45. številka. Ljubljana, v soboto 23. februvarja XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan cT«6er, izimši nedelje in praznike, ter velja po po iti prejeman za avatrij'sko-ogerske dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredniitvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana bili, „ Gledališka stolba". Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. Kandidati za volitev v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko so: Za trgro-vslcl razred: Gospod Alfred Ledenik, trgovec in mestni odbornik. | Gospod Jan. Knez, mlajši, trgovec in posestnik. „ Josip liozar, trgovec. j „ Pran K. o I man, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik. Itoso Petrlčlč. trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik. Za obrtni razred.: Gospod Jan. IV. Ilorak, rokovičar, h'šni posestnik in mestni odbornik. | Gospod Hllha Paklc, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik. V Ljubljani 16. febravarja 1884. TVaT*odni centralni volilni odbor. Iz državnega zbora. Z Dunaja 22. februvarja. Odsek za urejenje dubovenske plače je določil sledeče plače za Štajersko, Koroško, Kranjflko, Solnograško in Tirolsko: V glavnih mestih župniki 1000 gld., kaplani 400 gld.; v mestih, trgih in toplicah župniki 800 gld., kaplani 350 gld., na druzih tarah župniki s sistemizovanimi kaplani-jami 700 gld., kaplani 300 «1(1., župniki brez kaplanov 600 gld. Blizu jednake plače so določene za Primorsko. Provi zor j i praznih župnij dobivajo svojo plačo iz religijskega fonda v razmeri s kongruo po SO do 60 gld. na mesec. Pokojnine se imajo plačevati iz župnijskega premoženja, in ako to ne zadostuje, iz religijskega fonda ali državne podpore. Najvišja za župnike je 600 gld., za kaplane 400 gld., najnižja 300 gld. Minister Gonrad s temi odsekovimi sklepi ni zadovoljen, temveč bi raji videl, da Se ostane pri vladnem po Stremayrji predloženem nasvetu, po katerem bo plače veliko nižje odmerjene; levičarji Couradu pri trde, pa večina bo gotovo glasovala za odsekove predloge. Morda se ta stvar še pred prazniki v zboru redi. V denašnjej 8eji državnega zbora je Lien-bacher stavil sledeči, za kmetski stan prav imenitni predlog, katerega so tudi slovenski poslanci podpisali. Predlog se glasi: Član 1. To, kar h kmetijskemu posestvu spada (fundus instructus — §§. 294 - 298 obč. drž. zak.) se ne more eksekvirati. Ta pripadek more se le s kmetijskim posestvom vkupe eksekvirati. Eazkosavanje kmetijskih, v zemljiščnih knjigah kot celota upisanih zemljišč v svrho ekBekutivne prodaje ni dovoljeno. Član 2. Kot cenilna vsota kmetijskih zemljišč v svrho eksekutivne dražbe naj praviloma velja oni znesek, ki po obstoječih zakonih služi kot podlaga za pre-računenje pristojbin od žemljic in na njih stoječih poslopij. Sodni j a more, če posebne razmere govore za potrebo, na zahtevanje stranke dovoliti cenitev po veščakih. Član 3. Za eksekutivno prodajo kmetijskih zemljišč določita se samo dva dneva in se more zemljišče, ako se pri prvem terminu ni prodalo vsaj za cenilno vsoto, pri drugem terminu prodati tudi pod ceno, vender ne pod polovico cenilne vrednosti. Član 4. Če kdo pri eksekutivnej dražbi kupi kmetijsko posestvo, ima občina, v katerej je to zemljišče, pravico, da v prvih štirinajstih dueh to zemljišče za skupilno vsoto prevzane, a s to zavezo, da to zemljišče dolžniku, njegovej ženi, ali jednemu njepovih otrok proti povračilu lastnih stroškov nazaj izroči. Občina, ki prevzame tako zemljišče, je prosta kolekov in pristojbin. Član 5. Ako pri eksekutivnej dražbi kmetijskega zemljišča, katero se sme tudi pod polovico cenitve oddati, nihče ne ponudi niti polovice cenilne vsote, si mora upnik, ki vodi eksekucijo in je neče ustaviti, zemljišče za polovico cenilne vsote sodnijsko prisvojiti (eiuantworten) dati. Vender ima v tem slučaji upnik pravico, zahtevati cenitev po veščakih. Občina ima tudi v tem slučaji pravicu, v smislu čl. 4 prevzeti zemljišče za polovico cenilne vreduosti. »Ruskega Kurjera" dopisnik na Dunaji piše o Turgenjevljej slavnosti: Na Dunaji obhajala se znamenita slovanska slav-nost, katere so se udeležili samo avstrijski Slovani, a ima velik pomen za vse slovanstvo. Napravila se je iz inicijative dijaških društev slavnost