Poštnina plačana Leto IX štev. UE V Ljubljani, v toreb 26. Julija 1921 Ceno un r Izhaja Tsak clao popoldne, LzvzemSi nedelje Is praznike. — Inseratl do 30 petit a Z— Din. do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave, P>pust po J govoru Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240-— Din, za Inozemstvo 430.— Din reklame, preklici beseda 2-— Upravništvo: Knailova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knailova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Včerajšnji volilni shodi Goso, Davidović včera ni več napadal vlade. — Pretepi med pasičevci in vladnimi radikali« — Vedno večja razcepljenost. Radikali in Madžari — Beograd, 25. julija. V Beogradu vlada danes popolno zatišje. Razun nekaterih ministrov so odšli vsi politični voditelji na agitacijska zborovanja* ki so se vršla včeraj skoraj po vsej državi. Glasom poročil, ki so dospela danes v Beograd, se je tudi na včerajšnjih shodih opazilo, da vlada tako med demokrati kakor med ratlikali skoraj v vseh volilnih okrožjih velika razcepljenost. V Skopi ju so bile včeraj vložene kar tri radikalske liste, v Negoti-nu pa je prišlo na včerajšnjem radikal-skem volilnem shodu do krvavega spopada med vladnimi radikali in pašičev-ci. Vladni radikali kandidirajo dr. Stoj-kovića, pašičevci pa dr. Velizarja Jan-koviča. Iz prepiha, ki je nastal na zborovanju, se ie vnel krvav pretep, v katerem je bilo baje več oseb težko ranjenih. V Subotici se je vršilo včeraj tretje radikalsko zborovanje, na katerem se je razpravljalo o kandidaturah. Na včerajšnjem zborovanju so vladni radikali zopet kandidirali dr. Subotiča. tako da je kandidatura dr. Radonjića ponovno propadla. Ker groze pristaši Radonića s separatno iisto in je s tem I izvolitev dr. Subotiča ogrožena, so vladni radikaK sklenili sporazum z Madžari Ljuba Davidović je imel včeraj zborovanje v Tetovem, kjer je v zmernem tonu govoril o volilnem terorju in naglasi!, da se demokratska stranka zavzema predvsem za to, da ve uvede zopet v vsej državi zakonitost in da se tudi oblasti zavedajo svojih dolžnosti napram državljanom. Popoldne je Davidović odpotoval v Gostivar, kjer se je vršila okrožna konferenca, ob 6. zv. pa se je vrnil v Skoplje, od koder je danes zjutraj odpotoval v Beograd. Za sredo je sklicana seja glavnega odbora demokratske stranke. V političnih krogih se računa, da se bo na tej seji nadaljevala razprava o razmerju med vlado in demokratsko stranko. Ker je g. Vukičevič po zatrdilu demokratskih ministrov sprejel vse njihove zahteve, se računa, da bo seja potekla popolnoma mirno, dasi naglašaio davido-vičevci. da vztrajajo slejkoprej na svojem stališču, da je njihova koaliciia z g. Vukicevičem za demokratsko stranko škodljiva. Pogreb kralja Ferdinanda Ob udeležbi pol milijona ljudi so včeraj položili kralja Ferdinanda k večnemu počitku. — Štirje pogrebni vlaki. — Kronski svet o spremembi prestolonasledstva — Bukarešta. 25. julija Včeraj se je vršil svečan pogreb rupiunskega kralja Ferdinanda. Rumunija takih svečanosti še ni videla. Do stotisoč ljudi je prihitelo ia vse države v prestolico, da izkaže zadnjo čast svojemu kralju, ki je uresničil najdrznejše sanfie rnnruriskih n ari j anali s tov in združil pod svojim žezlom vse Rumune. Pred pogrebom Že v soboto so prihajaJe iz province ve, likanske množice, ki so hodile kropit telesne ostanke pokojnega kralja. Samo v soboto je defiliralo mimo mrtvaškega odTa nad 50.900 ljudi. Tokom popoldneva so dospeli v Bukarešto številni zastopniki iz inozemstva, med ojimi princ Hohenzollern-Si-£TTiarmgen. Ob 10. dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bil definitivno določen program pogrebnih svečanosti. Ob pol 11. zvečer so se sestali ob mrtvaškem odru člani regentskega sveta,, ministrski predsednik, minister dvora, prosvetni minister, minister pravde in buka-reški župan, nakar so na slovesen način zapečatili krsto s truplom kralja Ferdinanda. Krsto je zapečatil z državnim pečatom minister pravde ter je bil o tem aktu sestavljen poseben zapisnik. Bukarešta žaluje V nedeljo zjutraj so že v zgodnjih jutranjih urah bile vse bukareške ulice nabi. to polne občinstva, ki je prispelo iz vseh pokrajin Rumu nije. Ceni se, da je bilo včeraj na rumunskih ulicah nad pol milijona ljudi 5 km dolga pot od kraljevega dvorca Cotroceni. kjer je bil mrtvaški oder. pa do severnega kolodvora, je bila na obeh straneh tako gosto zasedena, da je vojaštvo komaj in komaj vzdrževalo red. Žalni sprevod v Bukarešti Ob 9. je krenil sprevod iz kraljeve palače. Na čelu sprevoda je korakal prefekt policije, nato pa četa kraljeve garde na konjih; sledili so cerkveni pevci in duhovščina, med njimi vsi rumunski škofje in zastopniki vseh ostaiih veroizpovedi, nato vojni invalidi, veterani, predstavniki raznih društev itd. V posebnem oddelku so nosili v črnino odete zastave rumunskih polkov, za njimi pa je bivši glavni poveljnik ru-rmraske vojske, general Brasan, nosil na blazinici kraljevo krono, general Mordera-nu pa maršalsko palico. Na topovski lafeti, v katero je bilo vpreženih 6 parov črnih konj, je bila krsta. Za krsto so nosili ministri kraljeva odlikovanja, generali pa so na obeh straneh tvorili častno stražo. Za njimi so korakali jugoslovenski kralj Aleksander, princ Nikola, kraljeva nečaka princa flohenzollern In Hohenlohe ter regentsk! svet. Nato so sledili vsi bivši ministri, predsedniki parlamenta in senata, diplomatski zbor ter člani parlamenta in člani senata. Sprevod iz kraljevega dvorca do kolodvora je trajaj celi dve uri. Med sprevodom je topništvo oddalo 101 strel v vseh Turmmskih cerkvah pa so zvonili z vsemi zvonovi Ženski člani kraljeve rodbine so se iz kraljevega dvorca odpeljali z avtomobili direktno na kolodvor. Na kolodvoru so čakali štirji posebni vlaki. Prvi vlak je bil določen za duhovni- štvo, drugi vlak za zastopnike tiska, razne delegacije fn člane vlade, tretji vlak pa za diplomatski zbor. vojne atašeje in delegacijo jugoslovenskega 25. pešpolka, ki nosi ime rumunsfcega kralja. V zadnji vlak so položili krsto in so bili temu vlaku priključeni dvomi vozovi, v katerih so se vozili člani kraljeve rodbine, jugoslovenski kralj, rumunski ministrski predsednik in minister za notranje zadeve. Vlak je bfl odet v črnino. V grobnici rumunskih kraljev — Curtea de Arges, 25. julija. Prvi pogrebni vlak je dospel semkaj ob 14.15. ostali vlaki pa so sledili v presledkih po 10 minu L Vse mesto je v črnih zastavah, kolodvorsko poslopje pa je bilo dobesedno Zagrnjeno v črnino Ob prihodu vlaka s telesnimi ostanki kralja je srodba zasvirala kraljevo himno, topništvo pa ie oddalo 101 strel. Prvi je izstopil ministrski predsednik, za njim pa člani regentskega sveta in člani kraljeve rodbine. Krsto so dvignili na rame oficirji kraljeve garde, spredaj pa sta nosila krsto jugoslovenski kralj Aleksander in princ Nikola. Jugoslovenski kralj Aleksander je nosil uniformo romunskega konjeniškega polkovnika. Krsto so zopet položili na topovsko lafeto, na kar je sprevod krenil s kolodvora v 3 km izven mesta ležeči samostan, kjer Je gTobnica rumunskih kraljev. Od kolodvora do samostana je tvorilo vojaštvo kordon, za katerim so stale nepregledne mase občinstva. Na samostanskem dvorišču so položili krsto na pripravljeni oder, na kar je rumunski patrijarh ob asistenci 130 duhovnikov opravil službo božjo in cerkvene obrede. Po končanih obredih so oficirji kraljeve garde, kralj Aleksander in princ Nikola prenesli krsto v samostansko cerkev, kjer je grobnica. Krsto so položili na pripravljeni ■katafalk hi jo bodo položili v grobnico šele čez par dni V trenutku, ko so prenesli krsto v grobnico, je bila o tem obvešč-jna vsa Rumunija. V vseh mestih so bile oddane častne salve in v vseh rumunskih cerkvah so z^pet zazvonili zvonovi. Člani kraljeve rodbine so opravili v grobnici še kratko molitev, nakar so se s posebnim vlakom takoj vrnili v Bukarešto. Sprememba prestolonasledstva — Bukarešta. 