Posamezna š

Sfbročnina listu: C	—, poi leta
4O din., četrt leta uin., mesečno 7 din. faren Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pr! večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
, fa.
Poštnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi sé ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prosi«. Telefon interurban št 113.
£&• štev.
Maribor, dne S. màfa 1924.
ILetnili XVI.
Boi za demokracijo.
Narodna prisloviča pravi, da ima vsak narod taksno vlado, kakoršno zasluži.
la prisloviča je kakor vsaka resnična in neresnična. V vsaki prislovici je namreč jedro istine, ki pa ne velja za vsake slučaje, marveč samo v gotovih prilikah. Ako se Okolnosti spremenijo, se spremeni tudi položaj in cela zadeva. Z usodo naroda je kakor z usodo človeka: ni vse, kar pride nad njega, kar ga pritiska in muči, posledica njegovih lastnih dejanj in kazen za slabo, kar je zagrešil. Na delu so gotove sile in učinkujejo gotovi vplivi, kojim se kakor poedinec, tako tudi narod ne more odtegniti. Tu velja francoski pregovor: »On ne pent fuir sa destinée (svoji usodi ne more nihče uteči).
Kakšna vlada je za narod najbolj primerna? Gotovo najboljša. In katera je to? Nedvomno tista, ki je narodu odgovorna za vsak zakon, ki se sklene, za vsak davek, ki se naloži, za vsak čin, ki ga izvrši, kratko za vse svoje dejanje in nehanje. Taka vlada je samo zastopnica naroda, izvršni odbor samega naroda in v njem vključenih poedinih stanov in slojev, ki mora vršiti samo narodovo voljo.
V	tako urejeni državi vlada narod sam, suvereno ljudstvo ima vso oblast v rokah, in zato se tak način državne ureditve, vlade in uprave imenuje demokracija.
V	vsakem narodu, čimbolj napreduje duševno, gospodarsko in politično, se javljajo vedno bolj rastoče težnje za demokratsko ureditvijo države. Proti temu naprednemu toku pa se h krati pojavi reakcija, ki hoče proti volji širokih ljudskih mas uvesti ali ohraniti voljo in nadvlado gotovega stanu, gotove kaste ali pa nekolicine ljudi, ki suverno razpolagajo z usodo celega naroda.
Tak boj je celo vrsto let bojeval stari grški narod. Med tem narodom je postojalo več držav, ki so bile različno urejene. Najvažnejši sta bili atenska in spartanska država. Atene so bile središče grške kulture, ki je tako prešinila široke piasti atenskega naroda, da si je ustvaril demokratično državo. Ko je bil Perikles — od itla 458 du 429 pred Kr. ;— vladar atenske demokratske republike, jo je dvignil do viška napredka in moči. To pa je težko gledala Sparla, ki je bila aristokratsko urejena m kjer so imeli glavno besedo plemiči in vojaški krogi, kateri so celo zapovedovali spartanskim kraljem. Posledica te rivalitete je bila peloponeška vojna, ki je z malimi presledki trajala od leta 431 do 404 \ pr. Kr. V tej dolgotrajni vojni, ki je ves grški narod razbelila na clva tabora: demokratske Atene — aristokratska Sparta, je končno zmagala Sparta. Ves grški narod |a je bil tako oslabljen, da se ni mogel uspešno upirati »odirajočemu macedonskemu kralju Filipu, ki je Grke Sremagal v bitki pri Heroneji leta 338 pr. Kr. ter ves Irski narod podjarmil svoji vlasti.
Kar še dostaje kulturnih narodov v Evropi, bi se lovek smel nadejati, da dandanašnji boja za ali proti lemokracijii nfe bi smelo več biti. Narod je v modernih ulturnih državah že tako izobražen, da bi ne mogel iad seboj tolerirati (trpeti) drugo vlado, kakor samo Vojo. In vendar je demokracija po raznih državah jgrožena, po drugih pa se je morala umakniti dikta-• uri, nasilništvu.
O Rusiji tokrat ne maramo podrobnejše razprav-jati. Boljševiki so obljubljali narodu, in mislimo, da b tudi imeli namen to obljubo izvršiti, da bo namreč am narod prišel do vlasti, da bo vpostavljena najpo-olnejša demokracija. Mesto demokracije širokih mas, a vlada diktatura proletariata, bolje rečeno diktatura bedincev.
Zanimiv je razvoj, ki se vrši in ustaljuje v Kemiji. Nemčija je vsled revolucije, ki je po slomu nem-ke armade odstavila cesarja in hohenzollernsko dina-:ijo, postala demokratska republika. Večina nemškega ; aroda je menda* še sedaj demokratsko-republikanske-t mišljenja. Toda velike gospodarske težave Nemčije, fj bi morala plačati za izgubljeno vojno ogromno od-codnino, pa je noče, ali kakor sama pravi, ne more acati, in te težave povečaj oči vojaški pritisk Francije Poruhrju, vse to je na Nemškem pripravilo tla za re-tcijonarno gibanje, ki si je dalo naslov nacijonalnega banja. Ta struja hoče potegniti s seboj in za seboj vse tcijonalne elemente ter odurno in nesrampo psuje vse otivnike kol protinacijonalne in anacijonalne ljudi, im hoče tä stranka peljati nemški narod, tega jasno : pove, ker menda sama ne zna. Sanja pa o vzpostavit-vojaške sile in nemške moči. Ako bi la stranka zrnata pri sedanjih državnozborskih volitvah na Nemem, bi s tem prišla v opasnost ne samo demokracija Nemčiji, marveč tudi normalni razvoj in odnos med ledinimi državami v Evropi.
V	Italiji je Mussolini vpregel demokracijo pred .lunfatorski voz fašizma ter zgrabil za žezlo diktatu-
, , katero še vedno drži krčevito v svojih rokah. Z vo-nim zakonom, ki absolutni manjšini v narodu zajam-je dvotretjinsko večino v parlamentu, je podrl v Ita-
I liji glavne stebre demokracije. V Italiji je zakon in I ukaz volja fašizma, to je, njegovega voditelja Mussolini-f ja. Narod mora hoteli to, kar hoče Mussolini. V notranji 1 politiki absolutist, je v zunanji imperialist. Dne 21. apri la ob povrnitvi onega dne, ko je pred-2677 leti ustanovitelj Rima Romulus jarem goveđe vpregel pred svoj leseni plug ter potegnil brazdo okoli griča, kjer je hotel ustanoviti mesto, je bil Mussolini na rimskem kapitolu slovesno imenovan za častnega občana rimskega mesta. Pri tej.priliki je'v svečanih besedah proslavljal in se razvnemal za stare ideale Roinae imperiali«, če pomislimo, da je bil v isti rimski derani pred osmimi leti Wodrov Wilson ob gromkem navdušenju rimskega ljudstva imenovan za častnega rimskega občana, nam je jasno, kam je prišla demokracija v Rimu . . .
In kako je v naši državi? V njej demokracije, prave in istinite demokracije ni bilo, odkar je ta država ustanovljena. V lej državi se brezobzirno tlači in gazi pravo hrvatskega in slovenskega naroda do samouprave in samovlade. Kar se tiče srbskega naroda, mu je pojem in blagor demokracije neznan, ker med njim nikdar ni bilo mesta za avtonomijo, in samoupravo, celo tudi v občini ne. Nad srbskim narodom je vedno vladala inteligenca, ki je priprosto ljudstvo zmeraj samo smatrala kot sredstvo za dosego svojih sebičnih namenov.
Kratka oznaka notranjih razmer v državi je ta: srbski narod podvržen svoji politično pokvarjeni inteligenci, ta inteligenca pa, ki je politično orientirana velesrbsko, komandira in izkorišča celo državo ter tlači k tlom pravice slovenskega in hrvatskega naroda.
Reprezentant in voditelj le pokvarjene velesrbske inteligence je Nikola Pašič. Nima za seboj večine naroda in vendar vlada naprej v zasmeh vsem demokratičnim parlamentarnim principom. Vlade in vlasti ne da iz rok, ker ve, da je nikdar več ne bi dobil v svoje politično omadeževane roke. Njegovo geslo je: Moja vlast ne sme propasti, pa magari propade država! V Bjelini v Bosni je proglasil to stališče, svoje koruptivne vlade: »Država, kakor je sedaj urejena in kakor jo jaz vladam po velesrbskem načinu, mora tako ostati, pa magari tekla kri.« Kdor se ne -pokoriin ne služi velesrbskemu režimu, njega še bo prisililo’k pokorščini. Obojna grožnja je bila predvsem izražena na naslov Hrvatov in Slovencev, ki se koruptivnemu velesrbskemu Pašičeve-mu režimu nočejo pokoriti. Stari intrigant in macchi-av,eilst Pašič je zagrozil ne samo Hrvatom in Slovencem in neradikalskim Srbom, marveč tudi nositelju kron'e, ako ne bi hotel izpolniti Pašičeve zahteve po nov ib volitvah, katere hoče in mora voditi samo on. Pašič riskira torej vse: prelivanje krvi, preganjanje magari večine državljanov, meščansko vojno, samo da s svojo korupt-no velesrbsko kompanijo ostane na vladi. Ni ga tedaj tako nevarnega protidržavnega elementa v državi, kakor je on. Dokler se ta človek ne odstrani z vlade, ne more pravo naroda priti do veljave. Poraz Pašiča — zmaga demokracije!
