l.etnik III. (LVIII.) V Ljubljani. 21. julija 1905. List 29. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. VII. nedelja po Binkoštih. Vsako drevo, katero ne donaša dobrega sadu, bo posekano in vrženo v ogenj. (Matej 7.) Kakor glas mogočnega gromu nam doni na ušesa objordanskega pridigarja grozilo. „ Storite torej vreden sad pokore . . . Zakaj sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, katero ne donaša dobrega sadu, bo posekano in vrženo v ogenj.- (Mat. 3. 8 -10.) — In prav tisto besedo govori v današnjem sv. evangeliju sam naš Gospod, ko pravi: „Vsako drevo, katero ne donaša dobrega sadu, bo posekano in vrženo v ogenj." (Mat. 7, 19.) A, dragi, ne le samo besede naj nam bodo v ustih. Ne zadošča namreč perje in cvet; nego tudi sadu dejanja je treba, da nam ne bo grozila drevesova osoda, ki je brez sadu ter se zato poseka in vrže v ogenj. V ta namen premislimo danes Gospodovo priliko o drevesu in o človeku. Rimljanom šega je bila ta, da so stariši ob detetovem rojstvu zasadili drevo, ki naj je potem ob enem rastlo z novorojencem. Oba — novorojenec in drevo — oba naj dojdeta do cvetu in sadu. Vsekako je zanimiva ta prispodoba drevesa s človekom. — Akopram so po svojem bitju živali bliže človeku nego rastline — vender pa so mu v drugem obziru veliko oddaljeneje. Saj namreč niti ena žival ne nosi tako kakor človek po koncu svoje glave; pač pa drevo svojim vrhom kar na- ravnost hrepeni gori v višavo med tem, ko se vkoreninjuje doli v nižavo. Tudi še tega uči človeka ta njegova pokončnost, da mu je pač telo domače na zemlji, a duša pa naj hrepeni naravnost gori do Boga. Zato so krščanske šole v starem veku imenovale človeka „nebeško rastlino." Dragi! Oglejmo si natančneje to svetopisemsko primero o drevesu in o človeku. Izkaljeno drevesce je nežna stvar, da se koj vgonobi. Zato se mu mora preskrbeti varujoča ga ograja. Šibkemu in odraščajočemu mu je vedno treba vrtnarjeve pomoči, da ga ne zamori sorastlinje. Potem mu postane deblo trdno in tudi njegov sad je že vporaben. A s časom pa se mu jamejo osu-ševati veje; stržen mu zamira, deblo se vdolbi in prvi vihar ga vtegne položiti na tla. — Isto tako je od nekedaj tudi v človeškem živenju : z nežno otročnostjo, s svežo mladostjo, ki jej je oskrbi treba kakor v drevesnici rastlinstvu, z dobo zrelih let in pa s starostjo v njeni brezsadni krhkobi. — A koliko je še tudi drugih osodnih slučajev drevesu, preden se postara. Pogostokrat črvijad notranjost razje in je vgonobi; močni viharji prihrume in je poderejo s koreninami vred; blisk z višave je razcepi in vrže na tla. Ko pa pade, velja mu sloveči rek sv. pisma, ki se glasi: „Če drevo pade proti jugu ali proti severu; kamor koli že pade, tam obleži," (Prid. 11, 3.). Zato s tako vsesplošno vresničuje današnjega s\ evangelija rek: „Vsako drevo, katero ne donaša dobrega sadu, bo pose- karto in vrženo v ogenj.44 Vsakatero drevo, t. j. vsakega človeka čaka enaka osoda: mladeniča ali starca, mladenko ali starico, delalca ali kneza, ratarja ali vojaka, ničved-neža ali učenjaka. — Drvarjeva sekira v gozdu pač lahko prizanese bujnemu dre-vesu-orjaku ; a človeku ne pomore niti junaštvo postave, niti častitost njegovega poklica. niti bistrost njegova razuma. Nobene izjeme ni človeku za vsesplošnost evangelj-skega pravila: „Vsako drevo, katero ne do-naša dobrega sadu. bo posekatio in vrženo v ogenj.44 Dragi! Dobro nam je znano, da je pač veliko smrtnikov, ki so že v živenju storili mnogo dobrega in od kojih je še toliko in toliko pričakovati. Morda bo za take izjema? Nobene izjeme — tudi ne za te! Saj se sveta