Letališče Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIKE
lasnih straneh
Zdravstvo Ptuj • Pomembno je, da pacienti poznajo pravice
O Stran 4
:im
-r-■ r-
Ptuj, petek, 3. junija 2011
letnik LXIV • št. 42 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8«98,E*ICH3 www.radio-ptuj.si
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Projekt za več tehnične kulture
Seznanjanje s poklicem, a drugače
Šolski center Ptuj je v sodelovanju z osnovnimi šolami s širšega ptujskega, ormoškega, ljutomerskega in lenarškega območja 31. maja pripravil že drugo srečanje GO-CAR-GO (Bo, kar bo).
Šport Nogomet •
Velikemu veselju je sledil trd, a realen pristanek
O Stran 15
V sodelovanju z njimi so nastali zanimivi avtomobilčki gokarti, ki so jih poimenovali ekstramobili. Letos je sodelovalo 19 ekip osnovnih šol, ena več kot v letu 2010. Ob tej priložnosti so se osnovnošolci pomerili v spretnostnih vožnjah. Dirko drugačne vrste, kot je je vajen na avtomobilskih stezah po svetu z najsodobnejšimi dirkalniki, je tudi letos komentiral Miran Ališič, komentator dirk formule 1. V bistvu je projekt CO-CAR-GO neke vrste projekt poklicne orientacije. Skozi njega osnovnošolce seznanjajo s poklici in poklicnimi področji preko situacijskega in aktivnega učenja na osnovi realnega projekta. V tem primeru gre za dodelavo avtomobilčka, s katerim se je mogoče spustiti po klancu, za dokončanje projekta pa so potrebna številna znanja, od ekonomije, strojništva, bi-otehnike, elektrotehnike do računalništva.
MG
šolski ©enter ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Prlekija • 140 let gasilskega društva v Ljutomeru
Ob visokem jubileju številne prireditve
Z današnjo slavnostno sejo ob 19. uri v ljutomerskem kulturnem domu se pričenjajo številne prireditve ob 140-letnici organiziranega gasilskega delovanja v Ljutomeru.
Rokomet •
Bodočnost, zavita v tančico skrivnosti O Stran 16
Po slovesnih nagovorih županje občine Ljutomer Olge Karba in predsednika Gasilske zveze Slovenije Antona Korena ter bogatem kulturnem programu bodo podeljena priznanja članom društva za najrazličnejše dosežke. Sledilo bo odprtje razstave »Gasilstvo v Ljutomeru in okolici v 140 letih«, ki bo odprta do petka, 24. junija. Ob tej priložnosti je bila izdana publikacija o 140-letni humanitarni dejavnosti, avtorja Antona Ratiznojnika iz Splošne knjižnice Ljutomer.
Prireditve ob jubileju se bodo nadaljevale v soboto, 11. junija, ko bo v mestnem središču operativno-demon-stracijska vaja, s prikazom posredovanja gasilcev, reševalcev in policistov v primerih prometnih nesreč. Sodelovali bodo člani gasilskega društva, reševalci Zdravstvenega doma Ljutomer in policisti Policijske
postaje Ljutomer. V sredo, 22. junija, pa bo Glavni trg v Ljutomeru prizorišče velike regijske gasilske vaje. Delo gasilskih enot ob različnih vrstah nesreč bodo ob ljutomerskih gasilcih prikazala še gasilska društva iz Gornje Radgone, Lendave in Murske Sobote.
Številne prireditve ob visokem jubileju gasilstva v prleški prestolnici se bodo zaključile v petek, 24. junija, zvečer, ko bo skupaj z občino Ljutomer organizirana proslava ob dnevu državnosti. Slovesnost se bo pričela s parado gasilcev, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Območnega združenja slovenskih častnikov, Policijsko veteranskega društva Sever, Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer in Prleškega društva generala Maistra Ljutomer. Slav-
nostni govornik bo namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Branko Dervodel.
Kot je pričakovati, se bodo praznovanja udeležili številni domači gasilci kakor tudi predstavniki iz sosednjih Gasilskih
zvez ter gasilci iz pobratenih mest Ljutomera - iz Hrvaške, Srbije, Češke in Nemčije.
NŠ
Predsednik PGD Ljutomer Leon Markovič in ljutomerska županja Olga Karba sta predstavila junijske prireditve ob 140-letnici gasilstva v Ljutomeru.
Foto: NS
Ptuj • S tiskovne konference SDS
Pokojninska reforma ni dobronamerna
V prostorih Mestnega odbora SDS Ptuj je bila 30. maja tiskovna konferenca, na kateri so sodelovali predsednik Ptujske regijske koordinacije SDS Milan Petek, poslanec SDS v DZ Branko Marinič in predsednik Slovenske demokratske mladine Slovenije Andrej Čuš.
Predstavili so razloge, zaradi katerih bi bilo treba na referendumu o zakonu o preprečevanju dela na črno in zaposlovanju na črno, zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zakonu o varstvu dokumentarnega gradiva glasovati proti vsem omenjenim zakonom. V stranki SDS, ki je regijsko organizirana, so se odločili, da tudi v posameznih regijah predstavijo svoja stališča glede teh treh zakonov, o katerih se bo odločalo v nedeljo, 5. junija.
Milan Petek je govoril o zakonu o arhivih, Andrej Čuš o slovenski posebnosti, delu na črno, Branko Marinič, ki je najbližje upokojitvi, pa o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Pri zakonu o arhivih gre v bistvu za spremembe in dopolnitve zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Ta zakon je bil prilagojen standardom EU v letu 2006. z NJIM se je v bistvu omogočil dostop do arhivskega gradiva, ki se je nabiralo v času bivše države in rojevanja samostojne Slovenije, tako kot so to
Uvodnik
storile tudi druge države vzhodnega bloka, ki so takrat vstopile v EU. Ta zakon še vedno velja, a se ne spoštuje. V SDS so odločno proti zapiranju arhivov, zato bodo glasovali proti takšnemu aktu. Takšno sporočilo pošiljajo tudi vsem državljankam in državljanom. Kot poudarja Petek, njihova stranka nima kaj skrivati, hudo je, če se je treba pred nekom skrivati, to v razviti demokraciji Ni mogoče. Tudi argument nasprotne strani, da gre za državno varnost, ni utemeljen, takšno zakonodajo imajo vse države od piranskega zaliva do Baltika, pa nobena ni ogrožena.
Kot predstavnik mlade generacije politikov v SDS je o vseh omenjenih zakonih govoril Andrej Čuš. Povedal je, da so mladi zaskrbljeni, vprašujejo se, ali jih želi vlada premierja Pahorja izgnati v tujino s trebuhom za kruhom in morda še naprej vladati ob desetkrat manjšem številu prebivalstva. Pokojninska reforma ni v redu, ker bodo na račun podaljševanja delovne dobe mladi še težje prišli do zaposlitve, zato so mnenja, da je treba pognati nov ciklus v gospodarstvu, začeti gradnjo
Referendumska razšesterjenost
Ankete kažejo, da bodo državljani to nedeljo bolj kot s tem, kako obkrožiti na prvem, drugem in tretjem referendumskem listku, obremenjeni s tem, ali bo vreme tisti dan vzdržalo, da si bodo lahko privoščili prijeten popoldansk i p ikn ik, s prijatelji. Kajti o tem, kako se pravzaprav odločiti, da bo rezultat takšen, kot bi ustrezalo državljanom, nam lahko kaj pove edino kakšna šlogarica. Če seveda verjamete, da lahko kavna usedlina dovolj natančno predvidi preostanek vašega življenja. Pa bi se najbrž ob pogledu v kavno usedlino po robu skodelice pocedilo - kar baje pomeni zelo žalostno usodo...
Tisti, ki o predvideni nedeljski zakonodaji veliko vedo, še bolj pa oni, ki mislijo, da o njej vse vedo, nas prepričujejo vsak s svojim pogledom - pač odvisno od tega, ali si predstavljajo, da so slovenska desnica ali levica. Najbolj nenavadni so tisti - tudi o njih smo v zadnjem času pisali - ki nam v eni družbi govorijo, da moramo biti absolutno proti, ko pa menjajo družbo, pa naenkrat ugotovijo, da moramo biti absolutno za. Pa vmes ni minil niti en teden! Da o tem, kako pri nekaterih politikih nikoli ne veš, ali govorijo o zakonodaji po svojem prepričanju ali zato, ker jim je tako določilo strankarsko vodstvo, ne izgubljamo besed. Takim več ne verjamemo, tudi če nam voščijo dober dan.
Če ste morda ob naslovu pomislili, da vam nameravam soliti pamet, kako se odločiti v nedeljo, ste se ušteli. Kdo pa sem jaz, da bi bilo moje mnenje za vas pomembno! Ravno tako kot vi se borim za vsakdanji kruhek, iz meseca v mesec krpam minus na svojem bančnem računu, jezim se nad slovenskimi politiki, veselim se nedeljskih piknikov (pa še kakega sobotnega), štejem leta do penzije (počasi bom štel mesece!) - taka oseba pa res ni primerna, da bi vam namigovala, kaj v nedeljo storiti. Če bi imeli v nedeljo en referendum, bi se človek ob njem počutil razdvojenega. Ker imamo tri, se po matematični logiki počutim razšester-jenega .
Jože Šmigoc
P. s. Pridete v nedeljo na perutničke?
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference SDS Ptuj: (od leve) Milan Petek, Andrej Čuš in Branko Marinič
tretje razvojne osi, drugega železniškega tira, začeti odpirati nova delovna mesta. »Tudi mladi želimo prispevati svoj delež v pokojninsko blagajno in krepiti medgeneracijsko solidarnost,« pove Čuš. Tudi glede arhivskega zakona so se v SDM opredelili proti, mnenja so, da si ne smemo zatiskati oči pred resnico. V končni fazi pa tudi mladi želijo izvedeti, kaj se je dogajalo njihovim prednikom v preteklosti. Kar pa zadeva zakon o delu in zaposlovanju na črno oziroma omejevanja medsosedske pomoči, ni res, da v SDS podpirajo delo na črno. Zakon, ki je predmet referendumskega odločanja, je bistvu prepis sedaj veljavnega zakona iz leta 2000, ne prinaša nič novega raven višjih glob.
Uporablja še vedno stare metode in ni v skladu smernicami EU. Bolj bi se morali ukvarjati z večjo učinkovitostjo dela inšpektorjev na terenu kot s pisanjem novih zakonov, če nekaj ne gre. Medsosedska pomoč je na podeželju zagotovo način življenja, ne zdi se jim prav, da se tako omejuje. V SDS bi zakon o delu na črno podprli, če bi bila vlada pripravljena iz zakona izločiti poglavje o medsosedski pomoči. Argument ministra Svetlika, da bo podjetnik sosedu lahko opravil delo, če mu bo ta dal stoodstotni popust, je na trhlih tleh. Pomanjkljivost zakona je tudi v tem, da se ne loteva davčnih utaj. Dober je samo v tem, da obremenjuje malega človeka, velikih utaj in velikega obsega dela na črno pa se niti
ne dotika.
Branko Marinič, poslanec DZ, je najprej povedal, kdaj bi se upokojil po sedaj veljavnem zakonu in kdaj po novem. Po starem bi izpolnil vse pogoje januarja 2014, po novem pa septembra 2016. Vlada je hitela s predlogom zakona in ga ni imela časa uskladiti s tistimi, ki jim je najbolj namenjen, torej s socialnimi partnerji. V SDS ocenjujejo, da ko gre z tako pomemben zakon, časa za usklajevanje ne sme zmanjkati, predvsem pa ne s sindikati. Pričakovali so, da bo zakon, ki je sedaj predmet referendumskega odločanja, resnično reformni zakon. Pa ne gre za reformo, bolj ali manj gre za lepotne popravke sedanjega zakona, sprejetega v letu 2000. Vlada išče izhod v
sili, ker je pokojninska blagajna prazna. Za pokojnine si sedanja vlada denar izposoja. Še tako dober predlog pokojninske reforme ne more biti dober in ne vzdrži, če na drugi strani ni novih zaposlitev. Brez dela je trenutno 120 tisoč Slovenk in Slovencev, premikov navzgor pa še ni videti. Če bi sedanja vlada delala po prioritetah, bi zagotovo predlagala tiste najnujnejše ukrepe, ki bi spodbujali razvoj gospodarstva in zagotavljali nove zaposlitve, dela pa vse drugo in se od bistva problemov oddaljuje. Vprašati se je treba tudi, koliko delavcev bivšega TGA je dočakalo pokojnino, koliko ljudi je pokojnino zaslužilo v ptujski Perutnini za trakom, v nemogočih pogojih. Ptujsko območje je tako kot še nekatera območja v Sloveniji specifično, veliko ljudi dela v težkih delovnih razmerah, vprašanje je, ali bodo lahko delali 43 let. Zdajšnje spremembe pokojninske zakonodaje niso pravične in dobronamerne. Sedanji pokojninski zakon je vzdržen do leta 2015. Potrebni so drugi ukrepi, takšni, s katerimi se bo pokojninska blagajna pričela polniti. V Sloveniji v tem trenutku pride 1,6 delavca na enega upokojenca, v nekaterih evropskih državah trije do štirje delavci na enega upokojenca.
MG
Ptuj • Deset iet Soroptimist kluba Ptuj
Mamograf - naložba za bodočnost
Danes, 3. junija, se pričenjajo praznični dnevi za Soroptimist klub Ptuj, ki letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja.
Trajali bodo do nedelje, v tem času želijo ptujske soroptimist-ke svojim gostjam iz Hrvaške, Avstrije in drugih krajev Slovenije pokazati najpomembnejše kulturno zgodovinske spomenike Ptuja in okolice, popeljale jih bodo tudi v Haloze, ogledale si bodo tudi cerkev na Ptujski Gori. Skupaj si bodo ogledale tudi prvo urejeno ptujsko kro-žišče pri ptujski bolnišnici, ki so ga uredile v letu 2010 in na katerega so izjemno ponosne. Tudi vzdržujejo ga same. Osrednji dogodek v letu jubileja pa bo jutrišnja svečana prireditev z gala plesom v hotelu Primus na Ptuju.
V letu 2001 je bil Soroptimist klub ustanovljen kot tretji tovrstni klub v Sloveniji. Jubilejno leto delovanja so začele z največjo dobrodelno akcijo v svojem dosedanjem delovanju. Odločile so se izvesti
dobrodelno akcijo za nakup digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice, kjer letno pregledajo 3600 žensk. Zdajšnji mamograf je dotrajan, saj ga uporabljajo že nekaj desetletij. Od novega mamografa, ki omogoča varno in hitro dia-gnosticiranje raka na dojki, je
odvisen tudi nadaljnji obstoj te dejavnosti v ptujski bolnišnici. Akcijo so začele ob letošnjem tradicionalnem osmomarče-vskem dobrodelnem koncertu v Mestnem gledališču Ptuj in jo bodo zaključile 8. marca 2012, do takrat želijo tudi zbrati potrebnih 250 tisoč evrov, kolikor stane ta sodobna aparatura za pregled dojk. V tej dobrodelni akciji ptujske soroptimistke računajo na pomoč vseh, ki se zavedajo pomena zdravja žensk in moških, saj rak dojke napada tudi moške. Že ob načrtovanju akcije so jih podprla nekatera velika ptujska podjetja, zdravniki in medicinske sestre ptujske bolnišnice, zasebni zdravniki, ustanove. Prav tako pa tudi
Lions klub Ptuj in Rotary klub Ptuj, s katerima klub sodeluje v nekaterih skupnih projektih. Od 1. junija pa je mogoče prispevek za nakup mamografa oddati tudi s pomočjo SMS-spo-ročila s ključno besedo MAMO na številko 1919. Pogodbo za pošiljanje SMS-sporočil so najprej sklenili z Mobitelom, do konca tedna pa bodo pogodbi sklenili še s Simobilom in Tu-šmobilom. Kot je te dni povedala predsednica Soroptimist kluba Ptuj Tanja Tučič, so doslej za nakup mamografa zbrale nekaj čez 20 tisoč evrov. Računajo na srčnost in zavedanje ljudi o tem, da je zdravje skupna naložba za prihodnost.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tanja Tučič, predsednica Soroptimist kluba Ptuj
Prispevke za nakup digitalnega mamografa za ptujsko bolnišnico lahko nakažete na transakcijski račun pri NKB Maribor, številka: 04202-0001807435.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Okrogla miza o pokojninski zakonodaji
Bo prevladal razum in bodo upokojenci reformo podprli?
Na okrogli mizi, ki jo je v torek, 31. maja, v dvorani Narodnega doma na Ptuju pripravila Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje, sta poleg predsednice ZDUS Mateje Kožuh Novak sodelovala še generalni direktor direktorata za delovna razmerja pri ministrstvu za delo Peter Pogačar ter generalni direktor ZPIZ Marjan Papež.
Novi predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev (ZDUS) Spodnje Podravje Franc Hojnik je ne preveč številnemu občinstvu v dvorani Narodnega doma že v pozdravnem nagovoru dal vedeti, da upokojenci predlagano pokojninsko reformo podpirajo, saj se zavedajo, da je zaradi nevzdr-žnosti pokojninske blagajne nujna. Predvsem zato so o njeni vsebini pripravili okroglo mizo in nanjo povabili najodgovornejše predstavnike stroke, da bi iz prve roke izvedeli, v čem je bistvo predlaganih sprememb.
Tudi podpredsednica Pokrajinske ZDUS Silva Gorjup je poudarila, da so za čim nazor-nejšo predstavitev predlagane pokojninske zakonodaje povabili predstavnike stroke, saj jim velja zaupati. Pojasnila je, da so v ZDUS ves čas spremljali predloge in sprejem zakonodaje, tudi pokojninske. Tako so upokojenci imeli dovolj možnosti za svoje predloge in dopolnitve, te pa so bile v precejšnji meri upoštevane. Nova pokojninska zakonodaj je po njenem prepričanju dobro pripravljena, zato trdno upajo, da bo med upokojenci prevladala modrost in jo bodo na nedeljskem referendumu podprli. Ob tem je poudarila: „Vsi se zavedamo, da je pokojninska reforma nujna, žal pa smo s sindikati ostali na različnih bregovih, kar ni dobro, a prepričana sem, da bodo ljudje spoznali, da reformo nujno potrebujemo, kajti Slovenija drvi v strukturna neskladja, saj postajamo vse dalje živeča družba. Danes je že več kot 16 odstotkov Slovencev starejših od 65 let, življenjska doba pa se še povečuje. Razmerje med šte-
vilom zaposlenih in upokojencev je že sedaj nevzdržno: včasih so bili na enega upokojenca zaposleni štirje, danes pa je to število le še 1,6, zato je prilive v pokojninsko blagajno treba čim prej povečati. Žal pa produktivna delovna mesta v proizvodnji - tudi zaradi recesije - še naprej padajo, naraščajo pa delovna mesta v državni upravi, kar je nedopustno.
Reforma pokojninskega sistema je torej nujno potrebna. Ker pa je tudi politika razdvojena, smo se odločili, da nam bistvo vseh predvidenih sprememb predstavi stroka, zato smo jo tudi povabili. V ZDUS ne podpiramo te reforme iz sebičnih razlogov, ampak zato, ker vemo, da je potrebna."
Da je izraz reforma neposre-čen, saj da gre le za nadgradnjo sedanje pokojninske zakonodaje, je menil Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter avtor aktualne pokojninske reforme: „Ob tako neugodnem razmerju, kot je sedaj, ko imamo 1,6 zaposlenega na enega upokojenca, tako da denarja v pokojninski blagajni že lep čas primanjkuje, so možne le tri variante: znižanje pokojnin, dvig prispevne stopnje in podaljšanje delovne dobe." Med drugim je pojasnil, da so se v postopku priprave zakonodaje usklajevali z vsaj 20 interesnimi skupinami in vsaka je hotela uveljavljati svoje zahteve. To je sicer njihova zakonska pravica, a zavedati se je treba, da je vsem nemogoče ugoditi, zato so pripravili zakon, ki je en sam velik kompromis najpomembnejših
Foto: M. Ozmec
Bistvo sprememb pokojninske reforme so v Ptuju s preprostimi besedami predstavili (z leve): Marjan Papež, Mateja Kožuh Novak, avtor nove zakonodaje Peter Pogačar in Silva Gorjup.
zahtev, ob tem pa dodal: „Zakon je skrbno in dobro pripravljen, zato bi se z njegovo vsebino morali strinjati vsi, ki to jemljejo dovolj resno in poglobljeno. Prvič v 20-letni zgodovini samostojne Slovenije se je pripetilo, da so si o tem enotni vsi slovenski ekonomisti. Pošteno bi bilo, da bi tisti, ki se z njim ne strinjajo, podali svoje predloge, ne pa da so proti samo zato, ker želijo biti proti, pri tem pa ne podajo svojih predlogov, kako bi bilo možno zaplet rešiti. Sedanje razmerje med zaposlenimi in upokojenci je namreč nevzdržno. Če bi želeli, da bi sistem vzdržal, bi morali odpreti 150.000 novih delovnih mest, problem pa je, da nimamo toliko delovno aktivnih ljudi. Zato imamo v Sloveniji velik demografski problem. Problem
je tudi, ker se v pokojninski blagajni ne naberejo vsi prispevki, ki bi se sicer morali, saj jih vsi ne plačujejo. Vprašajmo pa se tudi, zakaj si v Evropski uniji le Slovenci lahko privoščimo, da delamo dve leti manj kot v drugih državah."
Menil je tudi, da moramo s pokojninskim sistemom zavarovati rizik starosti, pri čemer je zelo pomembna medgenera-cijska solidarnost. To je po njegovem vrednota, ki je ni načela še nobena kriza, zato je izrazil prepričanje, da je tudi tokrat ne bo. Ponovno je opozoril, da večinski sindikati, ki sprejemu zakonodaje nasprotujejo, nimajo nobene alternative, opozicija pa je predlagala individualni način izračunavanja pokojnin, ki po njegovem ne zagotavlja prave preglednosti, zato morajo ljudje vedeti, da se bodo v nedeljo odločali tudi o tem.
Da se nam za delavce ni treba bati, če se bomo iz recesije dvignili dovolj hitro, je menila Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije. O predlagani pokojninski zakonodaji pa je poudarila: „Za nas, upokojence, je ta reforma vsekakor sprejemljiva, saj fiksira razmerje med povprečnimi plačami in pokojninami, kar je za nas ugodneje kot sedaj. Sicer pa upokojenci k tej reformi prispevamo že 11 let, čas je, da svoje prispevajo tudi delavci. Velika večina delavcev temu ne nasprotuje, saj se zaveda, da niso utrujeni od dela, ampak od negotovih razmer v podjetjih. Po drugi strani moramo biti doslednejši. Če hočemo imeti socialno državo,
je treba poskrbeti tudi za to, da se bodo pobrali vsi davki.
V ZDUS smo enotni in reformo v celoti podpiramo, ker vemo, da je nujno potrebna in da druge rešitve ni. Država je v krizi in sami ji lahko pomagamo le tako, da podpremo prizadevanja za izhod iz težav."
Desus se z upokojenci ne pogovarja
Dejstvo, da so v ZDUS za reformo, v DeSUSu pa ne, čeprav gre v obeh primerih za upokojence, je Kožuhova pojasnila z ugotovitvijo, da je DeSUS čista politična stranka, ki nabira svoje politične točke in glasove, v nobenem primeru pa ni in ne more biti predstavnik vseh upokojencev Slovenije, saj se o ničemer ne posvetuje z upokojensko bazo. Vladi, ki je zakonodajo pripravila, je Kožuhova očitala, da se je pri pripravi premalo pogovarjala s sindikati, saj ti zastopajo prek 800.000 delavcev, zato bi si za pogajanja z njimi morala vzeti več časa: „Katastrofa se mi zdi, da smo se s sindikati znašli vsak na svoji strani. To ne vodi nikamor in je nesmiselno, saj gredo neplodna prerekanja le v dobro izko-riščevalskih kapitalistov. Zato trdno upam, da bo v nedeljo prevladala modrost in da bomo vsi pojedli to kislo jabolko, ki ga moramo slej ko prej pojesti. V vsakem primeru se bomo že v ponedeljek pričeli pogovarjati, kako naprej, to sem sindikatom že povedala."
Da bi za predlagano pokojninsko reformo morali biti v prvi vrsti vsi upokojenci, je me-
nil Marjan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije: "Če kdo, potem bi upokojenci prav morali biti za to reformo, saj jim nova zakonodaja ponuja boljše pogoje in predvsem možnost za zvišanje pokojnin. Tudi delavci, predvsem mlajši, bi morali razmišljati dolgoročneje in preudar-neje, morali bi se zavedati, da je zanje dobro, da se spremembe pokojninske zakonodaje, ki so nujne, dogajajo sedaj, da bo tedaj, ko bodo odhajali v pokoj, to že urejeno. Tudi tisti, ki sedaj samo špekulirajo, bi morali dojeti, da so te spremembe za vse sprejemljive, saj so zastavljene po najboljših še dopustnih preračunih in možnostih."
Dejstvo, da sta glede tega ZDUS in DeSUS na nasprotnih bregovih, je po Papeževem mnenju zagrešila politika in njeni manipulatorji: „ Sindikati se po mojem ne zavedajo, kaj dejansko prinaša nova zakonodaja. Njen cilj ni le podaljšanje delovne dobe, ampak tudi dostojne pokojnine. Žalostno je, da pravih argumentov nihče ne posluša, razširjajo neke izračune, ki niso pravi in ljudi zavajajo. Če bi ljudje razmišljali trezno, bi se morali zavedati, da je reforma zanje dobra, saj dodaja medgeneracijsko sodelovanje, brez katerega v nobenem primeru ne bo šolo. Tega bi se morali zavedati tudi v opozicijskih strankah, ki predlagajo individualne izračune pokojnin, za katere pa vsi vemo, da bi stvari samo zameglile, saj izračuni ne bi bili za vse pravilni in dovolj transparentni."
Udeleženci razprave so se s tem strinjali, nekoliko jih je presenetil le Evard Kupčič, ki je dejal, da je v zelo nerodnem položaju, saj je tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije, ki pa sprejetju zakonodaje nasprotuje, zato je proti njej tudi on, čeprav se zaveda, da so spremembe zaradi pomanjkanja denarja v pokojninski blagajni potrebne. Večina razpravljavcev pa se je strinjala z ugotovitvijo, da je reforma pokojninskega sistema nujna, ne glede na to, ali bo v nedeljo referendum uspel ali ne. Kajti zavedajo se, da bo v primeru, če ta reforma pade, naslednja dosti bolj drastična in boleča. Sicer pa v Zvezi društev upokojencev ostajajo optimisti, saj so prepričani, da bo vendarle prevladal razum in da bodo upokojenci referendum podprli.
M. Ozmec
Ptuj • Viktor Pilinger, zastopnik pacientovih pravic
Pomembno je, da pacienti poznajo pravice
V Sloveniji je bil leta 2008 sprejet zakon o pacientovih pravicah kot pomemben prispevek pri urejanju razmer na področju varovanja in uresničevanja temeljnih pravic pacientov. Gre za 14 pravic, ki jih ima vsak uporabnik, nanašajo pa se na spoštovanje samostojnosti pacienta pri odločanju o lastni zdravstveni oskrbi, zasebnosti, varstvu osebnih podatkov, enakopravnosti in varnosti, varstvu največje zdravstvene koristi pacienta oziroma uporabnika in zagotavljanja obveščenosti.
Pacient lahko prosto izbira, v kateri bolnišnici ali drugi zdravstveni ustanovi bo deležen zdravljenja in tudi kateri zdravnik ga bo zdravil.
Vsak bolnik ima pravico do obveščenosti o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe, o vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega zdravljenja, ob možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega zdravljenja, o posledicah opustitve zdravljenja, o morebitnih drugih možnostih zdravljenja, o načinih zdravljenja, ki v Sloveniji niso dosegljivi, o načinih zdravljenja, ki niso
pravica iz zdravstvenega zavarovanja in o rezultatih zdravljenja ter morebitnih zapletih. Po zakonu o pacientovih pravicah mora zdravnik, ki je odgovoren za zdravljenje, pacientu dati pojasnila v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način, v celoti in pravočasno. V primeru večjih operacij mora pacient prejeti tudi pisna pojasnila.
Zdravnik sme pacientu le izjemoma zamolčati dejstva o njegovem zdravju, in to v primeru, če oceni, da bi to povzročilo resno škodo na njegovem zdravju, pri čemer je to potrebno tudi pisno dokumentirati. Na izrecno zahtevo pacienta zdravnik glede njegovega zdravstvenega stanja ne sme niče-
sar zamolčati.
Po zakonu o pacientovih pravicah ima pacient pravico do privolitve v zdravstveno oskrbo; privolitve so praviloma ustne, v primerih operativnih in drugih posegov pa pisne na posebnih obrazcih. Pomembno je tudi vedeti, da ima pacient pravico vpogleda, prepisa in kopiranja svoje zdravstvene dokumentacije.
V primeru kršitve pacientovih pravic se prva obravnava izvede pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev, bodisi na ustno ali pisno zahtevo prizadetega. Če ta ne prinese konkretne rešitve, lahko pacient zahteva varstvo svojih pravic v okviru druge obravnave, ki se izvede v postopku
Foto: Črtomir Goznik
Viktor Pilinger, zastopnik pacientovih pravic: »Komunikacija med zdravnikom in pacientom je še vedno pereč problem pri reševanju nesoglasij in zapletov v zdravstvu.«
Dornava • Mesec prireditev
Živahno junijsko dogajanje
Številna dornavska društva bodo junija zelo aktivna, saj pripravljajo cel niz raznovrstnih prireditev in dogodkov, med katerimi bo vsak lahko našel tudi kaj zase.
Začelo se je pravzaprav že konec maja z gasilskim tekmovanjem, ki ga je organiziralo tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo. Sekcija oračev pri TED Lukari pa je nedavno že pokosila travnik pred Čušeko-vo domačijo, in to ne s kosilnico, ampak lepo na roke, kot nekoč. Pridni kosci so se zbrali že ob peti uri zjutraj in še preden je sonce segrelo zemljo, so kosci svoje delo že opravili.
Dornavsko društvo upokojencev pa bo ta konec tedna najprej organiziralo tekmovanje v balinanju za pokal občine, nato še ribiško tekmo, v drugi polovici junija pa se bodo pomerili v pikadu.
Ta konec tedna, v soboto zvečer, pa bodo na svoj račun prišli številni ljubitelji znane dor-
navske pihalne godbe. Člani godbe bodo namreč pripravili že tradicionalni letni koncert, ki je zadnja leta res nekaj posebnega. Tokrat so koncert poimenovali Mi smo svet, posvečen pa bo planetu Zemlja. Solisti na koncertu bodo Romana Zelenjak, Simona Kokot, Samo Ivačič, David Matiči - Chee-Cha, Boštjan Bračič, Andreja Dovečar, Boris Majcen, zapeli pa bodo še otroški in mladinski pevski zbor domače osnovne šole in mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj. Koncert, ki ga bo povezoval Boštjan Bračič, bo na dvorišču baročnega dvorca, v primeru slabega vremena pa ga bodo premestili v športno dvorano v Gorišnici.
Naslednji konec tedna bodo obeležili Vitezi Pesničarji; v
petek popoldne bodo namreč najprej pripravili razstavo sta-rodobnih vozil, v soboto zvečer pa zabavno prireditev s plesno glasbo in ansamblom Langa.
Ribiška družina Dornava načrtuje tradicionalno ribiško tekmo, prav tako pa bodo (nekoliko pozno, a vseeno) sredi junija pripravili še kresova-nje. Klub mladih Dornava bo k mozaiku junijskih dogajanj dodal prav tako vsakoletno kolesarjenje po občini, junijske prireditve pa bodo zaključene v Mezgovcih, kjer bodo gasilci skupaj z vaškim odborom zadnji teden v mesecu izvedli še praznik od paše do sira, ki je prav tako že postal tradicionalen.
SM
pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic.
Komunikacija je še vedno problem
Ker v odnosu med zdravniki in pacienti še vedno prihaja do kratkega stika, prav tako tudi v odnosih med pacienti in drugim zdravstvenim osebjem, smo se pri Ptujčanu Viktorju Pilingerju, dipl. pravniku, ki je 1. decembra leta 2009 postal eden od dveh zastopnikov pacientovih pravic za območje Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, zanimali za njegove izkušnje pri delu z uporabniki, ki so jim bile kršene pravice iz zdravstvenega varstva. Zakon o pacientovih pravicah mu omogoča, da pacientu svetuje, pomaga, po pooblastilu pa celo zastopa pri uresničevanju pravic iz tega zakona.
»Po več kot enoletnih izkušnjah na področju zastopanja pacientovih pravic ocenjujem, da je komunikacija med zdravnikom in pacientom še vedno pereč problem pri reševanju nesoglasij in zapletov v zdravstvu. Z nekaterimi zdravniki, ki so na srečo v manjšini, se je težje in naporneje pogovarjati. Še vedno se namreč ne zavedajo svojih poklicnih dolžnosti. Tu mislim predvsem na vsestransko in celovito pojasnilno dolžnost, ki jo imajo zdravniki v odnosu do pacientov v okviru Pravice do obveščenosti in sodelovanja, skladno z določili 19. do 25. člena Zakona o pacientovih pravicah, ki velja v Sloveniji že tretje leto,« je za Štajerski tednik povedal Viktor Pilinger, zastopnik pacientovih pravic, eden od dveh na območju Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Kot korektno in profesionalno ocenjuje so-
delovanje predstojnikov zdravstvenih institucij v postopkih, ki jih vodi. V nekaj primerih je bil konkretno ugotovljen tudi »konflikt v komunikaciji« v odnosu do drugega medicinskega osebja, predvsem medicinske sestre ali administratorke, ki si včasih brez razlogov jemljejo pristojnosti zdravnika in pacientu celo onemogočijo osebni kontakt z zdravnikom, še pove zastopnik pacientovih pravic.
Pacientom Viktor Pilinger svetuje sprotno razreševanje nesporazumov in sporov, torej takoj in na mestu, kjer je spor nastal. »Pristojne osebe za reševanje pritožb morajo biti objavljene na oglasnih deskah pred vsako ambulanto. Vedno je to direktor, pri zasebnikih pa običajno pravnica iz Zdravniške zbornice Slovenije v Ljubljani. Te osebe so nesporazum z dodatnimi pojasnili in ukrepi dolžne takoj odpraviti. Če pacient ni zadovoljen, so ga dolžni seznaniti s pravico in nadaljnjim postopkom reševanja njegove zahteve, vedno pa smo pacientom v pomoč zastopniki pacientovih pravic. Za območje Štajerske v Mariboru delujeva dva zastopnika pacientovih pravic. Naši kontaktni podatki in uradne ure morajo biti prav tako javno objavljeni pred vsako ambulanto,« je še pojasnil Viktor Pilinger. Pomembno je, da pacienti poznajo svoje pravice, tudi način uresničevanja in varstva, če so jim kot uporabnikom zdravstvenih storitev kršene.
MG
Mala Nedelja • Vaške igre
Šaljivo in resno hkrati
Na vaških igrah pri muzeju kmečkega orodja Cirila Voršiča v Drakovcih pri Mali Nedelji je sodelovalo devet ekip, ki jih je sestavljalo šest članov.
Junija bo v Dornavi veliko prireditev; ena najbolj pričakovanih in obiskanih pa bo prav gotovo sobotni letni koncert Pihalne godbe Dornava na dvorišču dornavskega baročnega dvorca (na posnetku), ki so ga letos naslovili Mi smo svet.
Igre so imele šaljiv značaj, tekmovalci pa so se izkazovali v spretnosti, iznajdljivosti in moči. Številni obiskovalci so se dobro zabavali, sodniki pa so odločili, da je bila najuspešnejša ekipa Radoslavcev, drugo mesto je osvojila združena ekipa Stare Gore in Drakovcev, tretje pa Moravci.
Foto: SM
Foto: NS
Središče ob Dravi • 6. redna seja občinskega sveta
V	soboto na tržnico
V	torek so se na 6. redni seji sestali svetniki občine Središče ob Dravi. Čeprav so imeli na dnevnem redu kar 18 točk, so bile po večini takšne, o katerih so v svetu že govorili ali pa smo o njih poročali ob sejah ostalih dveh svetov na širšem ormoškem območju. Vse tri občine imajo namreč še vedno veliko skupnega in tako pogosto o istih rečeh odločajo vsi trije občinski sveti.
Središki svetniki so z dnevnega reda umaknili točko Potrditev lokalnega energetskega koncepta Občine Središče ob Dravi. Bili so namreč mnenja, da koncept ni zadovoljivo pripravljen, da temelji na starih podatkih, ki ne ponujajo realne slike.
Najpomembnejša odločitev seje je bila gotovo pristop k skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, s katero si Središčani zagotavljajo delovanje ustrezne redarske oziroma inšpekcijske službe.
Med pobudami velja omeniti pobudo srediških svetnikov, ki je naslovljena na Občino Ormož, ki jo želijo spodbuditi, da se aktivneje loti priprav za obdelavo odpadkov na območju glinokopa.
Občani pa bodo najbolj zadovoljni s sprejetjem potrebnih pravilnikov in odlokov za redno obratovanje središke tržnice. Ta bo poslej omogočala prodajo tudi okoliškim kmetom, pridelovalcem in izdelovalcem. S tem bo ponudba na tržnici kmalu bolj pestra, obetajo si, da bodo kmalu na voljo zelenjava, sadje, med in različni izdelki. Doslej je tržnica potekala enkrat na mesec. Pomenila je dobrodošlo spre-
Foto: Viki Ivanuša
Doslej je potekala tržnica vsak drugi torek v mesecu in zanimanje je bilo precejšnje.
membo in priložnost za nakup predvsem tistim, ki nimajo vedno na voljo prevoza. V samem kraju namreč ni kakšne ponudbe tekstila in obutve, tako da so bile zadnje mesece stojnice z blagom vsak drugi torek zares dobro obiskane. Zadovoljni so bili tudi prodajalci, ki so že odkrili središko tržnico. Poslej bo tržnica delo-
vala vsako soboto med 8. in 13. uro, na željo pa tudi ob drugih dnevih.
Svetniki so sprejeli tudi poročila Komunalnega podjetja Ormož o izvajanju treh gospodarskih javnih služb - oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadki ter odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v letu 2010.
V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so iz središke občine imenovali Saša Habjaniča in Mileno Milo-savljevic, predstavnica občine v Skupščini CSO Ormož pa bo po novem Jelka Zidarič Trste-njak.
Viki Ivanuša
Destrnik • Za prosti čas in rekreacijo
Kolesarijo in pešačijo
Turistično društvo Destrnik bo v soboto organiziralo pohod po starih pešpoteh z izhodiščem pred turističnim domom. Za tiste, ki raje kolesarijo kot pešačijo, pa je razveseljiva novica, da sta v občini označeni dve različno dolgi kolesarski poti.
Označbe so rezultat projekta „S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah", ki ga izvaja Lokalna akcija skupina (LAS), organizirana kot društvo z imenom Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goric ali. „V letu 2009 se je začel izvajati
skupni projekt vseh vključenih devetih občin v naše društvo, gre za občine Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Ptuj, Trnovska vas in Sveti Andraž v Slovenskih goricah, katerega namen je s kolesarsko potjo
ž povezati tri naravne enote Spodnjega Podravja: Dravsko in Ptujsko polje ter Slovenske gorice. Kolesarji lahko ob poti spoznavajo bogato kulturno in naravno dediščino območja ter doživijo raznovrstno kulinarično in vinsko ponudbo. Posebnost pokrajine so kakovostna vina, prvovrstne mesne, krušne in sadjarske dobrote ter tradicionalne šege in navade, ki so povezane s prazniki in lokalnimi prireditvami. V okviru projekta poteka več aktivnosti; najprej je to postavitev označevalnih tabel kolesarskih poti po posameznih občinah. V občini Destrnik so postavljene table z označbo LAS 8. V okviru projekta pa je še postavitev označevalnih tabel za predstavitev naselij ter naravnih in kulturnih znamenitosti, postavitev preglednih tabel celotne kolesarske poti v devetih občinskih središčih, izdelava promocijskega materiala, kot so zloženke, bilteni ipd. ter izvedba promocijskih prireditev za lokalno prebivalstvo in goste. S projektom ko-
lesarskih poti želimo približati območje slovenskim in tujim turistom ter spodbuditi hitrejši gospodarski razvoj. Še posebej želimo v društvu spodbuditi ponudnike gostinskih storitev, zlasti turistične kmetije, da z inovativno ponudbo ustvarijo prijetno okolje za bivanje turistov," sta o projektu povedala predsednik LAS Vladimir Korošec in strokovna sodelavka Mojca Metličar.
Kot rečeno, sta v Destrniku označeni dve krožni kolesarski poti; krajša meri 10 kilometrov, začne se pri bivši opekarni Janežovci in v smeri proti Voličini vodi skozi Vintarovce, Destrnik, Janežovski Vrh nazaj v Janežovce.
Dolga kolesarska pot je za tiste bolj vzdržljive, saj meri kar 31 kilometrov. Začne se prav tako v Janežovcih, zavije najprej v smeri proti Ptuju, nato pa desno mimo cvetličarstva Marinič proti Mestnemu Vrhu in Grajenščaku, skozi Gomilo, Jiršovce, Trnovski Vrh, Ločki Vrh, Svetince, Desence, Le-vanjce, Dolič, Janežovski Vrh, Zg. Velovlek, Kicar in Novo vas pri Ptuju preko Placarja nazaj do izhodišča v Janežov-cih. Prav to dolgo kolesarsko pot je ljubiteljem kolesarjenja domače Turistično društvo že predstavilo pred mesecem dni in udeleženci so priznali, da trasa res ni „od muh" in zahteva kar precej energije.
SM
LAS-8-»
Foto: arhiv občine
Na Destrniku sta s takšnimi označbami označeni dve kolesarski poti; prva meri 10, druga pa 31 kilometrov.
Od tod in tam
Majšperk • Tamburaški koncert ob izdaji prve zgoščenke
Foto: M. Ozmec
Tamburaški orkester KUD Majšperk, ki ga vodi Drago Klein, pripravlja ob izidu svoje prve zgoščenke celovečerni koncert z glasbenimi in pevskimi gosti, ki bo to v soboto, 4. junija, ob 20. uri v telovadnici OŠ Majšperk. Čeprav gre za najmlajši tamburaški orkester na območju Podravja, najmlajša članica šteje šele 14 let, so majšperški tamburaši vse delavnejši in uspešnejši. Pridno vadijo že vse od svoje ustanovitve jeseni leta 2002, skupaj s svojim dirigentom Dragom Kleinom, ki zanje piše različne glasbene priredbe, pa so posneli že toliko skladb, da so se odločili za izdajo svoje prve zgoščenke. Da jim ta dogodek pomeni veliko, bi radi dokazali na sobotnem koncertu s pevskimi in glasbenimi gosti. V spletu dalmatinskih skladb bo z njimi zapel sekstet KD Podleh-nik, zaigrala bosta trobentarja Drago in Matija Švagan, vrhunec koncerta pa nedvomno pomeni nastop opernega para Petra Turk Rupreht - Sergej Rupreht. Glasbeni večer bo povezovala Zlatka Lampret.
-OM
Bratislava • Uspeh komornega moškega zbora Ptuj
Foto: M. Ozmec
Pevci komornega moškega pevskega zbora Ptuj pod umetniškim vodstvom dirigenta Ernesta Koko-ta so na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v sakralni glasbi v Bratislavi na Slovaškem osvojili odlično srebrno priznanje. Kot je povedal predsednik zbora Vili Samobor, so bili ptujski komorniki s svojim nastopom zelo zadovoljni, manj pa z nagrado, saj je bilo ocenjevanje zelo strogo, tako da so s 24 doseženimi točkami za las zgrešili zlato medaljo, ki zahteva 25 točk. Prvo mesto je tako dosegel zbor iz Avstrije, ki je prejel 26 točk. Vsekakor pa pomeni srebrna medalja v Bratislavi nov pomemben uspeh pevcev komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja na mednarodnem tekmovalnem področju.