Politični položaj.
Uničevalna srbska kritika Pašičevegja govora. V
Bjelini v Bosni so žandarji .in policaji zgnali skupaj kakih dva tisoč ljudi in Pašič jim je držal govor, s katerim smo se že zadnjič bavili. Pašič že desetletja igra prvo politično vlogo. Srbi so mu jo prepustili, Srbi so mu spregledali poleg napak tudi nemoralnost v politiki, ko je izdajal svoje tovariše, teptal obveze in program, si kopičil bogastvo itd., Srbi so vse to dolga leta trpeli, danes se pa temu bliža konec -in oni, ki ga najboljše poznajo, ga danes tudi najostfejše<lei' gotovo tudi naj-pravilnejše obsojajo. Iz mnogih odgovorov na njegov govor v Bjelini vzemimo samo to, kar prinaša beograjski list »Odjek«, ki je glasilo poštenih srbskih krogov, ter gotovo velepomemben za ocenitev Pašiča in njegove politike. Najprej konstatira »Odjek«, da bo Pašičev govor gotovo korigiran in da ne bo uradno objavljen v prvotni obliki. Zato se ne spušča v kritiko tega ali onega stavka, temveč v kritiko splošnega smisla in piše: »V tem pogledu se lahko reče, da v naši državi še ni bilo državnika na lako odgovornem mestu, kakor je danes gospod Pašič, ki bi z večjo brezvestnostjo in lahkomiselnostjo tako izzivalno oznanjal laži, klevete in podkupovanja. če smo ustanovitev te države dolžni onim, ki so dali zanjo svojo kri, s kakšno pravico se potem tolče s svojimi zaslugami na svoja prša Pašič, ki ni nič žrtvoval, ki se je vedno brez vsake izjeme, ne samo v nevarnih časih, izneverjal svojim tovarišem in jih celo izdajal za. osebne koristi in denar, kakor je bil slučaj za časa ... ? Gospod Pašič je od besedo do besede govoril neresnico. V svojem govoru je trdil, ko je govoril o ustvarjanju te države, da je bilo nekaj ljudi, ki so hoteli več državic. Samo njegova in radikalne stranke zasluga je, da se je to preprečilo in da je država složna . . . Danes ve ves svet, da je to velika laž, in
ravno tako je laž, da je današnji blok ustvarjen v cilju, da se država cepi. Laž je, da je bila po zaslugi Pašiča odklonjena ponudba Avstrije, da se nam da Bosna. — Resnica pa je to, da je Pašič na začudenje naših zaveznikov začetkoma leta 1918 hotel zmanjšati nacijonalni program na takožvano Veliko Srbijo: to je Bosna s koščekom južne Dalmacije in delom Vojvodine. Laž je ravno tako, da se danes situacija rešuje v znamenju cepljenja države, kajti opozicija zahteva drugačen režim od današnjega, ker so kri prelivali, za to zemljo, žrtvovali zanjo več kakor Pašič in cela družba štreber-jev, s katerimi se je korajžil na shodu v Bjelini. Gospodu Pašiču so se tudi v njegov govor vtihotapile nekatere resnice proti njegovi volji. Izjavil je, da se je stvoril neki blok, da vrže ono, kar je on dosegel in da se to ne sme dovoliti. To, česar se blok ne sme dotakniti, je oblast, ki je radikali ne dajo iz rok za nobeno ceno. Za grožnjo z meščansko vojno se nahaja grožnja kralju, ki je popolnoma jasna. Pašič preti z narodom. Pa kaj je narod pri Pašiču, vsakdo ve. Ako kralj ne odloči po volji Pašičevi, potem preti Pašič s krvjo.-.»Odjek« končuje: »Mi smo že ob neki priliki konstatirali, da v tej državi faktično obstoja samo en protidržaven element in ta je — Pašič!«
Italijansko »prijateljstvo« se udejstvuje z intrigami v Albaniji, na katerih pa ima svoj delež gotovo tudi beograjska vlada. V severni Albaniji’so vedno kaki nemiri ali proti tiranski vladi ali pa med plemeni. V te nemire se je že često vmešavala beograjska vlada, italijanska pa seveda še mnogo bolj. O vmešavanju Jugoslavije v albanske notranje zadeve imajo italijanski listi zadnji čas zopet najrazličnejša poročila. Žal, da bo nekaj tudi resničnega na tem, večina je pa gotovo navadno podtikanje. Tako trdijo italijanski listi, da so Jugoslovani sami organizirali napad na svoj konzulat v Korici, da bi našli povod za razne korake proti Albaniji. Prvo, kar so storili, je bila zatvoritev meje od Podgorice do Korice in na razne načine se hoče še ovirati razmejitev. — Iz vseh italijanskih poročil je razvidno, da Italija neprestano »prijateljski« bujska Albanijo proti Jugoslaviji in Jugoslavijo proti Albaniji.
Še ena srbska obsodba Pašiča. Beogra jske »Novosti« prinašajo članek dr. Momčila Ivaniča, bivšega poslanca in sotrudnika pokojnega Protiča, ki tudi ostro kritizira Pašičev nastop v Bjelini. V tej kritiki se najprej konstatira, da je Pašič prvi in pravi agent-provokater, ki poziva in bujska državljane na medsebojni krvavi obra-čnu. Tako se vidi, da ne more biti miru v lej državi, dokler se rine za prvega svetovalca krone človek s takim mišljenjem. Dalje konstatiramo, da je gospod Pašič prvi vrgel rokavico vsem nam in da hoče, da se borimo z nezakonitimi sredstvi. Naj se zato že vnaprej ve, da" v pravični samoobrambi tudi od nas ne bo noben čuval gospoda Pašiča kot prvega in glavnega krivca. Naj ne pozabi pomniti, da ima palica dva konca. — Dalje pravi, da so gospod Pašič in nekateri njegovi ministri izrazili mišljenje, da so volitve edini izhod, češ, da ta parlament ni delazmožen. Ker Pašič ni v stanu, da bi razgnal skupščino, je treba njemu dati še mandat, da izvrši nove volitve, da bi s Pribičevičem s pomočjo nasilja doseglo ono, kar mirnim potom ne moreta doseči. Da ni nič drugega, kakor prelnja Pašiča s krvjo, bi bilo dovolj, da se Pašič diskvalificira, da bi še nadalje ostal na oblasti. Gospod Pašič je popolnoma izgubil pamet in preti celo kralju, ako mu ne da sile na razpolago, da si zasigura večino. Ko se človek, star preko 80 let, tako spozabi, da na strankarskem shodu vleče v debato krono, potem je razumljivo, da se lahko pomisli, ali ni ta starec popolnoma izgubil svoje pameti. Obenem se vidi, kako hoče ta starec imeti v suženj stvu tudi drugega ustavnega faktorja, kadar zahteva zase in samo zase in večno zase pravico, da razpusti narodno skupščino, čim je v njej v manjšini. Ni niti ustavno niti parlamentarno to, kar zahteva Pašič od krone in ji radi tega javno preti, ako se njemu ne priklene vlada. Ako so eni v parlamentu v manjšini, ne znači, da morajo biti tudi drugi. Zato mi globoko verujemo, da se naš mladi kralj ne bo ustrašil, najmanj pa, kadar se kaj takega dela, kar si je upal storiti gospod Pašič na tretji dan srbske Velike noči v Bjelini.
Po svetu.
Kje vse vidi rumunska vladia svoje nasprotnike. Ko
je rumunska vlada izdala proglase, naj bodo vsi moški od 18. do 50. leta pripravljeni za slučaj mobilizacije, se je čisto razumljivo daleč na okrog začelo sklepati, da je Rumunija pred vojno z Rusijo. Ko se je v Budimpešti poročevalec nekega vladnega lista obrnil tozadevno na rumunski konzulat za informacije, mu je rumunski konzul izjavil, da so vse take vesti neosnovane ter izmišljene od avstrijskega, češkega in jugoslovanskega tiska, ki jih nalašč širi, da bi škodoval Rumuniji sploh in posebej še rumunski vladi, katero bi nasprotniki radi predstavili kot da je v zelo kritičnem položaju. — Ta izjava je na vsak način lepa ilustracija »za-
Stran S.
vezni.ških« odnošajev v Mali antanti. Romunija, Češka in Jugoslavija so se zvezale proti Madžarski, sedaj se pa rumunski konzul Madžarom potoži, kako nasprotni so rumunski vladi Čehi in Jugoslovani.
Japan in Rumunija. Japonsko zunanje ministrstvo zavrača vse vesti o protiruski zvezi z Rumunijo kot neosnovane. Obisk enega izmed japonskih princep v Bukarešti ni imel političnega ozadja in pomeni le odgovor na obisk ramenskega prestolonaslednika v Tokiu pred tremi leti. Obisk se je zavlekel do sedaj vsled žalostnih dogodkov na japonskem dvoru in zadnjega potresa, ki je hudo prizadel celo državo. Japonska nima nobene javne ali tajne pogodbe, ki bi bila naperjena proti katerikoli evropski državi.