beseda ne glasi: „Drevo, katero ni doneslo* ali wDrevo, katero ne do-nese*4 -pač pa: „ Drevo, katero ne donaša dobrega sadu, bo posekano in vrženo v ogenj.44 — Ce je pa storil kedo v prejšnjih dneh tudi veliko slabega: a se je vmodril sedaj in je postal dober potem se mu veliko odpusti, ker je ljubil veliko in poplača se mu „dobri sad.44 ki ga „donaša44 sedaj. Tudi ne velja, če bi kedo odlašal dobro dejanje na pozneja svoja betežna leta: ko ga ne bo vabil več svet — takrat bi se še le rad sprijaznil z Bogom. Ne tako. le sedanjost odločuje. Saj je tudi Antioh Kpitan veliko, zelo veliko obljubljal, ko je smrtno obolel: obetal je, da Jude oprosti ter je enake stori Atenijanom; da tempelj v Jeruzalemu okrasi ter mu preskrbi velikih dohodkov; da se sam pojudi ter prehodi vse kraje na zemlji in oznanuje božjo vsemoč. (II. Mak. 9.). Toda vse te sijajne obljube so bile le prazna prihodnost. Morilec in bogo-tajec Antioh je umrl v tuji deželi v neizre-čenskih bolečinah. Ker „vsako drevo, katero ne donaša dobrega sadu, bo posekano in vrženo v ogenj." * * Dragi! Ti božja nežna ali krepka ali že prhnela rastlina — vsak vas hitro na delo za Boga: za bližnjega; za-se. - Koj brez obotavljanja. Potem ti ni pisana današnjeevangeljska grozilna beseda: „Vsako drevo, katero ne donaša dobrega sadu, bo posekano in vrženo v ogenj.44 Amen. Kakošne kletve so pri nas v navadi? Ali so greh? Smrtni greh? kako jih odpraviti? (Pastoralno vprašanje za ljubljansko škofijo 1905. Majhna in neznatna jo iskra in vernici* lahko v pepeli trge in vasi. ako vzplapola v mogočen plamen : majhna in neznatna je kapljica in vender lahko prevrta trde skale in peri: majhen in neznaten je zagorski potok, vender lahko preplavi trge in vasi. ako vzraste v mogočen hudournik: majhen in neznaten ud je človeški jezik in vender lahko napravi več škode nego voda in ogenj, škode na časti, dobrem imenu in drugem imetju. Jezik je sieer majhen ud in vender napravi velike reči.« (Jak. 3.».) Z jezikom se pregreši človek, kadar laže. ohrekuje. podpihuje, opravlja in zasraniuje svojega bližnjega: pregreši, kadar izgovarja lalikomisoljno in nespoštljivo božjo ime ali imena svetnikov ali jih zlorablja v kletev. Kleli se torej pravi, kakor nas uči katekizem. sebi ali drugim ljudem želeti kaj hudega. kar so godi večkrat po zlorabi svetih ali hudobnih imen. Po tem uvodu pridemo do vprašanja: Kakošne kletve so pri nas v navadi? Ali so greli? Smrtni greli? Kako jih odpraviti? L Kakšne kletve so pri nas v navadi? — Splošno lahko rečemo, da so kletve, ki so \ zrasle mej slovenskim narodom, še precej nedolžne. Veliko grše so kletve v nemškem, hrvaškem in laškem jeziku, ki so se tekom stoletij preselile na naša tla. in ki kaj bujno poganjajo na obmejnih pokrajinah. O mažar-skili kletvah ne govorim. Te groze gori v nebo. Preklinja se med našim narodom vender le splošno in to na razno načine. Preklinja že otrok v živenja rosni pomladi. prodno zna pravilno delati sveti križ, preklinja pastir na paši. ko išče svojo izgubljeno ovco. preklinja kmet. ko stopa v potu svojega obraza za težkim plugom, preklinja hlapec, ko komaj zagleda luč belega dno. preklinja rokodelec svojo delo. ki mu no gre nič kaj izpod rok. preklinja voznik svojo žival. ko omaguje pod strmim klancem, preklinjajo stariši otroke in otroci stariše: prav stanovitno preklinjajo razni pivski bratci, sedeči pri kozarcu žgane kapljice. A ne preklinjajo le priprosti neotesani ljudje, temveč tudi izobraženi gospodje po raznih pisarnah in vradih. preklinjajo razni napredni časopisi v prav hribovskem duhu. Nam. se ve. izobražen človek ni izobražen. če preklinja. I . kaki izrazi so pri tem v navadi? Splošno lahko rečemo, da so si precej podobni. ()<1 najbolj priprosto kletvice in lahkomiselnega nepotrebnega vzdihljaja: lezus. Marija, sv. .Jožef. sv. križ božji!