25. julija. Danes popoldne ob 3. se sestane rumunski parlament, ob 5. Pa senat k svoji žalni seji za pokoinim kraljem. Govorili bodo zastopniki vseh političnih strank. Dopoldne se je sestal v kraljevskem dvorcu kronski svet (regentski svet in ministrski svet) pod predsedstvom princa Nikole. Na sejj so razpravljali o vprašanju rumnskega prestolonasledstva. Rumunskj zakon določa, da ie naslednik prestola najstarejši kraljev sin. odnosno njegovi potomci. Ker pa sedanii kralj Mihajlo I. nima potomcev, se bo zakon o pre-stolonasledstvu na predlog ministrskega sveta spremenil tako, da lahko preide pre-stolnasledstvo tudi na stransko linijo kraljevskega doma. V tem slučaju bo postal prestolonaslednik princ Nikola, ki je edini moški član kraljeve rodbine, ki Prihaja v poštev. Vlada bo takoi tozadevni zakonski predlog izdala in ga predložila bržkone že jutri Narodni skupščin L Občinske volitue v kranjskem okraju Sijajni napredni zmagi v Kranju in Tržiču. — Nazadovanje in razcepljenost klerikalcev. — Naprednjak! so se povsod okrepili — Kranj, 25. julija. Včeraj so se vršile v kranjskem okraju občinske volitve. Pokazale so, da so napredne stranke povsod ojačile svoje pozicije, dočim so klerikalci večinoma nazadovali. Značilno je dalje, da so klerikalci le v redkih občinah nastopili enotno, povsod drugod pa razcepljeno z dvema ali še več listami, kar je dokaz velike nezadovoljnosti, ki vlada v klerikalnih vrstah s strankinimi voditelji. Kakor je bilo pričakovati, sta se zopet sijajno držala Kranj in Tržič, ki sta s tem vnovič pokazala, da sta in hočeta ostati res napredni trdnjavi na Gorenjskem. ^ V občinah Hrastje, Jezersko, Javorje, Selca, 2mice in Železniki je bila vložena le po 1, večinoma kompromis. lista in se zato volitve niso vršile. V ostalih občinah so bili rezultati naslednji (prva številka znači število glasov, druga v oklepaju pa število dobljenih odbo miškah mest): KRANJ: V Kranju so prinesle občinske volitve sijajno zmago SDS. ki ie dobfla 444 glasov (16), docim so klerikalci dobili 94 (4), gospodarska lista (malkontenti in SKS 140 (5). Klerikalci so padli za 16 glasov, SDS pa naprerdovaia za 13 glasov. TRŽIČ: SDS 282 (11), delavska zveza (SLS) 127 (5), obrtna zveza (SLS) 58 (2), socijalisti 163 (T). Klerikalci so padli za 115 glasov. ŠKOFJA LOKA: SLS 122 (O), SOS 86 (6), in župnikova lista (proti oficijelni SLS) 143 (10), SDS je napredovala za 16 glasov. CERKLJE: gospodarsko - delavska lista 106 (6). SLS 61 (3), druga lista SLS 240 (13), vseslovenska LS 3T (2), kmetsko-de-lavska stranka 26 (l). Klerikalci so padli od zadnjih oblastnih skupščin za nad 100 glasov. MAVČIČE: Lista starega župana 145 (10), SLS 92 (7). PREDVOR: Delavsko - gospodarska lista (SDS in soc.) (8), SLS 291 (17). Pri oblastnih volitvah je imela SLS 350 glasov. PREDOSJE SKS (3). delavska gospodarska stranka (socijalisti in SDS 101 (7). Delavska lista (SLS) 120 (8), oficijelna SLS 112 (7). Pri oblastnih volitvah je imela SLS 312 glasov in je padla za 90 glasov, dočim so demokrati in socijalisti napredovali za 44 glasov. ŠENČUR: Kmetsko - delavska (SLS) 27 (1) , SLS 104 (6), zgornja gospodarska stranka (SDS) 174 (10), SKS 59 (3), kmetsko - delavska stranka (napredna) 29 (1), zgornja SLS 71 (4). Klerikalci so padli za 50 glasov. STRAŽIŠCE: Kmetska zveza 105 (65), delavska zveza (SLS) 110 (7). delavska zveza Bitnje 98 (6), gospodarsko-delavska 109 (6V ŠT. JOST. Kmečko - delavska lista (SLS) 41 (3), kmečka lista 45 (3) mali posestniki in delavci 45 (3). VELESOVO: SLS 56 (4), Šušteršicijanci 41 (3) , gospodarska 30 (2). VOGLJE: skupna lista 17 (2), gospodarska 68 (7). POLJANE: delavska (soc.) 53 (3), SLS 151 (8), gospodaraka lista (SDS in SKS) 118 (6). Klerikalci so padli za 79 glasov. SORA: Kmečko delavska (SLS) 49 (4) , delavsko*obrtna (SLS) 30 (2). delavsko* gospodarska (SDS in SKS (21). Klerikalci so padli za 8 glasov. TRATA: SLS 273 (18), združena gospo, darska lista (napredna) 109 (7), SLS je pa« dla za glasov. KOVOR: Združene okoliške vasi 25 (2) , SLS 101 (7). gospodarska lista (SLS) 35 (2), socijalisti 51 (3), delavska obrtna (SLS) 21 (1), gospodarska 26 (2). SV. ANA: SLS 27 (3), socijalisti 14 (1), SDS 31 (3), SKS 15 (2). Hutfn nevihto v ljubljanski okolici Vihar in toča sta v soboto zvečer povzročila v južnem delu ljubljanske okolice silno škodo. Porušeno drevje, uničena žetev Ljubljana, 25. julija. V soboto zvečer je nekatere kraje v bližnji ljubljanski okolici obiskala straho* vita nevihta, ki je ljudem uničila mnoge poljske pridelke. Divjal je pravi orkan, ki je ruval drevje, premetaval kozolce in uni* čeval vse, kar se mu je stavilo nasproti. Vedno prihajajo v Liubljano nova poročila o Škodi, ki jo je povzročil divji element v svojem besnenju. Med viharjem in nalivom je padala ponekod tudi izredno huda toča. Padala je sicer le nekaj minut, toda bila je zelo debela, da je kar klestila sadno drev* je in pridelke na poljih. Orkan se je vil ka» kor vrtlnec od zapada proti vzhodu, to je od Logatca proti Vrhniki in dalje čez Bar* je proti Višnji gori in najprej preko Do* lenjske. Najbolj so bili prizadeti kraji okoli Vrhnike in Vrhnika sama, dalje Grosuplje m zlasti Višnja gora. Sreča v nesreči je, da letos ta nevihta ni šla čez Polhovgrajske Dolomite in da sta bili Poljanska in Žirovska dolina obvaro* vani pred vremensko satastrofo. Na Go* renjskem je po poročilih z Bleda in Kra# nja padal vse popoldne in celo noč blago* dejen dež. V teh krajih ni bilo toče. Dru* gače pa je bilo na Notranjskem in Dolenj* skem: n Hv, združen s silnim viharjem, je trajal približno 2 uri. Pojavil se je okoli 21. v soboto in je trajal Jo 23. Tudi nad Ljub* ljano se je vsul silovit curek, ki je mahoma poplavil vse ulice ter ponekod poškodoval nasade in vrtove. Kak r poročajo z Vrhnike, je bilo tam v soboto ponoči kakor na sodni dan. Gro* menje je pretresalo ozračje, ob okna pa je udarjala kakor lešnik debela toča. Vmes je tulil silen vihar, ki je prevTača! vse, kar je dosegel; lomil je drevje v gozdovih in na vrtovih ter podrl štiri kozolca, med drugimi tudi krepko zgrajeni kozolec župana in zdravnika dr. Marolt"; razkril je tudi mno* go streh. Po poročilu z Grosupljega je tam nevihta divjala v soboto med 21. in 23. uro, deževalo pa je potem do 3. zjutraj, toda že bolj lahno-Tudi v Grosupljem je padala toča, ki pa ni napravila na poljih posebne škode. Vihar je izruvaj in podrl več dreves po goadovih ter jabolk in hrušk po vrtovih. O pustošenju v Višnji gori smo prejeli daljše poročilo, iz katerega posiemamo naslednje podatke: V soboto ob 9. zvečer so se pri podil i od zapadne strani temni oblaki, polni grozečih bliskov. Kar na mah je nastal silen vihar, kakoršne^a ljudje že davno ne pomiijo. Med bobneči m gromom «e je vsula po strehah, vrtovih in poljih neobičajno debela toča. Kosi ledu, težki do 10 dkg, so padali med ploho in viharjem. Opeka s streh je letela v drobcih na tla. Domala vsa okna na zahodni strani mesta so pobita. Nad Četrt ure je trajalo najhujše besnenja ter je bil najkritič-nejši moment. Divji element je bičal grudo, na kateri je imel naš poljedelec ves up in nado. Stara debla leže na tleh in tudi v?5 gospodarskih poslopij je porušenih. Hudo so prizadete tudi nekatere okoli-čanske vasi proti severni strani, zlasti Lesk«v vec, Vrh, Brezovo in Polica. Tu so vsi poljski pridelki dobesedno stoleeni v tla- V teh krajih še niso poželi žita, ki je popolnoma uničeno Neki gospodar v Le^kovcu ima na eni sami gospodarski stavbi 800 komadov opeke razbite. Nevihte v severni — Sušak, 25. julija. V zgornji Italiji je besnela v noči od sobote na nedeljo strahovita burja, ki je povzročila mnogo škode. V Milanu je padala debela toča, ki je pobila skoraj vse šipe. Vsled silnega naliva je nastala poplava in so bile skorai vse kleti v mestu pod vodo. Strela je udarila na več mestih in je zažgala dve hiši. V Cremoni je udarila strela v cerkveni stolp in ga porušila. Nesreča je zahtevala 4 mrtve in 50 ranjenih. V Benečiji je vihar napravil veliko škodo na hišah in na polju. V Benetkah je udarila strela v bolnico in ubila dva bolnika, 3 zdravniki in 2 strežnici Pa so ranjeni. Vsled nevihte je nastal kratek stik, tako da je bilo mesto v polni temi. Skoraj v vsej Gornji Italiji so prekinjene telefonske zveze. Potres v Srbiji — Beograd, 25. julija. V Beogradu je bil včeraj zjutraj ob 5. zabeležen precej močan potres. Seizmološki zavod ie izdal komunike, glasom katerega je bil zabeležen potres tudi v Gornjem Milanovcu Cačku, Rudniku in še v nekaterih drugih krajih boegradske okolice. Najmočnejši je bil potres v Beogradu, kjer ie zabeleženih 10 sunkov. Gibanje zemlje ie znašalo 6 mlkro-mov. Epicenter potresa leži 15 km južno od Beograda. ŽELEZNIŠKA NESREČA V V AMERIKI Newyorkt 23. julija, (be.) V bližini Oueensstation se je ponesrečil ekspresni vlak. Štiri osebe so bile ubite in 20 ranje* nih. Nesreča ne počiva Iz Tržiča so v soboto zvečer pripcljili v ljubljansko bolnico n.i obeh nogah terko poškodovano kletno ki jučavničarjc\ o hčcr» ko Maro Zaletel, ki pa je imela tudi teike notranje poškodbe. Včeraj je dekletce ra# di teh poškodb umrlo. Kakor poročajo iz Tržiča, je deklica hotela preteči cesto na znanem velikem ovinku v trenutku, ko je tja privozil tovorni avtomobil tr/like predilnice. Deklico je avto na ovinku zagrabil in podrl na tla. Zmečkal ji jc obe nogi. Pi* vo zdra\niško pomoč ji je nudil tamosnu zdravni'", nakar je predilnica odredila, da so deklico prepeljali z njenim osebnim a\» tom v Ljubljano. Snoči je delal na žagi lesnega trgovca Javornika v Dvoru pri Žužemberku 231etni Žagar Anton Klančar. Zaposlen je bil pri cirkularki. Po naključju je Klančar t roico segel tako blizu cirkularke, da mu je od» rezala dva prsta na levi reki. Prišel je ▼ ljubljansko bolnico. Pri kleparskem moj>tru Lenčku zapo* sleni pomočnik. 