M-/,;/-
UmIm vestnik
občin Ormož in Ptuj
Leto: XII.	Ptuj, dne 18. novembra 1976	Številka: 12
VSEBINA
OBČINA ORMOŽ
112.	Odlok o pogrebnih svečanostih v občini Ormož
113.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ormož za leto 1976
114.	Odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o urbanističnem programu občine Ormož
OBČINA PTUJ
115.	Družbeni dogovor o organizaciji in uresničevanju družbene samozaščite v občini Ptuj
116.	Odlok o pogrebnih svečanostih v občini Ptiq (prečiščeno besedilo)
117.	Odlok o spremembi odloka o imenovamu krajevnih uradov in določitvi matičnih območij v občini Ptuj
118.	Sklep o potrditvi statuta občinske zdravstvene skupnosti Ptuj
119.	Sklep o potrditvi statuta Obrtno nabavno prodajne zadruge ..Panorama11 Pt uj
120.	Sklep o imenovanju ravnatelja Osnovne šole »Bratje Reš“ v Desterniku
121.	Sklep o ustanovitvi komisije za pripravo sprememb in dopolnitev statuta občine Ptuj
112.
Po 6. točki 169. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4-38/74) in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73 in 16-146/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1976 sprejela.
ODLOK
o pogrebnih svečanostih v občini Ormož
1.	člen
S tem odlokom se ureja potek ceremoniala in zagotavlja slehernemu občanu dostojna pogrebna svečanost.
Pogreb s pokopom umrlega je javna manitesta-cija in ima javno pravni pietetni značaj.
2.	člen	•
Vsakomur, ki želi s svojo popolno ali delno
udeležbo pri pogrebnem obredu javno počastiti. spomin pokojnega, je s tem odlokom zagotovljeno, da se lahko svobodno in nemoteno vključi kot enakopravni udeleženec pogrebnega obreda.
3.	člen
Od vsakega umrlega občana se skupnost, v kateri je pokojnik živel in delal, uradno poslovi.
Pri tihih pogrebih ni nobenih pogrebnih svečanosti, predpisanih s tem odlokom in se šteje pokop pokojnika samo v ožjem krogu sorodnikov.
4.	člen
Pogrebna svečanost se začne z dvigom pokojnika z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na mesto, od koder se začne pogrebni sprevod.
5.	člen
Pogrebni sprevod se odvija od dviga pokojnika z odra ali mrliškega voza do odprtega groba.
V pogrebnem sprevodu nosi krsto s pokojnikom moštvo upravljalca pokopališča ali v do-
govoru z njim in svojci pokojnika skupina občanov.
6.	člen
Ob začetku pogrebnih svečanosti zaigra godba oziroma zapojo uvodno žalostinko pevci, če so pri pogrebu prisotni.
Po uvodni žalostinki sledi poslovilni nagovor govornika krajevne skupnosti, v kateri je imel pokojnik zadnje prebivališče.
Nato sledijo govori predstavnikov delovne sredine, organizacij in društev, katerih član je bil pokojnik in drugi poslovilni govori, obred predstavnika verske skupnosti, kolikor je ta prisoten ter nastop pevcev.
7.	člen
Pogrebni sprevod vodi vodja pogrebnih svečanosti, ki skrbi za medsebojno koordinacijo in nemoteno potekanje pogrebnih svečanosti do popolnega zasutja groba.
Na čelu sprevoda sta zastavonoša in vodja pogrebnih svečanosti.
Zastavonoša nosi slovensko zastavo z žalnim trakom, oziroma zastavo narodnosti, kateri je pokojnik pripadal. Udeležbo drugih zastav in praporov v sprevodu, ki gredo prav tako na čelu sprevoda, določijo družbenopolitične organizacije sporazumno z naročnikom pogreba.
Zastavi sledijo prapori, venci, odlikovanja in priznanja pokojnika, godba, pevci, pogrebni voz s krsto, najožji svojci in nato ostali udeleženci pogreba.
Prostor, od koder naj gredo zastavonoše in praporščaki na čelu sprevoda, določi krajevna skupnost za svoje območje in je mesto začetka sprevoda v skladu z 4. členom tega odloka.
Cerkvena obeležja se razvrstijo za ostalimi obeležji tik pred predstavnikom verske skupnosti, če je navzoč, ki gre skupaj s svojimi pomočniki pri obredu neposredno pred krsto pokojnika.
8.	člen
Kadar se udeleže pogrebnega obreda pripadniki JLA, teritorialne obrambe, civilne zaščite, milice in gasilci, se ti razporedijo na čelo sprevoda takoj za zastavo.
9.	člen
Predstavniki državnih organov, družbenih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela in društev, se zvrstijo v pogrebnem sprevodu po medsebojnem dogovoru vedno takoj za zastavo, oziroma, če sodeluje milica takoj za njenim zastopnikom.
10.	člen
Ko pride sprevod do groba, odloži moštvo vence ob grobu, položi krsto s pokojnikom v grob, nato pa po skupnem pozdravu moštvo odstopi od groba.
Pri odprtem grobu ostanejo zastavonoše in praporščaki. Sledijo poslovilni govori predstavnikov družbene skupnosti, če ni bilo poslovitve po uvodnih žalostinkah in govorih drugih.
Nato lahko opravi obred predstavnik verske skupnosti, če je navzoč. Za tem zaigra godba in zapojo pevci ter sledi zadnji pozdrav z zastavo in prapori. S tem je pogreb zaključen.
Sledi še poslovitev oziroma mimohod ostalih udeležencev pogreba.
11.	člen
Če pri pogrebnih svečanostih sodeluje tudi častna straža z lovskim ali vojaškim orožjem, da bi izstrelila častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost občanov, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote. Častna salva se izstreli pred zaključkom pogreba.
12.	člen
Po končanem pogrebu sledi obvezno zasutje groba.
13.	člen
Če bo pokojnik upepeljen, se praviloma opravijo pogrebne svečanosti pred prevozom v krematorij.
Ohranitev ali pokop žare s pepelom pokojnika je praviloma zadeva ožjih svojcev in upravljalca pokopališča. Dokler ni krematorija v SR Sloveniji, se na željo svojcev lahko organizira tudi za ohranitev ali pokop žare pogrebna svečanost.
14.	člen
Prepovedane so tiste verske in druge aktivno-
sti v zvezi z pogrebnim obredom, ki imajo politični karakter in so usmerjene proti državi.
15.	člen
Krajevne skupnosti določijo vodjo pogrebnih svečanosti, ki skrbi za izvajanje tega odloka in, ki je zadolžen za uradno poslovitev od umrlega v imenu družbe. Krajevna skupnost, komunalno podjetje ali druga organizacija, ki opravlja pogrebno službo, je dolžna o času in kraju pogreba obvestiti delovno skupnost, kjer je pokojnik zaposlen ter družbenopolitične organizacije in društva, katerih član je bil.