- se gre po lestvici dalje: Naj bi te strela: naj se vdorom v zemljo !< dokler se ne pride polagoma do vrhunca — prizanesite bralci — do tristo prekletih hudičev!« Naše domače kletvice še niso tako robato in kosmate v primeri z raznimi tujkami, katere tu naštevati bi ne bilo vmestno. Po-hujšljivo bi bilo. Zanimivo je opazovati, kako seje marsikateri Slovenec prehodivši nekoliko sveta naučil kleti v raznih jezikih, dasi so posameznih jezikov ni priučil. Nasprotno pa jo zanimivo opazovati marsikaterega tujca n. pr. mladega gospoda s svetlo sabljico. ki jo bil prisiljen naučiti se par slovenskih besedi. Kako umeva naše vojaške novinec obsipati prav s slovenskimi kletvicami, a slovenskega no umeva. Kletve, vzrasle na slovenskih tleh. so torej še precej nedolžno: robate in kosmate pa so tujke. •t torej greli zoper drugo božjo zapoved, ker se vpletejo med hudobne želje sveta imena ter se s tem zlorabljajo in onečaščujejo. Kletev pa jo tudi greh zoper ljubezen do bližnjega. ker so mu želi slabo in se rolo zahteva. da bi sodeloval Dog pri tem. kar narekuje v srcu jeza in sovraštvo. Kletev je skrajno nespametna, ker no prinaša nobenega vžitka in dobička, temveč le škodo bodisi v duhovnem bodisi v telesnem oziru: kletev pa je tudi ostudna in vmazana pregreha nasprotna človeški časti in dostojanstvu. Kletev je torej greh. katerega se veseli hudobni duh. V stari ascetični knjigi je brati smešno a poučno dogodbo. da so videli nekoč pri oknu neko hiše hudobnega duha držati v levici note: z desnico pa dajati takte. Ljudem se je to čudno zdelo in so popraše-vali. dokler niso izvedeli, da bivajo v hiši oče. mati in sin s svojo mlado ženo. med katerimi ni bilo miru ne po noči ne po dnevu. Zato so klicali pogosto hudobnega duha na pomoč, ki je prihajal pod okno z največjim veseljem ter takliral pri tem kvartetu. Kletev je torej greli. »i. Ali je kletev smrtni greli ? — Katekizem odgovarja: Kedor prelomi božjo zapoved v kaki važni stvari, greli jasno spozna in vanj popolnoma privoli — stori smrten greli. Kedor torej spozna, dajo ta ali ona kh-t-vina pregrešna ter vanjo privoli, stori greli, vender pa je težko najti razloček med smrtnim in odpustljivini grehom. Marsikodo se opravičuje s svojim značajem, vročo krvjo... • lasno je, da tisti, ki bi se včasih malo spozabil ter zaklel takole v kakem začujenju. v šoli. brez potrebe, iu vsled neke gole navade. redoma nebi smrtno grešil: nasprotno pa bi storil smrtni greli gotovo ti>ti. ki bi nesramno preklinjal z željo po maščevanju, morda celo vpričo nadebudne mladino ter ji dajal pohujšanje. U takem pač veljajo besede sv. Pavla: Nikar se ne motite . . . prek I i-njevalei . . . ne bodo posedli božjega kraljestva. (I. Kor. U. U.i. () le poglejmo človeka v tej strasti, kako malenkosten iu nizkoten nam zdi ! Ali so kletve greli ? — - — Ko so se vračali Izraelci po mnogih bridkih izkušnjah v svojo domovino, dal jim je Dog na gori siuajski deset važnih zapovedi. izmed katerih so glasi druga: Ne imenuj po nemarnem božjega imena. Kletev je Kakor divjajo valovi na viharnem morju in zihljejo čolnič semtertja. tako divja ta strast v človeški duši in človek se izpreminja liki kameleon in njegove oči žare in blcste v neki čudili svetlobi, zobje mu škripljejo in telo se mu trese in vsa okoliea beži proč. Doji se te prikazni, ker krog nje rosi prokletstvo, boji se preklinjevalea. ker je zmožen za vsako hudodelstvo, vse beži proč od njega, ker je podoben živali . . . <> preklinjevaleu veljajo v resniei besede pesnikove: Nevarno tigra je zbuditi, nevarni leva so zobje; a strah in groza pa največji — t«» podivjani so ljudje. 