- OM
Veržej • Kuhanje bograča
V Veržeju je potekalo drugo tekmovanje v kuhanju bograča. Pomerilo se je deset ekip, njihovo znanje pa je ocenjevala komisija, ki ji je predsedoval priznani kuhar Dejan Nemec. Najvišje ocene za kakovost bograča so pripadle ekipi športnega društva Ključarovci v sestavi: Zoran Markovič, Andrej Masten in Matej Potočnik. Drugo mesto sta osvojila Lucijan Galunder iz Veržeja in Martina Mli-narič iz Noršincev, tretja pa je bila ekipa Zobne tehnike Jagodič iz Ključarovcev (Mitja Kšela, Štefan Balažic, Žan Brunec).
NŠ
Foto: NS
Cirkuiane • Ob 4. občinskem prazniku
Naložbeno zelo zahtevno leto
V tekočem letu so v najmlajši haloški občini ob urejanju nekaj cestnih odsekov zakoračili v finančno in tudi sicer najzahtevnejše naložbe, odkar obstaja kot samostojna občina.
„Modernizirali smo cesto Brezovec-Florjan, za katero smo počrpali denar iz prejšnjega razpisa za Južno mejo, prav tako smo skupaj z občino Zavrč asfaltirali mejno cesto Veliki Vrh, ki je bila prej zaradi izjemno strmega klanca in zaradi zelo slabega stanja večino leta praktično neprevozna. V obeh primerih gre za dober kilometer ceste. Cesto Veliki Vrh smo deloma financirali iz občinskega proračuna, deloma jo je financirala občina Zavrč, del pa so prispevali krajani, ki jo uporabljajo oziroma živijo ob njej. Modernizirana je bila tudi cesta Šincek-Pa-radiž in preplaščena cesta v Okiču. Z uspešno kandidaturo na razpis Za razvoj vasi smo dobili tudi sredstva za modernizacijo ceste Kapela, kjer bomo urejali tudi javno razsvetljavo," je o naložbah v cestno infrastrukturo najprej povedal župan Janez Jurgec. Sicer pa je med investicijami tudi obnova ene šolske učilnice v osnovni šoli, saj je bila že življenjsko nevarna, v tekočem letu pa načrtujejo postopne obnove še kakšne od dotrajanih učilnic.
Ob tem v središču občine dobivata zaključno podobo kar dva objekta; prvi je poslov-no-stanovanjski objekt, kjer bo nove prostore v drugi etaži kupila Občina za svoj sedež, in pa pokrite tribune s prostori za športna društva ob igrišču: „Res je, poslovno-stano-vanjski objekt bo predvidoma zaključen v začetku poletja, kar pomeni, da se bomo lahko preselili v nove prostore preko počitnic Sklep o nakupu je že sprejet. Niso pa se svetniki odločili za nakup manjšega prostora v pritličju, kjer bi lahko uredili arhiv. V sedanje prostore občine nad dvorano pa se bodo lahko preselila naša številna društva, novi prostori zanje pa bodo tudi v pritličju, ki se bodo spraznili, ko se bo v nov objekt preselilo športno društvo. Vrednost novega športnega objekta je 447.000 evrov, deloma ga financiramo iz našega proračuna, večino sredstev, gre za 307.000 evrov, pa smo pridobili iz razpisa Za razvoj vasi. Pred samim začetkom gradnje smo morali prestaviti električni vod visoke napetosti, kljub temu pa bo objekt končan pred pogodbe-
Zupan Janez Jurgec: „Vstopamo v naložbeno zelo zahtevno leto, najzahtevnejše doslej."
nim rokom novembra letos."
Ena večjih naložb v letošnjem letu je tudi nakup novega gasilskega avtomobila; letos je načrtovan nakup podvozja v vrednosti okrog 90.000 evrov, končna vrednost novega avtomobila z nadgradnjo pa bo dosegla približno 250.000 evrov.
Letošnje poletje, pravzaprav takoj po izvedbi prireditev ob občinskem prazniku, pa se bo začela še gradnja večnamenske dvorane ob šoli; izbran izvajalec je GP Project ing., d. o. o., dvorana pa naj bi bila dokončana v naslednjem letu: „Gre za največjo naložbo, saj njena vrednost znaša 1,9 milijona evrov z opremo vred. Večino denarja bomo počrpali iz Regionalnih razvojnih programov (RRP), približno 1,1 milijona evrov. Sicer je res, da se je špekuliralo s precej višjimi zneski nekaj časa, vendar je
izbrani izvajalec podal takšno ponudbo in menim oziroma upam, da ne bo kakšnih dodatnih nepredvidenih del. Letos naj bi bila dvorana pod streho, pozimi se bodo izvajala notranja obrtniška dela, nato pa še zaključna na objektu in v okolici," je napovedal župan Jurgec.
Ob tem so na občini že pripravili projekt izgradnje kanalizacije za območje industrijske cone v Dolanah, v pripravi pa je še projekt izgradnje kurilnice na lesno biomaso, ki bi jo, po besedah Jurgca, lahko prijavili na napovedan šesti poziv RRP, če sploh bo, sicer pa sta napovedana še razpisa Južna meja in Za razvoj vasi: „Če bodo kriteriji razpisa Južne meje ustrezni, lahko projekt kanalizacije prijavimo na ta razpis in tako pridobimo delež denarja za sofinancira-
Ob nakupu prostorov za sedež občine v novem objektu v Cirkulanah letos zaključujejo izgradnjo pokritih tribun s slačilnicami (na posnetku), začela pa se bo tudi gradnja skoraj dva milijona evrov vredne nove večnamenske dvorane.
nje. Glede izgradnje kurilnice pa bi za ta namen izkoristili šesti javni poziv RRP, po katerem bi lahko pridobili približno 300.000 evrov. Sicer pa se bomo o tej naložbi še odločali; možni sta namreč dve varian-
ti: da bo kot investitor nastopila občina ali pa kakšno zainteresirano podjetje. Prav tako bomo še modernizirali kakšne krajše odseke naših cest, tudi iz proračuna, če bodo ustrezni razpisi, pa se bomo seveda
prijavili še nanje za dodatno sofinanciranje. Projekti so pripravljeni,čakamo le na razpise," je o prihodnjih načrtih in naložbah še povedal župan Janez Jurgec.
SM
MESARIJA IN
SAMOPOSTREŽNA
TRGOVINA
MARIJA KOKOL s.p.
DOLANE 9, 2282 CIRKULANE
TEL: 02/761-21-01
GSM.: 041 819 685
Delovni čas:
PON: ZAPRTO
TOR-ČET: 7.00-18.00
PET: 7.00-19.00
SOB: 7.00-13.00
NED: 7.00-12.00
Ob občinskem prazniku Cirkuiane želimo vsem občanom veselo praznovanje, poslovnim partnerjem in cenjenim strankam pa se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
^ T ^
k O j
Občinski prazni^ občine Cirkuiane je prazni^ občanov in občani torej vsef) nas, ^i na tem območja živimo in ustvarjamo, zato Vam v svojem imenu, imenu občinskega sveta in občinske uprave iskreno čestitam in vas igrati vabim, da se udeležite prireditev, J^i potekajo v okviru praznovanja občinskega praznika.
Vaš župan Ji
MAJHEN BRANKO s.p. Gradišča 21 2282 Cirkuiane GSM: 041 772 214 e-mail: majhen.branko.sp@gmail.com
INŠTALIRANJE VODOVODNIH, PLINSKIH IN OGREVALNIH NAPELJAV IN NAPRAV
[računalniškestoritve
www.isfc-itoritve.si Branko Majhen s.p. Gradišča 21,2282 Cirkuiane
gsm: 070 869 571
branko.majhen@gmail.com
Iskrene čestitke ob prazniku občine Cirkuiane
RAČUNOVODSTVO TUŠEK, Medribnik 27, 2282 Cirkuiane
TEL.: 0590 84 195 GSM: 031 811 297
www. racunovodstvo-tusek.
Želimo vsem občankam in občanom prijetno praznovanje ob občinskem prazniku.
Foto: SM
Podlehnik • Gradbišče in ideje
Od vežice do apartmaja
Na podlehniški Gorci v teh dneh svojo končno podobo dobiva nova mrliška vežica, v zadnji fazi je tudi urejanje drugega občinskega pokopališča na Rodnem Vrhu, tik pred izvedbo pa je še modernizacija treh odsekov makadamskih cest.
Izgradnja zanimive, oblaste mrliške vežice ob pokopališču na Gorci bo po oceni župana Marka Maučiča sicer zahtevala nekaj več denarja, kot je bilo prvotno predvideno, in sicer zaradi dodatnih del: „Projekt izgradnje je bil ovrednoten na 240.000 evrov, vendar smo se naknadno odločili, da bomo tlakovali celotno dvorišče pred vežico, pot skozi pokopališče, ki je bila že v zelo slabem stanju, prav tako bomo ob vhodu na dvorišče pred vežico in pokopališčem postavili novo kovano ograjo. Računamo, da bodo doda-
tna dela pri ureditvi okolice stala med 25.000 in 30.000 evrov."
V vežici bodo ob priročni kuhinji še sanitarije, večji sprejemni prostor, ki se bo lahko razdelil v dva dodatna poslovilna prostora, če bo potreba, in stalni poslovilni prostor. Nevsakdanjo obliko vežice pa dodatno zaznamujejo še umetniško izdelana barvna stekla, delo ljubljanske slikarke Suzane Praskalo. Kot je še dodal župan, bi vežica morala biti odprta v začetku poletja.
Hkrati pa v občini urejajo tudi drugo pokopališče
Zanimiva podlehniška vežica na Gorci s pisanimi umetniškimi stekli namesto klasičnih oken bo v kratkem predana namenu.
Ob vežici bodo na novo uredili in tlakovali dvorišče in pot skozi pokopališče ter postavili še novo kovano ograjo.
Haloško hiško s čudovitim razgledom sredi zelenja, ki je v lasti občine, bodo po besedah župana Maučiča zelo verjetno preuredili v odličen apartma in ga nato predali najboljšemu ponudniku v upravljanje.
na Rodnem Vrhu, kjer so v preteklem obdobju že dokupili zemljišča za razširitev gramoziranega parkirišča, v teku pa so še odmera dodatnih parcel, ki so potrebne za dostop do pokopališča. Prav tako so uredili oporno steno s škarpniki, načrtujejo pa še obnovo oz. postavitev nove ograje. Tudi naložba v rodnovrško pokopališče bo zahtevala preko 20.000 oziroma celo 30.000 evrov.
Podlehničani, vsaj del njih, pa že komaj čakajo na asfalt, ki ga bodo v prihodnjih dneh dobili na dveh odsekih cest v Sedlašku in na enem odseku na Gorci. Skupna dolžina vseh treh odsekov, kjer
bodo krajani sami poskrbeli za gramoziranje in ustrezno podlago, občina pa bo financirala asfaltno prevleko, je skoraj 2,5 kilometra. Maučič pravi, da bo cena asfaltiranja, ki je občinski strošek, nekje okoli 90.000 evrov, denar pa bodo zagotovili iz 23. člena Zakona o financiranju občin: „Pol tega denarja bomo letos namenili za omenjene tri odseke cest, z drugo polovico pa bomo pokrivali del naših stroškov pri izgradnji vrtca, ki se bo tudi začel graditi že letos. Trenutno pripravljamo razpis za izvajalca del, sklep Službe vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravo za sofinanciranje smo prej-
šnji teden končno prejeli."
Poleg cest in pokopališč, ki so v občini Podlehnik pač prednostne naložbe, saj imajo umrlih počasi že več kot živih občanov, pa se županu Maučiču porajajo še druge, precej zanimive ideje, kaj bi lahko naredili tudi za razvoj turizma. Občina je namreč lastnica približno 80 kvadratov velike in precej dobro ohranjene haloške hišice v Dežnem pri Podlehniku, ki ji je minulo leto v celoti prenovila ostrešje. V njej je vse do letos, ko je umrl, kot podnajemnik živel občan. Hiška stoji na izjemni legi s čarobnim razgledom na Ptujsko in Dravsko polje do Pohorja na eni ter na gozdnati del Haloz do Donačke gore in Boča na drugi strani. Pot do nje, ki vodi čez sosednjo občino Videm, je sicer asfaltirana, vendar bi bila potrebna obnove. „Hiše, ki je res na enkratni legi in dobro ohranjena, nikakor nimamo namena prodati, čeprav se je javilo že kar nekaj interesentov. Pametne cene namreč v tem
okolju ne moremo doseči. Namesto tega razmišljamo, da bi jo nekoliko prenovili in usposobili za bivanje gostov, kot neke vrste apartma za več oseb, nato pa jo predali v upravljanje podjetju ali interesentu. Dogovor je že stekel tudi z vodstvom Term Ptuj, ki jih takšna dodatna ponudba zanima, seveda pa bo najprej potreben ogled in nato dogovor. Notranjost in opremo bi vsekakor obnovili v starem, tradicionalnem stilu, kot je domač v Halozah, sicer pa ima objekt vodo in elektriko, tako da računamo, da bi morda potrebovali za preureditev nekje od 20.000 do 30.000 evrov. Jasno pa je, da tega denarja ne bomo dajali iz proračuna, ampak bomo pripravili projekt, s katerim se bomo javili na kakšen ustrezen razpis," je povedal Marko Maučič in realno ocenil, da prenove letos gotovo še ne bo, naslednje leto pa bi se z uspešno kandidaturo na izbranem razpisu lahko začela.
SM
Ptuj • Petletnica Folklorne skupine Rogoznica
Praznovali skupaj s krajani
Dvorano Doma krajanov Rogoznica so 27. maja napolnili ljubitelji folklore v ČS Rogoznica in drugi. FS KD Rogoznica, ki jo vodi Jure Meško, je praznovala peti jubilej.
V imenu MO Ptuj je folklo-ristom ob jubileju čestital mestni svetnik s tega območja Mirko Kekec. Zanimanje za folklorno, stare plese in kulturno dediščino je v ČS Rogoznica veliko, še vedno pa tudi odpirajo vrata novim članom, ki jih vabijo, da se jim pridružijo vsak četrtek ob 20. uri v Domu krajanov Rogoznica. Kekec upa, da bodo rogozniški fol-kloristi lahko že v kratkem zaplesali v lepši in bolj urejeni kulturni dvorani ter da bodo imeli tudi boljše vadbene pogoje kot sedaj. Tudi verjame, da do ureditve dvorane ne bo treba čakati do naslednjih lokalnih volitev, da bodo dobili oder in garderobe ter druge spremljajoče prostore za razvejano dejavnost na področju ljubiteljske kulture v Rogozni-ci prej kot leta 2014.
FS KD Rogoznica je bila ustanovljena jeseni leta 2005. Zbrali so se zanesenjaki in začeli obujati plese naših vasi,
Nove vasi in Kicarja. Od takrat dalje so četrtki njihovi, marsikatera vaja se prevesi globoko v noč, ker je treba do potankosti izpiliti korake, nič manjše pa ni delo na pripravi kostumov, saj želijo biti kar se da najbolj avtentični tako pri plesu kot pri oblačilih. Najprej so se naučili plesati sedem korakov, nato pa osvojili še drugo plesno znanje. Vsakega nove-
ga člana najprej preizkusijo z valčkom. Prvi nastop so imeli jeseni leta 2006, za katerega so veliko vadili, želeli pa so imeti tudi najlepša oblačila. Na območni reviji folklornih skupin so prvič zaplesali leta 2008, za tehnično brezhibno izveden nastop so prejeli priznanje, odlično pa so se odrezali tudi njihovi muzikantje. Vse bolj pa so se zavedali, da bo treba ljud-
sko pesem tudi zapeti. Na letošnji Območni reviji folklornih skupin, ki je bila pred kratkim v Cirkovcah, so se predstavili z
odrsko postavitvijo Jaz pa vrtec bom kopala. V tem spletu z ljubezensko vsebino ali kako so si nekoč dvorili, so povezali plese iz Korene, štajeriš, špic polko, mazurko, šotiš in pesem Jaz pa vrtec bom kopala.
Peta obletnica ustanovitve FS Rogoznica je bila tudi priložnost za podelitev Maroltovih značk marljivim plesalcem. Mateja Kuharič iz OI JSKD Ptuj jih je podelila Mojci Žitnik, Mirku Šerugi, Jani Godec, Nini
Godec Meško, Blanki Širovnik, Romanu Petroviču, Jelki Petrovič, Bogomirju Širovniku in Juretu Mešku.
Vodja skupine Jure Meško se je zahvalil vsem, ki so si vzeli čas za ogled njihovega jubilejnega nastopa, da so lahko pokazali nekdanjo dediščino naših vasi. Po koncu nastopa jih je povabil na kmečko juži-no, da so še enkrat skupaj podoživeli lepe trenutke ob ljudski glasbi, plesu in petju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Vodja rogozniške folklorne skupine Jure Meško med plesom
FS KD Rogoznica je 27. maja praznovala petletnico uspešnega delovanja.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Maribor • Tam je bil uničen namerno
Vladimir Pajek: „Stečaj Tama je vsem, ki so bili nanj življenjsko vezani, povzročil hude psihične travme in pretrese, tako hude, da so mnogi poskušali, nekateri pa celo storili samomor."
Tam zaposloval tudi prek 9000 delavcev. Večina se je na delo pripeljala z vlakom, pred Tamom pa je bilo vsak dan parkiranih tudi po 50 avtobusov. V določenem času je Tam skrbel tudi za otroke svojih delavcev z lastnim otroškim vrtcem,v katerega so jih lahko pripeljali ob prihodu v službo in jih ob vrnitvi na dom odpeljali."
Kaj menite o trditvi, da je Tam propadel zaradi zastarele tehnologije?
„Izjave nekaterih najodgovornejših, ki so se pojavile v zadnjem času, da je bila tehnologije v Tamu tedaj zastarela in neprimerna, so neresnične in žaljive. Zavedati se moramo, da je bilo to pred 20 leti in da tedanja tehnika še ni poznala tako razvite računalniške podpore. Z gotovostjo pa trdim, da so bila vsa Tamova vozila popolnoma enakovredna, če ne celo bolj izpopolnjena kot vozila nekaterih svetovno znanih avtomobilskih podjetij."
Izdelovali pa ste tudi vojaška vozila, mar ne?
„Seveda, to vsi dobro vedo in naša vozila so bila tedaj zelo dobra, pa tudi sodobno opremljena. Poglejte, vsa vozila vojaškega ter terenskega programa so imela avtomatsko napravo za sprotno polnjenje prestreljenih pnevmatik med vožnjo, za avtomatsko korekcijo tlaka v pnevmatikah na levi ali na desni strani vozila, kar je bilo posebej pomembno za vožnjo, med katero je vozilo nagnjeno v eno stran. Tudi motorji so bili prirejeni za delovanje pri maksimalnih nagibih. Same preme so bile izredno gibljive in prilagodlji-
ve tudi najzahtevnejšim terenom."
Ste v Tamu izdelovali tudi vojaške oklepnike?
„Čeprav se je ta program izdeloval v strogi tajnosti, je danes to že splošno znano. Posebej dobro so bila opremljena in prilagodljiva Ta-mova bojna oklepna vozila (BOV), saj so lahko vozila tudi pod vodo, bila so opremljena tudi s posebnimi periskopi, kar je varovalo voznika, ki je lahko bil v zavetju oklepnega vozila in vozil s pogledom skozi periskop. Opremljena so bila tudi s posebnimi periskopi za nočno vožnjo, ko so se prižgale posebne luči, ki so bile človeškemu očesu nevidne. Bojna oklepna vozila ali BOV, kot smo jih imenovali, smo izdelovali v več različicah. Opremljena so bila za bojno delovanje, s kupolo in topom manjšega kalibra, s tremi protiletalskimi mitralje-zi, z raketno oborožitvijo, pa tudi kot specialna sanitetna vozila, izdelovali pa smo tudi policijsko inačico specialno opremljenega oklepnika. In vsa vozila BOV smo že tedaj izdelovali na pogon 4 x 4, pripravljeni pa so bili tudi načrti za izdelavo pogonov na 6 x 6 in celo na 8 x 8. Vsaj okoli 400 takih vojaških vozil smo izdelali in trdno sem prepričan, da mnoga še sedaj služijo svojemu namenu marsikje po svetu."
Kaj pa je bilo potem s proizvodnjo vojaških vozil, zakaj je bila v Tamu ukinjena?
„To morate vprašati tiste, ki so to povzročili. Žal je bila pred stečajem Tama ukinjena tudi ta proizvodnja, čeprav je
Z nakupom puchov in patrij so oškodovali slovenski narod
Potem ko smo v predzadnji številki Štajerskega tednika objavili pogovor z Zlatkom Razborškom, ki je dokazoval, da je bil propad mariborskega Tama namerno povzročen, se je v našem uredništvu oglasil Vladimir Pajek, ki to trditev potrjuje in dopolnjuje z novimi dejstvi.
Sedaj je Vladimir Pajek doma v Mihovcih pri Veliki Nedelji, sicer pa je predsednik območnega sveta Neodvisnih sindikatov Slovenije v Mariboru. Pred 20 let je garal v nekdaj zelo uspešnem mariborskem Tamu na različnih delovnih mestih. Med drugim je bil lep čas vodja oskrbe za bojna oklepna vozila, tik pred stečajem Tama pa tudi član upravnega odbora, vendar kot zatrjuje, le po funkciji, saj kakšnih posebnih možnosti in dolžnosti za to ni imel; tudi plače ne, saj je bil le sindikalist. Sedaj bi lahko užival v pokoju in užival s svojo družino in vnuki. Pa ni čisto tako. Preveč grenki in še vedno boleči so spomini na zlate čase Tama in predvsem na nerazumljive dogodke, ki so privedli do uničenja tega dolga povojna leta paradnega konja slovenske in nekdanje jugoslovanske avtomobilske industrije. Zelo zanimivi so njegovi spomini na čase, ko so s Tamovimi vozili in motorji sloveli po vsem svetu in v popolni tajnosti izdelovali ter uspešno prodajali tudi kvalitetna vojaška vozila; ter nadvse pretresljiva, ko govori in dokazuje, da je bil Tam dejansko namerno uničen.
Vladimir Pajek: „V tistih časih, to je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je TAM slovel kot svetovno znano in uspešno podjetje za proizvodnjo raznih tipov vozil in motorjev. S svojim obsežnim in kakovostnim programom proizvodnje je uspešno tržil vse od severa Rusije do juga Afrike, saj so se Tamova vozila dobro obnesla v različnih klimatskih razmerah. Specifika so bili predvsem naši zračno hlajeni motorji, ki so manj občutljivi na visoke temperaturne spremembe, pa tudi na strelne poškodbe. Poleg tega pa so bili Tamovi motorji prirejeni za pogon na nafto, za krajši čas pa so bili sposobni delovati tudi na petrolej, bencin in druga goriva."
Tedaj je bilo v Tamu zaposlenih tudi po več tisoč delavcev. Se spomnite, koliko?
„Zaradi vseh uspehov in kvalitetnega proizvodnega programa so posli cveteli, tako, da je svojih zlatih časih
Foto: M. Ozmec
Posnetek skupine Tamovih mehanikov in strokovnjakov pred vojaškimi oklepniki BOV (v ozadju), ki so jih tedaj v izdelovali v strogi tajnosti.
bilo to strateškega pomena. Naša politika je sicer kmalu zatem v Ravnah poskušala s proizvodnjo valukov, in to s pomočjo avstrijskih projektov, mehanikov in strokovnjakov, čeprav smo vse to že imeli v Tamu, pri nas so bila tudi vsa potrebna specialna orodja, dovolj strokovnega in praktičnega znanja ter seveda tudi delovnih izkušenj. Ne morem razumeti dejstva, da se mnoge vojaške sile še danes veselo vozijo po Afriki in Bližnjem vzhodu s štiriko-lesniki, za nas pa so bila taka vozila nesprejemljiva, saj smo kupili osemkolesne patrije, ki smo jih mi v tedanjem Tamu zaman načrtovali."
Kako se spominjate tistih zadnjih dni Tama, preden je za vedno propadel?
„Kljub izrednemu zakonu o Tamu, ki je bil tedaj sprejet v parlamentu in naj bi zagotavljal financiranje, smo denar dobivali v minimalnih zneskih, kar je zadostovalo le za pokritje minimalnih plač, žal pa ne za plačilo potrebnega materiala, ki bi nam zagotavljal nov zagon in nadaljevanje proizvodnje. Plače delavcem pa so se plačevale brez obveznega plačila prispevkov in davkov, žal pa niso plačevali tudi anuitet posojil zaposlenih, čeprav so na plačilni listi prikazovali odtegljaje za kredite, tako da so delavci
morali svoje kredite plačevati še enkrat."
Ali vam je znano, kaj se je zgodilo s Tamovo opremo za izdelavo specialnih vojaških oklepnih in terenskih vozil? Kje je sedaj?
„Hm, tudi to morate vprašati tiste, ki so vse to zrežirali. Dejstvo pa je, da smo v času, ko se je tedanje ministrstvo za obrambo pod Janševim vodstvom odločilo za nakup Puchovih terencev, ki so bili gotovo manj ustrezni kot Ta-movi, v Tamu morali ustaviti tekoči trak za proizvodnjo naših, zagotovo ustreznejših vojaških vozil, zaradi česar so naši, slovenski delavci ostali brez zaposlitve in kruha, kratko malo na cesti. In vsiljen stečaj je vsem, ki so bili na Tam življenjsko vezani, povzročil hude psihične travme in pretrese. Tako hude, da so mnogi poskušali, nekateri pa celo storili samomor; tudi zato, da so potem s svojo smrtjo družini zagotovili preživetje. Žal pa zaradi vsega tega, kar se je s Tamom zgodilo, nam Štajercem in naši mladi državi nikoli ni nihče odgovarjal. Kaj šele, da bi bil kdo kaznovan. Pa dobro vedo za glavne akterje tega gnusnega in narodno škodljivega dejanja."
Predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, ki je pogovor ves čas
spremljal, je ob tem dodal le še svojo ugotovitev: „Zdaj veste, da je šlo resnično za namerni scenarij. Z naročili puchov in patrij so tedanji slovenski oblastniki oškodovali TAM za okoli 500 milijonov evrov. Če računamo, da bi lahko brez težav prodajali Tamova transportna vozila in oklepnike na Bližnji vzhod in drugod po svetu, pa zaradi namernega propada niso mogli, je to dodatnih, vsaj 2 milijardi evrov. Če pa vemo, da bi lahko še naprej prodajali tudi tovornjake in avtobuse, pa je bil Tam in z njim ves slovenski narod oškodovan za okoli 10 milijard evrov. To so ogromne številke.
In po zelo podobnem vzorcu so bila namerno uničena tudi mnoga druga uspešna slovenska podjetja, kot so Iskra Delta, Metalna, Litostroj, pa ptujski Agis ipd. Zato ocenjujemo, da je bilo s tem slovensko gospodarstvo namerno oškodovano vsaj za 50 do 100 milijard evrov prilivov iz tujih trgov. Da ne omenjam vsaj okoli 100.000 izgubljenih delovnih mest, ki so jih povzročila namerna uničenja vseh teh podjetij. Grozno in pretresljivo. Pa se ne najde junak, ki bi krivce za to strateško uničujočo potezo, kdove komu v korist, postavil pred sodišče. Ali pač?"
M. Ozmec
Juršinci • Zapleti okoli izbire izvajalca
Bo potreben nov razpis za kulturni center?
Potem ko se je v Juršincih srečno končala zgodba okoli preklica prvega razpisa za izvedbo doma ostarelih in je bil izbran nov izvajalec, kar jasno kaže tudi zgradba, ki raste iz dneva v dan, pa se je zapletlo pri iskanju izvajalca za prenovo medkulturnega centra.
Gre za večjo stavbo sredi občine, ki je že v precej slabem stanju in jo je občina pred časom z namenom preureditve v sodoben kulturni center s kulturno dvorano, kletjo in društvenimi prostori odkupila od domače župnije. Projekt celovite prenove je bil ocenjen na okoli milijon evrov, občina pa se je za dodatno financiranje prijavila na peti javni razpis Regionalnih razvojnih programov ter že prejela pozitiven sklep od Službe vlade za regionalni razvoj in lokalno politiko (SVRL) za vrednost sofinanciranja v višini 740.000 evrov. Na izveden razpis za izvajalca del se je prijavilo osem ponudnikov: „Med zainteresiranimi podjetji sta bila tudi gradbinca GP Project ing., d. o. o., in PGP Ljutomer. Izbrali smo GP Project ing., d. o. o., s ponudbeno vrednostjo 963.000 evrov. PGP Ljutomer je sicer cenovno predložil nekoliko nižjo ponudbo, vendar smo ugotovili, da v cenovni seštevek vseh del niso zajeli zunanje ureditve, kar je bilo zahtevano. Podjetje PGP Ljutomer se je na takšno odločitev, da izberemo drugega izvajalca, ki je zajel vsa dela, pritožilo. Trenutno je pritožba na revizijski komisiji in čakamo odlo-
čitev slednje. Če bo potreben nov razpis, ga bomo seveda objavili in izvedli po hitrem postopku," je zaplete okoli začetka del pojasnil župan Alojz Kaučič in ob tem dodal, da še vedno nimajo sklenjene pogodbe za sofinanciranje s SVRL, vendar bodo dela začeli ne glede na to takoj, ko bo uradno izbran izvajalec del.
Za 108 otrok v vrtcu primanjkuje prostora
Presenečeni in precej nezadovoljni pa so v Juršincih tudi zaradi razvrstitve njihovega projekta nadgradnje vrtca, ki so ga prijavili na razpis šolskega ministrstva in končali na repu seznama za sofinanciranje: „Zaenkrat sicer o pritožbi ne razmišljamo, se pa dogovarjamo za sestanek z odgovorno pri komisiji ministrstva za šolstvo in šport Janjo Barši, da razjasnimo, zakaj tako slabo točkovanje. Dejstvo je, kar smo potrdili tudi s sklepom občinskega sveta, da letos odpiramo še šesti oddelek našega vrtca, v katerega bo vpisanih kar 108 otrok, vrtec pa je dvo-izmenski in ponuja varstvo do pol enajste zvečer. Znašli smo se pa v veliki prostorski
Medtem ko so za vrteške malčke uredili dovolj veliko zunanje igrišče, jim v stavbi manjkajo igralnice, na lestvici MŠŠ pa je juršin-ski projekt nadgradnje vrtca pristal na repu in je praktično brez vsake možnosti za sofinanciranje ...
stiski; dva oddelka sta že itak urejena v šoli, nimamo pa doseženih zahtevanih standardov za notranje igralnice. Potrebujemo tri večje po 60 kvadratnih metrov in prav te smo nameravali narediti v nadgradnji, ki bi po prvih ocenah zahtevala okoli pol milijona evrov. Pojasnila z
ministrstva, da smo bili slabše točkovani, ker da nimamo čakalnih vrst in so vsi otroci sprejeti, so precej absurdna v luči dejstva, da pri tako povečanem povpraševanju za varstvo pač odpiramo nove oddelke in tudi zaposlujemo nove ljudi, ne pa, da bomo starše in otroke puščali čaka-
ti pred vrati brez urejenega varstva," meni Kaučič, občinski svet pa ga pri tem odločno in soglasno podpira. Če s pogovorom na ministrstvu ne bodo uspeli, bodo poskušali projekt nadgradnje vrtca prijaviti na kakšen drugi ustrezen razpis, najverjetneje na šesti javni poziv RRP, za katerega je župan Kaučič prepričan, da bo izveden, saj naj bi bil tudi napovedan, in to že junija letos. Če bo ali ko bo najavljen šesti poziv RRP, se bo občina nanj prijavila še s projektom ureditve vaškega središča Gabrnik, kjer se bodo urejali pločniki, javna razsvetljava, kanalizacija in zamenjava vodovodnih cevi, pa tudi preplastitev in izgradnja novega mostu. Iz RRP si občina Juršinci namreč še obeta doslej neporabljenih 600.000 evrov.
So pa zato za malčke v vrtcu že uredili pet arov veliko varovano igrišče, ki so ga sicer lahko zasadili s travo šele pred kratkim, po končanih arheoloških preiskavah terena ... Zdaj bodo, deloma tudi z izkupičkom dobrodelnega koncerta, ki je prinesel nekaj manj kot 2000 evrov, nakupili zunanja igrala, potem bo pa igrišče odprto za igro vrtičkarjev.
Sicer pa bodo v teh dneh v občini izdali še razpis za izvajalca del na cestnem odseku Zagorci: „Gre za okoli 600 metrov makadamske, precej zahtevne ceste, ki jo bomo asfaltirali. V načrtu smo imeli sicer asfaltno prevleko za dva odseka, poleg ceste Zagorci še slabih 900 metrov ceste v Sakušaku, vendar imamo za oba odseka v proračunu na voljo le 130.000 evrov. Osebno sem prepričan, da to ne bo dovolj za obe cesti, zato se bomo o obsegu del na drugi cesti v Sakušaku dogovarjali potem, ko bo znano, koliko bomo porabili za Zagorce," je spremembe načrtov pojasnil Kaučič in še povedal, da bodo občani ob obeh cestnih odsekih zbrali med 2000 in 3000 evri.
V teh dneh bo začela poskusno obratovati tudi čistilna naprava s kapaciteto 500 PE, na katero se bodo v polletnem poskusnem obdobju priključile stavbe občine in pošte, blok, šola in zdravstveni dom, kasneje pa tudi individualne stavbe. Čistilna naprava je zahtevala 160.000 evrov, ki jih je v celoti financirala občina; deloma iz proračuna, deloma pa iz dvoletne komunalne takse.
SM
Ormož • Kuharski tečaj društva za osteoporozo
Veliko poučnega ob prijetnem druženju
Društvo za osteoporozo Ormož ima čez 220 članov in vsak petek, ko je predsednica društva Marta Peršak prisotna na sedežu Rdečega križa, poskuša koga navdušiti za delovanje v tem društvu ali pa novi člani pridejo kar sami. Ne le ženske, vključujejo se tudi moški, saj se v društvu vedno kaj zanimivega dogaja.
Prvenstveno je seveda preventivno delovanje pri odkrivanju bolezni osteoporoze ter delovanje v smislu popularizacije zdravega načina življenja nasploh, pomemben del pa je tudi druženje. Kot je povedala predsednica društva Marta Peršak, je osteoporoza v porastu. Zato društvo redno organizira meritve kostne gostote. Poleg občine Ormož pokrivajo tudi Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Lani so tako pregledali 150 posameznikov in 30 jih je bilo napotenih na podrobnejše preiskave, saj je ultrazvok pokazal odstopanja od običajnih rezultatov. „Osteoporozo je treba redno spremljati in spremembo zdraviti, da jo nekoliko omilimo in napredovanje bolezni ustavimo. Strokovnjaki iz endokrinološkega oddelka iz Ljubljane in Maribora nas redno seznanjajo z novitetami na področju obvladovanja te bolezni," je povedala Marta Peršak.
Za bolnike z osteoporozo je zelo pomembno gibanje, zato
imajo enkrat tedensko organizirano telovadbo s fiziote-rapevtko, ki skrbi za pravilno raztegovanje mišic. Ob torkih se podajo tudi na pohode po
bližnji okolici. Vsako leto si privoščijo tudi skupno letovanje v Strunjanu, kjer se počutijo že kot doma. V juniju in juliju pa si pripravijo prijetne
kopalne dneve s poučnimi vsebinami in druženjem v različnih slovenskih termah.
V društvu veliko pozornosti namenjajo poučnim preda-
Foto: Viki Ivanuša
Kuhar Dušan Horvat je članice in člane društva znal pritegniti s pripravo različnih jedi zdrave kuhinje; levo ob njem Milica Kosi, ki mu je pomagala pri pripravi pogač in krapcev.
vanjem, ki so zelo dobro obiskana. Tako so v minulih dveh mesecih poslušali predavanja na temo bolezni dojk, predstavili so jim program Svit ter smernice zdrave prehrane pri sladkornem bolniku in osteo-porozi. Da pa ne ostanejo le pri predavanjih, so naučeno preizkušali tudi v praksi in pripravili kuharski tečaj, ki ga je vodil Dušan Horvat, kuhar v Centru za starejše občane. Pri pripravi pogač in krapcev pa mu je pomagala kuharica Milica Kosi. Pripravila sta veliko dobrih reči, ki pa vseeno sodijo v košarico zdrave hrane, pripravljene z manj maščobe in kvalitetnimi sestavinami. Meni je bil najbolj všeč slasten piščanec z nadevom in jogur-tova strnjenka. Zato ne bo odveč, če dodam še recepta. Polnjen piščanec: 1,70 kg piščanca 2 žemlji 2 dl mleka 1 čebula 10 dag slanine
začimbe (sol, muškatni oreh,
poper, peteršilj, mleta kumina) in olje
Piščanca očistimo in mu odstranimo kosti. Pripravimo nadev - sesekljamo čebulo in jo prepražimo na manjši količini maščobe, dodamo na male kocke narezano slanino in vse skupaj dodamo k namočenim žemljicam v mleku. Nadev dobro premešamo ter začinimo. Piščanca napolnimo z nadevom in spečemo. Jogurtova strjenka: 5 dcl jogurta 5 dcl sladke smetane 8 listov želatine ali 3 dag v prahu
15 dag sladkorja v prahu 1 vanili sladkornem
Želatino namočimo in se-grejemo na toplem v sopari. Stepemo sladko smetano, ki jo zmešamo z jogurtom. Dodamo stopljeno želatino, rahlo na hitro premešamo. Zmes damo v rahlo pomaščene modelčke in jo damo za več ur v hladilnik. Serviramo z raznimi sadnimi podlivi, sadjem in čokolado.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Ptuj • Deset let sodelovanja ptujske in švedske osnovne šole
Koristne izmenjave in izkušnje
OŠ Ljudski vrt je od 16. do 20. maja gostila že četrto generacijo švedskih otrok iz OŠ Tingvallaskolan iz mesta Saffle na Švedskem, bilo jih je 20, z njimi pa njihovi starši in učitelji. Spremljal jih je švedski Grajenčan Srečko Mlakar, ki je bil v času, ko se je začelo sodelovanje med šolama, ravnatelj OŠ Tingvallaskolan, na njegovo pobudo je tudi prišlo do tega sodelovanja, ki sedaj traja že deset let. Sedaj je ravnatelj na drugi šoli, a kot vse kaže, pa se bo vrnil na nekdanjo šolo.
Prva tri leta sodelovanja je šlo predvsem za izmenjavo učiteljev - štirje do pet učiteljev OŠ Ljudski vrt je obiskalo švedsko šolo, njihovi učitelji pa ptujsko. Leta 2004 so začeli izmenjavo učencev. Na strani Švedov pa se je pojavila želja, da bi skupaj z učenci prišli tudi njihovi starši. Eno leto obišče ptujska skupina Švedsko, drugo leto skupina švedskih gostiteljev pride na Ptuj. V izmenjavi je vsako leto od 45 do 47 ljudi, je povedala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič.
Cilj teh izmenjav je spoznavanje druge kulture. Gostje bivajo pri družinah učencev, kar je najboljši način spoznavanja nove dežele, njenih ljudi in kulture. Drugi cilj je razvija-
nje spretnosti komuniciranja v angleškem jeziku, saj tudi otroci med seboj komunicirajo v angleškem jeziku. Tema četrte generacije je bila izmenjava kuharske knjige z značilnimi slovenskimi in švedskimi jedmi. Za njen tisk so bili zadolženi švedski partnerji, ki z izdajo malo zamujajo, zato so za začetek izdali CD z recepti v slovenskem, angleškem in švedskem jeziku, kar pomeni, da so se učenci sočasno učili tudi prevajanja.
Gostitelji so pripravili bogat in zanimiv program. Otroci so bili med drugim navzoči pri pouku, za učitelje so pripravili hospitacijske nastope, starši so si ogledali Talum, skupaj z otroki pa so si švedski gostje ogledali Portorož, Postojnsko
Foto: Črtomir Goznik
Sodelovanje med ptujsko in švedsko OŠ se je začelo na pobudo Grajenčana Srečka Mlakarja.
Foto: Črtomir Goznik
S slovensko-švedskega večera v jedilnici OŠ Ljudski vrt, kjer je potekal kulturni program in skupna večerja.
jamo, mesto Ptuj z gradom in knjižnico, obiskali so Terme in Ptujsko klet (le odrasli), tudi Ptujsko Goro, pri mojstru Klincu pa so si ogledali izdelavo kurentove opreme. Petdnevno bivanje so zaključili s slovensko-švedskim večerom v jedilnici šole s spremljajočim kulturnim programom in skupno večerjo.
Ptuj in Slovenijo je tudi najnovejša generacija švedskih otrok, njihovih staršev in učiteljev zapustila z najlepšimi vtisi. Vsaka nova generacija otrok in staršev, ki pride na
Ptuj in v Slovenijo, je navdušena na naravnimi lepotami, prijaznostjo ljudi, ugaja jim, da je v tem času, ko prihajajo v Slovenijo, vedno topleje kot na Švedskem. Vedno znova pa jih preseneča slovenski življenjski standard, saj kljub temu da je bilo v desetih letih na Ptuju že veliko Švedov, še vedno ne verjamejo, da je to, kar vidijo pri nas, resnica.
V vsaki izmenjavi so švedski učenci in učitelji dva dni prisotni pri pouku. Letos so jih presenetile interaktivne table, zato bodo takoj po vrnitvi obi-
skali ravnatelja, da bi jih tudi njihova šola kupila, ker nimajo še nobene. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič je povedala, da po standardu in opremljenost njihova šola ne zaostaja za švedsko. Razlika je v tem, da so na Švedskem vse šolske potrebščine brezplačne, učencem ni potrebno kupiti niti radirke, država vsem učencem zagotavlja v šoli tudi brezplačno kosilo, nimajo pa malice. Pouk začnejo na Švedskem ob 9. uri, otroci pa imajo, preden gredo v šolo, obvezen zajtrk. V mestu Saffle,
ki ima 15 tisoč prebivalcev, je tudi bazen, ki ga učenci lahko uporabljajo brezplačno, brezplačni so tudi tečaji plavanja. Šolski sistem se na Švedskem razlikuje od regije do regije, glavni financerji osnovnega šolstva so občine, od njihove naklonjenosti vzgoji in izobraževanju je tudi odvisen šolski standard.V švedskih šolah je tudi neprimerno manj birokracije, švedski učitelji se na Ptuju vedno znova čudijo, koliko priprav morajo slovenski učitelji pisati. Šolska sistema se razlikujeta v podrobnostih, velika razlika pa je med delom v razredu in pripravami pedagogov. Švedski imajo glede priprav večjo svobodo, postavljen je samo okvir v začetku šolskega leta, med letom ni nobenega nadzora, ker vsi vedo, kaj je treba doseči. »Ne nadzorujem jih, vse se vidi pri ocenah. Prve ocene naši otroci dobijo v osmem razredu, do takrat ne. Po novem zakonu, ki vstopi v veljavo 1. julija letos, jih bomo ocenjevali od 6. razreda naprej,« je povedal Srečko Mlakar.Na Švedskem tudi ne poznajo spremstva otrok v šolo ali domov, zelo zgodaj jih naučijo samostojnosti. Švedi nasploh živijo drugače, bolj umirjeno, z veliko manj stresa Vsaka izmenjava stke nova prijateljstva, več ptujskih družin je bilo že na Švedskem in obratno. »Saj boste še organizirali to izmenjavo, imam še hčerko v tretjem razredu, tako sem navdušena, rada bi še prišla,« je pred koncem obiska povedala ena izmed švedskih mam. Srečko Mlakar, švedski Grajenčan, ki je pred leti dal pobudo za to izmenjavo, je ob tem povedal, da besede te mame dovolj povedo o švedskem navdušenju nad Slovenijo, našimi ljudmi in naravo.
