The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki ____________: VOLUME XVII. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) DECEMBER 20, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 99 JAPONSKA JE PRE KLICALA MOR NARIŠKI PAKT; Odločitev pomeni obnovitev 1 odprte tekme za kontrolo J morij. Nova nevarnost za ; mir sveta. |£ TOKIO, 19. dec. — Najvišji \ sv"et japonske vlade je danes v v Prisotnosti cesarja Hirohita in I vseh članov kabineta naznanil v preklic pogodbe za omejitev o-^ bcroževanja na morju, ki so jo r Po svetovni vojni sklenili pred- r stavniki petih velesil na konfe- _ renči v Washingtonu. To po- [ meni. da hoče Japonska voditi r samostojno politiko na Orijentu j ln da svet stoji na pragu nove c tekme za kontrolo nad morji. j Japonci so zahtevali, da se jim c Prizna pravico do ravno tako • »ločne mornarice kot jo imata, Amerika in Anglija. Ker se ji!c ni ugodilo, sedaj naznanja, da j se čez dve leti, ko pogodba po- [ teče, ne bo smatrala več veza- ^ ne od omejitev, katere ji nalaga pogodba. Rok dveh let o na- £ meri preklica je določen v po- Sodbi, ki velja do konca 1938. i* Maksimalna mornariška to- r 110 ža, ki je bila določena za po-L samezne sile v washingtonski j' Pogodbi, je sledeča: Anglija in g Amerika vsaka po 825,000 ton,' Japonska 315,000 ton, Francija j Italija pa vsaka po 175,000 J ton. | Akcija japonske vlade znači j odločilno zmago za militariste, r ki dominirajo vso politiko Ja-i Ponske izza 1931, ko je japon-' g armada začela prodirati v " Madžurijo. S tem je tudi za- j Pecatena usoda vseh poskusov, > ki se jih je zadnji čas napravilo'-v Londonu, da se washingtonski jc Pakt ncdališa. WASHINGTON, 18. dec. — !c Ameriški vladni krogi smatra- £ Jo sklep Japonske za preklic ^ ^ashingtonske mornariške ome- j Jitvene pogodbe kot najbolj re-!j Sen udarec za mir, odkar se je j končala svetovna vojna. Z for- . kalnimi izjavami pa so počaka-1 dokler ne pride uradno obve-:, stilo. ( i - 1 Uradnice za 1935 ( Društvo sv. Ane št. 4 SDZ je 3 12volil0 sledeče uradnice za leto • 1935: predsednica Julija Brezo-,; Var, 1173 E. 60 St., podpredsed-1, nica. Rose L. Snyder, 7110 Lock- : year Ave., tajnica Mary Bradač, ] 1153 E. 167 St., zapisnikarica,1 Genovefa Zupan, blagajničarka | Frances Debevec, 6022 Glass1 Ave., redi tel jica Mary Pristov,,! Predsednica nadzornega odbora Anna Erbežnik, nadzornici Mary Skuly in Rose L. Erste, društ-, veni zdravniki dr. F. J. Kern dr. j J- M. Seliškar, dr. L. J. Perme, | M. Oman in dr. J. Perko, zastopnica za Klub društev SND konferenca SND Anna Erbežnik. Veselo novo leto Col. Hughes, ravnatelj državnega urada za kontrolo trgovine z opojnimi pijačami, pra-1 vi, da se na Silvestrov večer ne ^o delalo sitnosti gostilnam in, drugim javnim prostorom, če i bodo odprti dalj kot dovoljuje Postava. Ob takih prilikah oko * Postave lahko malo zamiži, je rekel. Poročno dovoljenje Poročno dovoljenje sta dobila Mr. John Kcvach, 1158 E. 61 St. in Miss Pauline Znidaršič, 1146 E. 72 St. Bilo srečno! RFC daje mala poslovna posojila NEW YORK. — Reconstruction Finance Corporation je bila izvirno ustanovljena, da po-jača "kolone" industrijalnega ' življenja ali, z drugimi besedami, da ob gotovem jamstvu posodi denar kolosom trgovskega in industrijalnega sveta. V splo- . šnem ni znano, da je zadnje zasedanje kongresa pooblastilo R. ■ F. C., da daje posojila, ob gotovih omejitvah, tudi "malemu < človeku," ki je v biznesu. V protislovju s splošno razširjenim mnenjem, igra mali tovarnar jako važno vlogo v a-meriškem gospodarskem življenju. Tako je cenzus od 1. 1929 pokazal, da ima več kot 97% tovarnarjev mala podjetja. Ti mali industrijalci so zaposlova- , li 48.1% vseh delavcev v industriji, nevštevši tu veliko število lastnikov in članov njihovih družin, zaposlenih v teh podjetjih. Po izvirnih predpisih je RFC dajala, v prvem redu, posojila le omejenemu številu podjetij, < in to komaj trem odstotkom 1 vseh podjetij, zaposlujočim 52 1 odstotkov industrijalnih delav- ' cev. Mali industrijalec je bil 1 prepuščen samemu sebi, da si £ najde izhod iz svoje financijal- 1 ne zagate. Kasneje še le, se je t poznalo, da je mali industrija- £ lec velike važnosti v gospodar- 5 skem življenju in da ima isto 1 pravico do federalne podpore, 1 kot velike industrijalne korpo- ; racije. £ Po pravilniku RFC more ma- i li industrijalec dobiti posojilo na sledeči način: i 1. Posojilo more dobiti indu- 1 strijalec, ako je bilo njegovo ) podjetje ustanovljeno pred 1. i januarjem 1934. 2. Podjetje mora biti aktivno in imovina mora biti večia od j i dolgov. Ako temu ni tako, se < zahteva zavarovanje in dokaz,1' da bi dodatni kapital ali izbris ' starih dolgov napravil podjetje j aktivnim. 3. Eden izmed pogojev posojila je zasiguranje, da bo podjetje obdržalo ali celo povečalo število delavcev. 4. Posojilo se more dobiti tudi za sledeče svrhe: da se financirajo transakcije, ki jih 1 kupci poravnavajo v obrokih;!: da se financira nakup in raba < novih izumov; da se financirajo nove stavbe ali popravki; da se financira uvoz in izvoz. j 5. Kot jamstvo bo RFC uva-ževala prvo hipoteko na nepremičnine in stroje, račune tvrd-ke itd. j; 6. Posojilo se daje za ne več kot) za dobo petih let. Svota po-1 sojila za malega industrijalca je omejena na bruto poslovanje in vrednost lastnine, ali po za-; konu lahko znaša do pol mili-j jona dolarjev. So tudi drugi pogoji, katerim mora posojevalec zadostiti. Ta-i ko na primer se mora ra vnati i po pravilniku dotične industrije, ne sme določiti dividende brez odobrenja RFC, niti ne sme dajati sebi in drugovom pretiranih plač. Posojilne agencije RFC se nahajajo v 32 mestih. Interesentom daje najbolj informaci-, je lastna banka. Pri agencijah i I1 se dobivajo potrebne tiskovine | za prošnjo za posojilo.—FLIS. i Zločin proti morali Joe. Cardelli iz Akrona ki je neko 19 let staro dekle odpeljal i'v New York za nemoralne na-. mene, je bil na zvezni sodniji , vsled kršenja Mann-ove postave obsojen na tri leta ječe. Vsem naročnikom, prijateljem in simpatičar-jem, društvom in trgovcem Iskreno božično voščilo! Ludvik Medveshek, upravnik Vatro J. Grill, urednik Vojaki ubili dva mo-! ška v ličarskem izgredu SHELBYVILLE, Tenn., 19. dec. — Tekom procesa proti 22-letnemu zamorcu E. K. Harrisu, ki je obtežen napada na neko 14 let staro belo deklico, je velika drhal navalila na sodno poslopje, ki je bilo zastraženo z vojaštvom. Podivjana masa je trikrat naskočila sodnijo in jo skušala z dinamitom pognati v zrak, nakar je sledila bitka, v kateri so državni miličarji več-Ikrat ustrelili in rabili tudi bajonete. Najmanj dva člana tolpe | sta bila ubita, več pa je bilo j ranjenih. j Potem se je obtoženca pod' močno stražo odpeljalo od tu.! Ko so vojaki odhajali, jih je; : razjarjena množica divje prekli-1 njala in metala kamenje nanje, j SIK MOSLEY OPROŠČEN i YEWES, Anglija, 19. dec. —j Sir Oswald Mosley, glavar angleških fašistov, in trije tovari-j ši so bili po tridnevnem procesu oproščeni obtožbe radi kale-nja miru. BOŽIČNO DREVO ZA BELO HIŠO. ALBANY, N. Y., 19. dec. — Državni urad za ohranitev goz-j dov je poslal predsedniku Roo-jseveltu božično drevo, ki je 26 čevljev visoko. KOMUNISTI BAJE NA DELU V ARMADI WASHINGTON, 19. dec. — Brig. gen. Alfred T. Smith je | danes izpričeval pred nekim kongresnim odsekom, da so ko-1 munisti na delu v armadi in 'mornarici Zed. držav, da izpod-, kopljejo moralo med vojaštvom; Rekel je, da so učinki komunis-. tične propagande doslej še brezpomembni, da se nadaljuje s poskusi za podrtje med vojaštvom, ,|s katerem se hoče povzročiti ci-[|vilno vojno v slučaju nove voj-. ne. : Veselo sporočilo 1 Poznani rojak Camilo Zamik, k 3587 W. 65 St. je prejel iz starega kraja sporočilo, da je njegova sestra gdč. Ida Zarnikova, I doma iz Preserja, z odliko di- ^plomirala na Zagrebški univerzi " za lekarništvo in medicino. Petorčke v radiu Slovite kanadske Dionne pe- 2 torčke bodo nocoj prvič "nasto-1 pile" v radiu. Kakšen bo njihov - "program," odvisi pač, kako se li bodo takrat počutile. V Cleve-e landu ga bo oddajala postaja iWHK in sicer ob 8:15 zvečer. IEVTIC SESTAVI KABINET? ; - i] Njegova izbera pomeni, da ] je civilni element za en- ' krat še premagal militari- 1 ste, ki hočejo dobiti kon- ' trolo nad vlado. j -- i, BEOGRAD, 19. dec. — Tu je bilo danes poročano, da bo princ j Pavel kot načelnik regencije po- £ jVeril sestavo aove vlade zuna- j I njemu ministri Bogoljubu Jev- , Jtiču, ki je včeraj s svojo resig- j nacijo povzrečii kabinetno kri- ^ zo. Iz tega se sklepa, da je ^ i civilni element vsaj začasno do-! j j bil zmago v boju z militaristi c za kontrolo pri vladi. Jevtič je resigniral, ker nje-;j govi kabinetni tovariši niso ho-'j j teli cdobriti njegovega postopa- j 'nja v Ženevi, kjer je pristal na^ I kompromisno poravnavo z Mad-j ;žarsko radi umora kralja Alek-', sandra, katero je predlagala Li- i ga narodov. --■ I. Umrli unijski vodja ji Thomas S. Farrell, tajnik de-1] ilavske federacije v Clevelandu, : j ki je včeraj zjutraj nenadoma i umrl, je bil v svojih mladih letih i hotelski natakar. Pred leti je; |bil ravnatelj mestnih javnih na-'' i prav, lani pa je bil izvoljen zal tajnika delavske federacije. Pod njegovim vodstvom je unij-sko delavstvo v Clevelandu za-. čelo nastopati z rastočo agre- ] sivnostjo. Cestna železnica Mestna zbornica je privolila • cestni-železniški družbi, da rabi ' denar, ki je namenjen za popravila, za izplačilo 6-procent-nih dividend, ki so delničarjem ; zajamčene. 5DNI je še do božiča. Opozarjamo vas, da pri božičnem nakupovanju ne pozabite naših domačih trgovcev, pri kate- t ■ rih dobite vse, kar rabite, da- - rila ali potrebščine. Naša do-' mača trgovina je opora vse- ! mu našemu javnemu življe- i nju. Zato jo moramo podpirati. Kupite vse, kar rabite pri naših domačih trgovcih. - Imeli boste zavest, da ste sto-" rili svojo dolžnost napram v naši celokupnosti, in dobro _; tudi veste, da v naših doma-a čih trgovinah boste dobili ' dobro blago po pošteni ceni. Vlada nastopi proti odvetnikom kriminalcev OKLAHOMA CITY, 19, dec. — Vlada je začela z akcijo, da se stopi na prste advokatom,' i ki zagovarjajo notorične krimi-l nalce, ki brez dvoma za obram- i bo plačujejo s plenom, ki ga iz-' silijo iz svojih žrtev. Včeraj sta bila aretirana na podlagi .zveznega zakona proti ugrabiteljem t— takozvanim Lindbergh 'zakonom — odvetnik! James C. Mathers iz tega mesta in Ben B. Laska iz Denverja, ki . sta zagovarjala tolpo, ki je 22. i julija 1933 ugrabila oljne*/-! ■ podjetnika Charles F. Urschela| ter dobila za njegovo osvobodi-L tev $200,000 odkupnine. Vlada! j trdi, da sta advokata dobila de- \ lež te odkupnine. Oba advoka-1. ta sta imela že večkrat sitnosti ( radi odvetniške prakse dvom-i ( ljivega značaja. Laska je bil nekoč obtožen, da je skušal porotnike v nekem slučaju, hipnotizirati, ampak je bil oproščen. Vlada pravi,, da jo je minilr. , vsa potrpežljivost z advokati, . ki kriminalce ne le zagovarjajo, : kadar so zajeti, temveč jim dajejo tudi pouk in navodila v j njihovih kriminalnih operafii-: jah. Oblasti so prepričane, da ' je v deželi precej advrjtatov, ki imajo stalne in intimne stike z. nižinskimi tolpami. ]' - TAJNOSTI DILLINGERJE-VE TOLPE RAZKRITE CHICAGO, 19. dec. — Policijski kapitan John Stege, ki je pred nekaj dnevi skupno s pošt-1 nimi inšpektorji zajel John Burnsa, enega izmed banditov sedaj že skoro razbite Dillin-1 gerjeve tolpe, je izjavil, da je k temu pripomogel J. Edward Barce, pomožni državni pravd-nik iz Indiane, ki se je kot kri-' minalec dal zapreti v državno jetnišnico v Indiani, in so ga! kriminalci pozneje vzeli v svojo sredo ter mu izdali mnogo skrivnosti Dillingerjeve tolpe. S tem se je prvič zvedelo mnogo doslej zagonetnih reči o delovanju te nevarne tolpe. Burns je bil prijet kot vdeleženec v poštnem ropu $427,000, ki je bil iz-; vršen v Brooklynu. Governer Ind/.ne pa neče priznati, da je Barce tisti, ki je z zvijačo pri-. dobil zaupanje med ostanki Dil-. lingerjeve tolpe, to pa vsled tega, ker se očividno boji, da i Barce ne bo dolgo živ, če bandi-• ti zvedo, da jih je on izdal. I - 1 Davis govori ' Danes ob 7:15 zvečer bo na " radio postaji WTAM govoril žu-i pan Davis o načrtih mestne vla-, i de za prihodnje leto. Delovanje za odpravo vojnih profitov WASHINGTON, 19. dec. — Pred senatnim municijskim od-! sekom sedaj razpravljajo o na-; črtu vojnega departmenta, ki i predvideva znižanje municijskih j profitov na 6 odstotkov. Odkri-1 lo se je namreč, da so fabrikan- j ti municije v zadnji Vojni delali) ogromne profite, ki so v enem, slučaju znašali 800 procentov! 'od vloženega kapitala. Du Pon- j tovi interesi so v enem slučaju! iz investicije $5000 naredili $1,-; 961,000 dobička. Po načrtu vojnega departmenta bi se 12,-, 000 industrijskih podjetij v de-; želi na hitro spremenilo v to-! varne za izdelavo vojnega ma-terijala. Irenee in Pierre Du Pont sta danes izjavila, da se z, omejitvijo profitov na 6 pro-' centov v splošnem strinjata, da pa bi bile potrebne gotove izjeme ter dovoliti bonus, češ, da se na tak način pospeši produkcija nove iznajdbe. Ko se ju je vpra-. šalo za pojasnilo o slučaju, ko je Du Pont firme napravila 800-.proc.enten profit, sta trdUa, da ; .je bilo vojnemu departmentu o, item znano, dočim preiskovalec" senatnega odseka Alger Hiss tr- ;: di, da dotični kontrakt ni bil! od vlade nikoli pregledan. j. Med drugim je prižlo danes ! na dan zanimivo dejstvo, da. se 1 je neki marinski častnik z imenom Richard Cutts, ki je bil od," lanskega marca pa leto do sep- ' tembra dodeljen v Belo hišo " kot pobočnik, v istem času u- 1 kvarjal s prodajo municije. Predsednik Roosevelt je da-'1 nes izjavil, da dočim želi vzetih profit iz vojne, pa ne mara, da 5 bi vlada ustvarila municijski ' monopol, češ, da bi v takem slu- 1 čaju trpeli obrambni interesi ^ dežele. 1 Draga pomota c Odvetniški krogi pravijo, da < je-državna zakonodaja pri ;ad- i njem zasedanju sprejela ako j nejasen zakon za 1-procc itno ■ povišanje, davka na dohodke od j .vrednostnih papirjev, da iyeg- < ne biti država prikrajšana pri- ] hodnje leto za 7 milijonov do- ] larjev, namesto da bi dobile mi-lijon in pol novih dohodkov. |Te vrste davek se je zvijalo ! namesto da bi se naložilo državni davek na vse dohodke. Si- , cer pa bo zadnjo besedo o tem!, imela sodnija. Nove uradnice Pri društvu "Ilirija" št. 56 " SDZ so bile izvoljene za leto : 1935 sledeče uradnice: prec.ied-i nica Frances Selan, podprec'sed-1; nica Frances Turk, tajnica in blagajničarka Mary Zabukcvec, : 6811 Edna Ave., zapisnika rica i Maria Steinitz, nadzorni odbor: : Frances Hudo vernik, M iria Steinitz, Josephine A. Zalokar,' ; zdravnik dr. Škur. Bančni ravnatelj Novoizvoljeni gov. Davey je, včeraj iz Floride sporočil, da bo Allen F. Ayers, bivši bankir iz Akrona, bodeči ravnatelj državnega bančnega oddelka. Tr.koj se je pojavila ostra kritika, ker Ayers ima na več propadlih : bankah velike dolgove, Dr.vey, pa je po telefonu izjavil, da ga V'prokleto" malo briga, kaj kdo reče, ker Ayers je mož po njegovem okusu. i : "Slov. Dom" Letna seja društva Slov. Dom ■ št. 6 SDZ se vrši v petek večer, 121. dec., točno ob 6:30 uri zve-!