Atentat na fašiste v Parizu. Ko je imela zveza italijanskih fašistov v svojih klubovih prostorih zborovanje, so izvršili v Parizu bivajoči italijanski komunisti atentat, ki pa se je ponesrečil, Okrog enajste ure po noči so vrgli iz avtomobila proti poslopju bombo, dasi je bilo zastraženo od policije. Bomba je eksplodirala ter znatno poškodovala vhod; zborovalcem se ni ničesar zgodilo, samo neka gospa je bila lahko ranjena od drobcev razbite šipe. Atentatorje je policija zasledovala, vendar se jim je posrečilo pobegniti.
Velik političen proces v Poljski. Pred porotnim sodiščem v Krakovu se vrši velik proces proti 5G obtožencem radi pobune dne 6. novembra 1923. Takrat je izbruhnil v Poljski štrajk železničarjev, ki je v Krakovu za-dobil bolj političen značaj, ker je večina krakovskega prebivalstva nasprotovala politiki takratne varšavske vlade ter simpatizirala z štrajkujočimi. Dne 6. novembra je prišlo do velikih demonstracij, katere je skušalo preprečiti vojaštvo in policija. Demonstranti pa so naglo navalili na vojaštvo, razorožili nekaj čet ter osvojili celo en oklopni avtomobil, iz kojega so potem otvorili ogenj na ostale vojake ter jih pregnali iz mesta. Izgube vojaštva so bile precej znatne, dočim so demonstranti trpeli razmeroma malo škode. Vlada je bila s tem prisiljena, na miren način se pogajati s štrajkujočimi železničarji. Vladne stranke so zahtevalo na to sodno preiskavo proti udeležencem puča in prvotno sta bila zaprta dva socijaldemokrata. Na glavno razpravo je poklicanih še 34 obtožencev, od teh je 10 obtoženih radi zločina upora, 42 kot soudeleženci upora, izmed teh je 6 oseb obtoženih radi zločina umora in 4 radi tatvine. Nacijonalisti so hoteli okriviti Žide kot začetnike pobune, toda ker se med obtoženci nahajata samo 2 Žida, je jasno, da so v puču sodelovali pretežno sami Poljaki. Za izid procesa vlada na Poljskem veliko zanimanje.
Turška zunanje-politična izjava. Turški zastopnik v Atenah je izjavil zastopnikom tiska, da turška vlada nima vzroka potegovati se za rumunsko prijateljstvo. Rumunija je izbrala trenutek, v katerem ji grozi spopad z Rusijo. Toda turška vlada se ne da potegniti' v mednarodne za-pletljaje, ker ima preveč opravila z Evropo tudi doma. — Posebno slabo je razmerje Turčije do Francoske, katera je razžaljena, ker ni dobila poprej obljubljene koncesije za zgradbo železnice v Mereji. Toda angorska vlada np more izročiti francoski družbi železnice, ki gre ob meji okupirane, Sirije. — Zedinjene države so zamerile Turčiji zatvoritev amerikanske medicinske akademije v Carigradu, toda visoke šole morajo biti podržavljene. Angorska vlada ne bo trpela nadaljnje protinarodne vzgoje turške mladine.
Rudarska katastrofa v Ameriki. V rudniku Neushood v Združenih državah se je dogodila strahovita nesreča, lei je zahtevala čez TOO žrtev. Eden glavnih rovov, v katerem se je nahajalo ITI rudarjev, se je zrušil ter pokopal vse delavce. Rešilni oddelek je takoj pričel z odkopavanjem, toda ponesrečenih niso mogli rešiti živih. Po par-dnevnem delu so izkopali 79 trpel, dočim se v rovu nahaja še 32 ponesrečencev.
Vstaja na Kubi. Na otoku Kubi, ki se nahaja pod protektoratom Združenih držav, je izbruhnila vstaja. Središče vstaje je mesto Santa Clara. Kubanski vladi se je posrečilo vstajo že skoro zadušiti ter nekaj voditeljev vjeti. Glavni vodja, general Gama Veles, je pobegnil. Ameriška javnost je vstaŠem naklonjena, ker je bilo njihovo stremljenje odstraniti sedanjo reakcijonarno vlado.
Kriza Male antante.
Od lanske beograjske konference Male antante je nastopila v celi politiki te državniške zveze nova politična faza, katero od ene strani označuje vedrio večje nesoglasje v zvezi sami ter pomanjkanje skupnih točk, od druge strani pa vedno večje težnje njenih članov po politični preorientaciji na zunaj. To težnjo ima končno Mala antanta kot celota, a še Irolj jo kažejo njeni člani. Na vsak način je ta državna zveza v precejšnji krizi in je veliko vprašanje, če bo mogla najti skupnost v smernicah politike njenih članov ali pa če bodo zmagale centrifugalne sile, ki so vedno močnejše.
Vzroki krize Male antante so različni. V prvi vrsti so oslabeli principi, na temelju katerih je bila Mala antanta ustanovljena. Ustanovljena je bila kol važni, srednje-evropski politični faktor in njena temeljna naloga je bila, obdržati stanje, ki je nastalo ,po mirovnih pogodbah na področju nekdanje Avslro-Ogrske monarhije. Z drugimi besedami bi se lahko reklo, da je bila Mala antanta ustanovljena za preprečitev habsburške restavracije. Habsburška nevarnost se je sama izživela in tako se je tudi temelj Male antante močno zrahljal. Članice Male antante, ki so bile poprej edino soglasne glede Madžarske, kjer je bilo jedro habsburške propagande, so sedaj, ko je Madžarska prišla pod kontrolo Zveze narodov izgubile to skupnost ter se ne morejo več prav družiti s svojimi najrazličnejšimi potrebami in »cilji. Na beograjski konferenci lansko leto je imela Ma-
la antanta menda zadnjič priliko, da manifestira svojo soglasnost v enem vprašanju glede Ogrske. Sedaj, ko je Ogrska pod mednarodno kontrolo, taka vprašanja ne pridejo več na dnevni red in Mali antanti ostanejo za seje in konference samo še vprašanja, v katerih že poprej ni bilo mogoče doseči enodušnosti.
Že v Beogradu so se pokazala med tremi člani Male antante desetera mnenja: glede Rusije, glede Poljske, glede Grčije, glede Bolgarije, glede Italije itd. in to nesoglasje je silno napredovalo, četudi se je tedaj skušalo prikriti s prepuščanjem svobodnih rok ter z najrazličnejšimi ohljubgmi ministrov in diplomatov, da se bo vse to naknadno sporazumno uredilo.
Danes je razcepljenost v politiki Male antante na vrhuncu. Vsi trije ministri zunanjih zadev držav Male antante so sedaj v inozemstvu, kjer delajo vsak na svoj lastni račun. Rumunski zunanji minister je že cele tedne v Parizu, a z velikim povdarkoni napovedano sklepanje posebne pogodbe med Francijo in Rumunijo doslej še ni prav izvršeno, ker se Francija sama noče preveč eksponirati za Rumunijo proti Rusiji radi Besarabije in pa tudi radi tega, ker francoska vlada noče storili takega koraka, predno se ne odloči njena usoda pri bodočih volitvah. Kakor znano, je rumunska diplomacija tudi drugod iskala zaveznike proti Rusiji in to gotovo ne v soglasju z ostalimi članicami Male antante, kar je razvidno zlasti iz ogorčene pisave beograjskega vladnega časopisja, ki ve toliko povedati o rumunskem bolgarofilstvu. Zunanji minister države SHS je tudi v Parizu in njegova pota so po stari navadi naše diplomacije še posebno prikrita. Češki zunanji minister je v Italiji. Eni pravijo, da hoče skleniti z Italijo tak sporazum, kakor ga je sklenila Italija z Jugoslavijo. od druge strani se pa zopet zatrjuje, da so svrhe njegovega potovanja posebni trgovinski dogovori. .
Vse te razdeljene in nesporazumne turneje diplomatov držav Male antante kažejo pa vendar dvojno grupacijo: na eni strani je Rumunija, ki vleče vse svoje politične niti iz problema odnošajev do Rusije, na drugi strani je češka, ki je lemu odločno nasprotna, vmes je pa Jugoslavija, ki je enkrat bližja Češki, drugič pa zopet mnogo pojavov govori za to, da bi šla rada tudi v kako protirusko zvezo. Značilno je že to, da sta zunanji minister Jugoslavije in Rumunije v Franciji, češki zunanji minister pa v Italiji. To se lahko tolmači tako, da hoče imeti Pašič svojega ministra na pravem mestu, če hi se enkrat upal proti volji naroda v proti-rusko zvezo. Češki minister dr. Beneš se je pa podal v Italijo, ki vzdržuje z Rusijo dobre stike in če bo treba, bo znal tu tudi nastopiti proti nakanam rumunske diplomacije.
Vprašanje odnošajev do Rusije je danes za srednjo Evropo najvažnejši problem in Mala antanta lahko le tedaj zopet postane močna in važna zveza, če doseže soglasje glede Rusije jn sicer v tem, da vse njene članice stopijo z Rusijo v normalne oclnošaje.
Pravo 277 50—1
Schichtovs
m j IM z znamko mllU »Jelen« je že 60 let znano kot najboljše in najiz-datnejše od vseh vrst pralnega mila.
Pravo samo z imenom »Schicht« in na znamko »Jelen«!
Dnevne novice.