MG
Ptuj • Podelitev zlatih priznanj v znanju nemškega jezika
Dve zlati tudi za ptujska dijaka
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila 20. maja slovesnost s kulturnim programom ob podelitvi zlatih priznanj tekmovanja škega jezika je spremljal pri-
v znanju nemškega jezika za dijake drugih in tretjih letnikov srednjih šol v šolskem letu 2010/2011.	bž^m kulium, program
ki so ga pripravili dijaki pod
mentorica Brigita Podgoršek. Dijaki ptujske gimnazije so osvojili tudi tri srebrna priznanja v skupini C in tri srebrna priznanja v skupini E.
Podelitev zlatih priznanj tekmovanja v znanju nem-
V imenu Gimnazije Ptuj je ob tej priložnosti govoril pomočnik ravnateljice gimnazije Ptuj Branimir Rokavec, v imenu Slovenskega društva učiteljev nemškega jezika doc. dr. Brigita Kacjan, Anka Popper, druga sekretarka nemškega veleposlaništva v Ljubljani, odgovorna za kulturo, tisk in protokol, mag. Katja Bradač, strokovna sodelavka za jezikovne programe, in Sabina Mulej, predsednica državne tekmovalne komisije za nemški jezik.
Doc. dr. Brigita Kacjan je o prejemnikih priznanj govorila kot o dragih samosvojih mislecih, ki so se izkazali kot najbolj perspektivni pri uporabi znanja nemščine, zato tudi prejmejo zlata odličja za svoje odlične dosežke. »Bodite tudi naprej borci za našo zadevo, torej nemščino v slovenskem šolstvu, da bomo tudi v prihodnje lahko izpeljali še številna
tekmovanja. O trenutnih dogajanjih v slovenski jezikovni politiki pa ne mislim izgubiti niti besede. V šestih kategorijah je letos tekmovalo 998 tekmovalcev, in sicer v treh kategorijah za drugi letnik in v treh kategorijah za tretji letnik, kot prvi in drugi tuji
jezik v gimnazijah ter prvi in drugi jezik v strokovnih in poklicnih šolah. Vseh podeljenih bronastih priznanj je bilo okrog 340, srebrnih okoli 145, zlatih pa 37,« je povedala doc. dr. Brigita Kacjan, predsednica Slovenskega društva učiteljev nemškega jezi-
ka. Dve zlati priznanji sta bili podeljeni tudi ptujskima dijakoma, v skupini A je zlato pri-
znanje prejel Patrik Škrinjar, mentorica Tatjana Gašparič, v skupini C pa Vid Baklan,
vodstvom mentorice Renate Merc Furman.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Priznanja sta podeljevali Sabina Mulej, predsednica državne tekmovalne komisije za nemški jezik, in doc. dr. Brigita Kacjan, predsednica Slovenskega društva učiteljev nemškega jezika.
Foto: Črtomir Goznik
Kulturni program so pripravili dijaki pod vodstvom mentorice Renate Merc Furman
Ptuj • Še o srečanju ptujskih obrtnikov z ministroma LDS
Vlada in obrtniki v istem čolnu
Obrtniki s Ptujskega, člani upravnega odbora in predsedniki posameznih sekcij pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj, so na pogovoru z ministroma LDS, ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal in ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem, ki je potekal 24. maja v prostorih OOZ Ptuj, opozorili na izstopajoče probleme v obrti in podjetništvu. Ob tej priložnosti so povedali, da podpirajo pokojninsko reformo, in da obžalujejo, da ni bil sprejet zakon o malem delu, ki je bil slabo predstavljen. Ker ni bil sprejet, pomeni veliko škodo za obrt in podjetništvo.
Zakon o preprečevanju dela na črno in zaposlovanja na črno je bil sprejet na obrtniško pobudo; njegova uveljavitev je žal vezana na referendumsko presojo. Obrtniki in podjetniki, ki bi želeli delavca zaposliti čez konec tedna, sedaj, ker zakon ni bil sprejet, tega ne morejo. Vlada je pri predstaviti zakona o malem delu zaspala, je opozoril predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič.
Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je, da bo pokojninska zakonodaja zavrnjena, v tem primeru bomo morali iti v plan B, kar pomeni, da bomo morali spet črtati investicije, je opozoril minister Aleš Za-lar. Še tistih nekaj investicij, ki jih ima proračun, ki jih ta trenutek financira, bo izpadlo iz proračuna, od teh investicij pa je odvisna tudi marsikatera od sekcij obrtnikov in podjetnikov, če odmisli dvig prispevkov in še nekatere druge posledice nesprejetja zakona. V pokojninski reformi smo v istem čolnu, pravi Zalar. Obrtniki in podjetniki lahko s svojo močno mrežo veliko prispevajo k uspehu pokojninske reforme, ne samo zato, ker so
dobro organizirani kot zbornica, ampak tudi zato, ker imajo izjemno razvejane kontakte s svojimi člani, zaposlenimi, kupci izdelkov in storitev na različnih nivojih. Seveda bi bilo lepo, če ne bi bilo treba dobe za upokojitev pomakniti za nekaj let, žal pa ni druge možnosti. Nobena država še ni izumila boljšega sistema, kot je ta. Povsod se dogaja podobno kot v Sloveniji. Treba bo sprejeti nekatere ukrepe za petnajst let, potem pa spet sprejeti nove. Pri pokojninski reformi ne gre za glasovanje o vladi, ljudem priporočajo, naj v nedeljo, 5. junija, pustijo čustva doma, prav tako odnos do politike, Slovenci smo razumni, na koncu koncev smo vedno znali sprejeti razumne odločitve, je prepričan Zalar. Morda pa ljudje potrebuje malo več informacij od tistih, ki jim bolj zaupajo. Dejstvo je, da politikom v tem trenutku zelo malo zaupajo. Bolj zaupajo tistim, ki v teh zadevah nimajo političnega interesa. Obrtniki in podjetniki imajo v tem trenutku več vpliva na odločanje ljudi, zlasti še na tiste, ki v tem trenutku še niso odločeni, kako bodo glasovali.
Na pogovoru z ministroma LDS Katarino Kresal in Alešem Zalarjam izpostavili nekatere izstopajoče probleme.
Foto: Črtomir Goznik
so ptujski obrtniki in podjetniki
V svoji razpravi je Marjan Hvalec opozoril na neenakopraven položaj samostojnega podjetnika, ki odgovarja z vsem svojim premoženjem, nasproti družbe z omejeno odgovornostjo, ki tudi bistveno »lažje« premošča težave, če vanje zaide. Samostojni podjetnik lahko v primeru težav izgubi tudi hišo, v kateri sta-
Ormož • Tribuna SDS o treh referendumih
Proti vsem trem
Občinski odbor SDS Ormož je v imenu ptujske regijske koordinacije SDS organiziral javno tribuno na temo prihajajočih referendumov, ki zadevajo Zakon o pokojninski reformi, Zakon o arhivih in Zakon o delu na črno. Zbrane so pozvali, da glasujejo proti vsem trem.
Javna tribuna je potekala	in mimoidoče. Glavni govorec	sodelovala sta tudi poslanca
pred trgovskim centrom Ho-	je bil poslanec Vinko Gore-	SDS iz 8. volilne enote, Branko
lermuos v Ormožu, kjer je pri-	nak, predsednik odbora za no-	Marinič in Marjan Pojbič, pod-
tegnila zainteresirano publiko	tranjo politiko in pravosodje,	predsednik odbora za delo,
Foto: Viki Ivanuša
Pred trgovskim centrom Holermuos so predstavniki SDS-a svojim simpatizerjem predstavili vsebino prihajajočih referendumov.
nuje. Gre za sistem, ki smo ga prevzeli po avstrijskem pravu, v bistvu po avstrijsko-švi-carskem pravu, s. p. ne bomo ukinili, je v odgovoru povedala Katarina Kresal. Vpeljan pa je bil vsaj osebni stečaj, da se lahko ena stvar preseka, da lahko ista oseba začne novo dejavnost, kar prej ni bilo
družino in socialne zadeve. Tribuni sta prisostvovali tudi glavna tajnica SDS Anja Bah Žibert in Helena Neudauer, članica izvršilnega odbora.
Branko Šumenjak, predsednik OO SDS Ormož, je povedal, da so želeli v stranki na tak način sporočiti občanom svoje videnje, saj so zakoni sprejeti v parlamentu, za ljudi, ki zastopajo vrednote SDS, nesprejemljivi.
Tudi Branko Marinič je bil mnenja, da se bo na referendumsko nedeljo pokazala moč ljudstva: „Odločalo se bo o zadevah, o katerih smo poslanke in poslanci že odločali. Pri nas še vedno velja, da ima dejansko ljudstvo v rokah državo in ne le njihovi izbranci. Zato skušamo ljudi čim bolje seznaniti z vsebino zakonov, da se bodo lažje odločili. Zakon o arhivih zapira arhive, ker se tisti, ki so na visokih položajih bojijo, da bi jih morebitne vsebine neposredno prizadele. Zakon o pokojninski reformi govori o reformi, pa to dejansko ni, kajti če bi želeli reformo, bi potrebovali več, res pa je tudi, da je naša pokojninska blagajna prazna. Zakon o delu na črno pa posega v tradicionalno sosedsko pomoč, kar pa ni prav. V naši stranki smo proti vsem trem vsebinam."
Viki Ivanuša
mogoče. V eni od sprememb stečajnega zakona, je bilo na pobudo OZ Slovenije uvedena možnost, da s .p. lahko nadaljuje z dejavnostjo, kljub osebnemu stečaju, kar pa mu mora dovoliti sodišče. Če v težave ni zašel zaradi slabih namenov, se mu lahko omogoči nov zagon, je bilo dodatno pojasnilo Aleša Zalarja. Pri velikih tega ni, spravijo firmo na kant, in brez posledic ustanovijo novo firmo, čeprav so v prejšnji pustili dolgove. Pravosodni minister upa, da bo nekaj podobnega kot pri s. p. mogoče vpeljati tudi za ta velike. Branko Goričan je prepričan, da bi delo na črno lahko hitro omejili, če bi to želeli, kazen bi morala biti obojestranska, tako za šu-šmarja kot za tistega, ki se je takšnega načina dela poslužil. Če delo na črno prijaviš, pa je odziv inšpektorjev zelo počasen. Država želi imeti socialni mir, zato še to vedno dopušča. Stanje na tem področju pa bi se po mnenju Katarine Kresal lahko bistveno izboljšalo, če bi poenostavili pravila. Branko Štumberger je opozoril na problem enakosti pred zakonom, obrtniki in podjetniki zato, ker so se pritožili glede plačevanja Sazasa, sedaj plačujejo znatno višje zneske oziroma po posebni tarifi, kar se v urejeni državi ne bi smelo dogajati, ker smo pred zakonom vsi enaki. Opozoril je tudi na predlog zakona o davčnih blagajnah, ki naj bi veljal samo za določen segment obrtništva in podjetništva, ali ta država misli, da veliki ne kradejo, je vprašal. Ali tisti, ki to predlagajo vedo, koliko jih živi iz rok v usta, da je tistih, ki zares služijo, zelo malo, potem pa nekdo predlaga, da bi do neke meje imeli
blagajne, nekaj vmes, veliki pa, da jih ne bi imeli. Zajeli bi znova samo tiste, ki so že doslej plačevali davke, tiste, ki pa jih niso, pa bi bili izvzeti. Plačevanja za Sazas je potrebno izpodbijati na ustavnem sodišču, je obrtnikom in podjetnikom povedal Zalar. V imenu sekcije za promet se je oglasil Slavko Šega, izpostavil je, da je nadzor nad prometom ponekod premočan, drugje preslab. Prevozništvo ubijajo prevelike kazni in premalo tolerance pri nadzoru. Tam, kjer je majhen prekršek, prekoračitev delovnega časa za pet minut, ali pa lokalni promet, je kazen visoka, slab pa je nadzor nad tujimi prevozniki. Domači prevoznik je v lokalnem prometu neprestano pod nadzorom, vsak dan in še 28 dni za nazaj. Zakaj je tako malo posluha za izgradnjo ceste od Dražencev do Gruškovja, na tem območju bi lahko vzpostavili kvaliteten nadzor nad vozili, tako kot delajo v tujini. Katarina Kresal je glede kontrole policije na določenih odsekih, ki so glede lokalnega prometa vedno problematični, povedala, da so na tem področju že veliko naredili, nekateri odseki pa so še vedno problematični, ker označevanje cest ni v pristojnosti ministrustva za notranje zadeve. Policija se zavzema, da bi na območju izgradnje AC od Dražencev do Gruškovja vključili izvoz. Ne držijo pa podatki glede neenakopravne obravnave, število izrečenih kazni je izenačena, polovica odpade na domače prevoznike, polovica na tuje. Glede na odstotke naj bi bilo pregledanih več tujih prevoznikov kot domačih. Policija absolutno nadzira tudi tuje tovornjakarje, je poudarila. Za lokalni promet, za nekaj občutljivih cestnih odsekov, pa bodo skušali najti rešitev. Ivan Svržnjak se je zavzel za večji poudarek delu, ne pa sociali, ki je v tem trenutku že tako na visoki ravni. Pre-mala je razlika med tistimi, ki prejemajo male plače, in tistimi, ki prejemajo socialno pomoč. Upa pa tudi, da bo zakon o plačilih že kmalu dal želene učinke. Na minimum pa naj se skrajšajo stečaji, pri vlečenju stečajev na dolgi rok vsi izgubljamo. Glavni razlog pri stečajih, ki se vlečejo, je v poteku pravd v zvezi s stečajnim premoženjem. Ministrica Kresalova je v tej razpravi še dodala, da je v državi, v kateri se bolj splača nedelo kot delo, nekaj zelo hudo narobe. Tega se zavedajo tudi v vladi.
MG
Dornava • Spor okoli dodatnega oddelka v vrtcu
Na čakalni listi ostalo 22 otrok
Potem ko so dornavski svetniki do nadaljnjega zakopali bojne sekire okoli polenške šole, se je takoj odprlo drugo bojišče: dodaten oddelek vrtca, ki bi lahko bil v polenški ali matični dornavski šoli.
Razprava se je med svetniki odprla ob vprašanju Aleša Velikonje, kaj bodo storili glede 22 otrok, ki letos nimajo prostora v domačem petod-delčnem vrtcu. Župan Raj-ko Janžekovič je na njegovo vprašanje najprej povedal, da je že dobil prošnjo ravnatelja za nov oddelek s pojasnilom, da je na čakalni listi res 22 otrok, od tega 12 otrok iz domače občine in 10 iz drugih občin: „Ravnatelj celo predlaga odprtje kombiniranega oddelka na Polenšaku, če bi se izkazal dovolj velik interes za vpis tja. Moram pa ob tem najprej povedati, da bi bili sprejeti vsi otroci naših občanov, če ne bi sprejemali tudi otrok od drugod. Menim, da bo treba nujno spremeniti pravilnik, tako kot so to že naredile druge občine, in dati prednost otrokom naših občanov! Kar zadeva prostore, pa je na voljo tudi igralnica za jutranje varstvo v osnovni šoli, ki je še najbolj pripravna za dodaten oddelek. Da bi šli v kakšne nove naložbe zaradi enega oddelka, zdaj sploh nima smisla, ker sami veste, da je pripravljen projekt do-gradnje vrtca!"
Dornavski petoddelčni vrtec je premajhen za vse interesente; na čakalni listi je letos ostalo 12 domačih in 10 otrok iz sosednjih občin. Ali bo urejen še en oddelek in kje, v igri sta polenška in dornavska matična osnovna šola, bodo svetniki odločili na junijski seji.
Velikonja se je povsem strinjal, da je omenjena igralnica res zelo pripravna, saj se jutranje varstvo itak lahko izvaja v drugih učilnicah in pretežno se itak že. Tudi Jurij Valenko se je takoj zavzel za ureditev dodatnega oddelka, ki je po njegovih besedah nujnost in ne stvar izbire, ali bi ali ne bi: „Oddelek moramo odpreti, na čakalni listi je 12 naših otrok, ostalih de-
set nam sploh ne predstavlja nobenega stroška. Osebno nimam nič proti, če se odpre na polenški šoli, saj je tam dovolj prostora, kakšnih posebnih stroškov itak ne bi bilo, morda le nekaj dodatne opreme in posteljice. Ne vidim nobenih posebnih finančnih težav, sicer pa mi je vseeno, ali je oddelek v Dornavi ali na Polenšaku."
Županu Janžekoviču je ob
namigih, naj se vendarle odpre oddelek na Polenšaku, že začela naraščati jeza: „Ah, ne govorite o prostorih in stroških, če ne veste! Obstaja zakonodaja, obstajajo pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in standardih za vrtce, ki jih moramo spoštovati! In edini prostor na Polenšaku, ki bi bil vsaj glede velikosti primeren za vrtec, je telovadnica, pa še tam bi bilo potrebno precej preureditev. A naj zdaj šoli in učencem vzamemo še to?! Dogovorimo se že enkrat, ali bomo kar odpirali neke enote vrtca po vaseh ali bomo gradili nov vrtec?!"
Janžekovič in Valenko sta se po nekaj ostrih besedah in dvignjenem tonu le počasi pomirila, potem pa je župan še povedal: „Doslej smo že odprli dva nova oddelka, če bo nuja, bomo pač morali odpreti še enega, šestega, ampak izključno v igralnici v šoli Dornava. Nobene druge učilnice se zdaj zaradi tega ne bodo obnavljale! Še vedno pa trdim, da je velika napaka, da so se sprejemali otroci od drugod in zato zdaj naši ostajajo na čakalni listi!"
Valenko pa je trdno vztrajal
OBVESTILO
ZA KOMITENTE NOVE KBM
Spoštovani,
obveščamo vas, da bomo s 6. junijem spremenili poslovni čas v naslednjih poslovalnicah Nove KBM:
PODROČJE VZHODNA SLOVENIJA
Podružnica Ptuj_
Poslovalnica Ormož: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00._
Poslovalnica Novi trg: od ponedeljka do petka med 8.00 in 17.00._
Poslovalnica Kidričevo: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00.
Poslovalnica Videm: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00._
Poslovalnica Gorišnica: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00. Poslovalnica Rogoznica: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00.
Poslovalnica Breg: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00._
Poslovalnica Rabeljčja vas: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00. Poslovalnica Majšperk: v ponedeljek in sredo med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00 _ter v torek, četrtek in petek med 8.00 in 15.30._
Podružnica Slovenska Bistrica_
Poslovalnica Titova: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00._
Poslovalnica Zg. Bistrica: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00. Poslovalnica Poljčane: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00. Poslovalnica Oplotnica: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00. Poslovalnica Pragersko: od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00.
Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z vami.
Nova KBM
^.Nova KBM
080 17 50
Tisoč zgodb, ena banka.
pri svojem, da je dodatni oddelek nuja: „Pa saj gre samo za začasno rešitev, za dve ali tri leta, potem pa bo menda že nov vrtec, ali kako? Vsaj upamo, da bo ... "
Tokratni namig Valenka, da bi vrtec moral biti, pa čeprav ne bo ugodnega sofinanciranja preko kakšnega ustreznega razpisa, je spet razjezil župana: „Kaj mislite, da bom vrtec gradil tako, kot se je kanalizacija? Kar podpisal neko pogodbo in zakreditiral občino za ne vem koliko let vnaprej ali pa najel lizing?! Tega pa od mene ne boste doživeli in pika!"
Za konec se je malo vtaknil še Janko Horvat in povedal, da tudi sam podpira ureditev novega oddelka s čim nižjimi stroški v OŠ Dornava: „Upam pa, da bomo naslednje leto začeli gradnjo novega. Vsekakor pa nima smisla drobiti lokacij oddelkov naokoli po občini ... "
Končno odločitev o tem, kje bo (če bo) nov oddelek dornavskega vrtca, bodo svetniki dorekli na naslednji, junijski seji občinskega sveta.
Bodo pa v naslednjih dneh v Dornavi začeli modernizacijo več krajših odsekov cest; gre za ceste Peršak-Kukovec, Strmec-Rižnar in Mlekarna-Hrgov klanec v skupni dolžini približno 1,3 kilometra, za kar bodo namenili okoli 145.000 evrov ter začeli s preplastitvijo cest skozi Me-zgovce in do Moškanjcev, za kar so si že zagotovili sofinanciranje iz lanskega razpisa za Južno mejo.
SM
www.nkbm.si
Od tod in tam
Prlekija • Izobraževanje gostincev
Podjetje IZZA iz Slovenske Bistrice je skupaj s sekcijo za gostinstvo in turizem, ki deluje pri območni obrtno-podjetniški zbornici (OOZ) Ljutomer, pripravilo osemurno delavnico o prleški narodni kuhinji.
Izobraževanje je potekalo v okviru pomurskega projekta »Doživetje panonske gastronomije«, ki ga izvaja OOZ Murska Sobota, udeležilo pa se ga je 17 članov gostinskih sekcij pri OOZ Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Srečko Lešek, strokovni učitelj kuharstva in organizator dela v gostinstvu, je v prostorih hotela Bioterme Mala Nedelja teoretično in praktično prikazal značilnost prleških jedi, ki so jih udeleženci (na posnetku) tudi pripravili.
NS
Ptuj • Stojnica ptujske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije
Foto: Črtomir Goznik
Prejšnji teden je bil že peti zaporedni majski teden v zadnjih letih posvečen ozaveščanju javnosti o bolezni multiple skleroze, za katero je v Sloveniji zbolelo okrog 3000 ljudi, od tega jih je več kot 2000 vključenih v 16 podružnic, kolikor jih deluje v Sloveniji. Ptujska podružnica ima sedež na Potrčevi 34 na Ptuju, kjer so jim druženje omogočili v Društvu upokojencev Ptuj. Na stojnici, ki so jo v soboto, 28. maja, postavili v trgovskem centru Qlandia, so z različnimi gradivi javnost opozarjali na to bolezen, ki krni kvaliteto posameznikovega življenja. Danes jo odkrijejo že zelo zgodaj, pred njo niso imuni niti mladi, še vedno pa ne poznajo njenega izvora. Ker je denarja za njihovo dejavnost iz leta v leto manj, so v centru Qlandia postavili posodo za zbiranje humanitarnih prispevkov, ki jih bodo zbirali predvidoma do 15. junija, pozneje pa tudi še v Q-centru. Prispevke za njihovo delovanje pa lahko pošljete tudi v obliki SMS-sporočila na številko 1919 s pripisom ZMSS.
MG
Foto: SM
Foto: NS
Dornava • 8. festival integracije
■ ■ V	■	V	|	|W
Zivzav na baročnem dvorišču
Zavod dr. Marijana Borštnarja že osem let zaporedoma organizira festival integracije, na katerem se zberejo otroci različnih šol in vrtcev ter uporabniki zavoda, ki v številnih aktivnostih sodelujejo čez vse leto. Letos je bil festival prav poseben, soj so ga obarvali čisto po srednjeveško.
Dvorišče se je za en dan res spremenilo v podobo nekdanjega časa; nastopajoči so si namreč nadeli srednjeveške oprave, pa tudi priložnostne stojnice so bile skoraj takšne kot nekoč.
Dogajanje se je začelo v zgodnjih dopoldanskih urah, ko se je na kraju dogodka zbralo preko dvesto živahnih udeležencev; prišli so učenci iz dveh mariborskih osnovnih šol, pa osnovnošolci iz domače dorna-vske šole in sosednje gorišniške osnovne šole, otroci iz dorna-vskega vrtca, uporabniki zavoda ter uporabniki varstveno-de-lovnega centra iz Maribora. Vse zbrane je najprej pozdravila v. d. direktorice Zavoda Ida Jur-gec in jim zaželela veliko lepega dogajanja ter se zahvalila občini in društvu za obnovo dvorca za pomoč pri soorganizaciji, domači župan Rajko Janžeko-vič jih je na tovrstno srečanje na dvorišču povabil ponovno naslednje leto, predsednik društva za obnovo dvorca Franc Zagoršak pa je zbranim na kratko opisal zgodovino in pomen dvorca.
Potem je občinstvo navdušil nastop pevske skupine Belcan-to iz zavoda, ki je ob kitarski spremljavi odpela tri glasbene hite, gromovitega aplavza pa so bili s plesom četvorke deležni tudi folklorni plesalci zavoda v srednjeveških nošah.
In potem se je začelo najpomembnejše: srednjeveške igre, ki nikakor niso bile od muh.
V vročem dnevu se je še kako prilegla hladna senca in zeliščni namazi ter zeliščni čaji.
Udeleženci so se namreč pomerili v vlečenju vrvi, skakanju v vrečah iz jute, podiranju piramide cinastih skodelic z žogico, metanju podkev, grizenju visečih jabolk in na koncu še v iskanju skritega predmeta. Da je bilo ob vseh igrah slišati glasno navijanje, pa tudi smeh in ploskanje ter vriskanje ob zmagah, ni dvoma - grajsko dvorišče je po dolgem času resnično odmevalo od mladostne zagnanosti, energije in veselja. Zbrane na festivalu pa je pričakal še pravi srednjeveški sejem, kjer so lahko tudi sami sodelovali v različnih kreativnih delavnicah; od izdelovanja na-
kita, preko priprave zeliščnih napitkov in namazov do učenja srednjeveških plesov, izdelave lokov in kaligrafije, po želji pa so si lahko vodeno ogledali tudi notranjost baročnega dvorca.
Festival je navdušil vse sodelujoče, Jurgčeva pa je ob tem še povedala: „Letos se izteka osmo leto, odkar smo si v okviru integracijskih srečanj zadali nalogo spremeniti stališča sprejemanja in razumevanja drugačnosti. V tem času je bilo izvedenih preko 500 integracijskih srečanj v manjših skupinah, kjer se je v vseh letih izmenjalo preko 1600 udeležencev. Stanovalci in učenci Zavoda za usposabljanje,
delo in varstvo dr. Marijana Bor-štnarja Dornava in dnevnega centra Maribor se skozi vse leto srečujejo, kreativno ustvarjajo, se učijo, igrajo in družijo z otroki in mladostniki osnovnih šol, vrtcev, centrov in društev štajerske regije. Vsako leto pa imamo tudi zaključek teh srečanj v okviru festivala integracije, kjer so prisotni vsi sodelujoči v integracijskih dejavnostih, pa tudi drugi. Res pa je letošnji festival nekoliko drugačen, prav zaradi tega, ker smo ga postavili v čas srednjega veka in moram reči, da je zelo uspel."
SM
Ob pevski skupini Belcante so zbrane na festivalu navdušili tudi folklorni plesalci iz Zavoda, ki so, oblečeni v srednjeveško nošo, zaplesali četvorko.
Osrednji del festivala so bile številne igre; med njimi tudi grizenje visečih jabolk, ki je ob salvah smeha sprožalo tudi pravo navijanje in aplavze ob uspehu.
Trnovska vas • Tekmovanje »Kaj veš o prometu«
Pokazali veliko znanja in spretnosti
V Trnovski vasi je 14. maja potekalo medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Organiziral ga je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Trnovska vas na tamkajšnji podružnični osnovni šoli.
V kategoriji kolo je tekmovalo 56 učencev osnovnih šol z območja Upravne enote Ptuj, v kategoriji kolo z motorjem pa 9 dijakov ptujskih srednjih šol. Učenci in dijaki so se pomerili v poznavanju teoretičnega znanja cestnoprometnih predpisov, opremi kolesa oz. kolesa z motorjem, v etiki o prometu, praktičnem delu vožnje po cestah in spretnostni vožnji po poligonu.
Med osnovnimi šolami je največ znanja pokazala ekipa iz OŠ Destrnik-Trnovska vas, drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena in tretje mesto ekipa OŠ Cirkovce. Med srednješolci je zmagala ekipa z Biotehnične šole Ptuj, druga je bila Strojna šola Ptuj in tretja Gimnazija Ptuj. Najboljši posameznik s kolesom je bil Urban Pšajd (OŠ Destrnik-Trnovska
vas), drugi je bil Blaž Kukovec (OŠ dr. Franja Žgeča Dornava), tretji pa je bil Rok Čeh (OŠ De-strnik-Trnovska vas). Med tekmovalci srednjih šol je zmagal Aleš Zajc, drugi je bil Davorin Šte-bih, oba z Biotehnične šole Ptuj, tretje mesto je zasedel Luka Lo-vrec (Gimnazija Ptuj).
Prvo- in drugouvrščeni osnovnošolec ter prvouvrščeni srednješolec so se udeležili držav-
Tednikova knjigarnica
Evropski dan koles
Današnji petek, 3. junija, je evropski dan koles, stoji zapisano v nekem priročnem notesu spodaj podpisane avtorice. Ali je bil zapis tam ob začetku leta nekoliko šlam-past ali pa gre za kakšna druga kolesa?
Kolesa so pač kolesa. Tu ciljam na tista pregovorna kolesca v glavah, predvsem političnih in podobnih. Zdi se mi, da bi potrebovali ne dan, marveč mesec, leto kolesarjev, ne koles, tu v naši deželi, kjer je kolesariti praviloma zelo težko in nevarno. Ni kolesarskih stez, če so, predvsem na tistih pičlih metrih novih, prenovljenih vozišč, se kar na vsem lepem končajo. Konec. A naj kolesar nadaljuje pot po zraku ali kaj?! Prostori in stojala za kolesa pred trgovinami in drugimi javnimi prostori so bolj redkost kot pravilo. Hm, kolikokrat šoferji nemarno pustijo svoje štirikolesne jeklence tako, k stojalom za kolo, da še tako spreten lastnik dvokolesa ne more postaviti tam, kjer mu je mesto. Da ne govorim o tistih starših, ki svoj najmanjši naraščaj popeljejo naokoli v prikupni otroški prikolici za kolo! Kakšna korajža in koliko previdnosti je potrebno, da se taka vožnja srečno konča! Pločniki in robniki so na naših cestah tako visoki, da nepozorni kolesarji lahko hitro naslonijo pedala na robnik, nato pa še, nehote, naslonijo na tla svoje telo. Res, kolesar ni biti lahko!
A roko na srce, tudi kolesarji nismo neke prometne perle! Na vsem lepem švignemo čez prehod za pešce. Meni nič, tebi nič, žviznemo izza žive meje na prehod za pešce, in to z nasprotne, napačne strani. Ker ni kolesarskih poti, bezljamo s kolesi po pločnikih v vse smeri, po voziščih in krožiščih, po območjih za pešce, po parkovnih površinah ... Tisti, bolj tekmovalni na dvokolesih, ti pa sploh mislijo, da je cel vozeči svet podrejen le njim. Oni dan sem videla enega takega, kaj pa vem, hitrostnega kolesarja. Njegovo kolo je imelo tako drobne, ozke in tanke gume, da so jih moje oči skoraj nevidele. Sprva sem pomislila, da gre za cirkuško atrakcijo, ki je pozabila s svojim cirkusom domov. Pa tudi kolesar je bil tak, zložen iz špagetov, kot iz tiste odlične reklamne animacije. Hitro je peljal in ni se za kolo z rokama držal. Niti z eno! Ni imel proste, ker je z eno naslanjal mobilnik na uho, v drugi pa je držal plastenko z obvezno vodo. Uf, saj ne rečem, frajer, spreten in športen in hiter. Ampak, lahko tudi hitro mrtev, če tako neodgovorno dirjaš s kolesom.
Pravzaprav sem vam hotela predstaviti nekaj »kolesarskih knjig« za otroke, če je že tak dan. Pa jih ni v izobilju, razen tistega znamenitega priročnika (S kolesom v promet), ki služi za opravljanje kolesarskega izpita za osnovnošolce. Pa je ravnokar izšla zanimiva, poučna slikanica, priročnik Janja in Marko v šoli jadranja, s podnaslovom Jadranje na optimistu, ki ga je izdalo Društvo vodnih športov Skipper marina iz Maribora. Zgodbo sta si zamislila Marina Svečko in Sandi Dekleva, v njej nastopajo trije otroci, ki so se odločili, da se bodo naučili jadrati. Najdejo si trenerja, ki jih nauči jadralnih veščin ter tako spoznajo vse o optimistu, jadralno opremo, vetrove, manevre in vse vrste in oblike jadrnic. Naučijo se vozlanja osnovnih mornarskih vozlov in spoznajo, kaj je regata. Knjiga je bogato, nazorno ilustrirana (fotografije in risbe), obsega 60 strani in na zadnjih prinaša hvalevreden slovarček jadralnih izrazov v petih jezikih (slovensko, italijansko, angleško, nemško, francosko).
Torej, če ne na kolo, pa pod jadro!
Liljana Klemenčič
les, policijsko vozilo z radarjem ter predstavitev vozil avtošole, s katerimi se opravljajo vozniški
izpiti različnih kategorij.
Janez Strelec,
član SPVCP MO Ptuj
nega tekmovanja, ki je bilo 28. maja v Ljubljani.
Pri ocenjevanju tekmovalcev so sodelovali člani Izpitnega centra Ptuj in učitelji vožnje av-tošole Prednost. Za varnost so skrbeli policisti, mestni redarji, domači gasilci in člani ZŠAM Ptuj. V spremljevalnem programu so si lahko tekmovalci, spremljevalci in obiskovalci ogledali razstavo starodobnih vozil in ko-
Foto: J. Strelec
Srednješolci so tekmovali s kolesi z motorjem.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Z okrogle mize o Halozah
Haloze - pokrajina prihodnosti
ali pokrajina duhov?
Vladimir Korošec in Miro Pak, oba geografa, sta po lanski raziskavi in študiji življenja in razvoja Haloz letos v raziskovanje na haloški teren povabila še študente in profesorje oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Foto: SM
Gostje okrogle mize (od desne: Vladimir Korošec, Jernej Golc, Ivo Ban in Janez Jurgec) so predstavili svoje poglede na to, zakaj so Haloze še vedno (ali vedno bolj) nerazvita pokrajina.
Kaj so ugotovili na terenu po dveh dneh bivanja v več haloških naseljih, so študentje in profesorji lahko povedali na zaključni okrogli mizi konec maja. Njihove ugotovitve pa so pravzaprav identične tistim, ki sta jih avtorja lanske raziskave objavila v znanstvenem članku, kjer med drugim pravita: „Raziskava katastrskih občin Gorca in Slatina je izpostavila temeljno razvojno problematiko Haloz, ene najmanj razvitih slovenskih pokrajin. Vse od konca druge svetovne vojne, torej dobrih 65 let, se Haloze kljub precejšnjim prizadevanjem niso uspele približati razvitejšim regijam. Obravnavani katastrski občini sta kar dober primer kmetijstva v naravno ugodnejših območjih vzhodnih ali vinorodnih Haloz. Razvojno je danes kmetijstvo v obeh primerih krizno, podobno kot v reliefno izredno dinamičnih Halozah na sploh. Še slabši pogoji za kmetijstvo so v zahodnih višjih gozdnatih Halozah. Opozoriti je treba na najbolj pereče probleme; med njimi zagotovo najbolj izstopa napredujoče opuščanje kme-
tijskih površin, v mnogih naseljih tudi vinogradniških, ter zaradi zaraščanja zemljišč spreminjanje videza kulturne krajine. Žal je povsem zapostavljeno tradicionalno sadjarstvo, ki bi lahko ob primerni in specializirani pridelavi nudilo ugodne pogoje za razvoj dopolnilnih dejavnosti, kot sta sušenje sadja in žganjekuha. Subpanonska klima pa omogoča še druge vrste kmetijske usmeritve, med katerimi prednjači pridelava vrtnin. Zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile je lahko v bodoče kmetijska raba zemlje vprašljiva. Turizem v lepem, zdravem in mirnem okolju, povezan s kmetijsko pridelavo, zahteva ustrezno in kvalitetno infrastrukturo, predvsem pa inovativnost, znanje in usposobljenost ponudnikov ter dobro organizirano in ciljno usmerjeno promocijo celotne regije. Dosedanji razvoj te dejavnosti v Halozah kaže na premajhen turistični promet skupaj z ekonomsko in socialno prešibko ptujsko turistično regijo in tudi širšo regijo."
V široki analizi stanja Ha-
i
loz avtorja vseskozi ugotavljata, da je razvojnih težav več in so raznovrstne; ob odseljevanju prebivalstva, ki je sicer zadnje obdobje nekoliko manjše, saj se v središčih nekaterih občin število ljudi povečuje, a se še vedno množično izseljujejo iz obrobnih in manj dostopnih naselij, so težave še v starostni strukturi (preveč starega prebivalstva), v nizki stopnji izobrazbe, zelo šibkem socialnem statusu in velikem številu brezposelnosti, še vedno relativno slabo urejeni infrastrukturi, nizki podjetniški vzpodbudi itd.
Halozam manjka enotnost in povezanost
Študentje so na okrogli mizi ob koncu raziskovanja povedali, da je sicer med ljudmi opaziti interes za razvoj kakšnih novih ali dodatnih dejavnosti, da pa velikokrat enostavno ne vedo, na koga se obrniti in kako začeti, problem pa je velikokrat tudi v začetnem finančnem kapitalu. Nadalje so mladi raziskovalci opozarjali predvsem na razdrobljenost in nepovezanost haloškega življa, na „vrtičkarstvo" in na to, da bi se ljudje ne glede na občine morali nujno povezati, zlasti v smislu skupnega trženja in skupne blagovne znamke, pri čemer bi se moralo zavedati, da v takšni tržno-pro-mocijski verigi ne more vsak opravljati vsega; eni so pač boljši vinogradniki in naj se ukvarjajo le s tem, drugi so bolj vešči predelave in kle-tarjenja, tretji pa marketinga in prodaje: „Haložani bi se po vzgledu drugih morali povezati in recimo tržiti blagovno znamko avtohtonega
vina Haložan, vsi skupaj in vsem obiskovalcem na območju Haloz ponujati le to vino, ne pa vsega ostalega."
Na takšne ugotovitve študentov se je kot gost okrogle mize odzval Jernej Golc in povedal, da je to izjemno težko doseči, da je med ljudmi veliko nezaupanja in da je kakršnokoli posiljevanje ljudi z idejami kontraproduktivno. V tem ga je podprl cirkulan-ski župan Janez Jurgec: „Res je v naših ljudeh zelo prisotno nezaupanje in tudi če se kakšna ideja že začne uresničevati, se vse skupaj neha takrat, ko nekdo uspe, drugi pa ne takoj in odnehajo. Tako vse skupaj zamre. Glede blagovne znamke haloških vin pa vam moram povedati, da smo jo imeli, a jo je Ptujska klet zapravila z mešanjem makedonskega grozdja in zelo težko si bomo spet povrnili renome."
Demografski, podjetniški, kmetijski in turistični kolaps
Kritično oceno stanja v Halozah je podal tudi podlehni-ški svetnik in občan Ivo Ban; povsem brez dlake na jeziku je povedal, da so bile Haloze in Haložani že od nekdaj sti-gmatizirani kot nekaj manj vrednega, neizobraženega in da ta stigmatizacija ni prihajala le od zunaj, ampak so se tako medsebojno, glede na to, kje je kdo v Halozah živel, stigmatizirali tudi sami Haložani, kar je še slabše: „Res je, da je nastanek občin prinesel nekaj napredka, zlasti pri cestni infrastrukturi, še vedno pa smo priča odseljevanju ljudi in velikemu zaraščanju kmetijskih zemljišč. Pri tem igra svojo negativno vlogo tudi državna politika,
ki onemogoča sprejetja občinskih prostorskih načrtov, za Haloze pa celo prepoveduje značilno in edino možno razpršeno poselitev. Da je izobrazbena raven nizka, ste pravilno ugotovili, pa tudi podjetniška, razvojna iniciativa med ljudmi, tako na področju turizma kot gospodarstva, je skoraj nična. Problem je, ker imajo ljudje pri nas zase postavljene relativno zelo nizke življenjske standarde: dovolj jim je vodovod, prevozne ceste in oskrba starejših. Tu se vse konča ... "
Da je eden bistvenih problemov Haloz in Haložanov prav njihova razdrobljenost in nepovezanost, so se na koncu strinjali vsi in še, da ravno v tem tiči glavni razlog zastoja ali vsaj zaviranja hitrejšega razvoja. Pravzaprav se v zadnjem obdobju razvojni zaostanek povečuje, čeprav je asfaltiranih več cest kot desetletje nazaj. Tako še naprej ostajajo slabše izkoriščeni ali povsem neizkoriščeni številni razvojni potenciali (grad Borl, gostišče Švabovo, motel Podlehnik, Gorca itd.) na področju turizma kot ene glavnih panog, ki bi jih sicer lahko hitreje „potegnila" iz razvojnega zaostanka, seveda ob aktivnejšem kmetovanju, ki pa se, žal, vse bolj opušča - tudi ali predvsem vinogradništvo - oziroma prehaja v roke tujcev. Mladi in bolje izobraženi se namreč izseljujejo, starejši pa obdelovanja zemlje niso več sposobni.
SM
Družina nam veliko pomeni
V Triglavu cenimo družino. Ker nam veliko pomeni, ponudbo zavarovanj nenehno prilagajamo tudi tej skupini zavarovancev. Našim odlikam, da hitro in zanesljivo izplačamo škodo, da imamo najboljšo avtomobilsko asistenco v deželi Alp in da nudimo popust za mlade družine, se je pridružil še 15-odstotni popust za dodatni avto v družini. Ni kaj, pohitite in se prepričajte!
Dvema
avtomobiloma pred domačim pragom se pridruži še tretji
Običajno sta pred našimi hišnimi vrati parkirana dva avtomobila. Potem svojega kupi še vaš študent, ki se je pravkar podal na pot k samostojnosti. Saj veste, opravki, šola, služba, trgovina in ostale obveznosti nam narekujejo število jeklenih ljubljencev pred vrati. Starši na en konec, študent na drugega. To je naša realnost, zavarovanje pa nujnost. Ce ste nam že zaupali in pri nas sklenili avtomobilsko zavarovanje za prva dva avtomobila, vam sedaj omogočimo, da s popustom zavarujete še dodatni družinski avto. 15-odsto-tni popust zagotovo ni majhen, če ga odštejemo od celotne premije avtomobilskega zavarovanja. Pri-
vam ga bomo v prvem letu trajanja zavarovanja, ko ste pri nas zavarovali dodatni avto. Pri tem dodatnem avtomobilu vam bomo odobrili dostopnejšo premijo, če boste zanj sklenili najmanj zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
Odločitev pred poletjem
Triglavova ponudba je vselej konkurenčna in kakovostna. Naj vas prepriča, da je prava poletna osvežitev za vas. Rešitev, kako se lahko poslovite od skrbi, je doma pri nas. Preprosto. V nekaj korakih. Odločite se, da je res pametno dobro zavarovati avto in sklenite zavarovanje po vaši meri. Ce si zaželite več informacij o dobri ponudbi iz domačega fotelja, se povežite na avto.triglav.si ali pokličite zavarovalnega zastopnika! Ko boste stopili k nam na Triglav, se bodo vaše skrbi poslovile : in mirno odšle drugam.
Zavarovalnica Triglav, d. d.
Ob nepovezanosti Haložanov so bistvene težave, ki povečujejo razvojni zaostanek, še opuščanje kmetijskih površin, kar je povezano z razdrobljenostjo parcel in odseljevanjem mladih, posledično slaba starostna struktura prebivalstva, nizek socialni in izobrazbeni status ter neizkoriščeni turistični potenciali sicer lepe pokrajine.
Kidričevo • Srečanje nadarjenih učencev
Ustvarjali v 16 učnih delavnicah
V soboto, 28. maja, so v prostorih Osnovne šole Borisa Kidriča v Kidričevem pripravili druženje nadarjenih učencev, njihovih mentorjev iz OŠ Breg, Cirkovce ter Kidričevo s podružnico v Lovrencu.