v spomin pokojnega J. S. Turgenjeva, katere so se udeležile skoro vse slovanske narodnosti. Slovanskim narodnostim se po gostem očita, krajna nesloga, pomanjkanje solidarnosti, zlasti veliko naklonjenost k razdorom majhnim sporom za prvenstvo v vprašanjih, ki se tičejo občnega slovanstva. Kakor je to britko, vendar ta očitanja neso neosnovana, zlasti kar se tiče politike. Ravno to je krivo, da se je o vprašanjih, ki se tičejo vsega slovanstva še tako malo dognalo. Pa v umstvenem in narodno -kulturnem delokrogu opaža se poslednji čas mej slovanskimi narodnostmi neko prizadevauje zbližati se. Taki dogodki, kakor so odkritje češkega narodnega gledališča v Pragi, Miklošičeva slavnost na Dunaji in nazadnje ta Turgenjeva slavnost jasno pričajo, da duševno zbližauje slovanskih narodnosti ni prazna fikcija, a plodoutvorna ideja, vresničenje katere je moč verovati, ne da bi moral biti kak sanjač ali utopist. Potem pa opisuje obširno slavnost, kar smo že poročali v našem listu. Za nas Ruse ima ta slavnost posebno važni pomen. Kakor pri življenji, tako je tudi po smrti neka ruska stranka v svojih glasilih sku-al.i pomanjšati ta veleum, očitajoč mu krajno zapadnjaštvo, LISTEK. Potovanje križem domovine. Opisuje Prostoslav Kretanov. XXXIV. V Ornomlji. Prišedši z gozdnatih, v bajke zapredenih Gorjancev pozno večer doli v — Drage, bil sem pri g. župniku Popov ići presrčno vzprejet. 6. Ivo Popovič dospel je bil za župnika še le nedavno v Drage, in ker je samec — premda kakor znano se grško-katoliški svečeuiki morejo ženiti, predno so posvečeni duhovnikom — postregel mi je sam, v apostolski svoji priprostosti, gostoljubno v pravem slovanskem pomenu . . . Pozno v noč, menda blizu polunoči, sedela sva z blagim možem tu ob sladkem Metličanci iu mej prostodušnim njegovim pripovedovanjem o — Uskokih, vstajali so mi v duši zalomili spomini: V tej hiši in morda uprav na istem mestu, sedel je pred štiridesetimi leti (dne 3. aprila 1841. 1) — Stanko Vraz, pohodivši na svojem potovanji v Ljubljano, tedanjega župnika Predovića . . . Otožna čuvstva so mi prošinjala srce", spominjajočega se ondu, s kakšnim navdušenjem je bil pisal Vraz koj drugi dan iz Novega Mesta svojej posestrimi Dragojili o tem Bvojem pohodu v Dragah in — čez kratkih deset let zagrebli so ga doli v Zagrebu na groblji sv. Jurija, dočim je Preširen, kateremu je takrat pevec „Djulabij" hitel v naročje, že tri leta pred njim legel bil v „zemljo domačo" gori na Kranjskem pokopališči. Župnik Predović preselil se je bil pozneje kot kanonik v Križevac in je tudi že davno umrl in Vrazova posestrima — teško da bi bila še mej živimi . . . Štirideset let pošumelo je v tem minljivosti v naročje! Čudovite spremembe vršile so se v tem časi po širnem svetu! Človeštvo je napredovalo na vseh straneh! Tudi pri nas Slovencih se je obrnilo marsikaj na bolje! Toda prižni Uskoki, kakor sem se prepričal tukaj, životarijo še dan danes v istej bedi, kakor njih je videl ondaj Stanko Vraz! Revščina razodeva se po njihovih bornih, lesenih kočah, pregrnenih s Btrohnelo, z mahom obrašeuo slamo; jad in nadloga odseva njim z otožnih obrazov iu njihovo milo petje zveni kakor tožeč odmev iz nekdanjih srečnejših časov . . . In vender Be njih človek ne more nagledati — teh visokostasnih ljudi v njih slikoviti narodni noši! Zlasti Ženske — koli po obleki, toli po obrazi — so vrlo mične! A tu ne bodem opisoval ni njihovih košulj, zobunov in čarap niti njih podolgaBtih obličij, Črnih las in očij; kajti suhoparno naštevanje posamičnih predmetov ne nadomesti nikdar cele žive podobe in to sem si ogledal tukaj z zavzetimi očmi, predno sem se vrnil zopet mej modernizovane, v sive halje zavite Slovence . . . Odkod so Be Uskoki priselili na slovensko zemljo, da-li iz Bosne ali Hercegovine, tega nam ne vznanja niti učeni naš zgodovinar — Valvazor, tem manje pa se za to briga lahkoživi potnik, pasoč zvedave svoje oči na pisanem polji sedanjosti. In ker mi kot takemu ni do tega, da bi se zapletal v nepotrebne prepire z učenjaki, nosom se trudil s preiskovanjem, dali govore denašuji Uskoki še svoj nekvarnji „bosanski jeziku ali že spravljivo „Kranjsko sprano"; nego toliko pa sem se ipak uveril, da je v jedni uskoški pastirici več slovanskega duha in narodnega