4. Kako kletve odpravili ? — Zgodovina nam priča da so veljale ne-kedaj stroge postave za preklinjevalee z oči-vidnim namenom moralično vplivali zoper nje. \* Mozesovi dobi so smeli tisti, ki so koga slišali, da je preklinjal, zgrabili ga. peljali iz mesta iu ga s kamenjem posuti. V dobi franeo>kega kralja Lud«»\ika IX. -o smeli po postavi preklinj*'\aleii z razbeljenim železom jezik prebosti: v dobi Ludovika XIV. so bile muke naravnost grozovite, katerim se je moral preklinjevalee podvreči. In kake so bile cerkveno kazni ? Bos iu gologlav je moral preklinjevalee stati sedem nedelj ob cerkvenih durih in se po>titi sedem petkov ob kruhu in vodi. Kedor pa bi se temu ne bil hotel podvreči. prepovedala mu je cerkev cerkveni pokop. Te kazni so vplivale gotovo moralično. Dandanes so se seve izpreincnili časi. Duhovnik deluje lahko v tem oziru v soli. v izpovednici in na leči. V šoli lahko deluje v leni smislu, ako svari otroke pred kletvijo, kazoc na ljubega Boga. ki nas vidi in sliši po noči iu po dnevi: naš angelj varuh pa zapisuje kletvice v velik«« knjigo, katero bo sod nji dan prebral pre«i vsim svetom, rrimerno je otroke opomniti na ljubeznivega Jezusa, kako je bil krotak in potrpežljiv in dasi ga je hlapec vdaril po nedolžnem za uho. ni odgovoril nobene ža~ I j i V e besede j|| nikcdai' Iii klel. Proti kletvini deluje duhovnik v izpovednici. Navadno se vsakdo zlasti moški spol obtožuje kletvine. ('emu pa vender tako preklinjaš? — »Zato. ker me jeze.« — Zjutraj brž. ko vstaneš. napravi trden sklep, da bos čez dan pazil prav skrbno na svoj jezik in da zadušiš v sebi jezo. še preden se vname ogenj kletve! Bom. bom! — Tako gre od izpovedi do izpovedi. Lahko je vpogniti malo drevesce, ako pa je vzrasllo v mogočno drevo, brezvspošon je trud vrtnarjev. > Consuetudo altora natura! —Navada železna srajca.« Proti kletvini dolnje duhovnik na leei. Toda dosti o tem govoriti ne kaže, ker leni poleni postane lahko duhovnik sam smešna oseba. Pošten gospodar je imel za hlapca velikega primejdušovea, ki mu je bilo ime Ivan. Svaril ga je pogosto pred kletvino: pa vse zastonj. Nekega večera jo prešteval gospodar svoje zlate, ki so Ivanu bili prav všeč. »Ves kaj. Ivan. najlepšega dobiš, če osem dni ne zakolneš! pravi mu gospodar in ga pogleda tako malce po strani. Že velja! jo odgovoril hlapce z resnobnim obrazom. Družina seje med tednom prizadevala na vso moč spraviti ga v nejevoljo. da bi se spozabil in stavo izgubil, l Islal je mož beseda. Za osem dni ga je poklical gospodar k sebi. dal mu zlat in pristavil : Kadi ubozega zlala si se zdržal kletve: čemu da bi pa tega ne storil še osem dni radi neuinrjoče duše. ki j«; več vredna, nego zlato in srebro.' In hlapec ni več preklinjal. Ugledali smo si lo pastoralno vprašanje in odgovorili na vse štiri točke. Klelve. ki so vzrasllo na slovenskih tleli, so še precej nedolžne, kosmate in robate pa so razne tujke. Kletve so greh zoper drugo božjo zapoved, ker so vpletajo med nje sveta imena: greh zoper ljubezen do bližnjega, ker se mu želi hudo. Kletve v soli. brez potrebe iu v lahkomiselnosti izgovorjene redoma niso smrlni greh. smrtni greh so pa takrat, ako jih narakuje v srcu strast in želja po maščevanju. Kletve je mogoče omejili; a za to treba velikega prevdarka; velike treznosti — sploh tiste modrosti živenja, ki nas je v vsem v stalili držati po koncu. Naklo, 21. junija 1905. Fr. Pavšic. Zgodovinske črtice iz Bele Krajine v turški sili. (Dalje.) Vkljub vsem tem napravam in varnostnim odredbam je Turek tudi dalje pohajal sem v 1 »elo Krajino. Že na jesen 1. 