zmogel ZDRUŽENE ARMADE ZASLEDUJEJO UMIKAJOČE NEMCE Amerikanci in Angleži prišli skupaj na cesti med Gabesom POROČEVALCI BODO LAHKO NAVZOČI NA KONFERENCI ZA PREHRANO Washington, D. C. — Elmer Davis, načelnik vojnega urada za informacije je naznanil vče-. | v• * * v . . - raj, da bližajoči se zavezniški in Gafso. — Angleži, ki so zaceli v jeseni ofeuzivo, so | konferenci za ureditev prehra- sledili nad 2000 milj bežecemu Rommelu. — Zavezniki udarjajo naprej, da čimpreje osvobode Tunizijo. Zavezniški stan, Afrika. — *Med Gabesom in Gafso, pri cestni oznaki, ki pravi 67 kilometrov od Gafse, se je dogodil zgodovinski dogodek, ko so se sestale včeraj ameriške in angleške čete. Angleške čete so prišle sledeč bežečim Nemcem preko 2000 milj daleč od E1 Alameina v Egiptu, preko peščene Libije v Tunizijo. A- NEMCI DOHAJAJO V BOLGARIJO Bolgari utrjujejo obrežje v Egejskem zalivu in ob turški meji. Ankara, Turčija. — Turška zastopstva poročajo iz Bolgarije, da so došla v Bolgarijo večja nemška ojačenja. Nem- meriške čete pa so izsilile po ,WHj. T11 , hudih bojih dohod do tega^ke čete so se nastanile v Ru- „ £hlcaf0' U]' ~ Zve2a chlk rlpiiop t POZOR 1 Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaia naročnina. Prva pomeni aec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi vainaga nUtvo vsaj dan in pol prad tednu j« čas do čairika dopoldne. — Rokopisov uredništvo na vrača. Entered as second class matter, November 10, 1025 at the post office at Chicago, Blinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: POLITIČNE PREGLAVICE lahko postane, ampak misli o Stalinu, kakor hočeš, brez njega ne pojde, in on je v svetovni politiki najčistejši realist, on ve, kaj hoče, in razume priti do tega, kar namerava doseči. Solzave tirade nič ne pomagajo. Rusija igra in bo igrala važno vlogo pri borbi, brez-dvomno bo igrala še bolj važno vlogo pri mirovni uravnavi. Amerika ne more govoriti o miru, in kakšen mir hoče, ako pri tem ne upošteva, kakšen mir želi Rusija. Dokler je Amerika izolacionistična, ne more napadati sedanje ruske politike. Če Amerika hoče, da naj Rusija sodeluje pri Atlantskem čarteru, se mora kongres jasno izreči, da se odpove izolacionizmu, in da je pripravljen sodelovati pri uravnavi razdrapanega sveta po meri amerikanske moči. Dokler je Amerika v temi glede svoje politike, se od Rusije ne more zahtevati popolne jasnosti, in preglavice v politiki niso na ruski strani, Stalin ve, kaj hoče, preglavice so na naši strani, ko tavamo v temi ali vsaj v nejasnosti. SGT. WILLIAM FALE ODLIKOVAN PO SMRTI Sheboygan, Wis. General Douglas MacAr-thur je odlikoval s križcem za odlične zasluge (distinguished service cross) našega mladega Vsaka večja vojska, ko ne gre morda le za kak posame- serv«;e cross/ našega misaega zen in neznaten spopad med sosedi, kadar gre za borbo med I rojaka, ki je padel v boju bli-večjimi narodi ali narodnimi skupinami, je izraz politike, " ~ ' posledica političnega udejstvovanja. Govorimo o "visoki politiki" in mislimo pri tem na neke glave, ki so poklicane, da vodijo politiko. To naziranje je napačno. Vodijo politiko, to je res, vsak državljan ne more biti pri vodstvu, ker nima potrebnega vpogleda v potek dogodkov, ampak ta "visoka politika" zadene vsakega državljana, ne pri vodstvu, pač pa pri posledicah te visoke politike. Med politiko in politiko ni nobene razlike, ena in ista je, le vodstvo ne more biti v rokah vseh, zadene pa politika prav vsakega državljana. Pri kaki absolutistični politiki navadni državljan nima besede, politika se dela brez njega, ampak prav pri avtokraciji, totalitarizmu, absolutizmu je navadni državljan najbolj prizadet. Politične preglavice so preglavice vseh. Nas Ameri-kance tare neki izolacionizem. Woodrow Wilson mu je podlegel, ko ga je senat pustil na cedilu. Slo je, pa ni šlo, ker v dobi po zadnjem miru smo morali delati razne dogovore, toraj smo se vmešavali v mednarodne zadeve, nismo mogli ostati izolacionisti. Ko se je začela kriza v Evropi širiti, so dvignili izolacionisti svoje glasove. Še danes niso utihnili. Zadnje dni pa je odprl oči vsem Sumner Welles s svojim govorom v Toronto. Nad 20 let se je zdela mednarodna kooperacija gola sentimentaliteta, ampak zdaj je postala realna. Tako nekako je povedal. Amerika je živela v mednarodni anarhiji. Rusija je stopila na plan. Tu je, ne gre je prezreti, politika se mora z njo in z njeno politiko baviti, z izoliran jem se nihče ne more izolirati. Podpredsednik Wallace je odkrito povedal: "War No. 3 would be the most probable outcome, if America 'double-crossed' Russia." To je trdo povedano. Mnogi so poskočili, bili užaljeni, protestirali. Ne pomaga nobeno ogorčenje, ker Wallace je zadel, dasi se zdi izraz oster. Tudi politika ima preglavice, in Amerika ima zdaj preglavice v politiki radi Rii^T Ali je Rušija na krivem, kakor navadno? Mogoče, ampak vsekako je treba vpostevati tudi stališče, kakršno zavzema Kremlin, zastopa ruska politika. Amerika pokazuje na Atlantski čarter in štiri svobode. Na predsednika Roosevelta se zanašajo vsi zdaj potlačeni narodi, in Roosevelt je za sodelovanje in mednarodno kooperacijo na podlagi Atlantskega čartera. O tem ni dvoma. Ampak Roosevelt je odvisen od senata pri sklenjenih pogodbah. Kaj, ako mu senat pokaže hrbet, kakor je pokazal Wilsonu? Ali ne bo smatrala Rusija za "double-' crossing", če senat ne potrdi mirovnih sklepov Roosevelta in se postavi na stališče izolacionizma? Od Rusije se zahteva, naj jasno pokaže, kako bo postopala, ampak pri Ameriki ni nobene jasnosti! O Stalinu naj kdo misli, kar mu drago, ampak Stalin ni na glavo padel — he is no fool — ker bi ne bil mogel preživeti v Rusiji četrt stoletja najljutejših borb. Skoz vse svoje življenje se je boril, je moral odbijati skrivne napade s krivnimi napadi, razboritost z razboritostjo, spetke s sprotispletkami. Dolgo je bil v "podtalni" borbi, meriti se je moral z nakanami carske policije, vojskovati se z elementi, ki ne poznajo vesti niti usmiljenja. Šlo je