Zagotovitev predstavnika verske skupnosti za pogreb si mora naročnik pogreba priskrbeti sam brez posredovanja upravljalca pokopališča, ki izvršuje pogrebno službo.
16.	člen
Z denarno kaznijo 200.— do 5.000.— din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali verska skupnost, ki ravna v nasprotju s 3., 7., 10., 11. in 15 členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 50.— do 1.000.— din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, predstavnik verske skupnosti ali posameznik, ki storijo prekrške, navedene v 1. odstavku tega člena.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 352-3/1976.
Datum: 30. september 1976.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Matija Ratek s. r.
113.
Po 7. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4—38/74) in po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39—461/74) je skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. oktobra 1976 sprejela
odlok
o spremembi odloka o proračunu občine Ormož za leto 1976
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Ormož za leto 1976 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4—33/76) tako, da se glasi:
Proračun občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) za leto 1976 obsega:
1.	Dohodke v znesku	18.574.000,00
2.	Razporejene dohodke v znesku 18.231.639,30
3.	Nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko
rezervo) v znesku	342.360,70
2.	člen
Pregled spremembe proračunskih dohodkov in njihove razporeditve je prikazan v bilanci dohodkov in splošni razporeditvi dohodkov po glavnih in bližnih namenih proračuna občine Ormož za leto 1976.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
Številka: 400-14/1976 Ormož, dne 28/10-1976
PREDSEDNIK
ŠKUPSClNE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK
PREGLED DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV PO SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE ORMOŽ ZA LETO 1976
Vrsta	DOHODKI	Skupq Štev. gav. IZDATKI	Skupaj
dohodkov	din namena	ain
I.
II.
III.
VI.
VII.
IX.
Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov Prometni da vek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja Takse
Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti Prenešena sredstva
4.030.000.-	01
	03
6530.000.-	04
656JOOO.—	08
	09
285.000.-	10 11
6.773.810.90	16
299.189.20	17
	18
Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Dqavnost družbeno-politič-nih organizacij in društev Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dgavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let
Krediti, vezana in izločena sredstva
12.006.669.-
931.900.-1.769.534.-292.700.— 49.300.— U 18.201,75
550.000.	-
450.000.	-
589.385.25
116.310.-
SKUPAJ DOHODKI	18574.000.-	SKUPAJ RAZPORED DOHODKOV	18574.000.-

114.
Na podlagi 12., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16—119/76) ter 8: točke 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4—38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. oktobra 1976 sprejela
odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem programu občine Ormož
1.	člen
4.	člen odloka o urbanističnem programu občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
6—5/71) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
a)	iz prve alineje B/a se del nezazidljivih površin v zelenem pasu mestne gradbe v Ormožu izloči in prenese v zazidljive površine za gradnjo posebne osnovne šole Ormož.
b)	prva alineja B/b 4. člena „za mesto Ormož izdelan v marcu 1964” se dopolni: zazidalni načrt za gradnjo posebne osnovne šole Ormož s športnimi igrišči.
Urbanistično dokumentacijo in zazidalni načrt, ki ponazarja te spremembe indopolnitve, je izdelal zavod za urbanizem Maribor pod št. 1512/76 ž dne 28. 5. 1976 in što. 1395/76 z dne 11. 8. 1976 in je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom,
delavnim in drugim organizacijam pri oddelku za gospodarstvo in finance občine Ormož.
3.	člen
Manjše odmike od zazidalnega načrta iz 1. člena tega odloka dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet skupščine občine Ormož.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 351—9/76
Ormož, dne 28. oktobra 1976
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK 1. r.
115.
Izhajajoč iz ustave SR Slovenije, dokumentov 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS ter sklepov in priporočil Skupščine SRS o družbeni samozaščiti iz leta 1975,
— da je podružbljanje varnostnih zadev revolucionarni družbeni proces in trajni interes delavskega razreda, delovnih ljudi in obCanov, vseh naših narodov in narodnosti,
—	da je družbena samozaščita kot izraz in funkcija samoupravljanja ter oblika podružblja-nja varnostnih zadev najširši temelj uresničevanja učinkovite zašCite naše socialistične samoupravne družbe,
—	da socialistični samoupravni družbeni odnosi zahtevajo, da se v sistemu družbene samozaščite kar najbolj pokaže ustvarjalna vloga delovnih ljudi in obCanov v obCini PTUJ ter njihov interes
sklenejo
skupščina obCine, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva obCine PTUJ na podlagi 143., 228. in 331. Cl. ustave SR Slovenije ter 114. in 229. Člena statuta obCine PTUJ
za to, da samoupravno organizirani varujejo sebe in svoj socialistični samoupravni sistem, svojo organizacijo združenega dela, krajevno in družbeno skupnost, dosežke socialistične revolucije in vse druge vrednote naše socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, in — da je potrebno v obCini PTUJ zagotoviti usklajevanje in usmerjanje aktivnosti vseh nosilcev samozaščite ter opredeliti vsebino, oblike in naCin uresničevanja družbene samozaščite.
DRUŽBENI DOGOVOR
o organiziranosti in uresničevaiiu družbene samozaščite v občini Ptuj
1.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	Člen
S tem družbenim dogovorom se podpisniki zavezujejo, da bodo v obCini in vsak na svojem ob-moCju ali podroCju razvijali tak sistem ukrepov in aktivnosti, s katerim se organizirano in usklajeno zagotavlja uresničevanje nalog s podroCja družbene samozaščite.
2.	Člen
Družbena samozaščita je kot najširša podlaga za zagotovitev družbene varnosti nedeljiva sestavina samoupravljanja v obCini PTUJ. Uresničevanje družbene samozaščite je zato ustavna in samoupravna pravica in dolžnost slehernega delovnega Človeka in obCana, vseh organizacij, skupnosti in organov v obCini PTUJ.
3.	Člen
Podpisniki družbenega dogovora uresničujejo družbeno samozaščito zlasti tako, da zagotavljajo:
—	varstvo ustavne ureditve pred raznimi oblikami delovanja notranjega in zunanjega sovražnika, zlsti dejavnosti sovražne emigracije, tujih obveščevalnih služb in drugih oblik sovražne dejavnosti,
—	varovanje samoupravnih socialističnih družbenih odnosov in samoupravnih pravic delovnih ljudi in obCanov pred slehernimi poizkusi zlorabe ali izkoriščanja kot tudi zoperstavljanje nosilcem, ki delujejo s protisamoupravnih in anti-socialistiCnih pozicij,
—	varstvo temeljnih pridobitev NOB in revolucije, zlasti bratstva, enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter varnost nemotenega razvoja samoupravne socialistične družbe,
—	nemoten proces združenega dela,
—	varovanje premoženja in osebne varnosti delovnih ljudi in obCanov ter varstvo družbene lastnine.
