Ljubljana, sreda, 12. junija 1957 L*ETO XXIII. Stev. 137 GLAVNI (N ODGOVORNI UREDNIK tVAN ŠINKOVEC PREJA UREDNIŠKI ODBOR V List izhaja enak dan razeD Betka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SE1 iLIODIIA PRAVICA« USTANOVLJENA A OKTOBRA 1234 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JR IZHAJALA KOT M-ONEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1931 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA ISO IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« T A G E ERLANDER BEOGRADU Proti vojaškim blokom Svet z zanimanjem motri naš sistem upravljanja gospodarstva Beograd, ft. junija. Za voditelja Socialnodemokratske stranke je zelo zanimivo vldeti, kaj se dogaja v gospodarskem življenju Jugoslavije. Ml z zanimanjem spremljamo vaš poskus decentralizacije v upravljanju gospodarstva, je izjavil predsednik švedske vlade Tage Erlander sodelavcu našega lista. D ^redsednik švedske vlade in JL®5sednik švedske Socialnode-n *ratske stranke, ki je že 25 let rivr, ’ me -ie sprejel v starem gt r.cu.na Dedinju, kjer so na-DrJjlen* švedski gostje. Vzlic nase rŽn3i °d Aten d° Beograda trn i® , zgodaj zjutraj sprehajal Parku pred dvorcem. Kajne, vsak Sved ljub t vrt to ljubezen je tudi vas zva-tla tako zgodaj na sprehod, vospod predsednik? GlnvT Pa' ,Ta Park je res čudovit, tun- v*'s pa so napravile name vaii .^akedonske pokrajine. A snnJi- ,a °kolica Beograda me N i3 -na moio domovino. vja , a zeljo predsednika švedske Vn e se .ie začel posebni razgo-cemZ1 na^ na *rati med dvor- ! cveti s umetnim jezerom sredi \ se iia zelenja, nadaljeval pa Je za vrtno mizo v parku. VELIKA STVAR — Vaš sistem decentralizacije v upravljanju gospodarstva. Na Švedskem imamo bogato tradicijo v samoupravi občin in nikoli nismo dosegli pretirane stopnje decentralizacije. Vi pa si v svojem sistemu, če se ne motim, prizadevate ustvariti samoupravo v i7ia„u j6dn*k vlade Erlander je iz Prit- Prihaja v Jugoslavijo ki Ke + ’-P,° °hlsku v naši deželi, na dvori3? °sem dni, pa se vrne Sbu^k»°eo,,z“fl nim in ne^SEOT« urad' samo po- reč s "?Uradnim- Švedska nam c sprejema varje drža poglavar d; ga sprejeli po po. Sano3« dr^avUKedrn°pa Erlander tevP°glavar države, ne more zah- ti, da bi ga spreieli do no- sem uradnem protokolu. Med °Jim obiskom v Jugoslaviji nik|lmel razgovor z našimi držav-ki, s podpredsednikom Zvezne-g Jzvršnega sveta Kardeljem v to2.s^?du, potem pa s predsedni-m Titom na Brionih. Tage Erlander, predsednik vlade in Socialistične stranke na Švedskem industriji. Vi kombinirate nacionalizacijo industrije in prosto formiranje cen na trgu. Vidite, to je zelo zanimivo. Ce se vam bo to posrečilo, bo to velika stvar! Prepričan sem, da ljudje v mnogih evropskih deželah budno mo-Na vprašanje, katere stra- ; trijo, kar delate. Zanima me tudi naih i^en^a JuSoslavije ga ‘ vaša politika v kmetijstvu. Z za-nik s Z(inlmajo, je predsed-' nimanjem sem prebral predvče-švedske vlade Erlander rajšnji govor makedonskega vo-Bovoril: l ditelja Lazarja Koliševskega. V njem so zelo nazorno pojasnjeni problemi. OD »DRŽAVNE BLAGINJE« DO SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE Predsednik švedske vlade je mož petdesetih let, visoke postave, živahnih mladostnih kretenj in blagih modrih oči. Govori odmerjeno, z značilno neposrednostjo skandinavskega državnika in državljana. Pravi, da socialni demokrati na Švedskem še niso povsem uredili upravijanjd industrije. Na Švedskem delavci soodločajo. Imajo tudi delavske odbore v tovarnah in nekateri delajo dobro, drugi ne. Državna uprava na posameznih gospodarskih sektorjih, kakor na primer v velikih rudnikih železa, pa kaže, da še zmerom ni urejeno vprašanje. kako ustvariti popolno kontrolo, ki bi jo opravljali državljani. Na vprašanje, zakaj je švedska Socialnodemokratska stranka, ki ima v parlamentu trdno večino, na zadnjih parlamentarnih volitvah izgubila del glasov in ali je res, da mladina, ki ima vse socialne pridobitve na Švedskem za povsem naravne, zdaj obrača hrbet stranki, ki jih je izbojevala, je predsednik vlade Erlander rekel: * — Ni res, da bi mladi rodovi zapuščali stranka To bi lahko prej trdili o starih rodovih, ki odhajajo na desnico. Nekaj glasov manj na volitvah je Erlander smeje pojasnil z be: sedami: — Veste, težko je biti 25 let na krmilu. Vaša stranka, gospod predsednik, pripravlja nov program. Ali bodo v njem predvideni kaki povsem novi ukrepi na socialnem, družbenem in gospodarskem torišču? — V najinem kratkem razgovoru je to težko pojasniti. Mi moramo predvsem urediti nekatera V pričakovanju investiture ^ čeraj je Bourges Maunoury sporočil predsedniku remiblike sestavo svoje vlade, danes pa se bo predstavil francoski skupščini *°paPaSeS_a stalnega dopisnika) republike sporočil sestavo svojega kabineta. Danes se bo predstavil skupščini in zahteval investi-turo. P O*-* o Idi. je jun- — Davi °h treh sto „ Maunoury sestavil li-hii iP 0 ministrov, med kateri-(nrn;ti pe* socialistov, 5 radikalov Demo^rJ}d,eSistov)’ en PriPadnik (v sv!? uniie bivših borcev Prerict36tn osebnem imenu) in en skupnost?^ Afriške demokratske ni dL‘s,ta državnih sekretarjev še tar i,p0n a> ker 1° hoče manda-z osBV?°Po3nih šele po investituri ZauparJj°sttni’ kl mu bodo izrekle dopoldne ob enajstih je Maunoury predsedniku ^Nezaželena« diplomata prispela domov n- jun. (AFP) Eglptski Fgad wa, e v Amanu polkovnik Arnana 3 prisPei danes iz stolnic-V Kairo> iz egiptske pre-Ve]en Pa se je vrnil v Aman zapu«t!i Btifaj. Svoji mesti sta Ozimm na zahtevo jordanske °ma egiptske vlade. Program bodoče vlade v političnih krogih ne vzbuja mnogo radovednosti, ker jo. ocenjujejo kot prehodno vlado. Jasno pa je, da bo nova vlada brez spremembe nadaljevala alžirsko politiko, ki sta jo izvajala Mollet in Lacoste, da bo pohitela z ratifikacijo evropskih pogodb, da pa se ji ne bo nič mudilo z reformo socialnega zavarovanja in povečanjem mezd in plač, o čemer priča njena sestava. Edino, kar utegne pritegniti večino »nacionalnih strank«, da bodo Maunouryju izglasovale in-vestituror je odločno nadaljevanje Lacostove alžirske politike, ki je obdržal mesto rezidenta v Alžiru. Ne da bi čakal, da bi skupščina pbtrdila njegov alžirski mandat, je Lacoste že podvzel vse ukrepe, da bo dobil okrepitve za Alžir. Kabinet Bourgesa Maunouryja z okrepljenim Lacostovim vpli- teror v alžiru Krvoločno pobijanje alžirskih civilistov in požigi 6toAm,^’.J1- jun. (Reuter). Več dernom.iT; . Francozov je danes razbi£rtriral° P° ulicah mesta in hlanon okna jn izložbe musli-PosroK v zvezi s pripravami na ver? p Petih žrtev nedeljske di-hionstto tuka.1-šnji kazlni. De-Povpri^ so se zbrali kljub pre-^azBla-n dem°nstraclj, ki jo je bile i radio. Zaradi pogreba so Slavnu?, ke straže na mnogih avmh križiščih ojačene. - ancoski vojni veterani in so nemuslimansko preči pozvali na generalno °> ki jo organizirajo kot iz- ^“denti rjvaistvi stavk< raz protesta proti čedalje pogostejšim diverzijam, v katerih je zadnje dni izgubilo življenje 10 ljudi. Danes popoldne je nekaj tisoč Francozov demonstriralo po ulicah Alžira. Napadali sov Alžirce, ki so jih dobili na ulici. Njihove avtomobile so zažigali, trgovine Alžircev pa razbili. Pri tem je bilo ranjenih 15 Alžircev. V mestu je izbruhnilo več požarov. Po ulicah pa krožijo patrulje padalcev in motorizirane enote francoske vojske. vom, očiščen vseh tistih elementov, ki so> se v Molletovi vladi upirali njegovi alžirski politiki, je vojni kabinet. Neodvisni vidijo v tej karakteristiki nove francoske vlade njeno privlačno stran, tako da utegnejo del svojih'glasov dati za njeno investituro. B. Pešič. socialna vprašanja, kakor so starostne pokojnine, zgraditev še več stanovanjskih hiš in podobno. Letos v oktobru bomo^imeli referendum o starostnih 'pokojninah. Naša stranka in sindikati predlagajo, da bi vsem državljanom v delovnem razmerju v prihodnjih 10 letih postopoma zvišali pokojnine do 65 % njihove povprečne plače v zadnjih 15 letih. Vsi se strinjajo v tem, da je treba pokojnine zvišati. Toda delodajalci, desničarske stranke in farmarji se ne strinjajo z nami. (Nadaljevanje na 2. *tr.) Švedski državnik \ Tage Erlander v gosteh pri podpredsedniku Zveznega izvršnega sveta Kardelju Beograd, 11. jun. (Tanjug) — Včeraj je iz Grčije prispel v Jugoslavijo predsednik švedske vlade In Socialnodemokratske stranke Tage Erlander. Na železniški postaji v Skoplju in potem v Beogradu so švedskemu državniku priredili lep sprejem. Tage Erlander s soprogo bo ostal na obisku v naši državi 10 dni in bo v teh dneh potoval tudi na Brione, kjer ga bo sprejel predsednik Tito. Med potjo se bo ustavil tudi v Ljubljani, na Bledu in v Postojni. Danes dopoldne sl je Tage Erlander ogledoval Beograd. Bil, je v Vojnem muzeju na Kalemeg-danu, v Narodnem muzeju in v tovarni kmetijskih strojev »Zmaj« v Zemunu. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je švedskemu gostu priredil svečano kosilo. Na kosilu so bili tudi Er-landerjeva soproga, švedski veleposlanik v Beogradu Stig Unger* predsednik Ljudske skupščine Petar Stambolič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič ter člani Veljko Zekovič, Mijalko Todorovič* Avdo Humo, Slobodan Penezič in Slavko Komar, dalje predsednik Zveze sindikatov Djuro Salaj* predsednik komisije za mednarodne zveze SZDLJ Veljko Vlahovič in drugi. ''Nocoj je Tage Erlander s svojim spremstvom krenil na kratko potovanje po naši deželi. , Izvršni svet LRS je sprejel več zakonskih osnutkov Tehniška fakulteta na) bi se razdelila v tri fakultete — Priključitev kočevskega okraja k ljubljanskemu in ptujskega okraja k mariborskemu Ljubljana, 11. jun. Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je na današnji seji, ki jo je vodil predsednik IS tovariš Boris Kraigher, najprej razpravljal o osnutku zakona o univerzi v Ljubljani ter ga (prejel. Pri organizacijskih spremembah, ki jih vsebuje osnutek novega zakona, je brez dvoma najpomembnejša nova organizacijska struktura tehniške fakultete, po kateri naj bi se tehniška fakulteta razdelila v tri samostojne fakultete: za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo: za elektrotehniko in strojništvo in za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. Nova je v osnutku zakona določba, po kateri mora vsaka fakulteta določiti obvezno študijsko prakso študentov pri državnih organih, zavodih in gospodarskih organizacijah. Osnutek zakona podrobno obravnava tudi trajanje študija na fakultetah, ki traja 8 semestrov, na medicinski in stomatološki fakulteti pa 10; o odstopanju od tega pravila odloča Ljudska skupščina. V to vprašanje, ki je tesno povezano s študijskim programom, pa lahko odločilno poseže tudi univerzitetni svet. Tako je med drugim v osnutku določeno: »Ce misli fakultetni svet, da študijski program ni v skladu s študijskim načrtom, da k študijskim programom svoje pripombe Ce fakultetna uprava teh pripomb ne sprejme, predloži fakultetni svet sporna vprašanja v odločitev uni- verzitetnemu svetu. Odločitev univerzitetnega sveta je za fakultetno upravo obvezna.« UREDITEV IN IZKORIŠČANJE MELIORIRANIH ZEMLJIŠČ Izvršni svet je nadalje sprejel osnutek zakona o ureditvi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč na melioriranih območjih. Osnutek zakona določa, da je treba kmetijska zemljišča na območjih, ki so bila meliorirana z družbenimi sredstvi, s čimer so pridobila na prometni vrednosti in rodovitnosti, urediti, vzdrža-vati in izkoriščati tako, da bo opravljena melioracija dosegla svoj namen. Marsikje se je pri tem spremenila tudi sama struktura zemljišč, tako da so postala sposobna za čisto druge kulture in za drugačen način obdelovanja, zaradi česar je treba ta zemljišča tudi urediti tako, da bodo sposobna za racionalno kmetovanje: opraviti dopolnilna melioracijska dela ter vzdrževati in izkoriščati zemljišča tako, da bosta dosežena namen in družbena rentabilnost opravljene melioracije. Za izvajanje tega predvideva osnutek omenjenega zakona med drugim tudi poseben gospodarski ureditveni načrt, s katerim lahko občinski ljudski odbor predpiše DULLES O RAZOR02ITVENIH VPRAŠANJIH Zahodnonemške ovire v pogajanjih o razorožitvi in njeni kontroli IVashington, 11. jun. (Reuter — AFP). Zunanji minister John Foster Dulles je danes na sestanku z novinarji izjavil, da so ZDA pripravljene predlagati So- dobne oone y Srednji Evropi, je Dulles dejal, da so se ZDA posvetovale s svojimi zavezniki v Evropi. Dodal je, da ZDA še vedno ne poznajo dokončnih stališč vjetski zvezi ustanovitev poskus- evropskih zaveznikov o tem vpra- ne cone letalske kontrole oboroževanja v Arktiki, ki naj bi obsegala Kanado in morda tudi Dansko, Gronlandijo in Norveško. Kar se tiče ustanovitve po- šanju. ZDA pa ne mislijo napraviti nobenih korakov za ustanovitev te cone brez prejšnje privolitve zahodnoevropskili dežel. Dulles je poudaril, da posamezne zahodnoevropske dežele žele, naj bi še pred začetkom raz-oroževanja in kontrole proučili nekatera evropska vprašanja, zlasti vprašanje nemške združitve. Dulles je tudi izjavil, da dvostranska ameriško-sovjetska pogajanja o razorožitvi ne bi bila boljša metoda za ureditev teh vprašanj. Ko se je dotaknil potovanja Harolda Stassena v Wasbington, London in Pariz, je Dulles dejal, da žele ZDA čimbolje spoznati gledišča dežel članic Atlantske zveze o tako delikatnem vpraša-VVashington, 11. jun. (Reuter) nju, kakor je razorožitev. Bela hiša je danes uradno sporo- | O sueškem vprašanju je Dul-čila, da bo britanska kraljica po les dejal, da utegnejo sedanja in obisku v Kanadi 16. oktobra pri- I bodoča dvostranska pogajanja šla na tridnevni uradni obisk v j dežel uporabnic te vodne poti z Združene države Amerike. 1 Egiptom v določenem smislu pri- Ogled vojaške akademie »Vorošilov« Moskva, 11. jun. (Tanjug) — Državni sekretar za obrambo Ivan Gošnjak je danes s svojim spremstvom obiskal vojaško akademijo »Vorošilov«, zvečer pa je v gledališču sovjetske armade v Moskvi prisostvoval predstavi »Obramba trdnjave Brest«. Britanska kraljica obišče Kanado in ZDA način ureditve in izkoriščanja kmetijskih zemljišč, ki zagotavlja načrtno gospodarjenje na melioriranih površinah. OD 11 NA 9 OKRAJEV Zadnja dva osnutka zakona, ki sta bila obravnavana in bila sprejeta na današnji seji, zadevata politično-teritorialno razdelitev v LR Sloveniji. Ob upostavitvi komunalnega sistema ta razdelitev ni bila v celoti tako izvedena, da bi vse nove občine oziroma okraji zajemali taka geografsko in gospodarsko zaokrožena območja, da bi občine v resnici predstavljale komune tudi kot družbeno ekonomsko skupnost prebivalcev, okraji pa družbeno ekonomsko skupnost občin in prebivalcev na njihovih območjih. Ker je treba določenega časa, da se ta pojmovanja v novih pogojih preoblikujejo, je bilo treba marsikje poiskati kompromisne rešitVe. Po osnutku zakona, ki ga je izdelala posebna komisija Izvršnega sveta, zadolžena za proučitev in izvedbo sprememb v poli-tično-teritorialni razdelitvi, se ukineta okraja Kočevje in Ptuj ter občine Planina pri Sevnici v okraiu Celje ter Predgrad in Loški potok v kočevskem okraju. Okraj Kočevje se bo v celoti priključil okraju Ljubljana* okraj Ptuj pa okraju Maribor. Občina Planina pri Sevnici bo v celoti priključena občini Šentjur pri Celju, občina Predgrad občini Kočevje, občina Draga-Loški potok pa v celoti občini Sodražica. Okraj Kočevje je bil s svojimi 35.000 prebivalci najmanjši okraj v Jugoslaviji, njegov skupni narodni dohodek je bil celo manjši od dohodka nekaterih večjih občin. Okraj, ki je bil v določenem razdobju potreben zaradi nekaterih specifičnih pogojev na tem področju, je postal v nadaljnjem razvoju celo ovira hitrejšemu napredku. Združitev okraja Ptuj z okrajem Maribor je poleg majhnega obsega okraja narekovalo predvsem dejstvo, da predstavljata oba okraja skupaj enotno gospodarsko področje podravskega bazena tako v industrijskem kot — spe vati k temu, da bo plovba po prekopu čedalje bolj v skladu z načeli, sprejetimi lani v Varnostnem svetu OZN. O nedavni izjavi predsednika Eisenhowerja, da ni mogoče za vselej prekiniti trgovino s Kitajsko, je Dulles dejal, da Eisenho-wer ni pristaš popolne ukinitve, za preskrbo Maribora — kmetij- razlik v izvozu blaga v SZ in vzhodnoevropske dežele ter na Kitajsko. Koča Popovič v Kjobenhavnu skem pogledu in da so na vsem področju izredno dobre prometne zveze. S posebnim zakonom je urejena izvedba priključitve odpravljenih občin in okrajev. Osnutek ...... . . _ . tega zakona govori med drugim o Kjobcnhavn, 11. jun Po ur^d- naCinu formiranja ljudskih odbo-nem obisku na Norveškem se je rov v novih obfinah ozlroma državni selcretar za zunanje za- okrajih, o izvrševanju družbenih deve Koča Popovič s soprogo dva pianov, proračunov in skladov dni mudil na zasebnem obisku odpravljenih občin in okrajev ter pri jugoslovanskem poslaniku na njihovih pravicah in dolžnostih o Danskem Milošu Careviču. prevzemu uradnih knjig arhivov, Naš poslanik Carevič ; spis0v to^entarja ter opre- . P _ .vzemu uslužbencev odpravljenih V gosteh