čer, v Slov. Društvenem Domu l na Recher Ave. Članstvo je - prošeno, da se polnoštevilno - udeleži. Po seji se vrši doma-jča zabava. -hjmodbeYa PONUDBO F jS T a eleiii,, Lahko čaka, da sodnija odlo* I či glede boja, ki so ga začeli privatni interesi proti j vladnim elektrarnam. ! WASHINGTON, 19. dec. — Thomas N. McCarter, predsednik Edison Electric Instituta, ki je nedavno naznanil, dn bo 'električni trust pred sodnijo do-|kazal, da je gradnja vladnih ] elektrarn v kotlini reke Tennessee proti-ustavno, je sedaj povabil vlado, da pomaga, da bo 'zadeva prišla čim prej pred najvišje sodišče za končno odločitev. Toda Frank R. Nineh, predsednik zvezne električne komisije, pravi, da vlada lahko čaka. Ponudba električnega tru-sta diši po predrznosti in sploh nima para v ameriški zgodovini, je izjavil Ninch. Vladi ni treba, da se ustavlja, pač naj se požuri industrija, če noče ostati jza tokom časa. "Mi stojimo pred to situaci-I jo," je rekel Ninch. "Na eni strani je izjava dveh odličnih advokatov, ki sta McCar- , 'terja zagotovila, da je vladno delovanje proti-ustavno. Na : drugi -strani imamo prepričanje večine ameriškega ljudstva, odločitve učenih ustavnih pozna-jvalcev v obeh hišah kongresa, nazore predsednika in številnih vladnih svetovalcev. In vendar bi McCarter rad, da bi vlada sama vrgla dvom na svoje lastne zakone ter se mu pridružila v tožbi za preizkušnjo svoje o-blasti." McCarter je bil včeraj v Bc-li hiši ter je predsedniku izročil spomenico, v kateri je rečeno; da bi se več doseglo a so lelo-iVanjem med vlado in električr.i-roi interesi za ohranitev obstoječih investicij, kot pc z * kompeticijo ali "davljer Sicer pa je po odhodu iz E'Jt hiše rekel, da je imel s predalnikom prav "prijazen . > vor." Obsoja šerifa Velika okrajna porota je dala j v javnost poročilo, v katerem je rečeno, da je odprto gamblanje, ki se vrši v raznih predmestnih klubih, zlasti v Newburgh . Heights in Maple Heights, ne-zaslišen škandal, za katerega je i odgovoren šerif Sulzmann, ki 'proti gemblarjem niti z mezincem ne gane. Znana str. najmanj slučaja dveh moških, ki sta obtožena poneverbe, ker sta zaupani denar zaigrala v teh brlogih. Porota tudi kritizira poslovanje klerka mestne sodni je j Petra Henryja ter priporoča, |da naj v bodoče mestni sodniki imenujejo primernega moža v ta urad, namesto da se ga voli. Nova industrija V Clevelandu se je organizirala družba, ki je najela tovarno j na 2176 E. 76 St., v kateri se bo izdelovalo opremo za jdpra-jvo dima in vzduha od raznih plinov. Z obratom se prične 15. ' januarja. To je piva industri« ija te vrste v Clevelandu. Izdelovalo se bo aparate raznih velikosti, ki bodo prikladni za to-i varne, apartment hiše, šole, lad-, je in druge večje prostore. Da- - nes se bo vršila v tovarni de-i monstracija pred zastopniki j mestne vlade in trgovske zbor-) nice. Družba bo poslovala pod - imenom U. S. Atmospheric Pur-lifying Co. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI V "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. Ar 1TB. CO. 6231 6T. CLAIR AVE. HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$;>.*] za 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Pp pošti v Clevelandu za celo leto .................$0.00 za 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece .........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 za 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in drtige inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto .........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879. »nnnnnm»mmmtnnfn]miinw»»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiimiiiiitny OB BOŽIČU Božična izdaja "Enakopravnosti," ki jo imate v rokah, je po našem mnenju ena najlepših in najbogatejših, kar smo jih še bili v stanu nuditi našim čitateliem. V letih, ki so bila v materijalnem oziru boljša, kot so ta ki jih vsi okušamo, odkar je počil mehurček prosperitete, so bile naše božične izdaje morda sicer s finančnega stališča uspešnejše od sedanje, kajti pod boljšimi razmerami so nam tudi naši trgovci in obrtniki lahko naklonili več in večje o-glase, vendar pa dvomimo, da je bila katera tako bogata po vsebini kot je sedanja. Letos smo se prav posebno potrudili, da pod danimi razmerami nudimo našim čitateljem čim več izbranega čtiva, originalnih prispevkov kot tudi prevodov. Pre pričani smo, da se boste strinjali z nami, kadar to izdajo pregledate in prečitate. Pri izberi gradiva smo skušali ht, liti po zlati srednji poti, tako da bo za vsak okus nekaj. Našli boste nekatere poučne razprave in članke, ki bi morali zanimati slehernega, ki želi biti poučen o pert čili problemih današnje dobe. Nekateri od teh imajo za nas kot ameriške Slovence poseben pomen, drugi so bolj. splošnega značaja. Pri vseh spisih in prispevkih pa smo imeli v mislih, da hočemo našim čitateljem nuditi čtivo, ki jim bo nudilo boljši vpogled v naše domače kot tudi splošne ameriške razmere, da bodo kot razumni in zavedni delavci bolje razumeli svoje naloge in dolžnosti v ožjem krogu našega javnega življenja kot tudi na polju splošnega človeškega prizadevanja. Priznavamo, da bi radi nudili še več in boljšega gradiva, vendar upamo, da boste zadovoljni. Poleg poučnega gradiva boste v pričujoči izdaji "Enakopravnosti" našli tudi nekaj lahkejšega čtiva, ki je namenjeno v prvi vrsti za razvedrilo, katerega v teh časih gotovo vsi potrebujemo. Kdo ne u-živa romantične zgodbe, Čeprav je le plod bujne domišljije? Pa tudi kaj veselega in razposajenega je včasih dobro za človeški razum in srce. y znatni njeri so prispevali k naši letošnji božični izdaji 'sotrudniki-prosto-voljci. Zelo pomembna in današnjim časom primerna je pesem, katero je prispeval naš pesnik Ivan Zorman. čitajte jo! Louis Belle je opisal križe in težave, pa tudi zmage in uspehe, ki jih doživlja naša slovenska pesem v Clevelandu. Frank Sodnikai je prispeval dober spis o delovanju umetnika H. (J. Peruška. John Kavčič nam je povedal dve veseli ruski zgodbi, Anton Novak, navdušen lovec kot je, pa je opisal nenavadno lovsko dogodivščino. Pretresljiva je črtica Danice Hrvatin, v kateri je v preprosti besedi podana tragedija našega ljudstva v zasužnjenem Pri-morju. Hvala vsem, ki ste nam s svojimi prispevki pomagali, da je ta izdaja našega lista tako zanimiva in pestra po svoji vsebini. Hvala gre seveda tudi vsem našim zavednim domačim trgovcem in obrtnikom, ki so dali oglase, ker brez njih bi bila la izdaja nemogoča. Obiščite jih, kadar boste kaj rabili. Prijazno vam bodo postregli in zadovoljni boste. Kaj naj še rečemo? Kaj bi vam mogli reči, da sami ne veste? Razburkan je (Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA Bwnnnnmnmmmmm:mnmm»mtmmnmmmmnnnnmmmmmw:nm» 11\/• i • »H Vipavski raj C oil in wood, O. Društvo "Vipavski Raj" št. 312 S. N. P. J. bo imelo svojo let no sejo dne 21. decembra na Holmes Ave. Dolžnost vsakega j ch'iiu je, da se iste gotovo ude-1 leži, da ne bodete potem godrnjali, ako ne bodo prišli zmožni in delavni člani v novo izvoljeni odbor. Da vas opominjam o tem je vzrok ta, ker vem, da dostikrat pridejo v odbor taki člani, ki so že v odboru pri drugih dru- j štvih in kot takim jim ni mogoče delati za dva društva enako, ker se že energija porabi pri prvem društvu in za drugega pa že primanjkuje. Kakor je vsem znano je na letni seji vedno veliko stvari za ukreniti, zatoraj jako želim, da j bi se vdeležili v velikem številu. | da bomo lažje ukrepali o stva-j veli, kakor pa če nas je malo, to-! raj dne 21 dec. vsi na sejo. Da pa ne bomo vedno samo tuhtali in mislili o slabih časih, bomo imeli veselico dne 29. decembra, to je na soboto, da si bo I lahko drugi dan vsak zdravil j mucka, ker skoraj ni dvom«, da j bi ga nikdone imel. Kadar Kra-: šovci skupaj pridejo, potem tu-j di brez mačka ni. Kaj vse se bo na veselici vršilo, tega zaenkrat ne povem, pr,-Jite in se prepričajte sami. Sa-! mo toliko povem, da bomo imeli' najboljšo godbo, kar se jih more dobiti med Slovenci, zatoraj bratje in sestre, pridite vsi. in prijeljite tudi svoje prijatelje seboj, ker vem, da vam ne bo žal. Vstopnice za veselico so po 25c. Ni samo to, da se bomo veselili, pač pa si bomo tudi voščili boljše čase kot pa smo jih i-meli do sedaj. Leto 1!) ,1 se bliža svojemu koncu, nas je pa pustilo še vedno na upanju in takole lepo čakamo, da se nas bo usmi- ŠKRAT i lil tisti, ki nas je zapustil, mi-' fclim da je ravno t.iko zgubljen kot smo mi, če ne še bolj, dru-1 g a če bi nas bil ja že kje zapa-' zil. iz tega vidimo, da je še ved-1 no na mestu pregovor, pomagaj , .m sam in Bog ti bo pomagal. I Dokler bomo po kolenih hodili okoli tistih, ki nas bičajo, tako dolgo bomo še trpeli in čakali na tisto blaženo prosperiteto, ki nam jo prerokujejo že zadnjih1 štiri ali pet let. Da pa ne pozabim, moram še1 voščiti vse najbolje v prihodnjem letu našim zvestim krvosesom, Mr. White in njih hlapcem pri A. D., pa tudi za dar se moram zahvaliti, to je od delavcev tako zaželjen sales tax. Vam pa dragi sestre in bratje, želim prav iz srca vse najboljše v prihodnjem letu, posebno pa, da bi bili zdravi, i Vas vse bratsko pozdravljam j vaš predsednik A. Božič. Mali posestniki Euclid. O. j Nocoj, 20. decembra je zad-' nja seja tega leta Federacije I malih hišnih posestnikov podružnice št. 14. v Slovenskem |društvenem domu na Rechar Ave. Vabljeni ste. da se ude-' ležite te seje, ker bo važna. Po j seji se pa vrši mala zabava namenjena da še pridobi zadostna svOta za delegate, kateri bojo j zastopali Federacijo na kongresu za brežposelnostno in soci-Ijalno zavarovalnino, ki se vrši dne 5., 6. in 7. jan., 1935, v | Washington, D. C. Podružnica apelira na vas, da se gotovo | udeležite seje in zabave ker s item pripomorete koristni in potrebni stvari. Pripeljite tudi | svoje prijatelje. I Odbor I dati pametno in poučno besedo, i In koliko je tajno pretrpela uboga deklica, če se ji je to pripetilo pri tujih ljudeh. Morda j si je takrat vsled sramu, strahu in napačnega ravnanja na-I kopala bolezen za vse življenje, j. Skoro vsaka mati je izkusila i to v lastnem življenju in vsaka I razume, kako potrebna je v tem pogledu njena beseda razvijajoči se hčerki; in vendar je tako malo mater, ki bi pravočasno poučile deklico o tem pojavu in ji dale potrebna navodila. Zakaj ne more skoro nobeni mali tega storiti? Zakaj rajši pu-Isti, da izve hčerka vse to iz I drugih, morda premalo poučenih ali celo surovih ust? Zato, iker si večina mater ne zna pridobiti otrokove duše, zaupanja, ampak se ji odtuji v rani mladosti. Mesto medsebojne zaupljivosti in razumevanja vzgoji v svoji hčerki le strah, bojazen in nezaupljivost do sebe same. Mrzle noge in slane kopeli Mnogo ljudi si ogreva mrzle noge s toplimi obkladki, kot vrečico vroče vode ali kaj podobnega. To pa ni priporočljivo, ker se s tem pomaga le za tisti čas, a noge se ne utrdijo, | temveč se celo razvadjjo in človek ne more zaspati, če nima v .vznožju toplega obklada. Bolje je, če si umiješ noge, preden greš spat. Umi j si jih tudi z ju - j traj, ko vstaneš, in si jih do-j bro odrgni (masiraj). Delaj tako redno, pa si boš s tem premagala mrzle noge in zraven še utrujenost, da ne boš imela težkih nog. Mrzlim in teškim nogam je vzrok nepravilen ob-1 tok krvi. Prav dobro je, če raztopiš v vodi nekoliko soli, ki še posebno poživi kri. Najbolja jc 'mlačna polurna kopel; če te pa boli grlo ali zob ali če imaš , vneto oko, pa vzemi precej vro-' čo vodo, ki potegne kri navzdol in ti lajša bolečino. Mrzla voda pa ni nikomur priporočljiva, kdor ni vajen hoditi bos. I Pecivo za božično drevo Nasveti za hišo in dom V SPOMIN JANKOTU Danica Hrvatin, Cleveland, O. Bilo je božični večer leta 1919. Že od zjutraj je kazalo nebo, da se ima zgoditi nekaj strašnega. Megla je ležala na poljanah, kot da bi nas opominjala usodepolnega dneva. Ko so leta 1918 Italijani zasedli naše kraje, so nam vzeli vso našo lepo prostost. Tistega lepega, preprostega vaškega življenja nismo več imeli od tedaj. Posebno veliko mržnjo so imeli Italijani na starejše fani-e, med katerimi je bil tudi Janko Saftič. Kar brez vsakega vzroka so jih aretirali in jih gonili pred seboj vklenjene, kot kakšne razbojnike. Zdi se mi, kot da bi še danes slišala njegove besede, ki jih je govoril, ko je bil z drugimi zaprt v Hrabrovi gostilni v Jelšanah. Bilo nas je tam dosti deklet, ki smo opazovale, kaj bodo z njimi storili. Nato pride Janko v kuhinjo, seveda v spremstvu straže, vse pogleda in pravi "Kaj mi boste svetovali? Bi šel sam, ali naj grem z njimi?" Ni čakal, da bi mu kdo odgovoril, ker gotovo si je revež mislil, da mu je vsaka minuta šteta. Obrne se k vojaku ter ga vpraša, če ga lahko izpusti za par minut ven? Vojak mu je dovolil. Janko je odšel, toda se ni več vrnil. Seveda, mi drugi smo vedeli, da je pobegnil in se tako vedli, da je vojak imel večjo pozornost na nas, kot pa na Jan-kota. Čez nekoliko časa se spomni in gre vet: gledati za Jankom. Janko je pa medtem od-bežal že daleč od vasi. Tako se je Janko skrival od tedaj po naših brdih celih osem mesecev. Zalezovali so ga, kot zalezuje lovec jelena. Vsi smo mv svetovali, naj gre v Jugoslavijo, on V'd ni hotel iti in je rekel: "Čemu bi^ zbežal iz svoje rodne zemlje, čc nisem nobenemu nič žalega storil, toda povem vam vsem, da živega me ne bodo dobili v roke.'