1542. so prihrumeli dvakrat v večjih oddelkih do Kolpe, vender niso mogli ničesar opraviti. V začetku jeseni 1. 1548., pa so že plenili po Kranjskem. Posebno mnogo je trpela okolica od Metlike pa do Vinice. Deželni glavar kranjski Viljem Schnizenpamer opisuje vso borbo z njimi natanko v poročilu deželnim stanovom štajarskim. Deželni glavar j«' izvedel po vohunih že dva mesece prej. kaj Tinki nameravajo, zato se je tudi dobro pripravil za obrambo. K nesreči je bila straža na Vinici zaspala in skoraj bi bili Turki osvojili trdnjavico, da ni Schnizenpamer sam slišal krik in vpitje preplašenih Viničanov ter pribit« 1 na pomoč. Turki jo vdarijo hitro čez Kolpo z znatnim plenom, pri vsem tem pa je bilo vender vjetih do 50 in mnogo pobitih. Schnizenpamer bi bil Turke rad preganjal, ali njegove čete so bile razpostavljen«' v ("'rnomlju. v Novem in Starem (iradacu in Ozlju. Vkljub tej razdalji razpostavljenih P°-sadek jih j«1 prišlo nekaj še o pravem času na pomoč. V svojem poročilu, ki j«; pisano 2-s. avgusta v Poljanah, trdi deželni glavar, da je bilo Turkov pri Vinici najmanj 1700 in sicer S00 konjikov iu 900 pešcev. Ta tolpa je odnesla pete s Kranjskega, a kranjska vojska in z njo združeno hrvatsko plemstvo jo je vgonobilo na dan sv. Jerneja pri Otočcu in ji ugrabilo ves nje plen.* L. 1540. so prekoračili Tin ki zopet I »elo Krajino in se spustili dalje v Kočevsko, v Pibnico in naprej. Nazaj gredi' so jih zajeli slovenski brainbovei pri Vinici in jih pošteno naklestili. Za to prasko so se znosili 1. 1547. * Let. SI. Mat. 18!»3. st. f»5. To leto so hudo razsajali na IJelokranjskcni. zlasti v seiuiški okolici in odgnali veliko vjetih v Turčijo. Daleč čez (iorjance si pa vender niso upali, posebno dišalo jim ni orožje kranjske hrambe. L. 1550. zadnje dni meseca januarija j«-priderl Malkoč-heg iz P»osne v obližje Metlike. Njegova truma .j«' brojila do oooo konjikov. O pravem času so izvedeli, da jih ondi čaka oborožena množica Slovencev. V«lrli «> jo naglo oh Kolpi navzgor, prebrodili r«'k«» pri Poljanah in vdarili skozi šume in gozde na Kočevsko in od tu dalje. Ta ropui naval s«' jim pa ni dobro ohucscl. z mnogimi izgubami so odšli. S i» 1 o h so prav v t c m č asu s p o z n a 1 i p rej n e u k roče u i T u r k i. «1 a j i m n i v e č t a k o I a h k <» prodreti v našo krajino in deželo, kakor bi se jim izljubilo. Žumberška g r a n i c a j e bila ta čas p «> «1 m o «1 r i m vodstvom hrabrega Len kovica. Poveljnik hrvaške granice j«* bil ll«-r-bart III. T u r j a č a n . n a z i v a n po zma-gonosnih navalih v Turško turški strah . Z vso siio je branil zemljo ine«l Kolpo in Pno: ni čuda. da s«« tudi Turki napeli v s«' sil«' in tu skozi p<» kratki in složni p«»ti prodirali v slovenski jug. Večkrat s«» s«- spopadli: Turki so odšli s krvavimi glavami, vender so zopet iu zopet navalili z v>«» sil«». Najhujši napadi so bili 1. 1575. Z n«'popi>no silo in žilavostjo s<» poropali in uničili vse predele med Mivžiii« «». Dobro iu Kolpo, vdarili na Dohovcc pri današnjem Kar lovcu, k a I c r e g a p a t a k r a t š e n i bil«». V^aj v večini jim je bila s t«'in odprla pot v I »elo Krajino, kateri s«» prišli z v<«» cclokiipuo turško močjo prav biizu. Notranje-av^lrijski članovi so zaznali dobro ves nevarni položaj. Meseca avgusta ilo75i e zaleti med sovražnike. Na desni iu levi eepajo neverniki. za njim dero oduš«;v|jeiii sodiugi. Toda preveč je so vraga: kmalu omahne handcrce. pade Turjaeau sam in vsi njegov i tovariši. Le pet častnikov, trije trobei in dvajset vojakov, katere >o posamez peljali sultanu v Carigrad kazat, je živih prišlo Turkom v pest. !.»