pn fiziku Bo hru ! občin in okrajev. KjSbenhavn, 11. jun. Znani danski znanstvenik za atomsko fiziko in Nobelov nagrajenec prof. Niels Bohr je na svojem domu priredil večerjo jugoslovanskemu poslaniku na Danskem Milošu Careviču i VREMENSKA NAPOVED z« iredo 12. junija ^ Precej oblačno ln sprva možnost nekaj manjših padavin, nato spremenljivo oblačno. Temperatura ponoči med 12 ln 1«,' najvisja dnevna med 22 ln 27 stopinj Celzija. ZASEDANJE SVETOVNE KONFERENCE ZA ENERGIJO ZAKLJUČENO PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV DELAVSKI SVETI so opravili veliki izpit VLADO KRIVIC Naši delavski gneti bodo letos obhajali svojo sedmo obletnico. To je sicer kratka doba, a vendar nam je dala bogastvo ugotovitev, razmišljanj in ocen, dalje nihanj, tipanj in gotovih korakov naprej, zlasti pa kopico dragocenih, izkušenj glede pričakovanih in nepričakovanih težav in rezultatov. Nam pravzaprav ne bi bilo treba posebej govoriti o uspehih delavskega upravljanja ali celo o njegovi upravičenosti. Delavski sveti so postali o teh letih samoumevna osnova našega življenja tako za našega proizvajalca kakor tudi za slehernega državljana. Delavski sveti so opravili tvoj maturitetni izpit — ne v ugodnih pogojih, niti ne v normalnih pogojih, ampak v dobi gospodarske blokade in elementarnih nesreč, torej v naših najbolj črnih časih, v gospodarsko nerazviti državi. Iz njih je rasel in raste naš novi gospodarski sistem. Iz njih je rasel in raste naš komunalni sistem in sistem družbenega upravljanja sploh. Delavski sveti so postali temeljni steber našega celotnega političnega in družbenega sistema; njega bistvo pa je: vzpon demokracije na stopnjo, ki je doslej še ni dosegla nobena država. To je pravzaprav šele začetek dobe resnične demokracije, ki temelji na bistveni demokratični pravici, da proizvajalec odloča o višku svojega dela. Ta doba pomeni začetek odmiranja države, začetek oblikovanja bodoče družbe svobodnih proizvajalcev. Kako siromašne se nam zde ob tem oblike zahodne, to je stare demokracije, kako enostranske, kako zunanje, če jih primerjamo z našo demokracijo. V tujini sicer priznavajo, da je Jugoslavija dosegla največ je rezultate v tako imenovani ekonomski demokraciji, trde pa, da je pri njih tako imenovana politična demokracija bolj razvita. Očitna je slabokrvnost take .logike, kajti, ali je mogoče resno zanikati, da je prav gospodarska demokracija temelj vsake resnične politične demokracije. Ali ni jasno, da »e suha politična demokracija mora izroditi zgolj o pravico do govorjenja in izbiranja med kandidati posameznih partij vsaka štiri leta. Ali ni tam državljanu in proizvajalcu odvzeta osnovna demokratična pravica: odločati o delitvi dobička, odločati o temeljnih gospodarskih vprašanjih. Ali ni druga velika razlika tudi v tem, da imajo pri nas državljani in proizvajalci pravico, vsakodnevno in neposredno soodločati v organih upravljanja pri reševanju svojih življenjskih vprašanj, n« pa zgolj vsakih nekaj let, kadar so komunalne ali državne volitve. Vzlic vsem tem dejstvom po navadi v tujini še zmerom označujejo naše delavsko upravljanje kot zanimiv eksperiment ye ali pa celo kot sistem, ki ustreza zaostalim državam. Seveda to zveni prav tako, kot če bi rekli, da socializem ustreza zaostalim državam, kapitalizem pa naprednim. Težko je tudi imenovati še vedno eksperiment nekaj, kar je tneso in kri sistema določene majhne države, ki je vzdržala dolgoletni vzhodni oziroma zahodni go-spodarsko-politični pritisk v boju za svojo neodvisnost. Težnja delavskega razreda za odločanje d proizvodnji je tako stara kot on sam. Zato je boj za uveljavljanje ideje delavskih svetov star že preko 80 let. Toda .Akdar doslej ni uspelo uveljaviti je v praksi, bodisi zaradi restavracije kapitalizma, bodisi zaradi birokratizma, kar je bil primer o Sovjetski zvezi po Leninovi smrti. Delavski sveti so pri nas dosegli ne samo popolno gospodarsko in politično afirmacijo, pač pa predstavljajo za delavski razred tudi vaten vzgojno-moralni in vzgojno-kulturni faktor Ta afirmacija je toliko pomembnejša, ker je bila dosežena v zelo težkih objektivnih pogojih. Prvič, svojo preizkušnjo so prestali v mladi državi z zaostalo industrijo In kmetijstvom (da ne govorimo o okolnostih ekonomske blokade In elementarnih nesreč), drugič, dosegel jih je mlad delavski razred, ki se je tako rekoč šele včeraj rekrutiral iz m Kulturne V CELOTI UPRAVIČENAL VESTI-p zaostalih vasi, polpismen in nekvalificiran. Ob teh dveh dejstvih bi se lahko zamislili osi, ki še razmišljajo, oziroma kolebajo o ocenah rezultatov naših delavskih svetov. Brez pretiravanja pa lahko ugotovimo, da je sistem delavskih svetov dal v sorazmerno kratkem času in ne ravno v rožnatih okoliščinah take rezultate glede razvijanja gospodarstva, dviga strokovnih in delavskih kadrov, glede splošne politično-demokratične zavesti, ki pomenijo zmago zgodovinskega pomena za nadaljnji razvoj socializma tako pri nas kakor tudi po svetu. Pri nas zdaj ni več treba govoriti o družbenem pomenu delavskih svetov, kajti vse družbeno - politično življenje, ves tok razvoja naših komun, vsa rast organov družbenega upravljanja je povezana z delavskimi sveti Kot srce in kri. Delavsko upravljanje zdaj ni samo vprašanje nadaljnjega dviga produktivnosti dela tako pri nas kakor tudi po svetu, ampak je osnovni problem ne samo razvoja socializma, ampak pravzaprav razvoja tako gospodarstva kot demokracije, ker je tak razvoj danes mogoč samo v demokratičnem socializmu. Zato ni čudno, da na Zahodu govore o industrijski demokraciji, o človeških odnosih v proizvodnji, na Vzhodu pa o nujnosti decentralizacije itd. hleja delavskih svetov je tako dozorela, po svetu, da tako rekoč visi v zraku povsod, da predstavlja osnovni pogoj nadaljnjega razvoja človeške družbe. Prav je, da po sedmih letih sklicujemo kongres delavskih svetov. Ni torej neskromno, da mu dajemo večji javni poudarek. Prav je, da damo javni obračun dosedanjega dela, da ugotovimo pozitivne in negativne izkušnje pred licem vse naše, pa tudi svetovne socialistične in demokratične javnosti. Prepričani smo lahko, da bo odprl oči raznim nevernim Tomažem, čeprav ni uvatt, da bi dobili priznanje od tistih. ki »e boje resnične socialistične demokracije bodisi iz ozkih kapitalističnih ali pa birokratskih interesov oziroma gledišč. Delavsko samoupravljanje se bo še borilo za pravico državljanstva v svetu, toda ta ideja nezadržno prodira, ker je srž socializma in demokracije. Ni bistveno, ali . bo prodirala pod tem ali onim imenom, o taki ali drugačni obleki, hitreje ali počasneje. Tempo razvoja je odvisen pač od okoliščin, kakšni kapitalistični oziroma birokratski interesi ji stoje nasproti ter koliko in kako so utrjeni tradicionalni predsodki, strahovi, pa tudi neznanje. Tak je položaj glede delavskih svetov pri nas in po svetu: zato je naš pogled usmerjen predvsem naprej, o probleme, ki jih ie nismo docela rešili. Najprej so tu vprašanja povečanja neposredne odgovornosti in povezanosti delavskih sv?tov s svojimi delavskimi kolektivi. Drugi kompleks vprašanj zadeva razširitev pravic in dolžnosti delavskih svetov na področju gospodarstva, zlasti pa na področju delovnih odnosov. Tretji kompleks vprašanj se tiče predvsem ureditve odnosov do širših organov družbe — do komun, zborov proizvajalcev, združenj in zbornic. Konference, na katerih so bili izvoljeni delegati za kongres delavskih svetov, so še živo in konstruktivno obravnavale vrsto problemov z navedenih področij. Kongres jih bo nedvomno zajel še širše in globlje. Pričakujemo- zato lahko, da bo kongres nova afirmacija delavskih svetov znotraj in zunaj podjetja, kakor tudi znotraj in zunaj naše države, Kongres delavskih svetov bo svojevrsten mejnik, začetek nove faze še hitrejšega razvoja celotnega našega sistema družbenega upravljanja. Dal nam bo novega impulza v zavesti, da ne vršimo samo svoje dolžnosti, ker so delavski sveti pravzaprav produkt delavskega razreda vseh narodov In so torej tudi rezultati delavskih svetov ne samo naša, ampak internacionalna pridobitev delavskega razreda in socializma sploh. PRIČAKOVANJA Slavnostne zaključne seje sta se udeležila tudi tovariša Edvard Kardelj in Djuro Salaj Beograd, 11. jun. (Tanjug) — V Beogradu je bilo danes ob 11.30 zaključeno enajsto zasedanje Svetovne konference za energijo. Na koncu so sprejeli resolucijo, v kateri je izraženo prepričanje, da je zasedanje v celoti upravičilo pričakovanja. Zasedanje je trajalo 7 dni in strokovnjaki iz 48 dežel so proučevali vprašanje »Energija kot činitelj razvoja nezadostno razvitih dežel«. V resoluciji je poudarjeno, da je zlasti važno, da so to zamotano vprašanje proučili ne samo iz tehniških, marveč tudi iz gospodarskih vidikov. Svečane zaključne seje zasedanja sta se udeležila tudi podpredsednik ZIS Edvard Kardelj in predsednik ZSJ Djuro Salaj. ■IIMFV1V1K JUGOSLOVANSKA KULTURNA DELEGACIJA NA KITAJSKEM je po devetdnevnem bivanju v Pekingu odpotovala v notranjost dežele, kjer bo obiskala Nanking, Šanghaj, Kanton in druga mesta. 24. junija pa bo odpotovala iz Kitajske. V Pekingu je naša delegacija uspešno zaključila razgovore s predstavniki LR Kitajske in podpisala sporazum o kulturnem sodelovanju. Sprejel jo je tudi ministrski predsednik Cu En Laj. PATRIARH ROMUNSKE PRAVOSLAVNE CERKVE gospod Justinian in patriarh srbske cerkve g. Vikentije sta včeraj podpisala skupno deklaracijo o odnosih in sodelovanju dveh sestrskih cerkva. Romunska delegacija je ob odhodu iz naše države poslala patriarhu Vikentiju brzojavko, v kateri se zahvaljuje za prisrčen sprejem. GENERALNI SEKRETAR TURISTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Ljubo Babič je na letni skupščini Turistične zveze reškega okraja izjavil, da je letos moč pričakovati rekorden obisk tujih turistov. Ce bomo naš turizem dobro propagirali in če bodo ostale letošnje cene, je prihodnje leto moč pričakovati še 15 do 20 % več tujih turistov kakor letos. ZASEDANJE JUGOSLO-VANSKO-SOVJETSKE MEŠANE KOMISIJE za znanstveno tehnično sodelovanje se bo začelo v Moskvi 18. junija. Našo delegacijo bo vodil sekretar Zvezne industrijske zbornice inž. Vladimir Vujovič. Komisija bo obravnavala dosedanje rezultate, pa tudi načela in konkretne predloge za uresničenje znanstveno-tehničnega sodelovanja, ki je bilo predvideno s sporazumom med dvema deželama. NA DESETDNEVNI OBISK V ITALIJO bo 18. junija odpotovala delegacija Ljudske mladine Jugoslavije, ki ja bo vodil član predsedstva CK LMJ In direktor časopisa »Mladost-«. Delegacija se bo udeležila kongresa federacije mladih komunistov Italije, ki bo od 20. do 23„ Junija v Bologni. Po kongresu bo, obiskala nekatera mesta v Italiji in se seznanila z delom organizacije italijanske komunistične mladine. Svečana zaključna plenarna seja se je začela ob 10.30 pod predsedstvom Vincenta de Fer-rantija. Predsedujoči je pozdravil podpredsednika ZIS Edvarda Kardelja kot pokrovitelja beograjskega zasedanja, se zahvalil jugoslovanskemu nacionalnemu odboru za organizacijo zasedanja in izrazil prepričanje, da je bila konferenca zelo koristna. Potem je generalni sekretar mednarodnega izvršnega sveta Svetovne konference g. Gray prebral resolucije, ki iih je predložil kanadski delegat ob podpori 16 delegacij. V prvi resoluciji je izraženo prepričanje, da je glavna tema »Energija kot činitelj razvoja nezadostno razvitih dežel« »povsem upravičila pričakovanja. Pokazalo se je, da je zlasti primerno, da so posebej obravnavali gospodarske in posebej tehniške vidike tega zamotanega vprašanja«. | V drugi resoluciji je poudarjeno, da si šteje »zaključna seja v prijetno dolžnost, da izreče svoje spoštovanje pokrovitelju enajstega posebnega zasedanja Svetovne konference za energijo Edvardu Kardelju, podpredsedniku zvezne vlade Jugoslavije, za lju- beznivo pozornost in razumevanje, s katerim je spremljal potek zasedanja«. V tretji resoluciji izraža za ključna seja hvaležnost jugoslovanski vladi za pomoč, ki jo je ob vsaki priložnosti nudila med pripravami in organiziranjem beograjskega zasedanja. V reso luciji je izražena tudi hvaležnost OLO Beograda za prisrčen sprejem in gostoljubnost. V posebni resoluciji je izražena hvaležnost ju-: goslovan^emu nacionalnemu odboru in organizacijskemu odboru za uspešno organizirano zasedanje. Potem so predlagatelji resolucije in predstavniki iz 16 dežel, ki so resolucije podprli, v krajših govorih izrazili hvaležnost jugoslovanskemu nacionalnemu od boru in poudarili pomen beograjskega zborovanja energetikov V nadaljevanju zaključne seje je generalni sekretar jugoslovanskega nacionalnega odbora inž. Stjepan Han predložil štiri resolucije, v katerih je izražena hvaležnost gostom za njihove-govore, funkcionarjem mednarodnega izvršnega odbora in Centralnega biroja Svetovne konference za energijo, nacionalnim odborom ter avtorjem referatov in generalnih poročil in delegatom, ki so sodelovali v razpravi. Potem, ko so s ploskanjem sprejeli vse resolucije, je na koncu seje govoril predsednik jugoslovanskega nacionalnega odbora inž. Cedomil Miličevič. Ob 12.30 je predsedujoči Vin-; cent de Ferranti zaključil zase-: danje. I BEOGRAJSKA KOMEDIJA V LJUBLJANI gj Prihodnje dni od 14. do 1?■ ju' snija bo gostovala v Ljubljani 0 f|Mestnem gledališču in o ljubljan* Muki Operi beograjska Komedij* {sTo beograjsko gledališče, ki se le Spred leti imenovalo še Humori* =;stično pozorište, bo uprizorilo 0 gLjubljani štiri predstave. Gleda' =lišče je že dalj časa izven BeO' =žgrada na svoji enomesečni turnej* =po Hrvatski in Sloveniji. To 1* šprvo daljše gostovanje tega sorat' smerno mladega gledališkega kO' Mlektiva — ustanovljeno je b H1949. leta — z naslednjimi post8' s jami: Zagreb, Split, Šibenik' j=Knin, Zadar, Pulj, Ljubljana >n gMaribor. Dela, s katerimi nastO" spajo in se bodo z njimi pred sta' go/Zi tudi v Ljubljani, so: >Mister g.Dolar* Branislava Nušiča, *SkuP" stanovanje< Dragutina Dobri' ~čanina, >Hladni tuši, satira ni sovjetsko birokracijo Vladimirja mMajakovskega in lahka francoski šsatira *TTX«. Na dosedanjih ^ sstovanjih je beograjska Komedija k žela povsod, tako s samimi delj g kakor z igralskimi stvaritvam1' fgtepe uspehe. FESTIVAL ZABAVNE GLASBE _ Do sedaj največji pregled nai* 'gzabavne. glasbe. IV. festival jugo-gslovanske radiodifuzije, posvečen gizključno zabavni glasbi, bo g/tf. do 21. junija v Beogradu. A3 šfestivalu bodo podelili nagrade 23 =najboliše kompozicije, pesmi popevke, skupna višina nagrad P? [je predvidena v znesku enega tnj' lijona dinarjev. Zanimivo je, da bodo poslušalci tudi odločali 0 \kvaliteti posameznih del, saj vodstvo festivala pripravilo V°' sebno anketo mnenj poslušalce^ .Na festivalu bodo sodelovali na»• najboljši zabavni orkestri in s°' listi. Festivalu bodo prisostvoval* tudi predstavniki radiodifuzije (J radijskih postaj iz 12 evropski" držav, ki bodo gosti jugosloo0' ske radiodifuzije. Kakovost našega konfekcijskega blaga Pogovor dopisnika »Ljudske pravice« s sekretarjem proizvodne skupine konfekcije Združenja tekstilcev Jugoslavije »NI naključje, da pri nas čedalje pogosteje govorimo o konfekciji — industrijskem načinu izdelovanja oblek in perila,« je izjavil našemu beograjskemu dopisniku sekretar proizvodne skupine konfekcije Združenja tekstilcev Jugoslavije Branislav Gajič. »Konfekcija se zdaj bori s celo vrsto problemov, čeprav njen razvoj otežkoča tudi pomanjkanje tradicije.« »Katera so po Vašem mnenju najvažnejša vprašanja konfekcije?« smo vprašali sekretarja Gajiča. ZASTARELI STROJI ZAVIRAJO RAZVOJ IZDELAVE -Eden izmed problemov je zastarelost strojev«, je odgovoril. »•Doslej nismo mnogo investirali, da bi se to stanje zboljšalo, čeprav bi se vsaka investicija hitro splačala. Za primer naj omenim, da bi za proizvodnjo konfekcije v vrednosti 3 milijard potrebovali za konfekcijske stroje toliko, kolikor staneta dva običajna tekstilna stroja. Zamenjati bi morali tudi mnogo zastarelih strojev z novimi ter kupiti stroj za tisto delo, ki smo ga doslej opravljali ročno. Zmogljivosti pa nam za zdaj zadostujejo.