/' In res. Na božični večer je bil moj oče vposlen v rezervarju vodovoda in Janko ,ic prišel k njemu. Moj oče, nič dobrega sluteč, ga je še opomnil: "Janko, varuj se!" Nato 3e Janko še nekoliko postal in odšel. Ni bil šc dobrih 50 korakov od vodovoda, že so se vsulc krogle iz pušk na njega. Bežal'je, zadet od krogle, dokler mu ni njegovo junaško srce izkrvavelo. Nam doma pa se je čudno zdelo, ker ni bilo toliko časa našega očeta domov. Končno pride Jankova sestra k nam in nam pove, da j« nesla večerjo bratu in da je slišala že od daleč pokanje pušk. Vseeno je šla neustrašeno naprej in kmalu je videla, da je bil to lov za njenim bratom. Razločno je slišala njegov beg. Kar naenkrat pa jc postalo vse tiho. Slutila je, da je padel zndet od krogle. Za mojega očeta še ved«o nismo Vedeli, kje je. Iskali smo ga vsepovsod. Bilo je že devet ura zvečer, ko pride k ^nm občinski tajnik (zdaj že pokojni) Danije-lič tor nam pove: "Janko Saftič je ubit in vaš oče je zaprt v kasarni." Med tem časom pa sta šla m.oj brat in bratranec v potok, da poiščejo mojega očeta-V potoku pa je bilo vse tiho, kot dolina miru. Da bi bila šla samo še par korakov naprej, bi bila našla Jankovo truplo v mlaki krvi. Ob enajsti uri pa je bila vas že polna vojakov. Ljudje so prihajali iz drugih vasi k polnočnici; niso slutili, zakaj se gre, ko so vo-j-iki vsakega moškega pregledali in vsakega, le da so našli pri njem žepni nožek, so aretirali i'1 zaprli v kasarno. Drugi dan, na božič, pa so prinesli Jankovo truplo v mrtvaško kapelo. Pripravljali smo se, da mu bomo priredili pogreb z vsemi svečanostmi. Vojaki pa nam tega niso pustili. Zahtevali so, da se ga mora hitro pokopati. P*"' pogrebu nas je bilo malo, ker so vojaki gledali na to, da hitro opravijo svoj pogrebniški posel, da. ne bodo prišli ljudje zraven. Od tedaj poteka že petnajst let. Vem, d« se bodo tudi v domovini spominjali tega strašnega večera. Jftnko je umrl, spomin nepozabnega večera pa še vedno živi in bo živel. Tebi Janko pa želim: počivaj v miru! (Dalje iz 1. kolone) današnji svet in daleč je še od ideala miru in dobre volje, ki ga simbolično izraža božični čas. Toda o. božiču dan premaga noč, svetloba slavi zmago nad temo. T:i-ko tudi za človeštvo stopnjema gotovo prihaja čas, skozi delo in žrtve, ko mu zašije lepši in jasnejši dan! Pubertetu Tako se imenuje doba med dvanajstim in šestnajstim letom, ko se iz dečka razvije ml l • denič, iz deklice dekle. V teh letih se pokažejo pri otroku novi duševni in telesni pojavi, ki uplivajo na razvoj značaja in zdravja. Otroku samemu je; ta doba neprijetna, nekako nerodno mu je, večkrat ga je ce-| lo sram pred sam in, seboj ali! pred svetom. Nekateremu o- i troku pa dajo baš ta leta never-! jetno samozavest in samouvaže- i vanje. Zato nalaga ta življen-| ska doba materi še prav poseb-) ne naloge in dolžnosti. V telesnem pogledu opazimo j v pubertetni dobi slo:;eče poja-' ve: otroku se razvijejo spolo-' vila, deklicam tudi prsa, boki, in spodnji život zadobi bolj polno obliko, ki je značilna za žensko telo. Dečku postane glas hripav, globok; pokažejo se mu prvi znaki brade in brk. Na-! vadno se otrok v teh letih znat- j no potegne ter zraste do one višine, pri kateri navadno ostane, i Dečki postanejo v, tej dobi; divji, predrzni, ne uklonijo se disciplini, večkrat se prepirajo1 ' s stariši in kljubujejo v šoli. Pri deklicah opazimo navadno nasprotni tip pubertetne dušev- J nosti, katerega pa večkrat kaže! tudi deček. Nenavadna zamiš-ljenost, strastno čitanje roma nov in sanjavost so glavna svoj-stva otroka. Njegova domišlji-j ja si ustvarja pravljične junake} ' in junakinje, peine ljubezni in i .požrtvovalnosti. Nekatere de-iklice so neprestano zatonljene : vase, zelo so občutljive in raz-I burijfve, pišejo pesmi in dnevnike. Marsikatera se zapre sauna vase, prej tako živa in od-| kritosrčna, postane v teh letih ! nezaupliva jn samosvoja. So j deklice, ki se v pubertetni dobi, ;ko čutijo v sebi razvijajočo se I ženo, instinktivno izogibljejo j moškim, pa se zaljubijo v pri-1 ijateljice in učiteljice. Druge j j deklice pa kažejo v tej dobi baš | nasprotno duševno spremembo, jllazžive se, postanejo drzne, o-I žira jo se po mladeničih in sme-Jlo koketirajo. V pubertetni do-Ibi doživi deček ali deklica na-I vadno svojo prvo ljubezen in 'zaljubljenost, ki večkrat izbruh-' ne z vso silo. Pogostoma čita-, mo po časopisih, kako se otroci v tej dobi celo streljajo in' zastrupljajo iz nesrečne ljubez-' ni. Poleg omenjenih duševnih in telesnih pojavov pa zadane deklice še drugo iznenadenje, ki se pojavi često v obliki velike ;bridkosti; menstruacija ali mesečno perilo. In baš v teh dneh potrebuje deklica mater, kakor mogoče nikoli več pozneje. Sleherna izmed čitateljic se z žalostjo spominja onih svojih mladostnih časov, ko je prvikrat opazila, in občutila ta pojav. Ni si ga znala objasniti, ni se upala nikogar j vprašati. Najbolj pa se je mor-| j da izogibala matere, katera edi-Ina bi ji bila mog'n in morala 1 Cimetne ploščice. Naredimo testo iz 4V2 unč sladkorja, ravno tolike moke, 2 unče surovega masla, velikega jajca, lupine pol limone in noževe konice cimeta. Zvaljamo testo kot za kekse (za nožev hrbet visoko) in iz-režemo kvadratne in poševne ploščice. Namažemo jih v raz-tepenim beljakom in denemo vsaki v sredo olupi jen razpolo-' j vičen mandelj. Lahko potrese-mo ploščice tudi z z rezanim i mandlji. Mandeljne popa rimo, da se lupijo. Na ploščice pri-' tisnemo nitko, da jo privečemo potem na drevesce. Pekač namažemo z voskom. Pečemo svetlo. I | Preste z ing ver jem. Naredimo testo kakor zgornje, samo da vzamemo namesto masla xše en rumenjak, nič limonove lupine in namesto cimeta ingver-ja. Naredimo preste, jih glazi-ramo z belo glazuro in potrese-mo s pistacijami. Ingver prej dobro stolčemo in presejemo skozi sito. i I j Začinjeni srčki. Testo: 7'/2 i unč sladkorja, ravno toliko z j lupino zmletih mandeljnov, do-| bro zrezano lupino cele limone i in polovico pomaranče, noževo konico cimeta in prah dveh klinčkov. Testo dobro premeša-1 mo z nožem in primešamo raz-, tepenih beljakov, pa tako, da te-1 sto ni premehko, in naredimo srčke. Pekač namažemo z voskom ali z maslom in pečemo (o-, ziroma sušimo) v malo topli pe- J. či. Predno denemo srčke v peč, | vtaknemo vanje nit. Lahko pa tudi narediš obliko lista s pec-ljern .da jih lažje privežeš na drevo. ' Delo venčki. Vzamemo sneg desetih beljakov, zmešamo vanj t Trije fantiči so se bahali s svojim junaštvom. Prvi je dejal: "Jaz sem nekoč slona zgrabil za rilec in ga treščil ob tla." Drugi pravi: "Jaz sem se spustil po pajčevini z aeroplana, ki je letel tisoč čevljev visoko nad zemljo. Tretji zamahne z roko in se moško potrka na prsi: "To vse skupaj ni nič! Jaz sem se pa nekoč umil z mrzlo vodo, ne da bi me morala k temu mama priganjati!" V večji družbi se pogovarjata dva moška, ki sta pravkav spoznala. "Kdo je ona ženska, ki neprestano klepeče?" vpraša prvi. "Moja žena." "Mi je žal. Sem se zmotil." "Nikakor. Zmotil sem se jaz!" I - ALI BODO KAPITALISTI SODELOVALI? WHITE SULPHUR SPRINGS, W. Va. — Konferenca 90 vodilnih industrijskih in finančnih magnatov v Ameriki sedaj tu debatira, v koliko naj gredo ve-lebizniški interesi na roko predsedniku Rooseveltu. Ena stru-ja priporoča sodelovanje na celi črti, druga pa priporoča o-preznost. V splošnem so trgovski in bančni interesi bolj naklonjeni sodelovanju kot indu-strijalni. Vsi pa so edini v tem, da morajo imeti bizniški interesi v bodoče v Washington u trajno zastopstvo ki bo dajala predsedniku Rooseveltu nasvete ter pazilo na dogodke v kongresu. ŽENSKA JE 9 DNI NEPRESTANO ZEHALA STERLING, 111., 19. dec. — Pred devetimi dnevi je 27-let-no ženo farmerja Harolda Mc-Kee napadla čudna bolezen— začelo se ji je zehati in od takrat je zazehala 12 do 15 krat na minuto. Včeraj je zehanje prenehalo prav tako nenadoma kot se je pojavilo. Slučaj je zdravnikom popolna zagonetka. SI HAČI POVSOD TKPEM. REYKJAVIK, Iceland, 19. dec. — Tudi Eskimovci so se' naveličali prohibicije. Iceland-ski parlament je danes razveljavil prohibicijo, ki je bila upelja-na leta 1912 ter legaliziral prodajo opojnih pijač s 1. februarjem. 1 funt in 4 unče vanilijinega 'sladkorja. Namažemo pekač in j ga potresemo z moko. Skozi jškrnicelj ali lij, ki ima za me-jzinec debelo luknjo, vlivamo zmes počasi v obliki venčkov na ploščo. Potem jih namažemo z rdečim, zelenim, rumenim, I modrim sladkorjem. Zelo lep je tudi pobarvan mak. Pečemo, ali bolje, presušimo venčke, da se strdijo v zelo malo gorki [peči. Prilepimo nanje lahko tudi male podobice ali zlate zvezdice, ki jih dobimo že narezane v tovrstnih trgovinah. Za barvanje vzamemo zrnato sladkorno sipo in potegnemo po njej narahlo s čopičem. Barve vzamemo take, kakor za pirhe, sa-, mo da jih prekuhamo. Šf Vsem znancem in prijateljem želimo prav vesele bo- žične praznike in srečno Novo leto 3515 East 81 st St. Michigan 7420 SLOVENSKI POGREBNIK POTREBŠČINE za božična drevesa kot tudi vsakovrstna darila dobite po zmerni ceni pri BLATNIK'S 6314 St. Clair Ave, Posebnost : Luči za drevesa po lc vsaka Vesele božične praznike in srečno Novo leto 19S5 želi vsem svojim obiskovalcem in prijateljem DR. FRED J. MAKOVEC OSTEOPATHIC PHYSICIAN 202 COLONIAL ARCADE Večerni urad na 6420 ST. CLAIR AVE, GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Ave. Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem našim odjenialkam in prijateljem ter znancem. Na izbero imamo veliko božičnih daril s katerimi boste lahko zadovoljili vaše prijatelje. CENE NIZKE MR. IN MRS. JOHN WOLF 4526 St. Clair Ave., HEuderson 2137 GROCERIJA IN MESNICA Našim odjemalkam postrežemo z najboljšo mesenino in grocerijo, in posebno za božične praznike bomo i-meli veliko zalogo. Se priporočamo za obilen obisk. Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem Trgovina z moško, deško in žensko opravo 6407 St. Clair Ave v S. N. Domu F. J. ZAVASKY 6011-13 St. Clair Ave., ENdicott 5141 Trgovina z železnino in hišnimi potrebščinami Imamo tudi veliko zalogo božičnih daril. Pridite in si izberite, cene so nizke. Vesele božične praznike in srečno Nove leto želimo vsem zmncem in prijateljem! želi vse-m vesele božične praznike in srečno Novo leto! H. Gregory Perusek-nas umetnik RVIC SEM postal pozoren na ime H. Gregory Peruška, ko sem nekoč v S. N. Čitalnici vzel v roko ^ankarjevo "Belo Krizantemo." , Z3-dnji strani sem čital na-s'ednjo opazko, s podpisom u- Bietnika: , groba me kličeš, duševno SJ močan. Telo ti je oslabelo, JJ'tv°ja duša ti ni umrla. O-8 a!a bo in živela v segu tvoje-& dela. Srečal sem te na. mno-p potih. Vesel sem bil, in ža-0sten je bil tvoj in moj dan." Pozneje sem se z njim oseb-0 spoznal in bil sem. gost v Jegovem studiu marsikako po--Poldne in večer. Vedno sem z ^niaianjem poslušal njegove k!!db,e 0 čikaških umetniških o divjinah Zapada, o •^govern romanju po Ameriki » Jjanskih tradicijah in skuš J ' 0 vtisih z njegovega obis-v Jugoslaviji, ali pa če je govoril o dnevnih dogodkih. vperušek Čuti z delavcem ^Ji del življenja je bil sarr ; ^avec. Kot mlad fant je o : _'su "dobrote" povprečnega s.-'. ffiškega delavca v "produkek -vrsti"—delal je pri Fish J , v Clevelandu. Delal je t j v tovarnah pohištva, v gc. i , Vlh, barval je poslopja in d kor*al cerkve. kilo je leto 1911, ko je o ' lC;0Val izložbe new-'yorskih i postnih galerij, ko je Por, odkril v sebi hotenje po . v barvah. Od tedaj ^estano slikal—delal je m-J avtnih ogrodij* laki j sj 3e pohištvo, dekoriral je pc- 5oc ^ vsčerih je pozno \ j c slikal svoje prve kompozi- j jjJ Leta 1916 ga najdemo je P°dobarja sten. Napravil lnef • e 2 raznimi cikaškimi u-i w Chicago je velik , etniški center. Reči o ne- Het Priznan cikaski u U se pravi vzbuditi pozor-■ jj" pogosto pa tudi strah in ile.°SUmn°st drugih umetnikov. g^atemi 3e tudi elevelandska P°budo poznanega čikaš-je? a^ista Blanding Sloan-a Sv Grušek razstavil nekatera Va^a dela v privatnih razsta- tist '^merican Indcpendent Ar-ga . s°ciety, koje član je danes,. kmalu napravila za enega i SVoJih glavnih rastav-l t^cev v Mashall Fields, v cen- \ ^19cika§kih modernistov. Leta sto' sv°j° prvo samo- . 3no razstavo. Njegove sim-'cne Pokrajine so vzbujale po- j v Leta 1922 je razstavil j ' W g0 Art Institutu—v o-| ^ sl°vitem zavodu na obali je- j Žitjf ^iclli8'an, čigar vhod stra - j ^ ^va mogočna leva, o kate-b;„,So je ob mojem prvem o-tov U da sta pripravljena ^ vsakega, ki ni v stanu' zadostiti merilu njegove notranjosti. Postal je znan kot odkrit, iskren kritik—kot eden, ki se ne boji stati pri svojih nazorih celo vpričo "imenitnih" ljudi. Bil je član žirij in odborov, ki so določali nagrade pri razstavah. Pripoveduje o trebušnem, z medaljami dekoriranem srbskem generalu, ki mu niso ugajala dela nekega mlajšega modernista. "Kaj je to?" je zarenčal general, med tem kd so se drugi lakajsko uklanjali njegovi nejevolji. Perušek edini se ni bal. "Ima- ffiank^ podrli kar enega svojih velikih interesov. Šel je v Evropo, hodil po ljubljanskih ulicah, srečal odlične slovenske umetnike—Jakopiča, Toneta in Ivana Kralja, Maksi-ma Gasparija, Miho Maleša in umetnostnega kritika Franceta Steleta. Slike nekaterih izmed teh visijo v njegovem studijo kot dokaz občudovanja, ki ga goji zanje. Iz Evrope je Perušek prinesel pomlajene vtise svojih otroških let, od katerih rabi nekatere v svojih slikah. Slika na tej strani, ki predstavlja slovensko vas, je ena izmed teh. Dobila je leta 1932 zaželj-no Carr-ovo nagrado. f Ko se je Perušek kasneje preselil v Cleveland, je pričel nekaj, česar velika važnost se bo i se bo pokazala šele v bodočih le-| tih., To je Jugoslovanska šola i moderne umetnosti, katero vodi pod pokroviteljstvom S. N. Doma na St. Clair Ave. Tukaj sinove in hčere naših naseljencev lahko razvijajo talent za u-metnost pod vodstvom moža, ki sam čuti z naseljencem in ki razume njegovo srce in mišljenje. Zasledoval sem letne razstave u-čencev te šole in letno me preseneča njih napredek. Lani so razstavili 22 rizb. Potem, ko sem jih primerjal z delom učen- yregory c.Peruset[: 1?okrajinska kompozicija A mt cev Muzejske šole, sem šele sprevidel, kako nekaj imenitnega imamo, samo če bi se več ljudi tega zavedalo in pokazalo več zanimanja za stvar! Perušek sam pojasnuje, .kako njegovi učenci razvijajo zanimanje za umetnost. "Spočetka so komaj čakali trenotka, da od- i ložijo delo," pravi, "sedaj pa j jih moram opominjati, da je čas,1 da gredo domov." Računa se, da je Perušek na-slikal že preko 900 del. Razstavlja že nad 13 let. Dobil je priznanje v Lodonu in Parizu, leta 1930 je dobil Robert Rice Jekins nagradG za olje,- že prej omenjeno Carr-ovo nagrado, ter nešteto častnih priznanj v Clevelandu in po drugih mestih. Njegove razstave so videle New York, Ohio, Minnesota, Wisconsin, Illinois in Michigan. Dela z oljnimi barvami, pasteli, ogljem, akvareli in lesom. Razvil je tudi tajen proces ročnega tiska v olju. x Njegova najbolj priljubljeni, barva je modra, in slika, katero je izbral odbor za Narodno galerijo v Ljubljani, je močna v tem pogledu. Predstavlja pokrajino na ameriškem Jugoza-padu, nad katero se razliva svetloba polumeseca. Danes dela Perušek le na več-' jih rečeh, šele pred kratkim sem videl njegovo najnovejšo kompozicijo—in mislim, da se ne motim, če rečem, da bo v bodoče vzbujala dosti pozornosti. V knjigi "Art of Today-Chicago 1933," urejeni po J. Z. Jacobsonu, je podana Peruško-va filozofija umetnosti, kot jo je sam izrazil. Tu pravi: "Oviran sem, ko poskušam rabiti pisano besedo. Moje sred*-stvo izražanja sestoji iz barve, oblike in črte. Izraz mojega dela je vedno odmev tempa, razpoloženja in misli sveta, v katerem živim—sveta v splošnem, in bolj