• malo malo se je otelo turških rok in prineslo glas o nesrečnem spopadu domov. Vsa Ljubl jana je točila solze, ko > o pripeljali II er-bartovo truplo brez glave v eerkev s v. K I i z a 1» e t e p r e d š p i t a I s k i m osi. t i 1 a v o > o m u bil i o d sekali Turki in potegnili kožo raz njo. IJosenski paša je pi»i;d migačciio glavo sultanu v Carigrad, kakor znamenje zmage. Seveda je pr i tem zamolčal, da ga je ati se je bilo tudi /a I skoke, da lic bi vznemirjeni vsled velikih izgub pri Itud.iškein pobegnili ua Tuiško. To vznemirjenje m bilo brez vzroka. Koj po tej nesrečni bitki so udrli Turki na Dolensko. v Belo Krajino, prilorna-stili pred Metliko, polastili se mosta, pomorili ali v sužnost odgnali, kar jim je prišlo živega pred oči. Mesto so zapalili. da ni ostalo drugega nego pepel in razvaline. Malone ono celo leto so kmetje ob Kolpi mož pri možu straži li noč in dan. da no bi zopet nepričakovano vdrli Turki na Kranjsko. Vender vse žrtve niso zadostovale, da bi varovale kranjsko južno mejo prod krvolokom. Tri leta pozneje so Turki zopet stali pred Metliko, oblegali jo od 2*. marea do 1. aprilja. Poslali so v mesto poslance s pozivom. naj si; vdajo. Z odločnim odrekom so odšli, streljali so v mesto, da se je čulo 4 miljo daleč na okrog. Pot dni in pet noči so j o vršila oblega, vrl i M e t -1 i č a n i s o s e iz b o r n o b r a n i 1 i in pomorili do 200(1 Turkov. Naposled se jim j e m o s t o v e n d e r v d a 1 o. S t r a š n o s o g o s p o d a rili T u r k i p o nt e s t u. Iz mostne hiše so izvlekli ž u p a n a s svetovalci. Prvega so postavili na pranger — sramotilni kamen, kamor je župan veleval prej privezati ljudi, ki so prišli s postavami kakorkoli na vskriž. Tu so stali drugim v svarilen izgled in strašilo, s tablico okoli vratu, na kateri je bil zapisan njegov pregrešek. Ta dan pa. kakor da bi se zasukal sodni običaj, je stal na njem mestni župan, privezan, ves prestrašen. Kmalu, še predno se je strahu zavedel, kje je. so ga prest r e 1 i 1 j s s u 1 i e a m i . svetoval c e m so posekali glave in nje in župana odnesli v mestno dvorano, č e š n a j s e d a j v t e m s t a n j u z b o r u -i •• j o i n d e 1 a j o s k I e p e proti m o t -1 i š k e ni u s t ra h u , T u r k u. Iztirali so na trg tudi meščane, med toni. ko so plenili p«» njih hišah, s k r u n i I i njih žene i n hčere, segnali jih slednjič v cerkev blizu (ioo po številu in eerkev potem zažgali. Okoli noo mladeničev i 11 mož so «»«lpeljali v sužnost. Žalosten prizor vzetja Metlike nosi na naslovni strani Ne\ve Zevtung von den Tiirk en iu Mdttling v lesorezu. pač dragocen slovstveni ostanek iz pro-testantovske slovstvene dobe.* — P ro poz n o • Mitth. d. h V. f. K. ItMil. »t. H«. Letopis Slov M 18S0 v l) r a n Metlike so so zbrali k r a n ,j -s k i b r a m b o v e i. še le 12. aprilja so jih prepodili izpred razdejane Metlike in opusto-šene Bele Krajine, v katero se niso vee spustili v toliki množini. Brambna črta ob Pni je bila za kristijane izgubljena. Stala je edina trdnjava Bihač še, vse okoli je bilo v turških rokah in vse je le čakalo, kedaj da pade tudi ona. Slovenska m e j a j e stala T u r k o m o d p rta. v s a k čas so z a m ogli v d a r i t i č e z K o 1 p o. Mesto, kjer se Korana izliva v Kolpo, je bil kraj, čez katerega so Turki največkrat drli in vhajali