ponosa, kakor v vseh tistih talmi-sloven-skih „gospodičinah", ki bo se lani na Čitalniškem vrtu v Ljubljani ironičn» posmehovale narodnemu plesu „kolu" brdkih Belih Kraujic . . . (lvotiini, mnogo odličnih meščanov je manjkalo. Župan e, s tem dokazujejo nelogično svojo trditev, da nam kranjski deželni predsednik ni dober. (Kaj pak, škoda da nas bolj ne tare, uzroki so v kompaktnih Kranjcih in ne v vladi, gospodine!) Ker vlada svoja obećanja spolnuje, zato jo podpira. Zato je glasoval za verifikacijo poslancev velikega posestva, temveč, ker so bili pogreški le formalni, zato je glasoval tudi za znanih 600 gol d. Omeniti mora j tudi važnega novega volilnega zakona, ki sicer ni j popolen (v tem smo jednih mislij z g. poslancem) j ki je pu velik naskok proti Scbtnerlingovi sistemi, j (G prof. Šuklje tega sami ne verjamete!) Iu tako poj de vse počas? pod to dobro nam vlado; on se i bode vedno držal narodnega programa, pa upa, da ! bode z mirnimi sredstvi več dosegel, kakor bi se z j radikalnimi. (— ? —) Ko sta bila še dva gospoda i stavila manjša vprašanja radi materijalnih zadev Novomeških, izrazi g. župan, da smo menda vsi s celim programom g. poslanca zadovoljni. G. Guštin znani glavar „nemške" požarne brambe, za časa, ko ! se je zidal „Narodni dom" iz lastnih uzrokov dober narodnjak, predlaga, da se prof. Šukljeju i/.reče zaupnica in mu zakliče živio! (Par živio se sini; mi čestitamo!) G. župan vpraša, kdo ni zadovoljen b tem predlogom, na kar se, seveda, ne oglasi nikdo. Nekateri se neso hoteli zameriti g. stotniku, nekateri g. županu, nekateri — vladnemu poslancu. Več kot polovica volilcev — mej njimi naj-odličneji, — ni prišla, češ, da g. profesorja letošnji program dobro poznajo! Mi želimo, da bi ga tudi g. prof. Šuklje sam spoznal in razvidel, je 1 i dobil danes zaupnico ali ne! Želimo dalje, da bi kolikor manj hlepel po originalnosti in da bi kazal slovauski narodni program v dejanji! Domače stvari. — (V odbor za pospeševanje dolenjske Železnice) volil je mestni zastop Ljubljanski v tajrej seji: župana g. Grassellija, podžupana g. Fortuno in mestnega odbornika g. F. Žužka. — (Profesor Šuklje in „Slovenija".) V včerajšnjem (20. februvarja) zborovanji stavljen je bil v akademičnem društvu „Sloveniji" predlog, naj se profesor Šuklje zaradi svojega vedenja proti težnjam slovenskega naroda kot časten član ii društva izobči. Po živabnej debati bil je ta predlog od večine navzočih članov vsprejet. Na ugovor predsednikov, da večina ne zadostuje za izobčenje profesorja Š., temveč, da morati biti dve tretjini glasov, nastala je silna razjar-jenost. Po žiVrthni debati se je potem sklenilo, da se voli odbor, ki ima v tej zadevi razsoditi. Za slučaj, da ta odbor razsodi v smislu manjšine, bode veČina v novem zborovanji svoj predlog ponovila iu v tem slučaji nadeja se več, nego na dve tretjini glasov, ker je zoper izobčenje profesorja Š. glasovalo prilično malo glasov. — (Ust op na znamenja za Sokolovo m as kara do) dobivajo se jutri, v ponedeljek in v torek od 2. do 4. ure popoludue v Čitalnici, I. nadstropje, in tudi čez dan v prodajalnici ur g. J. Geba v Slouovih ulicah. — Da ne bode zadnji dan pri nakupovanji ustopnic popoludue v Čitalnici iu na večer pri kasi prevelike gnječe, opozorujemo slavno občinstvo, da si blagovoli ustopnice kolikor možno že prve dni preskrbeti. Slednjič se objavi, da so ustopnice samo za one osobe veljavne, na katerih imena so se vzele. Odbor. — (Novo poslopje za porotne obravnave) v Ljubljani je sedaj popolnem dodelano, razven pohištva V porotnej dvorani. Okolu 20. dne marca t. 1 bode se preselilo državno pravduištvo iz Rudezeve hiše v novo poslopje. Porotna sesija, ki se prične 3. marca t. 1., bode še v starej dvorani v Zatiškem dvoru. — (Zatvorila) seje po ukazu mestnega zdravniškega urada mestna dekliška šola v redutoem poslopji, ker je v hiši obolel jeden gospod za tifusom. — (Frančiškanska cerkev) v Ljubljani dobila je to dni po oskrbi g. župnika o. Medica zopet nov kinč, namreč krasno izdelane notranje vrata, vse okrašene s tako zvanim katedralnim steklom. Mizarsko in ključarsko delo izvedeno je prav okusno v starinskem slogu. — (T rgov ski ples) je vrgel 727 gld. 6 kr, čistega dobička na korist penzijskej glavnici