Slabo deževno vreme ni zmotilo okoli 150 mladih na-darjencev in kakih 20 njihovih mentorjev, ki so svoje nadvse koristno in prijetno druženje pričeli že nekaj po 8. uri zjutraj, ko jih je nagovorila vršilka dolžnosti ravnateljice kidričevske šole Alenka Kutnjak. Poudarila je, da so nadarjene učence združili z mnogimi dobrimi nameni, poleg prijetnega druženja se namreč ponuja možnost nadaljnjega razvoja njihovih talentov in nove možnosti za njihovo uveljavljanje. Delavnice so pripravili skupaj z učenci in mentorji osnovnih šol Breg, Cirkovce in podružnične šole Lovrenc, saj želijo ustvarjati pogoje za občasno druženje nadarjenih, ki imajo posebne potrebe, pričakovanja, interese in dosežke na različnih področjih: naravoslovnem, umetni-
škem, športnem, literarnem, voditeljskem, ustvarjalnem, socialno- čustvenem in drugih.
Mlade udeležence in njihove mentorje je pozdravil tudi ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin, lepim željam pa se je pridružil še vodja projekta Ivan Ferbežer z inštituta za razvoj nadarjenosti v regijskem višje- in visokošolskem središču Revivis iz Ptuja, ki je poudaril, da je delo s talenti dejavnost posebnega družbenega pomena: »Prav zato bi temu pomembnemu razvojnemu področju morali nuditi veliko več možnosti in pozornosti. Nadarjenost pa je tudi velika odgovornost.«
Nadarjeni učenci so se letos lahko odločali za sodelovanje v kateri od 16 različnih delavnic, ki so jih pripravili njihovi mentorji na skupno temo: Kidričevo z bližnjo okolico. Delavnico
Foto: M. Ozmec
Ivan Ferbežer (desno) in direktor Revivisa Oto Težak (levo) sta si z zanimanjem ogledala delo mladih v likovni delavnici, kjer so pod mentorstvom Irene Tušek izdelali montažni kip iz odpadnega aluminija.
Foto: M. Ozmec
V modelarsko-energetski delavnici so mladi nadarjenci izdelali celo solarni ventilator, ki se je zavrtel že ob močnejši svetlobi projektorja.
hiphopa sta vodili Mateja Saga-din in Petra Zorko, šahovsko delavnico Roman Prosenjak, delavnico dela z interaktivnim atlasom Dominik Bombek, v delavnici Gloster - multime-dijski plakat so ustvarjali z Oli-verjem Bučkom, delavnico modni dodatki je vodila Romana Kiseljak., skupino Svetloba in vid Tanja Jagarinec, folklorno delavnico Tanja Godec in Špela Drevenšek, modelarsko Mateja Kamenšek in Andrej Kodela, angleško-nemško Deborah Kr-talič, delavnico o učinkoviti rabi energije Gregor Sagadin, likovno Irena Tušek in Tatjana Novak, novinarsko-fotografsko Jasna Medved in Alenka Bru-men, športno Sonja Liber, učilnico v naravi Mojca Meško, gledališko delavnico Urška Vučak,
geografsko-zgodovinsko pa Jana Jerenec in Romana Lepo-ša. Sobotno celodnevno druženje v Kidričevem so zaokrožili s predstavitvijo delavnic staršem in gostom okoli 13. ure.
Koordinatorka za delo z nadarjenimi učenci Suzana Težak iz OŠ Kidričevo je srečanje ocenila kot vsestransko koristno, ob tem pa dodala: »Želimo si, da bi otroci znali spoštovati svoje talente, da bi razvijali vsak svoje in po svoje, da bi jih delili z drugimi in pri tem seveda polno uživali. Nadarjeni učenci nadpovprečno uresničujejo svoje zmožnosti tudi pri nadaljnjem šolanju, pri študiju in na različnih področjih družbenega življenja."
OM
Podgorci • Srečanje rimskih in prleških palčkov
Zabava za velike in male
V vrtcu Podgorci že od leta 2008 pripravljajo srečanje rimskih in prleških palčkov, ki je nastalo iz mladostnega poznanstva dveh strokovnih delavk. Ker je bilo prvo srečanje palčkov tako čudovito, so se organizatorice odločile, da prijetno druženje nadaljujejo. Tako se vsako leto srečujejo otroci, strokovni delavci in starši otrok vrtcev iz Podgorcev in Rimskih Toplic.
Projekt poteka vse leto, srečanje je le vrhunec celoletnih dejavnosti. Da so vzgojiteljice otroke za srečanje lahko primerno motivirale, so poskrbele, da so si celo šolsko leto dopisovali, telefonirali, pošiljali pakete presenečenja. Ti so skrivali zgodbice, pesmice, fo-
tografije, razglednice in razne druge ideje za uspešno delo. O tem so se strokovne delavke dogovarjale in tako skrbele za uspešno delo. Tudi starše so že na prvem roditeljskem sestanku seznanile s projektom in jih vanj tudi aktivno vključile. Poleg številnih pozitivnih in
poučnih ciljev je pri projektu izjemno pomembno druženje celotnih družin.
„Otroci so v projektu pridobivali nova znanja, razvijali so si spretnosti, pripadnost, domišljijo, se vživljali v vloge palčkov in neizmerno uživali. Za strokovne delavke je bil
Foto: Viki Ivanuša
Malčki in tudi odrasli so se pomerili v športnih igrah.
projekt velik izziv, a hkrati tudi odgovornost, saj se je prepletal z življenjem v oddelku. Otroci so za srečanje živeli. Motivirani pa niso bili samo otroci ampak tudi njihovi starši, ki so našo skupno pobudo sprejeli in nas podprli. Praksa je pokazala, da je projekt dobro načrtovan in da je živ, saj se lahko ponovi," je povedala Majda Ozmec iz Vrtca Podgorci.
Na zaključnem srečanju v Podgorcih je sodelovalo okrog 35 otrok, skupaj s svojimi bratci in sestricami, starši ter seveda strokovnimi delavkami. Srečanja se je udeležila tudi ravnateljica Vrtca Ormož Marjeta Meško. Gostom iz Rimskih Toplic so ob prihodu pripravili kratek program, jim ponudili prleško malico in obilje sladkega peciva, ki so ga napekle pridne mamice in babice gosti-teljskega vrtca. Za zabavo otrok in odraslih je poskrbel obisk Nerodne Auguštine, nato pa so se pomerili v športnih igrah, ki jih je vodil ata Sašo Majerič. Otroci iger niso vzeli pretirano zares in so se zabavali s petjem pesmic, starši pa so vlekli vrv kot za stavo in se trudili do poslednjega atoma energije.
Kot so povedali starši, te lepe sončne sobote, če jih ne bi združili mali palčki, verjetno ne bi tako aktivno preživeli skupaj s svojimi otroki.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Hajdina • Sprejem za prejemnice priznanja
Foto: Črtomir Goznik
V sejni dvorani občine Hajdina je bila v torek, 31. maja, krajša slovesnost; hajdinski župan Stanislav Glažar jo je pripravil za Društvo žena in dekleta občine Hajdina, katerega članice so za sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož prejele častno Valvasorjevo priznanje. Zahvalil se jim je za vsa prizadevanja pri ohranjanju in prenašanju kulturne dediščine na mlajše rodove. Sprejema so se udeležile predsednica društva Marija Pulko, podpredsednica Angela Mlakar, članici Mojca Vomer Gojkovič in Nataša Kolar iz Pm Ptuj-Ormož, direktorica občinske uprave Valerija Šam-prl ter podžupana Andrej Tkalec in Franc Mlakar. Predsednica Marija Pulko je ob zahvali povedala še, da bodo še naprej pridno delale, saj jim izzivov ne manjka. Mojca Vomer Gojkovič, ki je najzaslužnejša, da se je začelo plodno sodelovanje muzeja in gospodinj ter da se nadaljuje in nadgrajuje, je povedala, da jih že prihodnji teden čaka skupni projekt ob izdaji publikacij o prvem Mitreju, ko bodo ponovno razveselile z rimsko kuhinjo. Nanje računajo tudi pri velikem projektu o svetilih v letu 2012, s čimer želijo vsem gostom mednarodnega simpozija predstaviti vpetost muzeja v okolje.
MG
Ptuj • Letni koncert KD MoPZ JezeroBiri
Foto: Črtomir Goznik
V Domu krajanov Budina-Brstje je bil 29. maja letni koncert moškega pevskega zbora KD JezeroBiri, katerega zborovodja je Ladislav Pulko. Deluje že 12 let, v tem času je imel 160 nastopov doma in zunaj občinskih meja, izdal pa je tudi že dve zgoščenki. Za pet let nastopanja v zboru je letos Gallusovo bronasto značko prejel Stanislav Koren. Gostja letnega koncerta, ki ga je omogočila ČS Jezero, je bila mandolinska skupina Amos, katere umetniški vodja je Tanja Vnučec Popov. Skupina deluje v okviru Krščansko-adventi-stične cerkve, sestavljajo jo profesionalni in amaterski glasbeniki, nastopa pa po Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Na državnem tekmovanju mandolinskih skupin je skupina prejela srebrno priznanje, na letošnjem regijskem srečanju pa zlato priznanje.
MG
OŠ Breg• Zaključek bralne značke
Foto: arhiv OS Breg
V petek, 13. maja, so na šoli Breg zaključili še eno uspešno sezono branja za bralno značko. Letos jo je uspešno opravilo kar 157 učencev: 95 iz 1. triade ter 62 iz 2. in 3. triade. Ob tej priložnosti je šolarje obiskal pisatelj, dramatik, komediograf Tone Partljič. Pripovedoval jim je zgodbe iz svojega življenja. V svojih pripovedih je bil zelo duhovit, predstavil se je z izrednim smislom za doživeto pripovedovanje svojih črtic. Učenci in delavci šole so z zanimanjem prisluhnili zgodbam... S svojo pristnostjo, pozornostjo, zgovornostjo in nasploh navzočnostjo je resnično polepšal dan vsem, tako otrokom kot odraslim, ki so vpijali njegove besede in se prepustili njegovemu pisateljskemu in človeškemu šarmu. Resnično doživetje in upamo, da učinkovita spodbuda za branje njegovih knjig ali knjig nasploh.
Nikola Bistrovič
Bodočnost, zavita v tančico skrivnosti
Stran 16 Marko Bezjak
Gorenje razočaranje Lige za prvaka
Stran 17
Tenis
Urh ustavljen šele v finalu
Stran 17
Kegljanje
Med 14 ekipami najboljši Podlehnik I.
Stran 17
SK Kidričevo pro
Odprti za vse zainteresirane strelce Stran 20
Aikido
Polonca Zorman osvojila 3. mojstrsko stopnjo
Stran 19
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 2. SNL
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Velikemu veselju je sledil trd, a realen pristanek
Pravkar končano drugoliga-ško prvenstvo je po tekmovalni plati največ veselja prineslo nogometašem Aluminija iz Kidričevega, ki so osvojili naslov prvaka. Zaradi odločitve, da se kljub temu ne bodo podali na negotovo pot prvoligaša (glej okvir), je na koncu v klubu in med navijači tudi razočaranje temu primerno. Poleg njih si je nastop med elito na zelenicah priboril tudi ljubljanski Interblock, ki bi sicer moral igrati dodatne kvalifikacije za popolnitev 1. lige, vendar so le-te odpadle zaradi neizpolnjevanja licenčnih pogojev Triglava iz Kranja (le-ta se zato seli v 2. ligo). V sredo je podobno odločitev kot Aluminij sprejel še Joc Pečečnik, predsednik Interblocka, tako da tudi ta v naslednji sezoni ne bo igral v 1. ligi! V njej ostaja Nafta iz Lendave, ki je na drugi stopnji prejela licenco za 1. ligo. Zaenkrat je tako z licenco potrjenih 8 prvoligašev, ki so v 1. ligi nastopali že letos (razen Triglava in Primorja). Bodo izziv 1. lige sprejeli pri Dravinji in Muri 05? Pri Muri 05 mogoče, pri prvem gotovo ne. Tako ostaja povsem odprto vprašanje sestave 1. in 2. lige za prihodnjo sezono.
Labod Drava je letos zasedla končno 5. mesto, vendar se bo kljub temu najverjetneje poslovila od 2. lige, podobno kot Šmartno 1928.
Rdeči so pokazali največ
Po številnih poskusih je naposled Kidričanom na igrišču le uspelo osvojiti vrh 2.

Končna lestvica:			
1. ALUMINIJ	27 13 9 5	54:22	48
2. INTERBLOCK	27 13 8 6	38:25	47
3. DRAVINJA K.	27 11 10 6	31:23	43
4. MURA 05	27 12 5 10	42:37	41
5. LABOD DRAVA	27 11 6 10	38:41	39
6. ROLTEK DOB	27 11 5 11	43:44	38
7. BELA KRAJINA	27 9 10 8	38:39	37
8. KRŠKO	27 8 7 12	24:35	31
9. GAR. ŠENČUR	27 4 10 13	37:52	22
10. ŠMARTNO '28 27 6 4 17		31:58	22
Foto: Črtomir Goznik
Privrženci Aluminija bodo tudi v naslednji sezoni spremljali nastope svoje ekipe v 2. SNL.
NK Aluminij • Sporočilo za javnost
Upravni odbor Nogometnega kluba Aluminij se je na izredni seji odločil, da klub v prihodnji sezoni ne bo igral v 1. SNL, kljub temu da smo zasedli prvo mesto v 2. SNL. Letošnja uvrstitev je izjemen uspeh sedanje igralske zasedbe, hkrati pa je uspeh in rezultat dolgoletne usmeritve in načrtnega dela v klubu.
NK Aluminij je to svoje poslanstvo uresničeval z - za slovenske razmere - minimalnimi finančnimi sredstvi ob dolgoletni podpori svojega največjega sponzorja, družbe Talum, d. d., Kidričevo.
Ker je igranje v 1. SNLpovezano z višjimi stroški in z visokimi investicijskimi vlaganji v izgradnjo infrastrukture, bi to ob dolgoročno nezagotovljenih virih financiranja lahko ogrozilo osnovno dejavnost kluba in njegov obstoj. Prav izvajanje osnovnega poslanstva kluba je osnovna zahteva glavnega sponzorja, družbe Talum, ki svoj prispevek delu kluba veže izključno na njegovo uresničevanje.
Prepričani smo, da bo moralo vodstvo Nogometne zveze Slovenije razmisliti o drugačni organiziranosti te športne dejavnosti v Sloveniji, saj naraščajoče finančne zahteve vse večjemu številu klubov v različnih ligah ne omogočajo preživetja. Sponzorskih sredstev bo iz leta v leto manj, saj je ekonomski učinek teh sredstev na uspešnost poslovanja sponzorjev vprašljiv oz. zanemarljiv.
V primeru uresničitve drugačne organiziranosti tekmovanja s strani Nogometne zveze Slovenije v bodoče pa se ob še naprej načrtnem delu z našimi selekcijami lahko nadejamo tudi naše prisotnosti na najvišjem tekmovalnem nivoju. To, da znamo v NK Aluminij igrati dober nogomet, je sedaj jasno tudi največjim dvomljivcem.
Kidričevo, 1. 6. 2011
Predsednik UO NK Aluminij Zvonko Jevšovar
lige, kar so bile dolgoletne želje maloštevilnih, a zato toliko bolj zvestih privržencev. Sistematično delo v klubu se je Aluminiju obrestovalo, številnim kakovostnim nogometašem, ki prihajajo iz njihove prepoznavne nogometne šole, so dodali ščepec izkušenj od drugod (Režonja, Djokic ...), ravno ti igralci pa so bili dodana vrednost ekipi in okrepitve v pravem pomenu besede. V klubu so se kljub temu odločili, da mora biti primarni cilj NK Aluminij še naprej vzgoja lastnega kadra. To pa bi bilo z vstopom v 1. ligo in povečanim stroškom, povezanim s tem, ogroženo. Ob fenomenalnih infrastrukturnih pogojih, ki jim jih zavida »pol Evrope« (v Kidričevem je svoj drugi dom med drugim našla tudi slovenska nogometna reprezentanca, priprave je tukaj opravila ekipa Valencie ...), se to morda sliši neresno, vendar bi za nastopanje v 1. ligi za izpolnjene pogoje licenciranja potrebovali obnovljeno (beri pokrito) osrednjo tribuno, reflektorje ... Ker s temi projekti nikakor ne želijo obremenjevati svojega dolgoletnega pokrovitelja, družbo Talum, je njihova odločitev veliko bolj razumljiva.
Marko Kmetec: »Po razočaranju je prevladal realizem«
Kakšen pa je bil odziv igralcev? »Igralci smo svoje naredi-
li na igrišču, sami pri sebi pa smo vedeli, da mora končno odločitev sprejeti upravni odbor. Na sestanek z igralci je prišel celoten UO, ki nam je objektivno pojasnil, da bi klub s povečanimi stroški v 1. ligi težko funkcioniral na enak način kot doslej. Igralci smo bili seveda razočarani, vendar je na koncu prevladalo mnenje, da je treba spoštovati odločitev uprave, ki ni nikoli poskušala siliti z glavo skozi zid,« je povedal Marko Kmetec, na-jizkušenejši igralec Aluminija.
Na Ptuju nekaj časa brez vrhunskega nogometa
Še slabše razpoloženje je v taboru njihovih lokalnih tekmecev, Laboda Drave. Ptujčani so osvojili končno 5. mesto, kar je glede na kader, s katerim razpolagajo modri, verjetno manj, kot so navijači pričakovali. Po drugi strani pa je to - glede na katastrofalno stanje, ki vlada v klubu in okrog njega - spoštovanja vreden dosežek. »Kurenti« namreč ne premorejo niti osnovnih sredstev za nemoteno delovanje (v klubu ni niti pralnega praška za pranje dresov), licence za prihodnjo sezono ne bo, kar pomeni padec v kakšno od nižjih lig (več bo jasnega v roku 14 dni, ko bodo znane sestave lig za naslednjo sezono). V omenjeni situaciji je treba Bojanu Špehonji in
njegovim varovancem sneti klobuk za vztrajnost in pripadnost klubu, ki so jo pokazali, dejstvo pa je na žalost takšno, da nekaj časa vrhunskega nogometa (beri: vsaj 2. lige) na Ptuju ne bo.
Komentar
Priložnost za Muro?
Intreblock je bil pred prvenstvom prvi favorit za naslov prvaka, a se je moral na koncu zadovoljiti z drugim mestom. Ljubljančani imajo zasedbo, v
kateri je nekaj precej nadarjenih nogometašev (Majcen, Valenčič, Centrih, Delamea Mlinar ...), tako da snubcev bogatejših klubov ni manjkalo.
Nadaljevanje na strani 16
Telefoni pa še kar zvonijo v prazno ...
Dogajanja okrog obstanka, licenciranja in (ne)napredovanja nogometnih klubov v 1. ligo (o tem, da katero moštvo iz 3. lige ne bi šlo v 2. ligo, se doslej še ni govorilo, čeprav se v primeru Odrancev omenja tudi to) postajajo iz dneva v dan bolj vroča tema, še posebej zaradi dejstva, da imata v tem klopčiču svoje niti tudi naša najbolj izpostavljena ligaša, Drava in Aluminij.
Upravni odbor slednjega, na čelu s predsednikom Zvonkom Jevšovarjem, je v dogovoru z glavnim sponzorjem - podjetjem Talum, s težkim srcem sprejel odločitev, da se bo v Kidričevem tudi v naslednji sezoni igral nogomet na nivoju 2. lige. Klub ima poravnane vse obveznosti do igralcev, trenerjev in ostalih poslovnih partnerjev, odlične pogoje za delo, odlično organizirano nogometno šolo, številne doma vzgojene igralce... - pa je kljub temu rekel NE igranju v 1. ligi! Če k temu dodamo povsem enak primer Interblocka, potem se zagotovo postavlja v nebo vpijoče vprašanje: kaj presneto je v našem nogometu narobe? Odgovor nikakor ni vse, saj se iz te slovenske scene na bolj ali manj uspešno pot v tujino mesečno podajajo številni doma vzgojeni igralci; samo v zadnjem letu so to bili Iličič, Bačinovič, Andelkovič, Kro-naveter, Kurtič . Tudi reprezentanca dosega izjemne rezultate in je bila udeleženka zadnjega SP, tudi v tem kvalifikacijskem ciklusu za uvrstitev na EP leta 2012 ji dobro kaže... Finale Po-
kala Hervis je bil odigran na izjemno visokem, evropsko primerljivem nivoju . Klubska scena pa kljub temu hira!
Vsem je jasno, da so potrebne korenite, sistemske spremembe, konkretne debate v tej smeri pa doslej ni sprožil še nihče. Še najbolj oprijemljivo pobudo doslej je pred leti podal Joc Pečečnik, ki pa je bila kljub strinjanju velike večine takratnih prvoligašev (izjema je bil Maribor, ki je imel zato seveda svoje razloge) - zavrnjena! Skupno trženje lige, TV-prenosi, zmanjševanje sodniških stroškov iz klubskih blagajn - vse to bi obubožani prvoligaški sceni prineslo nekaj novega vetra v jadra - na žalost pa sedaj piha v nasprotno smer. Trend je tako močan, da ga bo zelo težko obrniti v pozitivno smer, vsekakor pa bi morali odgovorni (Združenje nogometnih prvoligašev, NZS, lokalna oblast .) ukrepati čim prej.
Prav v tem kontekstu je bil pred dnevi v Štajerskem tedniku objavljen članek o morebitnem združevanju ptujskega in kidričevska ligaša, ki je med ljubitelji nogometa na našem območju sprožil številne polemike - ene so mu bile v prid, druge so bile povsem proti. Že čez nekaj dni pa se je ob odpovedi igranja v 1. ligi Aluminija in skorajšnjem stečajnem postopku Drave pokazalo, kako zelo bi lahko bila ideja uporabna. Na žalost pa telefoni še vedno zvonijo v prazno .
Jože Mohorič
Nogomet • 2. SNL
Velikemu veselju je sledil trd, a realen pristanek
Nadaljevanje s strani 15
Po odločitvi Joca Pečečnika, da klub ne bo igral v 1. ligi, bo zagotovo sledila »totalna igralska razprodaja«. Prvi je barko Interblocka (pričakovano) zapustil trener Zdenko Verde-nik, ki mu še eno leto treniranja drugoligaša več ne predstavlja izziva.
Dravinja je bila vse do konca v borbi za uvrstitev v najvišji rang tekmovanja, vendar je to - realno gledano - maksimalni domet te ekipe. Tudi v sedanjem primeru, ko sta Aluminij in Interblock odpovedala napredovanje, niso v Slovenskih Konjicah nič bližje igranju v 1. ligi (pomanjkljiva infrastruktura, slabo finančno stanje, skromen kader ...). Neatraktiven, a učinkovit nogomet varovancev Marjana Marjanoviča, ki se najbrž poslavlja, je pač primeren za ta ali celo rang nižje.
Soboška Mura 05 se po letih tavanja v temi, kot kaže, le prebuja. Izredno talentirano
moštvo bo v novi sezoni (v 1. ligi?) vodil novi trener Robert Pevnik (Drava, Domžale, Olim-pija, Rudar) »Če bomo prejeli uradno povabilo NZS, se bo sestal upravni odbor, nato pa bomo pogledali, kaj pomeni pridobitev prvoligaške licence za naš klub. Ne bi šli radi z glavo skozi zid. A če se bo izkazalo, da so možnosti realne, bi jih sprejeli. Tudi zaradi navijačev, ki že dolgo čakajo na prvo ligo. Če pa možnosti ne bodo sprejemljive, bomo rajši počakali še leto dni. Životarjenje v prvi ligi nas res ne zanima,« je povedal predsednik Mure 05 Miroslav Topič.
Roltek iz Doba je po spomladanskem prebujenju osvojil spodobno 6. mesto. Kljub solidnemu dosežku pa srž problema ostaja. To je starost ekipe, saj so nosilci že precej v letih, nadebudnih mladeničev, ki prihajajo in posedujejo dovolj kvalitete, pa ni. Medtem ko je bila še jeseni Bela krajina »hit« prvenstva, pa se je zdel spomladi nekaj časa vprašljiv celo
obstanek v 2. ligi, kar so Črno-maljci rešili s solidnim finišem prvenstva.
Največje razočaranje je Krško
Doslej smo kakšno ekipo pohvalili, a tokrat moramo ekipo Krškega okarati - varovanci Adnana Zildžovica so namreč največje razočaranje prvenstva. Posavci so pred prvenstvenim startom optimistično sanjali celo boj za 1. ligo, toda realnost je bila povsem drugačna. Vsekakor ekipa ni izkoristila potencialov, ki jih je imela, ali pa tega iz nje ni izvlekel nekdanji strateg Ptujčanov. Garmin Šenčur je še ena izmed ekip, ki so dobro startale, nato pa je sledil »prosti pad«. Zimski osip igralcev se je Gorenjcem nedvomno poznal, kljub temu pa še obstaja upanje za obstanek (izpad Drave). Ekipa Šmartnega 1928 je pompozno najavljala svoj povratek med
najboljše (nekoč so namreč že nastopali v 1. ligi), toda pomanjkanje kvalitete je naredilo svoje. Škoda za klub, ki ga je doma - takoj za Muro 05 - povprečno spremljalo največ gledalcev. Tudi v prihodnji sezoni pot nazaj ne bo lahka, nenazadnje se v 3. ligo vrača Zavrč.
Končni vrstni red je realen pokazatelj moči in tudi razmerij v ligi. Veliko (največjo) vlogo še vedno igrajo (ne)urejene klubske razmere, čemur bodo odgovorni na zvezah in tudi v klubih morali nameniti še več pozornosti. Glede nastopajočih v 2. ligi v sezoni 2011/2012 ostaja še kanček nejasnosti. Ptujčani bodo tekmovali kakšno ligo nižje, kar odpira nekaj kalkulacij, da bi lahko med druščino ostal Šenčur, morebiti pa lahko pričakujemo tudi kakšno tretjeligaško presenečenje. Na tovrstne stvari smo v slovenskem nogometu že tako ali tako navajeni ...
Jože Mohorič, Tadej Podvršek
Mini rokomet • Zasavje cup
Ormožanke tretje
Rokometni klub Dol Hrastnik je bil organizator 12. mednarodnega turnirja Zasavje cup 2011 v mini rokometu. Na turnirju se je že po tradiciji predstavila tudi ormoška rokometna šola, katero sta letos zastopali ekipi deklic in dečkov rojenih leta 2000. Dekleta, lanske zmagovalke, so nastopile v konkurenci 18 ekip in ob novih dobrih predstavah turnir zaključile na 3. mestu. V pol-finalu so Ormožanke klonile proti Zagorjankam z 9:8, v malem finalu pa ugnale ljubljanski Krim z 10:8 in si prislužile bronaste kolajne. V naj peterko turnirja je bila iz vrst Jeruzalemčic izbrana Minea Kolenko. Pod vodstvom Tjaše Brumen in Nejca Havlasa so nastopile: Nika Polič, Monika Pintarič, Minea Kolenko, Eli Hergula, Amalija Ozmec, Sanela Markrab, Urška Rodi.
Rezultati: Jeruzalem - Šmartno 8:7, Jeruzalem - Žalec 10:5,
Jeruzalem - Litija 10:8, Jeruzalem - Zagorje 8:9, Jeruzalem -Krim 10:8.
Ormoški dečki 2000, ki so pred dobrim tednom na DP v mini rokometu zasedli 2. mesto, tokrat na Zasavje cupu niso bili tako uspešni. V konkurenci dečkov letnikov 2000 je letos sodelovalo 20 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Že v predtekmova-nju sta se pomerila lanskoletna finalista Jeruzalem Ormož in Rudar Trbovlje. V dramatični tekmi so bili z izidom 9:7 uspešnejši Trboveljčani. Pod vodstvom Iztoka Luskoviča in Aljaža Kovačiča so za Ormožane igrali: Žan Firšt Šeruga, Aljoša Munda, Anže Notersberg, Teo Šulek, Blaž Zadravec, Primož Ozmec, Žan Ivanuša, Gašper Hebar, Niko Sovič, Maj Voršič, Gašper Žižek Cvetko.
Rezultati: Jeruzalem - Stična 12:8, Jeruzalem - Krim 11:10, Jeruzalem - Rudar 7:9.
UK
Rokomet • 1. ženska liga
Bodočnost, zavita v tančico skrivnosti
Foto: Črtomir Goznik
Nikola Bistrovič: »Če zadeve ne bodo urejene, bom težko še delal naprej, vsekakor pa nameravam pomagati pri mlajših selekcijah, morda pa celo pri že omenjeni morebitni pomlajeni članski ekipi. Imam nekaj ponudb, sicer pa bomo videli, kako se bo razpletlo.«
Rokometašice Mercator Ten-zorja iz Ptuja so v pred kratkim končani sezoni osvojile končno 4. mesto. V ključni tekmi za 3. mesto so v predzadnjem krogu izgubile proti Krki v Novem mestu, vseeno pa je uvrstitev v ligo za prvaka in končna uvrstitev glede na situacijo, v kateri se nahaja praktično celotni ptujski šport, vredna pohvale. Nikola Bistrovič, ptujski strateg, je v nadaljevanju tudi o tem povedal marsikaj zanimivega .
Sezono ste končali na 4. mestu. Glede na situacijo, v kateri se nahajamo, je to lep uspeh.
N. Bistrovič: »Strinjam se, škoda je le, da smo ključno tekmo v Novem mestu izgubili. Kljub vsemu pa sem mnenja, da smo lahko z letošnjo sezono zadovoljni. Ob tem se moram sicer vrniti nazaj, ko sem pred tremi leti sam prišel v klub. Takrat je bila to praktično pol-profesionalna ekipa, z odličnimi posameznicami, ki je osvojila 3. mesto. Leto kasneje smo izgubili jedro moštva, veliko izkušenih tekmovalk je odšlo, pričeli pa smo intenzivno delati s podmladkom. Vendar so bili pri tem mešani občutki, saj
nismo vedeli, kakšna bo reakcija mladih tekmovalk v tej situaciji. Na srečo se je neka rdeča nit ohranila, punce so pričele igrati, izkoristile so priložnost, dvakrat so osvojile 6. mesto. Tudi napredek igralk, s katerimi smo takrat poskušali, je šel v pravilno smer, tako da je leto-
šnje 4. mesto v državi nek pokazatelj tega, kar smo pred časom načrtovali in začrtali. Letos nas je tudi geografska umeščenost nekoliko izolirala: smo edini klub na severovzhodu, najbližje gostovanje je v Celju, tako da je jedro igralk skoncentrirano drugje. Tudi ekipa Krima, ki ima največjo bazo igralk, lažje posoja igralke v sredine, ki so bližje Ljubljani. S tega vidika smo bili prepuščeni sami sebi in svojim mladi rodovom, smo pa izkoristili bližino Hrvaške ter pripeljali odlično igralko Stelo (Matešo, op. a.). Iz tega smo torej izhajali in gradili ter po strokovni plati cilj izpolnili, za kaj več pa bo treba urediti še kakšen drug segment.«
Že nekaj let delate na Ptuju. Kakšna je sploh vaša rokometna filozofija in vizija? So jo igralke dojele?
N. Bistrovič: »Povsem normalno je, da je nekje do kadetskih selekcij v ospredju igra (občutek za igro, prazen prostor . ). Želim, da igralke razmišljajo o tem, kako postati »mojster igre«. Gledati je treba na igro kot celoto, stremim k
temu, kar je rekel nekoč odlični hrvaški košarkar Toni Ku-koč: »Podaja osreči dva igralca, koš (zadetek) pa le enega.« Kasneje, ko igralke pridejo iz teh selekcij, pa lahko rečem, da je nekje 80 % samo delo; kdo je pripravljen trenirati, kdo se je pripravljen odrekati, da je lahko na treningu tako fizično kot mentalno pri stvari. To pa je tista druga faza, ki naredi kvalitetnega prvoligaškega igralca. Čeprav menim, da je na tem področju smer prava, pa v nekaterih od prej naštetih segmentov še vedno zaostajamo, kar se je dobro videlo na nekaterih preizkušnjah, še najbolj na zadnji v Zagorju. Poleg tega pa je tu še finančni vidik, ki še dodatno vpliva na razmere v slačilnici.«
Globalna ekonomska situacija ni rožnata. Znano je tudi, v kakšnem stanju je ptujski šport. Tudi pri vas na vse skupaj niste imuni, saj finančni vidik ni rožnat.
N. Bistrovič: »Finance so zelo pomemben segment v svetu športa. Moje razmišljanje glede tega izhaja iz vsaj treh vi-
dikov; najprej je tradicija, ki je zelo pomembna, nato je družbeno okolje in sodelovanje vseh objektov znotraj tega ter nato »strukturiranje« financ. Na vse športe na tako malem območju, kot je Ptuj, pač ne gre računati, predvsem mislim iz vidika vrhunskega športa, ki lahko ponesejo ime Ptuja po Sloveniji. Zato menim, da bi bila glede pomoči financ pristojnih organov (lokalne skupnosti) najbolj primerna delitev po tistih športih, ki so se na našem območju »prijeli«. O tem je v vašem časopisu že govoril g. Dejan Dokl in sam se s tem razmišljanjem nekako strinjam. Določiti je treba prioritete, ki jim bo šla glavnina sredstev, kajti v nasprotnem primeru bo »parceliranost« sredstev nekoristna tudi za »rekreativne« športe. Obenem pa menim, da bi bilo dobro, da bi se ta modifikacija razvila tudi glede na uspehe. Dokaz za to je vzorno organizirana prireditev Športnik leta na Ptuju, kjer smo mi npr. redno pri ali na vrhu in mislim, da bi tudi to moralo prinesti neke točke pri delitve finančnega kolača. Poleg tega pa je za kaj več, kot npr. letošnje 4. mesto, treba imeti upravo, ki je sposobna narediti nek finančni načrt, da se vsa zadeva razvija in postane magnet za neko območje. Rokomet je po mojem mnenju še vedno ženski ekipni šport št 1. pri nas.«
Različnih govoric glede ŽRK Ptuj Mercator Tenzor je v zadnjem času vedno več. Omenja se tudi prenehanje delovanja članske ekipe. Kakšna je po vašem mnenju bodočnost kluba?
N. Bistrovič: »Prihodnost glede igralskega kadra defini-tivno je, kar se pa drugih stvari tiče, pa ne vem, če sem sam relevanten, da govorim o tem. V zadnjem času na teh drugih področjih ni nekega odziva, čeprav upam, da se odgovorni usedejo, napravijo nek sistem, četudi je to na najnižji ravni, le da se obdrži neka kontinuiteta, saj potencial v klubu nedvomno je. Vendar pa je preambi-ciozno pričakovati, da bi ostali v 1. ligi, če bi se naslonili le na svoj podmladek.«
Vse pa le ni tako črno. V
klubu se dobro dela z mladimi, letos so posamezne mlajše selekcije dosegle nekaj zavidljivih izidov, poleg tega pa gre v vseh selekcijah za praktično povsem domač kader.
N. Bistrovič: »Vse to je rezultat tistega začetka, ki sem ga že omenjal prej, izpred treh let. Klub se je takrat sicer nekoliko »umetno« dvignil, toda bil je prepoznaven, tako da smo dobili precej deklic iz šol. Tri, štiri mlajše selekcije so v samem vrhu in to kljub temu, da je prostora za napredek, predvsem v mini rokometu (rokometu na osnovnih šolah), še precej. Poleg tega ne smemo pozabiti na starše, ki veliko pomagajo, zato je tudi s tega vidika lažje.«
Boste ob »normalnih« razmerah še naprej vodili ptujsko žensko rokometno ekipo?
N. Bistrovič: »O tem je v tem trenutku še preuranjeno govoriti. Tudi če odidem, bom to storil s težkim srcem. Če zadeve ne bodo urejene, bom težko še delal naprej, vsekakor pa nameravam pomagati pri mlajših selekcijah, morda pa celo pri že omenjeni morebitni pomlajeni članski ekipi. Imam tudi nekaj ponudb, sicer pa bomo videli, kako se bo razpletlo.«
Kakšna je po vašem mnenju trenutno klima okrog ženskega rokometa pri nas?
N. Bistrovič: »Ženska liga je po mojem vse kvalitetnejša, to nenazadnje dokazujejo rezultati, ki so vse bolj izenačeni. Nivo kvalitete v 1. ligi ima nedvomno tendenco vzpona. Tudi v ligah mlajših rokometašic se trudijo, lige so številčne, kvalitetne. Prav tako se dobro dela v mlajših reprezentančnih selekcijah. Mladinke so se namreč pred kratkim uvrstile na evropsko prvenstvo, v tej selekciji imamo tudi mi dve potencialni reprezentantki (Patricija Ko-rotaj in Katja Bolcar), žal pa to ni uspelo kadetinjam. Vrnitev Toneta Tislja na klop selektorja članske izbrane vrste je odlična rešitev glede na predhodnika (Hrvat Ivica Rimanic, op. a.), tako da smo resnično lahko optimistični glede prihodnosti ženskega rokometa pri nas.«
Tadej Podvršek
ŽRK Mercator Tenzor v sezoni 2010/2011
V letošnji sezoni je v dresu članske ekipe stopilo 14 igralk, ki so bile v povprečju stare 21 let, klub pa je osvojil končno 4. mesto. Barve Mercator Tenzorja so v letošnji sezoni branile: Katja Bolcar. Maruša Križanec, Katja Sivka, Andreja Neubauer, Tina Tumpej, Stela Mateša, Nastasija Erhatič, Tea Močnik, Patricija Korotaj, Kaja Žunec, Sabina Majcen, Mihaela Ana Ci-ora, Martina Strmšek, Katja Bolcar in Nastja Prapotnik.
Trener: Nikola Bistrovič
Ptujčanke so v rednem delu dosegle 12 zmag in doživele 8 porazov. V končnici za prvaka so le enkrat igrišče zapustile dvignjenih glav, petkrat pa so morale priznati premoč tekmicam. Napad ŽRK Mercator Tenzorja iz Ptuja je bil 3. najuspešnejši v ligi, na tekmo je dosegel 31,8 zadetka, žal pa je bila slabša obramba, ki je bila le 8. v ligi (povprečno je prejela 31,6 zadetka na tekmo). Najboljša strelka rokometašic v rdečem je bila Martina Strmšek, ki je v rednem delu dosegla 124 zadetkov; v tem elementu je bila najboljša tudi v končnici za prvaka, ko je nasprotne vratarke premagal 40-krat.
Tenis • OP Slovenj Gradca
Urh ustavljen sele v finalu
V Slovenj Gradcu je od 28. do 30. 5. potekalo odprto prvenstvo za igralce do 18. leta starosti. Mladim igralcem navdiha v tem tednu ni manjkalo, saj lahko preko TV spremljajo najboljše igralce in igralke sveta, ki se merijo na OP Francije v Roland Garrosu.
Med udeleženci turnirja sta bila tudi Urh Krajnc Domi-ter in Samo Vršič iz TK Terme Ptuj. Slednji je bil kot 7. nosilec v 1. krogu prost, v osmini finala pa je tesno ugnal Aljaža Cajzeka (Rogaška) 6:3, 6:7(5), 7:6(7). Njegov četrtfinalni tekmec je bil 2. nosilec Luka Janša (TOP TEN Mojstrana). Samo je znova odigral dober dvoboj, v katerem pa je tokrat potegnil krajšo: izgubil je 5:7, 5:7. Urh je bil 3. postavljeni igralec in je v četrtfinalu izločil 8. nosilca,
Mariborčana Gregorja Dolin-ška (6:3, 6:0). Pravi preizkus ga je čakal v polfinalu, kjer je trčil ob 1. nosilca, domačina Benjamina Beliša. Tekmeca sta po mnenju vseh prisotnih odigrala najboljši dvoboj turnirja, v katerem je odločitev v prvem nizu padla v podaljšani igri (tie breaku). Z rezultatom 11:9 ga je dobil Ptujčan, ki je visoko koncentracijo zadržal tudi v 2. nizu, v katerem je slavil 6:3.
V finalu se je Urh pomeril z nepostavljenim Rokom Sitarjem (ŽTK Maribor), ki je po vrsti izločil 6., 4. in 2. nosilca. Po izenačenju na 1:1 (3:6, 6:2) je določitev o zmagovalcu padla v odločilnem tretjem nizu. V tem je bil Sitar uspešnejši in je zmagal 4:6.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj) je tudi s pomočjo uvrstitve v finale turnirja v Slovenj Gradcu napredoval z 12. na 5. mesto lestvice TZS U-18.
Tenis • Podravska liga
Podravska rekreativna liga
Tekma 2. kroga: Kidričevo - TK Lenart 2:4 (Klajdarič/Šalamun 6:9, Korošec - B. Lazič 2:9, Horvat - Šalamun 9:3, Štumberger - Markoli 7:9, Korošec/ Horvat - Šalamun / Markoli 9:4, Štumberger/ Klajdarič
- B. Lazič /R. Lazič 2:9). Srečanje TC Luka - Kellersports je bilo prestavljeno zaradi dežja.
Vrstni red: 1. Kidričevo 6 točk (2 tekmi), 2. Kellersports 5 (1), 3. TK Lenart 5 (2), 4. TC Luka 2 (1).
Pari 3. kroga: Kellersports - Kidričevo (v petek, 3. 6., ob 16.30 v Kidričevem), TK Lenart - TC Luka.
JM
Namizni tenis
TOP za mlajše kadete in kadetinje
V soboto je v Muti potekal zaključni TOP (turnir najboljših posameznikov z letvice NTZS) letošnje sezone, na katerem se je merilo 24 mlajših kadetov in mlajših kadetinj. Udeležba je bila zares izvrstna, saj pri dečkih ni manjkal noben igralec od 1. do 24. mesta, pri dekletih je bilo teh odpovedi minimalno. Igralci so bili razdeljeni v tri kvalitetne skupine: od 1. do 8., od 9. do 16. in od 17. do 24. mesta - vsak se je pome-
ril z vsakim.
NTK Ptuj so zastopali trije tekmovalci: Katja Krajnc, Mar-sel Šegula in Aljaž Bojnec - vsi trije so bili prvič udeleženci TOP-a in so nastopali v tretji kvalitetni skupini. Katja je dosegla tri zmage in štiri poraze, kar je bilo dovolj za 4. mesto. Uspešna sta bila tudi fanta, saj je Aljaž s petimi zmagami in dvema porazoma zasedel 2., Marsel pa s tremi zmagami in štirimi porazi 4. mesto. Trener Ivan Pšajd je posebej izpostavil dobre igre Aljaža Bojneca, ki je pokazal velik napredek v igri.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Aljaž Bojnec (NTK Ptuj)
Marko Bezjak, igralec Gorenja in slovenske reprezentance
Gorenje razočaranje Lige za prvaka
Pred natanko tednom dni se je končala rokometna sezona 2010/2011, kjer so naslov državnih in pokalnih prvakov osvojili rokometaši Cimosa. V obeh odločilnih tekmah so Koprčani ugnali zasedbo Gorenja, ki ji je v letošnji sezoni uspešno dirigiral 25-letni Ormožan Marko Bezjak. To je bila tretja sezona Bezjaka v dresu Velenj-čanov, ki so bili pred začetkom sezone neuspešni v kvalifikacijah za uvrstitev v Ligo prvakov. Po pričakovanjih so bili takrat od Velenjčanov močnejši Rhein Neckar Lowen, Silkeborg in Ademar Leon. V Pokalu EHF se je Gorenje od tekmovanja poslovilo v četrtfi-nalu, kjer so jih ugnali kasnejši zmagovalci, ekipa Frisch auf Goppingen. V taboru Gorenja kljub vsemu niso razočarani: »Vse začrtane cilje pred sezono smo izpolnili. Žal smo razočarali v naši Ligi za prvaka, kjer smo zapravili lepo prednost petih točk pred Cimosom. Forma skozi celo prvenstvo je bila dobra, igrali smo lep rokomet, ampak prišel je padec, ki je trajal predolgo, zato se nam je na koncu tudi izmuznil naslov državnih prvakov. Na zadnjem srečanju so Koprčani dokazali, da so boljši od nas in ni nam preostalo drugega, kot da jim stisnemo roko ter jim zaželimo obilo sreče v Ligi prvakov. Ko doma izgubiš odločilno tekmo z enajstimi zadetki, ti kaj drugega ne preostane. Vseeno pa nismo razočarani z letošnjo sezono,« je ob obisku legendarne ormoške Mestne grabe povedal Bezjak.