čez Belo Krajino v Kranjsko. N a d v o j v o d a Karol je. z odstopom grofov Zrinijev tega kraja, z g r a d i 1 č vrsto t rd -n j a v o. Začeli so jo graditi 13. julija 1578 na dan sv. Marjete. V temelj so položili 000 turških glav. češ. da hod e trdn j a v a v s 1 e d t e g a n e p r e m a g -ljiva. Zbirališče za obrambo mej sklicanih vojakov je bilo prestavljeno v Karlove«-. Kar-lovška posadka je bila vedno pripravljena na boj in kakor hitro se je prikazala tostran Pno kaka turška četa. bilo je koj vse pripravljeno, da jo potisnejo nazaj v Bosno. Katiovca samega se niti lotili niso, znali so kako čvrsta je njegova posadka in preskrbljena z vsem potrebnim. Skrbno so se ga znali tudi ogniti. L. 1584.* jih je Bela Krajina zopet videla. Bosenski Turki so vdirali na Hrvaško, ople-nili Pribanee pri Kolpi, pregazili jo pod Vinico in oropali vso okolico do Hrasta. Ropali so le konjiki, pešci pa so ostali pri Bosilje-vem. Naši so napadli pešce tako iznenada. da jim razkopljeni konjiki niso več mogli priti na pomoč. Turški pešci, meneč, da so dosti jaki. so se spustili z njimi v boj, a hudo so naleteli. Bili so premagani in pobiti in tudi konjiki so morali pobegniti. —r. (Konec pride.) Iz sveta. Vspeh škofovskega zborovanja v Rimu radi g 1 a g o 1 i e e se ni še javno razglasil. Škofje, kolikor jih ima sree za Slovanstvo. so na omenjeni konferenci nevstrašeno bra- * Let. SI. M. 1892, 110. tiili našo staro pravdo . Njihov napor je bil gotovo naperjen na to. da se vsemu jugoslovanskemu narodu vrne staroslovenska služba božja. Do končnega odloka stvar še ni dozorela, nego so je odkazali neki kon-gregaeiji. da s«' bavi ž njo. Ako se hotno Jugoslovani skupno s svojimi školi vred vztrajno potezah za svojo starodavno pravico. gotovo si je priborimo prej ali slej. B P. Pij. X. je izdal novo e n e i k 1 i k o namenjeno v prvi vrsti italijanskim katoličanom. V tem pismu izraža željo, da bi se katoličani vdeleževali javne delaln »sti. soeijalne in po-liliško. Posebno so dolžni katoliški lajiki delovati za razširjenje in vtrjevanje krščanske omike v domovini in izpodbijati z vsemi dovoljenimi sredstvi tako zvano protikrščansko civilizacijo. Papež priporoča v ta namen društva po vzorcu ljudstvenega društva nemških katoličanov. Vrli tega vzpodbuja katoličane, da naj posežejo na politiško polje in naj ^i zagotovo primerno zastopstvo v zakonodajnih zborih. S t e m j o t a k o z v a n i n o u e \ -ped i t odpravljen, dasi eneiklika tega izreeno ne pravi. V verskih in nravstvenih rečeh zahteva papež, da naj katoličani popolnoma poslušajo škofe, v druizih bolj posvetnih stvareh naj imajo popolno >vobodo. Duh o v š č i n i p r i p o r o č a sv. o č e . d a naj stoji nad s t r a n k a m i i u d a u a j se varuje vsega, kar bi v t o tr n i 1 o škoditi n j i h o v o m u v g 1 e d u ali v g 1 e d u njihovega stanu. Le tedaj naj poseza v javno in društveno delovanje, kadar se je po zrelem prevdarku v soglasju s svojim škofom prepričala, da more ljudstvu in veri koristiti. B P Deseti mednarodni protialkoholski shod bo letos v Buda-Pošt i od II. do 10. ki-tnalca. Vdoleže se ga tudi katoliška društva. Menda temu shodu ne bo nasprotovala ogrska vlada kakor proti društvom treznosti, katere na Slovaškem razpušča na željo židovskih krčniarjev. ki jim taka društva delajo skazo. B. P Novodobno poganstvo. Aniorikaiiski list piše o poganstvu v civiliziranih državah to-le : Novodobno poganstvo se vedno bolj širi po omikanih deželah. Vse, kar ima kak vpliv na javno živenje. »lolnjo na to. da bi se sramotilo krščanstvo. Znanstvo. umetnost, slovstvo, zlasti