4.	Člen
Naloge in dejavnosti iz 3. Člena tega dogovora uresničujejo podpisniki tako:
—	da odpravljajo vzroke za nastanek sovražnih in drugih družbeno negativnih dejanj, pojavov in aktivnosti,
—	da sproti prepreCujejo sovražna in druga družbi negativna dejanja, pojave in aktivnosti ter se njihovim nosilcem zoperstavljajo,
—	da sodelujejo med seboj in s pristojnimi državnimi organi in službami,
—	da dajejo pristojnim organom in službam ter drugim družbenopolitičnim dejavnikom pobude in predloge za reševanje problemov na podroCju varovanja družbenih dobrin in opozarjajo na smeri in oblike preventivnega delovanja,
—	da preko ustreznih teles za družbeno samozaščito zagotovijo usklajeno delovanje s podroCja družbene samozaščite v zadevah, ki so skupnega ali širšega pomena,
—	da se sproti seznanjajo o vseh vprašanjih, ki so pomembna za varnost in uresničevanje družbene samozaščite,
—	da organizirajo in uresničujejo razliCne oblike varnosti in vzgoje ter krepijo med nosilci družbene samozaščite razredno naravnanost, socialistični patriotizem in varnostno kulturo.
5.	Člen
Za učinkovitejše izvajanje tega družbenega dogovora lahko podpisniki med seboj sklepajo samoupravne sporazume za posamezna podroCja in obmoCja, kjer je potrebno usklajeno in enotno uresničevati naloge s podroCja družbene samozaščite.	,
II. NALOGE IN ORGANIZIRANOST NOSILCEV DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
>1. Krajevna skupnost
6.	Člen
Nosilci družbene samozaščite v krajevnih skupnostih se zavezujejo, da bodo v statutu in posebnem pravilniku krajevne skupnosti opredelili organiziranost in naCin uresničevanja družbene samozaščite ter imenovali na zborih delegatov, skupen odbor za ljudsko obrambo in družbeno sa^ mozašCito. Preko tega odbora bodo sprejemali programe aktivnosti na podroCju družbene samozaščite v krajevni skupnosti, najmanj enkrat na leto ocenili varnostne razmere na svojem območju in na osnovi te ocene sestavili naloge in ukrepe za odpravo varnostnih problemov.
V sodelovanju z vodjem varnostnega okoliša se bodo seznanjali z vprašanji, ki so pomembna za uresničevanja družbene samozaščite ter se opirali na njegovo strokovno pomoč.
7.	člen
Podpisniki družbenega dogovora si bodo v krajevnih skupnostih prizadevali, da se bo z uresničevanjem družbene samozaščite krepila varnost na območju krajevne skupnosti, pri čemer bodo sami ali v-sodelovanju z drugimi nosilci družbene samozaščite ter ustreznimi organi in službami poleg nalog iz 3. člena tega družbenega dogovora skrbeli zlasti:
—	za večjo stabilnost javnega reda in miru,
—	za odpravo raznih oblik družbeno škodljivih . in negativnih obnašanj,
—	za odpravo raznih kriminogenih žarišč, izvorov in drugih oblik varnostne problematike,
—	za vzgojo zanemarjene osebe in druge nosilce asocialnih dejanj,
—	razvijali in vzpodbujali med mladino pozitivne družbene aktivnosti ter z različnimi oblikami vzgoje krepili varnostno kulturo obCanov v krajevni skupnosti.
2.	Temeljne in druge organizacije združenega dela
8.	Člen
Podpisniki družbenega dogovora v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih se zavezujejo, da bodo organizirano in način uresničevanja družbene samozaščite normativno uredili s statutom in v posebnem pravilniku ali samoupravnem sporazumu.
Za organizirano in usklajeno delovanje na podroCju družbene samozaščite bodo imenovali odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in koordinacijska telesa na ravni delovne organizacije oz. sestavljene organizacije združenega dela.
9.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo v svojih aktih uredili zlasti naslednja podroCja samozaščitnih aktivnosti:
—	način varovanja samoupravnih socialističnih odnosov ter krepitev samoupravljanja v združenem delu, pri Čemer je potrebno še posebej opredeliti vlogo samoupravne delavske kontrole,
—	samozaščito pred raznimi oblikami obveščevalne dejavnosti, pri čemer je še posebej potrebno opredeliti, kateri podatki so zaupne narave in kako jih je potrebno varovati, oblike in način varovanja objektov in prostorov, opredelitev varnostnih ukrepov pri stikih s tujci in pri odhodih naših delavcev v tujino.
—	samozaščitne ukrepe pred sovražno propagando, teroristično-subverzivno dejavnostjo ter drugimi oblikami sovražne dejavnosti,
—	samozaščito na področju zunanje trgovine ter aktivnosti pri varovanju ekonomske osnove naše družbe,
—	samozaščito pred notranjimi oblikami škodljivosti, kot so nevestno gospodarsko poslovanje, malomarna hramba družbenega premoženja, poneverba, neupravičena uporaba, ponareditev uradnih listin, goljufije, podkupovanje in podobno.
— samozaščito socialistične osnovne morale pred raznimi oblikami kršenja, kot so poslovna goljufija, špekulacija, monopolizem, nelojalna konkurenca, dajanje prednosti kupcem in podob-
no,
—	samozaščito pred zunanjimi oblikami škodljivosti, kot so tatvine, vlomi, roparski napadi, pri čemer je potrebno zlasti zagotoviti ustrezne fizične, tehnične in druge varnostne ukrepe,
—	samozaščito pred raznimi nevarnostmi, ki ogrožajo ljudi in okolje, red in mir v združenem delu in podobno.
10.	člen
Samoupravni organi podpisnikov družbenega dogovora, ki jih določi izvršni svet SO Ptuj se obvezujejo, da bodo sprejeli za primere posebne varnostne situacije zaščitni načrt, ko utegne biti ogrožena širša družbena varnost.
V samozaščitnem načrtu je zlasti potrebno določiti dodatne in zaostrene varnostne ukrepe, fizično zavarovanje, poostriti vstop v objekte ter poostriti postopek nadzora nad strankami, poostriti nenehni nadzor objektov, prostorov in območja ter opredeliti naloge in odgovornost posameznih delavcev.
Zaščitni načrt se bo aktiviral praviloma po u-streznem obvestilu postaje milice ali njenega oddelka.
11.	člen
Podpisniki družbenega dogovora v združenem delu se zavezujejo, da bodo na področju kadrovske politike poleg strokovnih kvalitet upoštevali tudi moralno-politične kvalitete kot enega izmed pomembnih elementov uresničevanja družbene samožaščite.