« VPRAŠANJE VELIKOSTI OBLEK BO V KRATKEM UREJENO Kakovost konfekcijskega blaga je važna za mnoge probleme. Gre za pomanjkanje izkušenih ustvarjalcev modelov, pa tudi če jih imamo, jih konfekcijska podjetja nerada sprejemajo. Neugodne so tudi cene konfekcije itd. Doslej smo dosegli naj večji uspeh glede sodobnosti narejenih oblek pri ženskih oblekah. Mnoge probleme, kakor vprašanje velikosti oblek, bomo v kratkem uredili, ker imamo že pripravljen osnutek Jugoslovanskega standarda za narejeno perilo in obleke. Z njim bo zagotovljena velikost in kakovost izdelave, pa tudi kakovost pribora. ■C M N EM J A - KRITIKA - POLEMIKA Bolje preprečiti kakor lečiti Številni bralci našega Usta zadnje Čase vse bolj pogosto sprašujejo uredništvo, kaj ln kako Je z možnostjo preventivnega cepljenja proti otroški paralizi. Čeprav še ni moč reči končne besede, terjajo ta vprašanja odgovor, prav tako kot bi bilo moč upoštevati nekatera mnenja ln predloge v zvezi z morebitnim preventivnim cepljenjem. ki bo postalo aktualno zlasti letošnjo Jes^n. Prek zime do pomladnih mesecev Je namreč najbolj ugoden čas za široko Izvedbo take preventivne akcije. VELIKO JE STORJENEGA ZE DOSLEJ Našim bralcem smo sproti posredovali obvestila ln pojasnila o pripravah zdravstvene službe za zdravljenje otroške paralize. Razmeroma velika denarna sredstva smo dali za nabavo najrazličnejših aparatur za zdravljenje pollomlell-tlsa. Tako »mo osnovali pri Infekcijski kliniki dokaj popoln resplracljskl center ln razširili prostore za zdravljenje pollomlelltlkov, v gradnji pa Je tu3l viruloškl laboratorij, za katerega le nabavljena že vsa oprema. Cepljenje pa. najsi še obstajajo določeni dvomi v njegovo večjo ali manjšo učinkovitost, Je za sedaj vsekakor edino preventivno sredstvo, a katerim Je moč bolezen vsaj delno preprečiti. Dosedanja dognanja tudi zagotavljajo, da je cepivo povsem nenevarno in brez rlzlka. Doslej cepljenje v naših razmerah ni bilo tolikanj aktualno, ker se Je bolezen pojavila v obliki večjih epidemij kasneje kot v Ameriki ln srednjeevropskih državah, kjer tudi že nekaj let uporabljajo Salkovo cepivo. Pojav večje epidemije lani pa le sprožil tudi pri naših ljudeh vprašanje, kako poskušati preprečevati v bodoče tudi pri nai to bolezen, ki se je bojimo le zlasti zato, ker Je v mnogih primerih smrtno nevarna ln ker pušča čestokrat tudi hude posledice. Veliko število Invalidov pa ne predstavlja samo osebnih . tragedij, temveč tudi pereče gospodarsko vprašanje, ki Se tolikanj bolj narekuje preventivne ukrepe. Čeprav z dokajšnja upravičenostjo lahko upamo, da bolezen letos bržkone ne bo zavzela večjega raimaha (po večjih epidemijah, kakršna je bila lani, sledi običajno znaten upad obolenj), pa Je vendar pomembna glede na bodočnost, na možnost preprečevanja bolezni za prihodnja leta. Velik prispevek k temu bo novo zgrajen vlru-loškl laboratorij, ki bo omogočil izvajanje širokopotezne akcije preventivnega cepljenja ln tozadevna znanstvena proučevanja. KAKO NA REDEN NAČIN KUPITI CEPIVO? V zadnjem času se ljudje sprašujejo predvsem, kje ln kako bi bilo moč nabaviti cepivo. Odgovor na to razumljivo ln upravičeno vprašanje ni tako preprost. Cepivo Je razmeroma drago. Za trikratno cepljenje enega otroka stane, če se kupi v večjih količinah, 3 dolarja, na drobno okrog 4 dolarje. Ljudem Je razumljivo, da nikakor ne bi bilo moč lz fondov socialnega zavarovanja ali drugih družbenih sredstev nabaviti cepivo v celoti za vse otroke ln mladino. To ni odvisno od dobre volje, pač pa od gospodarskih možnosti. Računajoč na to. bi bilo morda možno dati družbena sredstva samo za posamezne, najbolj ogrožene letnike otrok. Ljudje sl želijo, da bi za otroke izven teh letnikov imeli vsaj možnost, da kupijo cepivo sami na reden način, ne- odvisno od »črne borze«. Pri tej je namreč moč dvigati ceno, da ne'govorimo o možnostih zaman potrošenega’ denarja za cepivo, ki n! učinkovito, če ni strokovno prepeljano ln hranjeno v hladilnikih. NAJRAZLIČNEJŠE POBUDE iz vseh .teh problemov so vzniknile zamisli, ki jih ne gre zametavatl. To je zamisel o osnovanju posebnega fonda, v katerega naj bi prispevala podjetja, ustanove, organizacije ln P°* sameznlkl in lz katerega bi kupovali cepivo z* otroke staršev, ki cepiva ne bi mogli kupiti sami. Dalje je tu zamisel, ki so Jo sprožili nekateri okraji ln predvsem večja podjetja, o tem, da h1 le-ta prispevala del deviznih sredstev, s katerimi sama razpolagajo, za nabavo cepiva, ki Ima Pa® prednost pred drugimi, ne toliko važnimi nabavami. Pobudo za to Je pryl dal okraj Trbovlje z upravo rudnika. Ne dvomimo, da bi se dalo urediti tudi to, da bi ljudje, ki bi radi kupili cepivo ln zanj žrtvovali potreben denar, lahko kupili, cepivo * dinarji, čeprav Je tega moč kupiti v inozemstvu le z devizami. Gotovo bi se dalo prilagoditi predpise ln najti devizne vire v tem primeru, ko Sre za zdravilo prav tako. kot Je bilo moč to storiti pri nabavah raznega inozemskega blaga za Sl* roko potrošnjo. Po naših republikah so osnovane posebne komisije za borbo proti pollomlelitlsu. Naša komisija obravnava vprašanja, ki smo Jih tu sprožili, ln vsekakor lahko računamo, da bo letošnje poletje potekalo v znamenju ukrepov, o katerih bodo podrobneje nedvomno obvestili Javnost naši zdravniški krogi ln zdravstveni organi. M. N. Ena izmed idej, s katero se največ ukvarjajo izdelovalci kon* fekcije, je specializacija proizvod' nje. Ko bomo to dosegli, botno uredili tudi vprašanje izbire gle' de modelov in kroja. Konfekcij® je sezonskega značaja, kar zade-va prodajo na trgu, proizvodni® pa traja vsf leto. Cesto ostanem0 v času izven sezone brez sredste^ in kopičijo se dolgovi v tekstil' nih tovarnah, kjer se konfekcij? preskrbuje s perilom in oblekam1-Vzrok je v tem, da še nismo ure' dili vprašanja kreditiranja podje' tij. Zato se tudi dogaja, da v se* zoni ni dovolj blaga za trg, ke‘ se proizvajalci v času izven se' zone niso mogli pripraviti, ke niso imeli sredstev. Tudi naša prodaja konfekcij* skega blaga ni organizirana naj' bolje. Trgovinsko omrežje še sprejelo nasvetov proizvajale^ konfekcije, da bi odprlo speciaV' zirane prodajalne, ki bi se >z' ključno ukvarjale s prodajo oble" in perila, je zaključil -vojo izl3' vo Branislav Gajič. N. & OBISK V J* prispel v našo državo narodih zavzemajo za miroljubno ugleden gost, ki na našem sta- mednarodno sodelovanje. »Švedska kontinentu, prežetem s se ni pridružila nobenemu vojaškemu 0 stvil nestrpnosti in an- bloku,« poudarja predsednik njene sprot f w ’ “«ovarJa odpravo na- vlade Erlander — »ne skuša pa se štovnni.i i 8 ? v medsebojnem spo- odmakniti od ostalega sveta. S svojo Predvrtniv n*11' Tage Erlander je akcijo v OZN skuša prispevati k evron«v«! -v*al- V ta namen vzdr- svojim osemdnevni] Jih bo imel med ta namen vzdr- svojim osemdnevnim bivanjem med želji po miru si na Prepričani smo, da bodo vsa sreča-idevajo, da bi se le-ta nja ij iu,e1 . V ta namen vzdr- svojin sPoda™u^ razvijajo politične In go- nami, koristili krepitvi švedsko-ju-Sledp ^z vsemi deželami ne goslovanskih stikov, slonečih na po- nlso il!ov notran.H red, ker se litiki aktivne koeksistence Jn miru PMitlfcS iS , za noben vojaški in ter na skupni težnji po socialnem tlenl blok In ker se v Združenih napredku. J. A. Sovjetski veleposlanik Firjubin v Ljubljani Ljubljana, 11. jun. (Tanjug) Sovjetski veleposlanik v Beogradu Nikolaj Firjubin je včeraj prispel v Slovenijo, kjer si namerava ogledati nekaj naših turističnih krajev. Včeraj je bil veleposlanik Fir-. jubin pri predsedniku Ljudske skupščine Slovenije Mihi Marin-- ske vlade, ki jo je odpravnik poku, pri predsedniku Izvršnega slov zahodnonemškega veleposla-sveta Slovenije Borisu Kraigher- ništva v Moskvi v soboto oddal ju in pri predsedniku OLO Ljub- v sovjetskem zunanjem ministr-ljana dr. Marijanu Dermastii. stvu. V noti je rečeno, da se Pri predsedniku Ljudske bonnski vladi -zdi potrebno, da skupščine je bil veleposlanik tudi pred začetkom pogajanj o trgo BONNSKA NOTA VLADI V MOSKVI Politična kupčija z Nemci, ki so še v Sovjetski zvezi, za boljšo ureditev trgovinskih stikov Bonn, 1. jun. (Tanjug) Danes so objavili besedilo note bonn- , Nota tudi opozarja na to, da ■je bil doslej dosežen samo sporazum o začetku'pogajanj o. trgo- ti Bonna kot ukrep v obojestransko korist. Malone v vserfi besedilu dokumenta pa je po- vinski izmenjavi blaga med obe- j udarjena zahteva, da Sovjetska ma deželama. Sovjetsko zahtevo, ZVeza omogoči vrnitev še tistih da bi se hkrati začeli razgovori Nemcev, ki se mude v SZ in jih o tehničnem in kulturnem sode- j sovjetska sodišča niso obsodila na lovanju, kakor^ tudi o ureditvi | ječo. Nota trdi, da je razen 96.000 konzularne službe, pa je treba še j obsojenih Nemcev, ki so se vrnili na kosilu, zvečer pa je sam pri- vinski izmenjavi blaga izrecno obravnati po redni diplomatski jz ZSSR po Adenauerjevem obi- redil večerjo v hotelu »Slon«, na ugotovi, da podpis sporazuma o kateri so bili razen naših vodite- repatriaciji v Sovjetski zvezi za-ljev še drugi ugledni gostje. držanih Nemcev prav tako sodi. Danes je veleposlanik odpotoval iz Ljubljane . Mongolski minister pri Avdu Humu Beograd, 11. jun. (Tarijug) — Državni sekretar za finančne posle Avdo Humo je danes’ sprejel mongolskega ministra za indu-< strijo Odvina Bat Očira. Minister v okvir bližnjih razgovorov«. poti. sku v Moskvi septembra 1955, v Sovjetska pobuda o razširitvi Sovjetski zvezi-še mnogo ,Nem- medsebojnih trgovinskih stikov je bila sprejeta-po najnovejši no- Volitve v Libanonu Solhova stranka zmagala v Bejrutu, v južnem delu dežele pa ostala v manjšini Bejrut, 11. jim. (Reuter). Stran- TAGE ERLANDER V BEOGRADU Proti vojaškim blokom Švedski državnik in socialist o temeljnih gospodarskih vprašanjih pri nas in na Švedskem ter o mednarodnem političnem razvoju (Nadaljevanje s 1. strani) olliJU UUVina Dal UClld. IVlUllolcr i J J 1 1 J Očir je bil nocoj gost na večerji, *a Prednika libanonske vlade ki mu jo je Avdo Humo priredil ^,mi z™aKa,.a v ?™im v hotelu Majestic. , delu splošnih rohtev, ki so We T nedeljo v Bejrutu m južnem delu države. Notranje ministrstvo je objavilo, da so vladni kandidati dobili na področju Bejruta 10 izmed 11 mandatov in 5 od 11 mandatov v Južnem Libanonu. Vodja Progresivne Socialistične stranke Nasi Madždailani je edini opozicijski kandidat, ki je zmagal v Bejrutu, šest mandatov, ki jih je opozicija dobila v južnem Libanonu, so si razdelili kandidati Na- - | hkrati spreminjamo tudi ‘značaj v h <^gafe pa žive 13ucJje P1-! nas družbe-tat ’ v ksiteri smo že ustvarili I Predsednik vlade Erlander je «|ko imenovano »državno blagi- rekel, da njegova stranka zdaj j*}0«- Zdaj so potrebni novi ukre- nima v načrtu n'adaljnje naciona-Pi za ureditev države socialistične , lizacije v gospodarstvu. Na šved-mokracije. j skem so nacionalizirani veliki , Mar to pomeni, da delajo ' rudni^1 že]eza- četrtina proizvod-Svedski socialni demokrati jas-! jekla ter proizvodnja, in raz-"? razliko med »državo blagi- deljevanje električne energije, nl?* . in demokratsko-sociali- 1 kaF 16 P° njegovem mnenju zelo stičnim sistemom in da prvega važno* «enačujejo z drugim? fp_~T,.°®tre meje tu ni moč po-rel" j 1 ne moremo na primer blal'^4 Slej smo gradili »državo Zdai na začeniamo -4 > zdaj pa začenjamo 'a“ Pravo državo sociali-Prelivatn lensokratizma. Obe se Drenmot druga v drugo, obe še Eraditpv hi* ?°®lejte na primer no kakih in ™ ‘ zgradimo let-ma * 60 ()00' ln s^er večino- men M 7nimi krediti. Naš na-hi»o. i?’ dobe delavci lastne na n ?? se bližamo temu cilju a načelih »državne blaginje«, pa OPUSTITEV JEDRSKIH EKSPLOZIJ , Omejen čas ni dopuščal, da bi predsednik švedske vlade nadaljeval živahna pojasnila o družbenem razvoju ,v svoji domovini. Zabeležena sem imel tudi zunanjepolitična (.vprašanja. Gospod predsednik, svet je pravkar prebrodil veliko krizo, ki je nastala 7? napadom na Egipt in dogodki na Madiar- narodna napetost znova popustila? — Vsekakor je treba obravnavati posamezne mednarodne . poslala vojaške okrepitve v Predstavništev zmanjšati vtis, da ejrut, da bi »preprečila morebit- ^.do moskovski razgovori o sti-« T,«™NrW ™ kih med obema državama po- Eisenhowerju gre na bolje JVathington, 11. jun. (AFP) cionalne fronte in neodvisnih. Voditelji opozicijske Nacionalne fronte so sinoči objavili, da so volilni rezultati ponarejeni. Vlada je poslala vojaške ok - ne nerede«. Takoj po ra*glasitvi volilnih rezultatov je predsednik vlade Solh sklical sejo ministrskega sveta, na kateri so proučili položaj. Drugi del splošnih volitev bo v naslednjih treh tednih v volilnih okro.žjih Libanonskih gora, v cev, ki bi se radi vrnili domov. Po mnenju političnih krogov v Bonnu je hotela Adenauerjeva vlada s svojo noto doseči dva cilja: 1. je hotela s pogojnim povezovanjem svoje dokončne privolitve v razširitev trgovinskih stikov z vrnitvijo Nemcev iz Sovjetske zveze doseči notranji učinek, ki bi utrdil njene pozicije pred volitvami, 2. pa je hotela z odgoditvijo razgovorov o tehničnem in kulturnem sodelova-ter ureditvi konzularnih sebno važni. Zahodni odgovor na predloge SZ o Bližnjem vzhodu Moskva, 11. jun. (Reuter) ZDA'* Bekasu in Severnem Libanonu. Vel. Britanija in Francija so da-Menijo, da bodo rezultati prvega nes odgovorile na sovjetsko no-dela volitev vplivali tudi na po- to z dne 19. aprila, ki se nanaša tek drugega dela in da bo potem na položaj na Bližnjem vzhodu. Sami Solh spet sestavil novo vla- Besedilo odgovora treh zahodnih do. navau posamezne meariaiuunc pT„, , 7k. F-A_u 'pr~ i.: 1 Prvaka libanonskih opozicij- probleme. Zdi pa se mi, da je . obolel na želodcu se i7 danes skih strank bivši Predsednik vla-naivažneiše Hnseči tesneiže zbli- K . oel _na ze^OdCU, se je danes , AhHuloi Tnff in najvažnejše doseči tesnejše zbli žanje med narodi, s stiki ter pogajanji med državniki odpravljati nezaupanje med velesilami, ki je postalo tako veliko zato, ker imajo vse orožje ogromne rušilne moči. Ali menite v tej zvezi, da je e je čel i dobro počutil in je začel oprav- *ea Sah®b Salam 1 jati predsedniške dolžnosti. Mitu Razorožitveni razgovori v Londonu v četrtek volitev. Obdolžitve vsebuje po- sil bo objavljeno v četrtek. V noti z dne 19. aprila je Sovjetska zveza pozvala zahodne sile, naj si skupaj prizadevajo urediti pereča vprašanja na Bližnjem vzhodu. Kakor poroča Reuter, so za- sebna deklaracija opozicije, ki je j hodne sile zavrnile sovjetski po-j bila davi objavljena v Bejrutu, ziv. Note ZDA, Velike Britanije T . „ . _ . . Tudi vsi opozicijski listi dolžijo ! in Francije, ki so bile priprav- —......—^--------------- — n’ (Tanjug). Ožji vlado, da je ponaredila volilne 1 ljene na tajnih posvetovanjih, pa treba iimprej opustiti poskuse °a_b°r razorožitvene komisije rezultate. Uredništvom listov, ki ne zavračajo možnosti nadaljnje z atomskim orožjem? Koliko yZN je ponovno odložil svoje so kritizirali vlado, nameravajo. izmenjave misli med velesilami so po vašem mnenju ti poskusi ^sedanje. Nadaljevalo se bo v oblasti naložiti hude kazni. o vprašanjih Bližnjega vzhoda že zdaj Škodljivi človeškemu j Cetrtek. zdravju? Uradno so objavili, da *o za- Ne morem presojati te za- sedanje odgodili po skupnem spo-deve, ker nisem strokovnjak. Pre- ' razumu. Razlog je podaljšanje po-pričan sem, da poskusne eksplo- SVetovanja vodje ameriške dele-zije še niso povsem nevarne, da Stassena v Washingtonu. pa bodo, če se bodo poskusi na- Pričakujejo, da bo Stassen sta-daflevali. Menim, da bi morali že v.n, ameriške protipredloge za zdaj opustiti vse take poskuse delni sporazum o razorožitvi še in razglasiti nekakšen mednarod- | teden. NEHRU ČASTNI MESCAN skem, Kaj je treba po vašem ,,_. d« H v"Srru OzTS Izreče svoje dokončne sodbe o Delavsko odločanj e v pogojih avtomatske in atomske produkcije merilo za socialni napredek in ugled posameznih dežel Ženeva, 11. jun. (Tanjug). Na zadnji plenarni seji konference Mednarodne organizacije za delo H V zvezi z oceno madžarskih tovili i^V ?ta obe delegaciji ugo-, .'..Popolno enakost stališč. Obe Nadaljnja prizadevanja bolgarske in madžarske partije v uveljavljanju ^arksistično-leninističnih načel in v stikih z drugimi socialističnimi gibanji SeWdfm?e^a’ 11- iul1- (Tanjug). | partij. Zato sta sklenili uveljaviti PnPifJ?e?tUi''i na" bolgarske komunistične načela marksizma-leninizma v 5P.^. ™ nekaj poslancev. ?°d°r Pivkov m predsed-Centralnega komiteja madžar-listične delavske partije slfi.r. a^ar sta sinoči podpisala poročilo o razgovorih med d^J,S5ima delegacijama obeh t>ei-p? “a^J?ovori so se nanašali na i vPrašanja mednarodnega SSrft®** gibanja in ‘nadaljnje m,f_a jUanie sodelovanja med Ko-Snr.; i- ,.1° Partijo' Bolgarije in dža^k no delavsko partijo Ma- DAMASKA _ _ _ , Katro, 11. Jud. Kakor poro«, tukajšnji 3e govoril med drugim vodja ju- stopnji škodljivosti teh eksplozij r,dl0> J* b" nmj«ki mtai*tr»ki predsednik goslovanske delegacije dr. Potrč. Ali uživa vladna politika SaCkJ"^, ^»J« ^^ • odpora proti vojaškim in po- da ®e izmed giavnh u»c v Da- s^e aelegacije o poročilu general- litičnim blokom v švedskem n”,ku '"''"o'"1* *!