strogo za to, kdo je močnejši, da preživi slabejšega. Ali naj more kdo pričakovati, da bo tak mož sprejel naše proteste ? In kaj mu Amerika nudi glede povojne Evrope ? Nekaj praznih besed! Imamo orožje, vojni material in tu smo pomagali Stalinu, ampak ali imamo mi tudi kak trden načrt pri uravnavi Evrope? — Prav nič se ni treba čuditi radi ruškega zadržanja. Sovjeti hočejo močno in varno Rusijo z močnimi in stalnimi mejami. Pri negotovosti, ali naj te trdne meje zagotovi kak mednaroden zagovor, ali Rusija sama, gre Stalin po varni poti, on se hoče zavarovati za vsak slučaj. Nevaren zu Bune na Novi Guineji meseca decembra 1942. Ta križec odličnega službovanja je najvišje odlikovanje, kar ga more general MacAr-thur dati vojaku. Sgt. William Fale se je prostovoljno javil za patruljo, ki je imela nalogo iti naprej in braniti novi pas ozemlja, medtem ko bi električarji zopet vpostavili pretrgano zvezo do neke kompanije, ki se je nahajala daleč spredaj v okolici Bune. To se je zgodilo na Božični dan 1942. William se je z dvema drugima vojakoma plazil naprej po nekakem sledu ali stezi in je našel oddelek sovražnikov. Kakor poroča uradni rekord, se je podal sam naprej na raziskovanje ter je vrgel granato med sovražno skupino. Sovražniki so začeli streljati, in Fale je bil smrtno zadet. Ko ga je mož iz njegove patrulje izvlekel iz mesta, kamor so padale krogle, je Fale rekel, da se bo že kako splazil iz nevarnega okrožja, raje kakor pa da bi se dal nesti na nosil-nici, kar bi izpostavilo oba no-sača sovražnemu ognju. F!ale je podlegel ranam, ki jih je prejel pri tej priliki. Odlikovanje je bilo poslano njegovemu očetu, Franku Fale, v Sheboyganu. Križec za odlično službovanje je medalja, ki jo je uvedel kongres leta 1918. To odlikovanje dobijo vojaki, ki izkažejo posebno junaštvo v zvezi z vojaškimi nastopi nasproti oboroženemu sovražniku. V prvi svetovni vojni je to odlikovanje (prejelo 6,379 častnikov in vojakov. je Sergeant William Fale bil sin slovenske družine Mr. in Mrs. Frank Fale, 836 Indiana Ave. V vojno službo je stopil 21. marca 1941, komaj nekaj mesecev potem ko je dokončal svoje odvetniške študije na Marquette univerzi. Rojen je bil 3. junija 1914 v Black Diamond, Wash. Pre- den je šel v višje šole, je hodil v tukajšnjo farno šolo sv. Cirila in Metoda. Uradno poročilo in posmrtno odlikovanje priča, da je bil hraber vojak in je dal svoje ^življenje v boju za domovino kot hraber junak. Vsa čast takemu vojaku iz vrst mladih a-meriških Slovencev, pa tudi staršem, ki so takega sina vzgojili! , Joseph ina Dragan. -O- THOMAS JEFFERSON Proslava rojstnega dne Thomas Jeffersona, dne 13. aprila, ima letos širši pomen. Najprej bo letos 200 let, kar se je rodil. Potem se pa čuti, da je v teh časih važno zopet potrditi demokratična načela, ki jih je zagovarjal ta veliki a-meriški državnik in oboževalec svobode in ki jih kruti sovražnik povsem odbija. Bill of Rights Sesquicenten-nial Committee (odbor za proslavo stopetdesetletnice ustavnih določb o človeških svobodah), ki mu je Predsednik Roosevelt častni predsednik, si prizadeva, da se ta letošnja obletnica spodobno proslavi Pozval je šole sirom dežele, bratsTce in meščanske organizacije ter cerkve vseh veroizpovedi, naj se vdeležijo proslave kot demonstracije ameriške vere v demokratična načela, ki jih je Jefferson proglasil. Governerji in župani so bili pozvani, naj izdajo primerne proglase. Obe zbornici Kongresa se vdeležita proslave. Aranžiram so bili radio-programi od obali do obali, ki bodo naglašali pomen historičnih dokumentov, ki jih je Jefferson spisal ali navdahnil. Najbolj znamenito delo Jeffersona je bila seveda sestava Izjave Neodvisnosti, ali vsa skupina njegovih spisov— njegovi govori, knjige in pisma — odseva njegovo vero v dostojanstvo človeka, v nepre-kršljivost njegovih naravnih pravic in svobod in njegovo hrepenenje, da se v Ameriki ustanovi in vzdrži demokratični način življenja. * Jeffersonovo dolgo in dogodkov polno delovanje se lahko deli v štiri perij ode ? njegovo službo v .prid ameriški revoluciji, zakonodajne reforme Mrs. Rose Hzurzy, ter štiri brate; Frank, Edward in An-povsem zgrajen po njego- ton Link so v So. Chicagi, Joseph pa je v armadi Z. D. v San Francisco. Mrs. Opeka je bila članica angleškega oddelka tukajšnjega Maternega društva in društva Sv. Ane, št. 127 KSKJ. Pogreb se je vršil s slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi Matere Božje v petek 9. apri- TARZAN 682) BOJ ZA ŽIVLJENJE IN SMRT za domorodiio državo Virginia, njegovo dvakratno službovanje kot Predsednik Združenih Držav in mirna leta vpo-kojitve. Dasi je bil Jefferson sin bogatega veleposestnika, je imel prav malo one razredne zavednosti, ki je v onih časih delila posestniško aristokracijo od bolj skromnih kolonistov. 2e v mladih letih si 'je bil prisvojil geslo: "Odpor proti tiranom je poslušnost do Boga". To geslo ga je vodilo, ko se pridružil kolonijalnim revolucij onarcem, ki so delali za neodvisnost ameriških kolonij. V mladosti se je že začela njegova velika ljubezen za u-metnosti, ki jim je ostal udan vse življenje. Sam je pravil o sebi: "Postale so pravcata strast z menoj: matematika, glasba in arhitektura". Bil je spreten vijolinist in njegov novi grad — Monticello — je bil vih lastnih načrtih. Tekom revolucije je sestavil razne pomembne proglase, ali Izj ava Neodvisnosti je njegovo nesmrtno delo. Sestavil jo je kot član odseka petorice, izbranega od drugega Kontinentalnega Kongresa za sestavo načrta izjave. Po revoluciji je Jefferson — kot član legislature in potem kot governor — posvetil svoje delovanje dolgi vrsti zakonodajnih reform v državi Virginia. Uspeh tega delovanja je bil, da je ta država dobila najbolj napredne, revolucionarne in demokratične zakone tedaj na svetu. Zlomil je politično in gospodarsko moč posesetniške aristokracije, od-delil cerkev od države in uvedel sistem javnega šolstva. Začel je tudi borbo proti suženjstvu in za splošno volilno pravico, ali v teh reformah je