Uresničujoč obveznosti iz 1. odstavka tega člena bodo zlasti zagotovili:
—	da bodo odgovorna delovna mesta zasedali delavci, ki so samoupravno socialistično naravnani in ki nenehno prizadevajo krepiti naš družbeni sistem, izhajajoč iz interesov delavskega razreda in delovnih ljudi,
—	da bodo z odgovornih delovnih mest odstranjeni posamezniki, ki nimajo moralno-poli-tičnih kvalitet iz prejšnje alinee, ali pa so bili kaznovani zaradi gospodarskega kriminala in zaseda-; jo odgovorna delovna mesta v gospodarstvu,
—	da bodo na delovna mesta v službi zavarovanja sprejemali delavce, ki so fizično in psihično sposobni in imajo ustrezne moralnopolitične kvalitete, pri čemer bodo zagotovili materialno in družbeno moralno stimulacijo takih delovnih mest.
Podpisniki družbenega dogovora bodo določbe drugega odstavka tega člena ustrezno vnesli v svoje interne akte.
13.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo vzpodbujali publicistično in propagandno delovanje za utrditev družbene samozaščite ter preko sredstev javnega obveščanja skrbeli za krepitev varnostne kulture delovnih ljudi in občanov in za sprotno obveščanje o vseh vprašanjih, ki so pomembna za varnost in uresničevanje družbene samozaščite.
Podpisniki bodo posebno pozornost pri krepitvi varnostne kulture posvetili mladini, pri kateri je še posebej potrebno razvijati socialistični patriotizem ter samoupravno socialistično zavest.
4.	Samoupravne interesne skupnosti
14.	člen
Podpisniki se bodo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti zavzemali za usklajeno in učinkovito uresničevanje družbene samozaščite za posamezna interesna področja in na ta način organizirano odpravljali varnostne probleme.
Podpisniki se zavezujejo, da bodo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti posebno pozornost posvetili varnostnim področjem kot so: požarno varstvo, vzgoja in izobraževanje, zaposlovanje in problematika zdomstva, kultura in telesna kultura, kjer je potrebno po posebnih programih uresničevati samozaščitne aktivnosti glede na obstoječo varnostno problematiko.
5.	Družbenopolitične organizacije
15.	člen
Družbenopolitične organizacije se bodo na vseh ravneh prizadevale vzpodbujati uresničevanje družbene samozaščite in krepiti med svojimi člani varnostno kulturo. Sproti bodo obravnavale negativne in sovražne pojave, ugotavljale njihove vzroke in nosilce ter družbenopolitično ocenile stopnjo odgovornosti takih nosilcev.
16.	člen
Občinska konferenca ZK Slovenije si bo nenehno prizadevala za idejno in politično usmerjenost v sistemu družbene samozaščite in preko svojih članov z vso odgovornostjo zagotovila uresničevanje dogovorjenih aktivnosti na področju družbene samozaščite.
Občinska konferenca SZDL si bo nenehno prizadevala kot frontno organizirana socialistična sila, da bodo vse organizacije in društva uresničevale družbeno samozaščito v smislu sprejetega družbenega dogovora. Preko svojih organizacij bo najmanj enkrat letno politično ocenila varnostne razmere v občini in krajevnih skupnostih ter vzpodbujala ustrezne aktivnosti na določenih
sindikatov bo preko osnovnih organizacij v združenem delu vzpodbujal uresničevanje tega družbenega dogovora in skrbel za organizirane oblike varnostne vzgoje svojih članov.
Zveza socialistične mladine, ZB in ZRVS v občini bodo preko svojih organizacij in aktivov vzpodbujale ustrezne aktivnosti na področju družbene samozaščite ter pri svojih članih razvijale varnostno kulturo.
varnostnih področjih. Občinski svet zve
3.	Vzgoja in izobraževanje
12.	člen
Podpisniki družbenega dogovora, zlasti pa organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem ter družbenopolitične organizacije se bodo zavzemali, da bosta varnostna vzgoja in vsebina družbene samozaščite postala sestavni del idejnopolitične in strokovne vzgoje delovnih ljudi in občanov. V ta namen mora dobiti varnostna vzgoja vidnejše mesto v vseh izobraževalnih programih in učbenikih, delavska univerza pa mora po enotnem dogovorjenem programu vključiti v varnostno vzgojo celotno prebivalstvo, za nosilce družbene samozaščite pa organizirati občasna po svetovanja in seminarje.
6.	Skupščina občine in njeni organi
17.	člen
Skupščina občine bo usmerjala in vodila uresničevanje družbene samozaščite tako, da bo:
—	dajala orientacijo za aktivnost vseh nosilcev družbene samozaščite zoper ' sovražne pojave in druga dejanja, ki ogrožajo ustavni in pravni red,
—	zagotavljala materialne in druge pogoje za vsestranski razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite,
—	razpravljala in sklepala o varnostni problematiki in uresničevanju družbene samozaščite v občini,
—	zagotavljala koordinirano delo in dogovarjanje nosilcev družbene samozaščite po svetu, ki ga imenujejo njeni zbori.
III.	FINANCIRANJE AKTIVNOSTI DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
18.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo iz lastnih virov zagotovili ustrezne materialne in finančne pogoje za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite, kot je to določeno s tem dogovorom.
IV.	TEDEN VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
19.	blen
Z namenom, da bi manifestirali podružbljeno skrb za varnost kot samoupravno pravico in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, bodo podpisniki družbenega dogovora v občini vsako leto delovno proslavljali teden varnosti in družbene samozaščite in sicer v tistem tednu, ki vključuje
13.	maj.
20.	člen
Podpisniki družbenega dogqvora bodo teden varnosti in družbene samozaščite proslavljali zlasti tako, da bodo organizirali proslave, svečane seje samoupravnih organov v združenem delu in krajevnih skupnostih in druge manifestativne o-blike. Skrbeli bodo, da se v javnih občilih publicirajo aktivnosti in uspehi na področju uresničevanja družbene samozaščite, razpišejo nagradni natečaji na šolah na temo družbena samozaščita in njeno uresničevanje, podeljujejo pa tudi pohvale in priznanja samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikov.
V.	ODGOVORNOST PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA
21.	člen
Za kršitev določb tega družbenega dogovora nosijo podpisniki moralno družbeno in politično odgovornost. Ukrepi za kršitev družbenega dogovora so naslednji:
1.	Pismeno opozorilo podpisniku, s katerim mora biti seznanjen ustrezni samoupravni organ, družbenopolitična organizacija in delavci te organizacije ter občani v KS.
2.	Javni opomin, ki ga izrečejo zbori občinske skupščine.
3.	Obvestilo občinske konference ZKS in občinske konference SZDL zaradi ustreznega ukrepanja, glede družbene odgovornosti, zoper predstavnike kršiteljev.
Podpisniki družbenega dogovora v združenem delu uvedejo po svojih organih postopek zoper svojega delavca, ki je bistveno kršil določbe tega dogovora.
Sankcijo iz 1. tč. tega člena izreka svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito iz
22.	člena tega dogovora.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito tudi zbira dokaze za izrek ostalih sankcij.
VI.	SPREMLJANJE IN IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA
22. člen
Podpisniki družbenega dogovora se sporazumejo, da bo spremljal uresničevanje tega dogovora svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, ki ga imenuje občinska skupščina.