*”»■ nega direktorja,, kolikor se je na- Ijudstvu močno oporo? Da. Lahko rečemo, da 90 % naših državljanov odobrava takš- konkretnih pogojih' svojih dežel .. j.. T dati to kot novinarju, a naši nai- novinarju, a naši naj večji časniki žal zahtevajo spremembo naše zunanjepolitične smeri. Toda takšno njihovo gledišče ne pomeni mnogo. Ali je po vašem mnenju razdelitev sveta na vojaške in politične bloke nekaj slabega? — Da, absolutno. socializma. V poročilu je poudar- odgovor predme a sednika švedske vlade. Pred sta- v skladu z njunimi nacionalni mi tradicijami in gospodarskimi posebnostmi. Obe nartiji sta poudarili pomen measebojnih stikov komunistov in delavskih partij in nagla-šata, da si bosta prizadevali ustvariti široka stike z vsako partijo ali skupino, ki sprejema ideje “ilu je po jena tudi pripravljenost obeh par- beum,Kd bveusKe vla°e- fr,ea, sta-tij za nadaljnjo razširitev in po- Ja .ie Čakal od- g/obitev medsebojnih zvez. A ed: Spodnjem domu, ki šteje 265 članov. Osem ministrov v dosedanji vladi Saint Laurenta je na volitvah propadlo. Hitro naraščanje Konservativne stranke je presenetilo vse opazovalce, ki so skoraj soglasno napovedali popolno zma-prt bel avto, s katerim se je sku- go liberalcev, paj s svojo soprogo in predstav-1 Po zadnjih rezultatih, fci so Liberalci v Kanadi niso več edini gospodar v ottawskem Spodnjem domu ‘V iun; (ReuterJ. Ka- t konservativci pa v 14 volilnih pomim. ,/vKuvizacija in oagovor-bberalna stranka, ki je na | okranh. V Spodnjem domu so nost delavcev v gospodarskem oblasti ze 22 let, na včerajšnjih imeli konservativci skupno 50 po- 1. parlamentarnih volitvah ni dobila slancev. absolutne večine 133 mandatov v našalo na avtomatizacijo v Industriji in njene socialne posledice. Dr. Potrč je opozoril, da ja največja ovira socialnega napredka nezaupanje med narodi. Zato se je treba boriti za zaupanje in podpreti napredne sile, kjerkoli so — na Vzhodu ali Zahodu. Poudaril je, da bosta avtomatizacija in jedrska energija znatno spremenili podobo človeške družbe: porast družbenega imetja in delavstva. Delavcem pa bo treba prav zato zagotoviti čedalje več odločanja v ekonomski politiki. .Aktivizacija in odgovor- Parti;rv,f''x‘‘ii'7 cufK't'sl siaust. <^ue Bolgarska vladna in partijska niki jugoslovanske vlade odpe-! bili objavljeni, so liberalci in kon- VscV. i četa izkoristiti izkustva delegacija je davi odpotovala v . ljal'na sprehod po mestu ............. komunističnih in delavskih Bukarešto. Jaša Almull servativci dobili po 95 mandatov. Liberalci razen tega vodijo v 12, Tzmed ostalih dveh opozicijskih strank je Stranka socialnega zaupanja dobil« doslej pet mandatov in vodi v 7 volilnih okra- življenju bo zelo koristna za vsak narod, pa tudi za mir in socialni napredek. Dr. Potrč je opozoril, da ima zdaj ' že več kot trideset dežel bolj ali manj urejeno sodeloVa- jih, Konservativno gibanje pa šest nje delavcev v upravljanju go-mandatov in vodi v 14 okrajih. Ker nobena stranka ni dobila absolutne večine, bo treba sestaviti koalicijsko vlado in jo bo sestavilo verjetno vodstvo tiste stranke, ki bo zbrala največ poslancev. E n latmrtet ln drugi laburist ™sta isto. Niso ml znana gle-aisca g. AnthonyJa Green-Wooda o angleških ln sovjetskih vprašanjih. Toda ne gle-An ni ? na to- al* .1e v njem nekaj to v nlij zna®lnega alt ne, govori Pošlano„ ,sod°bne AngHtJe. Ta mladi Tisto if. Politik lz drugega rodu. cija J® nekoč delala arislokra- * očpt., Prešlo politično vodstvo lahurw, *Ja sina — so prevzeli tudi V/oodn Anthony, sim Arthurja Gren-hec ti edini laburistični posla-sto ‘0Ir Je prevzel v parlamentu me-očeta. Spretnosti par- °d mi.i71ega b°Ja se le 34 let, ““aaih nog. J*! deželi se uče ljudje marsl-lahkn . v. z?odnJl mladosti. Dostikrat kako 38 16 al> 16 let stare dečke, Pasom ^ z zemljevidom in kom-daiej 'i r°kl na desetine kilometrov razno' . ? se navadijo premagovati »M fžave-»voliv?rajnki oče je opravil eno tu , “_z®dnJih dolžnosti v pa-lamen-Čato ^1?’ .da Je sprejel maršala Tita PISMO IZ LONDONA Obisk v Westminstrski palači ozkih stopnicah kraljevski svetovalci . Prišli smo v »loby«, kjer štejejo in predsedniki vlad. 1 glasove, kjer pravzaprav preneha ab- »Kakor vidite, je tako sedenje solutna svoboda poslancev ta kjer se neudobno, toda nihče se ne brani začenja strankarska disciplina. Toda sedeti.« | Greemvood ni za takšno tragično Pred prestolom stoji naslonjač razlago: lorda kanclerja, znan z Imenom | »Tu vpisujejo Imena tistih, ki so woolencan (vreča volne), ker je bila glasovali ta tako naše žene drugi dan volna dolgo simbol moči. »Zal,« pravi Greenwood, pred nekaj lejti ugotovili, da v njem lz časnikov zvedo, ali smo bili res »smo | v parlamentu ali kje drugje.« Stopili smo v dvorano Spodnjega sploh ni bilo volne, marveč konjska doma. Na glavno torišče ‘angleške seveda smo zadevo popravili, -demokracije, staro sejno dvorano so V lotelj smo natlačili volne, čeprav | nemške bombe med vojno porušile, je neki politik zahteval, naj bi ga 2daj pa so jo obnovili. Da se je zgo-nar^lniU s premogom, ki je za Ve- j diio to Američanom, bi bržčas zgra-llk:> Britanijo neprimerno važnejši.« dili novo sodobno dvorano z ventt-Seveda bi lahko šli s predlogi še latorji, neonskimi svetilkami udob-naprej’ da bi kanclerjev fotelj na- niml naslonjači ta širok'mi okni. An- klientom. Sramota I Hrup ta vzkliki: »Vlada spreminja Veliko Britanijo v policijsko državo!« V govorih to govorniških trenjih tu včasl pretiravajo, 2e po tradicij i. Človek ne more mirno pomisliti, kako se je na teh sedežih odločala ne le zgodovina Velike Britanije, marveč tudi zgodovina velikega dela sveta. To je parlament, ki je Izrekel •mnogo obsodb ta odredil mnogo političnih ln gospodarskih, usmrtitev nad celimi narodi, parlament, ki Je gradil slavo ta veličino Velike Britanije. To so klopi, ki govore o spominih ta padcih. Na njih so sedeli Chemberlata m Churchill, Attlee ta Eden. V westminstrskl dvoranil, kjer M ’ Je zel oS Pd r 11 et na& zaves t da P0l?!U s Petrolejem ali atomskim giež, pa niso spremenili nobene po- popravljajo leseni strop, na ploščad- njegovo delo in da' vas or?ž^em- Casi se paC spreminjajo. , drobnosti, celo rezbarije so, enake kah, kamor postavljajo krste s kralji lahk‘JJem njegovo delo in da vas ftientu P°zdravim v angleškem parla- »trsklali ®mo Pod stenami Westm'n- *k<>7 i, PalaCe. stali smo pred vrati, letu „ t,®ra se enkrat ali dvakrat v smo „PelJe tudi kraljica. Vzpenjali _ ” se ^ ho_ diio S P° stopnicah, po katerih 8mo .raIA,tC‘ni čeveljčki, potem pa kr»Jiui. * v dvorano, kjer posade a.. J‘cl krono na glavo ln jo oble- stopin v dvorano, kjer posade „ , krono na glavo ln ,v kraljevska oblačila. dr*»,Tv.„ * dvofanl sprejemamo tuje »sno«^6- Viaslh ^ za takšne sve-°reen*«---10 n?Prlkladna,« meni čej Gr( enwood nas Je popeljal mimo ko prej. Niti število sedežev, ki Jih naslonjačev, na katerih sede pred- Je zdaj premalo, se ni spremenilo. Slavnik! cerkva ta peari ene in dru- tako da morajo mnogi poslanci med ge stranke ta ki jim zdaj Spodnji zanimivimi debatami poslušati to godom, kakor vse kaže, pripravlja re- i vorttl stoje. formo. O Gornjem domu namreč An- »Ne gre za naš konservativizem,« gleži dostikrat mislijo ko. o zastareli pravi A. Greenwood. »Ce bi zgradili, ustanovi, ki je v veliki meri zgolj . nov parlament, za parado ali pa ovira resno delo. 1 in kraljicami, kjer so sodili vladarje ta vojskovodje, prirejajo zdaj velike državne bankete, sede nemške turistke ta zijajo v »trop. Pridemo na sonce, pravo sonce nad Londonom. Na desni strani stoji stolp s slovečo uro, ki se ni ustavila bi se razpored se- niti, ko so padale na mesto fašistične 1/1 Ofc 1 LU BC" »UMI I dežev spremenil tako, da bi bili raz- 1 bombe, ki pa Je pred nekaj dnevi Pred nekaj dnevi, ko naj bi bil porejeni v polkrogu, kakor v ostalih stala, ker je bil pleskar pozabil na Gornji dom formalno privolil v novi evropskih parlamentih, ta tedaj b' njej ročko in čopič, zakon o najemninah, so poslance j se izgubilo vzdušje. Govorniki bi za- j »Kaj hočemo, včasih so malenkosti Spodnjega doma pozvali, naj odidejo J čeli drugače govoriti, besede bi se ; odločilne,« pravi Greenwood. - .. v svečanem sprevodu v Dom lordov, slišale ta odmevale drugače, zlasti I Nastala 1e zmešntava Poslanci ko ^vo°d - »kakor Je bila takrat. I Ko pa Je -prišel prvak Spodnjega Pa bi bito laže hoditi od sedeža do „1*0 vedeli, koliko Je ura. Casl pa Prani!!0, PriPelJali sem predsednika doma, da bi po določenem obredu sedeža, od ene strani na drugo, tako s0 novi, kar Je pokazala tudi pusto- *llk» 1 e republike, ker te velike pozval predstavnike ljudstva, so mu pa to ni lahke ne da bi bilo videti lovščina na Suezu Cos^e vidite, prikazujejo fran- spet po tradiciji zaprli vrata pred smešno.« poraze.« 'Previl™ smo stopili v Dom lordov, —_ *ecen z rdečim platnom, ko da lom . ,ora komunarov. Pod presto-govn, . katerega kraljica bere svoj ln ki ga iz te dvoranice pre-JO močne antene BBC, sede na spet po tradiciji zaprli vrata pred smešno.« vtem ko Je Xemza tekIa mlmo nosom ta trikrat je moral udariti/s 1 Klopi so še kar nekam tople od de- naših oken. smo sprejeli kruh ta sol kladivcem po njih. Laburisti so krli- bate, med katero je prišlo včeraj na v obliki značilnega angleškega kosila čaU: »Sramotal Gnusi« Ko pa Je spre- 1 dan, da Je v tej deželi »neomejenih In prijateljsko zdravico simpatičnega vod vendarle odšel, ni bilo v njem človeških svoboščin«, policija z dovo- gospoda Greenwooda, ki nam Je nobenega laburista. To Je bil neza- ljenjem ministra za notranje zadeve t predstavil zares sodobnega Angleža. »Riu Ben« veliki stoln W»dmin. slišan dogodek v novi zgodovini an- 1 prisluškovala telefonskim pogovorom En Anglež to drugi Anglež namreč gleškega parlamenta. Imed nekim advokatom ta njegovim I nista isto. Živko Milič strske palače V Londonu spodarstva, delavske svete in odbore, ki postajajo poleg sindikatov nova organizirana središča delavskega razreda. V zvezi s tem je poudaril, da se mora vsakdo, ki iskreno veruje v socialni napredek, znebiti nezaupanja v ustvarjalne sposobnosti delavcev in delavskih svetov ter strahu, da bi postali edini gospodarji v podjetju, pa tudi podcenjevanja, ka-kar da gre za »-anarhosindikali-stične fraze«. Na koncu je Potrč poudaril, da bo neizbežno prišel čas, ko se bo socialni napredek in ugled neke dežele meril ne le po standardu in stopnji osebne svobode, temveč predvsem po pravicah in dolžnostih, ki jih imajo v družbi delavci in njihovi svobodno izvoljeni organi. Knowlandovščina O»lo, 11. Jun. (AFP). Norveški zunanji minister Halvard Lange je zavrnil mi«el •merlikega senatorja Know!anda o nevtralizaciji Norveške v zameno za umik sovjetskih čet Iz Madžarske. Dejal je, da a« mu zdi čudno, da kdo v ZDA na tak način razpolaga z zunanjo politiko neke de-iele. Minister Lange je rekel, da Je Know-landova Izjava nepremišljena in kaprlclozna in da ne zasluži, da bi Jo jemali reanot New York, U. jun. (Reuter). >New York Times« pravi danea, da predlog hu> torja Knowlanda o nevtralizaciji Norveška v zameno za koncesije Sovjetske zveze na Madžarskem vodi k razbitju Atlantskega pakta. Knowland Je namreč Izjavil, da Je pismeno svetoval Dullesu, naj Sovjetski zvezi predlaga nevtralizacijo Norveške v zameno za umik sovjetskih čet iz Madžarske. Knowland Je dejal, da ja svrha njegovega predloga ta, da bi preizkusili Iskrenost sovjetskih predlogov o razorožitvi. »New York limes« ugotavlja, da bi moral Knowland vedeti, da je Norveška svobodna dežela In ne satelit ZDA. Knowland bi moral razumeti, da bodo Norvežani v vsakem primeru sami odločali o svoji politiki. Norveška Je pristopila k Atlantskemu paktu na podlagi lastnega premlslekfc In ga lahko prev take zapusti. •LJUDSKA PRAVTCA« SREDA, 12. JUNIJA 1997 SEMAFORJI UREJAJO PROMET Veliki uspehi ob skromnih pogojih Kmalu tudi na naših križiščih semafor namesto miličnika Kmalu bo poteklo deset let, odkair so v po vsej Ljubljani raztresenih obratih »TELA«, t. j. Tovarne električnih aparatov, začeli izdelovati različne releje in jih vgrajevati v signalno zaščitne naprave. Ta mladi, skromni kolektiv je s svojimi signalno ja-ščitnimi napravami v teh letih opremil ^koraj vse v tem času dograjene hidro- in termoelektrarne, vse večje transformatorske postaje v državi — na to so v tovarni posebej ponosni — v h i d ročen t rali Chichoki Mallian v Pakistanu je marsikaj našega, tudi iz »TELA«. BELA VRANA NE BO VE C SAMA ... Pred meseci so na križišču »red Delavskim domom v Ljub-jani obesili prvi semafor. Gneče ! z njim resda nismo odpravili, | omilili pa smo jo le. Promet se zdaj odvija hitreje in posel prometnega miličnika je lažji. Tej prvi »beli vrani« se bo v j kratkem pridružilo nekaj novih, j Nove semaforje stoječega tipa bodo najprej postavili na prelazu na Titovi cesti, kasneje bodo namestili semaforje, tudi drugod. Zabeležen« »Bolje eno pošteno omizje pitancev,..« Pomlad, letos resda precej muhasta ln pozna, prav sedaj na vsakem koraku razdaja zvrhano mero svojih' lepot. Ljudje Jih pijejo vsak po svoje ln mnogo Jih Je, ki Jih žene predvsem v planine. Ven, v hribe, samo da nas dež ne bi prhal, to je letos kaj pogosta želja Izletnikov. Po pravici povedano, nič drugega sl tudi mi nismo želeli; ko smo se v soboto popoldne pridružili potnikom v natlačenem »go-rer.Jcu«. Nebo se Je vedrilo ln mra-čllo, deževalo pa le ni. Tudt Tržič nas Je sprejel brez moče. Zato smo veselo merili pot v smeri proti Storžiču. Poznavalci poti so nam takole dejali; pot do koče pod Storžičem se vije po Izredno lepi pokrajini ln tudi dokaj zložna Je. Ima pa seveda nekaj muhavosti. Prvič se nekoliko bolj vzpne, takoj pustlS za sabo Tržič, en njen odsek so označili kot dolgočasen ln naposled se semtertja prlmeS za koleno, preden prideS do koče. Opis ni bil napačen, toda komu so bile mar nevšečnosti v vsej tel lepoti. Vzlic temu pa Je v koči pod Storžičem kar prijeten počitek. Šilce žganja odžene bolezen ln vroč čaj se prav tako prileže. Toda kaj bi s takimi .sterilnimi pijačami-. Začeli smo misliti na večerjo. »2gance in kavo lahko dobite,-nam Je svetoval ljubeznivi oskrbnik. Hitro smo se pogodili. »Toda zakaj kavo? Nam lahko daste namesto kave mleko?- smo spraševali. »Seveda, kakor želite.- Nismo se Se dobro razgledali po prijaznem gostišču in drugih gostih, ko so se že kadili pred nami pristni gorenjski ajdovi žganci ln skodelica mleka. Mleko ko pesem. Nič čudnega. Na poti smo lahko videli, kako Imenitno se hranijo krave. 2e po poti smo se prijazno seznanili, ml smo kajpak mislili na mleko. Prazna skodelica me Je zbudila lz razmišljanj. »BI lahko prinesli Se eno skodelico mleka?- »Ne, nocoj žal ne. Mleka nam Je zmanjkalo. Jutri I« Dobro, da zvečer ni bilo veliko Interesentov ali pa so že vedeli.. .'Zato pa ni manjkalo v koči vina. »Dobrega porečana Imamo,- Je spodbudno govoril oskrbnik Nande. Vina kolikor hočete, čeprav vinogradi še zdaleč niso tako blizu kot krave, ki se pasejo le dobrih dvajset minut od planinske koče pod Storžičem, kamor prihajajo tudi taki »turisti-, ki Jim gre predvsem za vino. Minulo soboto J« prišla neka skupina že krepko sredi noči. »To smo mi,- so dali vedeti vsem gostom. »Uglašeni« zvoki kitare pesmi ln tudi dovtipi so doneli do zadnjega kotička lepega planinskega prebivališča. Le zakaj bi ljudje hodili sem gor spat, Je bilo geslo vesele družbe, ki Je bila neumorna ln zabavna vse do belega dne. Prišli so celo na hodnike ln nam zapeli prav na uho ln včasih potrkali na ta ali ona vrata. »Semkaj prihaja nekaj stalnih razgrajačev. Dobro Jih poznam,-Je zjutraj ugotavljal oskrbnik Nande. Opazil Je namreč, da nam razgrajanje ni bilo najbolj po volji. »Reči pa Jim skoraj ne moreš nič - dobri gostje so- - vendar tega Nande ni povedal na glas . . . V koči se počutiš kot doma. ze takoj pri zajtrku ali bolje pri čaju, mleka namreč niso prinesli. Je oskrbnik spraševal, kdo želi kosilo. Vsaj približno mora vedeti. V nedeljo Je bilo v koči pod Storžičem precej turistov, med njimi tudi otroci. Toda namesto mleka so se morali zadovoljiti s čajem. »Cez 14 dni pa bo prišla čreda čisto do nas ln takrat,« so nas tolažili v koči, »bo 'mleka dovolj.- Skoda, da šele čez 14 dnll - Ce pa mislite, da vas postrežejo z mlekcm v gostilni v Tržiču, se prav i; - ~vo motite. -Brhka natakarica sc pomilovalno nasmehne in '•A'.' ■ •.». In rrav z Gorenjskega prihalajo glasovi, da imajo toliko mleka, da ne vedo kam z njim. Vino, čaj, turško kavo, likerje in kdo ve kaj vse še Imajo v koči, so dobre pijače. Toda. dragi ln simpatični oskrbnik Nande, v«ega tega n**m tudi po mestih ne manjka. Ko p-ideš v planine, sl med drugim zaželiš piti planinsko mleko, bodisi presno, bodisi kislo. Res sl razočaran, če se moraš zadovoljiti z eno samcato skodelico. Tudi z mlekom bodite vsaj tako radodarni, kot ste z vinom. Pozneje nam Je bilo Jasno, za-ka4 zadnjo soboto ln nedeljo nismo bli* povsem zadovoljni v koči pod S'oržičem. Oskrbnik Nande 1e v zaupnem pogovoru med drueim povedal 4udl to, da ima že rajši eno pošteno omizje pijancev... Mlsl*m, da ne bo narobe, če njegovo misel izpeljem do kraja; kot pa take, ki se v planinah navdušujejo za m’eko ln so vrh vsega še tako zahtevni, da v tem idiličnem planinskem svetu zahtevajo tudi nekaj ur miru ze počitek. Vsem Je jres težko ustrcM. M« K* »klasično zaporedje« signalov: ze-1 lena - rumena - rdeča - rumena -zelena itd. po svetu opuščajo, ker je dovoljevala dvosmiselno tolmačenje. To klasično ?aporedje je zdaj zamenjala nova kombinacija: zelena - rumena - rdeča - zelena itd. Rumeni signal sledi zdaj zelene-;nu in vsakokrat označuje samo: »Konec prehoda čez križiščel Izpraznite križišče!