bil preveč naprej od-svojih sodobnikov in je bilo treba poznejših generacij, da so se vresni-čile. Jefferson je bil dvakrat izvoljen za Predsednika Združenih Držav. Njegova borba proti reakcijonarnim zakonom proti inozeiAcem je prišla do končne uspešne zmage in je privedla do poloma reakcionarnega nazadnjaštva. Druga znamenitost njegove predsedniške dobe je bila predobitev vse doline Mississipija od Allegheny pogorja do Rocky Mountains potom takozvane "Louisiana Purchase". To o-gromno pokrajino, ki je kasneje postala srce Združenih Držav, je kupil od Francije za $15,000,000. Zadnjih 17 let svojega dolgega življenja živel je v svojem gradu Monticello, od koder si je dopisoval z odličnimi možmi sirom sveta. Ustanovil je University of Virginia in ji predsedoval. Umrl je dne 4. julija 1826, ravno petdeset let po dnevu, ko je bila podpisana Izjava Neodvisnosti, veliki, zgodovinski dokument, ki ostane za vedno spojen s spominom na Thomas Jeffersona. FLIS. o Kampanja "Am. Slov." j« v teku, pridobite aru kakega novega naročnika! MRS. MICHAEL OPEKA JR. SI JE SMRTNO POWE- Sobota, 10. aprila 1943 ? i '.=a North Chicago, III. Mrs. Anna Theresa Opeka, stara 36 let, žena mestnega u-radnika (City Clerk) Michae-la Opeke, je v začetku tega tedna umrla v bolnišnici Sv. Terezije, ker ji je počila lobanja, ko je padla na svojem domu v nedeljo 4. aprila. Vt nedeljo po birmi, ko je bil birman tudi njen sinček, so imeli doma, na 1217 Wads-worth Ave., North Chicago, malo pojedino (party). Hotela je še nekaj jedi prinesti iz kleti, pri tem ji je pa spodrsnilo in je tako nesrečno padla, da si je prebila lobanjo. Zapušča dva sinčka, Michaela Jr. in Roberta. Razen moža in omenjenih dveh sinčkov zapušča tudi dve sestri, Mrs. Mary Jarkovec in DOGODKI i Jennie Mivec umrla Johnstown, Pa. _ Smrt se je zopet oglasila v naselbini in vzela to pot agilno cerkveno delavko Mrs. Jennie Mivec. Umrla je v bolnišnici Sv. Frančiška, Pittsburgh, Pa., 2. aprila, k večnemu počitku pa je bila položena na mirodvoru Sv. Terezije 6. aprila. Bila je naročnica Am. Slovenca. Bodi ji večni mir, možu pa naše so-žalje! — M. K. Lieutenant John Troha Chicago, III. — Mr. in Mrs. John Troha, 2321 S. Seeley Ave., poročata, da jih je 18. marca prišel obiskat sin John, ki je lajtnant v armadi Z. D. in je bil 14 mesecev neprenehoma v bojih na Paficiku. Nakopal si je malarijo in neko očesno bolezen in je bil več tednov v bolnišnici, sedaj pa so ga poslali v bolnišnico v Battle Creek, Mich., da se do kraja izkoplje iz bolezni in si zopet opomore. Medpotoma se ustavil pri a Podrobnosti bomo sporoči- je za nekaj časa h kasneje. ' Naše iskreno sožalje soprogu, pokojni pa naj sveti večna luč! Jennie Keber. SLOVENIJA JEČI Pri Morju Sredozemskem Zdaj hudo grmi, Iz topov in strojnic Ogenj krog leti. Domovina rodna Grozno zdaj trpi, O svobodi njeni Govora pač ni, Saj že marsikteri , Naš nekdanji dom Z ognjem tam sovražnik -Spravil je k tlom; Gredice in stezice, i Kjer smo hodili mi, Rdeča zdaj zalila Sorodnikov je ]cri. Rojaki zdaj nedolžni Morajo v smrt, Kako ne bil bi narod Obupan in potrt? Usmiljenja tam zanje Nobenega več ni, Zato trpini zbrali Poslednje so moči In hrabro se borijo Iz dneva v črno noč. Utrujenim do smrti Prihaja, glej, pomoč! V oblaku temnem v dalji Nekaj se blišči, Ko svobode sokol Proti njim leti, Zvezdnato zastavo V kljunčeku ima, Vsak svobodni narod Jo povsod čisla. N/»d našimi sinovi Zastava ta vihra, Ko čez široko morje Pomagat grejo tja. Sovražnika tam bodo ~ Premagali zato, '■■r Da dom očeta rodni Svoboden zopet bo, Pri tem pa marsikteri V boju bode pal In v rodni zemlji staršev Bo spanje večno spal. Mark Badovinac, zastopnik, Boon, Mich. starših v Chicagi. Lt. Troha se je udeležil bojev na Solomonih, pozneje se je nahajal na otoku Nova Kaledonija pri Avstraliji in nazadnje se je udeležil bojev ob Udin Kanalu. Tukaj, pravi, da je bila voda kakor daleč so nesle oči dobesedno rdeča od japonske krvi. Pravi tudi, da so Japonci temeljito pripravljeni in dobro utrjeni in da bo ta vojna še dolgo trpela. Omenjeni rojak je poklicni vojak. Star je 43 let in se nahaja v armadi Z. D. neprene-homajftf blizu 30 let. K vojakom se je vpisal kot mlad fantek. Bojeval se je v prvi svetovni vojni, zdaj se pa spet v drugi. Pravi, da je bila prva pvetovna vojna le igrača v primeri s sedanjo. Starši so v Chicagi že okrog 40 let. Prej so bivali zunaj na Archer Ave., zadnjih 18 let pa živijo v šentštefanski naselbini. Iz Mmnesote Chisholm, Minn._Dne 18. marca je umrl v Buffalu, N-. Y., rojak Louis Marn, star 55 let in rojen v Danah pri Ribnici. Bil je vdovec in zapušča dva sinova ter tri hčere. Njegovo truplo je bilo pripeljano semkaj in pokopano 22. marca. D0G0DBICE Verdija so povabili v neki družini na obed. Po obedu je moral dovoliti, da mu domači sin zaigra nekaj svojih skladb. Ni zdržal. Pomignil je nekemu dobremu prijatelju in sta se splazila iz glasbene sobe. Zunaj pred vrati je sedela služabnica in spala. Verdi je tedaj šepnil prijatelju: "Dekle je prisluškovalo!" Napisal: Edgar Rice Burroughs tarzan- might have was no lonfibr A__, MB WAS A; FEARLESS IN« HIS PREY. Tarzan bi lahko ušel, toda zdaj ni bil nič več preudaren človek. Bil je neustrašena zver, ki brani svoj -plen. Ko se je lev zagnal vanj, je zdrknil na stran, se bliskoma zasukal, zgrabil leva za rep in ga treščil ob tla. THE TOUGH CARNIVORE. UHlNJURe^, was-ONLY SPURRED lb NEW FURY. IT RETURNED TD THE ASSAULT. Žilavemu mesožrcu to ni napravilo nobene škode, pač pa ga je še bolj razkaeilo. Pripravil se je za novi napad. this was mortal comsat. tarzan' knew it would end only when one of the bclliscrbnts was DEAD. To je bil boj za življenje. Tarzan je vedel, da se bo ta boj končal šele tedaj, ko bo eden izmed njiju mrtev. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI 1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. SONČNE PEGE IN VREME Pred kakimi 150 leti se je dobe, ko sončne pege rastejo! neki Anglež domislil, da bi sestavil razpredelnico, kako se na leto spreminjajo cene. Pri tem je pa zapazil, da cene žitu enajst let padajo, enajst let se pa dvigajo. Ker pa zavi-sijo cene žita od žitnega pridelka, ki pa spet zavisi od vremena, je iz tega sklepal, da se mora tudi vreme vsakih enajst let spremeniti. — Kasneje sta dognala dva znanstvenika, Schwabe^in Harrington, da je to zapovrstno obdobje u zvezi s sončnimi pegami. Znano je, da je na vsakih 11,2 leta največ sončnih peg. Nato polagoma pojemajo, slednjič čisto izginejo in se spet začno večati in jih je čez 11 let spet največ. Pojemanje in dojemanje sončnih peg pa ni zmeraj tako redno; vmes so še manjša razdobja, 3,2 letna in še večja, 33 letna. Vse to se dogaja drugo za drugim, a stalno je vedno spreminjanje sončnih peg na vsakih 11,2 leta. Sonce je neizmerni izvor sile, ki izžareva v ozračje in na površje zemlje svoje toplotne, svetlobne žarke. Mogočen ve-letok samih elektronov — električnih delčkov — se izteka iz sonca na zemljo in vpliva na naše vremenske prilike in neprilike. Vendar pa tok sončne energije ni vedno enako močan; njegova jakost zavisi od sončnih peg, to je, od temnih lis, ki so na površini sonca zdaj večje zdaj manjše. Ko so največje, je njih površina velika pet stoti del vse sončne površine. Sončne pege so orjaške, na tisoče kilometrov globoke luknje v soncu. Naglo spreminjajo svojo podobo, njih premer more biti tudi na sto tisoče kilometrov dolg. N a j m a n j še sončne pege, ki jih vidimo z navadnim daljnogledom, merijo v premeru 300 km. Take pa, ki imajo v premeru 40.000 km, so vidne tudi s prostim očesom. (Velike so nekako 3 krat tako, kot je premer zemlje.) Ker se sončne pege zaeno vrtijo s soncem vred, se gibljejo t>d vzhoda proti zahodu in so t13 dni vidne na tisti strani sonca, ki je obrnjena prot} zemlji. Mem izginejo na za* nodnem^bu in se prikažejo spet čez 13 dni na vzhodnem robu sonca. Razen sončnih peg poznamo še neznanske šope plamenov; to so sončne plamenice, ki so še dosti obsežnejše in švigajo 250.000 km v višino! Tudi iz teh izhajajo velikanski elektronski tokovi. Prej so bili ljudje tega mnenja, da zavisijo spremembe vremena iz različnih drugačnih vzrokov. Zdaj je vedno bolj jasno videti, da nastajajo spremembe vremena le iz moči sončnega izžarevanja. A ta toplotna moč zavisi od sončnih peg. Razna znanstvena opazovanja so dognala, da se toplina sončne površine poveča, če je sončnih peg več. Torej bi morali potemtakem imeti tudi mi bolj toplo vreme, kadar ima sonce več sončnih peg. Pa je prav narobe res! Zakaj? Ko je izžarevanje sonca močnejše, se ozračje krog zemlje zares tudi bolj segreje.- A s tem, ko se ozračje bolj segreje, se pa tudi bolj zrahlja, zračni tlak pada, nastajajo oblaki — in dež. Oblaki posrkajo toploto sonca, ki prihaja v naše ozračje in ji ne pustijo, da bi prišla na površje zemlje. Zato pa je tako: čim več je sončnih peg, tem bolj hladno vreme imamo in tem več je padavin. Ce je torej veliko sončnih peg, pomeni to, da bomo imeli hladno in vlažno vreme. Če se pa sončne pege zmanjšujejo, tedaj je bolj toplo in suho vreme. — Zdaj smo v začetku TAKŠNO JE SODOBNO VOJSKOVANJE Sicer zdaj še ni toliko peg, vendar ni izključeno da lansko deževno poletje (in še letošnje!) je posledica ^vplivanja sončnih peg. Tudi drugi prirodni pojavi imajo svoja določena obdobja, ki so tako v zvezi s sončnimi pegami. Orkani v Severni A-meriki so tem hujši, čim bolj naraščajo sončne pege. Ker je toliko nalivov, se gladina je zer dviga. Izmerili so, kako visoko stoji voda v jezerih Viktorija in Njansa v Afriki in v reki Nil, pa so videli, da se 11 let gladina veča, 11 let pa manjša, kakor se spreminjajo sončne pege. Ko je sončnih peg največ, je tudi gladina teh voda na višku. Tudi pred 3000 in 4000 leti je bilo tako. Iz starih 250 let starih meteoroloških zapiskov, spoznamo, da se je vreme zmeraj v takem redu spreminjalo. Zlasti pa stopajo tista leta na površje, ki so iz večjih 33 let trajajočih sprememb. Opazovanje vremena pa moramo zasledovati še za več ko 250 let nazaj. — Vreme zlasti vpliva na rast rastlin. Kolobarji v deblih dreves niso enako široki. Če je bilo leto bolj suho, je kolobar ožji; če je bilo de-žveno, je širši. Tako moremo na letnih kolobarjih domačih dreves dognati, kakšno vreme je bilo v prejšnjih stoletjih. Drevesa nam govorijo o 11 letnih spremembah vremena. O vremenu pa vedo zlasti dosti povedati kalifornijska drevesa, tako zvana Sequoia gigantea. Ta "mamutova" drevesa so stara po 3000 in 4000 let. njih kolobarjih je zlasti dobro spoznati 33 letno spreminjanje vremena in iz tega moremo sklepati, da so bile že tedaj, ko so v Egiptu zidali piramide, prav take zapovrst-ne dobe sončnih peg in torej tudi prav take spremembe ,vremena, kakršne imamo zdaj ! Življenje naše zemlje je v velikem svetovnem ritmu, ki ga moremo v posameznostih le samo polagoma spoznavati. Saj je še zmeraj vprašanje, kaj je vzrok, da nastajajo sončne pege vsakih 11 in 33 let, zakaj se manjšajo, zakaj Večajo. O tem še ničesar ne vemo. -6- BE 100% * WITH YOUR RAZNOTEROSTI POMOČ PO VOJSKI ZA PODJARMLJENE DEŽELE V AEROPLANU SE JE SKRILA Medtem ko je njen mož služil pri kanadskih letalcih (RCAF), je Mrs. Marian Darling dobila delo pri neki letalski bazi v Novi Fundlandiji. Dogo časa je skušala s potniškim aeroplanom priti v Anglijo, da bi tam obiskala svojega moža, in končno je res dobila tri tedne dopusta. Sedeža v potniškem, aeroplanu si ni mogla kupiti, ker so bili vsi razprodani. Razočarana je pohajkovala okrog aeroplana in nenadoma ji je šinila v glavo nova miseL Ko za trenutek ni bilo nikogar tam, je brž zlezla v aeroplan in se je skrila na zadnjem koncu za prtljago, se odela z razno letalsko obleko, ki jo je tam dobila, ter se tresla celih osem ur od mraza* v temperaturi pod ničlo, dokler je posadka ni našla. Ko so prišli v Anglijo, so jo zapeljali k WAAF, to je ženski pomožni četit k^ljevih kanadskih letalcev, l^a organizacija je razu;nela njen položaj in ji je šla sočutno na roke in ji pomagala, da se je mogla sestati