VIL OSTALE DOLOČBE
23.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo svoje samoupravne akte uskladili s tem dogovorom v šestih mesecih po podpisu.
VIII. KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnikov
in se objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-59/76 Ptuj, 16. septembra 1976
DRUŽBENI DOGOVOR SO PODPISALI:
Skupščina občine Ptuj Občinska konferenca ZKS Ptuj Občinska konferenca SZDL Ptuj Občinski svet ZSS Ptuj Občinska konferenca ZSMS Ptuj Občinski odbor ZZB NOV Ptuj Občinski odbor ZRVS Ptuj Raziskovalna skupnost občine Ptuj Skupnost otroškega varstva Ptuj Skupnost socialnega skrbstva Ptuj Izobraževalna skupnost Ptuj Kulturna skupnost Ptuj Temeljna telesnokulturna skupnost Ptuj Požarna skupnost občine Ptuj Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj Lokalna skupnost za ceste občine Ptuj Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj Skupnost socialnega varstva občine Ptuj Org. za vzdržev. stanov, hiš Stanovanjski servis Ptuj
Krajevna skupnost Cirkovce Krajevna skupnost Cirkulane Krajevna skupnost Destrnik Krajevna skupnost Dolena Krajevna skupnost Dornava Krajevna skupnost Gorišnica Krajevna skupnost Grajena Krajevna skupnost Hajdina Krajevna skupnost Juršinci Krajevna skupnost Kidričevo Krajevna skupnost Leskovec Krajevna skupnost Lovrenc na Dr. p.
Krajevna skupnost Majšperk Krajevna skupnost Markovci Krajevna skupnost Podlehnik Krajevna skupnost Polenšak Krajevna skupnost Ptuj Krajevna skupnost Ptujska gora Krajevna skupnost Rogoznica Krajevna skupnost Stoperce Krajevna skupnost Trnovska vas Krajevna skupnost Videm pri Ptuju Krajevna skupnost Vitomarci Krajevna skupnost Zavrč Krajevna skupnost Žetale Osnovna šola Cirkovce Osnovna šola ,,Maksa Bračiča” Cirkulane Osnovna šola ,,bratje Reš” Destrnik Osnovna šola ,,dr. Franja Zgeča” Dornava Gimnazija ,,Dušana Kvedra” Ptuj Osnovna šola ,.Franca Belšaka” Gorišnica Glasbena šola ,,Karol Pahor” Ptuj Osnovna šola Hajdina Osnovna šola Juršinci Osnovna šola ,,Boris Kidrič” Kidričevo Osnovna šola Leskovec pri Ptuju Osnovna šola Majšperk Osnovna šola bratov Strafela Markovci Poklicna poljedeljsko živinorejska šola Turnišče pri Ptuju
Osnovna šola ,.Franc Osojnik” Ptuj Osnovna šola ,,Ivana Spolenjaka” Ptuj Osnovna šola ,,Tone Žnidarič” Ptuj Posebna osnovna šola Ptuj Osnovna šola Martina Koresa Podlehnik Osnovna šola Rodni vrh Osnovna šola Stoperce
Šolski center za gospodarstvo in upravo ,,Jožeta Lacka” Ptuj
Šolski center za kovinsko stroko ,,V. Vlahovič” Ptuj
Osnovna šola Trnovska vas Osnovna šola Videm pri Ptuju Osnovna šola Vitomarci Osnovna šola Žetale
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj Združeni zdravstveni dom Ptuj Združene lekarne Ptuj
Regionalna zdravstvena skupnost Maribor, podružnica Ptuj
Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marjana Borštnarja Dornava
Dom upokojencev Ptuj — Muretinci Mestni kino Ptuj
Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO TEDNIK PTUJ
Ljudska in študijska knjižnica Ptuj Zgodovinski arhiv Ptuj Delavska univerza Ptuj Dijaški dom Ptuj
Svet delovne skupnosti uprave Skupščine občine Ptuj
Občinsko sodišče Ptuj Pokrajinski muzej Ptuj
Strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva Ptuj
Aeroklub Ptuj
Avto moto društvo ,.Franc Galun” Kidričevo Avto moto društvo Ptuj Brodarsko društvo ,,RANCA” Ptuj Delavsko prosvetno društvo ,.SVOBODA” Majšperk
Društvo invalidov Ptuj
Društvo inženirjev in tehnikov Kidričevo
Društvo kmetov za vzajemno pomoč Juršinci
Društvo ljudske tehnike ,.SIGMA” Ptuj
Društvo ljudske tehnike pri TAP Ptuj
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci
Društvo upokojencev Cirkovce
Društvo upokojencev Gorišnica
Društvo upokojencev Juršinci
Društvo upokojencev Kidričevo
Društvo upokojencev Lovrenc na Dr. p.
Društvo upokojencev Majšperk — Ptujska gora Društvo upokojencev Markovci Društyo upokojencev Ptuj Društvo upokojencev Rogoznica Društvo upokojencev ,,Sp. ptujsko polje” Zagojiči
Društvo upokojencev Videm pri Ptuju Društvo za telesno vzgojo ,,PARTIZAN” Grajena
Telovadno društvo ,,Partizan” Hajdina Društvo za telesno vzgojo ,,Partizan” Majšperk Društvo za telesno vzgojo ,,Partizan” Markovci Društvo za telesno vzgojo ,,Partizan” Ptuj Društvo za telesno vzgojo ,,Partizan” Videm pri Ptuju
Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam dr. Marjana Borštnarja Ptuj Društvo za varstvo in vzgojo ptic in okrasnih golobov Ptuj Filatelistično društvo Ptuj Folklorno društvo Ptuj Fotokino klub Kidričevo Gasilsko društvo Apače Gasilsko društvo Biš Gasilsko društvo Borovci Gasilsko društvo Bukovci Gasilsko društvo Cirkulane Gasilsko društvo Destrnik Gasilsko društvo Dornava Gasilsko društvo Formin Gasilsko društvo Gabrnik Gasilsko društvo Gajevci Gasilsko društvo Gerečja vas Gasilsko društvo Gorišnica Gasilsko društvo Grajena Gasilsko društvo Hajdina Gasilsko društvo Hajdoše Gasilsko društvo Kicar Gasilsko društvo Leskovec Gasilsko društvo Lovrenc na Dr. p.