trgovskega boluišuega iu pemijskega društva. — (Zopet češko požrtvovalno rodo-ljubje.) Odbor društva „Ustfednf Matice školska," je nedavno po čeških časopisih razglasiti dal poziv, s katerim rodoljube prosi podpore za „Matico," to prepotrebno in vrlo delujoče sredstvo proti „Sehul-vereinu-oviin nakanam in delom. In že prinašajo dan na dau časopisi češki mnogo izkazov o novih članovih ., Matice," o novih podpornikih in darilih. Tu se zapišejo va njo vsi stalni gostje jedne gostilne, tam jej poklonijo duhovniki jednega vikarijata 10O gold. in še drugje nameni jej posojilnica 1000 gold., in tako dalje. Čehi pač ob uobenej pri« kosmopolitizem, indeferentizem k vsemu ruskemu, I zlasti k slovanskemu, da se on ni zanimal za Slo- i vane in ti ne zanj. To da je bilo moč napraviti tako slovesnost na Bpomin Turgenjeva, in njeni sijajni uspeh kaže nnj-bolj, koliko so lažnjiva očitanji, koliko je drag spo- ; min Turgenjeva vsem slovanskim narodnostim, nfl izključ vši slovanofilov. Vsakdo, kdor je bil navzoč pri tej slavnosti, se je prepričal, da je Targenj v ; storil več za zbližanje slovanskih narodnosti, kakor ■ vsi najhujši slovanofili vkojpe. Politični razgled. \oii.mi«- dežele. V Ljubljani 23. februvarja Posebna komisija gospodske zbornic*' Iftčelt je svoja posvetovanja o izjemnih naredba h Kako bo levica v gospodske) zboruici postopala prori izjemnim naredbam, se še ne ve. Nekateri levičarji silili bo na to, da bi glasovala proti izjemnim na- j redbam, drugi pa, ila bi se ne udeležila glasovanja. Da bodo izjemne naredbe potrjene, o tem pa ni na|-manjše dvojbe. „Poluik" misli, da je minister Pnžak zato pri debati o Herbstovem predlogu naglašal tisočletno češko državno pravo, da je s tem hotel izreči se proti administrativni delitvi Češke, katero zahtevajo Nemci. ViiaiiJ*' drža ve. Novo »rbmkn miuisterstvo napravilo je po vsej deželi jako dober utis. Mnogo odobravalnih adres prišlo je na kralja in nrmsterskega predsednika. — Zastopniki tujih držav v Belemgradu so vsi 20. t. m. počaatill novega ministerskega predsednika s svojim pohodom. — Kralj je podelil vojnemu ministru Petroviču za npgove z-isluge pri rrornanizfcciji vojsko, pospeševanje disciplin" in zaduženje ustanka T*kovski red prve vrste z meči. Irioic vlada bode zahtevala, da se v kamori odloži posvetovanje o Pavi-l Bertovern načrtu, ki se tiče povišanja miteljskih plač, da >e ohrani ravnotežje v budgetu. Isijiirika m nister Ciiilders je piošli ponedeljek v spodnjej zbornici razvil nekak program angleške vlade o egiptovske) politiki. Po rešitvi Tot-karja bode se pospeševalo izpraznenje Sudana, Če je moč z mirnimi sredstvi« Okupacija v Egiptu bo tako dolgo trajaln, da vlada doseže smoter, za ka terega je poslala tja svoje čete. Umaknile se bodo pa angleške cele iz Egipta, kadar bode domača vlada v stanu urejati deželne zadeve. Poleg; tega liode Angr^ia gledala na to, da uredi egiptovske finance, — K- kor poroča nek telegn.m ,. Frank. Ztg." iz Carigrada, se j.' obrnila angleška vlada do visoke porte, da pričakuje njene predloge; na to je pa sultan naročil velikemu vezirju, da mu o tej stvari poroča. Nek« specijalna komisij« je potem izdelala poročilo, ki priporoča jedno sledečih rešitev: 1. da se pošljejo vojne čete; 2. da se olposlje več vojnih ladij; 3. da so odpošlje cesurski komisar v Egipt; 4. da se upliva z inoraličuimi sredstvi. — Včeraj zvečer imel je priii general Granam, ki bode načelnik angleških čet, v Suakim. Danes pridejo angleške čet , ki so nit potu, jutri se odpravi ekspedicija proti Torka rj u Dopisi. Iz Ittiflolf ovejta 21. februvarja. [lzv. dop.] Danes po kosilu dal nam je — o čemer se je že nekaj dnij govorilo — mest'd bobnar na znanje: zvečer ob G. uri bode naš deželni poslanec profesor Šuklje poročal o svojem za nas storjenem delovauji. Rečeui čas zbralo se je kakih 30 volilcev v mestni Po veri spadajo Uskoki; to je Žumberčani in naseljenci mej belimi Kranjci na pr. na Hrastu, Skemlovci, Dolu pri Dragah, k grško-zjedinjeui cerkvi z mašo v sturosloveuskem jeziku ter imajo svoje župnije v Dragah, Radatoviči, Kaštu, Sošicah, Pečnu, Mrzlem polji, Graboru in Stojdragi z 8000 dušami; samo Žumberčani v župnijah: Žumbersk, Kalje in Oštrc s 4000 dušami so rimsko-katoliške vere. Marijendolci — kacih 400 duš — ia njih sosedje Bojanci, v sodnem okraji Črnomaljskem, kake dve uri od Črnomlja proti Vinici, okoli 300 duš, so vere grške nezjedinjene, pravoslavni Srbi, kakor trdi njih župnik v Marijeudolu g. Ivan Vukelić, kateri se podpisuje: „pravoslavni srpski svečenik" . . . Tudi Žumberčani bili so nekdaj pravoslavni, dali so se pa s časoma z obljubami pridobiti in zjediniti; za to jih pa pravoslavni še dan danes nič kaj lepo ne gledajo, veleč, da so „odpadniki", in zares, kakor občuje rad in mnogo imenovaui pravoslavni pop s sosednimi katoliškimi duhovniki na Preloki, Odle-šicab, Podzemlji ite.; ne slišiš ga nikdar ni besedice spregovoriti z rimko-grškim svečenikom. Beli Kranjci pa so, brez razločka, vere rimske-katoliške . . . Poslovivši se drugo jutro pri gostoljubnem Dražkem župniku, krenil sem proti Suhorju iuod ondu na jug ter skoz razna sela dospel pred stari gradič — Smuk, stoječ mej košatim Badnim drevjem ondu ob vznožji proti iztoku nagnjenih vinogradov. Tu sem Be oglasil pri dobrovoljnom prijatelji Franji Kuraltu; a naletel sem ga v postelji, zavitega v gorke odeje — zlobni protin šinol mu je bil namreč v živce o nekem deževji doli na Hrvatskem. Toda šegavi in originalni njegov strežnik preganjal mu je bolečine s pikrimi svojimi dovtipi in ko sem ga de jaz spomnil onih časov, ko so se mu v Ljubljani razširjale „očesne zenice", ter kje in kako si jih je zdravil, pozabil je ves svoj hrvatski protin, zlasti ko je strežnik privlekel na dan stare folijante izpod zemeljske biblioteke ... Na večer vrnil Be je domov prijateljev brat, g. E. K ur a lt, Ž njim prišel je g. Pfeifer iz Ljubljane in zopet nas je iznenadila polunoč mej radostnimi pogovori. Drugo jutro, po izbornem zajutrku, čakala je naju pred gradom graščakova kočija; toda, do-čim sta gosp. Pfeiferja čila rujavca vznesla proti Metliki, zahvalil sem se jaz na ponujeni vožnji ter se napotil v — Semič. To vam je ličuo selo, le- žeče okrog svetle cerkve na zelenem vznožji prisojnih goric, mej katerimi se blišče gori po hiibu v dolgej vrsti bele vinogradniške hiše . . . Ko sem si ondu napasel zvedavost po čitalni-ških novinah in se pokrepčal pri blagodušnem dekanu, č. g. Alešu — gualo me je nemirno srce po beli cesti naprej, tja čez širno polje, skoz prozorne, z velim listjem nastlane gozde in po brez-8moteruem blodenji prišel sem v — Podzemelj, ko je baš zvonilo poludan. Tu najdem pri gostoljubnem gosp. župniku Dovganu zbrano veselo družbo in v njej Črnomeljskega okrajnega sodnika, g. Deva. Mej kosilom oglasi se tod mimo potujoči Ljubljanski znanec, krepkoplučni Dežko; za njim se nam pridruži še tamošnji g. učitelj in bilo nos je lepo število okrog podolgaste mize. Tu bo je na-pivalo in govorilo, in vse zdravice bile so proši-njene b plamtečim slovanskim duhom; vmes pa je zvenelo veselo petje, da se je razlegalo daleč izpod — „mernika" po rumeuečem, z blisčečim grozdjem obvešenem trsji . . . Toda zdaj, kakor čujem, razdvojil je tudi to dolgoletno druščino „spravljivi" duh naše politične razmršenosti iu „mernik" — aa-muje bojda ostavljen tam sredi gorice . . . liki, ne pozabijo svojega naroda, narodnih podjetij! In mi, in pri nas? Nesmo Se čuli, da bi se kaj čistegu doneska pri domačem denarnem zavodu odločilo /a „Narodni dom," in tako daije! Začeli amo že skladati, ■ opustili smo, i tako dalje! — (Nemški Schulvereinu v Ameriki!) Gospod Nagele, znani postranski profesor v Mariboru, sicer pa prototip nemško narodnega hujskača, postavil se je v časopisu ..Oesterreichisch-Aim rika-niscbe Zeituag", izhajajočim v Niw Yorku, kakor kak berač na božjem jiotu, kjer med jokom in stokom pridni* Amerikance, naj za sveto božjo voljo podpirajo nemšk „Schulv■rem" v Avstriji in nuj v ta namen povsodi po Ameriki osnujejo „Ortsgrup-pen." V tako nOrNgi u*>jssij bi 89 najprvo v New-Yorku /.bralo in združilo v-e, „kur Ima um iu srce za nemški narod in za Avst i jo, od Slovanov in Madjarov zatirano!" l'a tudi drugi Amerikanci naj bi bili deležni nemških in „Sekulvereinovih' blagrov ! Dobrovoljni Nngele namreč p še: „Znaše, da smejo v takšno „Ortsgruppe" pristopiti tudi drugi, ne zgolj Nemci, ako so v stanu pomen nemškega jezika, je/ika sveta in prosvete, uvideti iu ceniti. Saj n.kakor ni maihno