Ta je februarja za dve sezoni podaljšal sodelovanje z Gorenjem, čeprav se za njegove usluge danes med drugim zanimajo Zagreb in kar nekaj ekip nemške Bundeslige: »S klubom sem podpisal še dveletno sodelovanje tako kot večina mojih
f\

Foto: Črtomir Goznik
Marko Bezjak: »Z Gorenjem sem podpisal še dveletno sodelovanje tako kot večina mojih soigralcev. V klub pa prihaja kar nekaj novih soigralcev. Vem, da ima ta klub potencial in dal bom vse od sebe, da doprinesem ekipi, da bo dosegla zastavljene cilje.«
soigralcev. V klub pa prihaja kar nekaj novih soigralcev. Vem, da ima ta klub potencial in dal bom vse od sebe, da do-prinesem ekipi, da bo dosegla zastavljene cilje,« je še dodal Bezjak, ki je pogodbo podaljšal v času, ko je Gorenje suvereno vodilo na lestvici 1. SRL.
Največje presenečenje so Škofjeločani
Letošnje dogajanje v 1. SRL je slovenski reprezentant komentiral takole: »Cimos zasluženo prvak, Gorenje razočaranje Lige za prvaka. Največje razočaranje sezone so Celjani, največje presenečenje Škofjeločani, ki so skozi celo leto igrali na visokem nivoju, čeprav fantje niso imeli plač. Ormožani po pričakovanjih
deveti. Šmartno si je glede na urejenost kluba zaslužilo obstanek v ligi. Tega si zasluži tudi borbeni Slovenj Gradec, ki je klub z bogato rokometno tradicijo. Iz lige se zasluženo poslavlja Slovan, ki je med sezono zaradi finančnih težav ostal brez številnih odličnih rokometašev. Ljubljančani so z odhodom Borisa Deniča izgubili trenerja, ki je krotil in motiviral igralce. V Ljubljani je bilo le vprašanje časa, kdaj bo počilo in šlo vse navzdol,« je bil kratek in jedrnat Bezjak.
Proti Ukrajini si želimo polne Stožice
Pred reprezentanco Slovenije sta zadnji kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na EP v Srbiji 2012. Najprej gostovanje na
Portugalskem (sreda, 8. junij) in nato v Stožicah tekma proti Ukrajini (nedelja, 12. junij): »Na obeh tekmah gremo na zmago, da potrdimo 1. mesto v skupini, ki prinaša tudi nekoliko lažje tekmece na EP. Portugalce, ki so odščipnili točko tudi Poljakom, dobro poznamo in se zavedamo, da je pred nami težka tekma. Ob dobri pripravi na tekmo bi morala prevladati naše večja kvaliteta. Upam, da bomo že na Portugalskem potrdili nastop na EP. Na tekmi proti Ukrajini pa si želimo polne Stožice. Fantje si to zaslužimo, saj ti polne tribune dajo dodatno moč po še boljši igri. Na Stožice imam zaradi poškodbe proti Poljski slabe spomine in upam, da tokrat ne bom imel take nesreče,« je zaključil slovenski reprezentant in hitro potrkal ob les ...
Uroš Krstič
Kegljanje • Tekmovanje v borbenih igrah
Med 14 ekipami najboljši Podlehnik I.
V	času od aprila do konca maja 2011 je na dvosteznem kegljišču pod tribuno stadiona Drave potekalo tradicionalno kegljaško tekmovanje v borbenih igrah. Nastopilo je štirinajst članskih ekip, ki so nastopile vsaka po štirikrat, za končni rezultat so šteli trije najboljši nastopi. V zaključni del tekmovanja so se uvrstile štiri najboljše ekipe: Dravca II. - 1116 podrtih kegljev, Dravca I. - 1103, Podlehnik I. - 1103 in Optimisti Lovec - 1052 podrtih kegljev.
V	polfinalnih nastopih je Podlehnik »odpihnil« Dravco I. z najboljšim rezultatom celega tekmovanja 425:324, Optimisti Lovec pa so bili za spoznanje boljši od Dravce II. in so slavili 327:315. V borbi za tretje mesto je bila Dravca I. boljša od Dravce II. z rezultatom 338:298; tako je najboljša ekipa po predtekmovanju - Drav-ca II. - končala tekmovanje na nehvaležnem 4. mestu. V velikem finalu so bili Podlehničani boljši od ekipe Optimisti Lovec 346:325.
Končni vrstni red:
1. Podlehnik I. (Janez Tra-fela, Bojan Krušič, Janez Pod-
Najboljše tri ekipe v borbenih igrah
Foto: Miran Ritonja
goršek, Milan Podgoršek)
2.	Optimisti Lovec (Ivan Kovačec, Stanko Rakuša, Stane Zorko, Milan Čeh)
3.	Dravca I. (Nada Fridl, Marina Kramberger, Marija Kozo-derc, Maja Pavlič, Uroš Krušič)
4.	Dravca II. (Miro Haladea,
Melita Krušič, Nevenka Kolar, Mitja Kramberger)
Po končanem tekmovanju je predsednik KK Drava Boris Premzl najboljšim podelil lepe pokale. S tem tekmovanjem so članice in člani KK Drava končali sezono 2010/2011, ki
je bila kronana z zmagoslavjem ženske ekipe v II. državni ligi - vzhod in napredovanjem v I. B državno ligo. Sledi krajši počitek, v začetku avgusta pa se začnejo priprave na novo sezono.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Program Grassroots
Ekipa MNZ Ptuj U-12 boljša od Lendave
V okviru Grassroots dnevov UEFA se je reprezentanca MNZ Ptuj U-12 udeležila srečanja v Veliki Polani z reprezentanco MNZ Lendava.
Reprezentanca MNZ Ptuj je nastopila uspešno, saj je zmagala z rezultatom 0:9. Strelci so bili: Boštjan Nahberger in Niko Vajda po trikrat, Dejan Petrovič, Jan Krivec ter Marko Panikvar po enkrat. MNZ Lendava je vzorno organizirala srečanje. Marjan Lenartič, vodja programa Grassroots pri MNZ Ptuj
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, Liga U-14 vzhod
1. SML
REZULTATI 27. KROGA: Aluminij - Simer šampion 1:3, CM Celje - NŠ Poli Drava 1:1, FC Koper - Rudar Velenje 3:1, Maribor - NOGA Triglav 5:0, Bravo Publikum - NP E. Koren Dravograd 2:1, Olimpija - IB Interblock 0:2, Mura 05 - Domžale 1:3.
1.	MARIBOR	27 21	2	4	81:28	65
2.	CM CELJE	27 17	7	3	80:36	58
3.	DOMŽALE	27 18	2	7	71:47	56
4.	IB INTERBLOCK	27 16	4	7	58:32	52
5.	FC KOPER	27 16	3	8	70:47	51
6.	HIT GORICA	25 15	5	5	63:34	50
7.	SIMER ŠAMP.	26 14	2	10	49:35	44
8.	NŠ POLI DRAVA	27 11	5	11	47:60	38
9.	ALUMINIJ	27 10	6 11	56:56	36
10.	RUDAR V.	27	9	7 11 47:56	34
11.	OLIMPIJA	25	8 8 9	45:42	32
12.	BRAVO PUBL.	27	8 6 13	47:47	30
13.	NOGA TRIGLAV 27	7	5 15	44:60	26
14.	MURA 05	27	6 2 19	28:80	20
15.	NŠ R. KOREN	27	3	3 21 18:64	12
16.	F. JARENINA	26	0 1 25	17:96	1
ALUMINIJ - SIMER SAMPION
1:3 (1:3)
STRELCI: 0:1 Kotnik (23), 0:2 Ošep (26), 0:3 Janžič (30), 1:3 Goljat (37)
ALUMINIJ: Duh, Kajtna, Ostroško, Strel, Goljat, Damše (Cesar), Pulko, Horvat, Greifoner (Jus), Holcman (Hočevar), Majee. Trener: Primož Gorše.
CM CELJE - NŠ POLI DRAVA 1:1
(1:1)
STRELCA: 0:1 Pukšič (32), 1:1 Sinanovič (44)
NŠ POLI DRAVA: Frlež, Mlinaric, Roškar, Topolnik, Rakovec, Zdovc, Pauko (Kajtazi), Pukšič, Golubič, To-pič, Matjašič (Jurič). Trener: Tomislav Grbavac.
3:1, Bravo Publikum - NŠ R. Koren Dravograd 2:2, Olimpija - IB Interblock 1:1, Mura 05 - Domžale 1:1.
U-14 vzhod
1. SKL
1. IB INTERBLOCK 27 19			6	2	70:23	63
2. MARIBOR	27 16		3	8	52:34	51
3. DOMŽALE	27 14		8	5	42:24	50
4. BRAVO PUBL.	27 14		7	6	53:29	49
5. RUDAR VELENJE 27 11			6	10	53:42	39
6. HIT GORICA	25 12		3	10	33:33	39
7. FC KOPER	27 11		5	11	46:48	38
8. MURA 05	27	9	8	10	33:44	35
9. CM CELJE	27	9	7	11	39:40	34
10. ALUMINIJ	27	8	9	10	28:39	33
11. NOGA TRIGLAV 27		9	5	13	34:39	32
12. OLIMPIJA	25	7 10		8	33:33	31
13. POLI DRAVA	27	9	3	15	28:57	30
14. DRAVOGRAD	27	7	8 12		38:45	29
15. F. JARENINA	26	4	8	14	20:30	20
16. SIMER ŠAMP. 26		4	4	18	19:52	16
ALUMINIJ	-	SIMER ŠAMPION				
REZULTATI 27. KROGA: Aluminij - Simer šampion 6:1, CM Celje - NŠ Poli Drava 4:0, FC Koper - Rudar Velenje 3:2, Maribor - NOGA Triglav
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci NŠ Poli Drava Ptuj so remizirali s Celjani.
6:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Sagadin (17), 2:0 Dvoršak - Špehar (20), 2:1 Kara-begovič (33), 3:1 Vujisič (56), 4:1 Sagadin (72), 5:1 Vujisič (74), 6:1 Leskovar (75)
ALUMINIJ: Lovrec (Klasinc), Leskovar, Gerečnik, Klobučar, Dvoršak - Špehar, Špehonja (Kobale), Kelc (Novak), Sagadin, Petek (Brence), Vujisič, Šešo (Koren). Trener: Silvo Berko.
CM CELJE - NŠ POLI DRAVA 4:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Pungaršek (28), 2:0 Hribernik (52), 3:0 Tepeš (52), 4:0 Fajs (79)
NŠ POLI DRAVA: Cvetič, Habith, Trep, Zajc, Leskovar, Klajderič, Vrba-nec (Rogina), Legčevič, Kočar (Šošta-rič), Kirič, Krajnc (Zupanič), Trener: Damjan Vogrinec.
REZULTATI 29. KROGA: Mozirje - Aluminij 1:4, Dravinja - NŠ Poli Drava 0:2, CM Celje - Maribor 1:4, Rudar Velenje - Tehnostroj Veržej 4:0, Brežice - NŠ R. Koren Dravograd 0:8, Mura 05 - Železničar 2:0.
1.	MARIBOR 29 24	4 1	138:12	76
2.	NŠ POLI DRAVA 29 21	5 3	85:30	68
3.	RUDAR VELENJE 29 19	4 6	102:32	61
4.	DRAVOGRAD 29 17	7 5	93:28	58
5.	CM CELJE 29 16	6 7	107:45	54
6.	FERK JARENINA 28 16	6 6	51:35	54
7.	ALUMINIJ 29 15	4 10	70:56	49
8.	POBREŽKE 28 13	7 8	54:43	46
9.	DRAVINJA 29 13	4 12	64:43	43
10.	MURA 05 29 12 3 14 63:69 39
11.	SIMER ŠAMP. 28 11 4 13 62:49 37
12.	TEH. VERŽEJ 29 6 2 21 39:99 20
13.	BREŽICE 29 5 3 21 39:120 18
14.	ŽELEZNIČAR 29 4 1 24 24:126 13
15.	MALEČNIK 28 3 2 23 31:140 11
16.	MOZIRJE 29 1 6 22 17:111 9 MOZIRJE - ALUMINIJ 1:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Novak (3), 0:2 Petrovič (6. z 11 m), 0:3 Novak (36), 0:4 Mesarič (55), 1:4 Port (66)
ALUMINIJ: Janžekovič, Vajda, No-vačan (Leva), Panikvar (Ornik), Knez (Miložič), Elšnik, Brodnjak (Dobnik), Petrovič, Novak, Mesarič (Kirbiš), Zo-rec. Trener: Borut Kolar. DRAVINJA - POLI DRAVA 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Rogina (20), 0:2 Kukovec(68)
NŠ POLI DRAVA: Pungaršek, Gra-ger, Gale, Majerič, Šoštarič (Krajnc), Petek, Rogina (Bauman), Zdovc (Kukovec), Brec (Kovačič), Vrbanec, Šalamun (Fleten). Trener: Gorazd Beranič.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
RLMN Haloze
REZULTATI 7. KROGA: ŠD Ptujska Gora 1 - ŠD Rim 3:2, ŠD Stopno -ŠD Ptujska Gora 2 1:3, ŠD As Euro-avto - ŠD Breg Albin Promotion 7:0, Naraplje - ŠD Stoperce 7:1, ŠD Cir-kovce - ŠD Medvedce 3:1.
1.	NARAPLJE	6	6	0	0	28:13	18
2.	PLAJNSKO	5	5	0	0	23;3	15
3.	ŠD ŽETALE	5	4	0	1	22:4	12
4.	AS EUROAVTO	6	4	0	2	19:8 12
5.	ŠD RIM	6	4	0	2	16:10 12
6.	PTUJ. GORA 1	6	3	0	3	14_11 9
7.	ŠD CIRKOVCE	6	3	0	3	12:10 9
8.	ŠD STOPNO	6	3	0	3	13:13	9
9.	ŠD MEDVEDCE	6	1	0	5	9:17	3
10.	PTUJ. GORA 2 6 1 0 5 6:24 3
11.	ŠD STOPERCE 6 1 0 5 9:31 3
12.	ŠD BREG 6 0 0 6 7:31 0
PARI ZAOSTALEGA 3. KROGA (NARAPLJE, 3. 6.): ŠD Ptujska Gora 1 - ŠD Ptujska Gora 2, ŠD Rim - ŠD Stoperce, ŠD Žetale - ŠD Stopno, Planjsko - ŠD Breg Albin Promotion, Naraplje - ŠD Cirkovce, ŠD As Euro-avto - ŠD Medvedce.
DK
Občinska liga Sveti Tomaž
Tri ekipe so si že zagotovile igranje v play offu. Za edino preostalo vstopnico se bodo borile tri ekipe. V primeru zmage ekipe TRS je potnik znan; če slednji izgubijo, potem bo o četrtem potniku odločala tekma ŠIT - KMN Tomaž veterani. Vodilni ekipi
se bosta pomerili med sabo za boljše izhodišče v končnici, v primeru remija so Koračice v boljšem položaju. REZULTATI 4. KROGA: TRS Bar
Sara - Koračice 0:1, Purgari - KMN Tomaž veterani 5:4, ŠIT Picerija Oz-mec - PGD Ključarovci 2:7.
1.	KORACICE 4
2.	PURGARI S. T. 4
3.	KLJUČAROVCI 4
4.	TRS BAR SARA 4
5.	ŠIT PIC. OZMEC 4
6.	TOMAŽ VET. 4
3 1 2 2 2 1 0 3 0 2 0 1
12:6 13:8 18:14 6:7 6:15 12:17
Ekipa Purgari Sveti Tomaž
PARI 5. KROGA (PETEK, 3. 6., PRI SVETEM TOMAŽU): KMN Tomaž veterani - ŠIT Picerija Ozmec (19.30), Koračice - Purgari (20.20), PGD Ključarovci - TRS Bar Sara (21. 10).
Letna liga Cvetkovci
REZULTATI 6. KROGA: FC Optimisti - MA Formin 3:0 (b. b.), DM Trgovišče - Brlek Cvetkovci 2:1, Inox ograje Majcen - Mozaik team 8:0, Kirby Podgorci - ŠD Cvetkovci (4. 6., ob 19.00 v Cvetkovcih). Prosta je bila ekipa Vičar transport Vičanci.
1.	OGR. MAJCEN	5	5	0	0 23:6	15
2.	PODGORCI B.	5	4	0	1	22:12	12
3.	VIČAR VIČANCI	5	3	11 11:5	10
4.	FC OPTIMISTI	5	3	0	2	14:10	9
5.	B. CVETKOVCI	6 2	2	2	12:11	8
6.	DM TRGOVIŠČE	5	2	0	3	12:15	6
7.	MOZAIK TEAM	5	1	0	4	3:20	3
8.	ŠD CVETKOVCI	4	0	2	2 4:9	2
9.	MA FORMIN	6 0	1	5	10:23	1
PARI 7. KROGA (V SOBOTO, 4. 6, V CVETKOVCIH): Brlek Cvetkovci -FC Optimisti (19.40), Mozaik team -DM Trgovišče (20.20), ŠD Cvetkovci - Inox ograje Majcen (21.00), Vičar Vičanci - Kirby Podgorci (21.40). Prosta je ekipa MA Formin.
UR
Športni napovednik
Nogomet
3. SNL - VZHOD
PARI 25. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Stojnci - AHA EMMI Bistrica, Odranci - Tromejnik G Kalamar, Paloma - Kovinar Štore, Čarda - Tehnostroj Veržej, Malečnik - Simer šampion, Zreče - Koroška Dravograd, Grad - MU Šentjur.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zavrč - Pohorje, ZAVA Gerečja vas - Šoštanj, Koroške Gradnje - Šmarje pri Jelšah, Tehnotim Pesnica
-	Podvinci Betonarna Kuhar, Boč Poljčane - Peca, Marles hiše - GIC Gradnje Rogaška, Carrera Optyl - Mons Claudius.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Lovrenc - Dornava, Oplotnica -Središče, Rogoznica - Pragersko, Skorba - Videm; NEDELJA ob 17.00: Apače - Gorišnica, Bukovci - Hajdina.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Markovci - Grajena, Tržec
-	Slovenja vas, Zgornja Polskava - Hajdoše, Spodnja Polskava - Cir-kulane; SOBOTA ob 20.00: Podlehnik - Leskovec; NEDELJA ob 17.00; Podvinci Agrocenter Ptuj - Makole.
Na Hajdini zaključna revija mlajših cicibanov
ŠD Hajdina in MNZ Ptuj organizirata v soboto, 4. junija, od 9.30 naprej zaključno revijo za mlajše cicibane U8. Namen revije je srečanje mladih nogometašev letnikov 2002 in mlajših, ki so nastopali za svoje klube v tekmovanju U8 MNZ Ptuj v sezoni 2010/2011.
Ekipe bodo po kakovosti razdeljene v tri skupine po štiri, vsaka ekipa bo odigrala po tri tekme s skrajšanim časom srečanja (1 x 15 minut). Revija bo potekala na treh igriščih istočasno, poskrbljeno bo za jedačo in pijačo, prav tako za spremljevalni animacijski program. Po koncu vseh srečanj, predvidoma ob 13.00, sledi podelitev medalj vsem nastopajočim igralcem.
Nogometni kamp U-12, Rogla 2011
MNZ Ptuj, Komisija za Grassroots program, organizira od 2. 7. do 6. 7. 2011 na Rogli šolo nogometa za igralce letnikov 1998 in 1999. Stroški za udeležence znašajo 120 evrov (možnost plačila na tri obroke) in vključujejo penzion, dodatno kosilo, uporabo športnih objektov: igrišča, bazena, fitnesa, video sobe ... Ostale podrobnosti razpisa in prijavnico najdete na spletni strani MNZ Ptuj (www.mnzveza-ptuj.si).
Pisno prijavnico pošljite na naslov MNZ Ptuj, Čučkova 2, 2250 Ptuj, faks 748 15 37. Rok za prijavo je ponedeljek, 6. junij 2011!
Vadba bo potekala po strokovnem programu NZS za starostno kategorijo od U-12. Za izvedbo in strokovno vodenje so zadolženi: trenerja Boštjan Zemljarič in Gorazd Černila ter Marjan Lenartič, vodja Grassroots programa.
Mali nogomet • Sandijev memorial v Vitomarcih
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 11. tradicionalni Sandijev memorial (v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša), nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v soboto, 4. 6., na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih. Prijavnina znaša 75 evrov, zagotovoljen nagradni sklad pa 1.900 evrov. Prijave sprejemamo na dan turnirja do 20. ure ali predhodno po telefonu. Informacije: 031/634-847, 051/367-899. Program prireditve, SOBOTA, 4. 6.: 13.30 - Otvoritev in pozdrav 14.00 - Turnir mladinskih ekip do 17 let 15.00 - Veteranski turnir povabljenih ekip 20.00 - Ekshibicijska tekma ženskih ekip 20.30 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal Razdelitev nagradnega sklada članskega turnirja:
1.	mesto: 1.000 € + pokal + prehodni pokal
2.	mesto: 500 € + pokal
3.	mesto: 250 € + pokal
4.	mesto: praktična nagrada v vrednosti 150 €.
Bogate nagrade prejmejo še najboljši igralec, vratar in peterka turnirja.
V	okviru spremljevalnega programa bo v petek, 3. 6., s pričetkom ob 19. uri potekal turnir med zaselki občine Sveti Andraž ter zabava z Duom Nostalgija (Slovenija ima talent) in DJ-jem. Ob igrišču bo postavljen prireditveni šotor, zato bo prireditev ob vsakem vremenu!
Vabljeni!
Odbojka na mivki • Turnir v Podložah
V	soboto, 4. 6., bo v športnem parku v Podložah potekal turnir dvojic (napovedan je bil že 28. 5., vendar je bil prestavljen zaradi dežja). Organizatorji bodo sprejemali prijave do 10. ure (prijavnina znaša 10 evrov), ko se bo začelo tekmovanje. Najboljše tri ekipe bodo nagrajene (110, 70 in 50 evrov). Za obiskovalce bodo pripravljene družabne igre s praktičnimi nagradami. Informacije: 041 484 600 (Simon).
Rokometni direndaj
Rokometni klub Jeruzalem Ormož vabi vse rokometne nadebudneže, rojene leta 2001 in mlajše, na junijski rokometni direndaj, ki bo potekal v petek, 3. junija, s pričetkom ob 16.00 v Športni dvorani na Hardeku. Direndaj bo trajal uro in pol. Po začetnem ogrevanju bomo zaigrali mini rokomet na dveh igriščih.
Vabljena dekleta in fantje, rojeni leta 2001, 2002, 2003, 2004.
Info: rkormoz@gmail.com ali 040 165 293
DK, JM, UK
Športni napovednik
Rokomet • Močan mednarodni turnir letnikov 1998 v Ormožu
Rokometni klub Jeruzalem Ormož v soboto, 4. junija, v Športni dvorani na Hardeku gosti močan mednarodni turnir za letnike 1998 in mlajše. Na turnirju sodelujejo najmočnejše ekipe tega letnika v Sloveniji in na Hrvaškem: RK Karlovac, RK Trimo Trebnje, RK Celje Pivovarna Laško, RK Jeruzalem Ormož.
Razpored tekem:
ob 10.00: RK Jeruzalem Ormož - RK Celje Pivovarna Laško ob 10.50: RK Karlovac - RK Trimo Trebnje ob 11.40: RK Jeruzalem Ormož - RK Trimo Trebnje ob 12.30: RK Celje Pivovarna Laško - RK Karlovac ob 13.20: RK Celje Pivovarna Laško - RK Trimo Trebnje ob 14.10: RK Jeruzalem Ormož - RK Karlovac
UK
Planinski kotiček
Greben Muzcev
Sobota, 18. 6. 2011
Greben Muzcev je visok skalni greben nad dolino Rezije. Sestavlja ga več vrhov: Zajavor (1815 m), Veliki Rob (1878 m), Vrh Muzcev (1866 m), Kadin (1818 m), Javor (1906 m) in Lopič (1958 m), ki je tudi najvišji vrh Muzcev. Po eni strani je greben skalnat in prepaden, po drugi strani pa poraščen s travo. Poti na travnatem delu so zelo strme, na nekaterih mestih zavarovane z jeklenico. V primeru dežja je velika nevarnost zdrsa. Pri hoji po travi navkreber ali navzdol moramo biti zelo previdni, saj je precej lukenj, ki jih ne vidimo, ker so skrite pod travo. Za vzpon na Muzce potrebujemo kar nekaj kondicije, saj se vse poti, razen poti na Lopič in Javor, začenjajo v dolini na cca. 600 m nadmorske višine. Zato tura na Muzce traja med 7 do 8 ur.
Če bo skupina prevelika ali bomo ocenili, da je prečenje prenevarno, se bomo povzpeli samo na en vrh (Javor ali Lopič) ter se vrnili v dolino. V tem primeru bo tura trajala 3 ure in 30 minut. Izlet bomo izvedli samo v lepem vremenu. S prijavami pohitite, saj je število mest omejeno.
Odhod: sobota, 18. 6. 2011, ob 4. uri (železniška postaja Ptuj)
Vrnitev: sobota, 18. 6. 2011, do 21. ure (železniška postaja Ptuj)
Oprema: planinska, glede na vremenske razmere
Prehrana: iz nahrbtnika (koč ni!)
Cena: 40 evrov (prevoz)
Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 14. 6. 2011
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto.
S planinskimi pozdravi!
Vodja izleta: Vlado Fridl
Aikido
Polonca osvojila 3. mojstrsko stopnjo
Ob koncu sezone so se na Akademiji bojevniških veščin Ptuj zvrstila izpitna polaganja v borilnih veščinah: karate, aikido, japonsko mečevanje (iai-do, ken-jutsu in kendo) ter kung fu. Izpitni komisiji je predsedoval Silvester Vo-grinec, mojster borilnih veščin (6. DAN), mednarodni inštruktor, trener I. razreda in strokovni vodja ABV Ptuj. Najvišje pasove in nazive so dosegli Polonca Zorman - črni pas 3. DAN v aikidu, Jernej Fric - črni pas 1. DAN v iai-do-ju in Robi Vogrinec - rjavi pas in naziv mojstrski kandidat v kung fuju.
Polonca Zorman na akademiji vadi neprekinjeno že 10 let. Na Ptuju je prva ženska, ki je v tej veščini dosegla tako visoko stopnjo in celo v Sloveniji težko najdemo med članicami mojstrico tega ranga. Pred kratkim je v Celju demonstrirala aikido na mednarodnem tekmovanju Karate zveze Slovenije. Njen zaščitni znak so noži sai, ki jih je promovirala filmska Elektra. Zraven aiki-da je Polonca še mojstrica v karateju (3. DAN), iai-doju (2.
Popravek
Dne 10. 5. 2011 je bil v Štajerskem tedniku objavljen sestavek z naslovom »Trinajst naslovov za ptujske, pet za ormoške kikboksarje«. V njem smo napačno zapisali ime Neže Andro-mako (zapisano je bilo Nuša). Za napako se opravičujemo!
Uredništvo
Nepozabno doživetje za posameznike, družine aH skupine na najveijem kolesarskem rekreativnem dogodkuvSIoveniji
Komaj čakam na 9. Poli maraton
Poli maraton skrbno poskrbi za All inclusive ponudbo - zabava, rekreacija, hrana in pijača, poleg tega pa še darilo
Poli maraton je ena od najbolj atraktivnih rekreativnih množičnih prireditev v Sloveniji. Je največje kolesarsko rekreativno doživetje, ki ga spremlja vrhunski zabavni program, oplemeniten s slastno gastronomsko ponudbo. Tudi letos bo prvo soboto v septembru na letališču v Mo-škanjcih obarvan s pisano mavrico kolesarskih oprav, prepojen z opojnimi vonji pečenega piščanca in razigrano nasmejan na različnih otroških delavnicah.
Glavni namen Poli maratona ¡e seveda rekreacija in promoviranje zdravega načina življenja. Vendar ¡e Poli maraton še veliko več in k temu dejstvu vsak udeleženec ali organizator doda svoj nepogrešljiv prispevek. Kolesarji smo tisti, ki poskrbimo za svojevrstno kuliso, atmosfero Poli maratona pa zagotovimo vsi skupaj. Tudi zato je Poli maraton že zdavnaj prerasel okvire športnega dogodka in postal nepozabno doživetje gibanja, druženja, okusa in zabave.
Najprej je seveda na vrsti kolesarjenje, kot glavni element doživetja. Sledi počitek in slastno okrepčilo, zabava ter obilica nagrad za najstarejše, najštevilčnejše, za posebne dosežke in nagrade, ki si jih prislužimo s kančkom sreče. Kaj pa je tisto, kar nas postavlja na sam vrh rekreativnih prireditev? Je celoten vtis skupnega druženja, vožnje skozi idilično pokrajino, prijazna beseda mimoidočih domačinov in nasmeh vsakega kolesarja.
Zaradi celovitosti prijetnih vtisov Poli maraton vsako leto privabi številne ljubitelje rekreativnega kolesarjenja, do zdaj vsega skupaj več kot 40.000. Ce bi vsak torej prevozil le en kilometer, bi obkrožili Zemljo, ker pa smo kilometre užitkov zajemali bolj pogumno in z veliko žlico, smo kolesarji Poli maratona Zemljo obkrožili že več kot stokrat. Letos bodo tako kot leta poprej pripravljene tri dolžine prog, namenjene različni telesni pripravljenosti; najdaljša Maxi Poli maraton dolžini 64 kilometrov, krajša Mini Poli proga v dolžini 30 kilometrov, in trikilometrski Poli snack maraton za najmlajše udeležence ali družine z majhnimi otroki. Zmagovalec pa je prav vsak, ki prevozi eno izmed treh tras, zato mu organizatorji podelimo posebno medaljo.
Pripravljamo in komaj čakamo na že 9. Poli maraton, ki bo po olimpijsko najboljši Poli maraton do zdaj.
Zaradi radostnih in kolesarjenja polnih doživetij privabi več tisoč ljudi, ki upravičeno pričakujejo nekaj več. Zato bo tudi letošnji, že 9. Poli maraton, oplemeniten z bogato ponudbo, ki jo seveda zaznamuje ponudba slastnih piščančjih jedi, kolikor jih lahko poješ, od Perutnine Ptuj in vin Pullus, najbolj in najvišje odlikovane vinske kleti na svetu - Ptujske kleti. To pa še ni vse. Vsak udeleženec bo v darilnem paketu dobil na rekreaciji nepogrešljiv bidon, medaljo za dosežek in posebno pozornost Perutnine Ptuj. Kot se za dogodek takšne veličine spodobi, pa bosta na voljo v celostni ponudbi še brezplačna tehnična pomoč in zdravstvena oskrba, na koncu vsakoletne kolesarske kolone pa še tako imenovana metla za tiste kolesarje, ki omagajo ali imajo tehnične težave s kolesom.
Gostje od vsepovsod
Vse našteto in še marsikaj drugega so razlogi, da je Poli maraton izredno priljubljen med kolesarji iz najširše regije, kar mu dodaja še posebno privlačnost. Je vseslovenski dogodek, na katerem so prijazno sprejeti tudi kolesarji iz bližnje Hrvaške ali Avstrije, nadvse veseli pa smo tudi obiskovalcev iz drugih držav, ki jih sprejmemo na svojevrsten način - po ptujsko. Štajersko in ptujsko gostoljubje je namreč zaznamovano z značilnimi okusi, najlepšo pokrajino in dihanjem zemlje, ki je na teh koncih še posebej bogato nagradila pridne roke. Je pravi magnet za obiskovalce od tu in tam, zato vas vse vljudno vabimo, da pridete in tudi sami (še) enkrat doživite Poli maraton v vsej svoji veličastnosti, saj ste tudi vi sami ključen sestavni del celotnega doživetja. Komaj čakam Poli maraton. (pr)
Foto arhiv: Aleš Šprah
Polonca Zorman (desno) je v aikidu osvojila črni pas - 3. DAN, kar je do sedaj najvišji dosežek med članicami v tej veščini na Ptuju.
DAN), ken-jutsu (2. DAN) in kendu (1. DAN), kar je spet
dosežek, ki ga med članicami težko najdemo celo v Evropi.
Športne novičke
Strelstvo • Univerzitetno DP - Ljubljana
Na državnem univerzitetnem prvenstvu, ki je potekalo v nedeljo na centralnem strelišču v Ljubljani, je med študenti s puško slavil Mitja Černi iz Visoke šole Novo mesto s 589 krogi, drugo mesto je osvojil Grega Potočnik, VŠ za lesarstvo Škofja Loka, s 588 krogi pred tretjeuvršče-nim Maticem Baričem iz Fakultete za elektrotehniko s 580 krogi. Tik za najboljšimi tremi pa je za medaljo zaostal Kidričan Uroš Mohorko, FERI, in s 578 krogi, v konkurenci 12 strelcev, osvojil 4. mesto. Med študentkami s puško je slavila Kaja Repič s 392 krogi, med študenti s pištolo pa je bil najboljši Blaž Kunšek s 557 krogi. Med študentkami s pištolo sta tekmovali tudi Mateja Levanič, Fakulteta za upravo LJ, in Mojca Lazar, Medicinska fakulteta Maribor, drugače pa Profesionalovi strelki iz Kidričevega, in s 351 ter 348 krogi osvojili 2. in 3. mesto. V dopolnilnem programu univerzitetnega prvenstva bodočih študentov, ki so zaenkrat še srednješolci, je med dijaki s pištolo odlično nastopal Ormožan Kevin Venta in zmagal s 562 krogi pred Rožletom Repičem s 557 krogi na 2. mestu. Med dijakinjami s pištolo je slavila Anuša Kovačič s 366 krogi, Ormožanka Tina Novak, ki obiskuje srednjo zdravstveno šolo v Celju, pa je s 348 krogi osvojila 4. mesto. Med dijakinjami s puško je nekoliko presenetljivo zmagala Teja Razbor-šek iz Hotinje vasi in dosegla 390 krogov, ormoške gimnazijke Petra Vernik, Urška Kuharič in Nuša Šte-fančič pa so s 378, 355 in 292 krogi osvojile 5., 9. in 10. mesto. Med
dijaki s puško je slavil Andrej Peter-nel s 580 krogi, ormoški gimnazijec Jan Šumak je s 574 krogi osvojil 5. mesto in za medaljo zaostal za pičli krog. Kidričan Aleš Pernat, dijak Srednje elektro in računalniške šole Maribor, pa je s 555 krogi dosegel 9. rezultat dneva.
Simeon Gonc
Atletika • Obetavna maratonka Tina Čačilo
Po dolgih letih suše ima ptujska atletika ponovno obetavno tekmovalko na dolgih progah. Tina Čačilo, letnik 1990, je na državnem prven-
Dvajsetletna Tina čačilo je z 2. mestom na državnem prvenstvu v malem maratonu opozorila na svoj talent v tekih na dolge proge.
Izkazala se je tudi kot tekmovalka, saj je bila leta 2003 državna prvakinja Kendo zveze Slovenije v iai-doju in vicepr-vakinja v kendu. Leta 2002 je zmagala v iai-doju na božično-novoletnem turnirju v Velenju. V karateju je leta 2005 osvojila zlato medaljo na 9. mednarodnem pokalu v Ljutomeru v borbah posamezno. Redno je sodelovala na demonstracijah borilnih veščin, ki jih je izvajala ABV na različnih športnih prireditvah. Polonca že vrsto let opravlja funkcijo predsednice društva. Brez dvoma je izjemna, talentirana, vsestranska športnica, ki se je že dokazala s svojim delom ter dosežki in ki bo še nadalje aktivna v ptujskih borilnih veščinah.
Jernej Fric, dijak športne gimnazije Ptuj, na akademiji vadi pet let. Letos je postal mojster v iai-doju, na prejšnjem polaganju pa v ken-jutsu. V tej sezoni je osvojil še 1. KYU - rjavi pas v karateju, aikidu in kendu. Večkrat je sodeloval na raznih demonstracijah borilnih veščin. Jernej je perspektiven mlad športnik.
Vlado Novak
stvu v malem maratonu na 21 kilometrov, ki je prejšnji teden potekal v okviru maratona v Radencih, zasedla drugo mesto. Pri tem je postavila tudi najboljšo osebno znamko, saj je tekla sekundo hitreje od ure in pol. Da gre za obetavno mlado tekmovalko v tekih na dolge proge, je pred tem pokazala že na teku trojk v Ljubljani v začetku meseca, kjer je skupaj s sotekmovalcema Robertom Prelogom in Petrom Žnidarjem zasedla drugo mesto v konkurenci mešanih trojk na 29 kilometrov. Ča-čilovo trenira Andrej Voglar, nekdanji ptujski maratonec, ki se je na maratonski preizkušnji spustil pod mejo dveh ur in pol.
Uroš Esih
VDC Sožitje •
Prijetno druženje
VDC Sožitje iz Ptuja je na igrišču v športnem parku v Apačah organiziral spomladanski nogometni turnir za osebe s posebnim programom. Ob domačinih so nastopile še ekipe iz Maribora, Novega mesta in Jesenic. V lepem vremenu in dobrem razpoloženju je tekme sodil Roman Glažar.
REZULTATI: VDC Maribor - VDC Ptuj 4:2, VDC Novo Mesto - OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice 2:4, VDC Maribor - VDC Novo Mesto 6:2, VDC Ptuj - OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice 3:0, OŠ Poldeta Stražišarja - VDC Maribor 1:3, VDC Ptuj - VDC Novo Mesto 2:2.
Danilo Klajnšek
Foto: Simeon Gčnc
Kevin Venta je po zmagi v kvalifikacijah za uvrstitev vi. B-ligo ponovil dosežek še na univerzitetnem DP in med „pripravniki študenti" - dijaki premagal aktualnega klubskega prvaka Rožleta Repiča.
Foto Črtomir Goznik
Člani VDC Sožitje so se pred kratkim s sorodnimi centri družili v Zavrču na finalu pokala MNZ Ptuj (na posnetku) in v Apačah.
Strelstvo • SK Kidričevo profesional
Odprti za vse zainteresirane strelce
Pred kratkim je pričel delovati novoustanovljeni strelski klub SK Kidričevo profesional - ustanovil ga je Gorazd Maloič, ki med drugim zaseda tudi funkcijo predsednika Strelske zveze Slovenije.
»Vzroki za nastanek novega kluba so povsem enostavni: klub sem želel pripeljati na višjo raven; strelcem želimo omogočiti treninge in tekmovanja na mednarodni ravni, podporo domačih in tujih trenerjev ... Klub SD Kidričevo, katerega član sem še vedno, ima druge poglede na razvoj, kot jih imam sam; takšen klub se lahko hitro izgubi v povprečju, takšnih primerov je v Sloveniji kar nekaj. Sam sem v svoji karieri strelca doživel situacije, da ni bilo posluha in ambicij za uveljavljanje na mednarodnem področju. Prav to želim omogočiti strelcem v SK Kidričevo profesional,« je na začetku povedal Gorazd Ma-loič in nadaljeval: »Zanimivo je, da se jih je javilo kar nekaj, ki želijo svoje želje, interese in cilje uresničevati v novem klubu. Zelo vesel sem bil vstopa Mateje Levanič in Mojce Lazar, ki sta svojo strelsko pot začeli na Ptuju, sedaj pa sta imeli daljšo prekinitev nastopov zaradi študijskih obveznosti. Sami sta si tudi poiskali sponzorje, kar dodatno priča o njuni želji in vnemi za ponovno aktiviranje. To je tudi jasen signal, da želita nekaj doseči, ob tem pa v strel-stvu predvsem uživati. Tukaj je še Klavdija Pufič, Aleš Pernat in Niko Visočnik pa sta bila že kar nekaj časa moja varovanca v SD Kidričevo. Želja je, da vse popeljemo na neko novo pot, ki bi jih v nekem času pripelja-
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Levanič, Klavdija Pufič, Gorazd Maloič, Aleš Pernat in Niko Visočnik
la do reprezentance. Izjemno je pomembno, da je Aleš Pernat, ki ima sladkorno bolezen, dobil svojega sponzorja, podjetje Zaloker&Zaloker (le-to deluje na področju sladkorne bolezni), ki ga podpira pri njegovem športnem udejstvova-nju. Trenutno je v najboljšem položaju Klavdija, ki ima vse potrebne predispozicije za vrhunsko strelko, predvsem njena tehnika je fantastična. Lahko celo rečem, da ima v tem oziru vse pogoje, da doseže rezultat 400. Za ta rezultat pa mora napredovati še v psihološkem in fizičnem vidiku.«
Kakšna je razlika med delom v drugih klubih in vašim?
G. Maloič: »Imamo napisane programe za vsakega strelca posebej, tudi kondicijski in psihološki del, po vsakem strelskem treningu pa nare-
dimo analizo, ki je dodana vrednost. Po analizi potekajo treningi v slovenskih klubih dva- ali trikrat na teden, kar znese maksimalno 3 do 4 ure na teden. To je seveda premalo za vrhunske rezultate, zato pri nas delamo štiri- ali petkrat na teden. V današnjem času si ne moremo dovoliti, da bi denar zapravljali za amatersko delo; le-to se več ne nagrajuje. Zakon o športu jasno govori o tem, kaj se financira ali sofinancira, zato je to edina pot za 'življenje' nekega društva. Seveda to ne pomeni, da se amaterski del popolnoma izključuje: povezava z rekreacijskim delom in npr. veterani mora obstajati, a programski del mora biti na višjem nivoju. Najpomembneje za strelce je narediti dobre temelje: za vsakega najti pravi položaj. Brez tega lahko sicer pride do nekega nivoja, tudi
na državni ravni, vendar napredek na mednarodni sceni ni mogoč.«
Kakšni so pogoji za pristop v vaš klub in kako se bo le-ta financiral?