patikularno prostora ali kraja, kjer se nahajam. To, kar je poznano kot lepo in to, kar je poznano kot grdo, ima oboje svoje mesto v umetnosti. Meni oboje nudi sredstvo za izražanje, brez ozira na vtis, ki ga utegne napraviti na druge. Izraža naj se oboje kot se je našlo. Oboje je potrebno. Lepota lahko nastane iz nekaj, kar se obi-1 čajno smatra za grdo. "Gonilni duh v mojem delu je upanje in želja, da drugim pomagam videti in čutiti. Ako bi mogel umetnik ves svet pripraviti, da bi čutil, kar on čuti, in j videl kar on vidi, bi njeg'ovo de lo postalo sredstvo za vsposta-vitev univerzalnega razumevanja in harmonije. "Umetnost je moja vera. Nad nečem tako vzvišenim bi po mojem mnenju ne smelo biti nobenega igranja z besedami. Kar zahtevam od sebe in kar bi se moralo zahtevati od umetnikov v splošnem, je čista in neposredna pesem duše, izražena v barvi, obliki in črti. Umetnost, slikarska umetrost, je meni nekaj, kar stoji nad vsemi verami ter jih spojuje. Kajti v jedru niso vere nič drugega kot simbol, ki govori, da naj bo vse lepo. Ta misel je gonilna sila v meni, kadar slikam, kadar skušam dati izraza na platnu ali drugače, temu, kar čutim, da je najgloblje v meni. Ako bi se duh umetnosti moglo razširiti vobče, bi se pomagalo zgraditi plemenitejšo bodočnost za človeštvo." te oči, da gledate, in menda tudi možgane, da mislite," mu je rekel. Do leta 1927 si je Perušek p-i boril priznanje kot priznan "akaški artist." Dobival je na-I grade, umetniški magazini so j komentirali o njem, listi so pri-I občavali razgovore z njim, Pariz ! j. vpraševal po njegovih delih, j judje so spoštovali njegovo kri-t.ko, časopisi so tiskali njegove r, produkcije—po 16-letni borbi | jc dospel na vrh. ! Bilo je tisti čas, ko je prišel v j Cleveland ter prvič razstavil 1 svoja dela v naši naselbini. Iz i Clevqlanda se je podal proti Za-p; du, kjer je odkril enega svoji !i največjih interesov v življenju—kulturo Indijancev. Dve leti kasneje je obnovil še louis l fei0l1a JOHN POLLOCK John Bukovnik Vaš slikar LASTNIK g) lie (Antoinette o^l ucHo 762 EAST 185th ST. MR. in MRS. J. FLAJSMAN V BEER GARDEN 6402 St. Clair Ave. Najboljše 6% pivo, liker in dober prigrizek dobite ob vsaki priliki. Se priporočamo za obisk, obenem pa želimo prav vesel božič in srečno novo leto vsem obiskovalcem' in prijateljem! 6323 St. Clair Ave, Želimo prav vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem. 'Priporočamo se še za nadaljno naklonjenost! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želita JOSEPH IN KAROLINA ZADNIK 3839 East 93rd St. Pri nas se toči najboljše pivo in servira dober nrigri zek. Se priporočamo.. |~|A BOŽIČNI večer, to je [ijvjl dne 24. decembra, bo y&J] minulo ravno 20 let, ko jc ob 5 uri popoldne zapustil Ljubljano II, marš bataljon in se odpeljal proti Galiciji na fronto. Med njimi sem bil tudi jaz. Dober mesec pozneje sem bil ujet in Rusi so me odpeljali daleč tje na Volgo, v mesto Sy-zzranj, nedaleč od Samre. Preživel sem dolgih pet let in pol v Rusiji. Delal sem najpre-je pri nekem knezu Samarinu, pozneje na malih kmetijah. Tekom dveh let sem se do dobra naučil ruskega jezika in sem se popolnoma "porušil". Fantje so me sprejeli med se, kakor rav-nopravnega Rusa in hodil sem z njimi na vas. V dolgih zimskih večerih se ruska mladina zbira skupaj, najrajše pri kakšni udovi, dekleta predejo in vežejo nogavice, fantje pa igrajo v karte in ple-š jo, ali si pa pripovedujejo raz-ii.: pravljice. Nekoč sem slišal tudi tile dve kosmati: "Vojak in 3 let" in "Čudodelni klobuk", 3 .teri tu zdolaj priobčujem. 1. Vojak in kmet. Bilo je pred davnimi časi, ta-1 at, ko so morali služiti pri vojakih po 20 in 30 let; ko pa ni bil več za rabo, ga je car - batuška kratko - malo odslovil iz službe brez vsakih sredstev. Tako se je nekoč takšen star vojak vračal domov in carske službe. Bil je ves raztrgan, s popotno vrečo na hrbtu in palico v rokah. Bilo je vroče poletje. I-rnel je prazen želodec, usta suha, noge v škornjih pa potne in trudne. Za bližnjim gričem se je na-h. jala vas; vojak si je nasukal brki po fantovsko in jo ub,ral proti vasi, da kaj najde za pod zeb, kajti do doma mu je bilo še daleč. Ko je prišel v vas, so ga kmetice začele klicati: "Vojak! Ej, vojak! Stopi malo k nam!" Vojakova prsa ste krasili dve medalji. Pomaknil si je čepico na stran in je vstopil k neki etari kmetici. "Zdravstvuj, babica!" je pozdravil, ko je vstopil. (John V. Kaučič, Cleveland, O.) Kmetica je bila vesela vojakovega prihoda, kajti tudi njen sin je služil carju - batjuški in hotela jc kaj izvedeti o svojem sinu. "Zdravstvuj, zdravstvuj, vojak!" je veselo odzdravila tudi ona. Kmetica jc vedela, kaj jc vojaka prineslo v dom. Urno je stopila k peči, odkoder je potegnila velik lonec, navda v skodelico okusne juhe, narezala kruha in postavila pred vojaka rekoč : "Na, jej, revček; vem da si la čen." Vojak je sedel in hlastno začel jesti okusno juho, le hrusta-nje zob je bilo slišati. Vojak je hitro izpraznil skodelico in kmetica mu je nalila še drugo. Ko je svoje važno delo opravil, •;i je z rokavom obrisal usta, se lepo zahvalil "spasibo", potem pa nabasal pipo s tobakom in jo prižgal. "Slišiš, vojak, ali si kaj videl pri vojakih mojega sina Van-juško?" ga je vprašala kmetica. '"Tudi moj Vanjuška služi car-ju-gosudarju!" "Kako se pa piše tvoj Vanjuška?" Tukaj se je starka zmešala v mislih, nikakor se ni mogla spo mniti svojega priimka. Mislila j< in mislila in nazadnje se je vendar spomnila svojega imena. "Prohorov, batjuška . . . Ivan Prohorov!" "Prohorov?" je ponovil vojak in se zamislil. "Kako bi ga ne poznal . . . seveda ga poznam! V istem polku služi; kakor sem jaz!" "Ali res!" je vzkliknila kmc tica od veselja. "Ali je še živ moj Vanjuška? Nobenih vesti ni od n jega Vojak se je popraskal za uše si. "TJmrl je tvoj Vanjuška, babica." "Kako . . ? Umrl?" se je prestrašila kmetica. "Umrl je . . kakor vsi umirajo!" Kmctica se je najprej do sita na jokala, potem je pa vprašala: "Kje pa je zdaj moj ljubi Vanjuška?" "Tam . . . na drugem svetu, babica . . . Pri Kristusu živi in krave pase!" "Od kod pa si ti, vojak?" "O tyidi jaz sem iz drugega sveta . . . Skupaj s tvojim Ivanom krave paseva . . Pri gospodu Bogu sem vzel dopust, da grem pogledat domov, kaj sc tam godi ..." Kmetica se je pri teh vojakovih besedah popolnoma zmešala. Urno je stekla v klet po steklenico žganja in je ponudila vojaku : "Na, pij na zdravje!" Vojak je izpraznil kozarec žganja in postal je že zgovor-nejši. Za kmetico pa je bilo to, kakor voda na mlinsko kolo. "Ali se dobro godi mojemu Vanjuši pri Kristusu?" ga je vprašala. "Ne preslabo . . . Imel pa je smolo, veliko smolo . . " "Kakšno smolo, dragi moj?" "Da, veliko smolo je imel tvoj :in Vanjuška . . Zgubil je na paši eno kravo in Kristus zdaj zahteva od njega 25 rubljev za izgubljeno kravo, in kje naj tvoj ubogi Ivan dobi toliko denarja?" "Batjuški moj, kakšen greh!" je vzkliknila v strahu kmetica. Odšla je v kamro, kjer je imela shranjen denar. Pobrskala je v postelji, potem se je vrnila n stisnila vojaku v roko bankovec za 20 rubljev rekoč: "Za božjo voljo, prosim te, nesi ta denar mojemu Vanjuški n mu reci da naj plača kazen in nridc kmalu na dopust . . Dolgčas mi je po njem in rada bi ga že enkrat videla." "Že dobro, že dobro, babica, ■togotovo izročim denar tvojemu Ivanu in pomagal mu bom iz radrege . . Najboljša prijatelja f.va." Vojak je spravil denar in se ,natihoma smejal starkini lahkovernosti. Kmetica mu je prine-: h. še pirožkov, kruha in masla, j ter vse to naložila vojaku v vre-■ čo. Vojak se je za vse lepo zahva-I I in je odšel dalje, i Kmalu nato se jc vrnil s polja ! iunet na obed. Kmetica mu je z veseljem začela pripovedovati o BEROS STUDIO „ 'y'oT -jftine Miatoava/i/n 6122 St. Clair Ave. Želi vsem svojim prijateljem VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO! Tel.: ENdicott 0670 dobrem vojaku in sinu Vanjuški in o — bankovcu za 20 rubljev, katerega je dala vojaku. "Oj. naj te bes odnese, coklja stara!" je jezno rohnel kmet in metal klobu'i ob tla. "Dobro te je potegnil lopov za nos!" "No, to pa že ne, to pa žc ne, kozel stari," se je branila kmetica. "Tisto pa že ne! Vojak je i-i mel dve medalji na prsih in je nemogoče, da bi me bil potegnil; za nos!" ' "Oj ti babnica stara . . Prav takšna si, kakor naša sivka v hlevu," je jezno rohnel kmet. "Od takšnih neumnic, kakršna si ti, izhaja vsa nesreča na svetu!" Kmet je odšel v hlev, skočil je na konja in se skokoma pognal za vojakom, da mu vzame na-z.V. »«. IV. »k — LA. — — — w.- ^ w_ w- — .. ^ u „ ............— . - ^ ~. „ . _ . ~ _ Dve okrogli iz Rusije OHIO FURNSTIfREDO j krave . . Prodajte nam kozo oc-, ka, prodajte!" Kmet se je ustavil. Pogledal : je sivko in zazdelo se mu je, <>a je njegova sivka res tako maj' I h na, kakor kakšna koza. Ze®' | Ija se je zagugala pod njegovi-(Dalje na 5. str.) DVE OKROGLI IZ RUSIJE (nadaljevanje iz 4. str.) mi nogami in v očeh mu je po temnilo. "Dobro," je dejal kmet. "Prodam jo za šest rubljev." "Ali ste nor, ali kaj? Kdo vam bo dal za vašo mršavo kozo celih šest rubljev? Vzemite tri groše!" Potepuhi so se začeli smejati nad kmetom. "Kako ste čudni očka. Vzemite tri groše dokler vam ponujamo, če ne vam niti toliko ne bomo dali." "Kaj vam je, otroci moji?" je tarnal kmet obupano. "Kje bo ste dobili kozo za tri groše? Moj sosed jih po pet grošev proda ja, vi pa jo hočete kupiti za tri g*'oše... Ako želite staremu človeku dobro, mi dajte šest grošev in koza je vaša." "Zelo ste skopi, očka," so se smejali potepuhi, "šest grošev, ha! Takšnih cen niti na sejmu ni." "No, dobro!" je dejal eden izmed potepuhov. "Tu imate pet grošev in molčite." "Pet grošev?" je pomislil 'tmet in zdelo se mu je, da je pet grošev popolnoma primerna Cena za kozo. Vzel je denar in Uročil sivko potepuhom. Zavedal je denar v robec in vse sku-Paj sunil za srajco ter odšel proti domu. Doma je položil pet grošev na mizo—žena pa v jok. "Oj, ti stari bedak!" ga je začela oštevati žena. "No in res si bedak: kravo greš za kozo prodati! Pojdi hitro k batjuški, poklekni predenj in ga prosi za Pomoč, da nam še kmetije ne Prodajo radi neplačanih davkov. Kmet je naglo stekel k batjuški in mu vso stvar podrobno razložil. Batjuška ga. je potrpežljivo poslušal, se dosita nadejal, potem potapljal kmeta P° rami rekoč: ."Nič si ne beli. zato. ^'tani! čemu lomiš svoje stare kosti ? Kmet se je obupano prijel za glavo. "Pomagajte mi Hrista-radi, batjuška!" 'Dobro, stari hren, pomagal ti bom,",je dejal batjuška. "Tu-kaj imaš deset rubljev, takoj P°jdi v mesto, razumeš?" Razumem, batjuška, razumem. in kaj na storim z denarjem ?" "Poslušaj me... Stopi v prvo gostilno na trgu in oddaj gostil ničarju dva rublja, ter mu reci da se kasneje vrneš; potem poj di v drugo gostilno in daj tam gostilničarju tri rublje in v tret ji gostilni daj zadnjih pet rub Ijev. Ko boš vse to opravil, se vrni zopet v prvo gosstilno, na-pij se čaja in najej belega kru ha, potem stopi k gostilničarju privzdigni kapo na glavi in reci "Ali je vse plačano?" in gostil ničar ti bo odgovoril: "Vse, vse Se priporočam za drugič" Potepuhi te bodo seveda obstopili in vprašali, zakaj ne plačuješ z denarjem, ti pa jim reci, da imaš čudodelno kapo na glavi, da lahko ješ in piješ kolikor hočeš, pa ti ni treba nič plačati zato, ker vse to za te opravi čudodel na kapa na glavi. Potepuhi te bodo začeli prositi, da jim prodaj čudodelno kapo, ti pa zate-vaj petsto rubljev za njo... Toda pazi, manj kakor petsto rubljev ne smeš vzeti... Si razumel?" "Razumel, batjuška." "No, zdaj pa le pojdi," je dejal smeje batjuška in porinil kmeta skozi vrata. Kmet je naglo odšel domov. Poiskal je neko staro kapo, katero že dolgo ni nosil, jo nadel na glavo in naglo odšel v mesto. Vse je storil tako, kakor mu je ukazal batjuška. Potem je stopil naz.?.j v prvo gostilno, se najedel in napil, potem pa stopil k gostilničarju in je dvignil kapo na glavi: "Ali je vse plačano?" "Vse, vse. Pridite še drugič," je odvrnil gostilničar. "Vse gre dobro," si je mislil kmet odhajajoč ven. Potepuhi so jo ubrali za njim. Kmalu so bili skupaj. "Ej, očka!" so ga ustavili potepuhi. "Zakaj gostilničar ni zahteval od vas denaVja za pija-eo in jedačo? Ali ste tako bogati?" Kmet se je potuhnil. Prijateljsko je potapljal potepuha po rami rekoč: "Moja kapa ima čudodelno moč, dragi moji. Samo takole jo privzdignem, pa magari če za tisoč rubljev pojem in. popi-jem, pa nihče niti gr^)ša ne zahteva od mene... Od svojih rajnih starišev sem jo podedoval... Od roda do roda gre naprej..!" Potepuhje so stopili skupaj in DARUJTE pohištvo za božič The Krichnian & Perusek Furniture Co. je pripravila mnogo lepih in pripravnih daril, katere boste z veseljem podarili vašim prijateljem in vašim dragim. Obiščite to lepo trgovino kjer z lahko-koto kupujete PRIHRANITE SI 10 DO 25% End Tables, Walnut Finish______JI ^QQ in več Magazine Baskets --------Qgg do $10.00 Smokers, velika izbera _________ 89 C *n več Silk Bed Lamps, lepe barve 51 Namizne svetilke in senčniki J "J _43 *n več Floor svetilke in senčniki .