število ti c h „Ortsgrupp" v Avstriji, kojih članovi so slovanski rojaki, kateri pa so „Sekulvereiuovci" za tega delj, ker se i.jim težnje tistih narodnih fanatikov vidijo nesposobne, ki hote v Bovražoem zaslepljeuji svojim sorojakom in njih otrokom braniti, da bi se priučili nemškemu jeziku." — Glejte no dobrote! Grda nehviiležnost, Če se vsa eihsrna Amerika hitro ne |>revrže v „Schulvereinovo „Oi tsgruppe !" Kdaj je neki to revno „zatirano" ninštvo postalo tako dovtipno, dobrovoljno! In Nagele, kaj prnvite? H tro E njim — v kroniko prelpustno! — (Iz V e 1 i k i h L a ši č) se nam piše v 22. dan t. m.: Vas Rišiea je v plamenu. Dozdaj, (poludne) ko to pišem, pogorele so hiše šestim gospodarjem. Ogenj sena od Bzeta in Buiibča, katera sta srečno rešena do Štruklja iu Petri Ca. Vmes bivajoči posestniki so žrtev ognja. Škoda je zdatna. Vrli Ir«-Ščanje so s tremi biizgalnicami ogenj omejili, sicer bilo bi vse zgubljeno. Slava jim! Ogenj začel Be je pri Greheoc-u. Drva v peči so se bila vnela in komaj, da so ogenj udušili v peči, piikazal se je goreč petelin že vrhu strehe. Nesrečniki so baje vsi zavarovani Sreča ! J. P. — (Narodne cerkvene pesni) na Primorskem je sklenil zbirati in harmonizovane na svetlo dajati odbor „Cecilijinega društva za Goriško nad škofijo". V ta namen prosi vse prijatelje narodne cerkvene glasbe, da bi nabirali cerkvenih pesnij besede iu napeve (zadostuje tudi prvi glas sam), ter pošiljati jih uredit* lju gosp. Danilu Fajgelj-u, nadučitelju v Tolminu. — Z veseljem pozdravljamo te korake v odkritje iu prospeb narodne cerkvene pesnije in priporočamo to zadevo toplo vsem rodoljubom, da naj pripomorejo oteti tudi to narodno blago. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 23. februvarja. Obešenje Majlathovih morilcev zvršilo se je ob 7. uri zjutraj na dvorišči jetnišnice. Točno ob 7. uri bili so na mestu zastopniki sodišča, državnega pravdništva, zdravniki in osobe, ki so dobile vstopnice. Obsojenci se privedo, postavijo pred vešalne sohe, državni pravdnik prečita sodbo. Najprej potegne se Sponga, potem Piletv, nazadnje Berecz kvišku. Vse je trajalo jedva osem minut. Po preteku 20 minut konstatovala se je smrt vseh treh. Ob 8. uri prenesla so se trupla v dotični prostor jetnišnice, ter tam obducirala. Red se ni kalil. Pariz 23. februvarja. Bivši vojni minister general Borel je umrl. Pariz 23. februvarja. Princ Napoleon vzprejel je 80 odposlancev odbora revizijoni-stov v prisotnosti prinčev in imel govor, ki se smatra, kot nekak manifest. Poudarjal je jedinost v obitelji Napoleonove), označil ustav z 1. 1875 kot spletko Orleanstva in kot uzrok sedanjih vzneniirujočih simptomov ter naglašal, da se sopet revindicira pravo narodu, da voli vlado in vladarja, 2PO!ZiI-s7-I *) Pri Miklošiče Vej slavnosti v Ljutomeru sprožila se je misel, osnovati pevsko društvo, obsegajoče vse slovenske pokrajine. Di je tako društvo potrebno in da bi bilo za narodno stv&r velike važnosti, jiriznavalo se je vsestransko. Do zdaj je namreč, skor.j nemogoče, iz niši Ljubljano, prirediti velik pevski /bor in najlepše skladbe, tako Slovenske kakor tudi drugih Slovanskih narodov, ostanejo nepoznate večini Slovenskega občinstva, če se priredi kaka narodna svečanost, pri knterej je vsesako petja potreba, stane jako veliko truda, nabrati v to svrho dostojno število pevcev, in še tedaj manjka mej pevci vzajemnega duhu, ki veje le toda; mej njimi, ako so vsi zvezani v celoto iu ako jih vodi kapel nikova roka, ki po/n^i vsacega pt-vca. Ograje se na te razloge, vzprejeli so pri Miklošičeve)' BlavnOSti navzoči pevci navdušeno misel, osnovati tako pevsko društvo iu izvolili so takoj odbor, kutereniu se je dala naloga, pravila sestaviti in jih predložiti vladi v potrjenje. Predložena pravila je c. kr. namestnija v Gradei z odlokom od 31 januvarja 1884, štev. 1418 potrdila. Glavne točke teb pravil so: § 1. Društvu je ime „Slovensko pevsko društvo"; svoj sedež ima v Ptuji; namen pa mu je: gojiti slovensko in sploh slovansko petje iu glasbe. §. 3 Svoj namen doseže društvo po tem, a) da se uči v društvu petje in glasba, b) da prireja društvo pevske in glasbene zbore, C) da sodeluie pri narodnih svečanostih. §. 