Ministrstvo za vere je odredilo, da se bi po celi domovini dne 6. in 7. maja l. 1. nabirali doneski za »narodno zaščito« ubogih in stradajočih sirot v Zagrebu. Ker je ustanova zaščite eminetno socijalnega pomena, se ista posebno priporoča in bi župni uradi na primeren način isto priporočili vernikom v pozornost in podporo. Zavod je namenjen celi Jugoslaviji. Pobiranje bi se naj oznanilo prihodnjo nedeljo in prispevski se poslali potom dekanijskih uradov na ordinarijat ali pa na »Prvo Hrvatsko štedionico v Zagrebu« na račun »Narodne zaščite«. — Km šk. lavant. konzistorij v Mariboru.
Žandarji — ubijalci. »Reogranizacija« našega orož-ništva po beograjskih »strokovnjakih« rodi vedno lepše sadove. Iz Krašiča, lepega in mirnega kraja med Karlovcem in slovensko mejo, imamo prav značilen primer za to. Dne 24. aprila t. 1. gre žandarski vodnik Jelinič, rodom Dalmatinec, družinski oče, star 33 let, na Hrženik na patruljo ter ima s seboj dva »žandarja«, ki sta bila kot redova iz vojske prideljena žandarmerijski postaji: 211et-nega Stamenkoviča in 221etnega Radičeviča, oba iz Srbije, kruševački okraj. Ko pride ta patrulja k staremu vaškemu županu Krvariču, se začneta oba redova naenkrat brez vsakega povoda kregati in rovati med seboj. Vodnik Jelinič začne miriti ter kliče še župana na pomoč. Ko ta priskoči, se redova naenkrat obrneta proti njemu, ga zabodeta z bajoneti tertše ustrelita. Ko vodnik Jelinič vidi, da je sam, začne bežati po dvorišču na vrt, redova pa za njim in ko ga dohitita, ga brez vsega ubijeta s puško. Morilca, ki sta poprej kregala in pretepala, gresta sedaj lepo složno nazaj v Krašič in malo je manjkalo, da spotoma nista še par ljudi ubila. Na orožniški postaji so že vedeli, kaj se je zgodilo, in komandir postaje, narednik Hefter, je v smrtni nevarnosti razoroži] oba morilca. Iz Jastrebarskega je prišel orožniški oficir in začela se je preiskava. Morilca sta več dni molčala na vsa vprašanja in sele koncem aprila sta priznala, da sta imela že dolgo namen, vodnika Jeliniča ubiti, potem pa izropati nekaj
vaščanov ter iti v hajduke. Ko so šli na patruljo, se je zdela za ta načrt ugodna prilika, navidez sta se kregala da ubijeta vodnika, župan je pa po nesreči prišel zrav^ in je moral tudi umreti. — Tako se sedaj divjaškim j nekulturnim elementom v orožništvu pripisujejo dve smrtj ni žrtvi in dvoje nesrečnih, osirotelih družin.
Glasilo Saveza l>o sa ns k o - h e r ccgov sk ih zemljorai nikov o sedanjem političnem položaju. V Sarajevu E haja »Težački Pokret«, ki je glasilo Saveza zemljorad, nikov za Bosno ter Hercegovino. Ta list pravi, da se \ naši državi najbolj akiuelna tale vprašanja: ekonom, sko, plemensko in vprašanje korupcije. Naša zemlja jt bogata, piše list ,in pri nas bi se lahko rešilo takoj vsa. ko ekonomsko vprašanje, ker je vzeti od kod. Mi Srbi bi.se otresli tudi korupcije, ker naš narod je, ne oziraje se na stranke, zdrav glede sodbe o poštenosti in zahtev lopove na javni odgovor. Celo v vrstah radikalne stran., ke so se našli poslanci, ki so se dvignili proti lopov-ščinam Pašičevm ministrov in sekretarjev. Najhuje zlo pri nas so pač plemenske zablode. Kadarkoli se upr kedo dvigniti, da bi sodil srbsko ministrsko korupcije; skočijo takoj po koncu drugi Srbi in kličejo: Stoj, lem pomagaš samo Radiču! čakaj, da stremo popre Radiča! Radi tega že čakamo celih pet let, a Radič je oi dne do dne močnejši. Nato nadaljuje ta list in pravi Zakaj se ne ponudi lem ljudem (Radičevcem) prilika da bi sodelovali v narodni skupščini, da bi sé približal ostalini strankam in to osobito zemljoradniški? Paši in Pribičevič pravita: naj se Radičevci pod aktivo in delom v parlamentu otresejo Radiča. A gospodje, ki s izgovar jate na ta način, pomislite, kako je mogoče voči gled voiitvam cepiti lastno stranko in še to v negotovost da vi Hrvatov tudi v slučaju razcepa ne poženete i skupščine. Vsakemu je jasno kot beli dan, da hočet Pašič in Pribičevič samo oblast, a država jima je de' vela briga. Ako bi bile volitve res svobodne, potem l radikali propadli in največji lopovi bi prišli pred sedišče. Radi tega po hočejo radikali izpeljati volitve in s pomočjo sile. Notranji minister gospod Srksič je 1 napovedal, da bo na vso moč podpiral organizacij Srnao in natiral v te razbojniške vrste tudi uradništvi Zopet en dokaz o načrtih terorja. Kaj in kako da zn gospod radikalni minister Srkič, to je dokazal na Dav clovičevem shodu v Subotici. Pod komaj rojenim Paši! Pribičevičevim režimom je sila več nego dovolj že go vorila in pokazala svoje teroristične karte. Vsakdo i vidi v naprej, kake bi bile volitve, katere bi vodili radi kali. Opozicija nikakor ne beži pred volitvami, ampa samo zahteva, da se poveri volilna vlada: ali skupščin skr večini, kakor to zahteva parlamentarizem, ali j vsaki nevtralni vladi. Naj se narod politično oprede; čisto svobodno. Dati volilno vlado v roke Pašiču Pribjčeviču, bi značilo: prepustiti svobodne državljan najljutejšemu nasilju. Še nekaj več. Volilna vlada Pašič—Pribičevič, bi napravili vse, kar ni Srbin, proti -Srbom.
Pašič postal pesnik. Zagrebški »Hrvat« prinaša to! značilno beležko: Zadnjič enkrat se je zopet y radikal nem klubu razpravljalo o korupciji. Oglašali so s-e mnt gi govorniki: eni za, drugi proti in da bi vse umirilo i ostalo lepo pri starem, je na koncu spregovoril še sai gospod Nikola Pašič takole: Jaz vidim v radikalni stra hi nekaj takega, kot je — Donava. Velika reka, od kat« ima mnogo gospodarske koristi naša zemlja, silna ai terija trgovine in mednarodnega prometa. Ali vidite, njo se zlivajo mnoge reke, male in velike, bistre in -kal ne, čisti planinski potoki, pa tudi tovarniški izlivi i straniščni kanali. —. Pravijo, da se je radikalni kli silno divil tej Pašičevi pesniški prispodobi in da Bi prav nič niso na poti straniščni kanali.
Potni listi. V novejšem času so se po prizadevaj od raznih strani začele priprave, da se kar mogoče olajij potovanje iz ene države v drugo, 'oziroma, da se potni lij in dragi in nepotrebni vizum odpravi. Anglija in Francij medsebojno sta to že odpravili; Avstrija, Ogrska, Češi) in Italija so 'uvedle znatne olajšave ze medsebojni pri met. Na graško konferenco so bile povabljene tudi R munija, Poljska in naša država, ki pa niso hotele pristop tej konvenciji, kar lahko vsak sam razume, kdor razme teh držav pozna. Kakor se čuje, se ima letos vršiti veli kongres, na katerega bodo povabljene vse evropske d» ve, da se vizum splošno odoravi in da se bo lahko pot vaio zopet neovirano, kakor nekdaj poprej. Ako se bot naša država sploh odzvala temu vabilu, in pa, ako 1 hotela pristopiti tej konvenciji, tedaj bo ustregla vse slojem prebivalstva, posebno pa trgovcem in onim M. oem, ki bi radi prišli sem na naše divno Primorje in na? slovenske planine in bi nam za to pus‘tili svoj dober h nar. Našemu obrtniku, kmetu, delavcu in dijaku tudi bo škodilo, ako se poda za par dni v inozemstvo, bodj samo na oddih ali na študijsko potovanje, ali pa »s treM hom za kruhom.« Dobiček, ki ga ima država s pobiranje) takse za vizum, je razmeroma majhen in nikoli ne nad) mesti dobička, ki bi ga imela država indirektno- pri želel niškem prometu in tujskem prometu sploh. Čas je, da ) odpravi ta največja sramota, ki je niso poznale najsi) rejše države, da mora človek, ki plačuje zvesto davekl denarjem, blagom in krvjo, trpeti toliko ovir svobodne« kretanja. Lastovica gre v jeseni na jug, a pomladi se vri nazaj. Človek pa, če bi. mu zdravnik tudi nujno svetov) kam v inozemstvo, v toplejše podnebje ali k sorodniko) ali za izvrševanje svojega poklica in znanja, ne more | ne sme preko kitajskega zida, če nima denarja in ne mo) vreči na uradno mizo en celomesečni zaslužek za nav) den žig in podpis na potni list. To v resnici ni nič dfl' gega negò prav nepotrebno, trpinčenje in izžemanje giri' no slabejših ljudi.	j*
Nova ka»en glede zlorabe zasilne zavore po želej niških vagonih. Generalna direkcija državnih železJ v Beogradu je odredila, da mora potnik, ki zlorabi i
silno zavoro v železniškem vagonu in ustavi vlak brez tehtnega vzroka, globo 500 D. Razven tega se mora poravnati škodo, ki je nastala radi zamude, katero je imel vlak z ustavo in povrnili škodo za odvisno porabo premoga itd. že dosedaj si je vsakdo premislil, predno je potegnil za zasilno zavoro, a odslej pa se bo zgodilo še bolj poredko, da bi.se kedo sploh upal rabiti to napravo.