« Tako ta kratek vmesni čas, označen z rumenim signalom, zados.tuje za prečkanje križišča brez nevarnosti, če se vozilo že ni ustavilo v trenutku, Jco je posvetila rumena luč. Izkušnje zadnjih let so pokazale nedvomno prednost tega sistema. SINIIRONIZACIJSKI CENTER S porastom prometa se bo tudi pri nas pokazala potreba, da bo treba upravljati semaforje s centralnega mesta, kjer bi dežurni prometnik imel pregled nad vsemi križišči. Sinhronizacija bo mo- rala biti urejena tako, da bodo vsa vozila ob neki predvideni hitrosti imela v svoji smeri prost prehod na vseh križiščih, ki jih bodo prečkala. Strokovnjakom »TELA« takšna sinhronizacija ne bi povzročala večjih težav, posebej še, ker domače svetlobno signalne naprave — semaforji dopuščajo takšno predelavo V najkrajšem času in skoraj brez stroškov. ZA VEČJO VARNOST . Ze pred vojno so marsikje postavili semaforje in z njimi uredili promet na križiščih, kjer se je zaradi nepreglednosti nemalo-kdaj zataknilo in prihajalo do nesreč. Praksa je pokazala, da se je namestitvi semaforjev situacija bistveno izboljšala. Bodočnost je torej na semaforju, tej avtomatično delujoči elektronski napravi, ki varno, hitro in poceni usmerja promet po naših križiščih. MiG LjuDje /M£D ieBOJ BET K A >Kod le hodiš toliko čaša, PeterP« je mati karajoče vprašala desetletnega sina in postavila predeni skledo. »Zdaj imaš •pa ose postano..« Peter kosila še pogledal ni. Tudi matere ne. Molče se je naslonil na kuhinjsko okno in se zastrmel skozenj. »G/ej ga! Kaj pa ti je — ne boš jedel?t Spet ni- odgovoril, le obrnil se je in počasi stopil proti vratom. Toda za kljuko ni prijel. Za trenutek je še okleval, potem pa pogledal materi naravnost o oči: tZakaj ste spodili Betko od hiše?* *Kaj le govoriš, otrok! Sama je šla, z vlakom, na stara leta je hotela... še enkrat videti svoje,*' je rekla mati in začela prelagati posodo. Peter je stisnil pesti in na obrazu mu je nekaj zadrgetalo. GOSPODARSKE wm Preko poletja bodo zamenjali tudi sedanji viseči semafor pred Delavskim domom s štirimi ločenimi semaforji, skupaj s posebno svetlobno kombinacijo za pešce. Verjetno pa bodo slej ko prej dobila take naprave tudi druga mesta, ZAPOREDJA BARVNIH SIGNALOV Naš domač sistem dovoljuje izbiro poljubnega zaporedja barvnih signalov. Tako imenovano Devizni tečaji US dolar -, 3.300, 3.431.93, 1.103.70; Lata 9-800. 9.900, 1.078.37,; Birs 3.000, 3.036.30, 406.06; Flr, 800, -, 804.38, 838.49; Sfrs 70.000, 83.100. 68.378.37, 867.34; Lit 360, 380, 382.47, 1.113.48; Lit Gor. 460, -, 460, 858.33; Htl. -, 70.050, 70.952.78, 798.73; Sv. Uro. -., -, 81.000, 1.296.78; Eo. Lata -, -, 2.429.27, 181.99; o. dolar Avatr. 3.710, 3.955. 3.899.68, 1.199.89; o. dolar Dan. 870, -, 870, 100; o. Fin. —, —, 920, 206.67; o. dolar Norv. 820, 830, 800.71, 189.90; o. dolar Grčija 1.106, 1.662, 1.401.61, 104.17; o. Turč. 510, 500, 469.17, 47.33; o. dolar Izr. -, 810, 79.10; o. dolar Paraov. -, —, 601, 100.33; 0. dol. Urugvaj 680, 610, 632.12, 110.71; o. dolar ZSSR -, — 1.440, 360; o. dolar Madi. 665, 600, 623.66, 107.89; o. dolar Polj. 655. 700. 688.94, 129.65; o. dolar ČSR 1.060, 1.040, 091.50, 230.50; o. dolar Bolg. -, 600. 600, 100; o. dolar Rom. 660, 660, 664.47, 121.49, o. dolar Clle 600, 600, 100; o. dolar Alb. -, 600, 600, 100; o. dolar Burma 1.650, 16.46.77, 96.04; Vzh. Nem. o. dolar 1.720. 1.720, 1.720, 473.33. Opombe: številke pomenijo: 1. tečaj v Ljubljani, 2. tečaj v Zagrebu, 3. arednjl tečaj FLRJ, 9. ažlo v •/». • Kdo lahko kupuje na trgih na debelo! Uredba o dopolnitvi uredbe o trgovanju, ki Jo Je te dni sprejel Zvezni izvršni svet, podrobneje ureja vprašanje organizacije trgov na debelo. Uredba pravi, da se lahko v proizvodnih in potrošnlh središtlh organizirajo trgi na debelo ln trgi na drobno. Na trgih na debelo lahko kupujejo kmetijske pridelke trgovska podjetja in trgovjne ter gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s predelavo kmetijskih pridelkov (industrijske, obrtne in gostinske), kakor tudi veliki Individualni potrošniki!. Pravico nakupa kmetijskih pridelkov na teh trgih imajo tudi kmetijske zadruge, toda le za potrebe svojih članov in za lastno predelavo. S posebnimi predpisi se lahko glede na krajevne razmere in v določenih pogojih dovoli trgovškim ln predelovalnim gospodarskim organizacijam, da kupujejo kme- ■ tijske pridelke tudi na trgih na drob-I no. Prav tako se lahko v drugačnih pogojih omeji grosističnim trgovskim podjetjem pravica, kupovati kmetijske pridelke na trgih na debelo, zlasti v potrošniških središčih. Kateri trgi Imajo značaj na debelo, določijo občinski ljudski odbori po odobritvi republiškega sekretariata za blagovni promet. , • Stric* bo ne glede na atomske -elektrarne Izkoristila vse svoje vodne sile. Na gradnjo atomskih elektrarn gledajo v Svict predvsem s stilišča odvisnosti od uvoza premoga ln mineralnega olja. Švica mora zdaj 70 •/• svoje celotne potrebe po energiji uvažati, 25 •/• dajejo švicarske hidroelektrarne, 5 ‘It pa odpade na druge vire energije. Po načrtih švicarskih strokovnjakov naj bi do leta 1975 zgradili atomske elektrarne z letno proizvodnjo 6 milijard KWh. Navzlic temu ne bodo zanemarjali nadaljnjega Izkoriščanja vodnih sil. Nasprotno, postavili so sl nalogo, da bodo do leta 1975 izkoristili še vse tiste vodne sile, ki nudijo praktične možnosti za gradnjo hidroelektrarn. Tako bi se i proizvodnja hldroelektrične energije I še podvojila. • Veliki avstrijski načrti za ustanovitev trgovske mornarice. Avstrijske priprave za ustanovitev lastne trgovinske mornarice naglo napredujejo. Avstrijsko podjetje »Oester-reichischer Lloyd« se že pogaja za nakup nekaj ameriških trgovskih ladij tipa »Litoerty«, ki naj bi v Jeseni : zaplule z rdečo-belo-rdečo avstrijsko I pomorsko zastavo. Avstrijski predstavniki odločno zanikajo vesti, češ da skuša Avstrija ustvariti pomorski | register po vzorcu Paname in Ltberi-! Je, v katerega bi tuji lastniki vpisovali svoje ladje, da bi se izognili davkom -in nadzorstvu. Pravijo, da Je v i zakonskem osnutku o avstrijski tr- govinski mornarici predvideno, da morajo biti avstrijske ladje vsaj s 75 odstotki last avstrijskih državljanov. Razen tega navajajo, da ustanavlja Avstrija svojo mornarico zgolj za lastne potrebe. Profesor za ladje-delstvo na dunajski tehnični visoki šoli dr. Volkšr Je izračunal, da bi Avstrija za svojo prekomorsko trgovino potrebovala stalno okrog 150 ladij s 700.000 bruto registrskimi tonami. Zdaj mora Avstriji za prevoz s tujimi ladjami plačevati letno 1,5 milijarde šilingov v devizah. Vprašanje oporlščne oziroma domovinske luke bodočih avstrijskih ladij še vedno ml rešeno. Čeprav gre največ avstrijskega blaga čez Trst, se nekateri nadalje zavzemajo ■ta Hamburg in Bremen kot domovinsko luko. • En sam dirigirani izstrelek stane četrt milijarde din. Na vprašanje o stroških vodikove bombe Je britanski Industrijski minister Aubry Jones v Spodnji zbornici odgovoril da so stgoški take bombe v vsaki državi različni in da odgovor na to vprašanje ne bi bil v Javnem interesu. Nasprotno pa so približno enaki stroški Izstrelka, ki se na daljavo dirigira. Tak izstrelek stane v Veliki Britaniji 159.000 funtov, to Je okrog četrt milijarde din. 0 Najdražja avtomobilska cesta v Zahodni Nemčiji. Pred kratkim so izročili prometu komaj 7 km dolg odsek dvotirne avtomobilske ceste Miihl-hausen-Hohenstadt na progi Stuttgart-Ulm, ki Je zaradi težavnega terena 'ln velikih objektov (mostov, predora) stala 50 milijonov mark. Povprečni stroški enega kilometra so znašali torej 7 milijonov mark, to Je več kakor eno milijardo din. >Cel oče, sltiti - bue, btte, buc — cel oče si, Petrček! Prav takle je bil, ko je bil majhen. Pa saj še nič ne vidiš, revček!« se je vsa solzna smejala Betka, ko je previjala novorojenca. Gospodinja, ki je ležala na porodniški postelji, je gledala, kako spretna in urna je stara dekla. Kakor bi imela vsaj deset otrok — pa ni imela nobenega. Na pragu je obstal gospodar. >Pohiti, Beta! Menda ne misliš, da te bo živina čakala?* »Ze grem, že,* se je podvizala Betka. Tako je garala vsak dan, vse leto, vseh 40 let, kar je služila na Trpotčevem gruntu. Sedaj se je menjal tretji rod. Petrček je rastel, Betka je lezla vkup. Zbolela je, si spet nekako opomogla, toda za pravo delo ni bila več. Gospodinja se je začela zadirati nadnjo, gospodar je godrnjal in klel. *Ti ji pa še borovnice nosiš, tej lenobi!* se je v časi razjezil nad sinom. , • Cesta se je vlekla med polji in travniki. Ob kupu gramoza se je na lopato naslanjal cestar in opazoval drobnega fantka, ki jo je z velikimi koraki mahal proti njemu. >Kam pa, fanti?* Deček se je ustavil. >Povejte: kam se pa pride po tejle cesti?* >Glej ga no, popotnika. V Ljubljano — in še naprej.* >Hvala,* je rekel Peter. Kar majhni oblački prahu so se dvigali za njim, tako trdno je stopal. M. J. « M. mm j* Gostišče pod Ljubeljem V. treh letih bodo delavci Vodne skupnosti s 153 milijoni dinarjev preobrazili 9 km dolgi Iški bazen > na Ljubljanskem barju »Traktorjeva kolesa so začela vse hitreje brizgati mastno črnico naokrog, težko vozilo pa se je ugrezalo globlje in globlje. Na pomoč smo poklicali še en traktor. Glejte, še zdaj se poznajo tu sledovi njegovih koles,« kaže s prstom po njivi inženir Dušan Kresal. »Oba traktorja bi barjanska črnica pogoltnila, če bi ju pravi čas ne potegnili iz lepkega blata s konji.« Potem smo se zazrli preko zelene planjave barjanskega ločja. Letos se je torej začelo. Se nobeno leto doslej niso ljudje tako odločno napadli Ljubljanskega barja. Buldožerji in bagri vsak dan uspešneje grizejo barjansko črnico, šoto, polžarico, zeleni il. Glavni bojevniki za višjo rodnost 600 ha v vseh deževnih letih poplavljenega ozemlja so delavci Vodne skupnosti za melioracijo Ljubljanskega barja. V treh letih bodo s 153 milijoni dinarji izkopali 600.000 m’ zemlje in spremenili podobo 9 km dolgega Iškega bazena. Barje pa osuševalcem sproti spleta nakane. Kar naprej bi vsrkavalo težke stroje. In zemlja bi rada nazaj v strugo Iščice. Toda delavce Barje ne bo preslepilo. Vse kaže. da so poplavljeni barjanski zemlji dnevi šteti. ZAKAJ SE VEDNO OBSODBE? Ljudski odborniki ljubljanskega okraja so dvakrat glasovali o sklepu, naj skrbi za proizvodnjo na barjanski *emlji posebej Zavod za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja. Zavod naj bi organi- ziral kmetijsko proizvodnjo na 2500 ha zemlje v lastništvu sploSnega ljudskega premoženja. Na tisoče drobnih parcelic barjanske zemlje je namreč razsejanih v večjih ali manjših kosih na 16.000 ha barjanske kotline. 8 to zemljo gospodarijo kmetijska posestva Verd, Bokalce, Brest, Jesenkovo. ljudskim odbornikom kot pripomoček za zbore volivcev o kmetijskem posestvu Brest tole: Na Brestu redijo preveč konj, izgubo s konji ?>a krijeto z dotacijo Žrebčarne Ponoviče. Prav ako redijo na posestvu premalo živine in na vzrejajo prašičke boljše pasme. Zaradi pomanjkanja sena so morali silirati več krme kot normalno, na zalogi pa jim je ostalo za milijon dinarjev barjanskega sena. Zakaj? Jeseni niso pravočasno poiskali kupcev, zdaj jim pa seno propada. Ni čudno, da posestvo Brest zato le životari. »VABIMO VAS: PREPRIČAJTE SE!« Kaj klavrna napoved bedočaosti kmetijskega Eosestva Brest. Posebej zato, ker se Ljubljanskemu arju prav z letošnjimi melioracijskimi deli obeta lepša prihodnost. Zato se nam je takoj po objavi )v!tev posebne občinske komisije občine Rud-kako gospodarijo v Brestu, porodilo vprašanje: slopij. Računajmo: 8 ha travnikov dšt 24.000 kg sC' na . . . To pomeni, da mora po seno 24 voz eno uro in pol daleč. Če vse te številke zmnož[mo, dobimo številko 1,5 milijona dinarjev — samo za prevo* sena. Ni čudno, če ne rodi delo na tako razkosa-nem posestvu pravega haska. Mimogrede: poročilo občinske komisije o našem posestvu ie v glavnin točkah neresnično. Tako ne redimo žrebcev iz žreb4* čarne v Ponovičah, ker te žrebčarne že več let ni* marveč žrebce iz žrebčarne v Pragerskem. Pa tudi barjansko seno ie vse nod streho, cena po mu bo nedvomno zaradi letošnjega slabšega pridelka sen* do jeseni še znatno narasla.« »POVEJTE NAM, S KATERIMI GNOJILI . ..« »Ta krompir ie pa lep!« je vzkliknil neki kmet. ko smo si ogledovali polja kmetijskega posestvo Brest. Z roko je kazal na najlepše raščen krompi* med vsemi krompirišči v okolici Iga. Pohvaljen0 krompirišče je last kmetijskega posestva Pre.Sv* Tudi Brestova pšenica se pne za dober pedenj vise kot pšenica okoliških kmetov. Ižanci in kmetje lZ Tomišla se ne morejo dovolj načuditi, zakaj na. posestvu Brest tako bujno pop :nja. Inž.eni* posestvu ----------------------------------- _j Kresal nam je v razgovoril povedni »Ljudje -nenehno sprašujejo, s katerimi gnojili naj bi £n< jili travnike in njive, da bi jim zemlja boije rj dila. Odgovarjam, če le utegnem, pozimi pa ho' lepi ugotovitev posebne občinske komisije občine Rudnik, kako gospodarijo v Brestu, porodilo vj ali na Brestu res tako slabo gospodarijo? Na uredništvo našega lista sta potrkala upi nik posestva Bojan Lipič in inženir Dušan Kresal dila. Odgovarjam, če le utegnem, pozimi pn,D prav rad predaval ljudem o umetnem gnojenju d objavi sodobnem gospodarjenju.« KATASTER LE SK.OPO BELE2I Motiv z Barja Ljudski odbori vseh tistih občin, v katerih leže barjanska posestva, so nad gospodarjenjem kmetijskih posestev v preteklosti največkrat zmajevali z glavo. Del polpreteklega nezaupanja v življenjsko sposobnost kmetijskih posestev na Ljubljanskem barju sc zrcali tudi v letošnjih družbenih planih občin. Tako so na občini Rudnik sestavili ter povedala: »Družbeni plan občine Rudnik izkrivlja resnico. Vabimo vas, da si gospodarjenje našega posestva ogledate!« SEDEM KILOMETROV PO SENO »Tri leta sem Že konjar na Brestu,« nam Je pravil Alojz Mrkun z Ica. »Povem vam: ko sem prišel na posestvo, je bilo tu vse zanemarieno, njive pa je preraščal plevel. Dediščina devedh nesposobnih upravnikovf Na posestvu nismo im; H ne voz ne dovolj kmeliiskega orodja. Razliko med tistimi 'dnevi in danes boste še najbolje spoznali, če si zdaj ogledate naša polja.« • V »pisarni« (nezaklenjena miza, dvoje stolov) pa je razgrnil inženir Dušan Kresal pred nami posestno karto. »Poglejte!« je rekel. »Te zelene lise na karti — to je nnša* zemlja* Imamo 24 ha trdin-skih njiv — na 44 parcelah, in 101 ha barjanskih travnikov v sedmih večjih grupah. Okrajna zadružna zveza me Je nastavila tu zato, da bi prouči), kako posestvo arondirati. Pa sem moral najprej sestaviti spisek vseh zemljiških parcel. Podoba raz-kosanosti posestva ie porazna: najbolj oddaljeni travniki so 7 ali 8 km daleč od gospodarskih po- Obisk na kmetijskem posestvu Rrost_narnf la jajo ie oei DarjansKe zemije, v prihodnje dajala ljubljanskemu trgu več *n .ve R posestvu nrrsi na«»* ovedal le, da na Brestu dobro gospodarijo. a Brestu upravljajo le del barjanske zemlje, ki l>iniwuu||b Iinjnm i | iiki |a iKArinu il^u ■ ' » , Pridelkov. Kakor vsa kmetijska posestva na bar anski zemlji, bodo tudi na Brestu zemljo "ronC," rali. Toda uspeli bodo le. če jih bo katastr** služba sproti dohajala. Rodnost barjanske zemm se z izsuševalnimi deli spreminja, teh sprememb P katastrska služba sproti ne beležj. , . Agronomska fakulteta si obeta še naiučin«0 tejše izbol jšanje rodnosti travnikov na Barju P tem, ko bi strokovnjakom usoelo uničiti preslico. Izkušnje govore da barjanski preslici naj bol j škodi večkratno košenje in sistematično . jenje. Kako uničiti preslico na Barju? Sele pnoal na poskusnih parcelah agronomske fakultete ° < to povedali. Res, Barju se obetajo lepši dnei * ne snemo, pa pričakovati, da bi Barje že km* postalo razkošen vrt ljubljanskega predmestja. . Zaradi še neizkftriščenih proizvodnih m0*n-° . bi bilo prav, če bi prizadevanje Zavoda za gofP® darsko ureditev Ljubljanskega brrja in Vodne sKuv nosti, ki sta prva napovedala zadnjim ostan* . močvirja na Barju boj, podprle učinkoviteje doslej naše znanstvene kmetijske institucije^ KDO NAJ PLAČA? Z Bleda, ki je vsako leto privabljal Številne turiste Iz vseh koncev sveta, sporočajo, da bo letošnji obisk turistov komaj povprečen. Vse kaže, da bo Bled popolnoma zaseden komaj 14 dni. Bržčas v tujini vse premalo vedo o lepoti naših krajev. 2e nekaj let sem na primer ni moč dobiti nikjer blejskega prospekta. Turistična podzveza ga bo izdala šele v novembru, ko bo turistična sezona že mimo. Morda bo na Bledu živahneje po 15. juniju, ko bo odprta letalska proga Lesce—Zagreb—Beograd in Dunaj—Lesce—Dubrovnik Ježiška kanalizacija Mošfani in Kodelj e včani so se m &T < '' sf i&f pritožili, da morajo vsak dan »čez 1 h! plot«, ker so zaprli brv prek g| ,B v--- * lp> yf Ljubljanice. »Cemu le?« so vpra- p' gL - "j teli Zaradi varnosti, odgo- r-^-V ’ «■ y||g Vorili z občine. »Toda skoraj ga bomo odprli za pešce na polovico. Mamice ob Zaloški cesti in on- »Čudno je, da še ni padel no-Medtem bomo drugo popravili, kraj Ljubljanice pa so potožile, ben otrok v Ljubljanico,« so pi-Najbrž pa ne bo dolgo, ko bomo ker zijajo na obeh straneh brvi sale v pismu našemu uredništvu, začeli graditi nov most. Skoraj prek Ljubljanice za bolnišnico »Kaj pa mislijo na komunali?