201etni Fran Giorgjcvie *e je udeležil včerajšnje kolesarske dirke društva »Save-. Na Tržaški eesti pred go* stilno Oblak jc hotel CJjorgjcvič kreniti * kolesom na hodnik, a kolo mu je spodrs« nila v jarek tako, da je padel. Pri tem je dobil težko poškodbo na glavi. Neki avto« monilist, ki je privozil z Vrhnike. z:i k H« ložil na svoj avt\> ter odpeljal v bolnico. Danes zjutraj so pripeljali v Ijuhljan« sko bolnico iz Srednje vasi pri Kranju eno« letno punčko Ano Gašperšič, ki se je včeraj po vsem telesu in glavi opekla. Deklica je prevrnila lonec kuhanega krompirja, v ka* terem je bila še vrela voda. V Ljubljansko bolnico je bil danes Jo« poldne pripeljan na kmečkem vozu i/ Slsfl pri D. M. v Polju 24Ietni delavec Alojzij Kočar. Kočar se je snoči mudil v gostilni pri Jančetu, kjer je prišlo najprej do ?ba« danja med kmečkimi fnnti. Drai'li so po* sebno delavca Načeta Dovjaka. Ta ie šr! jezen iz gostilne, se skril in napadel Kočarja: ko je ta odhajal i/ gostilne: z no* žem ga je suni! v trebuh. Načeta so orož» nikik danes aretirali in odvedli v Ljub« ljano. V bolnico jc danes prišel 26letni dninar Janez Florjančič iz Visokega, občina Sen« čur pri Kranju. Kakor sam pripoveduje, so snoci fantje napravili nekemu uglednemu vaščanu »velik ofreht«, ker je danes svet: Jakob. Streljali «o tudi r. možnarjem in v*a vas je bila pokoncu. Nesreča pa je hotela, da niso pravilno nabasali možnarja. kik ie eksplodiral in pri tem potrgal Florijaneič«! prste na levt roki. Drugi fantje so dobili le manjše praske. POLET IZ PARIZA V NEWYORK — Pariz. 25. julija. Ameriški letalec Lavine, ki je preletel oceon skupno s Cham-berlinom, ie naročil v neki francoski to\ar-nj letal novo letalo, zgrajeno do všorc« »Amerika«, ki pa bo mnogo trnežneiše >n opremljeno z močneišimi motorii. S tem letalom namerava v nekaj lednih poleteti iz PaTiza v Ameriko. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize (v oklepajih zakliučki): Amsterdam 2282 blago, Berlin 1X31—1134 (13.525), Budimpešta 9.93 blago. CuTih 10.93-—10.565 (10.95), Dunaj 7.9995—8.0>5 (8.01), London 275.S—276.6 (276.2)), Newyork 56.7 —56.9 (56.8). Pariz 223.25 olajjo. Praga 168.2—169 (168.6). Milan 306—310 (309). Efekti: Investicijsko posoiilo 84 denar, Vojna škoda 343 denar, Celiska posojilnica 197—199, Ljublianska kreditna 147, 150, Merkantna Kočevje 90 blago. Prašte-diona 850 denar, Kreditni zavod 160 denar. Stavbna družba 55 denar, £ešir 104 detiar. Lesni trs: Zaključeno ie bi!o 16 Nagonov lesa in sicer 4 vagone testonov. franko Sušak po 500 10 vagonov ol:a franko meja po 100, in 2 vagona suhih bukovih drv franko meja no 22. Deželni pridelki: tendenca čvr-stva. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.80— 276.60, Nevk-york 56.70—56.90, Pariz 222—224, Milan 307.785—309.785, Curih 10935—1096.5, Amsterdam 2278—2284, Dunaj 799.5—802.5, Praga 168.2—169. Efekti: 7% invest. pos. 9921 MJt -85.50. 2H% Vojna škoda 343—343.50, Agrarna 50^—50.25, lirv. eskom-ptna banka 94 —95, Hipotekama banka 56 Ljubljanska kreditna 147—155. Jugo 90. Praštedioua šećerana Osijek 475. Trboveljska 450—47^. Slavonija 16—17, Vevče 135—140. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1375, London 25_a»-_ Newyork 519.25, Pariz 30.32. Milan 28.22. Praga 15.38, Dunai 73.15. Trst: Beograd 32.335. London 89.30, Curih 338.70. 4 Zgrešena špekulacija slovni radikale? Za nosilca svoje liste t ljubljanskem okrožju bi radi dobili prometnega ministra g, generala Milosavljevića Redukcija kreditov za železnice, od~ puščenje železniških delavcev Iž službe, skrčenje delovnih dni in zmanjšanje plač v železniških delavnicah,, odvzemanje do-stdanjih pravic itd., vse to ie močno razburilo železničarje, ki so bili že doslej nezadovoljni s svojim slabim gmotnim položajem. Neekonomično štedenie v državni upravi, ki so ga uveljavili klerikalci in radikali z državnim proračunom za leto 1927-28, je zbudilo med železničarji veliko ogorčenje, ki je tem večje, ker se ie jasno izkazalo, kako prazne so bile obliube, s katerimi so ob raznih prilikah lovili razni klerikalni in radikalni odrešeniki železničarje na svoje Iimanice. Saj se že poroča o samomorih železničarjev, ki so zaradi redukcije dela in plače zašli v skrajno bedo. Izjava, ki jo je objavilo Udruženje ju-gosl. narodnih železničarjev v listih in ki jo je »Slovenec« seveda popolnoma prezrl, je razsvetlila mizerni položaj, v katerega so zašli železničarji. Tudi socialistična organizacija železničarjev protestira proti »štedenju«, ki ne samo povečuie bedo naših železničarjev, temveč ogroža tudi naš promet. Resnica je, da so radikali zadnja leta ponovno skušali v železničarskih vrstah utrditi svoje postojanke s pomočjo osebne politike premeščanj in napredovanj. Vlovili so na svoje Iimanice na ta način tudi par ljudi, ki so imeli nalogo širiti med železničarji radikalne »ideje«, pri čemer pa niso dosegli posebnega uspeha. ZadJhie redukcije na železnicah in zmanjšanie kreditov v drž. proračunu za prometne ootrebe, pa so jim popolnoma omajale zaupanje med železničarji, ki nočejo sedai ničesar več slišati o njih in njihovih klerikalnih zaveznikih- Železničarji tvorijo precejšen kontingent volilcev v Sloveniji in z niihovimi glasovi mora računati vsaka stranka. Prizadevanje klerikalcev in radikalov, da bi jih sedaj pred volitvami pomirili zaradi udarcev, ki so jih dobili po njihovi krivdi, se je izkazalo kot brezuspešno. Prizadeti so bili z novo prometno - gospodarsko politiko vsi železničarji in nezadovoljstvo med njimi je splošno. % V teh razmeri so prišli slovenski ra* dikali na originalno idejo. V zavesti, da železničarjev ne bodo dobili za svoje vo» lilne avanture na podlagi svojega »dela« in ^zaslug« zanje, so se domislili, da bi bilo dobro, pomigati jim s kolom. Šli so v Beo* grad in ponudili, kakor poročajo listi, pro* metnemu ministru generalu Milosavljeviću kandidaturo v volilnem okrožju Ljubljana — Novo mesto v mnenju, da bo že samo njegovo ime tako vplivalo na železničarje, da bodo vsi kar drli volit svojega vrhov* ne£a predstojnika i: radikalno stranko. Kakor poročajo, je prometni minister Milosavljević odgovoril slovenskim radika* lom. da ima na ponudbo že tri kandidature in da bi bil pripravljen sprejeti kandida* turo v ljubljanski oblasti le tedaj, če bi ena teh treh odpadla. Migljaja, da se prometni minister general Milosavljević ne bi rad blamiral pri skupščinskih volitvah s sloven* skimi radikali vred, naši radikali bržkone niso razumeli, zato so ga zadnje dni po« novno pozvali, naj sc odloči za kandidatu* ro v Sloveniji. Račun slovenskih radikalov pa je po« polnoma pogrešen. Z imenom ministra in generala ne bodo ustrahovali slovenskih že* lezničarjev, ki Jobro vedo. da je v prvi vrsti kriv njihove bede radikalni režim s svojii i klerikalnimi pomagači. Kandidatu* ra prometnega ministra Milosavljevića, ki razmer v Sloveniji sploh ne pozna dovolj, jasno dokazuje, kakšne namene goje slo* venski radikali z njo. Mi smo seveda pre» pričani, da se bodo vračunali, ker slovenski železničarji niso tako pametni, da bi se še posebej zahvaljevali za udarce, ki ^o jih prejeli nd klerikalnega režima. Kar se pa tiče prometnega ministra ge* nerala Milosavljevića, smo mnenja, da stori najbolje, ako definitivno odkloni ponudbe slovenskih radikalov in se tako izogne ne* izogibni blamaži, ki bi samo škodila njego* vemu ugledu. Naj se informira o tem pri bivšem finančnem ninistru g. Stojadino? vicu. Tragedije strasti in bede Krvava drama mladih zakonce lic. — Strahovit sa V Pačirju se je nedavno oženil se? ljak Gjorgje Šavenski z Ljubico Toša* movo iz St. Sivca. Prve dni svojega za* konskega življenja sta mlada zakonca preživela v največji ljubezni, pred dne* vi pa so ljudje opazili pri Gjorgju ne* ko potrtost. Razen tega so dognali, da odhaja mlada žena vsak večer od do* ma, češ da gre v posete k sestri. V res* niči se je sestajala z nekim mladeni* čem, v katerega se je zaljubila še kot dekle. Te dni je proti večeru kakor običajno odšla z doma z izgovorom, da gre k sestri. Ker je ni bilo še ob 10. zvečer domov, je Gjorgju postalo to sumljivo in jo je šel iskat. Ženina se* stra mu je povedala, da je bila Ljubica sicer pri njej, da pa je že davno odšla. Gjorgje se je vrnil, med potjo pa mu je nekdo povedal, da je Ljubica odšla k svojemu prijatelju. Gjorgje je odšel