G. Maloič: »V naš klub se lahko včlanijo vsi strelci iz cele Slovenije in iz vseh klubov. Če so prišli do nekega nivoja in ne najdejo poti naprej, jim lahko poskušamo pomagati pri nas: opravimo analizo, glede na rezultate pripravimo program in ga nato začnemo izvajati. Pri financiranju nam zaenkrat pomagajo sponzorji in donatorji, nekaj članarine pa prispevajo tudi strelci sami. Cilj kluba je, da v šestih letih vse člane pripeljemo do nivoja reprezentance, v primeru Klavdije pa so apetiti - glede na njene zdajšnje rezultate - še višji.«
Jože Mohorič
Mateja Levanič, študentka Fakultete za upravo: »Na strelišča sem se vrnila zaradi močne želje po strelskem udejstvovanju, in da nekaj dosežem v tem športu. Želim izkoristiti vse možnosti, ki jih doslej še nisem in se približati uvrstitvi v reprezentanci. Mislim, da je to cilj vsakega strelca.«
Klavdija Pufič, diplomirana ekonomistka: »Imam visoke cilje, ki jih v prejšnjem klubu (SD Impol, op. a.) nisem mogla uresničiti. Zato sem tudi prišla v Kidričevo, ob tem pa bi se zahvalila Gorazdu za to priložnost. Upam, da bomo skupaj dosegli visoke cilje, ki v idealnih razmerah lahko vodijo tudi na OI, ki bodo naslednje leto v Londonu. Rezultate z zračno puško sem v zadnjem
času močno izboljšala, konstantno dosegam rezultate preko 390 (na tekmi svetovnega pokala v Plznu 395, na treningih tudi do 398!). Glavni kratkoročni cilj je nastop na tekmi svetovnega pokala v Munchnu in na evropskem prvenstvu v samostrelu.«
Niko Visočnik, dijak računalništva: »S strelstvo m sem se začel ukvarjati pred petimi leti. Prvo leto med kadeti sem imel kar uspešno sezono, zadnjo pa nekoliko manj. Doslej sem treniral dvakrat tedensko, pri tem pa opravil 40 do 60 strelov na trening. Upam, da bom čim bolj izboljšal svoje rezultate.«
Aleš Pernat, dijak računalništva: »Doslej sem
najbolj ponosen na uspehe z malokalibrskim orožjem, kjer sem bil v svoji starostni kategoriji državni prvak - upam, da bom tudi letos pri vrhu, čeprav je konkurenca kar močna. Pomembno je, da sem s strelstvom začel dovolj zgodaj, da pridobivam moč, da najdem pravi položaj, da pridobim psihološko stabilnost, s čimer so možnosti za dobre rezultate večje. Svoje rezultate bi rad izboljšal v vseh položajih: stoje, kleče in leže.«
Mojca Lazar: »Velika želja je preboj v reprezentanco, kasneje pa uspešni nastopi na mednarodnih tekmovanjih. Vsekakor pa želim v strel-stvu uživati.«
Košarka • KLOŠ (košarkarska liga OŠ)
Cirkovce prvaki lige »KLOŠ«
Košarkarski klub Haloze je že	kategorija U-10; skupno je nastopi-
tretjo sezono zapored organiziral in-	lo več kot 100 otrok). Ekip je vsako
terno košarkarsko ligo med ekipami	leto več; letos je bilo odigranih šest
nekaterih osnovnih šol (starostna	turnirjev. Finalni turnir je KK Haloze
Zmagovalna ekipa letošnje KLOŠ: OŠ Cirkovce
organiziral v soboto, 21. 5., v šolski telovadnici v Makolah, skupno je sodelovalo 9 ekip iz širše okolice.
Tekma za 3. mesto: OŠ Ptujska Gora -OŠ Majšperk 19:13
Pri zmagovalcih sta s suvereno in borbeno igro izstopala P. Kropec (gonilna sila ekipe) in G. Planinc. Za ekipo OŠ Majšperk so točke dosegli J. Vedlin, M. Vrabič, G. Križanec in M. Cep.
Finale: OŠ Žetale -OŠ Cirkovce 19:20
Po uvodnem vodstvu igralcev iz Cirkovc je nadaljevanje tekme pripadlo igralcem iz Žetal, ki so si v določenih trenutkih tekme priigrali pet točk prednosti. Stik z njimi je držal najboljši igralec lige, A. Potočnik. Marsikdo je že bil prepričan v zmago Žetal, vendar je v zadnji tretjini prišlo
do preobrata: fenomenalno je odigral A. Vovken in z zadetimi meti popeljal ekipo OŠ Cirkovce v vodstvo, ki so ga zadržali do konca.
Končni vrstni red:
1.	OŠ CIRKOVCE
2.	OŠ ŽETALE
3.	OŠ PTUJSKA GORA
4.	OŠ Majšperk, 5. OŠ Makole, 6. OŠ Podlehnik, 7. OŠ Stoperce, 8. OŠ Videm, 9. OŠ Lovrenc na Dr. polju.
Po koncu finalne tekme so Cir-kovčani zasluženo oblekli majice PRVAKI lige KLOŠ za leto 2011. Za to nagrado je poskrbel Reklamni atelje Babšek iz Šikol. Prijetno presenečenje je ekipa Ptujske Gore, ki je v prvi sezoni osvojila 3. mesto, prav tako ekipa Podlehnika, ki je v prvi sezoni osvojila 6. mesto.
Najboljši igralec oziroma strelec lige je Andraž Potočnik iz OŠ Cirkovce, ki je za nagrado prejel pokal - silhueta košarkarja, košarkarsko žogo in nekaj manjših praktičnih nagrad.
60 let PD Ljutomer
Ob jubileju srečanje na Jeruzalemu
Planinsko društvo (PD) Ljutomer je bil ustanovljeno leta 1951, le štiri leta za tem pa se je zapisalo v anale slovenskega planinarjenja, saj je v okviru društva ljutomerska godba na pihala zaigrala na Triglavu. Predvsem po zaslugi Ljuto-merčana Avgusta Loparni-ka, takratnega vodja pihalnega orkestra in najbolj zagretega zagovornika po organiziranem planinskem delovanju v Prlekiji.
Danes ljutomersko PD združuje več kot sto aktivnih odraslih članov ter številnih nara-ščajnikov iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. Po besedah Ivana Kraljiča, predsednika PD Ljutomer, so se iz ljutomerskega društva razvila tudi nekatera okoliška planinska društva, poleg organizacije planinskih izletov, pohodov, vzponov in srečanj ter prostovoljnega dela društvo veliko pozornost namenja izobraževanju vodnikov, mladinskih mentorjev, vzdrževanju in označevanju planinskih poti, vzgoji mladih - spodbuja delo podmladkov po šolah in vrtcih.
Ob visokem jubileju - 60-le-tnici delovanja, PD Ljutomer prireja skupaj s Planinsko zvezo Slovenije in občino Ljutomer Dan slovenskih planincev,
ki bo 4. junija na Jeruzalemu. Nad organizacijo bdi član društva Franc Slokan, ki na Jeruzalem poleg planincev poziva tudi druge pohodnike in ljubitelji narave. Pravi, da je po prvih zbranih prijavah interes izjemen, zato se na osrednjem dogodku ob lepem vremenu pričakuje okoli 5000 udeležencev. Na Jeruzalem bodo lahko odšli iz štirih izhodiščnih mest. Organizirano vodenje proti Jeruzalemu bo z železniških postaj Pavlovci, Ivanjkovci in Mekotnjak ter izpred športno-izobraževalne-ga centra Ljutomer. Obiskovalcem iz oddaljenih slovenskih krajev se priporoča, da v Prlekijo dospejo z vlakom, saj v času prireditve na Jeruzalemu dostop z osebnimi vozili in avtobusi ne bo možen. Odhod udeležencev z izhodiščnih točk proti Jeruzalemu bo ob 9. uri, osrednja prireditev, kjer bodo med drugim razvili tudi nov prapor PD Ljutomer, pa se bo pri Dvorcu Jeruzalem pričela ob 11. uri. Glede na vse večji razmah rekreativnega udejstvovanja bo za domačine tovrsten dogodek odlična priložnost, da se na eno najbolj znamenitih in priljubljenih vinsko-turističnih točk v Sloveniji odpravijo peš.
NŠ
Franc Slokan, Ivan Kraljič (PD Ljutomer) in županja občine Ljutomer Olga Karba so predstavili letošnjo osrednjo prireditev slovenskih planincev.
Planinski kotiček
Dan slovenskih planincev 2011 -Jeruzalem v Slovenskih goricah
Vabimo vas na tradicionalno srečanje slovenskih planincev, ki bo v soboto, 4. junija, na Jeruzalemu v Slovenskih goricah v organizaciji PZS, PD Ljutomer in občine Ljutomer. Srečanje se bo pričelo ob 11. uri s pozdravnimi nagovori, razvitjem prapora PD Ljutomer in kulturnim programom. Za prijetno vzdušje in ples bo poskrbljeno, prav tako tudi za jedačo in pijačo. Srečanje je posvečeno 60-letnici PD Ljutomer.
Srečanja se bomo udeležili množično, zato vabim planince PD Ptuj k udeležbi. Na srečanje bomo potovali z vlakom iz Ptuja ob 7.46 do Ljutomera, kjer nas bodo pričakali vodniki PD Ljutomer in nas povedli na Jeruzalem (2 uri). Cena povratne karte je 5,66 evra. Povratek je predviden ob 15.35 s postaje Ivajnkovci. Od Jeruzalema do Ivajnkovc je 1,5 ure hoda.
Hrana in pijača je iz nahrbtnika ali proti plačilu na prizorišču srečanja. Izlet organizira in vodi Tone Purg. Informacije: 031 331 042.
Želim vam prijetno druženje in obilo zabave!
Najboljši igralci - strelci iz posameznih šol:
Andraž Potočnik, OŠ Cirkovce Matej Podgoršek, OŠ Žetale Peter Kropec, OŠ Ptujska Gora Jošt Vedlin, OŠ Majšperk Luka Mesarič, OŠ Makole Lucijano Smolič, OŠ Podlehnik Vito Habjanič, OŠ Stoperce Lovro Letič, OŠ Videm Stine Strel, OŠ Lovrenc
Vsak udeleženec lige je ob zaključku prejel nahrbtnik z napisom KLOŠ 2011. Košarkarski klub Haloze se ob tej priložnosti zahvaljuje Občini Makole - g. županu Alojzu Gorčenku, OŠ Makole kot gostitelju, donatorjem, trenerjem, igralcem, igralkam, staršem in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi finalnega turnirja KLOŠ - Makole 2011.
Branko Frangež
Foto: NS
Nagradno turistično vprašanje
Izšel je katalog prireditev Poletje na Ptuju
Te dni je izšel sedaj že tradicionalni katalog prireditev Poletje na Ptuju 2011, ki ga je izdala MO Ptuj.
Izšel je v nakladi 12 tisoč izvodov, prejela so ga vsa gospodinjstva v MO Ptuj, posredovali pa so ga tudi na vse pomembnejše turistične naslove v Sloveniji. Letos organizatorji vabijo v poletnem času na okrog 320 prireditev.
Predstavniki MO Ptuj in Term Ptuj so se kot predstavniki Slovenije prej-
šnji teden mudili v Lyonu, kamor jih je povabilo francosko zunanje ministrstvo na t. i. konzularne dneve člani EU. V tem francoskem mestu ima sedež kar sedem konzularnih predstavništev in veleposlaništev. Ptujčani so Lyonu predstavili Ptuj skozi zgodovino, zlasti pa še rimsko in srednjeveško obdobje, ki ga najstarejše slovensko mesto oživlja kot pomemben
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani si želijo, da bi mestno jedro prireditveno živelo najmanj tako, kot je bilo v soboto, 21. maja, ko se ni dogajalo samo na Mestnem trgu, ampak tudi na Novem trgu (na fotografiji)
turistični produkt. Prejšnji teden so v Termah Ptuj načrtovali začetek še enega novega poglavja v rimski zgodbi, izvedbo prvega rimskega družinskega praznika za družine z otroki. Slabo vreme jim je prekrižalo načrte, zato so ga morali prestaviti, ker pa je njihov koledar že napolnjen, ga bodo prvič organizirali šele v letu 2012, je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Rimski družinski praznik bo postal še ena od tradicionalnih prireditev v okviru krovne rimske zgodbe. Prvo soboto in nedeljo v juniju pa bodo pričeli predstavitve rimskih skupin, ki bodo s svojimi nastopi po-živele dogajanje v starem mestnem jedru, saj si tako kot meščani želijo, da bi to bolj živelo, ponujalo animacijske in druge dogodke, ki bodo privabili ne samo domačine, temveč tudi turiste. Pričakovati pa je, da se bodo za poživitev mestnega dogajanja odločili tudi drugi organizatorji, ne samo Terme Ptuj. Ptujčani, ki so v soboto, 21. maja, obiskali poletne terase na Novem trgu, so že lahko uživali v glasbi svoje mladosti. Marsikdo si je zaželel, da bi bilo takšnih in podobnih dogodkov lahko v poletnem času v mestu več, da bi se najmanj vsako soboto lahko ogreli ob glasbenih in drugih dogodkih.
Zahodno indijska trgovska družba je z vojaki vladala otoku iz trdnjave Amsterdam. Najstarejša zgradba na otoku stoji na vhodu v zaliv, ki je najboljše pristanišče Karibov. Nizozemci so preko ozkih vodnih vrat vsako noč napeli ogromno verigo, ki jih je varovala pred nepričakovanimi napadi Špancev in piratov. Vse druge zgradbe so imele točno določen prostor in namen. Okoli utrdbe, ki je danes guvernerjeva palača, so čedne trinadstropne hiše z značilnimi sedlastimi slemeni, ži-vobarvnimi poslikavami in rdečimi strehami. Stare, skrbno obnovljene stavbe so verno ogledalo nizozemske celinske arhitekture tistega časa. Kot da bi gledal sliko stare am-strdamske ulice nekje ob vodnem kanalu. Tu je danes predel trgovin in nakupovalnih centrov.
Novosti v gradbeništvu, ki jih je narekovalo podnebje, so se uveljavile kasneje, ko se je mesto razširilo na drugo stran zaliva. Nov veter, ki mu ni bilo preveč do tradicije, je omogočila pestrost prebivalstva, ki je naselilo drugo stran zaliva. Bogati trgovci so živeli med sužnji in svobodnjaki. Sliko so dopolnjevali mali povzpetniki, rokodelci, prostitutke, begunci iz bližnjih in daljnih dežel, morilci in hazarderji vseh mogočih ver. Barva kože številnih etničnih skupin se je vlekla od črne, preko vseh odtenkov rjave, tja do bele. Hiše so dobile široke nadstrešni-ce, ki so varovale notranjost pred direktno sončno svetlobo. Velika okna na severovzhodnih straneh, zakrita s senčniki, so omogočala vetru, da je zračil in hladil notranjost. Pravilo treh nadstropij se je
Trg sužnjev
Na Ptuju se je v nedeljo, 22. maja, uspešno zaključila 22. razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki je bila največja razstava kulinarike slovenskega podeželja in njegove tradicije na tem področju. Predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič je že dan po zaprtju razstave javnost obvestil o njenih prvih rezultatih. Ko bi le bili drugi organizatorji osrednjih javnih prireditev na Ptuju tako hitri, na primer organizatorji Kurentova-nja. Letos so skupaj podelili 1108 priznanj ter 59 znakov kakovosti. V vseh letih pa so kmetijam izdali že okrog 30 tisoč znakov blagovne znamke
Dobrote slovenskih kmetij za označevanje, ki služijo promociji in trženju dobrot. V posebnem delu razstave so se pokrajine letos predstavile z izdelki iz zelišč in medu. V kulturnem programu je letos nastopilo okrog 600 udeležencev iz pokrajine Dolenjske z Belo krajino in Posavjem, ki je bila letos osrednja pokrajina na razstavi, Podravja, iz zamejstva ter folklornih skupin iz Slovenije in Hrvaške.
Za predzadnjo Nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Barbara Gašpar, Vičava 99, Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da so na 22. razstavi Dobrote slovenskih kmetij ocenili 1369 izdelkov v trinajstih skupinah. Danes sprašujemo, katera po vrsti je bila letošnja grajska košnja. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 10. junija.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera je bila letošnja grajska košnja?______
Piše: Janez Jaklič • Mala črna Evropa (3.)
Drugo mesto - Willemstad
Začetki drugega mesta, mesta Willemstad, segajo v davno leto 1634. Ko so Nizozemci zavzeli otok, je njihov voditelj Johan van Walbeck začel postavljati postojanko na vzhodni strani zaliva Anna. Imenovala se je »De Punt«, kar preprosto pomeni točka. Bila je tipična nizozemska naselbina novih teritorijev.
pozabilo. Stene, obrnjene na ulice, so postale tudi široke in vsemogočih oblik, prav tako strehe. Nekatere fasade so okrašene z galerijami in balkoni. Med velikimi dvorišči z razkošnimi vilami se stiskajo tudi hišice v strnjenih vrstah. Mešanica nizozemskih in španskih stilov, ki jim je v tem stoletju dodan tudi javanski, so popestreni z domačimi materiali in posebnostmi. Predel Otrabanda, kar pomeni druga stran, ima otoško dušo. Na otoku ni znanega pesnika, pisatelja, glasbenika, slikarja, ne politika, ki ne bi vsaj del življenja preživel v njenem okrilju. »Na drugi strani« se je in se dela otoška kultura.
menov uničujočih verskih vojn na Stari celini. Na otoku so našli oazo miru in priložnost za nov začetek.
Ekonomija otoka je sprva temeljila na pridobivanju soli. Za resnejše kmetijstvo je bila zemlja preskopa in podnebje preveč sušno. Sledil je suženjski bum. Otok je postal živahno postajališče sužnjev. Nizozemci v Willemstadu so dobro služili, ko so črnce, izčrpane zaradi krutega prevoza iz Afrike, oskrbovali in hranili pred razpošiljanjem na karibske suženjske trge. V tem poslu so s Španci, kljub sovraštvu, lepo sodelovali. Ko je trgovina s človeškim mesom najbolj cvetela, je bilo v otoških hlevih za človeško živino hkrati tudi po 14000 nesrečnikov. Posli so v 18. stoletju začeli slabeti. Trgovina z dušami je bila leta 1863 prepovedana.
Prebivalci Curacava, pravzaprav vsi prebivalci sedmih otokov, ki so sestavljali Nizozemske Antile, so
doživljali tudi hude čase. V sušnih letih so bili odvisni od uvožene hrane. To je včasih pomenilo stradanje, ker so morske poti ogrožali sovražni Španci in pirati. Otok je leta 1795 pretresel silovit upor sužnjev. Otočani so doživeli tudi dve angleški okupaciji med letoma 1800 in 1803 in letoma 1807 in 1815. Oplazila so ga revolucionarna vrenja v Južni Ameriki. Vendar pa je mešana družba nizozemskih protestantov, židovskih družin s Portugalske, Indijancev, sužnjev, svobodnjakov vseh barv, trgovcev in mornarjev vedno znova našla rešitev za medsebojna nasprotja in ustrezen odgovor na tekoči ekonomski problem. Ekonomija njihovih potomcev sloni danes na naftni industriji. Otok ima od leta 1920 rafinerijo nafte, ki predeluje venezuelsko surovino. Postal pa je tudi območje svobodne trgovine.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Janez Jaklič
Willemstad - premični most, ki povezuje četrti
Mala Nizozemska v vročem tropskem okolju karibskega morja s črnim prebivalstvom gre nepoučenemu Zemljanu težko v glavo. Vzroke za kričeče posebnosti in nasprotja na otoku Curacau je treba iskati v njegovi zgodovini.
S prihodom Nizozemcev so se za indijansko prebivalstvo začeli slabi časi. Vojska jih je kmalu po zavzetju otoka preselila tja, od koder so prišli, na severno obalo Venezuele, precej pa tudi na oni svet. Na otoku je težko najti sledove prvih naseljencev. Diskiminatorski odnos do Indijancev je v ostrem nasprotju z nizozemsko toleranco in popustljivostjo do ljudi različnih verskih prepričanj, ki so živeli na njihovih ozemljih. Amerika, posebno severna in nizozemski Karibi, so bili obljubljena dežela za mnoge drugače misleče, ki so v tistih časih reševali golo kožo iz pla-
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS
Sobota, 4.6.2011
Samsung (Streetball) ulična košarka (3 x 3) v Termalnem Parku
Državno prvenstvo v Igri 3 na 3, tekmovanje v zabijanju In metanje trojk.
V	primeru slabega vremena bo košarkarski dogodek v nedeljo.
Niste zadovoljni s svojo postavo?
V	Grand Hotelu Primus**** v wellness centru smo za vas pripravili programe za oblikovanje postave in antlcelulltne tretmane. S kavitacijsklmi programi lahko zmanjšate obseg pasu tudi do 6 cm. V kombinaciji z Body wrapping!, antlcelulltniml masažami In LIPO DETOX programi pa bo vaša postava zavidanja vredna. Zakaj ne bi blesteli že to poletje?
Posebna ponudba za upokojence
Celodnevna vstopnica za Termalni Park samo 8,40 C.
Ponudba velja od ponedeljka do petka ter do 10.6.2011.
PREDPRODAJA SEZONSKIH VSTOPNIC
OTROCI (5-15 let): 99 EUR (redna cena 198 EUR) ŠTUDENTJE IN DIJAKI: 190 EUR (redna cena 280 EUR) ODRASLI: 240 EUR (redna cena 280 EUR)
Sezonska vstopnica omogoča neomejeno kopanje in uporabo savn v Termalnem
Parku od dneva nakupa do 15.9.2011.
Vstopnice so Imenske in ne prenosljive.
Predprodaja poteka do 24.6.2011 na recepciji Termalnega Parka.
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
iS-Jsf» T«malni Parti
¡í- c '
:i «r
Termalni Parti
Kuharski nasveti
Češnje
Češnje so eden izmed najstarejših in najpriljubljenejših sadežev, ki jih te dni že nabiramo na drevesih ali krasijo in vabijo na trgovinskih policah.
Zrele češnje naznanijo začetek sezone domačega sadja. Domovina češenj sega od Turčije do zahodne Sibirije. Ta rdeči sadež so od mlajše kamene dobe poznali skoraj po vsej Evropi. Rdeče, rumene, črne in še marsikakšne te dni že vabijo na svojo gostijo.
Češnje se uvrščajo med občutljivo sadje in niso primerne za pogosto presipavanje. Pri obiranju pazimo, da nabiramo res zrele plodove, saj po obiranju ne zorijo več in ne dosegajo tipičnega okusa.
Pri nakupu izbiramo sladke, okusne, čvrste, svetleče plodove, ki nimajo uvelih pecljev. Za dan ali dva jih lahko shranimo v hladilnik. Če jih imamo preveč, jih izkoščičimo ter jih shranimo v zamrzovalno skrinjo ali posušimo. Češnje brez koščic se pri zmerni temperaturi posušijo v enem do dveh dneh. Suhe češnje pridejo še kako prav pozimi, ko jih namočimo v topli vodi in uporabimo za kompote ali slaščice.
Glede hranilne vrednosti so češnje cenjene zaradi sladkorjev, mineralnih snovi, zraven kalija, kalcija, magnezija in fosforja vsebujejo še nekaj železa, od vitaminov pa v češnjah najdemo precej vitamina C in nekatere vitamine iz B-k, še posebej veliko vitamina B2. Zraven tega uživanje presnih češenj ugodno vpliva na delovanje prebavil in pospešujejo izločanje toksinov iz vsega telesa.
Češnja je vsestranska rastlina. Iz njenih pecljev si lahko pripravljamo tudi čaje. Češnje
imajo povečini meso od svetlo rumene do rumene barve in je lahko sladko ali grenko, v zrelosti pa redkokdaj kislo.
Sorte češenj razlikujemo tudi po teži plodov, ki znaša od 4 grame pri najzgodnejših in do 10 gramov pri poznejših sortah. Zgodnje sorte imajo mehko meso in jih imenujemo srčike. Pozne sorte imajo čvrsto meso in jih imenujemo hrustavke. V kuhinji mehke sorte pogosto skupaj z drugim sadjem skuhamo v manjši količini vina ali druge aromatične tekočine ter jih pretlačimo in uporabimo kot sadno omako. Lahko pripravimo kislo-slano omako, ki jo ponudimo zraven mesa, in sladko, ki jo ponudimo zraven biskvitnih slaščic ali sladoleda.
Češnje še vedno najpogosteje uporabimo za pripravo slaščic, češnjevih sokov in sirupov, v kombinaciji s sadjem, ki vsebuje veliko pektina, pa iz njih pripravimo okusne marmelade in džeme. Vedno bolj priljubljeno je tudi češnjevo vino.
Češnje pogosto ponudimo s sladoledom. Najbolje je, da jih najprej flambiramo v sladkorju in poljubnem likerju, lahko pa jih ponudimo in pripravimo tudi z mesnimi jedmi. Tako jih v Franciji pripravljajo z raco in drugo perutnino. V Avstriji v tem času pripravljajo češnjeve pite in zavitke. Tudi pri nas pogosto pripravimo češnjev zavitke, pite, kupe, sladke omake, biskvitne rezine, torte, pudinge, narastke in
Res je, da je pri vedno več pasmah, in to predvsem velikih, zapisano v pasemskih določilih, da morajo imeti za pridobitev vzrejnega dovoljenja opravljeno tudi rentgensko slikanje komol-
Foto: Črtomir Goznik
podobne jedi.
Češnje se po okusu ujemajo tudi s skuto, sladko in kislo smetano in tako lahko pripravimo tudi številne sladice, ko med sabo mešamo skuto in češnje. Češnje so tudi najprimernejšo sadje za kandiranje.
Zelo znana in cenjena jed je češnjev puding, ki ga pripravimo tako, da namočimo 10 dekagramov belega kruha skupaj skorjo, lahko pa namočimo samo skorje belega kruha. Ko se kruh zmehča, tekočino odlijemo in ga pretlačimo skozi cedilko. Posebej penasto umešamo 8 dekagramov surovega masla in mu dodamo kruh. Nato dodamo vaniljev sladkor in drugega za drugim med mešanjem dodamo tri rumenjake. Posebej skuhamo 40 dekagramov češenj, ki smo jim že pred kuhanjem odstranili koščice. Kuhane odcedi-mo, ohladimo in jih dodamo k masi. Preden jih damo k masi, jih lahko odišavimo s poljubnim sadnim likerjem. Posebej stepemo tri beljake in 10 de-kagramov sladkorja v trdi sneg ter ga s kuhalnico primešamo k masi. Model za šarkelj dobro namažemo z maslom, potrese-mo z drobtinami in damo vanj pripravljeno maso. V modelu
lahko surova zmes sega do 3/4 modela. Nato model pokrijemo z alu folijo in ga postavimo v pekač z vročo vodo ter v pečici kuhamo 35 do 40 minut. Kuhamo tako, da voda v pečici ne zavre. Kuhan puding damo na ploščo, ga prelijemo s če-šnjevo omako, potresemo s poljubnim lupinastim sadjem in okrasimo s smetano.
Za model lahko uporabimo tudi čajne skodelice, ki jih prav tako polnimo do 3/4 skodelice, in preden maso nadevamo v skodelice, jih dobro namaže-mo z maslom in potresemo z drobtinami. Tako pripravimo puding porcijsko in ga prav tako prelijemo s češnjevo omako in okrasimo s smetano. Češnjevo omako pripravimo tako, da češnjam odstranimo koščice in jih razpolovimo. V lonec prilijemo manjšo količino vode in dodamo sladkor ter kuhamo tako dolgo, da se sladkor stopi. Nato dodamo češnje in jih med kuhanjem večkrat premešamo. Ko se zmehčajo, jih po želji pretlačimo, po potrebi sladkamo s sladkorjem v prahu in ponudimo. Omako lahko po želji izboljšamo tudi z nekaj kapljicami kirscha.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Rentgen kolkov in komolcev
Bralec Ivan iz okolice Ptuja je novopečeni lastnik psička labradorca, starega 4 mesece. Kuža ima rodovnik in gospod Ivan sprašuje, ali je res, da mora imeti kužek za pridobitev vzrejnega dovoljenja opravljeno RTG-slikanje kolkov in komolcev. Za kolke mu je jasno, saj je prej imel nemškega ovčarja, ki je imel slikane kolke. Zanima ga, kakšne težave lahko povzroči komolčna displazija in kakšni so klinični znaki, če jo kužek ima.
cev. Komolčni sklep je sklep med nadlahtnico in podlahtni-ma kostema (koželjnico in ko-molčnico). Če je karkoli narobe s sklepnimi ploskvami, vezmi in zgoraj omenjenimi kostmi, zelo
Foto: E. Senear
hitro pride do degenerativnih sprememb v komolčnem sklepu, kar pa ima za posledico bolj ali manj izrazito šepanje živali. Sklepne površine, ki bi morale biti gladke, postanejo hrapave in tako povzročajo bolečino. Degenerativne spremembe v sklepu so lahko dedne, kar pomeni, da se dedujejo in ponavljajo v naslednjih generacijah in zaradi tega je vedno več pasemskih klubov predpisalo obvezno slikanje komolcev. V sklepu lahko pride do najrazličnejših odkruškov, predvsem pri odraščajočih živalih, med bolj ogroženimi pasmami so bernski planšarji, bernardinci, nemški ovčarji. Pogost je tudi OCD sklepnega hrustanca, kar pomeni, da zaradi anatomskih nepravilnosti v sklepu lahko pride do gnetenja sklepnega hrustanca in do večjega ali manjšega propada le-tega. V sklepu se pojavijo okruški, ki so del propadajočega sklepnega hrustanca. Pri izbiri zdravljenja z okruški prizadetega sklepa je največkrat edina priporočena in uspešna metoda operativni poseg.
Klinični znaki, po katerih bi se lahko lastnik ravnal in po-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
sumil, da ima njegov kužek komolčno displazijo, niso tipični. Največkrat opažamo ponavljajoča se šepanja na eno od prednjih nog. Kužek pride k veterinarju, kjer dobi injekcije, po katerih se šepanje izboljša, ker pa sklep ni v redu, se slej ko prej ponovi. Pri kužkih z izrazito displazijo komolčnih sklepov prognoza ni dobra, saj zaradi ponavljajočih se težav sklepi otrdijo in taki kužki zelo trpijo. Prav zato je potrebno in strokovno utemeljeno, da se prepreči parjenje kužkom s komolčno displazijo, da bolezni ne prenašajo na potomce.
Preverjeni kolki in komolci pri starših so dobra garancija, da bo vaš mladiček zrasel brez bolečin in ponavljajočih se šepanj ter se bo lepo sprehodil skozi življenje. Rodovnik je dokument, ki ga ne smemo zanemarjati, saj so starši kužkov z rodovnikom morali skozi omenjene preiskave. Posledice komolčne displa-zije so prav tako kot posledice kolčne displazije neprijetne in težavne za kužka in tudi njegove lastnike.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Varstvo čebule, česna in pora
Ptujsko-Dravsko polje je od nekdaj znano po pridelavi čebule, predvsem zaradi primernih tal in podnebja. Danes še vedno pridelujemo čebulo skoraj v vseh domačih vrtovih v glavnem za domačo rabo, kar nekaj čebule pa tudi pridelamo na večjih njivskih površinah za prodajo. Čebulo lahko pridelujemo iz čebulčka, iz semena ali iz predhodno vzgojenih sadik. Po pregledu posevkov, ki niso bili bodisi prekriti ali tretirani, je bil v letošnjem letu opažen zmeren napad prve generacije čebulne muhe, najbolj na zimski čebuli in čebuli, vzgojeni iz čebulčka, pa tudi na jesenskem česnu. Posevki čebule so trenutno kar v zadovoljivo dobri kondiciji, vendar je v obdobju, ko je pred nami velika nevarnost za napad pojava nevarnih bolezni in škodljivcev, zato moramo biti v tem času zelo pozorni na vse to in pravilno ukrepati že preventivno ali takoj ob pojavu prvih znakov bolezni ali škodljivcev. Od bolezni, ki se pojavljajo na čebuli, pa tudi česnu, je zelo nevarna čebulna plesen (Pseudoperonospora destructor). Spoznamo jo najprej po belih pegicah na listih in rumenenju listnih konic, pozneje pa po sivi plesnivi prevleki na listni površini. V začetni fazi so napadeni le deli posameznih listov, pozneje se ob ugodnih vremenskih pogojih plesen zelo hitro širi po celotni rastlini in posevku. Zelo nevarna je v gostejših posevkih, predvsem pri sejanih čebulah. Manj nevarna je v redkejših posevkih in sajeni čebuli iz čebulčka. Čebula, vzgojena iz semena, ima dolgo rastno dobo, zato jo moramo dobro zavarovati pred napadom te bolezni (bravo 500sc, caffaro, scarmagnan, champion 50wp, cuprablau z-ultra, quadris, ramin 50, ridomil gold MZ). Druga bolezen, ki se pogosto pojavlja, je siva plesen čebulnih listov (Botrytis squamosa ali cinerea). Bolezen spoznamo po odmiranju in gnitju spodnjih listov in propadanju celih čebul. Pojav obeh bolezni je povezan z vlažnimi obdobji, ki se občasno pojavljajo. Proti tej bolezni lahko uporabimo naslednje pripravke: switch 62,5 WG, bravo 500 SC, rovral aquaflo. Zimska čebula in ranejše čebule, vzgojene iz čebulčka, bodo hitreje zaključile rast. Pri teh posevkih je krajši čas nevarno za pojav bolezni in škodljivcev. Čebule, ki niso bile zaščitene proti boleznim in jih te okužijo, zelo rade gnijejo v skladišču. Na posevkih česna se lahko pojavi tudi česnova rja (Puccinia pori). Rastline zaščitimo s pripravki quadris ali bravo 500SC.
V vročih in suhih dneh pa je velika nevarnost pojava čebulnega tripsa (Trips tabaci). Ta se pojavlja na vseh čebulah, enako nevaren je tudi na poru. Je dobro viden s prostim očesom. Najdemo ga na listni povrhnjici oziroma na rastnem vršičku. Na povrhnjici listov otipamo mastno prevleko, kar je najzanesljivejši znak za prisotnost tripsa. V tem primeru moramo ukrepati, ker se trips v vročih dneh hitro razmnožuje in lahko naredi veliko škodo, predvsem pri sejanih čebulah, poru pa tudi česnu. Proti tripsu lahko uporabimo laser 240SC (edini registriran za čebulo).
Na posevkih pora imamo po navadi več težav s škodljivci kot z boleznimi. Zelo nevaren je že omenjeni trips v poletnih mesecih, v septembru pa nam na poru dela vsakoletne preglavice tretja generacija porove zavrtavke oz. čebulne muhe. Poškodbe vidimo po navadi šele ob pobiranju, ali pa nam posamezne rastline, ki jih pustimo zunaj, čez zimo gnijejo. Škodo dela ličinka. Rastline pora moramo torej pravočasno zaščititi pred napadom čebulne muhe oziroma porove zavrtavke. Na manjših posevkih to opravimo s prekrivanjem posevka z belimi prekrivkami (lutrasil, kover-tan, agril ...). Posevek moramo imeti prekrit vsaj v septembru, ker ima muha takrat svoj nalet. Lahko pa se odločimo tudi za tretiranje s sredstvi, ki so dovoljena v integrirani pridelavi vrtnin.
Pri vseh škropljenjih čebule, česna in pora je za boljše oprijemanje priporočljivo dodajati močilo (pi-novit K, citowet, extra-von .)
Pripravila: Branka Majcen, KSS Ormož
Foto: Črtomir Goznik
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Reka življenja
Vprašanje: Zanima ne, kako naj človek razmišlja pozitivno, če ima kljub napornemu tempu še veliko težav. Prostim, da napišete malo več o tem.
Odgovor: Danost človeka pred drugimi živimi bitji na tej preljubi Zemlji je dar govorjenja in svobodna volja, po kateri se odloča, kaj mu je prioriteta in kaj lahko počaka. Seveda je resnica ta, da ima vsak tudi določene omejitve in prednosti. Vodnarjeva doba uči prepoznavanja med duhovnim in materialnim in zgraditi most med tistim, kar mora človek še spremeniti. Že stara ljudska modrost pravi, da mora človek pometati pred svojim pragom. Prav blagodejno bi bilo, da bi si znali vzeti čas zase in razmišljati pozitivno. Zakaj je to pomembno? Predvsem zaradi tega, ker imajo misli neizmerno moč in tisti ljudje, ki imajo v sebi upanje, lahko naredijo veliko. Zamislite si, da je vse na tem svetu energija, ki je razdeljena na slabo in dobro. Če se človek ubada s slabim, se avtomatično preda pesimizmu, se mu dogajajo
takšne stvari. Če pa najde v sebi moč in začne razmišljati pozitivno, se stvari korak za korakom obrnejo na bolje. Seveda je tu še en dejavnik in to so planetni vplivi, ki pridejo v slabše in boljše povezave. Vsekakor je treba stvari sprejeti in se potruditi. Umetnost pozitivnega mišljenja se vsak uči dolgo časa in je vmes večkrat na preizkušnji. Tisti, ki imajo veliko zdravstvenih težav, se morajo soočiti z njimi in jih sprejeti. Najbolj težko je tedaj, ko človek ne ve, kaj ga veseli in kaj je tisto, na kar je lahko ponosen. Pogumno mora stopati naprej po svoji poti in uvideti svetle točke. Kreativne in umetniške dejavnosti so lahko tudi samopomoč v terapevtskem smislu. Vir navdiha je tudi narava in da si vzame vsak čas zase. Verjamem, da je tempo življenja takšen, da so povsod pri-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
tiski in da resnično ni lahko. Toda ravno sedaj je čas, da stvari obrnete v svojo korist, da dokažete sebi in drugim, da znate, da zmorete in da ste sposobni. Največ vsak naredi zase in zato razmišljajte o življenju pozitivno.
Šifra: Volk
Vprašanje: Ali bova z bivšim fantom še kdaj skupaj ali naj pozabim nanj?
Odgovor: Spoštovana bralka, tudi iz astrološke karte je moč razbrati vaše nezadovoljstvo in užaljenost. Zdi se, da se obremenjujete s tem, česar niste predelali in si ustvarjate navidezne ideale. Nujno je, da v življenju znate reči bobu bob. Zakaj se ponižujete? Pravzaprav zato, ker ste v duši ranjeni in po-doživljate vzorce iz svoje preteklosti. Ste oseba, ki je zelo nežna in senzitivna in le s težavo odpuščate in pozabljate. Narediti boste morali prerez in ugotoviti, kaj je tisto, na kar ste lahko ponosni in ne hrepeneti po nečem, kar je del preteklosti. V življenju je tako, da so spomini tisti, ki oživijo prijetnosti. Prav gotovo slepi idealizem ni nekaj,
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (23.)
Potovanje duš
Mitologija in religija razkrivata, da so ljudje v vseh zgodovinskih obdobjih povsod po svetu verjeli, da je smrt le prehod iz enega sveta (tostranstvo) v drugega (onstranstvo), iz minljivega zemeljskega življenja v duhovno večnost. V 70. letih prejšnjega stoletja so se znanstvene raziskave ukvarjale s pojavom NDE ali »obsmrtnim doživetjem«. Povsem novo razsežnost na tem področju pa je razkril dr. Michael Newton v dveh knjigah, Potovanje duš (1994) in Usoda duš (2000), saj z opisi posmrtnega življenja v duhovnem svetu daje večji smisel našemu zemeljskemu bivanju. (ne)hipnotična RE-
GRESIJA
Regresija je metoda, ki nam pomaga odkriti spomin na naša pretekla življenja. Izvede se lahko v popolnem hipnotičnem stanju tako, da se kasneje ne spomnimo svojih videnj in nam o njih pove hipnoterapevt, ali v ne-hipnotičnem stanju, ko se ves čas zavedamo, kaj se nam dogaja. Z regresijo ponavadi rešujemo težave, za katere ne
najdemo vzroka v tem življenju. Na primer, nekdo se na smrt boji zaprtega prostora. Regresoterapevt mu pomaga, da se spomni preteklega življenja, ko je morda umrl kot rudar v zasutem rudniku ali kot žrtev snežnega plazu. Ko se težava enkrat ozavesti, jo je moč tudi razrešiti.
Michael Newton, doktor svetovalne psihologije, priznani hipnoterapevt in član Ameriškega svetovalnega združenja, je v svojo raziskavo posmrtnega življenja vključil okrog sto ljudi. Popeljal jih je v globoko theta območje, ker običajno alfa stanje hipnoze ni zadoščalo za informacije, ki jih je želel dobiti. Klienti so na tak način dosegli »superzavestno« stanje duše, v katerem so se spominjali onstranskega bivanja. Pričevanja, ki so sledila, so se ujemala v številnih podrobnostih. Vsi sodelujoči so, ne glede na versko pripadnost, spol, politična prepričanja, svetovni nazor, povedali isto - po smrti preidemo v čudoviti duhovni svet, v katerem se življenje nadaljuje.
PREHOD V ONSTRAN-STVO
Ko umremo, duša zapustiti
fizično telo. Prehod v duhovni svet je odvisen od razvojne stopnje duše. Izkušena duša se brez težav vrne. Nekatere duše pa nočejo nazaj v duhovni svet, iz katerega so izvorno prišle. Obupno se oklepajo pravkar končanega zemeljskega bivanja, morda zaradi nedokončanih zadev ali kakšnih travmatičnih izkušenj. Ker so preveč nesrečne, ne želijo govoriti s svojimi vodnicami. V skladu s svobodno voljo jih vodnice pustijo pri miru. Takšne duše se ubdajo s spomini na zemeljsko življenje in bivajo v svoji navidezni resničnosti. Če jih muči občutek krivde, se celo zaprejo v lastno ječo, brez oken in vrat in brez stikov z drugimi dušami.
Po večini se duši v trenutku smrti prikažejo duše iz iste dušne skupine, kajti v onstranstvu se odvija povezovanje po principu »enako privlači enako.« Sledi srečanje z lastno vodnico. Duši se vrne spomin, ki ji je bil odvzet v času utelešenja. Vodnica popelje dušo do sveta starešin, duhovnih modrecev, ki so stopnjo ali dve višje razvita bitja od duš vodnic. Pred svetom starešin
na kar bi lahko bili ponosni in kar bi hranili. Bodite odprti za novo.
Po mojem mnenju ne veste dobro, kaj je ljubezen in kaj vam lahko podari. Prav gotovo ni niti dobro in še manj spodbudno, da vpletate v ta univerzalni jezik posesivnost in pretirana pričakovanja. Najti morate moč in energijo, da zasijete s talenti, ki so vam dani. Razpeti morate navidezna krila sreče in lebdeti nad tistim, na kar ste lahko ponosni. Jasno in glasno povejte svoje mnenje. Prav gotovo bivšega nazaj ne bo, kot ne bo princa na belem konju. Vaše srce je ranjeno in zaklenjeno in oboje ste si povzročili sami. Prihodnost vam bo naklonjena in našli boste tisto, kar iščete. Včasih kdo potrebuje več časa in ozavestiti morate, da vam nič ne manjka in da ste bitje Luči. Življenje ni vedno enostavno, toda vse se naredi z razlogom in od vas je odvisno, ali to sprejmete ali ne. Vendarle je zrno resnice v tem, da ljubezen nikoli ne mine in tako najdete navdih, da greste korak za korakom naprej. Pot vam je jasno nakazana in najdite si sorodno dušo, s katero bosta objeta odšla čez poljane strasti. Vse dobro in lepo se imejte!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Duševno zdravje
Intrige in mobing
Antonija dela v podjetju, kjer so intrige in mobing na dnevnem redu. Vprašuje, kaj narediti, ker ima podjetje tudi nesposobno vodstvo, ki tega ni sposobno rešiti. Pravzaprav se mi zdi nemogoče, da lahko kdo sploh še dela v takšnem podjetju in je Antonija vredna vsega spoštovanja.
Kar se tiče mobinga, je to kaznivo dejanje, ki ga preganjajo organi pregona po seveda ustrezno podani prijavi tistega, ki je zaradi mobinga ogrožen.
Intrige so tudi namenjene temu, da uničujejo spoštovanje in integriteto posameznika, so pa tudi pravi strup za medsebojne odnose v nekem podjetju in onemogočajo neko povezanost med zaposlenimi, ki je vedno pogoj za učinkovito in ustvarjalno delo in s tem za uspešnost podjetja.
Tretje, kar navaja Antonija, pa je nesposobno vodstvo podjetja, ki se ni sposobno vsega tega lotiti in korenito izkoreniniti izvore mobinga in intrig. Glede vodstev podjetij odločajo lastniki.
Imamo podjetja, ki so v državni lasti, in podjetja, ki so v zasebni lasti, in ko pogledamo uspešnost podjetij v državni lasti, zadnje čase opažamo, da skorajda večina njih dobiva državno pomoč v takšni ali drugačni obliki, kar jasno kaže, da imajo ekonomsko in upravljavsko nesposobna vodstva, ki jih država kot lastnik noče menjati. Le zakaj?
Zasebni lastniki, če to niso slovenski tajkuni, ki gledajo tudi na korist in zadovoljstvo zaposlenih v podjetjih, pa takšna vodstva hitro menjajo.
In kaj ostane Antoniji? Menim, da le to, da čim prej menja službo in se zaposli nekje, kjer intrig in mobinga ne poznajo.