4. Drultvenik more biti vsak prijatelj (gospodje, gospe in gospice) slovenskega in sploh slovanskega petja in glasbe. Društveuiki so pa: izvršujoči udje (plačujejo 1 gld. letnine in 50 kr. vstopnine); ustanovniki (plačajo enkrat za vselej, ali pa v dveh obrokih 25 gld.); podporniki (plačujejo 2 gld. letnine in 50 kr. vstopnine) in častni udje (brtz vsake dolžnosti). §. 13. Kapelnik.....določuje z zastopnikom, ki ga je odbor pooblastil, pesni in muzikalne komade, katerih se morajo učiti društveuiki..... ima zvunaujiuu udi v obrokih, ki jih določuje odbor, pevske vaje v dotičnih okrajih in je vodja pri pevskih in glasbenih zborih. § 14 Za okraje, ki j:h določuje odbor, imenuje odbor poverjenike. Poverjenik je voditelj pevcev v svojem okraji. Njegova naloga je, skrbeti za to, da se število društvenikov v njegovem okraji vedno množi in da se društvrn ki pridno vadijo; on dobiva partiture ali pa posamične glasove od arhivarja, pobira društvenino od društvenikov v svojem okraji ter jo pošilja blagajniku. §. 18. Vsako leto meseca septembra priredi se veliki pevski zbor. Pri tem pevskem zboru morajo po §. 5. vsi izvršujoči . članovi navzoči biti; oproščeni so le tisti, ki to poprej naznanijo odboru in navedejo uzroke svoje odsotnosti! če spozr.a odbor te uzroke kot nedostatne, izključi se ta društvenik. §. 21. Pevski zbori smejo se prirejati v vsakem polit/čnem okraji, kjer ima društvo svoje društ-venike, §. 22. Ves denar, ki ga plačujejo ustanovniki, ki se daruje v to svrho, ter polovica prebitka na koncu društvenega leta uporabi ae za to, da se na pravi društvena glavnici. Glavnica se mora naložiti pri kakem narodnem zavodu, ter se le v izrednih slučajih sme uporabiti, če bi se n. pr. kaj stalnega za društvo nakupilo. §. 24. Od društvenih dohodkov se plačuje tudi potnina k vebkim pevskim zborom, oko jo zahteva kateri ud in mu J>) dovoli odbor. §. 27. Društvo prične svoje delovanje, ako se je oglasilo vsaj petdeset izvršujočih članov, s tem, da skliče osnovalui odbor veliki zbor, pri katerem se voli odbor. To so glavne točke društvenih pravil. Iz njih je razvidno, da se bode slovensko petje |ako pospeševalo, če se bode delovalo v smislu pravil. Kar posamičnim pevcem ni mogoče, storilo se bode skupno Vsaj jedenkrat v letu priredil se bode pevski /bor, kakeršnega do zdaj ni bilo mogoče prirediti. Di se bodo s tem pospeševala tudi narodna zavest, um-Ijivo je samo ob sebi. Torej slovenski rodoljubi pristopite k „Sloveu-skemu pevskemu društvu!" Ve'ik je sicr narodui davek; mnogo mora posumičuik darovati: aH v postov jemaje gotovo velik uspeh, ki ga bode imelo društvo za narodno stvar, pričakuje osnovalni odbor, da se oglasi mnogo ustauovuikov in podpornikov. Vse oue pa, tako gospode, kakor nježne kraso-tice, katerim je Bog podelil petja glas, uljudno vabimo, da pristopijo kot izvršujoči udje. Z oglasom naj se blagovoljno pošlje 50 kr. kot upisnina na .OBDOValnl odbor Slovenskega pevskega društva" ? Ptuji. Kakor hitro se oglasi potrebno število izvršu-jočih udov, sklical se bole prvi veliki zbor iu to pt' najbrž v Maribor. V Ptuji, meseca februvarja. 1884. Osnovalni odbor ..Slovenskega pevskega društva". Zahvala. Podpisani odbor Šteje si v prijetno dolžnost, najtoplejšo zahvaliti so velikodušnim darilcem o priliki požarno brainbovskega plesa dne" 17. t. m., katerega čisti dohodek 56 gld. (JO kr. je namenjen podpornej matici prostovoljne požarne hrambe. V Kranj i, dne '20. februvarja 1884. (121) Odbor za požarno brambovaki ples. Meteorologično poročilo. *> Drugi slovenski listi se prosijo, da ponatisnejo ta poziv. S Q 0,nn opazovanj a Stanje barometra v U1UI. Temperatura Vetrovi Neb« Mo-krina v mm. 22. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739-27 mm. 73704 mm. 73755 mm. — 7-4" 0 + 56'C — 0-2" C brozv. si. svz. si. vzh. megla jas. jas. 0-00 mm. snega. Srednja temperatura — 05°, za 0"2° pod normalom. due 23. februvarja t. 1. (Izvirno loiegrafićuo poročilo, j Papirna renta ... .....79 gld. o Srebrna renta .... .80 Zlata renta..........101 5°/0 marčna renta.........95 Akcije narodne banke .....845 Kreditno akcije . ... . . 