tja, ker pa so bila vrata zaprta, je po* trkal pakrat na okno. vendar pa se mu ni nihče oglasil. V mnenju, da so ga nalagali, je odšel nato domov. Komaj pa je stopil na domači prag, je prišla od nekod tudi ljubica. Ves besen je mladi mož pograbil za nož in pričel za* badati po njej, kamor je mogel. Dasi je dobila več težkih ran na trebuhu, se jc ženi posrečilo iztrgati se iz moževih rok. Prihitela je na cesto, da bi pobeg* nila k svoji sestri, toda po par kora* kih se je vsa okrvavljena zgrudila na tla. V mnenju, da je mrtva, se je Gjor* gjc odločil, da izvrši samomor. Skočil je v vodnjak, ker pa je bilo v njem malo vode, mu poizkus ni uspel. Po* škodbe mlade žene so zelo nevarne, mož ra se je pri skakanju v vodnjak Ic lažje poškodoval. V Sosvetih pri Zagrebu je došlo te dni do prepira s krvavim zaključkom. v, — Ženska morilka radi cvet-momor v Zagrebu Ko je šel 271etni Franjo Tupok po vasi v trgovino kupit cigarete, mu je na en* krat zastavila pot vaščanka Draga m» halič ter ga začela psovati, ker ji ie ba= je potrgaL cvetje v njenem vrtu. V pre* piru, ki je nastal, se je ženska tako razvnela, da je potegnila iz žepa nož in ga zabodla Tupoku v prsa. Mladenič se ie težko ranien takoj Lgrudil na tla, pobesnela ženski na to še ni zados -valo in je na tleh ležečega z nožem ^ * da še po "davi in mu težko poško* dovala lobanjo. Za tem je pobegnila, Tunc'- pa je obležal v krvi. Na nje* govo klicanje so prihiteli seliaki, ki so ga prenesli domov, nato pa prepeljali v bolnišnico v Zagrebu, kjer so mu ob* vezali rane, ki so s:nrtno nevarne. Na* padalko so aretirali ter izročili sodi* šču. Na progi med glavnim kolodvorom in savskim mostom v Zagrebu se je v soboto vrgel pod osebni vlak, ki je pri* hajal iz Karlovca, neznan moški, revno oblečen in star 50 do 60 let. Kolesa lo* komotive so mu šla čez trebuh in ga strahovito razmesarila. Storil je ta ko* rak naglo, da strojevodja vlaka, ki je vozil še s polno hitrostjo, ni mogel več ustaviti. Kdo je samomorilec, še niso mogli ugotoviti, ker ni imel pri sebi ojk .kih dokument v. Neznanec je bil tako shujšan, da sklepajo, da je izvršil samomor iz bede. Tiskovine vseh vrst izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani jTX3ULRJULTTrTTGni POBOl ITTTTI I j HJU Volišča v Sloveniji »Službene novine« so objavile pre* tekli teden seznam volišč in predsednikov volilnih odborov za volitve v Nas rodno skupščino, kakor jih je določil državni odbor. V vsej državi je z Beogradom, Za* grebom in IJubljano 56 volilnih okro* žij. V volilnem okraju Maribor — Ce* Ije ima volilni okraj Brežice 19 volišč, Celje 32, Dolnja Lendava 13, Gornji Grad Id Konjice 13, LaSko 19, Ljuto* mer 19, Maribor desni breg 28, Mari* bor levi breg 39, Murska Sobota 25, Ormož 11, Prevalie 11. Ptuj 28, Slo* ven j gradeč 30, Šmarje 29 volišč, sku* paj 336. V volilnem okraju Ljubljana Novo mesto ima volilni okraj Črnomelj 15, Kamnik 26. Kočevje 31. Kranj 28, Kr* ško 27, Litija 26, Logatec 15, Ljubi j a* na — okolica 35, Radovljica 22. Novo mesto 29 volišč, skupaj 254. V Ljubljani bo 21 volišč. Važno za volilce, ki so bili zadnji čas pozvani na orožne vajel Opozarjamo vse naše somišljenike, ki so bili pozvani na orožno vajo. da zakon o volitvah narodnih poslancev v čl. 3. določa, da se morajk), ako so bili voljlci prej kamorkoli poklicani ali zbrani, bodisi na skupno delo ali roboto (kuluk), ali v vojaške svrhe in na vaje, odpustiti najpozneje 16 dni pred volitvami, da lahko oprav tjo svojo državljansko dolžnost. Vsi. ki so tedaj v tem oziru prizadeti, naj nri komandi sklicuje se na čl. & cit. zakona, prosijo za prekinjenje odsluženega roka da morejo opraviti svojo državljansko dolžnost. Pastirica v aeroplanu Na poletu iz Novega Sada v Mostar se je pred par dnevi moral vojaški ae* roplan zaradi defekta v motorju spu* stiti na tla pri vasi Županji. Priti je moral na pomoč iz Novega Sada drugi aeroplan, ki je prinesel vse potrebno s seboj za popravo motorja. Letalci so se tamkaj mudili tri dni in vzbudili ve* liko radovednost med tamošnjim pre* bivalstvom, ki je imelo prvič priliko gledati moderno čudo novega časa iz bližine. Največ se je zanimala za aero* plane .najhna 151etna deklica, ki se je neprestano sukala okoli njih. Ko so jo piloti vprašali, kaj ji tako ugaja, je ods vrnila: »Oh. da bi mogla poleteti z va* mi.« — »Zakaj?« so jo vprašali. — »Da vidim, kako je pticam, ko lete po zra* ku.« Piloti so se nasmejali naivni želji mlade pastirice in ko je bil aparat po* pravljen, so jo povabili, naj poleti z njimi. Vsa navdušena je takoj skočila v aparat, ki je nekolikrat zaokrožil z njo nad Županjo. Ko je pastirica letela po zraku, so udarile neke stare ženice v jok ter pričele moliti na kolenih rož* ni venec za njeno rešitev. No, letalo se je po par krogih kmalu spustilo zo* pet na tla in dekletce je skočilo iz apa= rata vse srečno ter ni moglo najti do* volj priinernih besed, da bi opisalo ra* dovodnim vaščanom svoje vtise v zraku. Prosveta Enomesečni poučni teeai Z. K. D. za gledališke diletantske odre. Zveza kulturnih društev v Ljubljani -e vee doslej na najrazličnejše načine skrbela za razvoj dramatične umetnosti na deželi ter s posebno skrbnost io gojila in pospeševala napredek podeželskih gledaliških odrov. Da bi se na tem polju doseglo še več kar najlepših uspehov, ki bi vplivali blagodejno že na novo predstoječo sezono, se je odločila za prireditev daljšega, en mesec trajaiocetra poučnega tečaja za diletante naših gledaliških odrov na deželi. Tečaj se vrši v Ljubljani od 16. avgusta do 17. septembra t. 1. Njega vodstvo se nahaja v vedcih rokah gg. Milana SkrbinŠka ia Cirila Deberea, režiserjev Narodnega gledališča v Ljubljani. Tečaj obsega celo vrsto predavanj in praktičnih vaj iz vseh panog, ki pridejo v poštev za delo na odru- Na podlagi popolnega naštudiranja kakega pripravnega oderskega dela bodo udeleženci deležni praktičnega pouka vsega, česar jim je treba od prve bralne vaje do generalke. Uprava Narodnega gledališča je dovolila tečajnikom uporabo odra ljubljanske drame, tako da se bodo vse praktične vaje in skušnje mmogle vršiti tamkaj z vaemi pripravami in jrerMvi, ki so na tem odru na razpolago. Istočasno se bo vršil tudi pouk združen s praktičnimi vajami v šminkanju pod vodstvom strokovnjaka g. Emil NavinSka. šefa lasuljarne narodnega ^edaJišca v Ljubljani. Honorar za vsakega udeleženca znaša celokupno 100 Din za zunanje udeleženike je preskrbela ZKD prenočišče in celodnevno prehrano v Ljubljani po najnižji ceni 21 Din. Počivamo naše odre, pa je igrala \ i?ka godba < rada* i. a . Prireditev *»e je izvršila br?z večje neagodv, dasi je neki zlobnež patroli na cesto fre-lo množino čevljarskih ovekov in s tert p*^zro-Čil sterilne defekte. Pri srečkanju so bile izžrebane Štev 2453, 337, 2573. 3994. ^>9. 402. 1913. 104P. 2905 i 1558. Dobitki s? dobe v društveni pisa-ri Motociklistične dirke v Zagrebu Na novoutejenem dirkališču I. hrvatskega motociklističnega kluba v Zagrebu *o i« vršile včeraj velike motttfklističae dirke, ki so zelo lepo uspele. Startali ?o tudi Slovei-ci, ki so zasedli več prvih in drugih me«-t in dokazali, da ne zaostajajo za Zagretimi. V skupini do 175 cem, je prispel prvi n;> Zalokar Rudolf (Motoklub Ljubljana) I Monet Govonu v 4.35. Proga ie znašala 4600 m. V skupini do 250 ocm na 6400 m ie <*t.>-tako prispel prvi na cilj Zaloicnr «. 6:4.4. V fikupini do 500 cem na 9000 m je pr; prvi na cilj znani hrvat«' i VoaaZ! Mrban. a takoj za njim Baumann Josip (Maribor). V skupini do 500 cem na 8000 m za goste je v krasnem tempu prvi privozil na cilj Rnnin.rm na iSunbeamuc v 6:20. — Novi jugoslovenski plavalni rekor.R Včeraj so se v Karlovcu vršile plavalne t. me za prvenstvo zsgTebskesri Plivai saveza. Na tekmovanju so Sušačani postavili 3 nove jugoslovenske rekorde: Ljubo Smokvina 50 m v 28:2, poljubna štafeta 4 X Ni ni in mešana štafeta 4 X 50 m. — Hazenska družin* Ilirije ijrra uf.rt t torek popoldne proti d'užini K. Bati • Zlinu na Češko si ovn^kem. — Službeno iz Lhp. ASK Primorje ni poravnalo do določenega roka svojega prvega obroka in zato se mu izreče a* to« matična zabrana igre. — Tajnik. Sokol Jusoslovenska sokolska žuna v Chicazo. ki združuje v okolici teca vnesla iiaha'ajoča se sokolska društva Srbov. Hrvatov in Slovencev, pokazuje v zadniem času len razmah. Iz nteneza fclasila -Američki Sokolski Viesnik« posnemamo, da se pripra. i na svoi prvi večji zlet 2., 3. in 4. avKusta v Cliicago. — Na zadnji davni skirpščini januarja 1927 je bilo združenih v iuel .S hrvatskih, dvoje slovenskih in dvnjc iup venskih društev z 662 člani ,,i članicami. Glede naziva društev vlada eootttost. Z jusoslovemko /udo Ha Pac'ficu nimn; kaški Sokoli nikakih stikov. Ravno : -nisf> udružena slovenska društva Clev cla«d i VVaukeegan. Predvidene so ustanovitve novih društev v mnogih kTajih, kjer so naseljeni naši rojaki. — Iz raznih poročil sklepamo, d? v Ameriki nasi bratje ne morejo še ustanoviti enotne organizacije. Mnosterio«. ki so mu Jo še posebej priporočili radi izborne kapljice in v duhu pravkar sestavlial besecftlo brzo-javke, ki jo je nameraval naslednjega dne odposlati Garricku, je pristopilo k njemu starikavo, sključeno, v cunje zamotano ženšče in mu stisnilo v roko pismo, nato pa brez sledu izginilo v temni noči. Pismo, ki ga je Fred preči-tal v polmraku cestne svetilke, je bilo spisano v slabi angleščini in se glasilo: Če boste najlepše in najplemenitej-še dekle Rima izročili surovemu Američanu, bo dobro narnerjen sunek ostre- ga bodala napravil konec Vašemu življenju. Tudi Garricka vse njegovo bogastvo ne bo moglo obvarovati pred smrtnonosnim bodalom. Smrt in uničenje preti vam. njemu in vsem Američanom, ki bi stegovali svoje umazane roke po najdražjem zakladu Rima.