(Oton Berkopec:) Litteratures you-goslaves en Tchecoslovaquie 1945— 1964. Publie par le PEN tchecoslova-que k l’occasion du XXXIIIe Congres du PEN International ä Bled, en juil-let 1965. PEN club tchecoslovaque. Prague 1965. 44 + (II) str. 8°. (Ilustr.)
Za 33. mednarodni kongres PEN klubov v poletju 1965 na Bledu je češkoslovaški center v Pragi pripravil zelo primerno in posrečeno publikacijo: bibliografijo čeških in slovaških prevodov iz jugoslovanskih literatur za povojno obdobje 1945—1964. Takega dela ne bi mogel izdati noben drug center, zakaj v nobenem drugem jeziku razen v češčini in slovaščini ni izšlo tolikšno število prevodov iz jugoslovanskih literatur v omenjenem razdobju. To je vsekakor moč več kot stoletne tradicije pri medsebojnem spoznavanju Čehov in Slovakov z jugoslovanskimi narodi na področju literature, ki se je začelo sistematično gojiti že sredi preteklega stoletja.
Bibliografijo je izdelal najbolj kompetentni ustrezni strokovnjak med Cehi, naš rojak dr. Oton Berkopec, najboljši in najuspešnejši posrednik znanja o jugoslovanskih literaturah v ČSSR. Knjižico je razdelil na dva dela. Na čelo ji je postavil obširnejši uvod v francoskem in angleškem prevodu, v katerem je sintetično pri-
kazal dolgoletno prizadevanje Čehov in Slovakov na področju vzajemnega poznavanja z Jugoslovani s pomočjo literature v drugi polovici 19. in v prvih 64 letih našega stoletja. To področje zajema vse zvrsti literarnega snovanja, od junaške epike slavnozna-nih srbskohrvatskih ljudskih pesmi preko umetne lirike in krajše proze do dramatike in obsežnega romanopisja s široko sliko iz življenja južnih Slovanov.
V drugem delu, ki ga je razdelil v dva pododdelka po jezikih, srbohrvat-skega in slovenskega, je za vsakega izmed njiju navedel celotno bibliografsko gradivo po abecednem redu pisateljev ne glede na literarno zvrst. Nato sledi navedba antologij in zbirk iz jugoslovanske ljudske književnosti. Značilno pri tem je dejstvo, da se doslej češki in slovaški prevajalci še niso lotili nobenega celotnega oziroma samostojnega makedonskega teksta, čemur pa vsekakor ni morda vzrok premajhna kvaliteta del iz najmlajše jugoslovanske literature, marveč po vsej verjetnosti težave z jezikom.
Celotna bibliografija zajema (poleg imen v antologijah) vsega skupaj 79 pisateljev: 51 srbskohrvatskih in 28 slovenskih. Iz srbskohrvatske literature je prevedenih 74 del v češki in 52 v slovaški jezik; iz slovenske pa 27 v češki in 20 v slovaški jezik. Seveda je marsikatero delo ponatis prevoda, ki je izšel pred letom 1945, večkrat pa je isto delo prevedeno i v češki i v slovaški jezik. Kar se antologij tiče, so navedene tri s srbskohrvatskega jezikovnega področja, pri čemer je ena splošnojugoslovanska tudi s slovenskimi in makedonskimi teksti, ter ena slovenska, ki je ponatis antologije iz predvojnega časa. Opis ljudske književnosti prinaša šest zbirk iz srbskohrvatskega jezikovnega področja, izmed katerih imata dve gradivo tudi iz slovenske ljudske književnosti, ter eno zbirko slovenskih ljudskih pravljic. Knjigo poživljajo tri celostranske slike Iva Andrica, Miroslava Krleže in Otona Zupančiča.
Razporeditev gradiva je urejena tako, da stoji pod pisateljevim imenom najprej izvirni naslov, nato naslov prevoda, ki mu je dodan v oklepaju francoski prevod glede na to, da je bila bibliografija namenjena internacionalni publiki. Bibliografski opis posameznih enot je skrajšan in je vse manj važno odpadlo, tako da tekst bibliografije ni obremenjen in na lahkoten način informira interesenta.
Opis gradiva je natančen in skoraj brez tiskovnih pomot, kar je treba poudariti spričo francoske izdaje te publikacije. Glede popolnosti gradiva je treba omeniti, da ga je ostalo še nekaj, ki ga ni najti v knjižici. Naj ga navedemo zavoljo spopolnitve. V češkem prevodu so izšla še naslednja dela iz srbskohrvatske literature: Du-brovnickä maškarada (Starac Klimo-je). Karnevalovä komedie o tfech dčjstvich. Podle textü neznämych du-brovnickych autorü z konce 17. sto-leti upravil Marko Potez. Pfel. Irena Wenigovä. Verše pfebäsnil Ludšk Ku-bišta. Praha, Cs divadelni a literarni jednatelstvi 1960. 70 + (I) str. Tiskano kot rokopis; Miroslav Krleža: V agoniji. Drama ve 2 dilech. Pfel. Jasna Novakova. Praha, Čs divadelni a literarni jednatelstvi 1958. 120 str.; istega pisatelja Aretheios aneb Legenda o svate Ancille, Rajskem ptäku. Pfel. Dušan Karpatsky. Praha, Minister. školstvi a kultury 1963. 31 str. M. 8°; dalje Ranka Marinkoviča Glorie. Pfel. Jasna Novakova. Praha, čs diva-delni a literarni jednatelstvi 1957. 115 str. 8° in obsežna zbirka srbskih narodnih pravljic po Vuku S. Karadžiču Srbske lidove pohadky. Prel. Rudolf Lužik. Praha, SNKLHU 1959. 442 str. V. 8°. V slovaškem prevodu pa je izšlo delo: Dorde Lebovič-Aleksandar Obre-novič, Nebesky oddiel. Prel. Andrej Vrbacky. Martin, Osveta 1958. 108 + (III) str. 8°. Od slovenskih del ni zabeležen slovaški prevod Bevkovih Pastircev: Pastierci. Prel. Jan Irmler. Bratislava, Pravda 1948. 77 + (I) str. 8°.
Berkopčeva bibliografija prevodov iz jugoslovanskih literatur za obdob-
je 1945—1964 je hkrati z vrsto drugih podobnih njegovih del pomemben prispevek za študij češkoslovaško-jugo-slovanskih literarnih stikov, je eden izmed temeljnih kamnov za zgradbo bodoče zgodovine kulturnih vezi med dvema skupinama slovanskih narodov, ki sta bili v novejšem času vselej tako usodno in neločljivo povezani.
France Dobrovoljc