Gasilsko društvo Majšperk
Gasilsko društvo Mala vas pri Dravi
Gasilsko društvo Markovci
Gasilsko društvo Medvedce
Gasilsko društvo Mezgovci
Gasilsko društvo Moškanjci
Gasilsko društvo Muretinci
Gasilsko društvo Naraplje
Gasilsko društvo Nova vas pri Markovcih
Gasilsko društvo Pacinje
Gasilsko društvo Pleterje
Gasilsko društvo Podlehnik
Gasilsko društvo Polenšak
Gasilsko društvo Ptuj
Gasilsko društvo Ptujska gora
Gasilsko društvo Sela
Gasilsko društvo Slovenja vas
Gasilsko društvo Sobetinci Gasilsko društvo Sp. Velovlak Gasilsko društvo Starošince Gasilsko društvo Stojnci Gasilsko društvo Stoperce Gasilsko društvo Šikole Gasilsko društvo Tržeč Gasilsko društvo Videm pri Ptuju Gasilsko društvo Vitomarci Gasilsko društvo Zabovci Gasilsko društvo Zagojiči Gasilsko društvo Zamušani Gasilsko društvo Zavrč Gasilsko društvo Žamenci Gasilsko društvo Žetale Hokejsko drsalni klub Ptuj Hortikulturno društvo Kidričevo Ind. gasilsko društvo ..Avtooprema” Ptuj Ind. gasilsko društvo ,,Labod TOZD Delta” Ptuj Ind. gasilsko društvo ,.Sigma” Ptuj Ind. gasilsko društvo TGA Kidričevo Ind. gasilsko društvo TV1 Majšperk Ind. gasilsko društvo ,.Železničar” Ptuj Judo klub ,.Drava” Ptuj Klub zbiralcev značk Ptuj Klub zdravljenih alkoholikov Ptuj Komorni moški pevski zbor Ptuj Krajevna organizacija RKS Cirkulane Krajevna organizacija RKS Destrnik Krajevna organizacija RKS Gorišnica Krajevna organizacija RKS Grajena Krajevna organizacija RKS Hajdina Krajevna organizacija RKS Juršinci Krajevna organizacija RKS Kidričevo-teren ( Krajevna organizacija RK Leskovec [ Krajevna organizacija RKS Majšperk ; Krajevna organizacija RKS Markovci Krajevna organizacija RKS Podlehnik 'Krajevna organizacija RKS Polenšak Krajevna organizacija RKS Ptuj •
Krajevna organizacija RKS Ptujska gora Krajevna organizacija RKS Rogoznica Krajevna organizacija RKS Stoperce Krajevna organizacija RKS Trnovska vas Krajevna organizacija RKS Videm pri Ptuju Krajevna organizacija RKS Vitomarci Krajevna organizacija RKS Zavrč Krajevna organizacija RKS Žetale Delavsko prosvetno društvo ,,Svoboda” Kidričevo
Kulturno prosvetno društvo Kungota Kulturno prosvetno društvo ,,Stane Petrovič” Hajdina
Zveza tabornikov Slovenije, Kvedrov odred Ptuj
Lovska družina Cirkovce
Lovska družina Cirkulane
Lovska družina Destrnik
Lovska družina Juršinci
Lovska družina Leskovec
Lovska družina ,,Boris Kidrič” Kidričevo
Lovska družina ,,Dravinja” Majšperk
Lovska družina Ptuj
Lovska družina ,,Jože Lacko” Ptuj
Lovska družina Sp. ptujsko polje Sobetinci
Lovska družina Stoperce
Lovska družina Podlehnik
Lovska družina Trnovska vas
Lovska družina Zavrč
Lovska družina Žetale
Mladinsko kulturno umetniško društvo gimnazije „D. Kvedra” Ptuj
Namiznoteniški klub PETOVIA Ptuj Nogometni klub ,,Aluminij” Kidričevo Nogometni klub ,,Drava” Ptuj Občinska gasilska zveza Ptuj Občinska strelska zveza Ptuj Občinska zveza društev prijateljev mladine Ptuj Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj Občinski odbor RKS Ptuj Osnovna organizacija ZRVS Ptuj-Brcg Osnovna organizacija ZRVS Cirkovce Osnovna organizacija ZRVS Cirkulane Osnovna organizacija ZRVS Dornava Osnovna organizacija ZRVS Destrnik Osnovna organizacija ZRVS Gorišnica Osnovna organizacija ZRVS Grajena Osnovna organizacija ZRVS Hajdina Osnovna organizacija ZRVS Juršinci Osnovna organizacija ZRVS Kidričevo
Osnovna organizacija ZRVS Lovrenc na Dr. p.
Osnovna organizacija ZRVS Majšperk
Osnovna organizacija ZRVS Markovci
Osnovna organizacija ZRVS Podlehnik
Osnovna organizacija ZRVS Polenšak
Osnovna organizacija ZRVS Ptuj
Osnovna organizacija ZRVS Ptujska gora
Osnovna organizacija'ZRVS Rogoznica
Osnovna organizacija ZRVS Stoperce
Osnovna organizacija ZRVS Trnovska vas
Osnovna organizacija ZRVS Videm pri Ptuju,
Osnovna organizacija ZRVS Zavrt
Osnovna organizacija ZRVS Žetale
Planinsko društvo Kidričevo
Planinsko društvo Majšperk
Planinsko društvo Ptuj
Prosvetno društvo Apače
Prosvetno društvo Bukovci
Prosvetno društvo Cirkovce
Prosvetno društvo ,,Ignac Zgeč” Dornava
Prosvetno društvo Gabrnik
Prosvetno društvo Grajena
Prosvetno društvo „Oton Župančič” Juršinci
Prosvetno društvo Lovrenc
Prosvetno društvo Podlehnik
Prosvetno društvo Prvenci — Strelci
Prosvetno društvo Ptujska gora
Prosvetno društvo Rogoznica
Prosvetno društvo Sela
Prosvetno društvo Stoperce
Prosvetno društvo Trnovska vas
Prosvetno društvo Videm pri Ptuju
Prosvetno društvo Vitomarci
Prosvetno društvo Žetale
Radioamaterski klub Ptuj
Ribiška družina „Lešje” Majšperk
Ribiška družina Ptuj
Rokometni klub ,,Drava” Ptuj
Strelska družina Cirkulane
Strelska družina ,,Željka” Juršinci
Strelska družina Kidričevp
Strelska družina ,,AGIS” Ptuj
Strelska družina ,,DELTA” Ptuj
Strelska družina „DRAVA” Ptuj
Strelska družina ..GRADNJE” Ptuj
Strelska družina ..MERCATOR” Ptuj
Strelska družina ..OPEKAR” Ptuj
Strelska družina ,,Železničar” Ptuj Strelska družina Trnovska vas Strelska družina Turnišče Šahovsko društvo ,,IZBIRA” Ptuj Športno društvo ,,BOREC” Ptuj Športno društvo Zavrč
Telesno vzgojno društvo ,,Partizan” Cirkovce
Telesno vzgojno društvo ,,Partizan” Kidričevo
Turistično društvo Ptuj
Turistično društvo Ptujska gora
Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj
Združenje samostojnih obrtnikov Ptuj
Zveza društev upokojencev Ptuj
Zveza kulturno prosvetnih organizacij Ptuj
Zveza prostovoljcev-borcev za severno mejo Ptuj
Zveza tabornikov občine Ptuj
Zveza tabornikov Slovenije — Lackov odred Ptuj