s svojim možem in da je dobila novo delo v glavnem stanu Kanadskih letalcev v Angliji. —o- PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE Neke nedelje v letošnjem februarju je v mestu Leeds, Anglija, hodila okrog po ulicah neka mala stara ženica in dala po en petdolarski bankovec (one-pound note)- vsakemu vojaku, ki ga je srečala, brez razlike, ali je bil angleški, ali ameriški. Rekla je, da je njen sin, ki je v vojnem u-jetništvu, star ravno 21 let, ter da je sklenila, da bo njegov rojstni dan obhajala na ta način, da bo razdelila $400 med vojake, ki so še prosti in ki jih bo najprej srečala. Nekateri vojaki niso mogli takoj verjeti svojim očem, vendar se ni nobeden branil bankovca, ko je slišal, zakaj jih ženica deli. -o- VELIKANSKA POTOPLJENA LADJA SPLAVLJENA Lep vzgled, kaj se lahko naredi in kaj najbrž bodo napravili s sto in sto tisoči ladij, ki so bile in še bodo potopljene v tej vojni, vidimo v slučaju parnika Majestic, ki je lastnina Cunard parobrodne družbe. Nekaj časa preden je bil potopljen, je ta parnik služil kot vežbalna ladja za angleško mornarico. Pred par tedni so ga spet spravili iz morskih globin na površje. Ta 56,000 tonska ladja je menda največja, kar so jih še kedaj potegnili iz globoke vode. Ker je bila precej poškodovana od ognja preden se je potopila, jo Naloga rehabilitacije dežel, zasedenihod Osišča, in odpo-moči dolgo trpečega prebivalstva je problem orjaškega obsega, ki se ima izvršiti po vojni. Prebivalstvo same Evrope je približno za deset odstotkov večje kot tekom zadnje svetovne vojne. K temu treba dodati ogromnost Kitajske in mnogo pokrajin, ki se jih prva svetovna vojna ni dotaknila. Vsi merodajni krogi so mnenja, da je treba takoj začeti načrte za to delo. Predsedpik Roosevelt je nedavno imenoval bivšega go-vernorja države New York, Lehmana, za ravnat, inozemske od pomoči in rehabilitacije. Mr. Lehman, priseljenčev sin, ima za seboj sijajno kar-jero v bankirstvu in vladni u-pravi. Njegovo znano človekoljubje, praktičnost in izkušenost ga sijajno vsposabljajo za tako nalogo in ljudje vseh strank so navdušeno pozdravili to imenovanje. vim tiranskim voditeljem, Hitlerju in in Mussoliniju. N,ova agencija za inozemsko pomoč in rehabilitacijo bo funkcijonirala pod državnim tajnikom Hull-om. Bo pa tudi sodelovala z vojsko, mornarico in z departmenti zakladnice in poljedelstva, War Production Board-om, z Board of Economic Warfare in drugiirti agencijami, ki jih je vojna napravila potrebne.- Do sedaj je Predsednikov načrt da Mr. Lehman najde, kaj vsaka debela potrebuje, odkrije razpoložljive zaloge in prouči, kako naj se postopa. Ceni se, da ta čas je v skladiščih Združenih Držav in Ka nade na razpolago prebitek pšenice za en bilijon bušelov, kar je zadosti, da se prehrani vsa Evropa za leto dni. V Kubi so velike zaloge sladkorja, kave v Brazil u in Kolombiji in koruze v Argentini. Za te zaloge, kakor tudi za reservne zaloge bombaža v tej deželi vežnih potrebščin, zdravniških zalog in surovin za prvih o-semnajst mesecev po vojni. Pododbori proučujejo probleme transportacije v notranjosti Evrope. Isto bo veljalo tudi za Kitajsko, Burmo, Malajo in Nizozemske Indije. --o VESTEN SINČEK Obiskovalka: "Ti dečko si pa zares prav možat. Gotovo tudi rad pomagaš svoji mami." Poba: "O tisto pa. Takoj ko boste odšli, bom preštel naše žlice." -o- RAD UGODI ' Anglež: "Dajte mi ovčjo glavo, ali biti mora od angleške ovce." Škotski mesar (pomočniku): "Jaka, daj vzemi možgane ven iz ene!" rekel tako: "Naša svrha je pomagati o-svobojenim narodom, da si sami pomorejo . . . Seveda prva naloga bo zalagati osvobode-na prebivalstva z najnujnejšimi potrebščinami — z živežem, da se ustavi stradanje, s stanovanji za silo, da ne bodo več izpostavljeni vremenom, z oblekami, da se nadoknadi, kar so osiščne vojske pokradle ,z zdravstvenimi merami, da se preprečijo kuge . , . "Ko bodo osvobojena prebivalstva osvobojena od strahu stradanja ... ko bo trgovina zopet začela delovati, bodo- J potopna, jo ona v stanu napraviti svoje , w , ešijo izred-1 lastne načrte za popravljanje Mr. Lehman je tozadevno problem je za enkrat le, kar se tiče prevoza. Za povojno pomoč bo seveda treba znatno povišati produkcijo mnogih drugih potrebščin. Nova industrija dehidracije (osuševanja) bo igrala veliko vlogo v tem pogledu. Mnogo lažje je seveda prevažati osušeni živež mesto svežega ali konservira-nega. Odbor Združenih Narodov za preiskovanje bodočih potreb zasedenih dežel je že v .obstoju in vlade v prognan-stvu so že predložile liste ži- DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal 8817. CHICAGO, ILL. IDRJ0HN J. SMETANA! Pregleduje oči in predpisa je očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenne TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 ziutraj do 8:30 zvečer. no fino jeklo, ki ga je prav veliko v nji. Rešili so že 1,300 ton tega *ekla, pa ga je še notri kakih 25,000 ton, ki ga še bodo rešili. Potapljači so zadelali 1,800 okroglih okenc in drugih odprtin v trupu ladje, kar je omogočilo, da je ladja, ki je potopljena ob škotski obali, priplavala navrh, kakor hitro so jo nekoliko izsesali. -o- SVETO DEŽELO BODO VIDELI . Po posredovanju Rdečega Križa bodo imeli naši vojaki v Severni Afriki priliko, da bodo lahko šli na izlete v Palestino. Glavni stan za te izlete bo v Tel Aviv, v Palestini, kjer so se prebivalci sami ponudili, da bodo pomagali tem vojaškim izletnikom kjerkoli in kakorkoli se bo dalo. Poskrbljeno bo za prevoz in vodnike iz Tel Aviv do Jeruzalema in drugih krajev v Sveti Deželi. in rekonstrukcijo ... Mi verujemo, da je potrebno v interesu zopetne ustanovitve stalne sigurne ekonomije, da se narodom sveta pomore postaviti se zopet na samo-ohranjeval-no bazo. Le tako more biti svet ^organiziran \ na stabilni podlagi, kjer se četvorica svobod more vresničiti in agresija more biti za vedno odpravljena s sveta. "S tem, da bomo pomagali drugim narodom, da se zopet spravijo na noge, jim bomo pomagali, da producirajo one stvari, ki jih mi potrebujemo, in istočasno si ustvarimo mogoče odjemalce za stvari, ki jih mi produciramo. Tako pomagajoč njim bomo pomagali samim sebi." Tudi Predsednik Roosevelt je nedavno obljubil ljudem, ki trpijo v osiščnih deželah, čim vojna konča. Namen te izjave je bil izpodkopavati tla njiho- ZAVEZNIKI SE VOZIJO S NEMŠKIM "KOLESELJEM' m*.