Bolgarija začela odplačevati. Dne 1. maja je bolgarska Narodna banka izplačala Jugoslviji prvi obrok dolga za rekvizicije, katere so bolgarske okupacijske oblasti za časa vojne v Srbiji iztirjale. Obrok znaša 30 milijonov levov, izplačan pa je v dolarskih čekih.
Vsled redukcije v smrt. Te dni je izvršila v Ljubljani samomor neka Mava 1 Krajnc, reducirana uradnica policijskega ravnateljstva v Zagrebu. Iz Zagreba je prispela v Ljubljano, kjer je pa ostala slednjič brez vseh sredstev. V obupu se je slednjič odločila za samomor ter skočila iz tretjega nadstropja na tlak. Zlomila si je tilnik ter ostala na mestu mrtva.
Svatje hoteli župnika obesiti. V Knegincu pri Varaždinu se je pred par dnevi ženil železničar Franjo Hoič. Svatje in mladi par so se zbrali v cerkvi, samo župnik se ni od nikoder prikazal. Ko so poslali po njega V župnišče, je izjavil, da ne more poroke izvršili, ker ženinn nima potrebnih dokumentov ter ni bil postavno oklican. Nato župnikovo izjavo so se svatje podali v krčmo, kjer so pri vinu zabavljali črez strogega župnika. Ko so ga končno že imeli dovolj v glavi, so vdrli v župnišče ler navalili na, župnika, da mora mladi par takoj poročiti, drugače ga obesijo in župnišče zažgejo. Videč, da nameravajo svoje grožnje resno izvršiti, se je župnik končno udal ter izvršil poroko ob 9. uri zvečer. Drugega dne pa je zadevo prijavil oblastem, ki so nasilne svate aretirale in poroko razveljavile.
Svetovna tvrdka Georg Schicht d. d., znana veleto-varna mila v Ustju ob Labi, je ena najstarejših in največjih tovarn mila na evropski celini. Kakor v vseh drugih nasledstvenih državah, ustanovila je ta tvrdka po preobratu tudi v Jugoslaviji in sicer v Osijeku, veliko tovarno za izdelovanje mila, sveč in raznih pralnih sredstev. Tukajšnja »Jugoslovanska d. d. Georg Schicht«, pri kateri je v odlični meri udeležen domači kapital, dogradila je veliko in najmoderneje urejeno tovarno in je v položaju, izdelovati sedaj tudi v Jugoslaviji svoje, skozi desetletja kot najboljše priznano pralno, milo z znamko »Jelen«, v predvojni kakovosti. Oblika tega mila se sicer mnogostransko ponareja, v kakovosti pa pravega Schichtovega mila nihče ne doseže. Vsem gospodinjam se torej priporoča v njih lastnem interesu, da >pri nakupu pralnega mila pazijo vedno na ime »Schicht« in na znamko »Jelen«, ter da zavrnejo vse druge izdelke, katere se jim nudi kot »Schich-tovo« milo, ki pa ne nosijo znake pravega Schichtovega mila. Opozarjamo na danšnji oglas.
TUJI KAPITAL V JUGOSLAVIJI.
Z jugoslovansko številko oficijelnega lista čehoslo-vaške vlade »Prager Presse« smo se že bavili, za danes se pa ozrimo na njegov gospodarski del, ki nosi naslov »Das Wirtschaftsleben in SHS«. Tu sta dva posebno zanimiva članka in sicer je prvi od našega finančnega ministra dr. Stojadinoviča. Članek govori najprej o fi-nancijelni politiki sploh, potem pa še navaja posebej glede tujega kapitala sledeče: Tekom dveh let ni sklenila država nobenega posojila ne v tu- in ne v inozemstvu. To pa ne pomeni, da mi posojila ne rabimo. Leta 1923 namenoma nisem hotel apelirati na tuji kapital, ker sem dobro vedel, da je ponesrečeno 8 odstotno ameriško posojilo škodovalo našemu kreditu v inozemstvu. Od nameravanih 25 miljonov dolarijev smo realizirali samo 15 in četrt miiljona in tečaj emisije od! 95 v juniju 1922 je v januarju 1923 padel na 54. Radi tega je bilo treba najprej sanirati državne finance in še le potem iskati denar na tujih tržiščih. Minister potem piše, da je proračun v ravnotežju, da je trgovska bilanca za 1923 tudi bilancirana ter da znosi vrednost eksporta osem milijard dinarjev, dočim leta 1922 ni bilo več kot 6 in pol milijarde. Iz tega si lahko črpa koristi naš državni kredit v inozemstvu. Tudi obligacije ameriškega posojila so se dvignile od 54 na 76, in tudi dinar je stabilno na svoji višini. S švicarskim posojilom 15 milijonov švicarskih frankov, ki ga je najela državna hipotekarna banka, lahko sedaj že začnemo iskati tuji kapital za našo izvozno trgovino, industrijo, železnice in zgradbe mostov. Na koncu pravi finančni minister, da bi ga veselilo, če bi pri tem sodeloval tudi češki kapital.
S problemom češkega kapitala pri nas se pa bavi drugi članek, ki ga je spisal ing. Para, češki konzul v Zagrebu. On razlaga, da v jugoslovanskem gospodarstvu že sodeluje češki kapital in sicer kot emigrirani obrtni kapital in-kot bančni krediti. Prvega vlagajo češki obrtniki, ki so se naselili v Jugoslaviji. Češki član-kar pravi o njih takole: Naši obrtniki v SHS! vzbujajo zavist domačega prebivalstva ter imajo velike težave, ker se jim nasprotuje radi tega, da imajo češke delavce v svojih obratih. To se pa ne pomisli, da oni tudi koristijo, ker so prinesli s seboj investicijo in sedaj zopet vse potrošijo v Jugoslaviji. Eni dobijo zelo težko obrtno pravico, drugi se pa vračajo nazaj z izgubami. Tudi drugi obliki bančnega kapitala se očita, da brutalno eksploatira. To pa ni res, ker se lahko vidi, da češki kapital ne končava z ravno sijajnimi bilancami.
Avtor članka precej na dolgo tolmači, da češki kapital v Jugoslaviji ne pomeni ne politične nevarnosti in tudi ne kakega diktatorstva, a kljub temu mu Jugoslovani ne dajejo prednosti pred drugim kapitalom. Čudi se tudi, zakaj se češki kapital v krizi ne kliče na pomoč. Da tuji kapital v svojih obratih zaposluje svoje delavne moči, je pač splošno običajna stvar, ki'se drugod ne da spremeniti, kaj še le v agrarni deželi kakor je Jugoslavija, kjer mora tuji kapital vedno računati tudi
z ovirami in pa z zgubo. Država SHS mora pomislili, da industrijalizacija moderne agrarne države ne more čakali tako dolgo, da se razvije domači kapital in zopet ne more naenkrat začeti s težko in komplicirano in-drustrijo. Ali se na polju industrije le počasi razvija, ali pa pusti, da tuji kapital sodeluje pod primernimi pogoji.
S tem člankom se je gotovo hotelo od češke strani odgovoriti na razne prigovore in očitke, ki so bili izneseni v jugoslovanskem, zlasti pa v beograjskem tisku ob raznih prilikah proti češkim podjetnim krogom. Oba članka Sta pa zato dobra, ker so razni občutki popolnoma odrinjeni na stran ter se niti malo ne operira s frazami.
Štajerske novice.