307 (iO 70 45 05 20 Solnce je bilo utonilo že davno za Kočevske hribe, ko smo se razišli. Naju z g. sodnikom je ponesel jadrni voz po samot ni cesti, mej tihim grmovjem tja v— Črnomelj. Tu so naju vzprejeli v razsvetljeni čitalnični sobani veseli gostje in radosti, govorov in petja zopet tisto noč ni bilo ni konca ni kraja — a dovolj bodi naposled vseh teh zabav in gostij, ki neso smoter in namen mojemu potovanju! Drugi dan — bila je nedelja — sprehajala sva se b prijateljem Še ti no po trgu gori in doli. Ondu ob cerkvi stale so nalik belim golobicam v krdelih mirne, vitkostasue Đele Kraujice, in tam na onem konci trga pa čili mladeniči v pisani svoji obleki. Še jedenkrat pred svojim odhodom iz Bele Krajine napojil sem si pogled z žarečimi bojami slo vanske narodne noše in ko je ljudstvo pohitelo v svetišče, ogledal sem si mesto. Črnomelj, kakor se ti kaže dan danes, vzbuja ti v srci melanholična čuvstva. Premda je po njem lepih zidanih poslopij, obvisi ti pogled na bornih, mej njimi koprnečih kočah, katere mole črne, okajene skodljaste strehe milo proseče v zrak . . . . Otožen sem odvrnil oči tej žalej sliki pozabljenega, svetovuemu prometu oddaljenega mesta ter zavil ven čez most preko zelene, v globoki strugi bistro šumeče Dobličauke. V narodnem obziru so Črnomeljci zavedni Slovenci. Županstvo je odločno narodno, v sodišči slo-venščiua jednakopravna; le tam v „gradu" ima bojda nemštvo »eine feste Burg". Ali v obče pa mej Belimi Kranjci ni ugodnih tal za blaženo ger-manstvo, ker inače bi g. dr. Linhart ne bil odnesel svoje kulture mej — Kočevarje. Tako je prav: „Svoji k svojim!" In Hočevarji so, po Pirkerjevem sprčalu neki precej potrebni — regeneracija ka-li! Popoludue, ko sem bil obiskal tamošnja gospoda kaplaua in dva ondu živeča rojaka, iu si ogledal marljivo obdelani šolski vrt prijatelja Šetine, spremil me je ta v stanovanje zanimljivega čudaka Črnomeljskega — g. Pavlina. In v resnici: tu se mi je predočil diven prizor iz ■— lovskega življenja! Po steuah so razobešene v genijalno sestavljenih skupinah dragocene lovske puške, dvocevne dama-scenske ostraguše, raznovrstni samokresi, jelenove rogovile, umetno prenirežene lovske torbe itd., po okusno zrezljanih policah pa je raziožeuo v slikovi- tem meteži vsakoličuo iovsko orodje, rastlinje, in kamenje in po mizah — koli dražestna gromada s šarniini napisi ovitih steklenic, fino brušenih čaSic in pisanih toril, mej katerimi se razgrinjajo ljubki posnetki lovskih dogodkov. S kratka: čarobno skro-višče čudaškega samca, strastnega lovca, katerega menda že celo leto ni pospravljala ženska roka. In če prideš v njegov hlev, razgrne se ti zanimljivo življenje! Čili kooji, prijazno rezgetajoči o gospodarjevem prihodu, brzonogi lovski psi, za katere usmiljeni lovec redi nalašč svojo „tozoa in sem ter tje švigajoči zaje — to vam je veselje! Srečni lovec, živeč vedno v neposredni dotiki z blago, neoskrunjeuo prirodo — tebe se ne prime vsa posvetna ničemernost! In če se ti pristudi hinavska druščina človeška — zbežiš ven v svobodni log k nepopačenim živalim! — — Prijatelj Šetina hotel me je pridržati, da bi šla ogledovat po deželi običaje Belih Kranjcev; ali meni je srce hrepenelo v — druge kraje. In ko se je solnce nagibalo k vrhovom Kočevskih gor, korakal sem iz mesta ven — po samotni cesti proti zapadu. 9 9 61 5 • 71 59 25 isa * 25 1» 25 101 | 45 121 |» 80 90 25 87 9 90 104 Ji — 117 20 120 50 106 50 105 20 173 ■ 25 20 — 115 it — 233 » 20 London........ ... 121 gld. 50 kr. Srebro............— „ — . Napol............. C. kr. cekini........ . . Nemške marke...... 4«/, državne srećke i* I- 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4*/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6*/0...... Ani n n » - •» .... „ papirna renta f>\ B..... 5°/0 štajerske zemljišč, od . ez. oblig. . . Dnnava reg. srećke 59/0 • . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4' / , zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prr>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srećke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 . Trammway-drult. velj. 170 gld. a. v. Mlada leta, napisal J. Uradačan, dobivajo se pri J. Bonacu, knjigovezu na Poljanah štev. 10, po 20 kr., s pošto 22 kr., za deset iztisov ni treba plačati poštnine. (116—2) > sjik dan sveže predpustne krofe. J. Fbderl-ova pekarija sladčic v Lingerjevih ulicah. (29-7) M e la n g e SItivmelft<|e) mešani salsen