-.... Zavezniki so ▼ zajetju nemških čet zajeli tudi lakoimenovani ne miki MercAdes-Benz truk, % kakorinimi so se Nemci vozili po a£ri-žkih pettenih krajih. Zdaj se z njim vozijo angleški rojaki, ki zasledujejo bežeče Nemce. MANJ VELIKONOČNE SUNKE ZA NAS POMENI VEC ISTE ZA NASE VOJAKE AMO mislite za minuto, na kakega, ki ga poznate, ki služi pri vojakih, morda vaš sorodnik, prijatelj ali sosed. Zdaj ob velikonočnem času gotovo misli na svoj dom in na velikonočno kosilo, ki mu je ugajalo . . . kot dobra velikonočna šunka z rozinovim sokom in z drugimi okusnimi prikuhajni. Vi gotovo želite, da bi imel tako kosilo, ali ne? Seveda. Vi mu k temu lahko pomagate s tem, da sami imate manj zase. Na mesto, da bi sami imeli celo šunko za Veiiko-noč, mnogo patriotienihjdruzin se bo zadovoljilo le s polovico Šunke. Manj šunke za nas, pomeni več šunke za nje, tam na frontah. S tem, da skušate prestati z manjšo količino živeža, je način, potom katerega pomagamo zmagati v tej vojni. Ako vsaka družina sodeluje v polnem deljenju prehrane, bo dovolj hrane za naše vojake in tudi za nas same! Da se vam pomaga v izbiranju, pripravljanju in kon- -zerviranju vojne prehrane, Peoples Gas družba je ustanovila tri središča, kjer se dajejo navodila glede tega. Vabljeni ste, da pridete pogledat ta središča, pogostoma. kakor morete. Pridite in pogovorite se o problemih prehrane z našimi domačimi ekonomisti. Naj vam ti pokažejo, kako se pripravi okusna in zdrava jedila iz stvari, ki so na razpolago. Naj vam naši ekonomisti tudi pokažejo, zakaj je vaša plinska peč sedaj najvažnejša pomoč pri vzdrževanju zdravja vaše družine in vaše sreče potom nedosegljive sposobnosti kuhanja, prehranjanja, ki ohranja vitamine v hrani. COHSTAMT HOT WATM KEAT1NO KFKlOEKATlON GA«; Sobota, 10. aprila 1943 Stran * 1 'j 1 '■ AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 4 * Sobota, 10. Aprila 1943 Hlapec Jem Stijn Streuvels PREREKANJA O POVER-JENJU MANDATOV JAPONCEM V TIHEM MORJU (Nadaljevanje z 1. strani) Gledali so drug drugega in svojo zemljo in premišljevali, kako naj plačajo najemnino. Bali so se zime in vnaprej videli vsa revščino, kateri bodo poslej izročeni. Ob nedeljah ni bilo po maši v gostilnah govora 0 ničemer drugem ko o dežju in o suši. Na obrazih je ležala kmetom nema pobitost. Jan je prišel domov in pobešal glavo. Ni pazil na Vinino tesnobno potrtost in na njene poglede, ki so iskali pomoči. Nazadnje mu je pokazala otročička, ki je medel in slaboten, skoraj brez življenja, ležal v zibeli in po tihem ječal. Ne da bi mogel pomagati in vprašaje je pogledal Vino in ko je začela jokati, si je mislil, da mali Jan umira. Kaj se je na mah pojavila hudobna roka, da uniči zaporedoma vse, kar imata? Čutil je učinek te moči in ni vedel, s čim naj bi zaslužila nesrečo in kako bi ji mogla uiti. Njegov odpor je bil zlomljen. Mirno je gledal, kako gre vse svojo pot, in je sklenil, da bo začel znova, brž ko se bo zlo izdivja-lo. "Kako je to prišlo?" je vprašal, i Vina mu ni vedela povedati. Po jedi je šel spet na svoj kos zemlje. Ni si upal misliti na svojo nesrečo in je prenašal žgočo pripeko, ki je uničevala njegovo žetev. Zvečer se je vrnil domov z nejasnim občutjem, da bo našel vse še slabše. Pred podobo Matere božje je gorela vo-Ščenka in Vina je klečala. "Jan, moliva najprej za najino dete in potem za dež na polju." In na mah je tudi on začutil potrebo, da bi potožil svojo stisko in v svoji nemoči 1 prosil Boga pomoči. Nevidna sila, ki se je zdelo, da vlada had dobrim jp nad zlim, bi po Janovem mišljenju mogla odvrniti nesrečo z enim samim migljajem. Vina je t imela prav: pred svojim domom in pred svojo žetvijo je stal brez moči in top ko bedak. Molitev mu je dala tolažbe in v strahu in upanju je pričakoval izboljšanja, ki ga je tako nujno potreboval. Drugi ljudje so mislili ko on. Dokler je rast gnala, so se veselili stanovitnega sončnega vremena ter prepevali in se smejali po polju, da je kar 4 odmevalo; kakor hitro pa so rastline začele koprneti po vlagi in giniti po polju, je bilo veliko veselje pri kraju. Potem so si ljudje šepetali, česa se boje, in vedno znova pravili, koliko tednov že ni dalo nebo niti kaplje dežja. Čutili so, da se godi nekaj nenavadnega, in so se bali, da bo brez božje pomoči žetev uničena. Videli so, kaj jih čaka pozimi, če pojde zdaj na polju vse po zlu. % V nedeljo je župnik imel splošno prošnjo procesijo; gologlavi so ljudje v gosti množici romali za križem in na glas molili za rešilni dež. Sonce pa je žgalo kakor kazen božja nad polji. Ta veliki kralj je nezavedno povzročal gorje. Očividno je pozabil, da so na svetu ljudje, ki jih vročina in suša lahko umorita. Te dni je Jan doživel, da je strela vžgala hišico Doora Vermeulena, ki je bil kakor on poljski delavec. Plameni so cel večer svetili po vsej vasi in žena in otroci so v svoji bedi blodili po polju. S to strelo pa je bilo konec tudi suše in ponoči je padal dež kakor dolgo zadrževana dobrota, kakor preplavljajoč blagoslov. v Ljudje so lezli iz svojih postelj, da bi uživali čudo; pustih so, da jih je premočilo do kože, da bi čutili na lastnem telesu hladilo, ki so ga izprosili za svoja polja. Medtem je tudi mali Jan ozdravel od tiste hude slabosti in se že veselo smejal, ko sta se Jan in Vina že bala, da bo njunega smeha za zmeraj konec. Malo bitje, ki je komaj ušlo smrti, se jima je zdaj zdelo dvakrat vredno ljubezni, ker je ostalo pri njima. Kmalu sta bili suša in nesreča pozabljeni; oblaki so spet romali po ozračju, ne da bi se kdo menil zar nje. Žetev je bila dobra in o pravem času dozorela. Vsakdo je imel opravila s svojim delom. Jan je najprej požel žito in potem