« Freda ie obletela zona. Besede »bojazen« ni poznal in bi bil vsak čas pripravljen, sprejeti boks proti dvema, trem nasprotnikom hkrati. Toda prišle so mu na um razne storije o krvni osveti, mafiji in sličnih stvareh. Ne. tako važna pa končno tudi prin-cipesa Elena ni bila, saj morajo biti tudi še drugod po svetu lepa deseta za Garricka! Z uljudnim oprostilnim pismom je poslal Fred naslednjega oVie damam Fabriani šopek krasnih cvetlic in jo popihal v spremstvu Gastona proti Du* naiu. O tem mestu ie že mnogo slišal. Vedel je le toliko, da leži na robu pustare, da so moški tega mesta ali uradniki ali pa fabricirajo operete in da dunajska dekleta neprestano plešejo valček ob plavem Dunavu ... Gaston, ki je le površno poznal milijonsko dunajsko mesto, ie naroČil za svojega gospodarja v hotelu Bristol takozvani oddelek za kneze, zase pa bolj skromno stanovanie samo z dvema sobama in kopalnico. II. DEL. 1. poglavje. Franci Lehner. Franci Lehner je držala pravkar dogotovljeno lutko pred seboj ter jo pazno .notrila. Zadovoljna se je na* smehnila, ker se ji je dozdevalo, da jo pisano skrpucalo j.zno pogleduje. — Tako, tebe stim za Saro, ker imaš tako črne oči. Danes dobiš od mene še bratca, potem pa sem gotova. Predno je Šivilja lutk zopet začela iz pisanih krp in cunj formirati novo lutko, je vstala in stopila k oknu svoje majčkene sobice in se preko streh in dvorišč ozrla na modro nebo. Mnogo ni videla. Med dvema dimnikoma jedva za kvadratni meter. A tudi ta košček neba je bil moder in je dal slutiti soln* ce, cvetlice, zelene livade in vesele ljudi. Franci je sklenila >ke na vratu, se nehote ozrla v napol slepo ogledalo, ki je viselo nad umivalnikom. Zamišlje* no, resno je motrila sliko, ki je odse* vala iz ogledala. Sama zase je začela govoriti: — Rolf ima prav, mora imeti prav, saj je slikar in razume nekaj o takih stvareh. Da, da, lepo, čedno dekle sem. Oči so modre kot plavice v dozoreva« jočem žitu, koža je rožnata, lasje se svetlikajo kot zlato, posebno danes, ker sem si jih umila s kamilčnim ča* jem, moja usta so mala, a ne premala, moje ustnice pa so mnogo bolj rdeče kakor onih dam, ki si jih barvajo z dras gocenimi barvili; in moja postava — saj Rolf vedno pravi, da še ni nikdar videl tako popolne postave; kot mode! za akt bi mu prinesla največje hono* rarje. Toda nočem biti model, raje ši« vam lutke, ki so mrtve in me ne moreš jo tako grdo požirati z očmi kakor mo* ški. Je že res, da bi rada zaslužila mno= go denarja. Strašno je. če moraš biti v dno v strahu, ali bo še zadostovalo za hrano naslednjega dne in prvega za najemnino. Franci je skleila roke na vratu, se oprla ob okno in *:opet strmela skozi okno ni svoj košček neba. In kakor se često dogaja v takih san javih tre? nutkih, se je razvilo pred njo vse njeno življenie kakor film. Misli so ji uhajale nazaj d d zgodnjih otroških let, pa nas prej vs" do današnjega dne. V duhu se je videla kot čisto malo dekle, ki se igra s svojo dve leti sta> rejšo sestro, mati pa sedi pri šivalnem stroju. Od časa do časa sc je mati obr« nila k otrokom, dala vsakemu sladkor* ček in dobrodušno pristavila: — Imate že prav, otroci, le igrajte se, Človek je le enkrat mlad in kdo ve, kai pride jutri. Nenadoma je v veži zažvenketala kliuka. slišati je bilo težke korake in znan žvižg v treh tonih in že je mati odrinila svoje šivanje in visela na vratu očeta, dočim šo se otroci vriska je no* lastili r iegovc ročne torbice. Poljubo* vania in smeha ni bilo ne kraja ne kon* ca in svetla, košata očetova brada ie tako prijetno ščtgctala mlada lica. Slc» dilo je pripovedovanje sem in tja. roz* vili so zavojčke z darili, mamica ie hi* tro pripravila kosilo za lačnega očeM in topla sreča je ogrevala čedno, udob* 11° trisobno stanovanie Oče je bil potnik pri neki veliki tvrdki. Najmanj po tri tedne je prebil vsak mesec na potovanju, četrti teden na, ko je ostal doma, je bil poln vese« lia in sreče. Papa je bil vedno dobre va. Ije, vedno jc pripovedoval vesele zcod* bice, pri katerih so si morali včasih otroci na niegovo željo zatisniti uSe« in vselej ie prinesel mnofo denaria, raznega blaga, igračk, sladkarij in do* brega vina. Franci se je zdrznila. Mrzla zona jo je spreletela in vedela je, ne da bi po« gledala v ogledalo, da je izginila iz nje* nega obrača vsa kri. 0996 Dnevne vesti K Ljubljani, dne 25. julija 1927. — -Vodnikova družba« poziva vse one poverjenike, ki vkliub opetovanim opominom še do danes niso poslali nabiralnih pol, odnosno nabrane članarine, da store brezpogojno najkasneje do 1. avgusta t. I. svojo dolžnost ter pošljejo družbini pisarni nabrano članarino z nabiralnimi Dolami, oziroma oni, ki so poslali samo denar, da pošljejo Čimpreje izpolnjene nabiralne pole. Družbina uprava to potrebuje, ker je že zadnji čas, da se ugotovi naklada knjig. Kdor bi izmed poverjenikov ne poslal do 1. avgusta nabiralnih pol, se mu lahko prigodi da člani, ki jih je on nabral, ne dobe letošnjih knjig, ker bo naklada samo tolika, kolikor bo 1. avgusta priglašenih članov s plačano članarino. t Anton Cesnlk. V Sarajevu je včeraj zjutraj umrl g. Anton C e s n i k, podinspek-tor finančne kontrole. Zadela ga je srčna ksp. Truplo pokojnika bodo Jutri v torek pripeljali v Ljubljano, kjer se bo vršil z glavnega kolodvora pogreb na pokopališče k Sv. Križu. Pokojni Anton Česnik je bil lani premeščen iz Ljubljane v Sarajevo. Bil je vedno naprednega mišljenja ter se je mnogo udejstvoval tudi v publicistiki kot sotrudnik listov. Rodom Vipavec je svoje gimnazijske študije absolviral v Ljubljani, kjer je imel mnogo znancev in prijateljev, med katerim je užival zaradi svoiega prikupnega značaja splošne simpatije. Priljub-jlen je bil tudi med svojimi stanovskimi tovariši. Vest o njegovi smrti bo gotovo nemilo iznenadila vse, ki so poznali v njem poštenega in značajnega moža. Težko prizadeti soprogi in njegovi rodbin; izrekamo svoje globoko sožalje. Bodi mu ohranjen časten spomin! — General Josip Supančič t. V Novem mestu je umrl g. Josip Supančič, general v pokoju Dosegel je visoko starost 77 let. Pokojnik je bil tast g. kapetana Milana Ka--sparovića v Ljubljani in g. drž. pravnika Gustava Barleta v Novem mestu. Bil je ugleden mož, ki so ga vsi spoStovali. Kot orožniški oficir in komandant je bil zlasti znan v orožniških krogih, kjer je užival največje uvaževanje. Bil je stara sloven-korenina, ki ni nikdar zatajil svojega po-kolenja. Bodi vrlemu možu ohranjen blag spomin, njegovi rodbini pa naše sožalje. — Imenovanja v finančni službi. Za računske inšpektorje v območju finančne delegacije v Ljubljani so imenovani- Jcsip Juh, Tomo Kalin, Albin MeguŠar, Anton Bernik. Ivan Rus, Jakob Gogola, Fran Goričnik, Joža Majcen, Josip Šircelj, Albin Zaje, Josip Hočevar, Vladimir Dekleva, Avgust Pichler, Božidar Tomšič in Fran Lernarčič vsi računski svetniki in revi-denti; za knjigovodje so imenovani: Edvard Breskvar, Jernej Erman, Franjo Sela n, Josip Pire, Milan Juvanc, Fr. Papež, Alfred Biber, Matija Švigelj, Fran Ferman-tin. Ivan Kranjc, Joško Bitenc. Blaž Naglic, Janko Habjan Fran Hartman, Viktor Bischof in Peter Glažar. — Imenovanje v poštni službi. Za inšpektorja poštne direkcije v Splitu je imenovan dr. Franjo Janžekovič. — Izpremembe v državni službi. Po službeni potrebi je inspektor Franc Janžekovič iz Sarajeva v isti lastnosti premeščen k poštni direkciji v Skoplju. Pri poštni direkciji v Ljubljani je tajnik Ivan Mlač pomaknjen v 2. skupino II. kategorije, upokojeni poštni kontrolor Franc Legat, pa je imenovan za arhivskega uradnika v 1. skupini III. kategorije. — Izpiti maturantov-privatistov. Po odredbi ministra prosvete se dne 25. avgusta