AGIS Ptuj Agrotransport Ptuj
Centralne delavnice Ljubljana, TOZD za vzdrževanje voz Ptuj
Cestno podjetje Maribor, TOZD vzdrževanje Ptuj Čevljarska delavnica in krpalnica Kidričevo Dimnikarsko podjetje Ptuj Elektrotehna Ljubljana, prodajalna Ptuj Ind. montažno podjetje Ljubljana, TOZD Elek-trokovinar Ptuj
DES Ljubljana, ELEKTRO Ptuj Gozdno gospodarstvo Maribor, obrat za kooperac. gozdarstva Ptuj GIP „GRADIS” Ljubljana, TOZD GRADNJE Ptuj
INTES — TOZD pekarne „Vinko Reš” Ptuj IZBIRA Ptuj
KONUS Slovenske Konjice — TOZD konfekcija Majšperk
KONUS Slovenske Konjice — TOZD blagovna hiša Ptuj
Kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj Kmetijski kombinat Ptuj Komunalno podjetje Ptuj LES industrijsko trgovsko podjetje Ptuj MERCATOR Ljubljana —TOZD PANONIJA Ptuj
MERKUR Ptuj
Opekarna Žabjak pri Ptuju
Proizvodno podjetje ,,01ga Meglič” Ptuj
Projektivni biro Ptuj Panorama Ptuj
Podjetje za PTT promet Maribor — TOZD za PTT promet Ptuj Pleskar Ptuj
Mesokombinat Perutnina Ptuj Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Ptuj
GP STAVBAR Maribor, TOZD gradbeništvo DRAVA Ptuj
Tovarna volnenih izdelkov Majšperk Ptujska tiskarna Ptuj
Tobačna tovarna Ljubljana, poslovna enota Ptuj Tovarna glinice in aluminija ,,B. Kidrič” Kidričevo
Vodnogospodarsko podjetje Maribor, TOZD vodnogospodarska enota DRAVA Ptuj Veterinarska postaja Zivnorejsko veterinarski zavod Ptuj LABOD tovarna perila Novo mesto — TOZD „DELTA” Ptuj
ŽG ŽTP Ljubljana — Prometna sekcija Pragersko — Železniška postaja Ptuj,
Kidričevo in Moškanjci
INTES — TOZD ..Pekatin” Maribor — DE
„Mlin” Ptuj
METALKA Ljubljana, prodajno skladišče Ptuj TP Povrtnina Maribor, poslovalnica Ptuj ŽG ŽTP Ljubljana — Sekcija za vzdrževanje prog Maribor — DE Ptuj
,,PETROL” Ljubljana — TOZD blagovni promet — PE Maribor, DE Ptuj Društvo pedagogov telesne kulture Ptuj Društvo prijateljev cvetlic Ptuj Prosvetno društvo Cirkulane Prosvetno društvo ,,Ruda Sever” Gorišnica Prosvetno društvo Muretinci Strelska družina ,,Jože Lacko” Ptuj Šolsko športno društvo ,,F. Osojnik” Ptuj Šolsko športno društvo ,,T. Žnidarič” Ptuj športno društvo Apače Turistično društvo Polenšak Gasilsko društvo Spuhlja Gasilsko društvo Jablane
Originalni podpisi se hranijo v sekretariatu skupščine občine Ptuj
/
116.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je na svoji 103. seji, dne 2. novembra 1976 določil prečiščeno besedilo odloka o pogrebnih svečanostih v občini Ptuj.
Prečiščeno besedilo obsega odlok o pogrebnih svečanostih V občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8-61/75) ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pogrebnih svečanostih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9-79/76), v katerih je navedeno, kdaj sta začela veljati.
Štev.: 512-4/74-1
Datum: 2/11-1976
Predsednik
izvršnega sveta SO Ptuj Franjo GNILSEK, dipl. ing. 1. r.
ODLOK
O POGREBNIH SVEČANOSTIH V OBČINI PTUJ
1.	člen
Z odlokom o pogrebnih svečanostih se ureja potek ceremoniala in zagotavlja slehernemu občanu dostojno pogrebno svečanost.
Skupnost, v kateri je pokojnik živel in delal, se mora od njega dostojno posloviti.
2.	člen
Pogrebna svečanost se začne z dvigom pokojnika z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na mesto, od koder se začne pogrebni sprevod.
3.	člen
Pogrebni sprevod se odvija od dviga pokojnika z odra ali mrliškega voza do odprtega groba.
predstavnik verske skupnosti, če je navzoč, nakar zaigra godba in zapojo pevci ter sledi zadnji pozdrav z zastavami in prapori. S tem je pogreb zaključen.
Sledi še poslovitev oziroma mimohod ostalih udeležencev pogreba.
7.	člen
Če pri pogrebnih svečanostih sodeluje tudi častna straža z lovskim ali vojaškim orožjem, da bi izstrelila častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost občanov, za kar je odgovoren poveljnik oz. vodja enote. Častna salva se izstreli pred zaključkom pogreba.
8.	člen
Po končanem pogrebu sledi obvezno zasutje groba.
9.	člen
Če bo pokojnik upepeljen, se praviloma opravijo pogrebne svečanosti pred prevozom pokojnika v krematorij.
Ohranitev in pokop žare s pepelom pokojnika je praviloma zadeva ožjih svojcev in upravljalca pokopališča. Dokler ni krematorija v SR Sloveniji, se na željo svojcev lahko organizira tudi za ohranitev ali pokop žare pogrebna svečanost.
10.	člen
Krajevne skupnosti določijo vodjo pogrebnih svečanosti, ki skrbi za izvajanje tega odloka in govornika, ki je zadolžen za poslovitev od umrlega v imenu družbe.
Krajevna skupnost, komunalno podjetje ali druga organizacija, ki opravlja pogrebno službo, je dolžna o času in kraju pogreba pravočasno obvestiti delovno skupnost, kjer je bil pokojnik zaposlen ter družbenopolitične organizacije in društva, katerih član je bil.
4.	člen
Ob začetku pogrebnih svečanosti zaigra godba oziroma zapojo uvodno žalostinko pevci, če so pri pogrebu prisotni.
Po uvodni žalostinki sledi poslovilni nagovor govornika krajevne skupnosti, v kateri je imel pokojnik zadnje prebivališče.
Nato sledijo govori predstavnikov delovne sredine, organizacij in društev, katerih član je bil pokojnik in drugi poslovilni govori, obred predstavnika verske skupnosti, kolikor je ta prisoten ter nastop pevcev.
5.	člen
Pogrebni sprevod vodi vodja pogrebnih svečanosti, ki skrbi za medsebojno koordinacijo in nemoteno potekanje pogrebnih svečanosti do popolnega zasutja groba.
Na čelu vsakega sprevoda gre zastavonoša in vodja pogrebnih svečanosti.