Vsak zločin bi padi naprtili polica j demokratski listi
klerikalcem. Sobotni »Tabor« je prinesel na drugi strani pod debelim zaglavjem »Uboj dveh Rusov v Ljutomeru. — Posledica klerikalnih hujskanj.«, to le poročilo: V nedeljo 27. t. m. (na pravoslavno Veliko noč) se je duša tukajšnjega vernega, katoliškega ljudstva pokazala v svoji strahotni živalski nagoti. Na Kamenščaku blizu Ljutomera je tolpa nahujskanih mož in žensk ubila na bestijalen način nekega Rusa, ki je bil zaposlen pri zgradbi železnice, drugega pa je tako ranila, da je tudi umrl. Vse brez vzroka, iz golega sovraštva do drugorodcev. Umorjenec je prosil, naj ga puste, ker ima ženo in deco, toda njegove prošnje niso ganile niti katoliških vernih src. Ženske so svoje može še ščuvale in ena izmed teh hijen je mrtvega Rusa celo sunila z nogo v glavo, češ: »To imaš zdaj, prokleti Rus!« Cela vrsta »sotrudnikov« je pod ključem. — To dejanje je posledica klerikalnih bujskarij zoper Srbe, Ruse in pravoslavne sploh. Zanimivo je, da so občina Kamenščak in sosedne občine pri zadnjih volitvah-volile po ogromni večini klerikalno, klerikalci ne morejo trditi, da niso storilci njihovi pristaši in nosilci njihove srčne kulture. Pripomniti je, da se vedejo vsi tukajšnji Rusi, z malimi izjemami, dostojneje ko nekateri domačini. Omenjenim ljudje jih smatrajo za odjedalce kruha, ker oprav ljajo pri zgradbi železnice zemeljska dela. Znano je, da so tukajšnji okoličani za taka dela malo uporabni, celo manj nego Prekmurci, če bi katoliški Nemci delali na progi, bi jih isti ljudje oboževali — čisto po klerikalni praksi. Tako poroča o žalostnem slučaju, ki se je dogodil v Ljutomeru, »Tabor«, Ako odgovarja »Taboro-vo« poročilo resnici, je čisto drugo vprašanje. Na čast ponosni okoličani Ljutomera niso in ne bodo kar brez vzroka napadali in ubijali miroljubnih Rusov. Tako surova dejanja kakor je zgoraj opisano v »Taboru« lahko usili svojim sorojakom samo propalica, kakor je glavni urednik »Tabora« g. Špindler, ki je žairbog sin ponosne, poštene in miroljubne Prlekije. Nadalje trdi »Tabor«, da so Rusi, ki gradijo ono železnico, dostojneši, kot domačini. »Taboru« je že menda izginilo iz spomina, kako ja ravno v Ljutomeru Rus posilil ženo ruskega inženirja, jo umoril in njenega otroka pa obesil na zverinski način. To pa omenjamo samo radi tega, da ne bo blatil Špindlerjev »Tabor« ponos Slovenske Štajerske — Ljutomerčanov in koval v nebesa miroljubnosti WTanglovih Rusov. Konečno pa, če bi se bil tudi zgodil zgoraj omenjeni in vse obsodbe vredni slučaj, kaj ima s tem opravka SLS in pa 'katoliška vera! Naj le odpre gospod Špindler kak srbski list in tamkaj bo našel kar na kupu najbolj čulokafrsko divje' zločine, ki se dnevno gromadijo med srbskimi: radikali, demokrati in zemljoradnik!, ki so vsi pravoslavni in nobenemu srbskemu žurnal istu ne pride na misel, da bi porival uboje in umore v predale odgovornosti: radikalni ter demokratski stranki in pa pravoslavju. Konečno še bo prišlo »Jutro« in trdilo, klerikalni slovenski katoličani so bili krivi, da je svojčas goljufal sedanji vodja slovenskih demokratov dr. Žerjav in bil radi goljufije obsojen na ječo. Gospod glavni urednik »Tabora« Špindler je po rodu Prlek in kedo neki je bil pri njem vzrok, da je že kot «idealni«'akademik drugim! kradel pesmice in jih izdajal za svoje? Mar li je bila tatvina ter nepoštenost posledica prleško poštene katoliške vzgo je, katero je užival tudi naddemokrat in brezverec Špindler kot otrok? Gotovo ne, ampak gospod Špindler je zašel kot akademik na nevarna pota liberalizma in ta zabloda je rodila vso nepoštenost, ki še danes tiči v tem gospodu in od katere je ima poleg dr. Žerjava toliko v zalogi, da jo prodaja med javnost potom »Tabora«. Toliko srno beležili’ o lem slučaju, da bo slovenska javnost lahko sama presodila, koliko sta vredna list in njegov urednik, ki slikata Prleke krog Ljutomera v javnosti kot podivjano živino, ki je pa seve politično klerikalna, v verskem oziru pa katoliška. Ljutomeržani pa si naj za prihodnje volitve dobro zapomnijó, kako je poročal o njih policajdemokratski »Tabor« z dne 3. maja 1924. ■
Slovesen sprejem novega župnika v Hočah. Kakor smo že poročali, je dobil župnijo v Hočah dosedanji župnik v Št. Janžu na Dravskem polju g. Lojze Sagaj. Gospoda župnika so Hočani slovesno sprejeli dne 4. t. m. in radi tega se bo novi zvon pri D. M. v Brezju blagoslovil 11. t. m.
Iz Selnice ob Dravi. Kljub svojim 50 letom je še prav mladeniški in živahen ta moj prijatelj Hans in allen Gassen. Pred par dnevi sva se srečala. Nekaj kislo se je držal in brke so mu stale na dež. »Kaj, Hans, slabo spal?« sem ga vprašal. — »Mrkač«, mi pravi, »malo me glava boli. Včeraj smo žegnali našo novo gostilno in ... že veš.« — »Kaj, žegnali?« se začudim jaz, »saj se je govorilo, da so jo gosti žegnali že na sveti večer.« — »Mrkač«, se začudi sedaj Hans, »kaj praviš, na svet večer? O mrkač,
in mene ni bilo zraven!« — »No da«, mu razlagam, »na sveti dan v jutro so ljudje, grede od rane maše, občudovali novo gostilno, ki je bila par klafter na vsako stran od vrat vsa ošpricana in so se smejali: Tu so gostje sami izrekli svojo scdbo nad novo gostilno, da ni za drugega,
kakor za ...« — »Mrkač, mrkač«, godrnja Hans, »in mi
smo včeraj žegnali nov lepi napis. Le reci, če ni lep ta napis?« — »Napis je že lep«, mu pritrdim, »ali povej mi, Hans, ali je bila vendar ta gostilna potrebna, saj jih je menda že 13 v naši občini in same stare in poštene gostilne.« — »Kaj pa sta hotela mlada dva, mrkač, morata vendar živeti«, se zavzema Hans. — »Aha, že razumem«, se mi v glavi zavrti »to je tako, kakor s tistim Žnidarjem in bügelajznom.« — »Biigelajzen?« me začudeno gleda Hans. — »Ali ne poznaš tiste zgodbe?« ga vprašam in mu razlagam: Fant je podedoval po očetu biigelajzen in si je mislil, imam biigelajzen, sedaj sem krojač. Odprl je svojo delavnico in delavec mu prinese hlače, da bi mu žep zašil. Naš biigelajzen mu pa namesto žepa zasije hlačnico skupaj, da še hlač ni mogel več obleči.« — »Ha, ha, mrkač!« se smeje Hans, »in?« — »In«, se razkoračim jaz, »ta dva mlada človeka sta kupila hišo in kaj se je takrat vse cbljubovalo? Postavila bodeta žago, fabriko. Sedaj pa? Hišo imata, živeti morata, tedaj gostilno, da bodo Selničani še bolj pili in tujce redili in še svojih hlač kmalu ne bodo imeli za obleči. O biigelajzen!« — »He, he, mrkač«, se sili Hans in mi obrne hrbet.
Strela je udarila. Iz Slov. Bislrice poročajo: Na prijaznem hribu podružnice Sv. Jožefa nad Slov. Bistrico ima svpjo posest z hišo in gospodarskim poslopjem neki Bernhard. Dne 1. t. m. pa je kmalu popoldne prihrumela nad Bistrico nevihta med bliskom in gromom. Oh pol eni uri popoldne je udarila strela pri Bernhardu, vnel se je silen ogenj, ki je upepelil prav do tal hišo in vsa gospodarska poslopja. Rešiti je bilo mogoče samo še živino. Poslali so tako, ko je Izbruhnil ogenj po požarno hrambo v Slov. Bistrico in na Polskavo, a ni bilo nikogar od požarnikov na odpomoč. Obe na pomoč poklicani požarni brambi sta najbrž slavili prvi maj in radi tega nista prihiteli na lice nesreče, ker so bili gotovo člani požarnih hramb ta dan raztrošeni bogzna kje povsod.
Slučaj obsodbe vrednega nasilja pri Sv. Urbanu v Slov. gor. Odkod neki ta surovost našega orožništva? Od kar je srbska komanda v Ptuju! Nek deček H. je ukradel en koš čebel. Tega so ujeli, a je rekel pozneje, da je bil z njim tudi enak deček K. Dokazov proti K. ni bilo, tukajšnji orožniki z vso silo niso megli spraviti iz njega ničesar, kljub temu je dobil tudi K. z H. vred pri okrajnem sodišču v Ptuju sedem dni zapora. Brez dokazov, na zgolo trditev H., ki je bil že ponovno kaznovan radi tatvine. S tem bi bila stvar končana čisto naravnim potom, ko bi bili orožniki s tem zadovoljni. Kar se pojavijo nekega dne žandarji zopet pri K. in to potem, ko je že sodišče govorilo zadnjo besedo, hoteč ga prisiliti k izpovedbi, da je sodeloval pri tatvini čebel. Ker dečko kljub kazni, ki jo je že imel, še vedno ni hotel pritrditi, se ga je uklenilo tako trdo, da je pričel v trenutku krvaveti iz rok, batinalo se ga je od leve in desne, ker pa vse nič ni izdalo, vlekli so ga v tistnjak, kjer razen žan-darjev nikdo ni videl, kaj se je še godilo. Deček je bil celi naslednji dan delanezmožen. Ge se pomisli, da je komaj 17 let star, jako majhne postave, se je pač čuditi junaštvu orožnikov, ki najprej otroka zvežejo, potem pa batinajo. Mi pošteni Urbančani prosimo, da se zavzamejo naši gg. poslanci za nas in izposlujejo na merodajnem mestu potrebno premestitev teh vročekrvnih žandarjev tje dol, kamor spadajo. Omenimo še, da je popisanemu slučaju moral molče prisostvovati tudi župan iz Derstele ter nekaj drugih.