« Vse je že pripravljeno. velike* luknje. Načelnik za komunalo občine Center je izrazil obžalovanje, ker ss ga o tem ni nihče obvestil. »Pre- i 111^11 In! ssnui^ll IF^IddIPiI 1 mal° 1;>udi imamo> da bi mogli vse pregledati Zato pričakujemo prijav od prebivalcev in bomo zanje hvaležni. Zeljo mamic za boljše zavarovanje pa bomo upoštevali. Povem naj tudi to, da bomo v bližnji prihodnosti popravili ograjo vzdolž Ljubljanice, ki je na nekaj mestih podrta.« Prvi odmevi Okrajni sindikalni svet Je prvi v ljubljanskem okraju v sodelovanju z nekaterimi gospodarskimi organizacijami analiziral vplive delitve dohodka v smislu novih predlogov. Kako vpliva nova delitev dohodka pri gospodarjenju podjetij in gospodarskih organizacij ljubljanskega okraja? Iz razgovorov z delovnimi kolektivi so člani Okrajnega sindikalnega sveta razbrali, da Je novi način delitve dohodka skoraj v vseh gospodarskih organizacijah ljubljanskega okraja za proizvodnjo stimulativnejši kot prejšnji. StimulatLvnost nove delitve se Izraža predvsem pri posebni udeležbi delovnih kolektivov na dobičku, pri deležu dobička, ki Je namenjen za plače nad prejemki po tarifnem pravilniku, medtem ko Je stimulacija pri zbiranju sredstev v skladu za samostojno razpolaganje v nekaterih gospodarskih panogah manjša. • Po družbenem planu okraja Ljubljana naj bi podjetja povečala svoja sredstva za 1219 milijonov dinarjev v primerjavi z lanskim letom, za 7 •/,. Kaže pa, da bodo delovni kolektivi, ki Jim bo rnoč letos doseči manjšo udeležbo pri posebnem deležu dobička, namenili ta sredstva v prvi vrsti za povečanje plač, le nekateri za fond za samostojno razpolaganje. Zakaj? Predvsem zato, ker Jim neznatno povečanje sklada za samostojno razpolaganje učinkovito ne izboljšuje finančnega položaja. Clant Okrajnega sindikalnega sveta so v pogovorih s predstavniki kolektivov ugotovili učinkovitost vseh tistih zveznih predpisov, ki določajo, naj Izločijo kazni, penale, zamudne obresti itd. iz dohodka pred delitvijo dobička, saj sproščajo razmeroma majhna sredstva za samostojno razpolaganje. V primerjavi z odmevom, ki ga Je sprožila nova delitev dohodka, — tako menijo sindikati — pa Odlok o uporabi sredstev gospodarskih organizacij za samostojno razpolaganje (Uradni list FLRJ št. 21/57) spet veže roke kolektivom, saj pred potrditvijo zaključnih računov še vedno ne morejo uporabljati sredstev za samostojno razpolaganje. Le če bi s sredstvi za samostojno razpolaganje upravljali delovni kolektivi vse leto, bi sredstva za samostojno razpolaganje v resnici pomenila materialno osnovo delavskega upravljanja. s V. B. SLOVO V KAMNIKU Včeraj popoldne se Je ves Kamnik poslovil od žrtev - ing. Alberta Stuparja in Ignaca Zupana st., ki so ju lani oktobra ugrabile planine. Kot smo poročali, sp ponesrečenca nalil po osmih mesecih pod vodstvom gorskega relevalca Alojza Čebularja, ki je ob nesreči za las ušel smrti. Prvotno so domnevali, da je plaz ponesrečenca odnesel v dolino. Pokojnika pa so našli komaj dober meter stran od kraja, kjer so ju reševalci mrtva pustili,'da bi čimprej spravili na varno Čebularja in sina pokojnega Zupana. ustanovitvi stanovanjskih skupnosti v občini Šiška. Sprejeli so predlog, o formiranju štirih stanovanjskih skupnosti, ustanovljenih na podlagi ekonomske analize. Prva stanovanjska skupnost bo zajemala del Spodnje šiške, t. j. območje ilirijanskih blokov, druga stanovanjska skupnost pa bo zajela ostali del Spodnje Šiške in del mestnih blokov. V tretjo stanovanjsko skupnost bodo vključili litostrojske bloke in ostale stanovanjske zgradbe v njihovem okolišu. Četrta skupnost pa bo zajemala Dravlje in okolico. 11. JUNIJA V NEDELJO NA SAVO ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Dinamo : Spartak 1:1 SREDA, 12. JUNIJA 1957 IZ LJUBLJANE IN OKOLICE ~)- TELESNA KULTURA Šahovski festival na bledu Dvoršakova še vedno pred Poljakinjami Na mojstrsem turnirju vodita Stupica in Dimc Bled, 11. junija. — Sinoči so na šahovskem festivalu na Bledu odigrali IV. kolo. Danes zvečer pa V. Rezultat IV. kola mojstrskega turnirja: Stupica —Sokolov remi. Lešnik —Dimc 0:1, Malerovič —Smederevac 0:1, Boškovič — Losberg 0:1, Branicky — Gorsky 1:0. Stanje po IV. kolu: Dimc 3,5, Stupica 3, Sokolov, Smederevac 2,5 itd. Rezultati šahistk: Jurczinska —Dvoršak 0:1, Litmanovicz-Užmah 1:0, Holuj-Ko-narkovska remi, Suc — Pfceri 0:1, Osterc — Nedeljkovič 0:1, Svarcer-Schreiber 1:0. Po IV. kolu vodi Dvoršakova s 3,5, Litma-novlcz 3, Holuj, Konarkovska, Piberl, Nedeljkovič 2,5 itd. Rezultati V. kola mostrsk4ega turnirja: Dimc —Smederevac remi, Sokolov —Branicky 1:0, Losberg-Stupica 0:1, Lešnik —Boškovič 0:1, Gorsky - Molerovič 0:1. V najiepšl in najkrajši partiji turnirja Je Boškovič s silovitim napadom privedel mojstra Lešnika pred mat v 19. partiji. Pred zadnjim kolom vodita Stupica in Dimc s 4 točkami pred Sokolovom 3,5, Smederevcem 3, itd. V V. kolu ženskega turnirja so rezultati naslednji: Dvoršak — Litvanovic remi, Holui — Piberl 1:0, Nedeljkovič —Konarkovska 0:1, Užmah — Suc remi, Schreiber — Jurczinska 0:1, Osterc-Svajcer remi. I Mlada slovenska šahistka Dvoršakova Je pred zadnjim kolom obdržala vodstvo s pol točke pred najboljšimi poljskimi šahistka-mi. Dvoršakova ima 4 točke, HolUjeva, Li-tvanoviczeva in Konarkovska po 3,5, Po-j ljakinja Jurczinska pa 3 točke. Na moštvenem turnirju so v finalnem delu odigrali dve koli. V prvi skupini je LSK premagal Jesenice z 2,5:1,5, dvoboj med Mariborom in Jesenicami pa se je končal neodločeno 2:2. V drugi skupini Je Elektrostroj I. Iz Zagreba premagal svojo drugo ekipo s 3:1. V tretji skupini pa so rezultati naslednji: Kranj — Celjski šahovski klub 3,5:0,5, Vinkovci — Jesenice II. 2,5:1,5 Kranj — Jesenice II. 3,5:1,5, Vinkovci - CŠK Sil. Polfinalisti za Davisov pokal ANGLIJA - FRANCIJA 3:2. Tretjega dne tekmovanja za Davisov pokal v četrtfinalu evropske cone med Francijo in Anglijo v Parizu je Darmon premagal Angleža VVilsona z 1:6, 6:4, 6:1, 3:6, 7:5, Anglež Davis pa je v zadnji partiji dvoboja premagal Francoza Hailleta s 6:8, 5:7, 6:4, 6:1, 6:4. V polfinalu bo Anglija igrala z Belgijo. BELGIJA - MEHIKA 3:2. Tretji dan dvoboja v Bruslju je Brichant premagal Contreirasa z 8:6, 6:1, 6:3, Washer pa Llamasa s 6:4, 6:1, 6:3. ŠVEDSKA - DANSKA 4:1. V Stockholmu je zadnji dan dvoboja Danec Nllsen premagal Šveda Davidsona i 3:6, 6:4. 4:6, 6:3, 6:0, Sved Lundqufjt pa Danca Ulricha s 7:5, 6:1, 4:6, 6:4. Švedska bo v polfinalu Igrala z Italijo, ki ja v četrtfinalu premagala Poljsko. Zlet mladih modelarjev v Ptuju Med »Kolibriji« bodočih pilotov Prispeli so v Moškanjce v nedeljo zjutraj -s prvim vlakom. Cela vrsta šolairjev in šolark, k? so previdno nosiili pod pazduho svoje pisane jadralne modele. Prišli so iz Koga pri Središču, iz Ormoža, Desterniika in okolišnih vasi. Ta dan so nešteti prvič stopili na tla pravega letališča, kjer' jih je čakalo vse polno doživetij, ki so se jim neizbrisno vtisnila v Slabo vreme prekinilo padalsko tekmovanje v Franciji Pariz, 11. junija. — Zveza francoskih športnih padalcev je danes odpovedala padalsko tekmovanje v Rouenu, in sicer zaradi slabih vremenskih razmer. Francoski, češkoslovaški In jugoslovanski padalci so bili‘namreč včeraj prisiljeni, da so po treh skokih na določen cilj prenehali z nadaljnjim tekmovanjem. Za to tekmovanje Je vladalo veliko zanimanje, vendar so zaradi močnega vetra izvedli skoke samo dva Francoza in en Jugoslovan. Jugoslovansko moštvo se vrača domov. • NhH||L mmi Zlati jubilej Na stadionu Branika je bil sektorski zlet društva »Partizana« Maribor Maribor, 11. Junija. - Eno najmarljivejših telesnovzgojnih društev Slovenije, »Partizan- Maribor, je v soboto zvečer v veliki dvorani Doma JLA praznoval so-letnico svojega obstoja. Med številnimi častnimi gosti je bila tudi skupina, ki je pred 50 leti sodelovala pri ustanovitvi -Sokola« v Mariboru, predhodnika današnjega slav-Zlet v Mariboru je pokazal tudi i Uenca- ,Po tem ko so odigrali državno ion _____ i nlmno je predsednik društva profesor lep napredek v vajah na orodju. I struna pozdravil goste, med katerimi Rajanje mladink na. lektorskem zleta ob 50-letnici »Partizana« i Maribor. »Partizanu« v Loški dolini trda prede Zelo redki so te primeri, da nale družbene organizacije In delovni kolektivi ne bi pomagali telesnovzgojnim društvom v težavah. Vendar je opozorila na tak primer krajevna organizacija SZDL na občnem zboru v LoSki dolini, kjer je aleer delovno druStvo »Partizan« zašlo v take teiave. v katerih ni več moč normalno delati, marveč le te životariti. »Partizan« Loška dolina se Je letoa bolj kot kdaj koli znašel brez vsakršne pomoči, čeprav je to društvo priredilo v času »vo-jega obstoja že Enajst večjih telovadnih nastopov, sedem akademij ter raznih tekmovanj v odbojki in v vajah na orodju. Dokler je bilo delo v društvu omejeno le na te panoge, je še šlo, letos pa bi društvo rado razširilo svojo dejavnost na atletiko, rokomet, košarko, nogomet, namizni tenis in druge športne panoge, ki so zlasti privlačne za mladino od 14 do 15 leta - te mladine društvo skoraj nima - pa se ]'e društvo znašlo v težkem položaju, brez osnovnih sredstev za tak razvoj. Skupni dohodki društva znašajo okrog 40.000 dinarjev, ki pa jih društvo potroši predvsem za vzdrževanje hišnika, razsvetljavo, kurjavo, zavarovalnino Itd. Društvo se ja ž« večkrat obrnilo na razne organl<-zaclje, podjetja in na .občino • prošnjo za pomoč, vendar Je bilo vae zaman, kot da nikomur ne bi bilo do tega, da Je treba vzgajati mladino v zdrave, krepke In sposobne državljane. Morda Je položaj prav zato tako slab, ker piri občinskem ljudskem odboru Loška dolina ie vedno ni Sveta za telesno vzgojo. V tej občini je več kot 450 mladincev In mladink, bodisi vajencev bodisi kmečkiih fantov In deklet. Tu so štiri osnovne šole In gimnazija, gledanje na telesno vzgojo med prebivalstvom pa Je še vedno nesodobno, češ da telesna vzgoja kmečki vajenski mladini ni potrebna. Skoraj ni pomniti, da je kakšna organiza- cija v Loški dolini razpravljala — razen SZDL na zadnjem občnem zboru — o problemih vzgoje na vasi. V letu 1958/57 društvo ni prejelo nobene finančne podpore. Od dveh prireditev na leto in članarine fja se ne more vzdrževati, kaj šele razširiti »vojo dejavnost. Vzllc temu društvo pripravlja za prvi festival telesne kulture 110 svojih članov, 1. maja pa Je tako kot vsa prejšnja leta, -uspešno r-.stopilo skupaj z JLA na njenem stadionu v Velikih Blokah. Sploh je društvo poznano po uspešnem sodelovanju z JLA. Kljub temu, da v društvu ni toliko članstva kot bi ga lahko bilo, mu zelo primanjkuje voditeljev. Nihče namreč noče na tečaje, ker Jim društvo ne more povrniti plače, ki so jo Izgubili zaradi odaotnosti v službi, podjetja pa tudi ne. Nekateri mladinci, ki so končali tečaje za vaditelje, pa niso našli zaposlitve v domačem kraju. Zaradi teh težav, predvsem pa zaradi neza- interesiranosti, ki so jo kazale doslej orga-I nizaclje ln poletja do društva, sta dobra volja In delovni polet društvenega odbora I zelo uplahnila.1 S. B. je bil tudi bivši načelnik društva, današnji predsednik OLO Maribor, Milan Apih, načelnik republiške zveze »Partizan« Tomaž Savnik lz Ljubljane, predsednik Okrožnega odbora • »Partizana« Maribor Lavoslav Kranjčič in drugi. Zlatko Zel je nato podal pregled delovanja društva v 50 letih. Poudaril Je pravilno vzgojo, ki jo Je bila deležna mladlha v društvu, saj Je to dalo vrsto predanih borcev za svobodo ln številne žrtve v osvobodilni borbi. Pred odrom postrojenl prapori 14 društev okraja, »o prejeli spominske .trakove, nato pa so ustanoviteljem društva ln nekaterim najzaslužnejšim | funkcionarjem predali lepe spominske plakete. Sledil je uspel nastop ženske mladine, ženski zbor učiteljišča pa Je ; lepo zapel več narodnih pesmi. Po kon-; certu vojaške godbe, ki je odigrala venec partizanskih koračnic, se je razvila razgibana zabava, v kateri so pionirji telesnovzgojnega gibanja v Ma-1 riboru obujali vesele in žalostne spomine na pretekle čase. V nedeljo popoldne se je na novem centralnem stadionu »Branika« zbralo preko 2000 gledalcev, pred katerimi so se z uspelimi nastopi razvrstili oddelki telovadcev in telovadk, ki so v • 14 točkah sporeda pokazali uspehe svojega dela. Izredno je ugajal nastop vrst na orodjih, kjer so po- | sebno člani na drogu in članice ter mladinke na dvovlšlnskl bradlji izvajali težke vaje z izredno eleganco in zanesljivostjo. Burnega odobravanja so bile deležne tudi mladinke in članice v Izredno posrečeni skupni vaji. j Pravi orkan navdušenja pa Je lz- ! zval sijajen nastop pripadnikov .TLA. j Strumno Izvajanje težke vaje s puška- ' ml, ki so Jih zaključili z narodnim kolom, ki Je prešel ob koncu v peterokrako zvezdo, sredi katere je na živi piramidi vihtel vojak državno zastavo, zaslužijo najvišjo oceno. Celoten nastop, med katerim sta dve moštvi pokazali tudi živahno Igro v malem rokometu, je bil prav dobro organiziran ln Je dokazal, da delo v partizanskih društvih nenehno napreduje, predvsem po zaslugi neumornih vaditeljev. E. B. spomin. Drugače spuščajo svoje modele po vaških gmajnah in travnikih. Čez sedemdeset radovednih oči je pokukalo v hangar ptujskega aerokluba, kjer so lahko videli prava letala. >KOLIBRIJIc NA STARTU Ob osmih se je začelo tekmovanje modelov. Prvi malčki so se javljali, da so pripravljeni tekmovati. Piihal je precej močan veter, ki je največji sovražnik malih in lahkih »Kolibrijev«, katere kaj kmalu razcefra na drobne koščke. Kljub temu so prvi vzleteli in zajadraiM po zraku. Mnogi so tudi strmoglavili. Ko so jih povlekli z vrvico navzgor, so se naignili in treščili v travo med male tekmovalce, ki so na ves glas z vzkliki sočutja spremljali to nesrečo. Lastniki razbitih modelov niso mogli več tekmovati. Videl sem fantke in dekleta, ki so se skoraj razjokali nad kupom treščic, katere so dneve in dneve lepili. Je že tako, če hočeš tekmovati, moraš tvegati. CIGLERJEV »KOLIBRI« JE UŠEL Prvo presenečenje na tekmovanju je bil model Ludvika Ciglerja iz ormoške gimnazije, šinil je pod nebo in ko se je vrvica odpela, je zaplaval visoko nad glavami tekmovalcev. Menda je bil 'zgoraj zrak miren in je veter vel samo po zemlji, kajti Ciglerjev »Kolibri« je jadral mirno in po- ! časi nad letališčem. »Saj bo ušel!« so kričali otroci. »Saj ga ne bo več nazaj!« Res je prejadral čez reko Pesnico in izginjal nad gozdom onstran reke. Kmalu je izginil radovednim očem in videli so ga samo še z daljnogledom. : Model je jadral tri minute in s tem dosegel 180 točk. To je bil rekord dneva. Šli so ga iskat, saj se je splačalo teči < za tako dobrim modelom. Pozneje je zopet dosegel enak uspeh in’ spričo tega so vsi ostali uspehi zbledeli. Pri posameznih letih ni noben model do- i segel čez 100 točk. Pred poldnevom je priletel iz j Celja »Matajur«. Najboljši tekmovalci so zlezli v kabino k pilotu, ki jih je zapeljal nad letališče. Prvi je bil Cigler. Videli smo ga, ko je visoko zgoraj mahal tovarišem na zemlji. »Boste videli, polne hlače bo imel. ko pristane,« so škodoželjno pravili sošolci. Zlezel je iz »Matajurja« nasmejan in pogumen. »Bilo je lepo in bi se še kar naprej vozil,« je povedal tovarišem, ki so se zbrali okrog njega. Potem se je peljal še Franc Hlebec iz Koga in drugi modelarji. Bili so navdušeni. Skoraj vsi so se zakleli, da postanejo piloti ... Isti dan se -je v- Celju začelo II. slovensko jadralno prvenstvo. Ob 13.20, ko je bilo tekmovanje modelov že pri kraju, sta se visoko pod oblaki pojavili dve jadralni letali. Mirno, dostojanstveno sta se prevajali pod oblaki, loveč zračne struje na svoji poti proti Čakovcu. Vse oči malih modelarjev na letališču v Moškanj; cih so bile uprte k njima. Bodoči jadralci so sledili podvigu svojih starejših tovarišev. Potem jih je čakalo presenečenje. Padalci ptujskega aerokluba so napravili nekaj skokov tako, da je mladi naraščaj videl vse lepote sinjega športa. Tako mi je povedal modelar, ki je bil sicer ob svoj model, * ni mnogo žaloval za njim. Napravil bo novega, boljšega. Popoldne so razglašili rezultate tekmovanja in nagradili najboljše s praktičnimi darili. Prvo mesto je osvo* jila modelarska skupina iz Ormoža, drugo modelarski krožek i* osnovne šole Kog pri SrediščUi tretje pa modelarji iz Desterniika. Ormoški (nodelarji so dobili prehodni pokal Okrajnega komiteja LMS Ptuj. Posamezno so bili najboljši: Ludvik Cigler, Ormož, 382 točk, Franc Hlebec, Kog, 226 točk, Marija Šonaja. Ormož, 222 točk, ■Drago Lah, Ormož, 197 točk in Bronja Bezjak, Ormož, 145 točk. -mr Nezadovoljni Pred odhodom zagrebškega Dinama v Južno Ameriko, kjer se bo udeležil velikega mednarodnega turnirja v Rio de Janeiru, Je prišlo med nekaterimi igralci tega kluba do nezadovoljstva, ker niso med »izvoljenimi-'. Tako je Kurtovič prosil vodstvo Dinama, da razveljavi pogodbo, češ d* bi se rad vrnil k sarajevskemu Železničarju. 