__ ag9 >« več Cedar Chest, Walnut finish __________ SI 5.75 Radios, Table Models ____________ SI 2.88 $99.50 pohištvo za spalnico, 3 komadi S67.50 Majhno vplačilo zadostuje, da shranimo katerikoli predmet do Božiča. Hranilne vloge na posojilnici se sprejme 100% na dolar. The Krichman & Perusek Furniture Co. 15428 WATERLOO RD. KEnmore 0164 Trgovina je odprta vsak večer do 9. ure. Teorija in praksa Roparski napad v Ljubljani V soboto zvečer, 1. decembra se je v Soteski štev. 6. v Ljubljani izvršil grd roparski napad na upokojeno jetniško paznico Josipino Kalanovo, v majhnem enosobnem stanovanju, kjer je živela sila skromno. Par minut potem, ko se je vrnila usodnega večera domov, je neznanec potrkal na njena vrata. Ko jih je odprla, jo je takoj udaril, bržkone s kakšnim topim orodjem, trikrat z vso silo po glavi, da se je onesvestila in padla na tla. Neznanec je skočil v sobo, kjer "je odprl vse omare in vse premetal. Našel je v predalu omare 2500 Din, ki jih je imela Kalanova v neki šatulji, obenem) si je prilastil tudi dve hranilni knjižici z vlogami nad 18,-000 Din in z 8000 Din. Našel je tudi nekaj drugih dragocenosti in jih pobral. Ko je ropar pobral ves plen, je pobegnil, toda ne skozi vrata, pač pa skozi okno na verando, in potom dvorišča na prosto. Kalanova leži v bolnišnici še" vedno v kritičnem stanju. Z dne 4. decembra poročajo, da se je njeno stanje nekoliko izboljšalo. Kriminalni organi vršijo obširno preiskavo, posneli so tudi nekaj prstnih odtisov. Are- Novi grobovi V ljubljanski bolnišnici je u-rnrla Frančiška Zrimškova, soproga sodnega vratarja. V celjski bolnišnici sta umrla 30 letni posestnik Ivan Šramel iz Pristove in 73 letni hlapec Martin Zupane z Babnega polja pri Celju. Umrl je tudi v Pe-čovniku pri Celju 60 letni upokojeni cinkarniški delavec Miha Suhel. V Gradaščici je utonil 77 letni Alozij Kliera, rojen v Gradcu in pristojen na Vič. Bil je klobučarski pomočnik, a je obubožal in je že več let stanoval v viški ubožnici. Med božjastnim napadom je padel mestni preddelavec, 50 letni Ivan Sluga z Galjevice pri ižanskem mostu po nasipu, se zaril z glavo v neko mlako in se zadušil, predno so prihiteli ljudje na pomoč. Zapušča ženo in dve hčerki. V Novem mestu je umrl v 68 letu starosti posestnik in trgovec Ilija Goleš. Pokojnik je bil rojen v vasi Goleših pri Metliki ter se je pred 14 leti naselil v Novo mesto, kjer je kupil hišo Jelovskega in v njej odprl trgovino. V Idrijski ulici v Ljubljani je umrla Anica Matekovičeva, po rodu Hribarjeva. V šmartnem pri Velenju so pokopali Almo Skasovo, ki je umrla v Zagrebu in so jo za pokop (pripeljali v njeno rojstno vas. V Kamnici pri Mariboru je umrla trgovka Olga Žoharjeva, stara 44 let. Zapustila je dva otroka. V Ljubljani je umrl po daljšem bolehanju Pavel Gorup, u-pokojeni učitelj. Služboval je v Nevljah pri Kamniku, potem v Kamniku, naposled pa v Ljubljani. Rojen je bil leta 1869 v Ljubljani. Ko se je Napoleon nahajal na tirali so nekega 26 letnega ljub-iotoku sv- Helene v pregnanstvu, ljančana, ki pa je dal olibi in Je naPisaI °Pis bitke Pri Water" ni še ničesar priznal. Josipina:100' katerega je zaključil s slo-Kalanova je bila rojena 9. mar- mesnim katalogom desetih več-ca 1879 v Zgornjem Kaši ju. Ab- 3ih naprek, katere so napravili solvirala je porodniški tečaj v poveljniki zavezniške armade. Celovcu ter je bila leta 1907 Dokazal Je- da so se v vsem sprejeta kot pomožna jetniška zmotili razen, da so zmagali, in paznicana ženskem oddelku za- čitatelju je prepuščen zaklju-porov deželnega sodišča v Ljub- ček- da Je bila nJih zmaSa nad ljani. Naslednje leto je posta- Napoleonom grda kršitev vseh la definitivna jetniška paznica priznanih vojnih pravil, ter je ves čas službovala v Ljubljani. Letos koncem aprila je bila upokojena in uživa skromno pokojnino. Z dne 5. decembra poročajo, da je aretirani 26 letni fant priznal, da se je usodni veper nahajal v bližini stanovanja napadene žrtve, da pa je bil z njim neki Francelj, ki je stopil v njeno stanovanje. Dne 6. decembra so ga peljali v bolnišnico k postelji pobite Kalanove. Od tega sestanka je vse odvisno. Če ga spozna da je on napadalec ali ni. Na njegovi o-bleki so našli tudi krvave madeže, kateri pa po njegovi irdit- vi izvirajo od tega, ker ste je urezal pri britju. O izidu konfrontacije še nimamo poročila. Krčmarju je bilo teh ceremonij dovolj in z silnim udarcem je zbil potepuha na tla. "Jaz vam pokažem 'vse plačano'!'- se je od jeze penil krč-mar. "Napišem vam takšen račun, da živega mesta ne bo ostalo na vas!" in začel jih je premeta vati po tleh, da se je vse kadilo. Ko se mu je zdelo, da imajo že dovolj, je poklical policijo, katera jih je odvedla v špeh kamro. Kmet je ves vesel prišel domov. Z denarjem, ki ga je dobil od potepuhov, je plačal davke, si kupil novo kravo in postavil novo hišo, z opeko krito... Še danes zadovoljno živi s svojo ženo, medico pije in iz vseh ljudi norce brije... Za hranilne vloge na posojilnici dobite 100% na dolar Zglasite se pri MR. PERUSEK 15428 WATERLOO lil). KEnmore 0164 Učitelji v ohijskih javnih šolah so obvezani poučevati jim zaupano mladino o zlih posledicah uživanja alkohola. Isti učitelji pa dobivajo plačo iz davkov, ki so naloženi na prodajo opojnih pijač. Koliko se v ameriški javnosti kriči proti gangeštvu in kriminalcem, ampak to ne zavira telefonskih kompanij pred instalacijo tisočerih telefonov v 110- ATENTAT NA HITLERJA J ZANIKAN BERLIN, 19. dec. — Vladni krogi odločno zanikujejo vest, ki jo je objavil neki časopis v Linzu, namreč, da je hči odstavljenega šlezijskega gover-nerja Bruecknerja streljala na, Hitlerja ter ga ranila. torične lokale, kjer se vrši ha-zadiranje na debelo in ki obratujejo nepostavno. PEVSKO PODPORNO DRUŠTVO ZVON Predsednik Andrew Rezin, podpredsednik Joseph Blatnik; tajnik Andrew Žagar, 3569 E. 80th St.; blagajnik Joseph Plut zapisnikar Anton Meliaš. Nadzorniki: 'Silvester Paulin, Domen Blatnik in Anton Erjavec; pevovodja Prifnož Kogoj; vratar John Cvet. Zdravnik: dr. Perko. Zastopnika za S. N Dom: Anton Erjavec in Domen Blatnik; za S. N. Dom v Maple Heights John Cvet. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v . S. N. Domu na 80. cesti. I POSEBNOSTI ZA BOŽIČ j Sem || Forward OR Backward / Makes the same perfect Singer stitch, in either direc-tion. LittleV lever changes} direction instantly, and regulates exact number of stitches per inch. Darns, embroiders like magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low in price. Easy terms. I SI NGER Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 IMAMO SAMO LETOŠNJE OREHE PO NAJNIŽJIH CE-NAH i .« »H < ■ Orehova jedrca, funt . 41C Orehova jedrca, California i polovice, funt r.> • • • •»»» Rozine, Prue vrste, 2 funta ...»;,; 23C. Med, funt steklenica .......... 17c Maslo (butter) funt »»:«• • • •>:«29ft Moka, Purmanova, 24% funtov $1^13 Jack Frost sladkor, 25 funtov .> $1-27 Prvovrstni orehi, mešani, funt... 21 ft Rožički, funt . .v........»v.»v Old Master kavo.......... .. . . 29c Celi orehi, Black Diamond ...... 23c ANTON MLAKAR / 671 OST. CLAIR AVE. HEnderson 7769 522 East 200+h ST. \ .i » T KEnmore 0834 \ ) Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želimo T Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 začeli tiho šepetati med seboj. Potem so prijeli 'Kmeta podpaz-, duho in so ga odvedli v bljižnjo . gostilno, kajti hoteli so se pre-i pričati, ako ima res njegova ka-. pa tako čudodelno moč, kakor i je trdil kmet. "Stopimo v tole gostilno," je dejal eden izmed potepuhov. . "Pa stopimo," je odvrnil kmet . in se natihoma smejal. Kmet je naročil pijače in jedače za šest oseb. Ko so vse pospravili, je kmet stopil k gostilničarju: "Ali je vse plačano, krčmar?" "Vse, vse. Priporočam se drugič," je odvrnil veselo krčmar. Odšli so ven in potepuhje so ga obstopili, nikakor niso vrjeli resničnosti čudodelne kape. "Stopimo še v tole gostilno," je zopet dejal eden. "Pa pojdimo, če se še niste do sita najedli in napili," se je smejal kmet. Zopet so jedli in pili; ko pa so bili že vsega siti, je kmet zopet stopil k krčmarju in reče: .] "Ali je vse plačano, krčmar?" ' "Vse, vse... Se priporočam za ' drugič." Odšli so ven. Potepuhi so zo- i pet stopili skupaj in se natihoma pomenkovali med seboj. Po- | tem pa so stopili k kmetu. "Čemu vam čudodelna kapa, očka? Stari ste že in ne boste več dolgo živeli. Prodajte nam * vašo čudodelno kapo!" so silili r i vsi trije vanj. "Kupite!" se je zasmejal; kmet. "Nisem skop. Prodam j vam. jo." i I "Koliko hočete za njo ? Kmet je pomislil, povrtel je 1 kapo v rokah m skoro jokajoče A dejal: "Bog z njo! Dajte mi pet ti- 1 soč rubljev..." J r Potepuhi so se začudeno pogledali. "Vzemite sto rubljev, očka!" s "Nak," se je odrezal kmet, I "tako poceni je pa ne dam, sam P jo boni še potreboval," je dejal P' in navidezno začel odhajati. Potepuhi so šli za njim. Na J1 vsak način so hoteli priti do ka-1 pe. "Vzemite dvesto rubljev, oč-,g ca," so silili vanj. 1 "Nak, je ne dam, sam jo po- r trebujem." j "Vzemite tristo..." e "Dajte mi že mir enkrat!" je ž eriknil kmet. "Takšno kapo naj j vam prodam, kaj pa bom sam j imel? Ne, je ne dam." j "Vzemite štiri sto..." j "Ne maram!" t "Petsto...!" j j Ko je kmet slišal 'petsto,' seje je spomnil batjuškinih besed in j t se je zopet ustavil. 11 "Dobro, dajte mi petsto rub- j ljev in kapa je vaša." ( Potepuhi so odšteli petsto rub- I ljev, spravili so čudodelno kapo i in naglo odšli. Šli so v najbolj- i šo restavracijo v mesto, Naro- t čili so si najboljših jedil, pijače j in cigar. Vso noč so jedi, pili in is ylesali in proti jutru, ko so bili ji že vsega-siti, je eden izmed pote- !č puhov potegnil kapo iz žepa, sto- c pil kv krčmarju in reče: r "Ali je vse plačano, krčmar?" Krčmar ga je začudeno po- \ gledal. c "Kako mislite—vse plačano?" j je vprašal. š Vmes je posegel drugi pote- < puh. t "Daj sem kapo..." je dejal to- • varišu. "Ti ne znaš. Stari bes ni tako dvigal kapo. Snel je svoj klobuk, nadel čudodelno kapo ter stopil pred krčmarja rekoč: "Ali je vse plačano, gospod j krčmar?" "Kaj čenčate?" se je še bolj začudil krčmar. "Ne delajte se norca iz mene, fantje... Najedli in napili ste se in sedaj plačajte, če ne..." Tretji potepuh se ni mogel j več premagovati. Potegnil je ! čudodelno kapo s tovariševe glave in jo nataknil na svojo potem pa stopil pred krčmarja. j "Ali je vse plačano, gospod I krčmar?" je vprašal in počasi j dvignil kapo na glavi, da je to krčmar videl. SEZNANITE JAV NOST Z VAŠO TR GOVINO POTOM 4 Enakopravnosti' Šepet, ki je naprodaj zaklali. Danes čez leto me ne bo več." To je pastirček dobro čul in je drugi dan povedal družini, a nihče mu ni hotel verjeti. Vsi so bili mnenja, da se mu je sanjalo. Gospodar, ki je prvotno res mislil zaklati Sivko, je potem nalašč zaklal drugo kravo, pa čujte, kaj se je zgodilo. Kmalu potem je gospodar gnal Sivko v bližnjo vas, hoteč jo oplemeniti. Kravi pa je na ledeni poti izpodrsnilo in padla je tako nesrečno, da so jo zaradi dobljenih poškodb morali zaklati. Na sveti večer se družina mudi večinoma okrog jaslic. Tam se nedolžno zabava in prepeva narodno-nabožne pesmi. Še celo stari dedek dene tedaj vivček iz ust in "pritisne" z drugimi vred. Narodnih pesmi, ki se nanašajo na božično moč, imajo Gorenjci brez števila. Do polnoči ne misli nikdo na počitek, ker se je treba pripraviti na polnoč-nico. K polnočnici gre razun malih otrok ali kakega prav starega deda ali babice vsa družina. Ko pa pridejo iz cerkve domov, poležejo po klopeh, po tleh in kjer si že bodi. Na svojo posteljo se Gerenjec v sveti noči nikakor noče vleči, to pa zato, da s tem počasti spomin na Sveto družino, ki tisto noč, ko se je rodil Kristus, tudi ni mogla počivati na svojih, ležiščih. Sveti dan držijo Gorenjci za največji praznik v letu in ta dan gre vsak h trem mašam. Ves ostali dan se praznuje s tem, da ostaja vsa družina le po doma. Priti mora le kaj izredno nujnega, da gre kdo od doma. Tudi gostilne so na božični dan prazne. Vsa količkaj odložljiva opravila se prihranijo za drugi dan, to je Štefanovo, ki je že bolj navaden praznik. Električna centrala človek Srce in mišice kot proizvajalci elektrike. Naši možgani* stikalna postaja Moderna naravoslovna znanost je odkrila zanimivo in važno dejstvo, da je elektrika po- Oglašajte v — "Enakopravnosti" trebna za vse življenjske pojave. Že najpreprostejši sestavni deli človeškega telesa, stanice in njih kemični gradbeni delci, so električno nabiti. Mali beljakovinski delci, iz katerih sestoje stanice, so pozitivno ali negativno nabiti, čim izpraznijo svoje naboje, izgube svoj pomen za presnovo in za življenjski proces v stanici. Tudi rdeča krvna telesca so električno nabita, kar si lahko dokažemo s preprostim poskusom: postavimo jih v e-lektrično polje in bodo začela hipoma romati proti enemu izmed obeh tečajev. Prav tako pa vplivajo na vse delovanje naših notranjih organov najmanjši električno nabiti delci, tako zvani joni. Razni joni, ki jih nahajamo v določeni gostoti v krvi, u-ravnavajo v medsebojni igri vse naše telesne funkcije In imajo pri tem nekako takšno ulogo kakor hormoni in vitamini. Najintenzivnejši električni pojavi se vršijo v živčevju in mišičevju. Z vsakim gibom povzroči mišica opazljiv električni sunek in ni čudno, da so tu najpr-vo dognali ulogo elektrike v našem telesu. Isto pa je tudi z živci, kar je praktično zelo važno dejstvo. Živca ne moreš kar tako videti, da-li je v mirnem stanju ali deluje. Edini znak njegovega delovanja je/električni tok, ki ga proizvaja. Istočasno z dražilnim impulzom, n. pr. s poveljem iz možganov, se razširja v njem kakor v brzojavni žici električni val in te vale je mogoče ugotoviti z občutljivimi instrumenti ter tako kontrolirati delo živčnih nitk, stanje njih moči ali izčrpanosti itd. Posebno ulogo med "električnimi" organi telesa zavzema srce, o katerem je že dolgo zna- LIFE'S BYWAYS Ali hočete napraviti tistemu, ki ga ljubite, posebno veselje? "Seveda," boste rekli, "ali kaj, ko pa vsaka reč toliko stane." Prav zaradi tega si izberite darilo, ki ima posebno veliko vrednost in za kar izdaste le majhen znesek. Verjemite, da bo gotovo vesel zanimivega lista. Hvaležen vam bo zanj. Saj mu bo v uteho, pouk in razvedrilo. Naročite mu zanimiv list, dnevnik "Enakopravnost." Vsaka številka ga bo spominjala vaše prijaznosti. PRAKTIČNO B0Z1CN0 DARILO i m i m i ® » m i i ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO no, da proizvaja s svojim delom trajne električne toke, ki jih je mogoče v podobi karakteristične krivulje zabeležiti s posebnimi instrumenti, tako zvanimi električnimi kardiografi. Neredno delovanje, ki zavzema pri raznih boleznih prav značilne posebne oblike, se izraža z nerednim potekom krivulje in lahko si mislimo, da je mogoče s tem na preprost način ugotavljati razna bolezenska stanja. V novejšem času so srčne električne toke napravili s pomočjo mikrofonov in zvočnikov tudi slišne kar ima velik pomen n. pr. za stalno kontrQlo srca med kakšno težko operacijo. Če so vsi drugi organi bolj ali manj električni ne morejo v tem pogledu delati nobene izjeme seveda niti možgani. In tudi tu so zgradili instrumente, ki omogočajo kontrolo njihovega delovanja in celo delovanja posameznih njihovih središč, ne da bi bilo treba odpirati lobanjo. Možgani proizvajajo sploh neprestano električne toke, katerih krivulja poteka enakomerno, če jih ne razdraži kakšen zunanji dražljaj, n. pr. optični ali akustični. Na vsak dražljaj reagira tipična možganska električna krivulja s posebnimi dvigi in padci. Ker ima elektrika v življenju našega telesa tako veliko ulogo, ni čudno, da je mogoče tudi z dovajanjem električnih nabojev vplivati na organizem. Te resnice se medicinska vida poslužuje že davno v obliki električnega obravnavanja raznih bolezni, n.' pr. z električno masažo, diater-mijo, električnim obsevanjem s kratkimi valovi itd. V bodočnosti bodo vsi ti načini imeli še neprimerno večjo ulogo nego danes, ko zveze med elektriko in telesnimi funkcijami komaj v principu poznamo, a še ne v vseh podrobnostih. Končno naj omenimo še to, da je nauk o važnosti elektrike v človeškem telesu v najnovejšem času dobil zanimivo potrdilo s presenetljivim eksperimentom. Če vzamemo pod določenimi pogoji neonovo žarnico v roke, bo zažarela sama od sebe, t. j. pod vplivom električne sile, ki i jo centrala človek proizvaja z vsakim