prično izpiti privatnih dijakov-maturantov na vseh državnih gimnazijah in realkah. Z omenjenim dnem se prične tudi vpisovanje v te šole za prihodnje šolsko leto. — Poziv vsem strokovnim organizacijam, v mariborski in ljubljanski oblasti. Društvo stanovanjskih najemnikov za mesto Maribor in okolico poziva vse strokovne organizacije državnih in privatnih nameščencev, kakor tudi druge na stvari interesirane organizacije, da mu pošljeio nemudoma svoja dobro utemeljena mišljenja »za« ali «proti» ukinitvi stanovanjskega zakona s 1. novembrom 1927. Vloge naj bodo naslovljene na ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu, vposlati pa jih ie na Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico, pošta Maribor, Rotovški trg, kjer se dobijo tudi potrebni nadaljni podatki. Pripominjamo. da je zadeva zelo važna in nujna. — Odbor. — Ministri na potovanja. Finančni mi-rister dr. Bogdan Markovič ie odpotoval v Vrnjačko Banjo, minister za šume in rudnike dr. Kosta Kumanudi pa v iužno Srbijo na agitacijsko potovanje, kjer ostane več tednov. «- Novi direktor poUedeJJske direkcije. Za direktorja poljedeliške diTekciie je definitivno imenovan načelnik v poljedelskem ministrstvu MIlan G j u r i č » za njegovega pomočnika Pa univ. docent dr. Mladen Josifovič. ■=— Pospeševanje tnrizma. V ministrstvu za trgovino in industrijo je pričela v soboto svoje delo konferenca o pospeševanju turizma in tujskega prometa. UdfcležnJeJG se je zastopniki vseh turističnih organizacij, kakor tudi predstavniki prizadetih ministrstev. Konferenca je včerai nadaljevala svoje delo ter bo ob zaključku predložila sprejete resolucije vsem ministrstvom, ki pridejo pri pospeševanju tujskega prometa v po štev. _ Naš vojni dol« Angliji. Naša delegacija, ki je vodila v Londonu pogajanja za uTeditev našega vojnega dolga Angliji, javlja, da je v tem vprašanju dosežen definitivni sporazum in da znaša naš vojni dolg Angliji ?5 milijonov funtov. — Načrt novega gozdnega zakona. Izdelan je načrt novega gozdnega zakona, ki l bo že jeseni novoizvoljeni Narodni skupščini predložen. — Kataster vodnih siL Na predlog poljedelskega ministra ie ministrski svet odobril kredit 300.000 Din za izdelavo katastra vodnih sil v naši državi. — Slušatelji višjih pedagoških šol v Zagrebu in Beogradu, ki so dovršili dva letnika in žele poučevati v ljubljanski oblasti, se pozivajo, da v zmislu ministrskega odloka O. N. br. 40.364/27 vlože takoj (do 31. julija) prošnje za službe na meščanskih šelah pri prosvetnem oddelku velikega župana v Ljubljani. Kdor ne prosi, se mu dosedanja učiteljska služba po ministrskem odloku O. N. br. 44445/27 proglasi za izpraznjeno. V prošnji je navesti strokovno skupino, iz katere bo prosilec polagal diplomski izpit, ter kraj odnosno šolo, kjer želi službovati. Priloži naj se tudi poslednja ocena o službovanju (na prošnjo 5 Din, na priloge 2 Din kolek). — Sprejem v višjo pedagoško šolo. Prosvetni minister je odobril rektoratu višje pedagoške šole v Zagrebu razpis za sprejem v prvj letnik višje pedagoške kole. Sprejetih bo 100 kandidatov oziroma kan-didatinj. Primerno opremljene prošnje je poslati do 10. septembra t. 1. rektoratu višje pedagoške šole v Zagrebu. . — Nalaganje pupilarnega denarja. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo naredbo, po kateri se ima ves po 30. marca t. 1. v kak denarni zavod naloženi pupilarni denar dvigniti in naložiti pri Državni hipotekami banki. Pupilarni denar, ki je bil pred 30. marcem t. 1. vložen pri kakem privatnem denarnem zavodu, se more v njem obdržati še 5 let In se ima šele potem izročiti omenjeni banki. — Novi varnostni znaki. Ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba je pričela s postavljanjem novih varnostnih znakov. V tekočem tednu bo prva etapa Ljubljana -Tržič - Ljubelj najbrže gotova. Znaki so trloglati kakor jih predpisuje mednarodna konvencija v Parizu. Varnostni znaki stoje enako kakor signalni aparati na železnicah pod zaščito zakona ter pripadajo državni Imovini. Za njih poškodbo so določene visoke kazni in bodo dotični, kj se jih zaloti pri poškodovanju, prestavljanju ali obračanju omenjenih znakov eksem-plairično kaznovani. Ravno tako je tudi mazanje ali pisanje po njih kazniivo. — Tabor bivših vojakov iz Notranjske na Križni gori pri Ložu. V nedeljo 31. t. m. bodo zborovali na tem lepem kraiu tovariši vojaki iz svetovne vojne, da obnove stare spomine in stara prijateljstva ter da se vnamejo za blage cilje zveze slov. vojakov iz svetovne vojne: zvestoba do padlih, umrlih in živih tovarišev iz naitežjih časov, pomoč njihovim sirotam in tovarišem invalidom, ljubezen do naše svobodne domovine, za katero smo trpeli in krvaveli. Tovariši Notranjci, ki ste prestali grozote svetovne vojne, vsi v nedeljo 31. t. m. na Križno goro! — Jesensko porotno zasedanje. Letošnje jesensko porotno zasedanje v Ljubljani se prične 19. septembra L L, ne 22. avg., kakor je bilo prvotno razglašeno. Pri dežel, sodišču v Ljubljani so imenovani za predsednika porotnega sodišča Fran Rekar, za njega namestnike pa : Peter Keršič, podpredsednik deželnega sodišča, Anton Mladič, dr. Adolf Kaiser, Jakob Antloga in Mihael Vehovar; vsi višji deželnosodni svetniki in Josip Janša, deželnosodni svetnik. — Iz Šoštanja nam poročajo: V kratkem nas zapusti mnogoletni učitelj, požrtvovalni narodni delavec in priljubi leni družabnik g. Miloš Tajnik, ki je imenovan za šolskega upravitelja v Slov. Bistrici. Da se oddolžimo njegovemu vzornemu delu na narodnem m ktrlturnem polju, mu priredi sokolsko društvo v Šoštanju skupno z vsemi narodnimi, kulturno - prosvetnimi in strokovnimi društvi v nedeljo, 24. t. m., ob 8. zvečer v Sokolskem domu odhodnico, h kateri vabimo i vse prijatelje in znance, tako, da bo poslovilni večer v resnici izzvenel v iskrenem zatrdilu naše hvaležnosti in priznanja! Zdravo! — Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. Zdravstveni oddelek mariborskega velikega županstva objavlja pregled o gibanju nalezljivih bolezni v mariborski oblasti v času od 7. do 14. julija. Dne 14. jriija je bilo 35 slučajev tifuznih bolezni, največ v Celju in okolici (21), dalje 56 slučajev škrlatinke, največ v Celiu in okolici (20), v Gornjem gradu 14 In v Mariboru z okolico 14, 3 slučaji ošpic, 3 slučaji davice, 8 slučajev dušljivega kašlja 2 slučaja teta na, 4 slučaji vraničnega prisada. — Vlom pri Kamniku. V kamniški okolici se klati mlad. drzen vlomilec, ki ima na vesti že nebroj vlomov in tatvin. Pojavlja se sedaj tu, sedaj tam, a orožniki ga ne morejo izslediti. V soboto je vlomil skozi okno v hišo posestnika Janeza Tomšiča v Volčjem potoku. Prebrskal je v odsotnosti domačih vse kote in odnesel več gotovine, obleke m druge stvari. Škoda znala nad 3500 Din. — Železniška nezgoda. V petek zvečer bi kmalu došlo na železniški progi med Krapino in Zabokom do velike železniške nesreče. Med postajama Velika ves in Sv. Križ - Začretje so se vsled velike vročine izbočile tračnice ter se je tir razširil tako, da so lokomotiva In vagoni iz Krapine prihajajočega mešanega vlaka zašli med tračnice na železniške prage. Postajenačel-nik v Zaboku - Krapinske toplice je odposlal takoj na mesto nezgode drugo lokomotivo in vagone ter je ta pomožni vlak prevzel pošto in potnike ponesrečenega mešanca in pripeljal v Zabok. Progo so v par urah popravili. Ponesrečil se ni nihče ter je tudi škoda minimalna. ITO — zobna pasta najboljša! Schichtov način pranja Iz Liublj —U V spomin in počaščenje zlatomašni-ka župnika Ivana Vrhovnika daruje trnovska župnija vsoto, nabrano po ge. Mariji Tenentc, za Ciril Metodovo družbo 370 Din. —Ij Nepreviden kolesar. V Študentovski ulici stanujoča Žena mirniškega paznika Marija Pajk je stražniku naznanila, da jo je neznan kolesar na cesti v Hradeckega vasi pod Golovcem podrl na tla in jo poškodoval na desni nogi. Kolesar je zdtrjal naprej, tako da ni mogla izvedeti za njegovo ime. —lj Karambol s poticijskim koniem. Dva stražnika sta v soboto jahala po Celovški cesti. Pri brivnici Albina Vrečka sta jima pridrvela nasproti dva kolesarja, od katerih se je prvi zadel v enega izmed konj, ki je nato splasen poskočil. Kolesar se je zvrnil po tleh, a tudi za njim vozeči kolesar ie zletel skolesa. K sreči nista dobila pri karambolu s policijskim konjem nika-ke poškodbe. —I j Žile si je prerez al. V ljubljansko bolnico so snoči pripeljali z rešilnim vozom v tovarni Kovačič zaposlenega, na Trža-iški cesti stanujočega 23-letnega delavca Antona Novaka, ki si ie na svojem domu žile prerezal. Kaj je bil vzrok poskuienemu samomoru, še ni dognano. —Ij Manjše tatvine. V kleti za Mladinskim domom stanujoči M. 2. je sinoči zaspal kar pod kostanjem pri šentpeterskem mostu. Ko se je okoli polnoči prebudil, je zapazil, da mu je nekdo med spanjem «su-nil» 250 Din vredno srebrno uro z verižico. Tatvino je takoj javil stražniku, ki je prijel nato nekega postopača. Radi suma tatvine je stražnik potepuhu napovedal aretacijo, toda ta se mu je iztrgal ter pobegnil v temo. — Na Ižanski cesti stanujoči delavčevi ženi Alojziji Vidic je neznan žepar na Vodnikovem trgu izmaknil iz košare usnjato čmo torbico, v kateri je bilo 75 D n gotovine. — V Metelkovi ulici v Spodnji Šiški fma svojo branjevsko barako Frančiška Bevc. Od sobote na nedeljo je nekdo vdrl v barako ter se prav bogato založil z raznimi stvarmi. Pobral je večji kos slanine, salame, reberca in mnogo slaščic. Bev-čeva je oškodovana za približno 400 Din. —Ij Prstan za damo z eno perlo in 2 malima brilantoma se je zgubil. Najditelj raj ga odda proti dobri nagradi: Poljanski nasip št. 40. — Dunajske bluze in otroške oblekce. Krištof i č - Bnear, Stari trg. Cene nizke. 