2eljko Matuš, prav tako ne-zadovoljen, ker ne gre s klubom v Južno Ameriko, pa na primer ni mogel Igrati v Subotici proti Spartaku., Ivica Horvat, ki je pred odhodom Dinama želel napraviti pogodbo z enim izmed Italijanskih klubov, za katerega •bi Igral v naslednjem prvenstvu, se 6° Dinamu pridružil na poti za BrazillJ0 v Milanu. Horvat želi pristopiti k enemu novih članov italijanske lige, ki P® še hista poznana, ker prvenstvo še ni končano. Tudi Stjepan Bobek, kapetan »Partizana«, bi rad Igral pri eneni Izmed članov italijanske prve lige, ki predvsem Iščejo napadalce. Niti Bobek niti Horvat nimata možnosti, da bi igrala v poznanih italijanskih klubih, ki zanje že igra dovoljeno število tujcev. Morda se jima bo posrečilo dobiti mesto pri klubih druge lige, ki lahko angažirajo tuje igralce šele, ko prestopijo v prvo ligo. Zanimivo je, da so se neugodno končali razgovori tudi med našim trenerjem Čiričem in Florentino. Tudi »Torino-* ni podaljšal pogodbe z našim trenerjem Mošo Marjanovičem, čeprav je le-tta spravil »Torino« z dna tabele, kjer mu Je grozil izpad, na sedmo mesto. »KOOPERATIVA« export-import — Ljubljana — Titova 19 PRODA osebni avto znamke »MERCEDES«, tip 170, KS 40, DS 52, v odličnem stanja Avto je na ogled 17., 18. In 19. junija na dvorišču AVTOTAKSI - Ljubljana - Slomškova 6. I-Brzojavke- 0 BEOGRAD, 11. junija. - Na tiskovni konferenci športne zveze Jugoslavije so -sporočili novinarjem, da je za štipendiranje športnikov zagotovljena vsota 20 milijonov dinarjev ter da bodo skupaj z Zvezo »Partizan« še to jesen odprli dvoletno trenersko šolo, ki je zanjo že zagotovljenih 40 milijonov dinarjev. Športnih iger v Moskvi, ki bodo od 29. julija do 10. avgusta se bo udeležilo 15 jugoslovanskih športnikov, in sicer 6 atletov, 3 boksarji ter po dva plavalca, namiznoteniška igralca in rokoborca. # ATENE, 11. junija. - Predstavniki balkanskih in skandinavskih atletskih zvez so se danes dokončno dogovorili o srečanju atletskih reprezentanc Balkana in Skandinavije, ki bo v Atenah v začetku oktobra. • MCNCHEN, 11. junija. - Zahodno-nemška šahovska federacija je poslala mednarodni šahovski federaciji predlog, da bi bila prihodnja šahovska olimpijada l. 1958 v Mlinchenu. m »BEOGRAD« 9 Podjetje za promet s tehničnim blagom na debelo Tel.: 20-203, 26-491, 23-398 ln 24-880 Brzojav: TEHRAD - BEOGRAD SPOROČAMO, DA JE PO DOLGOTRAJNI IN HUDI BOLEZNI PREMINIL NAS USLUŽBENEC RUDOLF DODIČ REZF^IVNI KAPETAN JLA, CLAN ZKJ, ZB ZROJ, SZDL ITD. J * . POGREB BO V SREDO, 12. JUNIJA 1957 OB 11 ■ URI IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VE2ICE NA 2ALAH DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ZDRAVSTVENI DOM Šempeter pri Gorici razpisuje mesto RAČUNOVODJE Prošnje pošljite na Zdravstveni dom Šempeter pri Gorici. 1951 SPREJMEMO V SLUŽBO strojepisko Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe pošljite na naslov: KERAMIČNO KEMIČNA INDUSTRIJA KAMNIK 1942 'V BEOGRAD, JEVREJSKA 32 IMA NA ZALOGI VELIKO IZBIRO: strojev za obdelavo kovin in lesa — razne stružnice raznih velikosti in tipov — kratkohodne skobelnike — brusilne stroje — vrtalne stroje — skobelnike za les — rav-nalce — rezkalnike — vrtalne stroje za počezne žage — aparate za varjenje do 250, 350, 500 in 2 X 350 A — rotacijske agregate za valjenje do 400 A — kompresorje 65 litrov — 150 litrov ter 250 litrov in drugo • • • Verižna dvigala — bencinske motorje od 3 do 6 KS — centrifugalne sesalke z elektro in bencinskimi motorji in hidroforje vseh prostornin • • • Omenjeni artikli so proizvodi najbolj znanih domačih tovarn kot n. pr. PRVOMAJSKE iz Zagreba, LIVARNE ŽELEZA IN TEMPERA iz Kikinde, POTISJA iz Ade, FAMA iz Novega Sada, JELSINGRADA iz Banja Luke, JASTREPCA iz Niša ln drugih • • • Orodje za obdelavo kovin ln lesa kakor tudi precizne merilne instrumente, gradbeno okovje — vijačno blago — kompletne sanitarne naprave kot lite kadi — peči za kopalnice — umivalnike — WC školjke — pisoarje — rezervarje — kuhinjske umivalnike za posodo - armature za vodo In paro - parne ventile sistema Klinger vseh velikosti proizvod TPK iz Zagreba — zasunke — črni in pocinkani fiting • • • Tesnilni material — suhe ln grafitne azbestne pletenice POTROŠNIKI, V VASEM INTERESU JE, DA PRED NAKUPOM ZAHTEVATE PONUDBE BREZ OBVEZE NAKUPA 1855 mr m W'"W W W VB SREDA, 12. JUNIJA 1957 .LJUDSKA PRAVICA« 7 DNEVNE NOVICE OBJAVA Na podlagi določila čl. 56 Splošnega zakona o univerzah sklicujem na dan "• junija ob 9 dopoldne v poslopju oddelka za rudarstvo ln metalurgijo (ASkerčeva cesta 82) v predavalnici st- 5, javno fakultetno skupščino univerzitetnih' učiteljev, fakultetnih sodelavcev in študentov. - Dekan Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Združenje rezervnih oficirjev Jugoslavije, pododbor »24 talcev v Ljub-flanl, vabi vse rezervne oficirje ln podoficirje svojega področja na predavajte: »Budnost ln čuvanje vojne tajne«, ki bo v sredo 12. junija 1957 ob 20. uri v dvorani SZDL Zarnikova 3. Na predavanje vabimo tudi člane množičnih organizacij naših terenov. V nedeljo 16. (uAVta 1957 bo Izlet rezervnih oficirjev 'Sega okraja Ljubljana v Ribnico. 'Ožnja bo brezplačna. Reflektanti naj 'e Prijavijo do srede. 12. t. m. pri tov. Podlogarju, Resljeva 9. Odbor. . TOALETNO Mil “ULTRAGIN- - šport krema Je Prvovrstna mastna krema. Tudi tvoja koža potrebuje hranive snovi, ki Jih vsfebuje »ULTRAGIN- - šport krema. . »Flex« dobiš pri trgovcu, kjer JJupuješ za svoje gospodinjstvo. Zadevaj ,FLEX~, če hočeš kvaliteto, ‘dealno čisti mastne madeže. Pege vam zagotovo odstrani Pege- Ban krema. Odklanjajte v trgovinah nadomestila in zahtevajte originalni ^t-GESAN z rdečezlato etiketo. ZAHVALA Ob težki izgubi moje drage ženke, ■namice, sestre ln tete IVANKE LUZAR rojene Kovačič *e zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja. Vsem, ki so sočustvovali j nami, Elektrarni ln sindikalni podružnici »Vuhred« za denarno pomoč. vsem množičnim organizacijam, šoli ‘"vsem, ki so jo spremili na njeni ‘adnji poti v prerani grob. n Posebna zahvala organizaciji ZB naaije-Vuhred s predsednikom tova-isem Jakobom Albinom ln tajnikom <_ aj?c®tom Krapežem na čelu za pomoč dobro organizacijo pogreba. Radlje ob Dravi, 11. junija 1857. Žalujoči mož France z družino, bratje ln rodstvo. sestre ter ostalo so- l Za nego normalne ali malo mastne ln občutljive kože polmastna hranilna PERKUTOL VELOUR krema. Se ne sveti, uporabna za dan in noč. NOVOSTI »Puder« krema -Eveline« pokrije vse pomanjkljivosti kože, daje privlačen ln svež ten obraza. Imajo Jo drogerije I Zadnji krik francoske mode - tri svetle barve šminke so dobile drogerije v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju ln Novem mestu. HendVflNIB Slovenska akademija znanosti ln umetnosti v Ljubljani vljudno vabi na Javno znanstveno predavanje, ki bo dne 13: junija 1957 ob 18. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3-1. Predaval bo pro-| fesor na padovanskl univerzi dr. Glan-: fvanco D'Aronco. Tema: Folklora v Furlaniji s posebnim poudarkom na ljudskem slovstvu. ff O M C t d f | Absolventa Akademije za glasbo, pianistka Gita Mallyjeva iz razreda izr. prof. Zore Zarnikove ln klarinetist Ati Soss lz razreda prol. Mihe Gunzka bosta nastopila na diplomskem koncertu v petek, 14. junija ob 20.15 v Filharmoniji. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE URAMA Sreda, 12. Junija ob 20: Potrč: -Krefll«. Abonma D. Četrtek, 13. junija ob 20: Potrč: »Krefll«. Abonma A. Petek, 14. junija ob 15.30; Potrč: »Krefll«. Abonma Petek II. popoldanski. Ob 20: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Abonma U. Sobota, 15. junija ob 20: Nash; -Mojster za dež«. Premiera. Premierski abonma ln izven. Nedelja, 16. Junija ob 20: Nash: »Mojster za dež«. Izven in za podeželje. V soboto. 15. Junija bo Imela Drama enajsto ln zadnjo letošnjo premiero. Uprizorjena bo »romantična komedija« N- R. Nasha »Mojster za dež«. Režiral Je Ing. arch. VBrtor Molka, scenograf Ing. arch. Ernest Franz, kostumograf Alenka Bartl-SerSa. Komedijo Je prevedel Janko Moder. Igrajo: H. C. Curryja - Edvard Gregorin, Noaha - Anton Homar, Jima - Drago Makuc, Llzzle - Vika Grilova, Fila - Stane Cesnik, Serifa - Aleksander Valič, Starbucka - Jurij Souček. OPEKA Sreda, 12. junija: zaprto. Četrtek, 13. Junija: zaprto. Petek, 14. junija ob «0: Nuilč: »Mlster Dolar«. Gostovanje Beograjske Komedije. (Vstopnice so že v prodaji.) Sobota, 15. junija ob 20: Švara: »Kleo- patra«. Abonma red E. Nedelja, 18. junija ob 20: Baletni večer: Chopin: Silflde; Von Elnem: Rondo o zlatem teletu; Rosslnl-Resplghl: Fantastična prodajalna. - Premiera. Premierski abonma ln Izven. Ponedeljek, 17. junija ob *0: Majakov i skl: -Hladni tuš«. Gostovanje Beo- ' grajske Komedij«. (Vstopnice so že v prodaji.) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 12. Junija ob 20: Igor Torkar: »Pozabljeni ljudje«. Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 13. junija: zaprto. Petek, 14. Junija ob 20: Sldney Ho-ward: »Pokojni Christopher Bean«. Abonma LMS IV. Vstopnice so tudi v prodaji. (Davenport - Franček Drofenik.) Sobota, 15. Junija' ob 16: MaJakovskl; »Hladni tuš«. Gostovanje Komedije lz Beograda. Izven. (Cene od 120 dinarjev.) Ob 20: Dobričanln. »Skupno stanovanje«. Gostovanje Komedije Iz Beograda. Izven. (Cene od 150 din.) Nedelja, 16. junija ob 16- NuSlč -Mtster Dolar«. Gostovanje Komedije lz Beograda. Izven. (Cene od 120 din.) Ob 20: S. Loran-P. Mez: »TTX«. -Gostovanje Komedije iz Beograda. Izven. (Cene od 150 din.) Šentjakobsko »ledaliSCb Ltubltana Mestni (lom Četrtek, 13. junija ob 20. I. Cankar: »Za narodov blagor«, lepmedija. -Gostovanje v .Zg. Siškf. (Prodaja vstopnic v Domu -Svobode- v Zg. Slškl v sredo od 18-19 ln v četrtek dve url pred predstavo.) Sobota. 15. Junija ob 20: I. Cankar: »Za narodov blagor«. Red B. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 16. Junija ob 20: I. Cankar: »Za narodov blagor«, komedija. -Izven. » Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje na telefon 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg t Sreda, 12. junija ob 15.30: Taufer-Novy: -Mojca in živali«. Zaključena predstava za osnovno šolo Grahovo pri Cerknici. Ob 17: Taufer-Novy: -Mojca ln živali«. Zaključena predst. za osnovno šolo Kočevje. Petek, 14. Junija ob 18: Taufer-Novy: -Mojca ln živali«. Zaključena predstava za osnovno šolo Stranje pri Kamniku. Sobota, 15. junija ob 20: Pengov- Simončič: -Zlata ribica«. Zaključena predstava za Vajensko Solo gradbene stroke. MflBmnBRtfF VESTI Dežurna lekarna Sreda, 12. Junija 1957: lekarna »Melje«, Meljska c. 2. fcetrtek, 13. junija 1957: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO »PARTIZAN«: amer. barvni film -Pot v Hollywood«. »UDARNIK«: ameriški film -Pod okriljem zakona«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 12. junija ob 20: Shaw: »Pygma-lion«. Red SREDA. Nekaj sedežev ln stojišč v prodaji. Četrtek, 13. Junija ob 20: Shaw: Pyg-mallon«. Red B. Nekaj sedežev ln stojišč v prodaji. IZ MURSKE SOBOTE KINO -PARK«: mehiški film »Rdeča Konga«. Predstavi ob 17.30 ln 20. V gl. vlogi Pedro Armendarlz. PO DOLGEM IN HUDEM TRPLJENJU JE UMRL NAS TOVARI3 FRANCE HRIBAR-SAVINJŠEK NOSILEC SPOMENICE 1941 - REZERVNI KAPETAN I. KLASE POGREB POKOJNIKA BO DANES, V SREDO, 13. JUNIJA 1957 OU 18. URI V PREBOLDU V SAVINJSKI DOLINI DRAGEGA PARTIZANSKEGA TOVARIŠA IN SOBORCA BOMO OHRANILI V ČASTNEM SPOMINU! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV RADIO LJUBLJANA Spored za sredo, dne 12. junija 1957 5.00 — 7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pisan glasbeni spored) — vmes od — 6.30 — 6.40 Reklame in obvestila - 7.10 Zabavni zvoki - vrne* ob - 7.20-7.25 Naš Jedilnik - 8.05 Pisana paleta (spored orkestralne operne in solistične glasbe) — 9.00 Prof. dr. Mirko IJupel Jezikovni pogovori (ponovitev) - 9.15 Iz filmov in glasb, revij - 10.10 Dopoldanski koncert — 11.00 Za ljubitelje narodnih pesmi - 11.35 Odda* ja za šolarje - Niko Kuret: Zarota v gozdu - 12.05 Opoldanski operni spored - 12.30 Kmetijski nasveti - Ing. Milica Oblak: Kako bomo letos oskrbovali nasade jago-dičja — 12.49 V tričetrtinskem taktu -13.15 V zabavnem ritmu - 14.05 Oddaja za šolarje: Pripovedka o sreči - 14,35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Utrinki iz literature - Ana Frank: Dnevnik iz skrivališča - 16.00 Koncert po željah — 17.00 Sestanek ob petih - 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Zunanje-politični feljton — 18.10 Narodne pesmi poje pevski zbor »Tine Rožanc« - 18.25 W. A. Mozart: Glasbena šala (Vaški muzikanti) — 18.45 Radijska univerza — Adolf Dobovišek: Sklepanje pogodb v gospodarstvu - 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Večerni operni koncert 21.00 Kulturni razgledi - 21.15 Igrajo domači zabavni ansambli — 22.15 lz slovenske simfonična glasbe - 23.00-23.15 in 23.30-24.00 Oddaja za tujino (Prenos iz Zagreba) . II. program 12.30 Josef Haydn Simfonija št. 92. v G-duru »Oxfordska« - 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 13.10 Mozaik zabavnih melodij - 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila - 14.35 Pojo vam naši operni solisti - 15.00-15.15 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 22.15-23.00 Revija plesnih orkestrov Protiperonospoma služba Poročilo za dne 11. Junija 19S7 Včeraj so se srednje dnevne temperature gibale v mejah med 19 In 22 stopinj C. Najvlšjo maksimalno temperaturo do 30 stopinj C so zabeležili v Črnomlju. Padavin ni bilo. Napoved: Se danes naj končajo s prvim škropljenjem vinogradniki v okolici Svečine, Jarenlne, Kapele. Jur-šincev, Mestnega vrha pri Ptuju, Zavrča, Konjic, Slovenske Bistrice, Vir-štanja, Bizeljskega, Plšec, Novega mesta, Trške gore, Kostanjevice, Krškega, Malkovc, Šentruperta ter vinogradniki Bele krajine. Do vključno 12 t. m. naj poškropijo svoje vinograde vinogradniki okolice Celja, Mokronoga, Dolnje Lendave ln Rogaške Slatine. Vinogradniki ostalih vinogradniških okolišev Štajerske pa naj še počakajo s prvim škropljenjem, razen onih vinogradniških leg, kjer Je v zadnjih 2-3 dneh deževalo. Naprošamo opazovalce protlpero-nospornlh postaj, naj redno ln točno pošiljajo podatke. Opozorilo sadjarfem! Opozarjamo sadjarje Slovenije, da Je sedaj po cvetenju najugodnejši čas za zatiranje fuzikladlja - škrlupa, jabolčnega zavijača ln rdečega pajka. Zaradi tega vam svetujemo kombinirano škropljenje, ln sicer: Za škropljenje proti fuzlkladlju -škrlupu uporabite enega Izmed naslednjih fungicidov: 0.4% Cosan, 0,3% Dlthan ali Lirotan, 0,20 do 0,25% Orto-cld, 1,5% žvepleno apneno brozgo ali 0,7% bakreno apno. Ker Je sedaj tudi čas za škropljenje proti jabolčnemu zavijaču, primešajte omenjenim fungicidom enega izmed naslednjih sredstev: 1% tekoči panta-kan, 0,4% svinčeni arzenat, 0,2% Ge-sarol 50, 0,5% Dldltln ali Fosferno 20 v koncentraciji 0,05 do 0,07% (50-70 cm* na 100 litrov brozge). Z ozirom na to, da se je portekod rdeči pajek pojavil v večjih množinah, Je potrebno gornji kombinaciji sredstev (fungicidov ln insekticidov) primešati še eno od sredstev proti rdečemu pajku. V t* namen uporabljajte 0,05% Systox, 0,1% Meta-systox, 0,15 Pestox ali 0,1% Tedlon. Ce uporabljate pri škropljenju proti Jabolčnemu zavijaču Fosferno M, učinkuje ta tudi proti rdečemu pajku. Opozarjamo, da so vsa sredstva proti rdečemu pajku, razen Tedlona, zelo strupena. CEJ JSWB VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Japonski barvni film »Vrata pekla« Tednik -Posebna vožnja-. Predstave ob 15. 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Ha-segawa Kazuo. Prodaja vstopnic od S.30 do 11 ter od 14 dalje. KINO -UNION«: Ital. film -La strada«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 je matineja Istega . filma. V gl. vlogi Anthony Qutnn ln Glulietta Mašina. KINO -SLOGA-: meh. film -Ko bom odšel-. Tednik: F. N. 23. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Llbertat Lamarque. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30 do 11 ln od 14 dalje. KINO -SOCA-: amer. film -Trobente opoldne-. Predstave ob 16, 16 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »VIC« Italijanski film »STO LET LJUBEZNI«! Brez tednika. Predstave ob 18, 18.UI ln 20.30. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. LETNI KINO -BEŽIGRAD-: Italijanski barvni film -Atila«. V glavni vlogi Henri Vldal, Anthony Qulnn in So-phla Loren. Predstava ob 20.30. — Prodaja vstopnic uro pred pričete kom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8. predvaja avstrijski film o W. A. Mozartovem življenju -Kogar bogovi ljubijo- Predstavi vsak dan ob 10 ln 15. KINO -LITOSTROJ«: ameriški film: -Vlomilec«. Tednik: F. N. JI. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro I pred pričetkom predstave. KINO »TRIGLAV Ameriški film »Dekle z dežele« Tednik. V glavni vlogi Blng Crosby, Grace Kelly ln WllHam Holden. -Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od IS dalje. KINO »SISKA« Jugoslovanski film »Trenutki odločitve« Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. - Na sporedu samo danes ln Jutri. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVOD Puh«. Premiera. Premierski abonma UPRAVA, DELAVSKI SVET IN SINDIKALNA PODRU2NICA TEKSTILNE TOVARNE PREBOLD SPOROČAJO ŽALOSTNO VEST, DA JE PO MUČNI DOLEZNI PREMINIL PRVOBOREC TOVARIŠ FRANC HRIBAR TEKSTILNI MOJSTER PODJETJA DOLGOLETNEGA, P02RTVOVALNEGA IN DOBREGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM IN ČASTNEM SPOMINU P R E B O b D , DNE 11. JUNIJA 1937 UPRAVA, DELAVSKI SVET IN SINDIKALNA PODRU2NICA TEKSTILNE TOVARNE PREBOLD Sreda, 12. junija ob 20: Mollftre: -Skopuh«. Premie in Izven. KINO •UNION«: amer. barvni film -Sin Ali Babe«. V glavni vlogi Tony Curtls ln Plper Laurle. -METROPOL: amer. barvni film: »Dolina maičevanja«. “LETNI KINO*: Italijanski film: -Obtožba«. IZ R0RASKE SLATINE AmerlSkl film -Weekend v Wal-dorfu«. VFST1 [7 TRBOVELJ •DELAVSKI DOM«: amerlSki film »Na morilčevi sledi«. V glavni vlogi Danny Clark, Virginia Mayo, Vlveca Lindfords ln Edmond O Brien. Vesti z Jesenic ln okolice Zdravniško dežurno službo Ima do H. t. m. dr. Avgust Tanear. Gosposvetska cesta. VESTI (Z KRANJA PRRSERNOVO GLEDAIlSCR Sreda, 12. Junija ob 18: Jan de Hartog: »Zakonska postelja«. - Zaključena predstava za sindikat tovarne »Iskra« Kranj. Obvisčazno vse abonente, da prejmejo dodatno k abonmaju predstavo •Zakonska postelin« brez doplačila KINO »STOR2IC«: franc, film »Heroji so utrujeni«. Predstavi ob 17.30 ln 20. V glavni vlogi Curd JUrgens, Yves Mon-tand ln Maria Fellx. Danes zadnjič. LETNI KINO »PARTIZAN«: amer. barvni vlstavlslon tlim »Daljna obzorja«. Predstava ob 20.30. V glavni vlogi Charlton Heston ln Jean Peteri. 2 BLEDA Italijanski film »V vrtincu greha«. Predstavi ob 18 ln 20.30. V glavni vlogi EUsa Ceganl ln Margot Hlelscher. ' DROBNI OGLASI KUPIMO MOTOR do 500 ccm - v dobrem stanju - Avto-moto krožek Mislinja. 1955 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ -Pfatt-ugodno prodam. Naslov v uprav) -Ljudske pravice«. M1 SPREJMEMO večje Število Študentov od 17. leta starosti dalje za delo pri pleskanju drogov. - Električna cestna železnica, Ljubljana CelovSka cesta 184. I937a i sprejmemo v učenje vajenca u ključavničarsko. mizarsko, ličarsko, mehanično ln elektro stroko. Pogoji za sprejem so: stanovanje v Ljubljani ali v bližnji okolici ln najmanj 3 razredi gimnazije. Pismene prošnje Je vložiti, na podjetje Električna cestna železnica Ljubljana. CelovSka cesta 164. I937b t »iijuDijansKe mlekarne« ■ prejme učence za trgovsko, elektroinstalarijsko, * avtomehanično in mizarsko stroko POGOJI: dovršena nižja srednja oziroma 8-letna osnovna šola. — Pismene ponudbe pošljite tajništvu zavoda, Ljubljana — Vodovodna cesta št. 94. 1952 PRIPRAVLJALNI ODBOR I. KMETIJSKE RAZSTAVE V ŠENTILJU okraj MARIBOR r a z p i i u J e. natečaj za izdelavo osnutka plakata I. kmetijske razstave, ki bo 5.-13. okt. 1957 v Šentilju Plakat naj bi simbolično prikazal glavne panoge kmetijstva: živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo in poljedelstvo. Rok za dostavo osnutkov je 15. junij 1957 in jih pošljite na naslov: Pripravljalni odbor I. kmetijske razstave — Šentilj v Slovenskih goricah. Višina nagrade za odkup osnutka po dogovoru. Vsa ostala pojasnila daje odbor za propagando I. kmetijske razstave Šentilj. M-242 ZAVOD ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GRADNJO KRANJ razpiauje I. javno licitacijo za oddajo vseh del na gradnji šole v Stražišču pri Kranju f (posredni Investitor: Občinski ljudski odbor Kranj) Predračunska vrednost del znaša 78,812.854 dinarjev. Roki za dovršitev del so naslednji: 1. do III. faze: 31. december 1957; 2. končna dovršitev: 30. september 1958. Licitacija bo 12. julija 1957 ob 9. uri v prostorih Zavoda za stanovanjsko in komunalno gradnjo, Kranj, Titov trg 3-II. Do tega roka je treba oddati licitacijske ponudbe. Kavcija, ki jo morajo položiti ponudniki v obliki garancijskega pisma banke, znaša 1% predračunske vrednosti. Licitacijski elaborat je Interesentom na razpolago vsak dan od, 7.—14. ure v prostorih Zavoda za stanovanjsko in komunalno gradnjo, Kranj, proti kavciji 10.000 din za izvod. Občinska taksa za ponudbe na licitaciji znaša 3000 din za 1,000.000 dinarjev ter 0,015 % za znesek ponudbe nad 1,000.000 dinarjev, ki se plača v občinskih taksnih znamkicah. K-96 Zavod za stanovanjsko In komunalno gradnjo v. Kranju H1« tedaja ln tiska Casopisno-založnlško podjetje -Ljudska pravica-, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 8. telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Tomšičeva 1 priti., telefon 20-507 in 22-621 -Kulturna rubrika Nazorleva ulica 12/11 telefon 21-887 - Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon za naročnino 31-030 in oglase 31-358 — Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo hišo je napravil načrte arhitekturni Drobne l V nekaterih pokrajinah Združenih držav se mlado in staro navdušuje za petelinji boj. Pa je bil desetletni Joe Lawson zelo presenečen, ko Je »•petelin'«, ki naj bi zastopal barve dečkovega razreda pri spopadu grebenastih borcev z ostrogami, kar na lepem tik pred nastopom znesel jajce. Seveda ni bilo smeha ne konca ne kraja, veterinar pa Je ugotovil, da je Jocjevi putki pomotoma zrasel tako močan greben, da so jo mnogi Imeli za petelina NAJMOČNEJŠI DIESELOV MOTOR Japonska tovorna ladja »Salo Maru« .bo kmalu dobila Dleselov motor s 13.200 KM, ki je doslej najmočnejši motor te vrste na svetu. ZAČETEK IN' KONEC VSEMIRJA Irski • znanstvenik Opeak je poslal Smittsonovemu inštitutu poročilo s svojimi domnevami o starosti vsemirja. Po njegovih proračunih se je začelo vsemirje oblikovati pred šestimi milijardami let, prav toliko Časa pa bo še trajala njegova življenjska doba. SRCE IN LJUBOSUMNOST Nekateri zdravniki zatrjujejo, da je tudi"1 ljubosumnost bolezen ki lahko povzroči razne srčne motnje. Moški, ki bolehajo za tako imenovanp kronično ljubosumnostjo, imajo Široke in zraščene obrvi, ženske pa upadle oči In drobne ustnic* ali pa velika usta. ŽELEZNIŠKI INDIKATOR To je svojevrsten instrument, ki so ga že začeli uporabljati na nekaterih zahodnoevropskih ln ameriških železnicah. Deluje na principu ure, med vožnjo pa potniku posreduje natančne podatke o krajih in pokrajinah, koder pelje vlak. Razen tega pove ta indikator tudi imena postaj, nadmorsko višino, podatke o zgodovinskih znamenitostih in predorih ter zemljepisni položaj določenega kraja. 34.000 LET STARO OKOSTJE Neka znanstvena odprava Je odkrila v Sanidarski votlini v severnem Iraku človeško okostje, ki je bilo v zemeljski plasti, nastali pred 34 tisočletji. BETON, ODPOREN PROTI TEMPERATURI 3000 STOPINJ Neki porurski inženir Je sestavil kemični obrazec za najbolj odporni beton, ki prenese celo temperaturo 3000 stop. Celzija. Ta beton bi uporabljali med drugim pri graditvi protiatomskih zaklonišč. TISOČ NOVIH LEDENIH GORA Po sporočilih britanske pomorske službe se je letos aprila odtrgalo od Ice Capa na Grttnlandijl 1200 novih ledenih gora, ki so odplavale v razne smeri po Atlantskem oceanu. Na to nevarnost so opozorili kapitane vseh trgovskih ladij, ki plovejo na tistem področju. Iz zgodovine Lužiških Srbov V zgodovinskih virih je najti zapiske, ki omenjajo Lužiške Srbe skorajda 200 let prej kakor Srb« na Balkanskem polotoku. Najstarejši pisani dokument, v katerem je omenjeno to slovansko pleme, ki je konec šestega stoletja naselilo področje med rekama Odro ln Sale, izvira iz leta 630. Kronist Fredegar omenja v svojih zapiskih določenega Dervana, ki ga imenuje »dux ex gente Surio-rum« (vojvoda iz plemena Srbov). Balkanski oziroma podonavski Srbi so omenjeni v zgodovinskih dokumentih prvič šele leta 822, torej nekako za vlade kneza Mu-tlmira. Deset kilometrov globoko Francosko središče za znanstvene raziskave v Toulonu je začelo graditi podvodno jekleno kroglo, ki o njej pravijo, da bo posekala vse dosedanje globokomorske potapljaške rekorde. Njene stene iz stisnjenega jekla bodo 16 cm debele, krogla bo imela dva metra premera, po računih znanstvenikov pa bo lahko dosegla morsko globino 10.000 m. Za primerjavo: sedanji globinski (rekord znaša 4050 m. Zvorlkln ln Farrar sta konstruirala miniaturni oddajnik, ki ima komaj dvakrat tolikšen obseg kot vitaminska kroglica. Pacient ga pogoltne, aparat pa posreduje občutljivim Instrumentom podatke o pritisku v želodcu ln črevesju. Na oscilo-skopskem platnu se zariše krivulja tega pritiska, nenormalnost zaznamovanih valov pa dokazuje motnje v notranjih organih, na primer slabo prebavo, želodčne težave in podobno. Skoraj istočasno sta objavila podoben Izum tudi švedska zdravnika Jacobson in Mackay. Njuna naprava posreduje hkrati tudi temperaturo v posameznih delih človeškega organizma. — Posnetek kaže ameriški oddajnik med paciento-___________________________ vimi zobmi____________________________ Še šest milijard let Vzrak in globine • Prvega julija se bo začelo mednarodno geofizikalno leto. O Osemnajst mesecev bo nad 5000 znanstvenikov'lz 50 dežel • intenzivno delalo na 13 področjih. Proučevali bodo polarni O sij, zemeljske satelite*geomagnetizem, ledenike in drugo, • rakete pa bodo poslali v najvišje zemeljske plasti, da bodo • tam merile sončno aktivnost in zbirale podatke o ionosferi. • Skušali bodo odgovoriti na vprašanje, ali se podnebje na • zemlji zares tako naglo spreminja, kot sklepajo zadnja • leta zaradi raznih vremenskih neprilik, in še na vrsto % drugih vprašanj. Pred 75 leti (1882-83) Je bilo prvo, med obema vojnama pa drugo polarno leto. Takrat so sprejeli zamisel, da je treba taka znanstvena leta organizirati v prihodnosti vsakega pol stoletja, zaradi naglega znanstvenega razvoja, novih tehničnih pripomočkov in nujne potrebe po znanstvenih podatkih pa so to obdobje pred pol stoletja skrajšali na polovico. Vedeli so, da bo okrepljena dejavnost na sončni površini v letih 1957-1958 idealna priložnost za proučevanje sonca in tudi za organizacijo tretjega mednarodnega znanstvenega leta. Znanstveniki so sklenili na mednarodnem posvetovanju, da ne bodo proučevali samo severnih, arktičnih področij, marveč zemeljsko oblo kot celoto. Tako bomo torej imeli namesto tretjega polarnega prvo mednarodno geofizikalno leto. Mednarodni svet je poslal vabila vsem deželam, naj sestavijo nacionalne odbore znanstvenikov in pripravijo programe, zbrane podatke pa naj dajo potem na razpolago vsem sodelujočim deželam. Prve dni decembra 1954 so Američani poslali na področje južnega tečaja znanstveno odpravo, ki naj bi proučevala ledeno skorjo. To je bil nekakšen uvod v priprave na geofizikalno leto. Kmalu' za Američani je poslala svojo odpravo na Antarktiko še vrsta drugih dežel, med njimi Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija in Avstralija. Ce pustimo ob strani politične probleme in namene posameznih odprav — Antarktika ima ob sodobnem tehničnem razvoju zelo pomemben strateški položaj, hkrati pa vsebujejo njfena tla tudi veliko bogastvo najrazličnejših rud — bodo na celini ob Južnem tečaju posvetili posebno pozornost proučevanju zemeljskega ozračja. Okrog 60 vremenoslovnih postaj, ki so jih organizirale sodelujoče dežele, bo skušalo najti v tem obdobju ključ za dolgoročne vremenske napovedi, ker menijo, da je Antarktika eno najpomembnejših meteoroloških področij na zepilji. Jugoslovanski znanstveniki bodo sodelovali v geofizikalnem letu na številnih področjih, predvsem v meteorologiji ter v proučevanju zemeljskega magnetizma in ionosfere, sončne dejavnosti In kozmičnih žarkov. Sredi geofizikalnega leta bodo izstrelili prve rakete domače proizvodnje z instrumenti, ki bodo zaznamovali po- datke o temperaturi, o gostoti zraka in o smeri vetrov. Dograjena bo tudi velika opazovalnica na Zvezdari, ki bo proučevala visoke zračne plasti. To bo edina opazovalnica te vrste med Srednjo Evropo ln Indijo. Leta 1948 je organiziral londonski naravoslovni muzej posebno sekcijo, ki je kmalu štela 4000 rednih mladih obiskovalcev nagačenih živali. Za tiste šolarje, ki se posebej zanimajo za naravoslovje, so priredili tudi risarske tečaje; zdaj se pred vitrinami z nagačenimi živalmi v improviziranem naravnem okolju zbirajo mladi risarji, ki jih vidite na posnetkih pri »•obdelavi*' severnega medveda in gorile lili1 Za tole hišo Je napravil načrte neki zahodnonemški arhitekt, prvo Izvedbo pa so pokazali na arhitekturni razstavi v MUnchenu. Arhitekt se Je držal načela, da je treba zgraditi najprej podstrešje, če kdo nima dovolj sredstev za celo hišo, drugo pa lahko potem podzlda »na obroke«. Naše sonce pe že porabilo precejšen del svojega rezervnega goriva, vendar še ni načelo kritičnih 12 odstotkov. Do te meje bo prišlo šele v naslednjih šestih milijardah let, ko bo začel njegov polmer naraščati in bo na višku tridesetkrat večji, kakor je zdaj. Tedaj bo sonce seveda zgorevalo z orjaško hitrostjo in bo tako v razmeroma kratkem času porabilo vse rezerve goriva. Kmalu zatem bo začel njegov sijaj bledeti, vse dokler se ne bo spremenilo v »bledoličnega pritlikavca«. Toda tudi pogoji na zemlji se bodo spreminjali in temperatura |na njeni površini bo naraščala! Do katastrofe bo na zemlji prišlo tedaj, ko bo sončni polmer štirikrat večji, kakor je zdaj. Takrat j bo temperatura na zemlji dosegla 70 stopinj Celzija, to pa pomeni konec življenja. Sončni polmer se bo še nadalje večal, z njim pa tudi svetloba in toplota, kar bo privedlo do nadaljnjega porasta temperature na zemlji. Po računih strokovnjakov' bo dosegla temperatura naj višjo stopnjo pri 800 stopinjah, tedaj pa se bo začelo sonce manjšati in ohlajevati. Po ocenah znanstvenikov je sonce zdaj staro okoli šest milijard let V tem času, se pravi od nastanka zemlje do danes, se je temperatura na zemlji po začetni ohladitvi povečala za nekaj manj kakor 20 stopinj. Temperatura bo tudi v prihodnje le počasi naraščala, tako da ne bo povročila konca življenja na zemlji, zatem pa bo prišlo do hitrega skoka in naglega konca. Prebivalci zemlje pa smo kljub temu lahko srečni. Naše sonce se namreč le zelo počasi stara. Možnost imamo torej, da bomo na našem planetu živeli še nekako šest milijard let. Prebivalci planetov v raznih sončnih sistemih vesolja — znanost je prepričana, da obstoje — niso tako srečni. Številna sonca so mnogokrat večja, zato se tudi hitreje starajo. Planeti, ki krožijo okoli teh sonc, doživljajo iste toplotne cikluse kakor zemlja, vendar znatno hitreje. i Iz tega sledi, da so morda n ek J« I v vesolju že danes ljudje na nekem planetu, ki jim grozi neposreden konec zaradi naraščajoča toplote, mi pa imamo časa še šest milijard let... j RADAR UBIJA? Kakor so pred kratkim sporočili iz Los Angelesa, je dobil neki moški, ki je stal dobre pol minute neposredno pred radarskim oddajnikom, v spodnjem delu trupa tako hude poškodbe, da je zaradi njih umrl po štirinajstih dneh. To se je zgodilo že leta 1954, vendar doslej niso še ničesar poročali o tem. Matura in admiral Nekaj zanimivega je doživel izkušeni pomorščak Huge Good-wynn, upokojeni admiral ameriške mornarice. Leta 1917 je odšel iz gimnazije v mornariško šolo, kjer si je pridobil strokovno izobrazbo, ki mu je hkrati s prakso pomagala do položaja poveljnika pomorskih enot. Po štiridesetih letih službe, ko bi moral biti upokojen, je ugotovilo ministrstvo za prosveter, da admiral nima 'listin, po katerih bi mu lahko priznali srednješolsko izobrazbo. Tako -je pred upokojitvijo spet delal veliko maturo na gimnaziji, To je prvi znani primer smrti zaradi učinka radarskih žarkov. Omenjeni moški je stal sredi snopa radarskih žarkov pred radarsko anteno. Ze po nekaj sekundah je začutil v trebuhu nenavadno toploto, kmalu potem pa se je umaknil od aparata. Čeprav na njegovem telesu niso opazili nikakršne poškodbe, so ugotovili pri obdukciji hude notranje opekline, neki zdravnik pa je potem dejal, da bodo morali proučiti nenevarne doze radarskih valov, sploh pa bo treba uvesti pri ra- Svedl bodo dvignili »Vaso« V stocholmskem pristanišču pripravljajo vse potrebno, da bodo dvignili ladjo ‘»Vaša-, ki jo je švedski rušilec po naključju odkril lansko poletje na morskem dnu. To je velika jadrnica, ki se je leta 1628 potopila na prvem potovanju s 400 potniki in s člani posadke. darju podobne zaščitne ukrepe kot pri napravah, ki oddajajo jedrske žarke. Pravijo, da lahko najdete v Tokiu tako rekoč vse, kar vam prid« na misel, celo »Imitacijo« Char-lieja Chaplina. Mož na sliki Pre' naša napise trgovskih podjetlji njegovo reklamno delo pa sprem* ljajo chaplinovske kretnje, k1* zbujajo pri mimoidočih odobra' vanje in razumljivo zanimanje Rosselini bo ostal v Indiji Roberto Rosselini režira v in* diji film o zgodovini te dežel«* Pravijo, da je indijska vlada P°" daljšala njegovo bivanje za tr* mesece, da bo italijanski režiser lahko dokončal snemanje film* toda pod pogojem, da bo —italijanska vlada jamčila za to, da bo režiser Rosselini delal tam, kjet ne bo nekoga«. Ta »nekdo*1 Je Sonali Das Gupta, indijska filmska igralka. Tovornjak, ki boža cesto Konstruktor Wll' liam Albeajz Car* mela v Kaliforniji se Je dal povoziti od štlritonske-ga tovornjaka, o® bi pokazal, kako delujejo namesto običajnih avtomobilskih koles gumijasti valji, ki Je on konstruiral-Vozila z valji se bodo obnesla d* močvirnih zemljiščih ter v pesku in snegu. — Po nenavadnem poskusu sl Je Albee otresel prah in dejal: »To Je tovornjak, ki cesto boža.«