Prostor, od koder naj gredo zastavonoše in praporščaki na čelu sprevoda, določi vsaka krajevna skupnost za svoje območje in je mesto začetka sprevoda v skladu z 2. členom tega odloka.
Zastavonoša nosi praviloma slovensko zastavo z žalnim trakom. Udeležbo drugih zastav in obeležij v sprevodu, ki se razvrstijo za čelom, določajo družbeno politične organizacije sporazumno z naročnikom pogreba.
Zastavi sledijo prapori, venci, odlikovanja in priznanja pokojnika, godba, pevci, pogrebni voz s krsto, najožji svojci in nato ostali udeleženci
pogreba.
Cerkvena obeležja se razvrstijo za ostalimi obeležji tik pred predstavnikom verske skupnosti, če je ta navzoč, ki gre skupaj s svojimi pomočniki pri obredu neposredno pred krsto pokojnika.
6.	člen
Ob grobu moštvo odloži vence, položi krsto s Pokojnikom v grob, nato pa po skupnem Pozdravu odstopi od groba.
Pri odprtem grobu ostanejo zastavonoše in Praporščaki. Sledijo poslovilni govori predstavnikov družbene skupnosti. Nato lahko opravi obred
11.	člen
Pri tihih pogrebih ni nobenih pogrebnih svečanosti predpisanih s tem odlokom in se šteje pokop pokojnika samo v ožjem krogu sorodnikov.
12.	člen
Z denarno kaznijo 200 do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali verska skupnost, ki ravna v nasprotju s 5., 6., 7., 10. in 11. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 50 do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali predstavnik verske skupnosti, ki stori prekršek iz 1. odst. tega člena.
Z denarno kaznijo 50 do 1.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 1. odst. tega člena.
117.
Po 18. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 5—45/74) in 2. členu zakona o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 16—139/74) je skupščina občine Ptuj na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela ter družbenopolitičnega zbora dne 3. novembra 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o imenovanju krajevnih uradov in določitvi matičnih območij v občini Ptuj
1.	člen
Prvi člen odloka o imenovanju krajevnih uradov in določitvi matičnih območij v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 8—62/75) se spremeni tako, da se uvodni stavek tega člena glasi:
,,V občini Ptuj se določi 23 krajevnih.uradov in 24 matičnih območij za naslednja naselja:”
10. točka 1. člena, ki se glasi:
,,Rogoznica, za naselje Kicar, Nova vas pri
Ptuju, Pacinje, Podvinci, Rogoznica, Sp. Velovlek in Žabjek” -r- se črta.
2.	člen
3.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
,,Za matično območje Ptuj, ki zajema mesto Ptuj in naselja Brstje, Budina, Kicar, Krčevina pri Ptuju, Nova vas pri Ptuju, Orešje, Pacinje, Podvinci, Rabeljčja vas, Rogoznica, Spuhlja, Spodnji Velovlak, Stuki, Vičava in Žabjek opravljajo zadeve iz 2. člena odloka pristojni upravni organi občinske skupščine.
Za del naselja Gaj opravlja matično službo krajevni urad Pragersko, vse ostalo zadeve iz 2. člena odloka pa krajevni urad Cirkovce.”
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 2—1/75
Ptuj, 3. novembra 1976
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Branko GORJUP 1. r.
118.
Po 12. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št. 38—446/74 in 63. Člena poslovnika skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10—93/76) je skupščina občine Ptuj na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti 3. novembra 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta občinske zdravstvene skupnosti Ptuj
1. člen
Potrdi se statut Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, ki ga je sprejela skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj na 10. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 6. julija 1976.
2. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 022—2/76 Ptuj, dne 3. novembra 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIC 1. r.
119.
Na podlagi 51. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS št. 26—235/73) in 63. člena poslovnika skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10—93/76) je Skupščina občine Ptuj na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 3. novembra 1976 sprejela naslednji
SKLEP
o potrditvi statuta Obrtno nabavno prodajne zadruge ,.Panorama” Ptuj.
1.
Potrdi se statut ,,Panorame" p. o. obrtno nabavno prodajne zadruge Ptuj, ki je bil sprejet na zadružnem zboru dne 27. 2. 1976 in 2. 9. 1976.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 023—3/72—3 Datum: 3. novembra 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ I. r.
120.
Na podlagi 12. flena zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS , št. 14—108/69), 48. člena statuta Osnovne šole ,,Bratje Reš” Desternik in 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 5—45/74), je skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora, dne 3. novembra 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja Osnovne šole ,,BRATJE REŠ” v Desterniku
J.
Borut PREDAN, predmetni učitelj, roj. 27/9—1936, stanujoč v Majšperku 9/a, se imenuje za ravnatelja Osnovne šole ,,Bratje Reš” v Desterniku.
2.
Mandatna doba imenovanega ravnatelja traja od 4. novembra 1976 do 30. junija 1980.
3.
Z dnem, ko prične veljati sklep, O imenovanju ravnatelja Osnovne šole ,,Bratje Reš” v Desterniku, preneha veljati sklep o imenovanju Marije STÓGER iz Vimarovcev 53, za vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole ,,Bratje Reš” v Desterniku.
4.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 110—5/72 Ptuj, 3. novembra 1976
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Branko GORJUP I. r.
121
Na podlagi 320. člena statuta občine Ptm (Ur adm vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74) in 134. člena poslovnika skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10-13/76) je Skupščina občine Ptig na skupni seji zborov občinske skupščine dne 'S. novembra 1976 sprejela naslednji
SKLEP
Ustanovi se komisna za pripravo sprememb in dopolnitev statuta občine Ptuj.
2.
Naloga komisije je, da prouči določbe občinskega statuta ter predlaga spremembe in dopolnitve v skladu z ustavo m obstoječo zakonodajo; in da predlog sprememb in dopolnitev statuta predloži občinski skupščini v obravnavo in sprejem.
Komisija ima predsednika in 8 članov. V komisijo se imenujejo:
- za predsednika:
Oton POLIČ - podpredsednik skupščine občine Ptuj
__ 2^ hlinit} *
BELAK Marija - podpredsednica družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj
FAJT Marica — generalna sekretarka Skupščine občine Ptuj
GRABRIJAN Maruša - delegat KK Ptuj -TOZD Farma prašičev Draženci
KOZODERC Zvonko - delegat TGA Kidričevo - delovna skupnost skupne službe KNEZ Viktor - delegat delegacije KS Ptuj MASTEN Zvone - sekretar Obk SZDL Ptij MAKOVEC Viktor - pravni svetovalec občinske skupščine
VAUPOTIČ Marija - delegatka družbenopolitičnega zbora Skupščine občme Ptij
4.
Administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja sekretariat skupščine občine Ptuj.
5.
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptij.
Številka: 020-21/76 Ptuj, 3. novembra 1976
Predsednik skupščine občine Ptuj
Branko GORJUP 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejema j° brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj,
Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje ..Mariborski tisk", Svetozarevska 14, Maribor.