svojim gibom. Seveda moramo biti izolirani z gumastimi podplati od tal in se moramo gibati. Električna sila v nas je celo tako močna, da zasveti ne-onova žarnica od same naše bližine, ne da bi se je dotaknili-Morda ni daleč čas, ko si bomo ponoči svetili z električnimi žepnimi svetilkami, ki ne bodo potrebovale nobenih baterij. Amerika je dežela "kla- j< ■. - sičnega" raketirstva in ena p , - izmet manj znanih, toda r ''r;- splošno razširjenih metod, b i" je "šepet, ki je naprodaj" p ; "" Njegova raba sega vse pa- k noge življenja, zasebnega s in javnega, industrijskega t in političnega, poslužujejo b ; - se g kapitalisti in rabi se u ga proti kapitalistom, li Sploh skoro ne pozna me- š lir- je. Več o tem vam pove pričvpoče Članek. j EPETAJOČE kampa- J S foil! n.ie 30 naProdaj, na- _ Pp^p'l hajajo se na visoko \Wm\ organizirani podlagi . ter so dobičkanosno c trgovsko blago. Znana je ena * firma, ki operira širom dežele, katera s ojim klijentom zago-tavlja, de so njeni trenirani ^ "razširjevalci sentimenta" sposobni v teku nekaj ur nzvršiti vsak posel, ki zahteva spre- A membo jcvnega mnenja potom 1 ustmene kampanje, katero se ' vodi pod raznimi spretnimi 1 krinkami. Ta firma je bila v 1 službi nekaterih največjih ame- 1 riških korporacij, katerim je ! potom šepetajočih kampanj pomagala zlomiti delavske stavke. > Svoje urade ima v New York, ' Chi^agu, Atlanti in Toronto, ter računa $15 na dan za moža 1 in več, kar je odvisno od stroš- ' kov. _ Načini se razlikuje z ozirom na dane razmere in okolščine, ampak v splošnem se njeni a- ( gentje pojavljajo kot prodajal- . ci malih kuhinjskih potrebščin, nogavic, čistil in podobnega. O-bičajno se taki agenti približa- ; jo najraje ženskam v kraju, kjer je v teku delavski štrajk. Če so delavci v dotičnem kra- ; ju poveči u češke narodnosti, se bo po h-šah pojavil "prodajalec," ki govori tudi češko, če so delavci Italijani, bo najbrže tudi "prodajalec" Italijan, i t d. Najprej bo seveda ponudil svojo robo, ampak se ne bo dosti trudil, da napravi kupčijo, temveč bo globoko vzdihnil, zmajal z glavo ter rekel ženi, materi ali sestri stavkujočega delavca: "Ni vam zameriti, če nič ne kupite. Saj ni vaša krivda, če ste brez denarja. Krivi so unij-ski voditelji. Poglejte mene. Tudi jaz sem unijski mož. Nekoč' sem služil dober denar v svoji stroki. Ampak poslušal sem podkupljene unijske voditelje in ;,em šel na stavko. Pa me zdaj poglejte. Povem vam, da unije in stavke udarijo najhuje nas revne ljudi." Po teh besedah "prodajalec" že enkrat globoko vzdihne ter odide k sosednji hiši, kjer svoj evangelij širi naprej. Take vrste agenti se tudi vtihotapijo v unije ter širijo nezadovoljstvo delujoč skupno v šepetajoči kampanji. S takimi metodami je bila nedavno razbita stavka v neki veliki tovarni v Connecticutu. V neki » drugi stavki nekje na srednjem zapadu, se je najelo tajne agente, ki so raznesli govorico, da se bo tovarna preselila drugam, ako se delavci ne podajo. Šepetajoče kampanje pa se rabijo tudi za razne druge svr-he. To je sila, ki je že nahuj-skala. narode k vojnom, povzročila revolte, strla politične kandidate in razdejala velika podjetja. Nobenega cenzorja ni, ki bi mogel kontrolirati razžir-jenje neosnovanih govoric. Tako zelo razširjena je postala navada—največ vsled divje bizniške konkurence—da je neka velika korporacija odprla poseben department za pobijanje zlobnih govoric, ki so jo veljale že na tisoče dolarjev. Predmet, ki ga izdeluje ta korporacija, rabi dnevno na milijone ljudi. Kampanja proti nji se je začela istočasno v vseh večjih mestih ob atlantski obali. Velika nagrada, katero se je razpisalo za podatke, ki bi e privedli do aretacije oseb, ki ši- n rijo govorice, je doslej ostala k brez uspeha, niti ni velik štab e posebnih raziskovalcev našel f: krivcev. Govorica je bila, da d se je v eni izmed diužbinih d tovarn našlo več na gcbavosti ji bolnih uslužbencev, in da so uradniki podjetja tudi p ispeva- v li večje svote v podporo nem- k škim nacijem. p Od nekega podobnega šepeta n je bil prizadet neki dri'g izde- 1. lek, ki se ga splošno rabi v kuhinjah. Proces je enostaven: Moški pride v trgovino ter zahteva gotovo blago. Ko dobiva drobiž, reče ravno dovolj naglas, da ga drugi slišijo, "Zdaj . kupujem te vrste. Prej sem ku- s poval drugo, ampak oni podpi- č rajo nacije. Neki moj prijatelj I dela zanje in mi je pove lal." li Neka velika korporaci ja je še t vedno nervozna nad neko govo- r rico katere se ni nikcli izsledi- j , lo do vira, ampak ki je pred v | nekaj meseci prinsela izgubo 1 več tisoč odjemalcev. Nekdo je š v nekem srednje-zapadnem me- i stu začel šepetati, da S3 bo našlo c v vsakem tisočem zavoju njene- i ga produkta tiskamo številko, in J da firma plača $100 V3akemu, 1 ki odpošlje dotično številko na £ ' njen urad. Govorica se je širila i od ust do ust. V teku enega tedna, je družba dobivala 500 i pisem na teden z numenranimi < i zavoji, in vsak je hotel imeti ] ' $100. Ker je vsak zavoj pro- < dukta znotraj numeriran, je bi- < lo možno, da bi sleherni kupec ' zahteval $100 ter postal razjar- -jen, ker bi jih ne dobil. Ako- ] ravno je družba govorico odloč- ] ' no pobijala, pa je izgubila mno- i go odjemalcev, ki so prepriča- j " ni, da se jih je ogoljufalo ligi- -timno dobljene nagrade. i Najbolj razširjene vrste go- ; 3 vorice, ki so danes v rabi proti ; podjetjem, so: 1. Da se pri iz-' delavi gotovega produkta rabi , " strupene, plesnjive ali drugače 1 pokvarjene sestavine. 2. Da je , " finančno stanje kakega podje-. tja netrdno. 3. Da so uslužbenci 1 v gotovi tovarni gobavi. 3. Da j ' je podjetje tajno lastovano od e tujih interesov. 5. Da uradniki , kakega podjetja tajno podpira-~ jo nacije. Korporacije, ki izdelujejo mi-"jlo, avtomobile, pijačo, kline za v britev, petrolej, živalske in to-1 bačne produkte, neka verižna trgovina in neka javno-naprav-a na korporacija so se morale v '' zadnjem času boriti proti zlob-nim šepetajočim kampanjam. Glede na department trgovine v Daytonu, Ohio, so konkurenti r razširili govorico, da je njeno 'J finančno stanje tako slabo, da niti najstarejši odjemalci ne do-" bijo nobenega kredita. Prisi-L" ljena je bila potom oglasov v časopisih pobijati govorico. Na li drugi strani pa je neka depart-ment trgovina rabila poseben način organizacije za pospeši-:1 tev prodaje ženskih oblek. Po-i n slala je ven po dve in dve žen-: L" ski skupaj, ki so se vozile te-i e kom najbolj prometnih ur v J 1, ;____j URADNIKI SLOVENSKEGA SA- i e MOSTOJNEGA PODPOINEGA ; . DRUŠTVA "LOŠKA DOLINA" so: Frank Baraga, 1102 E. 64 St., predsednik; Frank. Nelc, podpred [. sednik; John 2nMar.;ič, 6617 j i, Schaefer Ave., taiinik; Jo 5 Sny-dtr, blagajnik in zapisnikar; J. Steele, Alojz Koren, Joe Zniidar-L. Šič, nadzorniki; dimištrveni zdravje niki za sprejem'novih članov so vsii slovenski, a Društvo zboruje vsako tfetrto i- soboto v mesecu v S. N/Domu, St. o 4, staro poslopje. Sprejema se j. člane od 16. do 45. leta starosti, s > prosto pristopnino in zdravniško i- preiskavo. Plačuje $20C poemrt-ji nine In $7.00 na Uedien bolnflSlce h podpore za $1.00 mese: nine. Za i- nad&ljna pojasnila se z^lasite pri e odboru. elevatorjih pisarniških nebotičnikov, se sprehajale v gledaliških čakalnicah, med tem ko je ena pripovedovala drugi, kako fine obleke in kako poceni se dobi v trgovini X. Prihodnji dan je omenjenena trgovina baje prodala 3000 oblek. Šepetajoča kampanja je bila vedno eno izmed najbolj učinkovitih orožij v poltičnih kampanjah in vojnah. Do kakšne masne histerije se da razpaliti ljudi s sistematičnim razširje- jnjem. vsakovrstnih laži, se je 'najbolje pokazalo v zadnji svetovni vojni. Večina grozodejstev, ki so jih zavezniške dežele prispisovale Nemcev, je bila gola izmišljotina. Vsem je še J v spominu šepetajoča kampanja i proti Alfred E. Smithu, ker je i katolik. Proti Hoover ju je bila i razširjena govorica, da je ple-isal z neko zamorko. Šepetalci j so tudi rekli, da je imel Hard-; ing zamorsko kri v svojih žilah, I da je bil Grover Cleveland v zasebnem življenju moralno pro-i pal človek in da je ima Roosevelt le potvorba židovskega Ro-senfelda. BOŽIČ NA GORENJSKEM Manica Romanova 1 Dan pred božičem imajo go- ! j spodinje mnogo opravila s pe- , lenjem potic in "poprtnjaka." ^ 3oprtnjak je hleb belega kruha, , d mora ostati cel prav do Sv. ;reh kraljev in mora biti na ( nizi vse tri božične večere, to . je: na Božični večer, na pred- ; /ečer Novega leta in Sv. treh , iraljev, ko se poprtnjak razre-ie. To delo navadno prevzame gospodar. Vsi člani družine ga lobe po en kos, ostalega pa raz-reže na toliko delov, kolikor glav živali ima pri hiši ter ga vsega med nje razdeli. Tudi pujski in kuretina so deležni poprtnjaka. Otroci in tudi odrasli—ker takrat ni nujnega dela^—pa tisti dan pred Božičem pridno pripravljajo in sestavljajo jaslice, ki so po nekaterih hišah posebno lepe. Božičnega drevesca Gorenjec ne ceni, češ, to je no-votarija. In če ravno skoro sleherna hiša poseduje toliko smrekovega gozda, da ima malih smrečič v izobilju, vendar se nikjer ne najde božičnega drevesca, pač pa le jaslice, katere so našim Gorenjcem tako pri srcu, da si brez njih Božiča skoro misliti ne morejo. Ko se stori mrak, dene gospodinja v lonec lopatico žerjavice, napolni skodelico z blagoslovljeno vodo in vtakne vanjo pušpanovo vejico. Gospodar potrese žerjavico z dišečim ka-dilom, se prekriža in začne glasno moliti. Nato gre z loncem v roki pokaditi vse shrambe, živino in vsa gospodarska poslopja. Takoj za gospodarjem stopa eden izmed družine, noseč v roki škodelico z blagoslovljeno vodo in pridno škropi na desno in levo. Za njim pa hodi s sklenjenimi rokami ostala družina in pobožno odgovarja gospodarjevi molitvi. To kajenje in škropljenje se potem ponovi oba božična večera, to je na predvečer Novega leta, in Sv. treh kraljev. Na sveti večer pride na mizo samo mrzla večerja, bodisi so- S lata, shlajeno kuhano sadje ali v kaj podobnega. To pa v pobo- ^ žen spomin na Kristusove stari-še Marijo in Jožefa, ki na ta -večer nista imela nič gorkega v ustih. n Božični večer je med Gorenj- S( ci tako poln vraž kakor na pri- n mer Kresni večer. Najbolj raz- n širjeno in običajno je "vlivanje s svinca," ki se napravi takole: ž Kos svinca se dene v železno d posodo in postavi na ogenj, da t se raztopi. Ta raztopnina se ji vlije potem v večjo posodo, na- n polnjeno z mrzlo vodo. Raztop- z Ijeni svinec se seveda v mrzli ri [vodi takoj strdi in dobiva pri k tem raznovrstne oblike, ki do- n stikrat več ali manj sličijo ka- š kemu predmetu. Pripeti se, da dobi svinec v mrzli vodi podobo E sveče. Potem je gotovo, da bo o v teku leta pri hiši krst. Ako ^ pa oblika spominja na mrtvaš- t ko glavo ali krsto, tedaj bo med j letom kdo izmed družine umrl. r Podoba harmonike ali venca c pomeni poroko itd. j Če je božična noč jasna in me- c sečna, zahajajo dekleta kaj ra- j da h kaki stoječi vodi, v kateri \ vidijo svojo bodočnost, pred- r vsem pa svojega bodočega moža. Ko se namreč dekle skloni proti vodi, vidi v njej poleg ( svoje podobe tudi podobo onega, ki ji je "namenjen." Ampak ta poskus menda ni prav varen, kajti Tomažinova babica , iz Dupelj je vedela povedati, da f je šla neko sveto noč njena so- ! rodnica gledat k bližnjemu rib- i niku, če ji je kdo "namenjen." ! Toda—o groza—v ribniku je ' poleg svoje podobe ugledala j podobo moža, ki je imel mrtvaško glavo. Tega se je tako prestrašila, da je kmalu potem umrla. Na sveti večer, med 11. in 12. uro se med seboj razgovarja živina. Čuje in ume jo le oni, ' ki je v popolni milosti božji. V 1 Kovarju je neki pastirček, ki je ■ imel svojo borno posteljo v hlevu, čul na sveti večer, kako je krava Sivka potožila svoji to- i varišici Dimki: "Nekaj ti po- ■ vem, Dimka. Letos bodo mene TJememBER -THE. KIT? WHO U-TET* TO COU^slct CICIAIS CouTtoMjr N Sahc SoaV vncAFPETCs-^E-re. -- ALfo jjg GAJLLOtV? ^ ^ ^^^B^Pj BBHMrifl lli^ li ŠSfa rffl Kirtua »u. '/J/ ■ ^________t /;i wSfifrtf? > r' copy // Pisana mati Povest SPISAL J. F. MALOGRAJSK1 » i • i f t I I y jega moža. O onem je rekla: — 'Prav je, da jo je izkupil, kaj pa stika ponoči okoli tujih hiš!" Govorila je, kakor bi ne bil prišel z njeno vednostjo in kakor ni mu ne bila ona sama dala ključa od kašče. O svojem možu pa je dejala : "Tudi njemu se prav godi! Bo vedel vsaj v prihodnje malo bolj svojo jezo krotiti."' (Dalje prihodnjič) Prihranite si denar pri nakupu božičnih daril pri HOEDL'S MUSIC HOUSE 7412 St. Clair Ave. HEnderson 0139 Radio aparati in muzikalični inštrumenti. NOVE IN STARE HARMONIKE Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! Godba na razpolago za vsakovrstne prireditve. JOE DOLINAR 6925 St. Clair Ave. Slovenski klepar Mi izdelujemo vsakovrstna kleparska dela kot tudi pripravo za točenje pive. Se priporočamo za naročila. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim znancem in prijateljem! VESELE božične praznike, srečno, zdra-j vo in veselo Novo Leto želim i vsem Slovencem in Slovenkam j širom Amerike, mojim sorodni-1 kom in prijateljem, vsem glav- j nim uradnikom in uradnicam slovenskih podpornih društev Slovenske Dobrodelne Zveze, Jugoslovanske Katoliške Jednote j in Slovenske Ženske Zveze kot\ tudi vsem mojim članicam dru- i štva Srca Marije (staro), društva sv. Ane št. 4 SDZ, društva Jutranja Zvezda št'. 137 JSKJ, j društva Carniola Hive št. 493 L. i O. T. M., društva Waterloo j Grove št. 110 W. C., podružnice! št. 25 Slovenske Ženske Zveze, j Ravno- tako želim vsem mojim j sorodnikom in dobrotnikom na j oni kraj morja, moje rojstne do-1 movine faranom sv. Roka v Do- j lenji vasi pri Ribnici in celi rib-; niški okolici vesele praznike. Bodite mi vsi skupaj srčno po- j zdravljeni! Mary ISradač, j' rojena Gorše. 