Mag. Bojan Šinko
(RADIOPTUJ
^CS 89,8° 98,2° IO43
www.radio-tednik.si
so vsi prisotni telepatsko povezani, zato ni moč ničesar skriti. Vendar pri tem ne gre za »sodbo«, ampak za prevrednotenje lekcij, ki se jih je duša naučila v zemeljskem življenju.
ONSTRANSKO BIVANJE
Po srečanju s svetom starešin vodnica pospremi dušo k njeni dušni skupini. Skupina šteje od 3 do 25 duš, povprečno okoli 15. Snidenje je radostno, saj se duše brezpogojno sprejemajo in podpirajo. Med seboj so odprte, zaupljive, telepatsko povezane. Jezikovnih ovir ni, saj med seboj komunicirajo preko miselnih slik, podob in občutkov, ki si jih posredujejo.
Če je duša pravkar zaključila travmatično zemeljsko bivanje in je izčrpana, jo vodnica odpelje v center za zdravljenje in pomlajevanje, kjer se postopek regeneracije opravi z dotokom nove energije. Vsaka duša je lastnica svoje energije, ki se je ne da uničiti ali onesposobiti, lahko pa se jo preoblikuje in očisti.
Razvoj duše in učenje se nadaljujeta tudi v onstran-stvu. Vendar se zaradi izostanka kontrasta (na zemlji so v kontaktu duše na različnih stopnjah razvoja, zato prihaja do trenj in konfliktov) in linearnega časa, ki sta na Zemlji prisotna, vse odvija neprimerno počasneje. Duše obiskujejo učilnice in
knjižnice. V slednjih se nahajajo t. i. »zapisi kronike akaša«, energije, v katero so vtisnjene vse misli, besede in dejanja iz zemeljskih življenj posameznikov. Tukaj duše preučujejo svoje odločitve in različne možnosti, kako bi se lahko odvijala njihova življenja na Zemlji. Pri tem jim pomagajo vodnice.
Duše se v duhovnem svetu tudi zabavajo. Največ v okviru svoje dušne skupine, lahko pa tudi z drugimi dušami. Igrajo različne igre in vloge, pri katerih pa nihče ne izstopa; ni kapitanov moštev ali zvezdnikov. Duše potujejo, obiskujejo različne svetove, planete, dimenzije. Potovanje se zgodi skoraj v trenutku, brez vmesnih postaj. Na potovanjih duše ne posvečajo toliko pozornosti nasprotju med svetlobo in temo, ampak drugim elementom, kot so nemirno ali mirno okolje, nizka ali visoka gostota, fizično ali miselno področje.
Newton je duše glede na razvojno stopnjo razdelil v 6 skupin. Prvo stopnjo tvorijo začetniške duše, zadnjo pa mojstrske duše. Vendar pri tem ne gre za hierarhijo, kot jo poznamo na Zemlji, ampak bolj za obliko miselnega zavedanja. Duše se med seboj ločijo po barvi avre (energetski dušni ovoj), ki odraža značajske lastnosti. Mlajše duše so bolj prosojne, njihova barva je bela. Mojstrske
duše so gostejše, njihova avra je indigo temna.
Duše v onstranstvu nikoli ne srečajo Boga. Na Zemlji je pojem Boga preveč poosebljen. Vse duše se zavedajo navzočnosti Nadduše ali Stvarnika, vendar je On skupek vseh vesolj, galaksij, dimenzij obstoja, zato ga je nemogoče srečati na osebni ravni. Duše čutijo njegovo energijo. Zanje je kot studenec ljubezni, po katerem vsi hrepenijo.
VRNITEV NA ZEMLJO
Ko napoči čas ponovnega rojstva, si duša skupaj s svojo vodnico postavi cilje, naloge, značajske kvalitete, ki jih želi osvojiti v novem zemeljskem življenju. Te smernice so odvisne od posameznikove karme (skupek dobrih in slabih dejanj). Potem si duša izbere fizično telo in starše, pri katerih se bo rodila. Življenjska pot ni vnaprej določena, ampak si jo sami krojimo vsak trenutek s svojimi svobodnimi odločitvami. Samo od nas samih je odvisno, v kolikšni meri bomo izpolnili cilje, ki smo si jih zadali. Včasih si duše izberejo težko življenje, polno trpljenja, da poplačajo slabo karmo. Bolj ko se duša oči-ščuje, redkeje se uteleša na Zemljo, dokler ne premaga vseh svojih zasenčenj in postane čudovito bitje luči.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo pop - rock novice
Nova poletna uspešnica Čukov z naslovom Gremo okrog sveta vas bo prav gotovo spomnila na prihajajoče poletne počitnice. Medtem ko so Čuki pred leti peli Mi gremo pa na morje, nekaj let kasneje svojo drago vabili Greva gor v hribe, je sedaj na vrsti kar pot okrog sveta. Čuki so namreč od nekdaj radi potovali. Vsak posebej, pa tudi skupaj, saj so s svojo glasbo prepotovali že velik del Evrope, pa tudi Južne in Severne Amerike. Seveda pa so vsi člani skupine Čuki tudi vneti športniki in za avgust skupaj načrtujejo nekajdnevno potepanje s kolesom po Evropi: Avstrija, Italija in Švica so države, kijih letos nameravajo obiskati.
Zanimivost pesmi Gremo okrog sveta je tudi ta, da jo pojejo vsi štirje Čuki, torej sta se v vlogi pevca poleg Jerneja in Jožeta tokrat pokazala tudi Matjaž in Vinko. Seveda pa je pesem, vsaj tako kot za pot okrog sveta, primerna za ples in dobro razpoloženje, ki ju v družbi s Čuki nikoli ne manjka.
■k-k-k
Skupina MIT je svoj prvi singel z naslovom Neskončen dan predstavila oktobra 2008, prvi studijski album z naslovom STIK pa maja 2009. Leta 2010 je sledil njihov drugi album v akustični izvedbi. V teh dneh pa fantje predstavljajo že svoj tretji album s pogumnim naslovom Asertiv. Vokalist Uroš Petrovski pravi, da gre za energičen album z desetimi avtorskimi skladbami. Po njegovih besedah ostajajo zvesti svojemu stilu, tako da so skladbe še bolj močne in polne trdih »riffov«. Album je nastajal več kot leto dni, iskali so tisto pravo kombinacijo in jo pravočasno našli. Kitarist Miha Oman-Buco dodaja, da je bilo delo v studiu trdo, pa tudi zabavno, največje veselje pa so zanj koncertni odri. Tam šele pride do izraza tista silna energija, po kateri so fantje znani.
V eter radijskih postaj skupina MIT sočasno z izdajo albuma pošilja singel z naslovom Parizina, na ekrane in na splet pa spot, pravzaprav dramsko-glasbeno uprizoritev iste skladbe. Ne gre spregledati dejstva, da skupino MIT odlikujejo edinstvena besedila avtorja in kitarista skupine Matevža. OdNoela Lorda Byrona preko našega Franceta Prešerna, drugače, sveže in predvsem novo, prelito v njihovo glasbo. Sporočilna moč glasbe je tako še močnejša. Ne gre za plagiatorstvo, gre za navdih. Kreacijo novega v tem času in prostoru.
Fantje živijo glasbo in ne spreminjajo stila, motivov in se ne prilagajajo nekim »tihim« normam. Verjamejo v to, kar delajo. (MZ)
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. KATJA FAŠINK - NORA NOČ
IIPPŠP ENA, dva, tri
BENDOLOGIJA
8.
7. BILBI - KAJ PA TI 6. MAŠA & TOMAŽ DOMICELJ - SLOVENSKEGA NARODA SIN 5. GAL GJURIN - DUŠA IN TELO 4. REBEKA DREMELJ - ASKALCIN 3. JAN PLESTENJAK - ONA SANJA O LJUBLJANI 2. MANCA ŠPIK - ŽENSKO SRCE 1. BOŠTJAN BRAČIČ - PREBUDI ME
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Drugi singel s Kroga bo V tvojih rokah
Društvo mrtvih pesnikov predstavlja drugi singel s svojega retrospektivnega albuma Krog. Naslov pesmi je V tvojih rokah.
Skladba je bila v originalni verziji najprej uvrščena na njihovo tretjo studijsko ploščo Neki rabm, da te ne pozabm (1998). Skupina jo je na koncertih v živo redno izvajala in ob tem vedno doživljala naklonjene odzive publike, a se bend kljub temu doslej nikoli ni odločil, da bi skladbo tudi medijsko izpostavil. Tokrat je stvar drugačna.
Na Krogu, kjer so Mrtvi pesniki ob treh povsem novih skladbah temeljito predelali in posodobili še deset starejših bolj ali manj znanih pesmi iz širokega nabora dvajsetletnega obdobja svojega ustvarjanja, lahko slišite tudi V tvojih rokah (2010) v povsem novi preobleki. V glasbenem smislu se spogleduje s sodobnim britanskim zvokom in se nasploh razkriva v nekoliko indy disco obarvani podobi.
V primerjavi s prvim singlom s Kroga Pod oblakom, ki ga odlikuje prepoznavna sintetizator-ska melodija, je V tvojih rokah bolj kitarska skladba, pod katero
se je podpisal Alan Vitezič. Peter Dekleva je zanjo prispeval kitarsko temo in riffe, ki se skupaj z bobnarskimi udarci Marka Zajca zlijejo v glasbeno-energijski napitek čustev, strasti in hrepenenja. DMP-jevci pa so svojo stil-sko preobrazbo podkrepili še z dodatnim presenečenjem, saj je pred mikrofon stopil basist Tomaž Koncilija, tokrat v vlogi glavnega vokalista.
Ljubezensko besedilo, ki se radikalizira v refrenski vzklik »... rad bi umrl v tvojih rokah nocoj ...« je na zanimiv način preživelo skoraj poldrugo desetletje, v katerem so člani skupine iz mladeničev postali možje. Iste besede, ki so jih v romantičnem zanosu izrekali nekoč, s še večjo prepričljivostjo izrekajo danes, bogatejši za življenjske izkušnje, ki so jih prinesla leta.
Maksima filma, po katerem so se nekoč poimenovali člani skupine, znamenite besede rimskega pesnika Horaca Carpe diem, se tako za Mrtve pesnike uresničuje tudi danes: Živeti (z veliko začetnico) je treba vsak posamezen dan, a z zavedanjem, da sedanjost stoji na preteklosti in da vsak trenutek tukaj in zdaj uresničuje košček prihodnosti.
MZ
Foto: Alan Orlič Belšak
Od desne: Tomaž Koncilija, Marko Zajc, Alan Vitezič in Peter Dekleva
Filmski kotiček
Pirati s Karibov:
Z neznanimi tokovi
Vsebina: Čudaški, a simpatični kapitan Jack Sparrow se tokrat v družbi svoje nekdanje ljubimke Angelice podi za izvirom večne mladosti. Za njim se peha tudi grozni Črnobradec, ki mora izvir nujno najti pravočasno, saj prerokba pravi, da ga bo na določen datum ubil enonogi mož. Izkaže se, da je ta mož pravzaprav nekdanji zombijski pirat Barbossa, danes gusar s kraljevim pooblastilom, ki zares lovi Črnobradca,
Pirates of the Carribean: On Stranger Tides
Igrajo: ohnny Depp, Penelope Cruz, Ian McShane, Geoffrey Rush, Kevin McNally Scenarij: Ted Elliott in Terry Rossio po romanu Tima Powersa
Režija: Rob Marshall Žanr: fantazijski akcijski Dolžina: 137 minut Leto: 2011 Država: ZDA
da bi mu pomagal naprej v posmrtno življenje. Izvir besno iščejo tudi Španci, zato se v njegovi bližini nabere precej velika druščina čudakov, ki bi rada večno živela, zato se med sabo izdatno žokajo z meči, topovi in seveda žaljivkami ...
Četrti del Piratov ima kar nekaj težav, a najbolj izstopata dve. Ena od njih je podana že v zgoraj podani vsebini: velika druščina čudakov. V prvih treh delih so bili glavni junaki v glavnem običajni ljudje, predvsem zaljubljenca Will Turner in Elizabeth Swann, tu pa so bili še Norrington, guverner Swann in drugi. Barbossa in Jack Sparrow sta bila le dodatek, ki sta vse te filme naredila zanimive ravno zato, ker sta vsem običajnim likom dala nujno potreben kontrast. V četrtem delu Piratov običajnih ljudi skorajda ni več, morda je to pogojno le Angelica, vsi ostali pa so: seveda Jack Sparrow, ekscentrični Barbossa, manijakalni Črnobradec, morske sirene in drugi. Ker ta zbor divjih in odpičenih likov nima kon-
trasta v obliki dolgočasnih likov, jim ne preostane drugega, kot da se zaletavajo v drug drugega kot žogice v fliperju. Prvo srečanje je tako morda še zanimivo, toda ob šestnajstem proti koncu filma že zehamo in gledamo na uro. Scenarista sta pozabila, da je normalnost kriterij večine, zato sicer pisani in barviti liki hitro postanejo povprečni in prazni, njihova čudaškost pa popolnoma nevznemirljiva. K temu ne pomaga niti to, da se celo stranski liki (recimo kralj Jurij) trudijo biti čim večje karikature.
Četrti del torej trpi predvsem zaradi želje scenaristov, da bi iz prejšnjih delov vzeli samo tisto, kar se je zdelo najboljše, ob tem pa so žal zavrgli tisto, zaradi česar so najboljše stvari sploh postale najboljše. Film je tako tipičen
primer pregovora, da je preveč dobrega včasih slabo. Druga napaka za katero trpi film, je težje določljiva. Akcijski prizori, ki jih je v filmu obilo, so na srečo manj epski kot v tretjem delu, toda zaradi preveč razvlečene montaže in predolge minutaže so kljub vsej svoji energiji precej dolgočasni, tako da se proti koncu filma zdi, da gledamo štiriurni film. Vse ostale sestavine prejšnjih delov (vključno s prizorom po odjavni špici) so prisotne, le da se filmu pozna druga, kanček manj vešča režiserska roka. Film nedvomno izvabi nekaj nasmeha, predvsem zaradi izvrstne igralske zasedbe, a kot rečeno, smo zaradi neuravnoteženosti likov dobili le (pre) dolg akcijski freak show.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
USPAVALNO SREDSTVO
LADIJSKI JAMBOR (STAR.)
NASA ROKOMETAŠ (MATJAŽ)
TONE KUNTNER
MORALA ZGODBE
VRATNI IZREZ, DEKOLTE
ANGLEŠKI IGRALEC HARDWICKE
ARGENTINSKA ŠAHISTKA (CLAUDIA)
URADNI JEZIK V PAKISTANU
ALB. PESNIK (ISMAIL)
IGRALKA (DEBORAH)
PRODAJALNA VINA
POLITIK UL HAK
IZ BESEDE AMARU
PRITOK VOLGE
STRIPAR BROWNE
GRŠKA VODNA NIMFA
POLDRAG KAMEN
RAGLJA. NAR
KANEC, KANČEK
IGRALEC OMAN
NATAŠA GOLOB
NAŠ PESNIK IN PISATELJ (DUŠAN)
PODEŽELSKO POSESTVO
OPTIK
RUSKO PIVO
ČIŠČENJE, SNAŽENJE
PODOBNOST (KNJIŽ.)
SMUČARKA MAJDA
ALENKA TETIČKOVIČ
STOPNJA DEBELINE VLAKEN
ITALIJANSKI POLITIK (GIUSEPPE)
ŠVICARSKA SMUČARKA
RDEC
MINERAL
TOVARNA V CELJU
UGANKARSKI SLOVARČEK: ABU : sumerijski bog vegetacije, AMURA argentinska šahovska velemojstrica (Claudia, 1970-), DEVANA = ime slovenske fizičarke Lavrenčič, ENUGU = letovišče v Nigeriji, KADARE = albanski pesnik in pisatelj (Ismail, 1936-), PAU = katalonski kozji sir, PRČ = sorta grozdja z otoka Hvara, RANIA = soproga jordanskega kralja Abdulaha.
■o}ewv 'leuejg 'ejnujv 'Jam
'epeíeu 'aupao 'a|a>juv 'aun '>jazajz! 'e>j!|eu 'gopuw 'peu 'je|eoo 'ejepe» 'yi 'oaoubai 'eiue» '[jnaj] 'e>j|e]aqaj>js 'epqjeí 'ing 'eposn '0|eAedsn 'joibuba 'eonq 'ngnug 'emey 'dpis :ouAejopoA :3)|NVZIÜ>I 31 A3HS3Ü
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 4. junij
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
NEDELJA, 5. junij
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00 Ra-jžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tone-
tom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PONEDELJEK, 6. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kaj-zovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Z glasbo v ponedeljkov večer. 21.00 KVIZ PIRAMIDA. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
TOREK, 7. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 09.00 AVTORA-DIO. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 8. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAR0CI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program PROGRAM. (Radio Univox). ČETRTEK, 9. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox). PETEK, 10. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahberger-jem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Horoskop
OVEN
Spoznali boste, da v sebi skrivate moč in da boste tako kos obveznostim, kijih boste izvajali. Blesteli boste v pogledu denarja in uvideli, kaj je za vas prava pot. Poslovni uspehi se bodo stopnjevali in uporabiti bo treba modrost. Nakazano je, da boste cveteli v ljubezni in se predajali romantiki.
Sn BIK
Odločili se boste in naredili globoko v sebi analizo. Kocke odločitve se bodo vrtele dolgo časa in na delovnem mestu vas bo obiskala vila kreativnega izražanja. Nekaj trenj bo v ljubezni, močan pečat vam bo dala trma. Poglejte na probleme, ki jih piše življenje, iz drugega kota in vam bo lažje.
DVOJČKA
več poudarka boste
morali nameniti svojemu zdravju. Popazite na prehrano in se izogibajte mrzlih pijač. Telovadba bo nekaj, kar vam bo v samopomoč. Zaradi zvedavosti boste našli še kakšno tehniko duhovnosti. Partnerjevi namigi bodo zelo dobrodošli, pogovori bodo ključ uspeha.
RAK
Blesteli boste v neki skupini ljudi. Nakazano bo, da najdete v sebi neko moč in energijo, odločili se boste in vzeli v roke škarje in platno. Največ kreativnosti bo na delovnem mestu. V pomoč vam bodo sodelavci. Vzeli si boste čas zase. Raziskovali tisto, kar vam pričara notranji mir.
LEV
■Tj Daleč v ospredju botrma. Narediti boste morali majhne korake naprej. Teden bo v znamenju pozitivne energije in prišli boste, tako ali drugače, v ospredju. Iz višine človek lažje vidi, kaj mu je všeč. Vaš moto bo solidarnost in v službi boste zavihali rokave. Morda boste ravno zaradi intenzivnosti naporni.
DEVICA
Delo na vrtu vas bo umirilo in vam pomagalo do notranje osvoboditve. Partnerjevi namigi bodo zelo uporabni. Pomembne kontakte boste imeli s tujino. Če se morate kaj učiti, boste stvari naredili v popolnosti. Odprle se vam bodo nove poti in ugodne priložnosti. Služba: odlične iztočnice.
TEHTNICA
Ustvarjalna energija se bo spremenila v detektivsko raziskovanje. V tišini boste prišli do nekih odgovorov in uvideli boste, kaj vas veseli. Seveda bo življenje dokazalo svoj načrt in popolnoma od vas je odvisno, ali ga boste sprejeli ali ne. V ljubezni bo zelo strastno in polno doživetij.
ŠKORPIJON
Zelo močan pečat tedna bo v partnerskem življenju. Nakazano je, da v tem spoznavate ljudi, ki vam bodo učitelji in učenci istočasno. Napredovali boste v svojem znanju in se pilili v intuiciji. Vaši nasveti bodo zelo dobrodošli v poslovnem življenju. Morje in vroče sonce vam bo odgovarjalo.
STRELEC
Globoko v sebi se boste soočili s tistim, kar vam je blizu. Zanimivo je, da se poglobite še bolj intenzivno v zdrav način življenja. Večni optimizem vam bo koristil na delovnem mestu. Izkazala se bo notranja modrost in dejstvo bo, da življenja ne boste smeli zajemati s preveliko žlico.
KOZOROG
Negovati boste morali notranjega otroka v sebi. Prihajajoči teden bo kreativen in ustvarjalen. Imeli boste močno voljo in tako dosegli svoje cilje in ambicije. V poslovnosti bo zaznamovana sreda. V ljubezni bodo v ospredju ljubeča in romantična čustva. Ženske bodo v plodnem obdobju.
VODNAR
Hiteli boste naprej po svoji poti. Uvideti je, da boste imeli veliko energije in volje. Postali boste tudi odločni in se lotili prenove. Predvsem se boste ukvarjali s tistim, kar ste odlašali. Klepet s prijatelji bo za vas zelo pomemben. Pri vas doma bo za konec tedna veselo in zabavno.
RIBI
Sledi čas komunikativnih in intelektualnih izzivov. Veliko časa boste v tem tednu namenili izobraževanju. Možno je, da boste odšli na poslovno pot. Pogovori bodo tisti magični jezik, ki prinašajo osvoboditev. V partnerskem življenju bo veliko možnosti, da izrazite svoje občutke.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Zdravniški nasveti na Radiu Ptuj, vsak torek po 11. uri, z novinarko Marijo Slodnjak.
Ptuj • Dijaki na tekmovanju Kenguru
Matematika je prisotna povsod
Matematika prav gotovo velja za kraljico vseh znanosti. Po mnenju mnogih je matematika nekaj, kar je težko razumljivo, hkrati pa povsem nepraktično in neuporabno. Kljub temu pa že več let poteka mednarodno matematično tekmovanje Kenguru, ki se ga vsako leto udeleži veliko število dijakov.
Tekmovanja Kenguru, v katerem se učenci in dijaki preizkusijo v reševanju zanimivih logično-matematičnih nalog, primernih za svojo stopnjo znanja, so se tudi letos udeležili dijaki Elektro in računalniške šole Ptuj. Tekmovanje je zastavljeno po sistemu izločanja: najprej poteka šolsko, regijsko in nato še državno. Letos je na 11. tekmovanju dijakov srednjih tehniških in strokovnih ter srednjih poklicnih šol sodelovalo kar 178 dijakov Elektro in računalniške šole Ptuj. Dosegli so izvrstne rezultate: 60 bronastih, 17 srebrnih in 3 zlata priznanja.
Čeprav je matematika trn v peti marsikaterega dijaka, pa je z igrivo in zabavno zastavljenimi matematičnimi problemi postala zelo priljubljena na šoli. Tudi letos so se odločili, da na šoli organizirajo t. i. matematični dan. Ta je potekal 17. marca, v njegovem okviru pa je potekalo šolsko tekmovanje Kenguru. Dan je bil zelo pe-
Prejeli smo
Nedovoljena tuja naprava v zasebni hiši
Minilo je 30 let, odkar imamo v naselju kabelske priključke za lokalno televizijo. V mojem primeru je kabel od droga napeljan preko parcele na rob hiše ter naprej skozi podstrešje nizko v sosedovo hišo. Dogovor s sosedom je bil, da je napeljava po podstrešju naše hiše začasna, dokler se kabli ne položijo v zemljo. Kabel moti vzdrževanje hiše in kvarno vpliva na videz hiše. Soseda sem večkrat opozoril, da je po desetletjih čas, da se kabel odstrani iz naše hiše. Do sedaj napeljava ni odstranjena.
Dne 23. 3. 2010 sem kot lastnik hiše na zahtevo uprave kabelske televizije vložil pisno zahtevo za odstranitev kabla iz hiše. Gospa, ki javno zastopa omenjeno ustanovo, mi je ustno zagotovila, da bodo uredili v normalnem času. Zahteva je bila vnesena v računalnik.
Omenjena zadeva kljub šestkratnemu posredovanju na omenjeni upravi se v več kot letu dni ni uredila. Čakal sem prva dva meseca, obiskal upravo z vljudno prošnjo, da že dolgo čakam za odstranitev naprave. Obljubljeno je bilo, da bodo
Dijak Elektro in računalniške šole Ptuj Matej Reberc z zlatim priznanjem na državnem tekmovanju
ster in razburljiv, in da bi ga karseda koristno izkoristili v prid matematike, so se dijaki lahko udeležili najrazličnejših delavnic, kot so igranje šaha, izdelovanje matema-
tičnih križank, spominov in domin ter izdelovanje origa-mijev.
V soboto, 16. aprila, so se štirje dijaki ERŠ udeležili državnega tekmovanja v Celju
in kar trije, Matej Reberc, Nejc Gradišer in Mihael Kokot, so si prislužili zlata priznanja. Najvišje se je uvrstil Matej Reberc (2. č) pod mentorstvom Nine Kokol, ki je med drugimi letniki srednjih strokovnih šol osvojil 1. mesto. 18. maja se je Matej z mentorico udeležil slovesnosti ob podelitvi državnih matematičnih priznanj v Ko-loseju v Ljubljani.
Fizikalno regijsko tekmovanje srednjih šol maribor-sko-pomurske regije pa je potekalo 25. marca na Dvojezični srednji šoli Lendava. Tekmovanja se je udeležilo 10 dijakov, Matjaž Škerget (3. č) pa je prejel bronasto priznanje.
Dijaki so prišli in vedno znova prihajajo do spoznanja, da je matematika v resnici lepa, enostavna in povsod prisotna; da je hrana za naše možgane in da brez nje vsekakor ne moremo, saj nas vsakodnevno obdaja in nas vodi skozi življenje.
N.K.
zadevo uredili. Na ogled sta prišla dva vzvišena mlajša gospoda za področje kabelske televizije. Po ogledu v moji prisotnosti sta izjavila, da nimajo kje na novo napeljati kabla za sosedovo televizijo, da sosed mora imeti sprejemnik. Moj odgovor je bil, da skozi parcelo in skozi hišo ne dovoljujem več tuje naprave. Kot strokovnjaka za omenjeno področje nista naredila ničesar, kljub temu da je preko ceste, okrog 40 metrov, drog za televizijo in telefon.
V	dobrem mesecu zopet obiščem upravo lokalne televizije s ponovno zahtevo, da se odstrani tuja naprava iz hiše. Obljubljeno je bilo, da se bodo dogovorili z direktorico in zadevo uredili.
V	roku mesec dni se zopet vrnem na omenjeno ustanovo, kjer sem se v pisarni srečal z direktorico in obrazložil, da sem večkrat posredoval v pisarni z zahtevo za odstranitev tuje naprave na hiši. Od direktorice sem dobil zagotovilo, da bo kabel odstranjen v dveh tednih. Čakam na obljubo en mesec, narejeno ni bilo nič. Po enem mesecu posredovanja ponovno srečam direktorico lokalne televizije, ji obrazložim, da že sedemkratposre-dujem v pisarni z zahtevo za odstranitev tuje naprave iz moje hiše. S pokončno držo in ostrimi besedami sem omenil, da bom v medijih objavil neprimerne dogodke in nespoštovanje obveznosti za rešitev zah-
teve na zasebni lastnini. Direktorico sem obvestil, da bom moral tožiti ustanovo. Dobil sem ciničen odgovor: ne morejo odstraniti kabelske naprave s hiše, ker bova s sosedom ostala brez signala. Vztrajal sem, da to ne drži, z obrazložitvijo, da je kabel napeljan nad mojim zemljiščem na moje podstrešje. Napeljava je od hiše priklopljena naprej na sosedovo hišo. Odgovor je bil, da ne pozna terena in stroke s tega področja.
Mesec dni po osebnem posredovanju so bile obljube, da bo v nekaj tednih urejeno, a narejeno ni bilo nič. V sedemkratnem posredovanju so bile izjave direktorice o signalu do moje in sosedove hiše neutemeljene z zavajanjem in neresnico, da bi s sosedom ostala brez signala.
V	tej zadevi je jasno in razvidno, da bi direktorica morala ukrepati, kot je bilo dogovorjeno. Vzvišena strokovnjaka sta direktorico prepričala nasprotno, tako da še v letu dni sporna zadeva ni urejena. Dokazano je, da mi hočejo za vedno vsiliti tujo napravo nad zemljiščem in v hiši.
Možno je, da ima sosed vpliv, da se sporna naprava ne odstrani nad zemljiščem in iz hiše. Zaradi neurejenih odnosov s strani soseda ni možna naprej služnost kabelske naprave, zato zahtevam, da se čim prej odstrani.
V	takšni situaciji izgleda
tako, da kot lastnika hiše nimava pravice do upravljanja z zasebnim premoženjem naše hiše, to pa je grob poseg v tujo lastnino.
V tej godlji bi z nagajanjem lahko potegnila kratko v korist soseda tako, da bi imel televizijski signal. Kot pravna lastnika hiše bi z omenjenim neresničnim izgovorom ostala brez signala, kljub temu da sva pred tridesetimi leti vložila začetni kapital - eno plačo -za razvoj lokalne televizije. Sosed verjetno ni vložil ničesar, a bi mu ostal signal. Možno je nagovarjanje soseda, da sporna vsiljena naprava za vedno ostane v hiši. Kabel povzroča motenje posesti in vzdrževanje hiše. V tej zadevi je razvidno, da osebje lokalne televizije ne izpolnjuje obveznosti, ki jo nalaga morala, zakon in ustava.
Kljub vloženem kapitalu in zakonu o malih delničarjih sva ostala brez deleža premoženja ter nimava vpogleda v upravljanje lokalne televizijske družbe.
Kot pravna stranka sem bil deležen sedemkratne neresne obravnave in moralnih norm, kar pomeni žalitev in ponižanje. To je svojevrsten absurd, da se sporna tuja naprava proti volji lastnika nahaja v zasebni hiši, to je teptanje osebnega dostojanstva in kršenje človekovih pravic.
Nespoštovani lastnik Anton Belšak, Ptuj
Od tod in tam
Žetale • Jagoda v obliki vrtnice
Foto: Črtomir Goznik
V nasadu jagod Sadjarstva Ber v Kočicah (občina Žetale), gojijo jih že od leta 1994, je letos zrasla 130 gramov težka jagoda v obliki vrtnice.
Kotje povedal gospodar Ivan Ber, so že doslej pri njih zrasle čez 10 dag težke jagode, ampak tako velike in v takšni obliki pa še ne. Gre za sorto Queen Elisa, ki je tudi daleč najboljša sorta jagod. Letno pri njih obe-rejo med tremi in štirimi tonami tega sočnega sadeža, ki mu klima, v kateri raste, zeloprija, zato so tudi tako kvalitetne. Na družinski kmetiji Ber ob jagodah pridelujejo še jabolka in papriko.
MG
Ptuj • Z domišljijo na potep
Foto: arhiv šole
V ponedeljek, 23. maja, je na Vrhniki potekala zaključna prireditev projekta Z domišljijo na potep. Prireditev sta povezovali znana igralka iz Ptuja Zvezdana Mlakar in organizatorica ter glavna urednica literarnega natečaja Tjaša Zorc Rupnik. Učenci in dijaki so na letošnjem literarnem natečaju sodelovali s svojimi domišljijskimi zgodbami in pravljicami. Udeleženci so bili razvrščeni v pet kategorij: dijaki, predmetna stopnja osnovne šole, razredna stopnja osnovne šole in letošnji novosti: kategorija mentorjev in vrtcev. V letošnjem šolskem letu je sodelovalo 12 učencev OŠ Mladika od 3. do 7. razreda pod mentorstvom učiteljic Karmen Plavec in Urške Hlupič. V kategoriji mentorjev sta s 450 glasovi bralcev prvo mesto v državi dosegli mentorici Karmen Plavec in Urška Hlupič z basnijo Lisica in volk. Prav tako sta se s to basnijo uvrstili na tretje mesto po mnenju strokovne komisije. Založba Smar - team bo njuno basen izdala v obliki slikanice.
Manja Toplak, 7. a, OŠ Mladika
Središče ob Dravi • Gredica na trgu
Foto: A. R.
Po dveletnem premoru smo na trgu v Središču ob Dravi ponovno zasadile manjšo cvetlično gredico. Čeprav je res majhna v primerjavi s tistimi prejšnjih let, smo ob sajenju obudile nekaj spominov naprijetno druženje vpreteklih letih. Tudi letos se nam je zgodilo tako kot prejšnja leta: kljub natančnem izračunu, koliko rož potrebujemo, jih je na koncu bilo nekaj preveč in smo jih »vtikale«tja, kjer je bilo še kaj prostora. Boljše tako, kot da nam jih zmanjka. Letos nam je gredico pripravila moška ekipa, same pa se bomo potrudile, da bo vedno urejena in dovolj zalita. Želimo si, da bi cvetlična gredica polepšala in poživila na novo urejen trg pred občinsko zgradbo v Središču.
Andreja Resman
Vozili smo • ford grand C-max titanium 1,6 TDCi
Svojevrsten pogled na svet družinskih vozil
Ford je ob predstavitvi S-maxa dokazal, da enoprostorska vozila niso nujno škatlaste oblike in da lahko zgledajo prav dinamično. Podobno lahko rečemo tudi za vsestransko uporabnega C-maxa, ki je ob zadnji pomladitvi pridobil na uporabnosti, dizajnu, dobil je „fiestino" armaturo, bolj ekonomičen motor in napredno tehniko. 14 centimetrov daljši grand ima dodatna sedeža v zadku ter z bočnimi drsnimi vrati še bolj vabi mlade družine.
Če pogledamo zgodovino in uspešnost segmenta eno-prostorskih vozil pri Renaul-tu, ki je star že 25 let, ugotovimo, da so v tem času prodali 3,3 milijona srednje velikih enoprostorcev, kar je zavidljiv uspeh. Ob teh podatkih je tudi jasno, da so v tem obdobju obvladovali evropske potrebe po takšnih izdelkih. Navsezadnje je Renault pionir na tem področju, zato je naloga tretje generacije še toliko težja, še posebej zato, ker so ga na trg poslali v gospodarsko nestabilnih časih.
Kot že omenjeno so jih prodali čez tri milijone, od tega je podaljšana različica dosegla le 15-odstotni delež, zato so neučakanim kupcem tokrat najprej ponudili ravno grand scenica, ki je v preteklosti prepričal manj kupcev, kot običajni. Moram priznati, da mi je kratki scenic bolj všeč, oblikovalci pa so poskrbeli, da ga ločimo že po sprednjem delu, saj je prevzel obliko kupejevskega megana z vendarle nekaj več dinamike.
Scenic je eden tistih avtomobilov, katerega gledamo od znotraj navzven, čeprav si Renault neke povsem nove filozofije, ki jo je pred leti iznašel, ni mogel izmisliti. V prvi vrsti boste navdušeni nad lahkotnim vstopanjem in izstopanjem iz vozila, potniškim prostorom, ki je narejen z mislijo na vsakega potnika posebej, udobjem in prijetno vožnjo. Med sprednjima sedežema najdemo pri tem paketu opreme doplačljivi pomični naslon za roke, v katerega lahko spravimo cel kup drobnarij. Že običajni scenic ponuja nadpovprečno prostornost prtljažnika, mizici na voznikovem in sopotniko-
vem sedežu, senčnika v drugi vrsti, notranjost pa je po zaslugi številnih odlagalnih mest, ki jih je več kot 40 in skupaj ponujajo kar 92 litrov prostora bolj uporabna. A ko je govora o treh posameznih sedežih v drugi vrsti, ki niso lahki in njihovem sistemu zlaganja, potem ugotovimo, da Renault tukaj močno šepa. Če želite v celoti izkoristiti prostornino zadka, potem morate sedeže odstraniti iz vozila, za povrh vsega pa ne dobite ravne površine!
Oblika armaturne plošče ostaja še naprej podobno oblikovana kot pri drugi generaciji, le bolj „resna" je postala. Če na njej ne bi našel
Foto: Danilo Majcen
scenicovih tipičnih elementov in digitalnih merilnikov, ki jih po novem prikazuje barvni TFT-zaslon z različnimi grafičnimi prikazi, potem bi pomislil, da gre za katerega od nemških predstavnikov. Materiali so podobni kot pri predhodniku, kar pomeni, da je trde plastike malo, ergo-nomija je dodelana, predalov v notranjosti pa kot omenjeno toliko, da jih ne boste kar tako napolnili, kaj šele, da bi si zapomnili, kam ste pospravili svoje dragocenosti in pločevinke. Potovalni računalnik prikazuje povprečno in trenutno porabo, doseg z razpoložljivim gorivom, prevožene kilometre, porabljeno gorivo na zadnji poti, povprečno hitrost ter kilometre do naslednjega servisa, podatki pa se na račun barvnega zaslona animirano „vozijo" gor in dol. Zaslonu je mogoče spreminjati grafično podobo, vse ostalo, od Renaultove samodejne ročne zavore, zaklepanja s kartico v žepu in zagona motorja z gumbom, je danes klasika in preverjena tehnika.
Če niste med zahtevnejšimi kupci glede opreme, potem je cenovno ugodna različica expression povsem dovolj, saj boste v tako opremljenem scenicu našli elektronsko parkirno zavoro, ki vam bo priskočila na pomoč, ko je treba speljati v klancih, samodejno klimatsko napravo, tipalo za dež, avdio sistem s predvajalnikom zgoščenk, cel kup varnostnih blazin in danes nepogrešljivo elektron-
sko stabilizacijo vozila ESP. Pogrešal sem nekaj razvajanja v obliki kartice za prostoročno odklepanje in zaklepanje, ker gre za najboljši sistem daljinskega upravljanja osrednje ključavnice in zagon motorja, ki je vsekakor vreden, da ga ne spregledate na seznamu dodatne opreme.
Renaultovim inženirjem je z novim scenicom uspelo uglasiti volanski mehanizem tako, da je lahkoten in dovolj komunikativen, vzmetenje je nekaj trše, a zagotavlja kombinacijo udobnega požiranja neravnin in zmernega nagibanja karoserije v ovinkih, le od motorja bi pričakoval nekaj več dinamike. Gre za dobro poznan in preizkušen
1,6-litrski bencinski agregat s šestnajstventilsko tehniko in 110 KM. Moči je na papirju sicer dovolj, a mu pri nižjih vrtljajih zmanjka sape, tudi pri prehitevanjih in vožnji v klanec je potrebno večkratno poseganje po prestavni ročici. Kljub skoraj 2000 evrov ugodnejši ceni (v primerjavi z 1,5 dCi) ni deležen takšnega povpraševanja kot dizli, pri Renaultu pa so več pričakovali tudi od 1,4-litrskega TCe turbo bencinarja.
Enoprostorci spodnjega srednjega razreda so še zmeraj (ali vedno bolj) deležni velikega povpraševanja, ker jih odlikujejo preglednost z višjim sedenjem, uporabnost, maksimalna izkorišče-
Foto: Danilo Majcen
nost notranjega prostora in prilagodljivost. Scenic tretje generacije nadgrajuje nekoč najbolje prodajan družinski avto v Sloveniji in ob tem ohranja večino najboljših rešitev, ki so jih Francozi tudi iznašli. Tokrat o športnosti, kot jo ponuja recimo ford S-max ne moremo govoriti, saj so pri Renaultu poudarili družinskost z uporabnostjo in niso želeli tvegati ali bo avto kupcem všeč ali ne. Če imate majhne otroke in o takem avtomobilu razmišljate prav zaradi njih, potem bo scenic zanesljivo prevažal vas in vaše najljubše. Pa naj z njim vidijo čim več lepih krajev.
Danilo Majcen
ford grand C-max titanium 1,6 TDCi	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM	1560 / 115
največji navor v Nm	270
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	180 / 12,3
poraba goriva v l/100 km	5.8	/ 4,4 / 4.9
splošna garancija v letih / garancija zoper prerjavenje v letih	2 / 12
izpušne emisije ogljikovega dioksida (g/km)	129
vrednost osnovnega modela ford grand C-max titanium 1,6 TDCi v evrih	22.805
dodatna oprema in popust	
kovinska barva v evrih	375
titanium paket 1 (ogrevano vetrobransko steklo, 17-palčna kolesa iz lahke litine) v evrih	270
titanium paket 2 (aluminijasti strešni nosilci, dodatno zatemnjena stekla) v evrih	255
prevoz	130
promocijski popust	-1.600
vrednost preizkusnega modela ford grand C-max titanium 1,6 TDCi v evrih	22.235
Ormož • 4. odprto prvenstvo Slovenije v šahu
Zmagovalec iz ZUDV Dornava
V Varstveno-delovnem centru Ormož so gostili 4. odprto prvenstvo Slovenije v šahu za osebe s posebnimi potrebami, z razvojno motnjo v duševnem razvoju, vključene v varstveno-delovne centre. Že tretje leto zapored je bil najboljši šahist Davorin Šajnovič iz ZUDV Dornava.
To je že drugo prvenstvo, ki so ga organizirali v okviru Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Po uspešni lanski organizaciji prvenstva na lokaciji v Dornavi sta Polona Berlak in Helena Habjanič šahiste pripeljali še v VDC v Ormožu. Vabila sta poslali vsem 27 VDC po Sloveniji in njihovim enotam, odzvalo pa se jih je šest s skupno 14 šahisti. Zbrane goste, ki so ves dan preživeli v Ormožu, je pozdravil domači župan Alojz Sok in jim namenil spodbudne besede pred tekmovanjem.
Organizatorici sta glede na odziv ugotovili, da šah ni zelo prisoten med osebami, vključenimi v VDC. „Decembra 2007 smo se tudi mi prvenstva udeležili prvič in do takrat tudi sami nismo razmišljali, da bi dejavnost utegnila zanimati naše uporabnike. Takrat smo prvič zbrali ekipo in se udeležili tekmovanja. Vlado Miško iz ormoškega VDC je takrat
Foto: Viki Ivanuša
Športni stisk roke po zaključeni partiji. Absolutni prvak Davorin Šajnovič (desno) je ostal vseh pet kol neporažen.
dosegel tretje mesto," je povedala Polona Berlak. Sicer pa se v ormoškem VDC na šahiranje pripravljajo skozi vse leto. Njihov šahist Vlado Miško med drugim enkrat tedensko igra šah tudi s prostovoljci v Centru za starejše občane Ormož. Oba centra tesno sodelujeta v projektu Drug drugemu smo potrebni, v okviru katerega zares udejanjajo naslov, saj uporabniki VDC skrbijo za redne sprehode stanovalcev centra starejših, ki so odvisni od vozička, enkrat mesečno pa se srečujejo tudi v kreativnih delavnicah. V okviru tega so našli Vladu Mišku tudi šahovskega
partnerja za osvajanje novih šahovskih strategij. S sodelovanjem so vsi zelo zadovoljni, v VDC pa se pojavlja tudi interes drugih uporabnikov, da bi se naučili igranja šaha.
Pred tekmovanjem so v okviru Zavoda naredili predizbor tekmovalcev, štirje najboljši šahisti pa so se udeležili tekmovanja. Zavod Dornava in njegove enote so zastopali Davorin Šajnovič, Drago Fijačko, Aleš Leskovar in Vlado Miško, ki so na koncu zasedli 1., 4., 7. in 10. mesto. Z izjemnim nastopom je navdušil Davorin Šajno-vič (Dornava), ki je bil prepričljivo najboljši. Tokrat se je še
Koranti Lancova vas
11. pohod v popolnosti uspel
Koranti Lancova vas (rogati koranti), njihovi simpatizerji in prijatelji so se tudi letos odpravili na tradicionalni pohod, ki je bil že 11. zapored. Letošnja trasa je potekala od gradu Štatenberg do Stoperc, sam pohod pa je bil dolg približno 15 kilometrov in je potekal v dveh delih.
V prvem delu so koranti in njihovi prijatelji prehodili 7 kilometrov »akademske poti« imenovane Forma viva od gradu Štatenberg do kraja Dežno pri Makolah do Galerije umetnika Ivana Dvoršaka iz Maribora, ki razstavlja v skrajnem zahodnem delu Haloz. Na poti je bilo moč videti umetniške skulpture, ki so jih napravili umetniki iz Slovenije in tujine, blizu 100 udeležencev pohoda pa je lahko uživalo tako v pogledih na omenjene skulptu-re kot na neokrnjeno naravo. Prav od tod tudi ime Forma viva, saj so pod tem imenom
združeni umetniki, ki razstavljajo na tej poti.
