi v sicer tradicionalno dobro založenih gorenjskih lekarnah, so se v gorenjskem zdravstvu odločili za pomembno akcijo. Dve loti se je namreč ob zdravstvenih storitvah del denarja zbiral v sklad za zaloge zdravil. S tem se je dalo v dokaj kratkem času narediti zaloge zdravil, ki zadostujejo za štiri do pet mesecev. S tako zalogo se ne morejo v Sloveniji pohvaliti v nobeni zdravstveni regiji-
»Zato nas tudi slabša preskrba zdravil v začetku leta ne prizadene,« je povedala magistra Breda Kosirnikova. Vzroki, da januarja govorimo o pomanjkanju tega ali onega zdravila, se
začno pri farmacevtskih tovarnah, nadaljujejo pa tudi pri vele-drogerijah, vsi pa se trudijo, da bi ob koncu leta imeli na zalogi kar najmanj zdravil na (obdavčeni) zalogi. Na Gorenjskem so se lekarne že p#ed časom zavarovale pred takšnimi nihanji, torej bolniki tega niti ne občutijo.
»Zgodi se seveda, da kakšnega zdravila nekaj dni ni moč dobiti, vendar je skoraj za večino zdravil lahko najti nadomestno zdravilo,« pravi magistra Kosirnikova.« To velja predvsem za nekatera uvožena zdravila, kot je, na primer, razpršilo za vdihavanje (becotide), ki se uporablja pri astmi; so pa drugi na voljo. Nekaj časa tudi ni bilo uvoženega insulina v količinah, ki smo jih sicer vajeni, vsem lekarnam pa je pri tem pomagala lekarna Kliničnega centra.«
Tudi sanitetnega materiala je dovolj. V Gorenjskih lekarnah imajo celo vrečke, anus preterje,
uvožene z Danske, ki jih pri flfl ni bilo poldrugo leto. Ker j^ drugod po Sloveniji ni —- raze" nekaj iz slabše domače proif vodnje — jih deloma odstopaj0 tudi drugim lekarnam.
Motnje v preskrbi zdravil ob tako velikih zalogah, s kater1' mi se lahko pohvalijo GorenjsK* lekarne, bolj »notranja zadev^ proizvajalcev zdravil, uvoznik°v in veledrogerij. Verjetno bo P0' dobno kot januarja, med leto!" še kdaj, verjetno pa brez
posodic za neposredno oskrbo boln1 kov z zdravili. Vsaj tam, kjef imajo nekajmesečne zawM zdravil. Mimogrede: antigripi°J in kapsul proti kašlju imajo Gorenjski lekarni takšne koljS ne, da bi prenesli ne le povpr* sevanja, kakršna so bila v pra^ kar minuli epidemiji, temveč & nekaj spomladanskih.
L. M-
Sneg izpraznil čakalnice
Ves prejšnji teden so bile čakalnice v kranjskem zdravstvenem domu napol prazne. K zdravniku so se potrudili verjetno le najbližji bolniki in tisti, ki so bili zares bolni, je povedal direktor dr. Aleš Paternoster.
Ne ravno prijetne noči v gostem sneženju pa so imeli tudi vozniki reševalnih vozil. Vožnje so trajale seveda veliko dlje, vse pa so bile nujne. Najbolj zoprno je bilo voznikom, ki niso mogli oddati bolnika k njegovim znancem v blok na Planini, ker se niso mogli prebiti do tja. Ponoči komunala med bloki ne pluži, stanovalci pa spe. Bolnika so potem peljali domov v Besnico — do koder je šlo; naprej pa so ga domači peljali kar s sankami.
»Pokazalo se je, da reševalna služba za tako vreme nima primernega vozila,« je povedala medicinska sestra Olga Grilo-va, ki je bila dežurna v urgentni ambulanti zdravstvenega doma v noči s srede na četrtek. Dvorišče pred garažami za reševalne avtomobile je sproti zasipaval sneg, tako da avtomobil ni mogel odpeljati. »Klicali smo komunalo, da je splužila dvorišče, saj je bil klic nujen; nekoga je namreč prizadel infarkt. Šele po dvajsetih minutah je lahko rešilec z zdravnikom odpeljal k bolniku. Terensko vozilo bi bilo v takih primerih verjet •10 bolj uporabno kot pa rešilec, a kaj ko jih imajo le gasilci in
milica, zdravstvo na ne.« .   _.
L. M.
Ponekod jih je tudi zeblo - *Jj nuli teden, ko je pritiskal fl,r\, in je sneg padal kot za stavo, J 0 je ponekod tudi zeblo. Ko sn>° ogrevanju spraševali odgovor.
ogrevanju spraševali odgovor
in zadolžene na Gorenjsk*5^
- ifJ1
smo na primer zvedeli v Loki. da je v kurilnici na ,>arl| zanski cesti 40 do 43 prejT^ kotel in bo predvidoma Ctfjfl (torek) Že popravljen. V rtf** vljiški občini imajo ponekod Bledu in v Cankarjevem ,u,stjit-v Radovljici težave zaradi S'J)^' ga premoga oziroma b«'1 I tov ... Več bomo pisali v p*'*"