6S-L V čast Anicam priredim v pondeljek, 25. t. m. od 20. do 3. v moji restavraciji »POD SKALCO«, Mestni trg Št. 11., prav prijetno domačo zabavo s plesom. JOSKO URAN Iz Maribora —m Nov odvetnik v Mariboru. V imenik odvetniške zbornice v Ljubljani ie vpisan odvetnik dr. Edmund Kupnik s sedežem v Mariboru. —m Posledice klerikalnih »uspehov« /a železničarje postajajo vedno usodnejše. V petek je zopet šel v prostovoljno smrt 2S-letni železniški delavec HeinzI, ker z reducirano mezdo ni mogel preživljati sebe, svoje bolne žene in treh nedoletnih otrok. To je v Mariboru že tretja žrtev klerikalnih »zaslug« za reducirani železniški proračun. Kljub temu pa se še klerikalci vidno hvalijo, kaj so vse storili za železničarje. No, pa mislimo, da se železničarji ne bodo dali več farbati in bodo klerikalcem dne 11. septembra pokazali — figo! —m Slovenska 13. stranka. Za skupščinske volitve je postavil znani mariborski vitez Zagorski, eden najvztrajnejših kandidatov cele države, zopet svojo kandidatno listo pod zvenečo firma S'.ovenske neodvisne gospodarske stranke. Mož se ne da ugnati. Te dni je razposlal svoj voiilni oklic, ki ima to originalnost, da ie kar v rokopisu. Dočim se druge stranke otepajo raznih kandidatov, je g. Zagorski s kandidaturami zelo radodaren in krošnjarj z njimi po celi Sloveinji. Druge škode ne bo, kvečjemu bo mogla dat! država po eno skrinjico več na vsako voiišče. če se bo g. vitezu posrečilo, da zbere potrebno Število kandidatov in podpisov. —m Nedelja na Pohorju. Včeraj je ra Pohorju zopet kar mrgolelo navdušmih prijateljev lepe narave in naših ze>n'h gozdov. Poleg Mariborčanov so bili posebno številno zastopani Zagrebčani in Hrvatje iz drugih pokraiin ter Avstrijci iz Gradca in tudi par Dunajčanov, ki so polni hvale nad gostoljubnostjo našega prebivalstva o priliki zadnje avstrijske železniške stavke. Tudi mariborski Sokoli so priredili skupen izlet k Mariborski in Ruš-ci koči. Imeli so lep dan in so se zvečer dobre volje vrnili v Maribor. Uradno pojasnilo o ukinjenjti osnovnih $of. razredov v Sloveniji Po podatkih prosvetnega ministrstva se ukinejo le oni razredi, za katere ni prostora in ne drugih zakonitih pogojev Na naš članek »Redukcija osnovnih šol v Slovenijb objavljen 10. t. m., nam je poslalo ministrstvo prosvete, oddelek za osnovno nastavo O N Br 45.951 naslednja avtentična pojasnila: Da se ne bi napačno tolmačilo rešenjc ministrstvo prosvete ONBr. 3S.4S9 od 16. julija 1927, s katerim so se ukinili nekateri razredi na osnovnih šolah ljubljanske oblasti, prosim, da na članek pod gorenjim naslovom »Redukcija osnovnih šol v Sloveniji^, ki je izšel v 153. štev. Vašega cenj. lista, objavite naslednji uradni popravek: 1. Netočno ie, da gre z omenjenim reše_ njem za redukcijo osnovnega šolstva v ljubljanski oblasti. 2. Ta ukinitev se ni zgodila iz razlogov «štedenja->, marveč zato, da se omeji raz-sipavanje učiteljskih sil, ki je zavzelo v tej oblasti dimenzije, kakor nikjer v državi. 3. Potreb o te omejitve naj pokažejo naslednje uradne številke za šole, ki se navajalo v članku v «Slov. Narodu-: V Mengšu je bilo v 6 sobah 7 razredov z 200 otroci (povsod so všteti redni učenci in ponavljale«) in 7 učitelji; v Moravčah v 4 sobah S razredov z 298 otroci in 8 učitelji; v Dobrepoliu v 6 sobah 11 razredov s 3S5 otroci in 12 učitelji; v Loškem potoku v 8 sobah 10 razredov s 362 otroci in 11 učitelji, na deški osnovni šoli v Ribnici v 5 sobah 9 razredov z 251 otrokom in 10 učitelji, na dekliški osnovni šoli v Ribnici v 5 sobah 9 razredov z 27S otroci in 10 učitelji; v Sodražicl v 6 sobah 9 razredov s 317 otroci in 9 učitelji; v Stari cerkvi je ukinjena ena nemška vzporednica, ki nima zakonske osnove; v Poljanah v 4 sobah 6 razredov z 261 otrokom in 6 učitelji; v Preddvoru v 3 sobah 5 razredov s 157 otroci in 5 učitelji; v Ljubljani na manjšinski šoli v I sobi 2 razreda z 22 otrokoma in 2 učiteljema; na Barju v 3 sobah 5 razredov s 101 otrokom in 5 učitelji; v Dobrovi v 5 sobah 7 razredov z 206 otroci in 7 učitelji; v Dev. Mariji v Polju v 6 sobah 12 razredov s 396 otroci in 14 učitelji: v Studencu-Igu v 4 sobah 6 razredov z 273 otroci in 6 učitelji; v Sostrern v 5 sobah 8 razredov z 280 otroci m 8 učitelji; v Zgornji Šiški v 4 tofaaJl 5 razredov s 103 otroci in 5 učitelji: v Šmartnem pod Šmarno goro V 3 sobah 6 razredov s 1>9 otroci in 7 učitelji; v Tomlšlju v 2 sobah 4 razredi s 131 otrokom in 4 učitelji: na Viču v 14 sobah 22 razredov s 605 oteod in 37 učitelji: na Vrhniki v 10 sobai 15 razredov 9 453 otroci in 18 učitelji: v Cerknici v 5 sobah 10 razredov z 27S otroci in 10 učitelj:; v Hotedršiei v 2 sobah 3 razredi z 83 otroci in 3 učitelji; v Igavasi v 7 sobah 9 razredov z 234 otroci in 7 učitelji; v Gornjem Logatcu v 4 sobah 5 razredov s 109 otroci in 5 učitelji: v Žužemberku v 4 sobah 7 razredov z 251 otrokom in 7 učitelji; v Breznicl v 3 sobah 5 razredov I 146 otroci in 5 učitelji; v Lescah v 1 sobi 2 razreda s 45 otroci in 2 učiteljema, na Bledu je ukinjen osmi razred, ker je bilo v niem le 9 otrok, a zanj ni sobe; istot.iko je v Radovljici ukinjen osmi razred, ki ga je obiskovalo 6 otrok, a ni zanj sobe. 4. Iz gornjih podatkov sc vidi, da niti ena od omenjenih šol nima dovolj prostorov niti sedaj, kakor je število razredov določeno po redukciji; da torej niti na cnf šoli niso dani zakoniti pogoji za obstoj teh razredov. Tudi število otrok po redukciji nikjer ne dosega z veljavnimi zakoni predpisanega minima za otvarjanje novih razredov ter se v nobenem slučaju ne more govoriti o ^kulturnem škandalu , kjer se hoče napraviti red. 5. UČiteljstvo, ki se reducira, se tudi ne odpušča iz službe, marveč se lahko vse zaposli v mariborski oblasti, kjer se otvori z novim šolskim letom dovoljno število novih razredov na šolah, kjer Ima po- en učitelj od 80 do 130 otrok v razreda. Iz vsega navedenega izhaja tedaj dovolj jasno, da so bili za to redukcijo me-rodaini le stvarni razlogi in želja, uu Deskac dd., v Novem mestu preurediti svojo parno žago v tvornico švedskih vžigalic. Tosad -na pogajanja z inozemskimi strokovnjaki in linančniki bodo še tekom tega meseca zaključena, tako da bo novo podjetje začelo obratovati še tekom letošnjega leta. —g Pritisk davčnega vijaka v Vojvodini. V času, ko je davčni vijak v Sloveniji neizprosno pritiskal, so postopale davfne oblasti v Vojvodini skrajno obziruo. Posledica teara je bila, da so ee nakopičili v Vojvodini veli- kanski davčni zaostauki. Sedanji finano i minister pa je to dvojno mero odpravil in odredil, da se morajo vsi ti zaostanki še tekom letošnjega leta iztirjati. Sedaj so zaM-» davčne oblasti tudi v Vojvodini tako postopati rigorozno kakor pri nas. Posledica tetfa so številni rubeži- Samo v Subotici je bilo v zadnjem času izvršenih nad 3000 rubeže v, dočim se ceni število rub«žev v vsej Vojvodini na preko 30.000. —g Anketa o poljedelstvu v Vojvodini. Subotiški veliki župan je »klical za dne 1. avgusta anketo strokovnjakov iu poljedelskih interesentov. Na tej anketi se bo predvsem razpravljalo o krizi polfedelslva v Vojvodini ter o korakih za izboljšanje sedanjega polo žaja. f Veliko neurje na Dunaju V soboto je v zgodnjih popoldan* skih urah divjala nad Dunajem velika nevihta. Proti 2. uri popoldne se je na enkrat pooblačilo nebo tako, da je za* vladala po ulicah velika tema. Nastal je silen vihar med grmenjem in bliski, na kar sc je vlil močan dež. Utrgal se je oblak in z neba so padale silne množine vode na mesto. Padajoči dež je na« pravil temo še večjo ter je na enkrat rz* praznil vse ceste. Ljudje so bežali pred nevihto v veže hiš, toda kljub temu so bili že pri teh par korakih vsi do kože premočeni. V par minutah so bili vsi vozovi električne železnice prenapol* njeni in vsi avtomobili daleč naokrog oddani. V silnem dežju mnogi vozovi ni* so mogli voziti ter so morali obstati, ker je dež bil šoferjem v obraz, da ni* so mogli voziti naprej. Več avtomobi* lom je pretila celo nevarnost, da jih vihar prevrne. V -»osameznih dunajskih okrajih je voda popolnoma preplavila ceste ter je vdirala v suterenska stano* vanj a in nižje ležeče trgovine. Ognje* gasci so morali posredovati v več kot sto slučajih. Reševati so morali ljudi in blago. V Wiesengasse se je mogla ne* ka hišnica le s težavo rešiti pred vodo, ki je vdrla v njeno stanovanje v kleti. Ponekod so ognje gasci morali podpreti s tramovi starejše hiše, ker je pretila nevarnost, da sc podro. Tamkaj, kjer so ceste bolj nagnjene, so drveli celi potoki v nižino ter vdirali v stanovanja in kleti posameznih hiš. Na polzkem od dežja izpranem tlaku se je dogodi* lo tudi več nesreč. O silnih nevihtah poročajo tudi iz ostalih krajev A v* strije. Bankir 6ouyot obsojen na smrt Svoječasno smo poročali o brutal* nem zločinu, ki ga je zagrešil znani pa* riški milijonar, bankir Gouvot. V bližini Melona so namreč našli 13. avgusta 1. 