Društvo za konjske dirke v Ljutomeru, ki obstoja že 49 let, priredi v nedeljo dne 11. maja t. 1. svojo vsakoletno spomladansko kasaeko dirko zdrženo z dirko v galopu na dirkališču žrebarne Cven pri Ljutomeru.
Pobalinska hudobija. Že lansko leto smo poročali, kako je pustila uprava državnih cest izkopati one ogromne, a že trhlo-siarikave topole, ki so bili svoj čas kažipot za premikajoče se vojske in jim je tekla zibelka v časih cesarice Marije Terezije. Na prostore, kjer so poprej stali topoli, je zasadila cestna uprava mlada sadna drevesca. Ta drevesa so hudobne roke tako na polovicò porezale in poškodovana drevesca je uprava nadomestila z drugimi in novimi. Letošnjo, spomlad pa so razni tatinski pobalini izpulili po večini vsa v jeseni zasajena drevesca,
. jih prodali, ali pa jih posadili na svoje. Doslej se ni posrečilo izslediti niti enega od teh drevesnih tatov. Uprava državnih cest upravičeno trdi, da nima za to in tolikanj kredita, da bi vsako spomlad zadovoljila pobalinske tatove in sedaj ne bo ob državnih cestah ne starostno-po-nosnih topolov in ne dobičkanosnih sadnih dreves. Tatvina obcestnih sadnih dreves je povojni izrastek pobalinske nekulturnosti in hudobije.
Toča je zabila. Od Sv. Bolfenka pri Središču poročajo: Dne L maja t. 1. popoldne je toča zelo močno poškodovala vinograde, sadonosnike in žitna polja v farah Sv. Bolfenk pri Središču, S\r. Miklavž pri Ormožu, del far Ljutomer in Štrigova. V nekaterih krajih je padala kot oreh debela toča. Škoda za vse te kraje je zelo občutna.
Profesor — razgrajač in pretepač. Iz Celja nam pišejo: Dne 1. maja zvečer smo imeli tukaj priliko opazovati, kako globoko je že padla naša slovenska demokratska inteligenca. V kavarni Evropa je bila na večer zbrana večja družba okrog odličnega našega somišljenika. Med temi sfe je nahajal ludi neki napredni profesor. V kavarno pride tedaj gimnazijski profesor Miklavž Omerza, ki je znan organizator mladih demokratskih tičev na gimnaziji. Ko zagleda ta svojega stanovskega tovariša demokrata v družbi zopernih mu »klerikalcev«, pograbi ga taka jeza, da obsuje nič hudega slutečega druga najprej s ploho psovk, nato ga pa uda-
ri po ustih. Napadeni potegne pobesnelega Omerza na stran in ga skuša pomiriti. Zastonj! V »sveti« svoji demokratski jezi navali sedaj ta na dotičnega našega somišljenika, ga zmerja in hoče udariti. Pri tem se pa — g. profesor so pogledali menda malo pregloboko v kozarec — skotali po tleh in prevrže še dve druga gosta. Sedaj je. postala cela stvar nekemu našemu delavcu preneumna, šel je, in naložil profesorja Omerza, ter ga skozi celo kavarno nesel proti vratom, da ga vrže na cesto. Pri vratih so nekateri Sokolaši osvobodili dične-ga svojega bratca iz trdih delavskih rok, a ker še tudi na to ni dal miru je morala na to narediti z njim kratek proces roka postave. Mi celjskim demokratom ča-stitaino, da imajo v svojih vrstah tako krasne eksern-plarje, tako neustrašene bojevnike za svobodo in napredek, pomilujemo pa našo mladino, ki ima take vzgojitelje. Kdo se bo potem čudil, da ni konec tožb nad propadanjem naše mladine.
Tako ne gre naprej — kje je oblast? Poročilo od Sv. I cenarla nad Laškim. V naših krčmah, katerih imamo po zaslugi okrajnega glavarstva več kot dovolj, se veliko pijančuje. Mladina zapravlja tamkaj denar, čast in poštenje. Večkrat je kaka gostilna celo noč odprta. Tako se je na primer v eni izmed naših gostiln od bele nedelje na pondeljek celo noč pelo, pilo in vpilo. Zjutraj, ko so se ljudje odpravljali na svoja opravila, so se pivci vračali iz dotične gostilne na svoje domove. Kdo da gostilničarjem dovoljenje, da se pijančuje pri njih po cele noči? Ali okrajno glavarstvo? Ako pa ne, zakaj ne kaznuje tistih, ki s takim pijančevanjem kvarijo naše ljudstvo? Ali hoče imeti okrajno glavarstvo med ljudstvom še več pretepov, pobojev in nezakonskih otrok?"
MARIBOR, Koroška c. 19,
iz Maribora.
»Jutrova« podla gonja proti bivšim avstrijskim oficirjem. »Jutro« se že ponovno bavi z uradniško redukcijo pri Jadranski banki in zadnjič je s tem krivično in ostudno zvezalo tudi napad na bivše avstrijske oficirje. Trdi namreč popolnoma lažnjivo, da se je pri mariborski podružnici ustavila redukcija pri nekem Nemcu, ki uvaja nemški uradni jezik, in pa pred bivšimi odličnimi avstrijskimi oficirji. Nas ne zanimajo razmere v Jadr. banki, a resnici na ljubo lahko rečemo, da se Nemec g. L. resno trudi govoriti slovenski, o čemur se lahko vsakdo prepriča, v dolžnost si pa štejemo pravici na ljubo zavrniti »Jutrovo« gonjo proti bivšim avstrijskim oficirjem. Kar se slučaja tiče, je treba najprej povedati, da je edini reducirani uradnik Jadranske banke v Mariboru baš bivši avstrijski oficir g. Ž., drugače pa bodi jutrovcem glede bivših avstrijskih oficirjev povedano to-le: Vsi so prostovoljno v najtežjih časih službovali na Koroškem, nekateri tudi v Macedoniji in že to zavrača vsak napad, ker torej niso samo bivši avstrijski, ampak tudi jugoslovanski oficirji, ki so v polni meri storili svojo dolžnost ter jim to vsi merodajni in pošteni tudi priznavajo. Če bi bila njihova moralna kvalifikacija taka, kot jo ima večina ljudi okrog »Jutra«, potem bi bili ti »bivši« za časa koroških bojev ostali lepo doma ter si tedaj z lahkoto in vsled zelo ugodne dobe poiskali take službe, da bi se jim danes ne bilo bati nobenih skrbi in kaj šele kake redukcije. Če se »bivšim« že ne priznajo pravice, zasluge itd., naj se jim da vsaj mir. Bivši avstrijski oficir nikakor ni tnalo, da bi po njem udrihal vsak intrigant, prenapetnež ali falot in če ne bo konec ostudnih in krivičnih napadov, si bodo tudi bivši oficirji poiskali poštene kroge, ki bodo osvetlili nekdanjost in sedanjost ljudi, ki si danes lastijo moč in sposobnost nacijcnalnih sodnikov.
Gostovanje Danila v mariborske gledališču. V torek, 6. maja gostuje v mariborskem gledališču Nestor slovenskih igralcev, režišer in član ljubljanske drame g. A. Danilo. Nastopil bo v »Divjem lovcu« v vlogi rihtarja, katero je svoječasno igral z velikim uspehom. Za to zanimivo gostovanje se vstopnice že sedaj lahko rezervirajo pri dnevni gledališki blagajni od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Telefon 382.
Prebarvanje velikega državnega mosta v Maribicfru. Veliki mariborski most je bil že v Jugoslaviji ves prepleskan leta 1919. Letos se je zopet pokazale na mostu raz-jedalno delo rje, cestna uprava se je morala ponovno odločiti, da pobarva vse železne dele mosta. To mučno ter dolgotrajno popravilo bo stalo približno 100.000 din. in trajalo bo še celo poletje. Delavci so ravno te dni barvali držaje mosta in marsikateri od potnikov si je posebno po noči pošteno umazal obleko ter pri tem klel oblasti, češ: zakaj ne svarijo mimoidočih potom posebnih znamenj pred svežo barvo. Tozadevno smo se informirali na merodajnem mestu in tamkaj smo dobili odgovor: Blizu za 400 dinarjev smo že kupili špagata, katerega smo s papirčki opremljenega kot svarilo razpeli ob sveže prebarvani hdržajih mosta. Neznani uzmoviči so najprej izpulili Iz motvoza papir, nato pa pofulili ves špagat. Ako razpne-mo drugega, ga bodo zopet po noči ukradli in ta špas je malo predrag za cestno upravo in radi tega so sedaj potniki izročeni na milost in nemilost sveže barve, katero posebno preklinjajo v zgodnjih jutranjih urah zakasneli alkoholni bratci, kojim so služili še suhi držaji mosta v uravnavo omajanega ravnotežja.