z vsemi silami kopal krompir. Ko je spravljal snope v mali skedenj ter stresal košare, polne zrelih, zlatordečih gomoljev v klet, ga je polnila radost, ki je ni še nikdar poznal. Željno je ogledoval zaklade, ki jih je dobil od koderkoli že v dar in ki bi mu bili prav tako lahko vzeti. "Zdaj bova vzdržala spet leto dni, Vina," je dejal dobre volje. In zvečer je z globoko resnostjo ponavljal molitve, ki jih je Vina brala naprej. Sam pri sebi je mislil, da je imela žena vendarle prav. Zdaj je verjel, da je njegovo početje prazno, če mu Gospod tam gori odreče svoj blagoslov. Poslej je delal in živel s sklepom, da vede ne bo storil nič slabega, da se tudi njemu ne bo zgodilo nič hudega. Tako sta v slogi in v varnem miru preživljala svoje dni, ne da bi jima kdo kalil lepo spokojnost. Začetek zime jima je prinesel novo upanje in svetlo veselje je zavladalo, ko se je rodil drugi fantek. Lude in žena sta prišla, da bi bila za botra. Vina je poskrbela za malega kar sama brez pomoči sosed. Janu se je zdelo dobro, da je bil porod spet v mrtvem letnem času, vprav ko je bilo najmanj posla. A za Vino so se zdaj napori in skrbi podvojile; ko se je starejši učil hoditi, je morala že na drugega paziti. Vedela je, da se za zdaj njen položaj ne bo izboljšal, in je delala,, kar je mogla. Trudila se je, da bi imela hišo v redu in da bi razen tega zmagovala še vse drugo delo. "To so težavna leta, Jan," je menila. "Ko bosta fanta velika, bosta delala za naju in midva bova na stare dni lahko počivala." Jan jo je poslušal in garal in garal; nehal je z delom šele, kadar se je zvečerilo, in si je komaj vzel časa, da je v naglici pojedel in ponoči, kadar ga niso motili otroci, malo spal. Naslednje leto sta dobila tretjega otroka in leto za tem spet enega in pozneje dvojčke. Ona se je polagoma navadila, da je vsako zimo nastopil isti dogodek; vsakokrat, ko je bilo poletno delo pri koncu, je prišel na svet nov otrok, ki je pozimi užival najskrbnejšo nego. Z veliko tropo otrok se je množil direndaj in nered po kuhinji. Prejšnji mir je vedno bolj izginjal in starša sta se polagoma, ne da bi zapazila, navadila na pisani križemkražem. Vsak otrok je bil drugačen po svoji naravi in vsa ta različna mala bitja so rastla in gomazela po hišici. Starša nista pazila, kako se sama starata, zakaj ostala sta zdrava in sta v mislih živela z otrok. (Dalje prih.) Ampak, mesto da bi bil vstal in se uprl, je popustil skoro Y vseh japonskih zahtevah. "Ko je Kitajska po svojih zastopnikih na konferenci vehe me ntno protestirala proti 21 japonskimi zahtevami na istih sejah mirovne konference, ko se je to Razpravljalo, *je bil Wilson tiho. Ko so Japonci delovali na to, da se je vključila klavzula, ki je določala plemensko enakopravnost v, pogodbo Lige narodov, je Wil-1 son celo to podpiral, če tudi! je to pomenjalo, da bi se mo-j ralo dati Japoncem pravice naseljevanja v dele zapadne hemisfere. Zganil se je še le, ko je prišel oster protest iz Kalifornije. "Jaz sem bil odločno nasproten proti vsaki japonski kretnji. Nikdar se nisem opa-jal z iluzijami o Japoncih, o .njihovi moči in o njihovih ambicijah." « Tako torej polagoma prihaja na dan, kako se je baranta-h> glede raznih otočij v Tihem morju. Preje smo vedeli le, da so Japonci zasedli vsa otočja, ki so jih preje imeli Nemci in še več drugih otočij. Pustilo se jim je, da so zasedali otočja ,za otočjem in so tako prišli do baz, ki jim zdaj služijo za o-peracije v tej vojski. Well, kdor ni čuječ takrat, kadar je £uječnost na mestu, navadno plačuje visoke račune za svo- jo nepazljivost. Malomarnost na strani zaveznikov je tudi bila, ko so od leta 1931 mirno gledali, kako so poniglavi Japonci osvajali Mandžurijo, pozneje vsa kitajska obrežjd, potem zasedli francosko Indo-Kino, potem Tajlandijo. Ko so pa prišli leta 1941 prav na prag angteških in ameriških posestev so pa potegnili nož in ^ahrbtno napadli. Ali tega roparja niso videli preje? o- JAPONSKA AKTIVNOST V BURMI Kalkuta, Indija. — Angleške čete so se morale zadnje dni umakniti z Mayu polotoka, omenja poročilo iz urada angleškega poveljstva. Japonci so bili na več krajih prestopili Mayu reko severno nad pristaniščem Akyab in so s tem postavili v nevarnost obkolitve angleških čet na polotoku. Edina rešitev je bil umik, katerega so Angleži v redu izvršili. V drugih krajih so Angleži zadali več udarcev Japoncem. Letalci so uspešno bombardirali včeraj japonsko letalsko bazo pri Pa-kokku. Ameriški letalci pa so bombardirali Rangoon in povzročili precej škode Japoncem. o- LE 70%VOLICEV SE JE UDELEŽILO VOLITEV Chicago, 111. — Županskih volitev zadnji torek se je udeležilo izmed 1,814,060 registriranih volilcev, le samo 1,276,537 volilcev, kar je okrog 70% od vseh volilcev. -zumthl & M* Tranlc Značilni pojavi «o le. Znan-' soka, pri dobri volji jo lahko stven dokaz, da je Bog, ob- prelezeš in prideš na — luč. staja osebni Bog, in da Bog ni * le neko pojmovanje, tak do- Odpor proti komunizmu kaz je trd oreh celo za naj- ima različne oblike. Boljševi-boljše filozofične glave. Do- zem je le drugačen izraz. Na zdaj je le naš dr. Veber podal tak dokaz, pa vidim, da stojijo začudeno pred njim. Značilnih pojavov je pa vojna prine ziji se postavljajo s svojo borbo zoper boljševizem. Kadar kaže vreme na dež in točo, zavijajo oči celo proti Londonu sla že precej. Trije mornarji | Ju Washington!!, češ, še vas so bili 38 dni na plavu, ko je bo boljševizem požrl, ako kle-torpedo razbil ladjo. Easil D. stite le nas, ki se borimo zoper Izzi je povedal: "I knew God boljševizem. Gola hinavščina. was with me all the way". Mo- j Rusijo bi bili radi vtaknili^ v lili so, pa je prišel dež, kaka nemški žakelj, in ker se ža-ptica, riba ... da je bilo za kelj trga, ko je Rusija pre-življenje. velika, jamrajo radi tega General McArthur je pri- šmentanega boljševizma. To je znal, da "je bila previdnost ena oblika, božja z Amerikanci, ko so raz- Ali gre pri komunizmu za bili precej japonskih ladij". Stotnik Rickenbacker javno priznava