1153 E. 167 St., j Cleveland, Ohio. I mmwM Seveda, da ne morete vprašati vašo že- A no> vašo mater, vašo sestro' ali vaso / zaročenko, kaj bi rada dobila za Božič. To bi pokvarilo presenečenje! Toda gotovi pa ste lahko, da ji bo električni predmet ugajal. Raditega vam nudimo sledeča priporočila. ELEKTRIČNA URA Vedno pravilen čas. Dobi se je v raznih vzorcih in po raznih cenah, od zelo nizke cene naprej. ELEKTRIČNI TOASTER Nekaj kar bo lahko rabila dan za dnem, ne samo za "toast" za zajtrek, pač pa tudi za "toast", ki se Ra rabi pri različnem okusnem •priKrizku. ELEKTRIČNI CASSEROLE Vporabna dan za dnem za pripravo okusnih jedil nu mizi. Zelo pripravno za ženo. Ki ima večkrat goste za kosilo ali večerjo. ELEKTRIČNI PERCOLATOR Krasen—in napravi tudi izvrstno kavo. V ponos vsaki ženi, ki je toliko srečna, da ga ima. THE ELECTRSCAL LEAGUE BUILDERS EXCHANGE BUIIDING • 18TH FLOOR • PROSPECT NEAR ONTARIO ADMISSION FREE • NOTHING FOR SALE o OPEN WEEKDAYS 9 TO 5 Krosno in zelo primerno božično darilo — GRUNOW RADIO / priznan kot najboljši radio. Damo na lahka mesečna odplačila. ANTON DOLGU 15617 Waterloo Rd. KEnmore 1299 Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem! PRAV VESELE 'BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI Waterloo Oept. Store Najlepša hvala vsem Slovencem in Hrvatom zv? . naklonjenost ter sc priporočamo v bodo<~-č 15504-12 Waterloo Rd. vogal E. 156+h St. 1909-1934 Ob priliki petindvajset letnice bodo v teku posebno znižane ccnc s posebno ugodnostjo, potom katere lahko kupite darila na lahka tedenska odplačila v Frank Čcrnetovi zlatarski trgovini, v Slov, Nar. Domu. Kupite vaša božična darila v domači dobro priznani trgovini, kjer dobite velike izbero vsakovrstnih ur, žepnih in zapestnih, diamantnih prstanov iz finega 18 K. belega zlata kakor tudi platine. Poročne prstane, lepe zavratne vcrižice z krasnimi privezki, ftrižici in medaljončki, uhane, broške in drugo zlatnino in srebrnino, dobite na izbero. Veliko zalogo Community, Rogers 1847 in Esco Glastonbury Silverplate namiznega orodja, jamčciio 50 let direktno od International Silver Co. smo pravkar dobili, ženo ali mater boste najbolj zadovoljili ako ji za Božič podarite eno izmed ter finih vrst namiznega orodja. , Lepa izbera toaletnih selov za ženske in moške KUPITE SEDAJ IN PLAČAJTE PRIHODNJE LETO Da se vam omogoči nabaviti fina darila, ki bodo ugajala onim, katerim so namenjena, nudimo sledeči način, da se vam olajša s plačevanjem r KUPLJENI PREDMETI. ZNAŠAJOČ DO SVOTE: $ 25.00, se plačuje po 50c tedensko 50.00, se plačuje po $1.00 tedensko 75.00, se plačuje po 1.50 tedensko 100.00, se plačuje po 2.00 tedensko Predno kupite drugje, prepričajte se o kakovosti in cenah blaga v Frank Černetovi zlatarski trgovini. FRANK CERNE 6401 ST. CLAIR AVENUE, v Slov. Nar. Domu HEnderson 0485 Odprto vsak večer in v nedeljo celi dan ' ekaj tednov, samo nekaj te-(lV 3e zadostovalo, da se je po-'ral Mlakar za leta. Osivel jc Popolnoma, lica so mu bila bila so bleda in stara, ™Sče se mu je bilo skrivilo, fe bil videti za glavo manjši f?Prej. Zadnje čase je bil za-^ bolehati. Nič več mu ni bi-®trpeti med zidov jem, čutil a umrje, ako mu ne privo-, malo več prostosti, malo ' Svežega zraka in mile soln-' Svetlobe. Prosil je sam, da a odkazali zunaj kako delo , je res kot pravo mi-' a so ga pustili opravljati J^ska dela. Kakor praznik lfj Je 2 je bil v za-*M . otrok' ki ga posta- i v es UUdi-s, ni mikalo. Preveč i./Predstavljal, kaj ga ^ 0 01 ga pogledal oče? 5rav' sPloh pogledal! In hči <%*otovo bežala pred ^a & to »rozno bole-, Vecl^ kaJ naj začne ž ' tie ^ ' je, da se kar črez Hiti° l2Premenila, vedel, da ''j! .Popravljen na najhuj-%ir' ^ Pa imel P0trebno toJf' a,i bi ga ne premaga? J.0, da bi z°Pet učinil j^ 1 r petanje' t'sto spo- i Ho? ' ^ako bi mogel pre-: V je bilo pred bližnjo, 1 Po t J° 'n neodločno se jc i i v r£u semtert ja, ko za -: C,tvi- ! Iii ko" „ v . , . l ' 1i k ' sam Pn seb' '•I >4bl1 "zmed pobožnih, jc | V vendar nenadoma ! ''je J.bi pomolil malo. Po-1 \ tolažbe in vedel ni, i J k ^ drugje iskal, ako ne j 1 Je "otri in začel \ l1 5e danes tako lah-' "io od otročjih let lic. M • oltarjem tudi po-% . bila. maša konča-}k k naP°sled zapustil j nekako pomirjen, i V domu se mu vendar ' ^ Prav hotelo. Najra-tu pobegnil kam C-Toda kar tako nl s^rbeti si je moral boljšo obleko, kajti bilo je postalo zadnji čas mraz in nalete-val je sneg in brez vsega denarja tudi ni mogel v svet. To ga je končno napotilo, da je krenil na jesto, ki ga je imela pripeljati v domačo vas. Plaho se je oziral okoli. Kadar® jc vzrl v daljavi koga, ali če je voz zadrdral za njegovim hrbtom, vselej se je stresel po celem životu, boječ se, da bi ga kak znanec ne srečal, ali ne dohitel. Vse mogoče misli so mu roji-; le po glavi. Zdaj se ga je loteval j obup, zdaj zopet mu je napolnil j pogum srce. Vsak hip je bil drugega mišljenja in še vedno ni vedel, za kaj naj se odloči. Morda pa ne bode tako hudo, morda ga bodo pustili ljudje pri miru, žena se poboljša morda in oče mu ne bo oponašal, ko izprevidi, I da se je prearugačil — tako se | je ravno tolažil, ko ga dojde voz. j V njem jc sedel dobro rejen mo-: žiček kakih petdesetih let. "Hej, Tone, kaj ne, da si ti?" ga nagovori. "Precej sem si mislil, da si. Poznam te po hoji. Samo malo premajhen si se mi ;,del. Preveč doli v tla gledaš, ali kali ? Pojdi, pojdi in prisedi, boš liaj novega povedal! Saj vem, da >51 marsikaj novega slišal ta čas. "Hvala, ne grem," odgovori Mlakar na kratko. Čutil je ro-ganje, ki jc zvenelo iz teh besedi, dasi so bile previdno izbrane in (ako izgovorjene, da sc jim naravnost ni moglo očitati, da so zbadljive. "E kaj boš takisto!" sili oni vanj. "Vscdi sc, pa jc! Bolj kratek čas nama bo, ako bova dva." "Res ne bom," odvrne Mlakar i odločno. Želel si ni ničesar bolj, nego da bi pognal ter ga pustil na miru. Toda kakor nalašč je pridržal oni konja, zasukal se na vozu nazaj, opazoval ga nekaj r:asa, potem pa rekel s čudnim nasmehom: "Malo bled si postal, bled. Nemara, da se ti ni godilo preveč dobro tamkaj. No, zato si pa bolj moški zdaj, odkar si imel o-praviti z gospodo! Sicer pa ti bo res morda bolje delo, ako boš : hodil peš, ker si sc itak menda 1 nasedel. Pa srečno pot!" Izrekši, je udaril po konju. Mlakar pa se je moral ustaviti, tako mu je zatrepetalo §rce. Kaj jc storil temu človeku, da ga je Itako zasramoval in zasmehoval? j Ali, in to ga jc čakalo zdaj pač'1 1 lan na dan! Povsod, kamor se j bo obrnil, na vsaki svoji poti bo j moral biti pripravljen, da ga ; i kdo prime na sličen način. Komurkoli se bode zljubilo, ga bo- : ! de lahko pikal! "Ne, ne ne boste Une!" vzklikne hipoma ter se u-jdnri po prsih, kakor bi hotel po-| kazati komu svojo moč. "Ha, j kako sc jc smejal! In tako bi se j mi smejali vsi! Pa se mi ne bo-I ste! Raje, grem in se ne vrnem , nikdar, nikdar več." j Pozabil jc v tistem hipu vseh j dobrih sklepov, pozabil na to, i kaj bi bila njegova dolžnost o-j čH.u in hčeri nasproti, pozabil | na to, da jc hotel po možnosti j ; popraviti krivico, ki jo je delal J i ! | Vsi pri jatel ji in prijateljice so vabljeni na i srnjakovo večerjo ! V SOBOTO, 22. DECEMBRA pri RUDY BOŽEGLAV 1125 East ttOth Street Krožnik 35c Igra dobro godba za ples tako dolgo obema. Vse britke izkušnje, ki so ga bile doletele, vsa pokora, ki jo je bil prestal, njegovo lastno spoznanje, da je grešil — vse to ni bilo dovolj močno, da bi bilo izruvalo iz njegovega srca popolnoma ono nesrečno trmo, ki je bila kriva vseh njegovih dosedanjih nezgod in bila tako usodepolna zanj. Duh upornosti v njem še j vedno ni bil zatrt. Par zbadljivih ! besed je zadostovalo, da je vzki- j pelo v njem. In hipoma se mu je zazdelo, da bi bilo to ponižanje, j ako bi ljudje opazili na njem, da) je postal drug, da se je izpreme-nil očetu in hčeri nasproti, da ni več slep za napake svoje žene. Ali bi ne bili prišli ljudje do zaključka, da so vse te nesreče, ki to ga zadele, strle njegovo voljo da se je uklonil in pred svetom priznal, da je bil doslej na napačni poti? Ali bi se mu ljudje ne posmehovali, ali bi ne delali zaradi tega opazk o njem, ako bi začel nenadoma drugo življenje? . . O gotovo! "Vidite, kako so ga omehčali v zaporu!" tako bi si pravili. "Eh, kako je postal ponižen!" tako bi se mu rogali. In tega se je bolj bal kot vsega drugega! Rad bi bil postal drugačen, a ljudje tega ne bi bili 3meli vedeti, ljudje ne bi smeli misliti, da ni on več tisti močni in mogočni, ki je dozdaj vsakemu kljuboval; ljudje ne bi smeli vedeti, da je spoznal svoje napake, ne bi smeli vedeti, da sc kesa. . . In ker tega ni maral, je hotel raje z doma, z doma za večno. . . Bilo jc žc temno, ko se je bližal s takim sklepom rojstni va-Ustavljal in obotavljal sc je nalašč med potjo tako dolgo, da je bila noč. Kajti z nikomur, s prav nikomur več sc ni maral sniti, ki bi ga bil meri J od nog do ::lave in ga. zbadal .s svojimi besedami, ranil ga s svojim zani-"ljivim smehljanjem, s svojimi, pogledi. In dasi jc bila vas kakor izumrla, ker je brila ledena burja ter prašila s snegom tako, j da si živa duša ni upala na ce-; :;to, vendar ni hotel iti skozi Vas | domov. Plazil se je temveč pla- i ho po ovinkih ter se približal j naposled po tisti stezi svojemu i domovanju, po kateri se je vra- čal nekoč od pogreba svoje rajne žene. Vest. mu ni prizanesla. Spomnil. se je tiste svoje poti. Razjokal bi se bil, tako hudo mu je bilo ob tem spominu. Zdelo se mu je, kakor bi se vračal zdaj od lastnega pogreba. Mar ni bilo njegovo življenje j v resnici pokopano ? Dospel je bil do hišnih vrat. | Bila so zaprta, toda kameniti prag je bil toliko obrabljen, da j je bila majhna špranja med | njim in spodnjim robom vrat. Skozi to špranjo je prodiral ozek ] pramen luči, ki se je zdajpazdaj i zatemnil. Iz tega je Mlakar skle- i pal, da je nekdo v veži. Globoko I je vzdihnil ko je prijel za kiju-' ko. Otclej je malce sneg raz se-j be in vstopil. Pred ognjiščem sej je kretala njegova žena. Ni men j da slišala, da je odprl duri, ker j se ni ozrla. Niemu pa je bilo tež- j ko, pozdraviti jo. Zateptal je z; nogama, kakor bi hotel otresti1 sneg z obuvala, v resnici pa je storil to zaradi tega, da bi jo o • 1 pozoril tako na svoj prihod. Nič se ni ganilo v njegovem srcu, ko i jo je videl po tolikem času zo- j pet, nikake ljubezni ni občutil do j n je, nasprotno, kakor mraz ga' jo pretreslo ob njenem pogledu, i "Kdo je?" vpraša ona, obi'ni-vša se, ter pomoli proti njemu trsko, ki jc gorela nad ognji- i ščem. Ko pa ga spozna, se začu- j ii in v vidni zadregi reče: "O—o, ti? , . . Ali si žc .'. . Glej no, glej, ti že tukaj! ... To je bilo pa nekam hitro! ... Pa te res še nisem pričakovala!" Mlakarici je potekal v može-j vi odsotnosti čas v istini hitro, i Imela se je prav dobro, ko njega l ni bilo in ni enkrat ga ni pogre-j šala. Zdaj se ji ga vsaj bati ni j bilo treba. Ostajala, je v gostilni ] kolikor časa se ji je ljubilo, a i doma je lahko razgrajala ter se; j znašala nad tastom in pastorko, i I kolikor si je njeno zlobno srce i poželelo. Izpočetka, ko so bili odpeljali j ranjenega Italijana v bolnico in i se je bila raznesla novica, da so I njenega moža Zaprli, se je drža-j la pač nekaj časa doma. Vedela I jo, da govori ves svet samo o nji, vedela, da bi se ozirale oči vseh ljudi vanjo, ako bi sc prikazala, zato se jc skrivala. Toda dolgo ni trajal sramež pri nji. Bila je kmalu zopet pri Kljukeu. In da bi omila sebe, jc zabavljala krepko na Italijana in na svo- t • r r r • r~ Vi je ne morete vprašati! Stran 8 ENAKOPRAVNOST Joseph Mlakar 14316 Sylvia Ave. Anton Tekancic 19302 Chickasaw Ave, Frank Lach 804 E. 222 St. Jos. Modic 315 E. 156 St. F. Bučar 830 Babbitt Rd Pmtar Bros. 19807 Cherokee Ave, F. Kastelic 19300 Shawnee Ave, 16903 Grove wood Ave Louis Urbas 17305 Grove wood Ave, Victor Bernot 16001 Holmes Ave M. Petrovich 5S5 E. 140 St. Joe Janzevich 542 E. 152 St. Chas. Lesjak 15708 Saranac Rd Ludwig Mandel 15607 Waterloo Road J. Janes 16016 Parkgrove Ave, John Kausek 19313 Kewanee Ave. nvjuwiV ZJ^l 'Jl- ^-UUP Bf 11111II) i Kje naj kupujemo? "Prijatelja spoznaš v nesreči'' pravi star pregovor. To je tudi resnica. Kadar ste zdravi in imate denar ste povsod dobrodošli. Drugače pa je če ste v pomanjkanju. Takrat šele lahko vidite, koliko imate resničnih prijateljev, ki vas poznajo tudi v sili ter so pripravljeni tudi priskočiti na pomoč v takem slučaju. Kriza, ki jo imamo že zadnjih pet let je vplivala naravnost uničujoče na marsikoga ter je zašel v pomanjkanje in bedo, o kakršni ni niti sanjal. Dela ni bilo a tudi zaslužka ne, da si kupi jelo. In tu so se izkazali naši groceristi in mesarji kot resnične vaše prijatelje, ki so vas poznali tudi v časih ko ste potrebovali pomoči. V tujih trgovinah, posebno v verižnih, vam ne bi dali niti za cent na kredit. Kriza se vleče in tudi naši trgovci so občutno prizadeti. Zgodilo se je mogoče, da vam ne morejo dati več na kredit. Ne bodite užaljeni zato. Premislite trezno in .razsodno, da prvič morajo tudi trgovci vse plačati, drugič pa da niste samo vi kateremu je moral trgovec kreditirati in tretjič, da nima naš trgovec milijonov na razpolago, da bi mu bilo mogoče še nadalje kreditirati komu. Ako se je v vaši hiši obrnilo na bolje ter vam je mogoče zopet nakupovati za gotovino, ne pozabite na vašega prijatelja—trgovca. Na tej strani vidite imena 33 collinwoodskih gro-ceristov in mesarjev, ki so včlanjeni v klubu. Ako niste še odjemalec, katerega teh, preglejte listo in izberite onega, ki je najbližji. V njih trgovinah boste dobili vedno meso najboljše vrste in grcserijo prvovrstne kvalitete. Cene so vedno zmerne, a postrežba prijazna in točna. Zakaj ne bi dali podpore našim ljudem? Kadar greste recimo po oglase za vaše pevsko, dramsko ali podporno društvo, greste k našim trgovcem in oni vam tudi ne odrečejo oglasa. Klub da tudi vsako leto podporo Slov. šolam Slov. Doma na Holmes Ave. in Slov. Del Doma na Waterloo Rd. To so naši resnični prijatelji in naša dolžnost je, da jih podpiramo kakor podpirajo oni nas. Tu naj velja geslo: SVOJI K SVOJIM J. M. Steblaj t*..**.«*..*. "2 .Ull!» Člani Kluba sloven- t skih groceristor in mesarjev v Collinwoodu se toplo priporočajo vsem našim gospodinjam za nakup mesa in grocerije za dobro božično kosilo. Izberite ime vašega trgovca in nakupite kar potrebujete za vašo kuhinjo. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem ter se zahvaljujemo za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za v bodoče Ludwig Raddell 15802 Waterloo Rd. John Spehek 16226 Arcade Ave. J. Viderisek 486 E. 152nd St. Joe Tisovec 16224 Arcade Ave. -I--- L. Oswald 17205 Grovewood Ave. John Bruss 14516 Sylvia Ave. John Dolenc 573 E. 140 St. Fred Jazbec 821 E. 222nd St. Frank Vesel 787 East 185 St. Frank Mullec 16811 Waterloo Rd. John Skoff 1170 E. 174 St. Sober & Modtc 544 E. 152 St. J, Tomazic 16821 Grovewood Ave. Mary Kuhel 16321 Arcade Ave. % John Asseg 15638 Holmes Ave. Joe Petrich 26594 Lake Shore Blvd. dec. I9tb, 1934___ Cergol and Ogrinc 412 E. 156 St. The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Neodvisen dnevnik zastopajoč Interese slovenskih delavcev v Ameriki EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY VOLUME XVII. — LETO XVII. ŠTEVILKA (NUMBER) 299 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETETEK) DECEMBER 20, 1934, Jejte mnogo sadja, ako hočete biti zdravi. Pri nas imamo vedno polno zalogo svežega sadja in zelenjave. priporočamo. 