časopisi, govori, predavanja, razni zavodi, visoke šolo. skratka vso vpije z Voltairom: Zatrite jo! — namreč cerkev! I čciijaki se baliajo z Kdvard Hartmanom: »Mi nismo, nočemo biti in ne bomo več kristijani. Stremljenja vničiti corkov so našla pot tudi mej priprosto ljudstvo. Omenjam lo so-cijalnib demokratov. Kako daleč je nekod žo prišlo, naj nam pričajo sledečo številke: Leta 1401. je bilo v lf». občinah mesta IJerolina iz!i»ej 10.217 mrličev brez duhovnika pokopanih <»212. V istem mostu jo bilo 1«S$)7. leta :{f> (nlstotkov zakonskih in 5.'t odstotkov nezakonskih otrok brez krsta. Sedaj je še s'abše. V Hamburgu je bilo že 1*70. 1. 0090 otrok brez krsta. In v Združenih deržavah* jo 40 milijonov ljudi brez vsake vere. izmej teh je 2u milijonov nekrščenih. A. Slovenci doma in v Ameriki, mi pa hočemo biti kristijanjo; hočemo ko bi tudi drugi tega no hoteli. F. G. Zrnje. Zdravnik in duhovnik. Zdravnik je nagovoril iz nagajivosti duhovnika. Veločastni! Vi se trudite, da bi rešili duše: ste li katero že videli — slišali — okusili, otipali, ovohali? Ne . mu je mirno odgovoril duhovnik. Torej g 1 e j t e j a s n e g a dokaza, da n i d u še. Veleučeni! sto li vi bolečino že videli, slišali, okusili, otipali ali ovohali? Ne . mu je odgovoril zdravnik. Torej glejte j a s u e ga dokaz a . d a n i bo-I e č i n o. — Sta bila li ta dva odslej zgovor-jena za vselej ? —d —r. Ljubljanska škofijska kronika. K n c z š k o f i j s k i m a d u h o v n i m a s v e t n i k o m a sta bila imenovana v čč. gg.: Ivan KI j u 11. župnik v Spodnjem Tuhinju in Anton K u k e 1 j, župnik v Šent Juriju pri Kranju. K a 11 o 11 i č 11 o v m e š č e n i so bili ve. in čč. gg : Frančišek V r h o v š e k na župniji! Dolenjo vas dne 1. maja 1905: Josip Pri-stov na župnijo Horjul dne 1. maja 1905: Josip Ko bi ar na župnijo Savo dne 1. maja 1905: Peter K opri vee na župnijo Svibno dne 1. maja 1905: Janez Hromeč na župnijo Hotič dne 1. maja 1905: Josip Cegnar na župnijo Stranje dne 1. maja 1905: Jakob a m o vos na župnijo Lašiče dne 1. maja 1905: Matija K a d u 11 e e na župnijo Preloko dne 2. maja 1905. Župnija Kresnice je podeljena v. č. gosp. Ivanu Dolina r j 11. ondotnemu župnemu vpravitelju in bivšemu žtip. na Jančem. V. č. gosp. Ivan D o b 11 i k a r, začasno vpokojeni smleški župnik je bil na svojo lastno željo nameščen kakor župni vpravitelj na J a n č e 111. Pro 111 e š č e n a sta bil a čč. gg. Pavel Per ko z Rake v Kranjsko goro; IJertold H a r t e 1 iz Radeč pri Zidanem mostu k Stari cerkvi (Mitterdorf) pri Kočevju. Stalni pok o j jo dovoljen velečasti-tomu gospodu konz. svet. K a r o 1 u H e i d -r i e li u . kuratu v deželni bolnici v Ljubljani. V začasni p o k o j sta stopila čč. gg.: Ivan Volk, župni vpravitelj v Sent Lenartu: Ivan Sever, ekspozit na Razdrtem. 1" m r 1 i so vč. in čč. gg.: Alojzij J e r š o. vpokojeni kresniški župnik, dne 4. aprilja 1905 v Sent Vidu pri Zatičini: Frančišek J e r š i č. vpokojeni šenturškogorski župnik, v Izlakah dne 4. maja 1905: Matija Absec. vpokojeni hotiški župni vpravitelj. v Litiji dne 11. maja 1905: Frančišek F i k , začasno vpokojeni uršulinski spiritual v Skotji Loki, v »Leonišču« v Ljubljani dne 13. junija 1905. Priporočajo se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom. Ljublj. Sk. List.' st. IV. 1905. .Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 50 vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica' dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blazni k-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan Pich ler je ve tabakarni na Kongresnem trgu.