pri predavanjih, da jih je le Bog rešil, ko so bili kakor v orehovi luščini nad pet tednov na morju v malih mehovih. BUY U. S. DEFENSE BONDS! T* Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, JBt^ štev. 1, K. S. K. J. Chicago, Illinois Zboruj« vsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 rrečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Naše društvo vam nudi vse raz. lične moderne zavarovalnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji sdrav koristen šport sa mladino. Glede pristopa v društvo se obrnite na odbor: FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1819 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS ■fJli KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA Velikost 16Vfcxl2V2 Tiskana v vocih bar* vab. Sredi je v vencu sedanji p r • d s ednik Z dr. držav Franklin D. Roosevelt. Okrog in okrog so slike vseh dosedanjih predsednikov Zdr. držav podpisani s njihovimi lastnoročni* mi podpisi. Pod predsednikovo sliko vihra v vetru ponosno zvezdnate zastava. Pod sestavo je spominska plošča In na nji tiskano v okraj iavi listina pravic in svoboščin. Slika je v okvirju in v okvirju sleklo. Ta slika Je lep kras in zgodovinska pomenljivost za vsak »*w*^inslri dom. Ker na* naži naročniki sa njo popraiajejo, smo Jih ie nekaj dobili Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. PoBljatvene stroike plača vsak prejemnik sam, ko se mu dostavi sliko po Expressu. To naj vsak, ki bo naročil sliko, vzame na znanje, in dokler zaloga traja z njimi lahko postrežemo onim, ki si jo želijo. Naročilu je pridjatl potrebni in ga poslati na: AMERIKANSKI .SLOVENEC 1849 W. Čermak Road, wii Chicago, Illinois ateizem? Pri nazijih bi bilo to naravnost smešno. Nazijem je prav enak ateizem, hudiča bi izgnjali z Belzebubom, da se poslužim podobe iz evangelija. Neki krogi pa so v skrbeh radi ateizma. Kako je? Ako je Eden izmed Rickenbacker- Bog, ga noben ateizem ne rao-jevih spremljevalcev, Bartek, re odpraviti, in naj vsi ljudje je bil tudi rešen. Bil je inže- postanejo ateisti. Prizadeva- nir na razbitem zrakoplovu. nje ateistov pa ovira delo za . . kraljestvo božje, in tu prinaša Prizna, da je bil prej ateist, m | ateizem šk0d0t in je odpor na na ničesar veroval, zdaj pravi, mestu. Komunizem ali boljše-da veruje na osebnega Boga, vizem pa je zopet le ena obli-postati hoče "pastor", da bi še ka, ker ateizma je dosti in drugim mogel dopovedati, da | morda še več v krogih, kjerni je nad nami Bog. nobenega komunizma ali bolj- i ševizma. Odtod tudi nekaj Vzemi, kakor ti drago, ce pa ^ akQ kdo porQČaj da je a_ želiš dokazov, da se ne moreš teizem v Rusiji zdaj premaga- izmuzniti, idi k dr. Veberu, le no stališče. Quizzling, is it gora se ti ne sme zdeti previ- not? P0VESTNE KNJIGE IN ROMANI ki se dobe v naši Knjigami BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana-- SLED IK BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani-- BURKEŽ GOSPODA VITER-GA, zanimiva knjiga, spisal Tone čemažar. Brošura z 142 strani__—--— ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi_____ ČRNI KRIŽ PRI HRASTOVCU, zanimiva zgodovinska povest, spisal Dr. O. I.--------------------- ČUJTE NAS. spisal R. Vrabl, kratke novele ----------------------- I IZLET GOSPODA BROUČKA, _ knjigah 1. in 2. del in staneta menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških ča- 60c sov. ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani SOc 45c IZ VSE SVOJE DUŠE, (34 knjiga ljudske knjižnice), zelo zanimiva povest.....................—.$1.25 ^ IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani-- JAGODE, spisal Jože Stritar, pesmice, igerce in kratke pripovedke ------------------------- JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ---— 80c 30c DŽUNGLA« zanimiva povest o Tarzanu, v dveh delih..............$1.25 ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekleta, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja-- __$1.00 FRANK BARON TRENK, povest iz zgodovine hrvatskih pandurov --------------------------- JURČIČEVI ZBRANI SPISI. zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po-$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: L zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. —- Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — JeseDska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja^ 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-ikega cesarja. — Med dvema stoloma. ' 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. KAKOR HRASTI V VIHARJU. spisal Fr. Kolenc, za vero očetov ------------------------------------BOc KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — 2enitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, lci slika gorje ki ga povzroča alkohol—$1.25 HANKA, povest iz življenja hi- KRALJ GORA, Ed. About. Zelo ziških Srbov ..__________________________$1.00 napeta povest iz francoskega HČI CESARJA MONTEZUME. | » zanimiva zgodovinska povest.^1.25 KRIsm ^^ iz ruščine.... 30c HEDVIKA, zanimiva povest o , 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. banditovi nevesti -..................35c 8. zvezek: Pirht. — Ivan, turški su- HUBERT. — Interesanten roman i — Krščanska obltelj (družina), iz gozdov. Spisal Pavel Keller. zvezek: Sveti večer. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Vse- 15. zvezek: Pavlina. buje 272 strani______85c Roparski grad. — Pt^je i gnezdo. — Poškodovana slika. — FRA D1AVOLA. povest iz roparskega življenja ----------------- 40c FURIJ, novela iz življenja mladenič«, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani--- GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. ba. Brošura z 317 strani.™..........$1.25 GUZAJ, zanimiva povest o raz-upitem roparju na Štajerskem 65c HABAKUK, zanimiva Remicklo-„ va povest, 126 strani, broširana 40c IZPOD GOLICE, spisal Savin-šek. Povest iz gorenjskih planin ______________________________________—$1.25 Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, IHinois