Po prvem delu poti je sledil postanek pri Dvoršaku, po-hodniki so se okrepčali z golažem, seveda pa na tovrstnih zadevah ni manjkala niti za Slovence tako značilna »frajtona-rica«. Drugi del poti je potekal naprej do Stoperc, sama trasa pa je bila še bolj »naravna«, saj je velik del poti potekal po gozdnih poteh. Na koncu nekajurne poti je za vse udeležene sledil piknik na strelišču v Sto-percah, kjer so lahko vsi prisotni uživali v jedeh iz kotla. Tudi vreme je pohodnikom ves dan odlično služilo, tako da lahko 11. tradicionalni pohod brez težav uvrstimo med najodmevnejše in najboljše doslej.
Koranti Lancova vas pa se s tem nikakor ne bodo zadovoljili, ampak že snujejo načrte za izvedbo 12. tradicionalnega pohoda, poleg tega pa imajo v ognju še nekaj drugih želez
in načrtov za izvedbo različnih aktivnostih (družabnih in športnih). Predsednik lanco-vskih korantov Danilo Turk je o sami izvedbi 11. pohoda in nadaljnjih korakih društva v tej smeri povedal: »Nedvomno lahko za letošnji že 11. pohod rečem da je uspel. Vsako leto nas je več in resnično smo na dobri poti tudi za v bodoče. Menim da organiziramo lepe trase pohodov, ki so primerne za vse, tudi nekoliko starejše in otroke. Letos je bilo ob tem fantastično tudi vreme, zato lahko rečem le, da je bilo vse naj, naj. Zasluga za vse skupaj gre predvsem nekaj našim posameznikom, ki vsako leto izberejo nadvse primerno traso, zato se nam vsako leto priključi več udeležencev in za 12. tradicionalni pohod lancovskih korantov pričakujem, da bo celotna odprava že štela več kot 100 ljudi.«
tp
posebno izkazal, saj je zmagal v vseh petih partijah. Drugo mesto v skupni razvrstitvi je zasedel Janko Černigoj, tretje pa Matjaž Žorž, oba iz VDC Ajdovščina.
Šahovska igra je potekala po običajnih pravilih, turnir-ska pravila pa so vključevala tudi določene prilagoditve. Tako je partija lahko potekala največ 20 minut, potem pa je o zmagovalcu razsodil sodnik. Glavna sodnica je bila Anita Vrabič, pomagala pa sta ji Brane Štetner, organizator prvega prvenstva, in Polona Berlak. Šahisti so odigrali pet kol po švicarskem sistemu. Nad turnirjem je bdela tudi Silva Razlag, ki s svojimi izkušnjami, modrostjo in humanizmom stoji ob strani športnikom invalidom, ter Andreja Razlag, predsednica Društva za šport invalidov Most, ki se zavzema za združevanje športa invalidov in neinvalidov. Organizatorji so jima poleg strokovne in moralne podpore hvaležni tudi za donacije, brez katerih je težko izpeljati takšne dogodke.
Polona Berlak je zelo pohvalila tudi ormoške podjetnike in podjetja, ki so vedno pripravljeni tudi materialno priskočiti na pomoč, če je potrebno, in imajo zelo velik posluh za njihove uporabnike. Pri organizaciji jim je tokrat darila za mentorje prispevala klet P&F, ki so si jo šahisti in njihovi spremljevalci ta dan tudi ogledali.
Viki Ivanuša
Šolski šport • Nogomet
OŠ Markovci medobčinski prvak
V ponedeljek, 23. 5., je na OS De-strnik potekalo medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za učence letnika 2000 in mlajše (4. in 5. razred). Sodelovalo je pet ekip, ki so se merile vsaka z vsako; vse tekme so trajale 1 krat 12 minut. Mladi Mar-kovčani so dobili prav vsa srečanja in tako postali medobčinski prvaki. Za zmagovalno ekipo so nastopali: Niko Veršič, Patrik Vidovič, Tilen Forštnarič, Timotej Zemljarič, Uroš Amon, Aljaž Brlek, Primož Vincek, Miha Kokot, Niko Drevenšek, Marsel Horvat, Rene Peklar in Matija Fišin-ger. Mentorja: prof. Zlatko Marčič in prof. Primož Galun .
Rezultati:
Destrnik-Trnovska vas - Majšperk
0:0, Juršinci - Ljudski vrt 0:7, Majšperk - Juršinci 4:0, Markovci -Destrnik-Trnovska vas 2:0, Juršinci - Markovci 0:4, Ljudski vrt - Majšperk 5:0, Markovci - Ljudski vrt 2:1, Destrnik-Trnovska vas - Juršinci 4:0, Ljudski vrt - Destrnik-Trnovska vas 2:0.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OS Ljudski vrt
3.	OS Destrnik-Trnovska vas
4.	OS Majšperk
5.	OS Juršinci
Tekmovanje se na tej stopnji konča.
tp
Ekipa Oš Markovci je postala zmagovalka medobčinskega tekmovanja v malem nogometu za učence letnika 2000 in mlajše.
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade - klasične ali demit, s sti-roporjem ali volneno volno, suho-montažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih,Voh, d. o. o., Mure-tinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
KMETIJSTVO
KO LOPATA OMAGA, MINIBAGER POMAGA. Robert Grabar s.p., Rabelčja vas 15, Ptuj. Informacije gsm 041 705 286.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
www.tednik.si
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM suha bukova drva, možna dostava na dom. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
UGODNO prodam suha bukova in mešana drva. Možen razrez in dostava. Tel. 041 914 263.
KOKOŠI, nesnice, rjave, stare eno leto, za zakol ali nadaljnjo nesnost, bomo prodajali po 1 € za žival v petek, 3., in v soboto, 4. junija, na Kmetiji Meglič, Skorba 23.
UGODNO oddam 8 ha košnje v okolici Juršincev, v ravnini. Tel. 030 652 905.
PRODAM telico simentalko, brejo sedem mesecev. Kličite na GSM 031 360 221.
PRODAM luščeno koruzo po 0,25 €/kg. Tel. 031 219 101.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, prodaja poteka zjutraj do 11. ure in popoldan od 16. ure dalje. Tel. 713 60 33.
PRODAM odojke, tel. 02 740 82 53.
PRODAM belo haloško vino ter rdeče, žametna črnina. Telefon 041 936 471.
PRODAM cisterno za gnojevko, 2200-litrsko, rotacijsko kosilnico 165, tračni obračalnik ter rezervne dele za nakladalko (reduktor, greben, polnilna naprava ter ostalo). Telefon 041 368 437.
PRODAM odojke. Tel. 041 214 866.
PRODAM odojke, težke 25 kg. Tel. 041 378 397.
PRODAM dve ovci in mladega ovna. Tel. 031 825 470.
OKREPČEVALNICA Cheers, Mi-noritski trg 3, Ptuj, zaposli dekle za redno delo v strežbi. Telefon 041 331 962, Dani.
DOM-STANOVANJE
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 €/ dan. Tel. 041 302 820.
ODDAM dvosobno stanovanje na Ptuju, cca. 70 m2, cena 180 €/ mes., varščina. Tel. 031 388 252.
KOPER - apartmaji blizu urejenega kopališča; do 4 osebe, 245 €/teden, do 6 oseb 315 €/teden. Kontakt: 041 337 744.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, delno adaptirano, takoj vseljivo. Telefon 031 244 748.
PRODAMO dve novi stanovanji, dvoinpolsobni, na Rogaški 30 na Ptuju. Z balkona lep pogled na Ptuj, (prva in druga etaža), oddaljenost od centra mesta 2 km, od avtoceste Draženci-Maribor 1,5 km. Tel. 031 305 566 ali 041 624 904.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju, z lepim razgledom nad Ptujem, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Tel. 031 233 264.
NAPRODAJ je čudovito, 46 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po telefonu 041 81 77 37.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
MOTORNA VOZILA
PRODAM moped 14 TL, metalno modre barve, letnik 80, cena 250 evrov. Telefon 031 553 597.
RAZNO
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
INŠTRUKCIJE iz MAT, FIZ, SLOV in TUJIH JEZIKOV nudijo profesorji z izkušnjami. Nudimo tudi prevajanje in lektoriranje. Jezikovna šola ONTARIO, Novi trg 6, Ptuj, tel. (02) 779 10 80.
PEČ za centralno ogrevanje tam stadler z bojlerjem + oljni gorilnik + vsi dodatki + 3000 l kovinsko cisterno - vse delujoče - zelo poceni prodam. GSM: 041 722 143.
HITRI KREDITI
Ptuj, Trsteinjakova 51
ASFALTIRANJE CEST,
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@sjol.net
4.500C
okojence-aapoilenell
a upokojence : a lapoilene |Q40.3733 371
N0TESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plaflla cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov Z0BN0PR0TET1ČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
5W0KM
ira
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
eui dfičetcc www.radio-ptuj.si
Savatech, d.o.o.
Program GTI
Rogozniška c. 32 2250 Ptuj
O	6 I
risi.
w i M«ti«
V družbi Savatech, d.o.o., proizvajamo in tržimo visokokakovostne gumenotehnične izdelke in
pnevmatike na podlagi 90-letne tradicije gumarstva. Odlikujeta nas inovativen pristop in prilagodljivost. Postati želimo razvojni partner ključnih strank. Program GTI - stiskani izdelki na Ptuju je uspešen dobavitelj gumenotehničnih izdelkov za avtomobilsko industrijo.
Vlaganje v razvoj novih izdelkov in v znanje zaposlenih je poleg trženja ena naših prednostnih dejavnosti.
K sodelovanju vabimo NOVE SODELAVCE na področjih:
1.	avtomatizacije proizvodnje in vzdrževanja specialne proizvodne opreme in
2.	razvoja izdelkov
V
% 7S Wo %
1.	PRIČAKUJEMO KANDIDATE z dokončano VII. stopnjo Strojne fakultete , smer Avtomatika ali Elektro fakultete, smer Elektronika. Dobrodošle so tudi izkušnje na področju robotike.
2.	PRIČAKUJEMO KANDIDATE z dokončano VII. stopnjo Strojne fakultete.
Ponujamo priložnost razvojno naravnanim energičnim osebam z znanjem svetovnih jezikov in poznavanjem računalniških orodij. Zanimajo nas posamezniki, ki jim inovativni razvoj in uporabnost izdelkov predstavlja poklicni izziv.
Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. 02 7879 330, g. Aleksander Mlakar.
Prijave z življenjepisi in dokazili pričakujemo na naslov Savatech, d.o.o., Program GTI, Rogozniška c. 32, 2250 Ptuj, do 10. junija 2011.
Poslovna skivlna Sava
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Obisk ministrov v Mestni hiši na Ptuju; Minister za pravosodje Aleš Zalar obiskal Okrožno sodišče Ptuj; Delovno srečanje obrtnikov z ministrico Katarino Kresal in ministrom Alešem Zalarjem; Odmevna 22. razstava Dobrote slovenskih kmetij; Umetnost hebrejske pisave in najlepše izraelska ilustracije; Novo vodstvo SD Ptuj; Sprejem Štefana Milenkovica v Mestni hiši na Ptuju; Predstavitev knjige Rudija Ringbauerja na ptujskem gradu; V letu prostovolj-stva uspel projekt Zdravo sosed; Razigran svet košarke; 1. mednarodni kros cicibank in cicibanov; Modna revija ptujske modne oblikovalke Sanje Veličkovič; Četvorka za Guinnessov rekord; Sedmi Folkfest - srečanje folklornih skupin iz Slovenije in Hrvaške; Z glasbo v sobotni večer.
Prireditvenik		1
Petek, 3. junij		
10.00 Ptuj, Vičava, prostori Višje strokovne šole Ptuj: usposabljanje motoristov in
voznikov koles z motorjem - dijakov srednjih šol na Ptuju 10.00 Cirkulane, OŠ Cirkulane-Zavrč: čebelarska razstava Čebelarskega društva Cirkulane
16.00 Ptuj, grajsko pobočje: 11. grajska košnja PM Ptuj-Ormož v sodelovanju z
Društvom vinogradnikov VTC 13 18.00 Cirkulane, šotor: osrednja občinska proslava in dan OŠ Cirkulane-Zavrč,
družabno srečanje z ansamblom Mladi Dolenjci 19.00 Lenart, avla občine: odprtje razstave del mehiških slikark Lilliam Gonzalez
in Marthe Ortiz Sotres 19.00 Tinje, Dom krajanov: koncert okteta KUD Tinje 19.00 Slovenska Bistrica, dvorana Glasbene šole: nastop Nastje Verdinek, študentke klavirja prvega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani 19.00 Ormož, dvorana gradu: 5. glasbeni večer učenk harfe Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla »Harfa, harfi, harfe, o harfi, s harfo« z gosti; mentorica Tina Žerdin 19.30 Slovenska Bistrica, Dom Svobode: večer ljudskih pesmi 20.00 Svetinje, vinoteka Svetinjska klet: Srečevanje z vinom skozi zgodovino
človeštva - Drago Medved 20.00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Vilija Podgorška - Teksas, nafta, NASA 20.00 Štatenberg, viteška dvorana: dobrodelna prireditev - dražba slik za družino Piškur v organizaciji Karitas Podlehnik; slike bodo prispevali različni slikarji, ki jih je k dražbi povabil Branko Gajšt 20.00 Velika Nedelja, pred gasilskim domom: dobrodelni koncert PGD Velika Nedelja
20.00 Ljutomer, Dom kulture: odprtje razstave 140 let gasilstva v Ljutomeru, PGD Ljutomer
Sobota, 4. junij
8.00 Ljutomer, Glavni trg: Turistična tržnica LTO Prlekije
Jeruzalem: Dan planincev PZ Slovenije: srečanje planincev v osrčju Prlekije
8.00 Destrnik: triurni pohod po starih peš poteh v organizaciji TD Destrnik,
odhod izpred Turističnega doma 8.00 do 13.00	Ptuj, Gasilski dom: 6. srečanje zbirateljev gasilskih in
drugih eksponatov (razstava, menjava eksponatov, posvet in prodaja), predstavili se bodo tudi numizmatiki, filatelisti, zbiralci vojaških in policijskih predmetov
9.00 Mala Nedelja: Grossmanov pohod v organizaciji TD Mala Nedelja-Rado-slavci
9.00 Ljutomer, Glavni trg: demonstracijska vaja PGD Ljutomer 9.00 Poljčane, igrišča OŠ: 3. poljčanski tek
9.00 Kidričevo, ekonomska-Boldirjeva jama: čistilna akcija z zabavo za otroke na napihljivem gradu in v delavnicah oblikovanja gline in risanja; odhod z vlakcem iz Kidričevega od 8.30 dalje 11.00 Cirkulane, večnamenska dvorana: Folklorni festival - projekt AZRA;
zbiranje nastopajočih z novinarsko konferenco; nastop folklornih skupin Nemčije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije v organizaciji KD Cirkulane 11.00 Poljčane, kamnolom: dan odprtih vrat kamnoloma Poljčane 13.00 Hajdoše: 19. tradicionalno tekmovanje za pokal Hajdoše 2011, združeno s tekmovanjem za pokal Gasilske zveze Slovenije, v organizaciji PGD Hajdoše
15.00 Cven, Grunt TD Cven: kmečka tržnica
17.00 Ptuj, velika dvorana Narodnega doma: jubilejni koncert pevk »Ptujskih upokojenk« DPD Svoboda Ptuj, ob 15-letnici delovanja, z gostujočimi pevskimi skupinami iz Hajdine, Zavrča, Vitomarcev, Male vasi, Juršincev, Sel in Cirkulan; na ogled bo razstava likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj
19.00 Podlehnik, cerkev sv. Trojice: koncert vokalne skupine Cantilena KD Podleh-
nik z gosti glasbeniki OŠ Podlehnik in beatboxerjem Urošem Horvatom 19.00 Poljčane, telovadnica OŠ: osrednja proslava s podelitvijo priznanj 19.30 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: 6. glasbeni večer zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla; koncert kvarteta flavt Traverso s flavtistkami: Matejo Crnčan, Špelo Lampret, Tanjo Repe in Jasmino Šubic 20.00 Dornava, dvorišče dvorca: koncert Pihalne godbe občine Dornava »Mi smo svet« s skladbami na temo Zemlja; če bo slabo vreme, bo koncert v Športni dvorani Gorišnica
20.00 Majšperk, telovadnica OŠ: koncert Tamburaškega orkestra Majšperk z gosti ob izidu prve zgoščenke
Nedelja, 5. junij
10.00 Poljčane, Prvomajski trg: kolesarski vzpon na Boč 10.00 Studenice, kulturni dom: srečanje starejših krajanov in krajank 10.30 Cirkulane, farna cerkev sv. Barbare: nedeljska maša za domovino ob občinskem prazniku
11.00 Cirkulane, večnamenska dvorana: Folklorni festival - zbiranje vseh sodelujočih, zaključek festivala folklore na okrogli mizi; pohod do kmetije Arnečič - Gradišče in degustacija vin 15.00 Kidričevo, župnijska cerkev: prvo srečanje ljudskih pevcev z desetimi
gostujočimi skupinami, v organizaciji pevk Katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol Kidričevo 15.00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj -
Petja Janžekovič predava na temo Božanska komedija - Vice 17.00 Cirkovce, večnamenska dvorana: regijsko srečanje folklornih skupin
Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice v organizaciji JSKD Ptuj in OS Cirkovce
19.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 5. glasbeni večer učenk harfe Zasebne
glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla »Harfa, harfi, harfe, o harfi, s harfo« z gosti; mentorica Tina Žerdin Ptuj, DomKulture: večer s Prešernovo nagrajenko Tanjo Majzelj in Goli na odru: Janja Majzelj - vokal, Jelena Ždrale - violina, mandolina, Blaž Celarec - bobni, klarinet, Nino de gleria - bas kitara, Joži Šalej - klavir, harmonika
Ponedeljek, 6. junij
11.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: arhitekturna delavnica - predstavitev
rezultatov idejne zasnove za ureditev arheološkega muzeja in inštituta na območju Muzejskega trga 2
Torek, 7. junij
11.00 Ptuj, Vinski hram Ptujske kleti: predstavitev publikacije Zgodovinskega
arhiva na Ptuju, iz serije inventarji »Kmetijski kombinat Ptuj, skupne službe 1949-1991« avtorja Braneta Oblaka; ogled kleti in pokušina vin ob pivskih pesmih in harmoniki Rudija Šantla 16.00 Ormož, jedilnica gimnazije: predstavitev raziskovalnega in projektnega
dela »Rastemo z znanjem« 19.00 Cirkulane, večnamenska dvorana: okrogla miza in motivacijski predavanji
s predstavitvijo Nature 2000 19.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: letni koncert ženskega pevskega zbora
Vrtca Ptuj, Društva kulturnih dejavnosti »Kot nekdo, ki imel me bo rad« 20.00 Ptuj, OŠ Breg: brezplačen seminar Teorija in praksa individualne meditacije
KINO Ptuj
Petek, sobota in nedelja, 3., 4. in 5. junija, ob 17.00 v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina Rio; ob 19.00 pustolovska komedija Pirati s Karibov: z neznanimi tokovi; 21.30 Art program: misteriozni triler Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo.
SC Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 3- junija 2011
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC 01 VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 3.6.
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Srečanje Društev invalidov Slovenije 2.del 11:00 Utrip iz Ormoža 11:50 Ptujska Kronika 12:30 Video strani 17:00 Glasbena oddaja 18:00 Območna revija odraslih pevskih zborov 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 21:45 Povabilo na kavo 22:15 Glasbena oddaja preteklih let 23:00 Video strani
SOBOTA 4.6.
I
TV
www.siptv.si
8:00 Kronika iz občine Markovci 9:00 Glasbena oddaja preteklih let 10:00 Območna revija odraslih pevskih zborov 12:00 Seja sveta Občine Lenart - posnetek 18:00 Polka in Majolka 19:00 Ptujska kronika 20:00 Zaključni koncert Oš Markovci 21:30 Markovci - Iz domače skrinje 23:55 Video strani
NEDELJA5. 6.
8:00 Otroška oddaja 9:00 Folklorna revija 2. del 10:10 ŠKL
11:00 Kronika iz občine Videm
13:00 Domava - Koncert mladih glasbenikov
15:00 Gorišnica - Iz naših krajev
17:00 Destrnik - Koncert Pihalnega orkestra
Ravne na Koroškem 18:30 Območna revija odraslih pevskih zborov 20:00 Glasbena oddaja 21:15 Video strani
bt»mamoprtmaM9
StolTv,T2tV v Blatenim KKS... Ptlt-S02
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
PONEDELJEK 6. 6.
8:00 Dobrodelni koncert Piškur 2.del 9:20 ŠKL 10:00 Utrip iz Ormoža 10:45 Povabilo na kavo 11:25 Ptujska kronika 11:40 Kuhajmo skupaj 12:30 Video strani 17:00 ŠKL
18:00 Kronika iz občine Videm 20:00 Zaključni koncert OŠ Markovci 23:00 Mozaik kulture 23:30 Video strani
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipeata
Petak 3.G. 10:05 Hrena in vina 10 JO Ptujska kronika - pon. 10:55 Pniabili na Kavp - por. 11:30 SpoircposB.Enm 12:30 Hod ro
13:40 Jau koncert Glasbeni šolt Ptuj
14:56 KnrsBrl TDmai Pengov
15:40 7. koncert učiteljev Glasbene šele Ptuj
IG JO Polka in majDlka
17J5 Hrana in vino
18:00 Ptujska kronika - pen.
18:25 Regi IV -Ormož
19:25 Srečanje i Evropo - dokumentarna oddaja
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Spnznavamo ntiiine
20:50 PovaPilo na havo por.
21:25 Tri - avtorski projekt 9oiene Krivec
22:20 Info kanal
SoPata 4.6
3:30 Otroška oddaja Gorišnica
10:30 7. Koncirt učiteljev Glasbene šole Ptuj
11:25 Modro
12:00 Ptujska kronika
12:25 Spoznajmose.com
13:2010. Ptujeanka
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:25 Jau koncert Glasbene iole Ptuj
16:00 Ptujska kronika -pDn.
16:25 7. Koncert učiteljev Glasbene šole Ptuj
17:15 Koncert Tomaž Pengov
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:00 Ptujska kronika - pon.
18:25 Srečanje i Evropo - dokumentarna oddaja
19:00 Regi Tli • Ormož
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Spoznavamo občino
20:50 Povabilo na kavo - pon.
21:25 Lokacija Slovenija
22:00 Ptujska kronika - pon.
Nadalja 5.6.
9:30 Otroška oddaja Gorišnica 10:30 Modro 11:05 Hrana in vino 12:00 Ptujska kronika - pen. 12:25 Spoznavamo občino 13:00 Pregled tedna 13:35 Ptujska kronika - pon. 14=00 Spozoajmosa.com 14:55 Koncert Gacu taribl 16:06 Pregled tedna 16.4010, Ptujeanka 17:00 Polka in majolka IS,05 Hrana in vino 19:00 Spoznavamo občine 19:25 Povabilo na kavo - pon. 20:00 Pregled tedna 20:35 Ptujska kronika - pon. 21:00 Rogi IV-Ormož
21:50 Koncert M a Žnidarič , ,
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
o pMiklavž
ODKUP, PRODAM, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 318 D LIMUZINA	2007	14.280,00	AVr.KUMA	KOV. SIVA
CITROEN C31.4HDI	2008	6.650,00	KUMA	BELA
CITROEN XSARA PICASS01.8 i 16 V	2000	1.980,00	AVT.KUMA	KOV. ZELENA
FIAT CROMA 1,9 MJT DYNAMIC	2008	11.480,00	ALU. PLATIŠČA	KOV. RJAVA
FORD FOCUS 1.8 TOI TREN DKARAVAN	2009	10.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
OPEL CORSA 1,216V ENJOY EASYTRONIC	2008	7.970,00	AVT.KUMA	SREBRN
PEUGEOT 407 SW 1,6 HDI PREMIUM	2008	9.880,00	PANORAMA	SREBRN
RENAULT CLI01.2 STORIA	2006	4.380,00	KUMA	MODRA
RENAULT LAGUNA 1.9 DO UMUZINA DYNAMIC	2006	7.380,00	AVT.KUMA	ČRNA
RENAULT SCENIC1.5 DO AUTHENTIQUE	2006	6.980,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2008	8.680,00	AVT.KUMA	KOV. ZLATI
SEAT LEON 1.9 TDISTYLANCE	2006	9.490,00	AVT.KUMA	BELA
ŠKODA R00MSÏÏR 1.9 TD CONFORT	2007	8.770,00	KUMACUMAT1C	KOV. MODRA
VW GOLF V PLUS 1.9 TDI CONFORT	2008	11.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORTUNE	2007	11.790,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2,0 TDI CONFORTIINE KARAVAN	2009	13.940,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4 CONFORTUNE KARAVAN	2007	13.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
www.radio-tednik.si
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
C družbi oddaje	> ^
Z glasbo do srca z	do
na radiu Ptuj
z Marjanom	. .
www.rud¡o-1edn¡lu¡
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU ^
Boris Miočinovič Aleš Gačnik
SodobnavZ|odov\rja P ^^
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf)	Oprema	Barva
HONDA JAZZ1.4LS	2005	6.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,6 RT	1997	990,00	KLIMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 807 2,016V SX	2003	6.500,00	AVT. KLIMA	BELA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDIC0MF. VARIANT	2000	3.600,00	AVT. KLIMA	BELA
OPEL CORSA 1,216V COMFORT	2003	3.820,00	KLIMA	MODRA
OPEL ASTRA 1,416V ENJOY	2005	6.300,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,2 AUTHENTIQUE	2002	2.800,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI A8 4,2 QUATTRO	1996	2.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FIESTAVIVA 1,3	2004	4.430,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 3071,4 HDIXR	2005	5.500,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ACCENT 1,3 GLI	2002	2.320,00	KLIMA	KOV. MODRA
DAEWOO KALOS 1,2 SX	2003	2.930,00	KLIMA	KOV. MODER
MERCEDES BENZSLK 230 R0ADSTER KOMP.	1996	6.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULTTHALIA 1,4 RT	2001	1.990,00	PRVI. LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN E0S1,4TSI	2010	18.900,00	12.000 KM	KOV. ČRNA
JEEP GRAND CHEROKEE 2,7 TD AVT. 4WD	2002	8.350,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
KIACEED 1,416V	2007	6.990,00	PRVI LAST.	KOV. T. MODRA
RENAULT CLI01,2 STORIA	2007	5.350,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
CITROEN XSARA 1,616V EXCLUSIVE	2002	3.750,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN TOUAREG 2,5 TDI AVT.	2004	16.800,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
FIAT PUNT01,2 SX	2001	2.140,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,4 IX-LINE	2005	4.300,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI C0MF. VARIANT	1998	3.150,00	KLIMA	ZELENA
PEUGEOT 2061,4 IXR PRESENCE	2001	2.750,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
avto® SEJEM
ORMOŽ d.p.o.	^^	m ^^	m
RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV IN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, 5.6.2011 OD 9.00 DO 13.00 URE
VABLJEN! VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ...
...IN VSi KI BI TO ŽELELI KUPITI INFORMACIJE NA TEL.: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
8 02 749 21 50 H luptuj@siol.net


Center za poslovno usposabljanje,
Višja strokovna šola, Podružnica Ptuj
DODIPLOMSKI VISJESOLSKI STUDIJSKI PROGRAM
INFORMATIKA
inženir informatike oz. inženirka informatike (VS) INFORMATIVNI DAN:
ponedeljek 6.junij2011,ob 17.00urivprostorihLUPtuj
VABLJENI!
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
tretja petletka
NAROCILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek:_
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
RADIO TEDNIK Ptujd.o.o Raičeva ó 225O Ptuj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡ih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Odšel od nas si v kraj miru, kjer ni bolečin in ne trpljenja, tja, kjer se hudo jenja, spomin pa nate ne bledi, vsak dan znova oživi. Spomin boleč na srečne dni, ki bili so - a več jih ni.
SPOMIN
Včeraj, 2. junija, je minilo 20 let, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi
Jože Šegula
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 71
Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem grobu ali s prižgano svečko počastite spomin nanj.
Vsi tvoji najdražji
V	naša srca si se vpisal, čas ne bo nikoli te izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V	SPOMIN
Danes, 3. junija, mineva leto žalosti, odkar smo se mnogo prezgodaj za vedno poslovili od dragega moža, očeta, dedka, sina, brata, strica, zeta, svaka in prijatelja
Petra Letonja
1959-2010 S PTUJA
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo preranem grobu.
Vedno ga bomo pogrešali.
Njemu najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob izgubi naše žene, mamice, tašče, babice in prababice
Alojzije Cimerman
IZ PRVENCEV 31
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše. Hvala g. župniku in vsem izvajalcem za opravljene storitve in pogrebni obred.
Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
V žalosti: vsi njeni najdražji
Zdaj je še temna noč, pošlji pomoč, da ne omagam zdaj, roko podaj. K tebi želim, moj Bog, k tebi moj Bog.
ZAHVALA
Ob tako nenadnem odhodu dobrega moža, očeta in brata
Rafaela Gulina
IZ PERŠONOVE UL. 14 26. 12. 1934-15. 5. 2011
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom ter vsem ostalim, ki ste mu podarili toliko sveč in cvetja in ga pospremili do kraja počitka. Hvaležni smo vsem, ki ste se udeležili molitve v vežici, ki ste dali za mašne darove in ki se ga spominjate v molitvi. Iskrena hvala patru Mirku Pihlerju za molitev v vežici, za poslovilni govor, pogrebni obred ter darovano sv. mašo zadušnico. Hvala tudi gospodu Šeguli, ki je orisal potek njegovega življenja od rojstva do poslednjega dne. Zahvala tudi sindikatu Taluma za podarjene sveče in izvajano Tišino. Hvaležni smo tudi Komunalnemu podjetju Ptuj za organizacijo pogreba, pevcem za lepo odpete pesmi. Ne nazadnje hvala tudi Zdravstveni službi Ptuj ter Bolnišnici Ptuj, ki so se trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Vsem še enkrat iskrena hvala. Naj počiva v miru.
V žalosti: žena Štefka in sin Rafko z družino
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče
Antonije Vučina
IZ TRNOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa stali ob strani ob trenutkih slovesa. Zahvaljujemo se g. župniku, cerkvenim pevcem, govornicama Silvi in Mariji, Aniki za opravljene molitve ter pogrebnemu podjetju Aura za opravljene pogrebne storitve. Še posebej se zahvaljujemo gasilcem iz PGD Trnovci in celotne GZ Sveti Tomaž, kolektivu OŠ Sveti Tomaž, nosilcem praporov, križev in zastave.
Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hčerki Helena in Ida z družinama
r\
Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas. Stol zdaj prazen tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti.
SPOMIN
2. 6. 2011 mineva leto neizmerne žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat
Drago Maroh
IZ KRAIGHERJEVE ULICE 21 NA PTUJU
Hvala vsem, ki se ga spominjate, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče in prinašate rože. Ohranite ga v lepem spominu. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ...
Žalujoči: ata, mama in brat David


r T i
NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIK
AJERSKEGA TEDNIKA!
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade obveščen pisno po pošti.
NAROČILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
Datum naročila:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil (a) naročnik. Naročnino bom plačeval(a) mesečno po položnici.
ur c
.....
Ptuj • Projekt poklicne orientacije GO-CAR-GO
Do večje tehnične kulture z motivacijo
Zadnji majski dan je bilo pri Šolskem centru nadvse zanimivo, polno dogajanja. ŠC Ptuj je osnovnošolce s širšega ptujskega, ormoškega, ljutomerskega in lenarškega območja povabil na drugo srečanje GO-CAR-GO (Bo, kar bo). V sodelovanju z njimi so nastali zanimivi avtomobilčki gokarti, ki so jih poimenovali ekstramobili.
Ob tej priložnosti so se osnovnošolci pomerili v spre-tnostnih vožnjah. Sodelovalo je 19 ekip osnovnih šol. Dirko drugačne vrste, kot je je vajen na avtomobilskih stezah po svetu z najsodobnejšimi dirkal-niki, je tudi letos komentiral Miran Ališič.
V bistvu je projekt CO-CARGO neke vrste projekt poklicne orientacije. Z njim želijo bodočim dijakom posredovati čim več uporabnih informacij, da se bodo lažje odločili oziroma izbrali svoj bodoči poklic. Skozi projekt jih seznanjajo z različnimi poklici in poklicnimi področji preko situacijske-ga in aktivnega učenja na osnovi realnega projekta. V tem primeru gre za dodelavo avtomobilčka, s katerim se je mogoče spustiti po klancu, za dokončanje projekta pa so potrebna številna znanja, od ekonomije, strojništva, biotehnike, elektrotehnike do računalništva. Kot je povedal avtor in vodja projekta Stanko Kostanje-vec, so osnovnošolcem skupaj z njihovimi mentorji podarili enaka podvozja, ki so jih konstruirali in izdelali v Šolskem centru Ptuj, v osnovnih šolah pa so jih nadgradili oziroma jim dali piko na i s karoserijo, ročno zavoro, krmilnim mehanizmom oziroma volanom in varnostnim pasom. Nastali so najrazličnejši ekstramobili.
Po besedah avtorja in vodje
projekta gre za edinstven projekt v Sloveniji, ki so ga zasnovali pred tremi leti. Za pregled varnosti izdelanih avtomobilov so odgovorni mentorji v osnovnih šolah, ogled pa predhodno opravi tudi strokovna komisija Šolskega centra, ki ugotovi, ali je vse izdelano po pravilih in varno za uporabo. Stanko Kostanjevec je k sodelovanju povabil komentatorja Mirana Ališiča.
Na srečanju v torek so učenci osnovnih šol predstavili nadgradnjo svojih avtomobilčkov kot celote, strokovna komisija je ocenila izgled in konstrukcijo avtomobilčkov, preizkusili pa so se tudi v spretnostni vožnji na poligonu. Projekt ŠC Ptuj in osnovnih šol je dobil podporo tudi v ptujskem gospodarstvu, kljub krizi so se povabilu za sodelovanje odzvali v obliki sponzorstva in do-natorstva, s tem pa omogočili izvedbo srečanja.
Miran Ališič je projekt ocenil kot zelo zanimiv, Slovenija takšne projekte potrebuje, žal pa jih je premalo. Privzgajanje tehnične kulture je zelo potrebno, posebej v času, ko je možnosti za mladino veliko. To je prava pot, Slovenija bi se morala visoko tehnološko razvijati v smislu industrije, potrebuje visoko usposobljen kader. Ptujski projekt je prva stopnica, da že osnovnošolci z zelo prijetno motivacijo dobivajo odnos do
Foto: Črtomir Goznik
Letošnjega drugega projekta Go-car-go (Bo, kar bo) se je udeležilo 19 osnovnih šol, z zanimanjem pa si je izdelke mladih ogledal tudi Miran Ališič v družbi vodje projekta Stanka Kostanjevca.
tehnične kulture. Srečanja z mladimi so vedno zabavna, je povedal Ališič, že zaradi svojih pogledov, idej, zanimive energije, ki jo je vedno zelo lepo spremljati in doživljati. Sočasno pa jim sporoča, da je visoka tehnologija nekaj, s čimer se bodo vedno lahko preživeli, še več, lahko bodo imeli dobre poklice, dobro službo, nastopali v svetu najrazvitejših. Če bodo nastopali v svetu najrazvitejših, zanje in njihovo okolje ni bojazni.
Branko Kumer, direktor ŠC Ptuj, je ob tem omenil, da
sama ideja o tem, kako povezati izobraževalne sisteme od vrtca, osnovne in srednje šole do univerze in dalje v celoten izobraževalni proces, že dolgo zori. Odlično idejo za to uresničitev je dobil Stanko Kostanje-vec s tem, da poveže šolarje ob nekem izdelku, ki ga izdelujejo v učnem procesu v Šolskem centru, hkrati pa ga uporabi za promocijo poklicev oziroma dejavnosti. Tako se je rodil prvi ekstramobil, z njim pa pobuda o tem, da se ga nadgradi z ele-ktro napravami, s strojnimi napravami, ekonomijo in še čim.
Skozi ta projekt so združili vse šole Šolskega centra.
Zmagovalci srečanja so bile ekipe, ki jim je uspelo uskladiti strokovnost v izdelavi in dobro spretnostno vožnjo. Prvo mesto in absolutni zmagovalci Mirana Ališiča so bili učenci OŠ Miklavž pri Ormožu, ki so svoj ekstramobil poimenoval hi-brid butalcev, na drugo mesto se je uvrstil ekipa OŠ Ivanjkovci z ekstramobilom ivanjkovski mačo, tretja pa je bila ekipa OŠ Ormož z ekstramobilom hot rod.
MG
Slovenija • Kakšno vreme nas čaka
Vroče poletje z nekaj dežja
Agencija RS za okolje (ARSO) je konec maja na svojih spletnih straneh kot zanimivost zapisala, kakšno naj bi bilo pričakovano letošnje poletje. In kaj pravijo strokovnjaki?
Izračuni vodilnih evropskih meteoroloških centrov (ECMWF, Met Office, Meteo France) za območje Evrope napovedujejo nadpovprečno vroče poletje. Pričakovana količina padavin v poletnem obdobju naj bi bila po Evropi večinoma povprečna. Zaznati je šibak signal možnega presežka padavin v zahodnem delu in na drugi strani možnega primanjkljaja v vzhodnem delu Evrope.
Na območju Slovenije lahko v obdobju junij-avgust 2011 pred-
vidoma pričakujemo temperature, ki bodo za 1 do 2 stopinji nad povprečnimi vrednostmi za obdobje 1981-2005. Povprečna temperatura omenjenega obdobja je znašala 20,2 stopinje, sicer pa se to povprečje dviguje že kar nekaj desetletij.
Lansko poletje se je s temperaturo 21,2 stopinje C uvrstilo med dokaj povprečna za obdobje zadnjih 10 let, a je bilo hkrati več kot 2 stopinji C toplejše od referenčnega poletja iz obdobja 1961-1990. Podobne tempera-
ture lahko, kot kaže, v poletnih mesecih pričakujemo tudi letos. Doslej daleč najbolj vroče je bilo poletje 2003, ko je povprečna temperatura v Ljubljani znašala kar 23,4 stopinje Celzija. Količina padavin naj bi bila v poletnem trimesečju pri nas blizu povprečju.
Seveda pa strokovnjaki ob tem še opozarjajo, da so sezonske vremenske napovedi še vedno dokaj nezanesljive in so možna večja odstopanja.
Statistika za lani pa pravi, da
je bilo v lanskem letu največ sonca v Portorožu, največ dni z dežjem v Ljubljani, največ padavin v Bovcu, največ dni s točo pa v Celju. Portorož se seveda ponaša tudi z najvišjo povprečno letno temperaturo in daleč največ sončnimi dnevi oziroma urami, najnižja letna temperatura pa je bila na Kredarici, kjer je bilo tudi najmanj sončnih dni.
Dežja je lani padlo kar za 17 odstotkov več kot leto poprej, povprečno sicer 1820 mm; kot že povedano, je med kraji vodil Bovec s skupno kar 3000 mm padavin, sledijo mu Postojna, Bilje in Kredarica. Najmanj dežja pa je lani namočilo Maribor in
Mursko Soboto z okolico (niti dobrih 1000 mm). Sicer pa je bil lani, kot pravi Statistični urad RS, najbolj moker september, ki je leto poprej veljal za najbolj suhi mesec leta. Mesec z najmanj padavinami lani je bil marec. Največ deževnih dni pa so našteli v Ljubljani.
Sneg se je lani najdalj časa obdržal na Kredarici (kar 273 dni), najmanj pa v Portorožu (le 3 dni), največ oblačnih dni pa so v letu 2010 prešteli v Kočevju, Črnomlju ter na letališču Jožeta Pučnika (od 155 do 176 dni), največ sončnih dni pa v Portorožu, Ratečah, Planici in Biljah.
SM
Napoved vremena za Slovenijo
Pred kresom prosi, naj deži, botem prositi treba '
Danes bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 22 do 25, na Primorskem okoli 28 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte.
Ribe in morski sadeži
(juhe, predjedi, z žara, iz pečice, s testeninami, rižote, solate...)
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Črna kronika
Ni zvozil ovinka
29. maja okoli 5.40 je 27-letni moški iz okolice Ptuja vozil osebni avtomobil Opel corsa iz smeri Borovcev proti Ptuju. Izven naselja Spuhlja, kjer vozišče poteka v ostrem levem ovinku, je zapeljal desno izven vozišča na bankino, tam s sprednjim desnim delom osebnega avtomobila trčil v kovinsko odbojno ograjo, nato pa v prometni znak. Pri tem se je vozilo prevrnilo na streho. Voznik je bil v prometni nesreči hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti so odredili preizkus z alkotestom in ta je pokazal 0,50 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
Ponesrečenega našli po dveh urah
29. maja okoli 12.30 je 59-le-tni moški iz okolice Ptuja vozil kolo po lokalni cesti izven naselja Draženci. Na ravnem delu vozišča je zapeljal na bankino ob desni strani vozišča, pri tem se je prevrnil na levi bok in padel po vozišču. Pri padcu je utrpel hudo telesno poškodbo. Okrog 14.30 ga je ob robu ceste našel ležati naključni mimoidoči ter poklical reševalno vozilo, s katerim je bil odpeljan v SB Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti so odredili preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,16 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
Ob prehitevanj kolone motorist trčil v avtomobil
31. maja okoli 10.50 je 55-le-tni moški iz okolice Ormoža vozil motorno kolo Hyosung GT 650 iz smeri Ormoža proti Ivanjkovcem. Izven naselja Pavlovci je zapeljal preko prekinjene ločilne črte na nasprotnosmerno vozišče in pričel prehitevati pred seboj vozeča vozila. Prva v koloni vozil, 51-letna voznica osebnega avtomobila Ford escort, je v križišču z dovozno cesto do stanovanjske hiše zavijala v levo. Voznik motornega kolesa je trčil v levo bočno stran osebnega avtomobila. Po trčenju je motorno kolo po boku zdrselo v levo izven vozišča. V prometni nesreči je bil voznik lahko telesno poškodovan, 54-letna sopotnica na motornem kolesu pa hudo.
»Pogrešanega« našli pijanega v hotelu
31. maja ob 20. uri se je na Policijski postaji Maribor I zglasil 47-letni državljan Poljske in prijavil, da štiri dni pogreša 49-letnega voznika tovornega avtomobila, državljana Poljske, ki naj bi vozil na relaciji Gradec-Maribor-Ptuj-Zagreb, nazadnje pa je bil njegov mobitel lociran na območju Slovenije. Policisti so vozilo čez dobro uro našli na parkirišču pred hotelom v okolici Ptuja. Ugotovili so, da je moški zaklenjen v sobi hotela in se ne oglaša. S pomočjo uslužbenca hotela so nato vstopili v sobo, kjer so moškega našli v popolnoma opitem stanju. Spil naj bi več litrov žganih alkoholnih pijač. Na kraj je prišla zdravnica, moškega pregledala in ugotovila, da njegovo zdravje ni ogroženo. Nadaljnjo oskrbo moškega je prevzel njegov delodajalec.
Vlom
31. maja dopoldne je neznan storilec vlomil v vikend v Hrastov-cu v Slovenskih goricah. Iz notranjosti je odtujil motorno žago in skobeljni stroj. Premoženjska škoda znaša okoli 1300 evrov.
Vinjen na cesti
31. maja ob 17.30 so policisti Policijske postaje Ormož v Veliki Nedelji ustavili 39-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,07 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.