Pobeg dveh kaznjencev. Včeraj v nedeljo je bila v jelnišnici mariborskega okrožnega sodišča običajna služba božja, katere se morajo udeležiti kaznjenci. To priliko pohoda k službi božji sta uporabila pri bolj površni pazljivosti mladoneizkušenega paznika dva kaznjenca, ki sta se potuknila v nek kot in bogzna skozi katere duri utekla iz jetnišnice. Enemu se je posrečil pobeg, a drugega je paznik zasledoval po stopnicah pod veliki most, odtamkaj je tekel pri starem mostu k Dravi. Tukaj pri Dravi pa so ga prijeli paznik in stražniki. Lov tega begunca ob Dravi je gledalo krog pol-devete ure zjutraj z velikega mosta zelo veliko občinstva. Oba pobegla tička bi morala biti prepeljana te dni iz jetnišnice v kaznilnico, kjer bi bil eden presedel dve, drugi pa štiri leta.
Splav jc obtičal na skali. Lesotržec Čas iz Brezna je poslal včeraj več splavov iz Fale proti Mariboru. Eden od splavov je obtičal na skali med Kamnico in Mariborom. Le skrajnemu in večurnemu naporu splavarjev se je zahvaliti, da so se rešili nevarnega skalovja in se odpeljali brez vsake večje nesreče proti Mariboru.
V nedeljo, 11. maja t. 1. si poglejte legendo o otroških očeh! Ali vam je znana? Pesnik Wildenbruch takole pravi: Bog Oče gre lepega majniškega jutra na izprehod po nebeških livadah. Na beli gartroži najde rosno kapljico, ki jo pobere. Kapljico spusti na roko in kapljica se razdeli v dva rosna bisera. To so videli angeli. Bog jih vpraša, kaj naredi iz teli biserov. Rečejo mu: dve najlepši cvetlici, dva najžlahtnejša smaragda, kakor jih svet še ni videl. Pa nič tega. Bog se nasmehne in pusti kapljici pasti na zemljo. Angeli se- začudijo, ostrme: »Kako ljubo, kako nedolžno!« Dve rosni kapljici sta se izpremenili v dvoje — otroških oči. In te otroške, nedolžne oči se nam bodo smehljale v nedeljo, 11. t. m. ob 5. uri popoldne v telovadnici čč. šolskih sester, ko priredi Orlovski odsek v Mariboru prvo orlovsko naraščajsko akademijo. Prijatelji orlovstva, kaj še le vsi, ki iščejo dom preljubega veselja, si zalo ne bodo pozabili priskrbeti za mali denar vstopnico, ki so v predprodaji v prodajalni Tiskarne sv. Cirila.
Izprememba uradnih ur na carinarnici. Tukajšnja glavna carinarnica je sporočila Trgovskemu gremiju, da ho uradovala od 5. maja dalje vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5, ure popoldne. O praznikih ostane uradovanje neizpremenjeno kot doslej.
Tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze se je preselilo iz dosedanjih prostorov v palačo Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6-1.
Ustanovitev Raiokluba v Mariboru. Kakor po drugih večjih mestih se je začelo tudi v Mariboru močno vstajati ter gibati zanimanje za napredovanje na polju oddaje ter sprejema radio poročil. V Mariboru se bo v najkrajšem času osnoval pod vodstvom- g. inženirja Tomšiča iz mestne plinarne 'poseben Radioklub. Pravila kluba so že predložena in se bo vršil kmalu ustanovni občni zbor. Prijave za pristop k Radioklubu sprejema tudi uredništvo »Straže« dnevno od 8.—K), ure predpoldne. Gospod inženir Tomšič si je že sam osnoval radioštacijo in bo koj po ustanovitvi kluba začel z rednimi predavanji glede ureditve radiopostaj.
Ples metuljčkov. Splošno zanimanje so zadnje dni v Mariboru in okolici vzbudili beli plakati, ki naznanjajo »Ples metuljčkov« dne 10. maja v Mariboru v Gölzovi dvorani ob 21. uri (9. uri zvečer). Ples priredi olepševalno društvo za mesto, ki bode s krasnimi dekoracijami pod okriljem metuljčkov, nudilo obiskovalcem izvanredno spomladansko zabavo.
Dušica.
Reman v treh delili. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
9
(Dalje.)
V.
Hišna preiskava.
»V imenu republike!«
Sobna vrata so bila sicer samo priprta, pa Pavel in Julietta nista čula, kaj se godi v veži.
Prva je ćula ropot Anica. Pospravljala je v kuhinji. J Koj si je odvihala rokave, si popravila kuhinjski j predpasnik in pohitela v vejžergledat, kaj pomeni nenadni obisk.
Odprla je vrata — in na mah je razumela.
Pet mož je stalo pred njo, štirje so bili v kroju narodne garde, peti je nosil francosko trobojnico na prsih, — uradna dseba je bil.
AnfČa je dobro vedela, da pomeni lak obisk — hišno preiskavo.
Merlinova postava o osumljenih je v tistih dneh delovala s polno paro. Ni je bilo skoraj več hiše, ki bi se v njej še ni bi oglasili nevarni gostje in dnevno so vlačili osumljene moške in ženske pod guillotino.
Aničina prva misel je bila, da bi skočila po hodniku in posvarila Pavla.
Pa prepozno je bilo —
Komaj je odklenila vrata, že so vdrli vojaki v vežo in jo obkolili. Mož s trobojnico je dal kratko, rezko povelje in naglih korakov so stopili po hodniku.
Zakričala bi bila, pa ni upala. In čutila je, da je treba ohraniti mirno kri. Tudi Pavel, si je mislila, bi ji tako rekel, če bi sedajle stal poleg nje —,
Pred vrati Pavlove sobe se je mož s trobojnico ustavil in v drugič zapovedal:
»V imenu republike!«
Topot ga je čul tudi Déroulède.
Ni takoj izpustil drobne ročice. Še enkrat si jo je nesel k ustnicam, nežno, ljubeče jo je poljubil, kot bi se hotel na večno posloviti, nato pa je odločno vzravnal svojo nekoliko kratko, pa plečato in mišičasto postavo ter stopil k vratom.
Zelo bled je bil, pa strahu ni bilo in ludi ne iznenađenja v njegovih resnih očeh.
»V imenu republike!« je zadonelo v tretje in zadnje po predpisu, kratico, zapovedujoče, osorno.
Déroulèdove oči so za trenutek pohitele nazaj v soho k usnjati torbici in divja, blazna misel da bi ušel mu je šinila skoz glavo. Zganil se je kot bi hotel planiti in skriti torbico, kamorkoli,,pod obleko —.
Pa prevelika je bila, opazili bi jo in preiskali bi mu obleko. Te sramote pa ni hotel doživeti.
Ujel je Juliettin pogled.
Iz njenih oči je govoril ves njen strah zanj, vsa globočina njene ljubezni. In minila ga je slabost.
Miren, hladen, odločen se je spet obrnil k durim in jih odprl.
»Državljan Merlin — !« je dejal z rahlim začudenjem, ko je spoznal moža s trobojnico.
»On sam, da!« se je režal Merlin zlobno.
Merlin je sovražil Déroulèda, preveč vpliva mu je imel med ljudstvom. Že par let je iskal prilike, da bi mu izpodkopal ugled, ga spravil pod guillotino, če bi bilo mogoče. Toda Déroulède je bil priljubljen pri pariškem prebivalstvu. In člani narodnega konventa so se pariške ulice najhuje bali —.
Pa končno so se Merlimi njegove želje izpolnile. Tisti dan je prišla brezimna ovadba zoper Déroulèda v roke odboru za javno varnost. In Merlin si je iz-lahka izposloval pravico, da sme osebno voditi hišno preiskavo pri osovraženem Déroulèdu in ga odvesti y, zapor.
Z zlobnim, škodoželjnim pogledom je ošinil svojega tekmeca. Nato pa je dejal:
»Državljan Déroulède! Obdolženi sle zarote zoper republiko. Odbor za javno varnost me je poslal, da poiščem v vaši hiši dokazov o vašem pro tidrža vnem početju.«
»Prosim!« je rekel Déroulède hladno in stopil na stran, da bi dal Merlimi prosto pot. —
(Dalje prihodnjič).
Cepano, žagano in okroglo kolje, tudi na vagone, prodaja poceni Franjo Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica št 25.	274	5-1
Prodam motorno kolo NSU 3, HP, dobro ohranjeno, po nizki ceni. Vprašati: Maribor, Aleksandrova cesta št 55 I 4.	276	3-1
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Najcenejše In najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavoda
Voršič,
Maribor, Slomškov trg 16.
Pojasnila brezplačno!
MED. DR. FRANK
ordinira zopet od 8. do 10. ute dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Maribor, Prešernova ulica 2.
Led v komadih
se dobi dnevno v komadih v Krčevini št 172, en komad po 8 din. Pri nakupu čez 5 komadov se postavi tudi na dom. Naročila se sprejemajo pod telefon št. 237.	275
Pianino in veliko ogledalo brez pogreškov proda Rojko, Maribor, Vojašniška ulica 8.	279
Črna salonska obleka, čisto nova, se proda pod naslovom Dravograd št. 5.	.	281
kkfcli kk i ii i n
Vinotoč Čepe pred Kamnico, 5 minut od opekarne, zopet otvorjen.	280 2—1
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«