1926. na cesti v bližini neke«'. skednja ožgano truplo neke mladenke. Komisija, ki je prispela, da agnoscira truplo, je ugotovila, da je PDSfal. nesrečnica ž.tev zločina. Mla* denka je bila na j Dre j na bestijalen na* čin zadavljena, nato pa jo je zločinec polil z bencinom in zažgal. Kmalu je bila ugotovljena t^di identiteta n sreč* niče. Sila je 22 letna lepotica Marija beulaguet, in policija je dognala, da je bil znani pariški bogataš Eugen Gou« yot njen ljubimec. Seveda ni sprva nihče veroval, da je Gouvot, lastnik dveh palač v Parizu, lastnik dveh avtomobilov itd., morilec dekleta. Policija je hotela Gouyota za* slišati, toda med tem je na tajinstven način izginil in nihče ni vedel. kam. Tc je seveda potrdilo sum, da je iden« tičen z morilcem. Policija je za njim iz* dal- tiralico, vsi listi so prinesli sIiko in točen opis morilca, o katerem je bilo znano, da ima stekleno oko. In dočim je policija iskala Gouvota po vsej Franciji, je ta mirnv> sedel v Parizu in sc ni ganil iz mesta. S policijo je sto* pil v direktne -tike, pisal je anonimna pisma, v katerih j navajal, da je ne* dolžen. Končno so g" prijeli. Detektiv ga je aretiral v kavarni, kjer je mirno pV svojo kavo. ?-> 4.olgotraJLem zaslišanju in ^kk* v; u je Gouvc i znal, da je izvršil umor, da pa je d janje izvedel v afc^* tu. Izjavil je, da se je z mladenko pel j l v avtomobilu na izlet. Med obema je prišlo do prepira, čekom katereg mu je Marija dala klofuto. To ga ie tako raz>ačilo, da jo zagrabil in stisnil za vrat. Ko se je zavedel, je bila mladen* kak že i.irtva. V strahu, da se zločin ne odkrije, je truplo zavlekel v gozd in ga zažgal. Po storjenen. z: činu je šel k svv* jim staršem v Luan, kjer je njegov o*j žun^n. Tam je c "1 nekaj časa, r o pa se vrnil v T riz. Epilog tetfa zločina se je te dni c ** igral or:d noroto v Melunu. Gouvot je plakaje priz..al svoj zločin, izgovarjal pa se je, da si dejanja ni bil est. Raz* prava, ki je trajala več dni in je t 'i pr si n« dan, da K Gouvot dvak.-at» ni vdovec, da pa sta se obe njegovi že* ni dov dom avl nobilskih voženj i s1 'vnonten na"' »onesrecili, je vzbu* dila no vsej Fran' i ogroir.no senzs i* jo. Gouvt a je zagovarjal najbol'ši pa* riški odvetnik Maurice Garcon. toda ni g: mo I r ti. P rota ga je obsodi1! mrt. K Gruvotu prečit*'i smrtno obsodbo, se je onesvestil. Kupujte srečke Novinarske dobrodelne loterije! Stoletna papiga Zoologi vedo povedati, dj dose/ojo nekateri ptiči, posebno orel 10 kroKar. izredno visoko starost. Manjša perutnina doživi nerw'd\o petnajst do petindvajset let. V cesarskeiti zverinjaku v Schonbrunnu so ime i baje orla, ki je poginil v starosti $0 let in krokarja, ki je videl tri generacije in so mu pripisovali 83 let. 50-, 60-, pa tudi 70 letne papige so nekaj povsem navadnega. V londonskem zoološkem vrta MesjO papigo cOld Bill». ki utegne jiti ena najstarejših svojega rodu na vsem sver tu. Zadnjič so slavili njeno stoletnico, čeprav menda nihče ne *'e natančno, kdaj se je izlegla, fz spoštovanja do njene častitljive starosti so žival pred nekaj leti vzeli iz skupne kletke in ;i dodelili posebno »stanovanje*. Paniga ima Še vse perje in čeprav je v nogah že nekoliko slaba, še vedno ooskakuie od veselja, kadar se ji približa čuva. j-hrano. Pravijo celo. da ie na dan svoje stoletnice znesla jajce, kar ie vseeno malo verjetno. Razen če jo ;e Voronn\ operiraj . . . Naprodaj zaradi bolezni Jako dobro uvedena trgovina Z lesom In ogliem z vsem inventarjem in za ogo vred. OgTajeno obširno skladišče s kolnico in pisarno, elektromotoriem in razsvetljavo v Splitu (Damacija). Ima zveze v kraju samem in z Italijo. Samo resni reflektanti naj vprašajo pod „Za-12.781u na Publicitas d. d.; Zagreb, Gundulićeva ll. Ma-S št. 19 898/27 Razpis. Mestni magistrat razpisuje oddajo betonskega dela za napravo ograj nega zidu ob Skofji ulici oziroma Vrazovem trgu in vrtom šentpeterskega župnišča. Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu do dne 1. avgusta 1927 ob II uri dopoldne Ofertalni pripomočki se dobe istotam. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 23 julija 1927. Zenitev. Trgovka srednj h ltt, s premoženjem, želi poročiti prepros eg» trgovca al dobro s tu r? nega čevljarskega mojstra. Pogoj nekaj kaoi a'a, lepa postiva. Le resnr ponudbe s sliko in polnim nas o-vom, ki še takoj vrneio. na upravo Slov. Naroda pod »Dobra eks stenca 280/1745. Prodam raznovrstne ledne omare in pohištvo po zelo znižanih ce* nah. S. Praprotnik, Jenkova 7. 1716 Gozdnih delavcev ca izdelovanje Železnikih pragov ootrebu e tirma Rade G. Petrovič, Bos. Graoiška. 1847 leletOD 379 Ivan Zakotnih leieion 379 mestni tesarski mojster, — — — — LJUBLJANA. Dunajska cesta 46---- Vsakovrstna tesarska dala. moderne lesene stavbe, ostrešja ta palače, hiša. vile, tovarna, cerkva tn zvonika — Stropi razna tla. stopnica, ledenice paviljoni, veranda, lesena ograj t itd. — Gradba lesenih mostov, jezov tn mlinov PARNA ZAO A. 16/L TOVARNA FURNIRJA Šivalni strofi I izborna konstrukcija In elegantna Izvršitev iz lastne tovarne 15 letna garancija. Vezenje se poučule pri nakupu brezplačno Pisalni stroji «Adler». Kolesa lz prvih tovarn .Durkopp* «Kayser». «Styria». (Orožno kolo). — Pledlni stroji vedno v zalogi Posamezni deli kole« in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki zastonj sin in franko 32/L J111 Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 | Ivan M in Restavracijo pod »Skalco« Mestni trg št. 11 bom z dnem 15. avgusta oddal strokovne* mu restavraterju ter bom radi tega od danes dalje točil vso zalogo prvovrstnega vina iz vi* nogra'lov kneza Windisch* gratza po izredno nizkih ce* nah. Kdor želi dobro in poceni vino Diti — mora čim večkrat »Pod skalco« priti. 1740 M A L 3 N i tvupuie vsako množino tudi ce*e vagone ivrdka H A L K O 11 družba z. o. z. ddelek Drezalkoholnt piiače i ub a na, Koluc l = Klišeje™ vseh vrst, črtne m avtotipiie »zdeluie po predioženin risbah, peropisih ali slikah za navaden tisk ali za tinejso izvedbo v eni ali već barvah točno po naročilu In v najkrajšem času Jugografika, ^H ,„ ^ t*.*.* v Ljubljani, Sv Petra nasip 23 E V. •v Mladim ljudem! Beseda človek pomeni vzdrževalec. Štirinajstletni mladenič že pričenia zaslužiti za svoje potrebščine, zato pa je že mlad človek. Navadno to ne velja za mladeniče iz imovitih rodbin, ker ti v štirinajstletni starosti sebi še nič ne zaslutijo. Res je, da je bogatih starišev pri nas malo, več pa je mladeničem ki se smatrajo za otroke imovitih roditeljev. Upamo pa, da je takih malo in da se ne splača govoriti o njih. Vi. mladi ljudje, korakajte z odločnostjo v svet! Ne bodi vam žal, ker vas vaši stariši ne morejo ali nočejo šolati še naprej. Ves svet je šola, najboljši učitelj je delo, najboljši pomočnik pa siromaštvo. Večina odličnih Mudi ie zapustila rodno streho s culico, majhno, kakršna je vaša. Veličina naše dobe je v tem, da so siromašnemu človeku pristopna tudi najvišja mesta. Odvisno je samo od njega, njegovih sposobnosti in vztrajnosti, da pride do cilja. Za svoj poklic si izberite svobodne obrte, t j. obdelovanje zemlje, trgovino, industrijo. Samo v svobodnem obrtu se popolnoma razviia človeško življenie. Samo v njih brezpogojno zmagujeta moč in sposobnost ljudi. Vaše geslo bodi moč telesa in duha Iščite borbe! Ne bojte se udarcev! Ne slabite svojih teles z razvadami popivanja, kajenja itd. Razvada je mati poraza. Vrlina in zmernost vodi do zmage. Tomaž Bata Urejuje: Josip Zupančič. - Zs .Narodno tiskarno«: Fran Jeaersek. - Za inaeratni del lista: Oton Christof. - V« v Ljubljani