15609 Waterloo Road Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem. 6517 St. Clair Ave LOGAR BEAUTY SHOPPE 17216 Grovewood Ave. KEnmore 0645 Se toplo priporoča vsem ženam in dekletom za ko-dranje las. — Delo prvovrstno. — Cene nizke. Piva in največja izdelovalnica mehkih pijač Bi ,UE RIBBON, BUCKEYE in GOLD BOND PIVO ZAHVALA IN VOŠČILO Kojakom, trgovcem, društvom in vsem skupinam, ki so mi bile naklonjene v preteklosti, izrekam najlepšo zahvalo te:- vam voščim vsem skupaj prav vesele in zadovoljne B: žične praznike in Srečno Novo Leto! JOHN POTOKAR eusijjiEssgo^snr FLYHii BOOTS! Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem svojim odjemalcem., prijateljem in znancem. Priporočam gostilno "Bled," kjer dobite debro pivo. traven v trgovini pa konfekcijsko blago in grocerijo. JOHN TRČEK V naši mlekarni boste vedno najboljše postrežem s najboljšim mlekom in smetano. Postanite odjemalec domačega podjetja, kjer je vsa oprema v mlekarni sanitarna, 15506-08 Holmes Ave, Liberty 9876 Auto Repair Service Ako je z vašim avtomobilom kaj napak in potrebuje popravila, pripeljite ga k nam. Mi vam napravimo prvovrstno delo po zpičrni ceni. Ignition and Towing. ce je barva na vašemu avtomobilu slaba, se dela škoda. Mi vam ga prebarvamo, da bo izgledal kot nov. Naprayimo v vseh barvah. Delo garantirano. Cene zmerne BODY AND FENDER AUTO REPAIRING SLOVENSKA MLEKARNA JOHN J. POZNIK KEnmore 3835 HEnderson 2116 15326 Waterloo Road BOŽIČNA IZDAJA CHRISTMAS EDITION PART II/ ENAKOPRAVNOST Razvoj petja do opere Piše: Louis Belle |j|r|0VOLITE MI, da na kratko opišem pet-hgll^l najstletno udejstvova-FWr'l nJe> kot pevec pri ' , zboru Zarja, in uspe- mh ki smo jih skupno dosegli na polju, za čim večjo po-vzdigo in ugled celotnega slovenskega naroda, v kulturnem oziru. Koncerti in opere že samo na k Jl dovolj jasno izpričujejo, ka-0 veliko delo se je izvršilo v pogledu do sedaj. Poseb-° še, ako pomislim, s kakšno Pevsko izobrazbo razpolagamo, er nobeden izmed nas nima a- i *demične pevske naobrazbe ali! °lanja na konservatorijih. Ne ■ Preveč, ako rečem, da smo,1 °raj že nadkrilili sami sebe. j °a je mogoče podati take' agrarne, kot jih daje zadnja' pred SamostoJ'na "Zarja," je Pol VSem P°trebno> da zbor raz- { jj, aga s pevci, ki so sposobni | miajo korajžo prevzeti po-! U0me2ne vIo£e solistov, in jih' Voljno odpeti, kar je glavni' T"—-------- i pogoj za izvedbo opernih del, in - drugih težkih skladb. Poleg glasovne nadarjenosti, i je pevcu še nekaj potrebno. Ako • se hoče en zbor lotiti tako veli-. kega dela, kot je na primer o- ■ pera "II Trovatore," je potreb-1 ■ no, da se vsak solist nauči svo-. je vloge doma, pri čemur mu je veliko olajšano, če zna vsak j sam igrati na klavir ali da jej ■ vsaj kdo v hiši, da ga lahko \ ■ spremlja. Ako bi se čakalo, da! bi se vsi solisti naučili svojih' i vlog pri rednih pevskih vajah,; potem ne bi bilo mogoče vprizo-J j riti opere, kot je bila na primer! j "II Trovatore," v šestih mese-' cih. Pač pa bi nas vzelo prav gotovo eno leto ali več, pri če- j jmur bi bili stroški tako ogromni, da sploh ne bi bilo mogoče misliti na vprizoritev takega dela. Iz tega je razvidno, da je !predvajanje oper v Clevelandu' ! omogočeno vsled tega, ker sa-' 'mostojna "Zarja" razpolaga s' 1 potrebnim številom solistov. So opere, kjer nastopajo solisti v duetih, trio in kvartetih, celo v sextetih, ni pa nobene opere r brez solistov. Še prav dobro se spominjam, kako sem si prizadeval z opereto "Kovačev študent" in delal .pogodbe z raznimi učitelji, toda nikjer nisem imel uspeha. Več-Ikrat pomislim, kako malo zau-| panja so imeli nagovorjeni uči-jtelji v samega sebe. Povedano .mi je bilo, da bi se stvar že dala vprizoriti, če bodo pevci dr-| žali note v rokah, kar mora pa • vendar vsak vedeti, da tako ne ■gre, da bi opereto peli z notami pred nosom. Da bi pa nekaj .takega mislili, da bomo peli na ' pamet, to pa nikakor ne, na kaj takega pa ni niti za misliti. Pod nobenim pogojem ne. Ampak jaz sem mislil vse drugače. Ni mi šlo v glavo, zakaj bi mi ne zmogli kaj takega, če drugi mo-; rejo, ki niso nič boljši od nas za-jkaj bi mi ne mogli. Rekel sem: saj še cigan nauči medveda plesati, potem menda se bomo tudi mi naučili eno majhno spevoigro, kot je "Kovačev študent." Ko sem enkrat izprevidel, da ; na ta način ne bom nikamor prišel, sem zadevo "Kovačevega ; študenta" predložil seji zbora , Zarja, kjer sem končno uspel, da je bila opereta navsezadnje [ le vprizorjena. Še poprej, ko je ' prišlo do vprizoritve, sem pa j imel precej posla z upravo pri ' Zboru. Stvar smo navsezadnje rešili tako, da jaz dobim povr- ' ! njeno za note, katere sem nabavil za denar iz svojega žepa in pa par dolarjev za moj nastop, kar je zneslo vse skupaj $25.00. j Za to mi je bilo pozneje očita-ino, da sem zbor ociganil. Kar | pa ni bila resnica, kar lahko [vsakemu dokažem, j Z vprizoritvijo "Kovačevega študenta" in poleg njega z nekaterimi pesmimi, smo naredili ogromen uspeh, če pomislim na avdijenco, ki je štela do 800 , ljudi. Pred to prireditvijo ni nikdar pri nobenem programu prisostvovalo več kot 300 do 400 ljudi. | Z eno ali dvema ponovitvama "Kovačevega študenta" v drugih naselbinah je bil tudi še' uspeh. Potem je bil odložen n? , polico. Precej pri prihodnjerr koncertu, ko nismo imeli razno ličnega programa, smo izgubili na avdijenci, kar mi ni najmanj ugajalo. Ker sem se pa ravno ob tem času učil petja, me je tembolj podžgalo, da mi moramo programe izboljšati za vsako ceno, če si hočemo naklonjenost naših posetnikov odbržati še za-naprej, Po vprizoritvi "Kova- Up-to-date Body Shop Razvažamo na dom. UON GODINA čevega študenta," je bilo par jako klavernih koncertov. Šele po prihodu Frank Pluta in njegove soproge, ki sta se tisti čas naselila med nami, se je s petjem obrnilo na boljše. Ko sem r Pluta prvič čul pri nastopu ob 5 priliki Zarjinega koncerta, se mi s je njegovo petje takoj dopadlo. ' Pripoznam, da z njegovim glasom in izvajanjem dveh pesmi, 1 ki jih je zapel, sem bil več ka-| kor zadovoljen. Posebno še vsled 1 tega, ker do njegovega prihoda sem bil skoraj čisto osamljen. Njegov prihod pa me je navdal z novim upanjem, da bo navsezadnje še vendar prišel čas, ko bomo Slovenci v Clevelandu sposobni kaj boljšega potsaviti na oder. In res ni vzelo dolgo, ko je postalo nezadovoljstvo glede naših programov, kar ni dosti manjkalo, da ni prišlo do ustanovitve novega zbora. Brez dvoma bi se bilo to tudi zgodilo, če bi se bilo še nadalje odlašalo z izboljšavo naših programov. Učitelja za novi zbor smo že imeli izbranega, ki je do takrat dirigiral že štiri opere in operete v S. N. Domu, vprizor-jene so bile tri od strani pevskega zbora "Abraševič" in ena od Litvinskega zbora, katerega ime se več ne spominjam. Ker je bila situacija pri zboru Zarja tako zelo resno, je odbor kmalu prišel do prepričanja, da nikakor ne sme več odlašati z izboljšanjem svojih programov. Tako se je zgodilo, da je bil g. John Ivanusch kar na hitro pozvan, ako je on pri volji skom-ponirati kaj primernega za zbor. Za to je prišla odločitev kar na m hitro. G. Ivanusch je nalogo i prevzel in nemudoma pričel s S komponiranjem Franca Prešer-! S nove: Turjaške Rozamunde. Z 1 opero 'Turjaško Rozamundo' je! g bil g. Ivanusch tako zaposlen,j S ker je moral komponirati in u-|2 čiti kar vse obenem, da srno za-j S ključni zbor opere dobili komaj S dva tedna pred vprizoritvijo o-Ig pere Turjaške Rozamunde. Z;S vprizoritvijo te opere smo imeli 1 tako velikanski uspeh, da se S aam niti sanjalo ni, da bi bilo S kedaj kaj takšnega mogoče. Bi- § la je uspeh v vseh ozirih prve g vrste. Pri drugi ponovitvi te o- g oere je bila navzoča tudi ga. g Pavla Lovšetova. Pozneje sem izvedel, da se je ffl ga. Pavla Lovšetova jako po- S hvalno izrazila o operi in z iz- g vajanjem iste. Posebno še, ker ® smo bili vsi šele začetniki. To $ me je jako razveselilo. Kmalu S potem sem se znašel na njenem ft stanovanju pri g. Plevniku, kjer S je bila nastanjena. § Ker sem jo medtem že slišal S peti in še poprej sem pa mno- I , %o čital o njenih nastopih v o-|| peri, sem jo kar kmalu vprašal, | . če me je pripravljena učiti. Sto- \ . piva h klavirju, poskusiva ska- J i lo in ona mi reče, da me bo uči- j la, kolikor ji bo čas dopuščal, j l Ko sem prišel dvakrat ali tri- ] J krat na vajo, sem kmalu začel , S ooizvedovati za kakšno opero, ki bi bila za nas priporočljiva. Ona malo pomisli in priporoči | opero "Urh grof Celjski." O | stvari sem poročal pri zboru in | vsi so se strinjali, da si imeno-S vano opero nabavimo. In res, » par mesecev potem nam je bila S iz domovine opera dostavljena. Peli smo jo Se isto jesen. S to opero smo g imeli ponoven uspeh in smo jo S ponovili v mestnem Public av-j g ditoriju. Odpeli smo jo tako, a dobro, da je bilo vprizoritev v j | čast naroda, in tistim ki smo jo i S proizvajali. j s i Zopet je prišel čas za nabavo j K nove opere, in kaj zdaj? Začne-: ftimo pregledovati "Gorenjskega slavčka," iz katerega smo že enkrat prej peli en zbor. Dotični del opere se nam je zdel precej trd oreh, da bi dali opero v celoti. Ampak koraj-ža velja. Ker se je g. Banovec ravno ob tem času nahajal med nami, smo ga nekateri izmed pevcev vprašali, kaj on misli o stvari. Odgovor je bil, da kar naprej in da je on nam pri volji pomagati kar je v njegovi moči. : Tako je bila naša tretja opera 1 "Gorenjski slavček." O tej ope- 1 ri so nekaeri jako dvomih, da ! jo bomo izvedli brez poloma. ] Bilo pa je ravno obratno z njo. Vprizoritev je bila zopet popoln ] uspeh, čeravno je v resnici ] težko delo, kar lahko vsak«, ve, 1 kdor dotiČno opero pozna. x 1 Tako pridemo do naše četrte 1 opere, Flotove Marte. Ker sem ' slišal tenorjevo arijo iz te ope- 3 re neštetokrat peti na koncer-tih, sem se tako navdušil za to ^ opero, da je nisem mogel nikdar;! pozabiti. Zopet sem goovril z j* g. Banovcem, kaj on misli. Re-; kel mi je ,da bo šlo, ker ta ope-!( ra je jako melodijozna. Pri-i* pravljen je bil nam preskrbeti r slovenski prevod in zborove par- A titure. Precej pri prihodnji ( zborovi seji sem zadevo Marte predložil in pevcem razjasnil ce- c lo stvar, pri čemur me je zbor £ na celi črti podprl. Ampak ni- s sem pa dobil podpore pri vseh r solistih, kar se je izkazalo kas- 1 neje. Pri tej operi sem si na- \ kopal veliko dela, več kot sem z pričakoval. Poleg svoje vloge n sem moral učiti še druge njih- j g i- nih vlog, tako da sem imel toliko dela, da ga je bilo je težko e zmagovati. Tudi to sem z doli bro voljo prenesel, ker jaz ne vi-j- dim pred seboj drugega, kakor c cilj zmage nad delom, ki ga 3 podvzamemo. In res, ker je o-1 pera že sama na sebi tako hvali ležno delo z njenimi nebeško r lepimi melodijami, je bilo že kar - naravno, da je bil z opero Mar-i to že kar neprekosljiv uspeh odi strani celotnega zbora, kot soli-L stov. Ta opera gotovo zasluži, . da je ponovimo, ker se je po-i sebno priljubila posetnikom, ob priliki njene prve vprizoritve. Lansko leto, ko smo praktici-[ rali za ponovno vprizoritev "Go-( renjskega slavčka," nismo imeli še ničesar odbranega, kaj se bo pelo zanaprej. Na eni izmed . vaj, je slučajno eden izmed pev-[ cev odprl radio, in kaj zasliši-. mo drugega, kako Miserere iz Verdijeve opere "II Trovatore." , Ker sem videl, da se pevcem to .'petje tako zelo dopfle, sem hi-jtro izrabil priliko, in vprašal . sem vsakega posameznega pev-.jca solista, kako se jim vidi, če j bi bila naša prihodnja opera "II Trovatore." Odgovorili so mi , . vsi, da če sem jaz zato, da so oni tudi. Vprašal sem še g. Ivanuscha o tem, kaj on misli. On mi od- ; govori: Zakaj pa ne? Jaz sem 1 si dal nalogo, da bom preskrbe! s notni material, kar ni bila tako ] lahka stvar, ker je bilo potreba 1 vpisati, slovensko besedilo v vse i zborove partiture in za posa- < mezne vloge solistov. Poleg tc- t i ga pa še druge učiti, pri čemur i-j je bilo ogromno dela. Ne glede 0 na trud, ki ga moramo nekate-i- ri več doprinesti kot drugi, je - pa človek navsezadnje le zado-r voljen in vesel z drugimi vred, a ko na koncu prireditve obhaja- - mo uspeh našega dela. Kaj težjega, kot je bila naša 3 zadnja opera, skoraj gotovo, da r se ne bo poskušalo. Kajti, to - delo je uvrščeno med največja 11 svetovna dela, za vokalno glas- - bo, katero preizkušnjo smo še , precej srečno prestali. Ta pri- - reditev je bila, mislim, dovolj ) jasen dokaz za vsakega, še bolj neverjetnega Tomaža, da smo ■ Slovenci zmožni podati progra-r ■ me, ki jih marsikatera druga, 1 večja narodnost ne zmore v Cle-) velandu. Tudi ne smem poza-1 biti omeniti, da je bila tokrat ■ orkestra sestavljena iz samih ■ Slovencev, kar je pri celi stva-s ri velikega pomena, ker za v ' bodoče se nam ne bo treba iz-> posojevati nobenih tujih moči • za vprizoritev opere. I Le žal, da se ni že pred časom ■ organiziranih, orkestralnih sku-' pin obdržalo pri življenju, ki 1 so žal životarile le za kratko ' dobo. Kaj je povzročilo razpast ' teh orkestralnih skupin, je težko z gotovostjo reči. Moram pa. pripomniti to, da ako je bila razpada teh orkestralnih skupin kriva v prvi vr-. sti finančna stran organizacije, rečem to, da je obžalovanja vredno. Po mojem mnenju je ideal prvi, in potem šele pride drugo. Ako se ideja povoljno uveljavi, potem se tudi lahko (Dalje na '2. str.) DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO Li TO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATEL, EM NICK SPELICH 1007 East 66th Place STRAN 2 ENAKOPRAVNOST - 20. decembra, 1934 __i-__tii_-__:_•_•_,_'______J___' - _i__________________- _________________________-w.**** JOHN SMREKAR | 6112-14 St. Clair Ave. \ VARIETY TRGOVINA \ Za božične praznike nabavite igrače za vaše mal- t. čke ter jih razveselite. Mi imamo veliko izbero vsa- i lrovrstnih igrač, kot tudi razne okraske za božična t drevesca. * Pri nas tudi dobite vsakovrstne hišne potrebščine, j Pridite v našo trgovino in si oglejte našo zalogo. j Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, želimo 1 vsem našim odjemalcem in prijateljem! ' Vsem posetnikom in prijateljem želimo vesele božične ] praznike in srečno novo leto! | MR. M MRS. ANTON KOTNIK | 7513 St. Clair Ave. „ g BEER GARDEN j I p Našim gostom postrežemo z različnim likerjem, 6% Fi pivom in vinom ter sendviči. — Se cenjenemu občin- Fi stvu toplo priporočamo za obilen obisk. rt —---------'-- PETER MIIKAVETZ I 1231 East 61st St. P SLAŠČIČARNA » Pri nas dobite najboljše vrste slaščice, cigare, cigare-» Le in prvovrstno pivo. Se priporočamo za obilen obisk. Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto Ef želimo vsem. i MARTI ŠORN S?' H agr **l I 6034 St. Clair Ave. I Hfj. a SLOVENSKA RESTAVRACIJA | K1 j? Sp Želimo prav vesele božične praznike in srečno novo J 8p leto vsem našim gostom. jf Igjf sp Z našo točno in prijazno postrežbo ter finimi gor- ff gff kini in mrzlimi jedili zadovoljimo slehernega gosta, ru «?■ Obiščite nas ob priliki tudi vi. Točimo tudi fino pivo. & JOHN MIKUS jjg| 6607 Edna Ave. IZDELOVALEC HARMONIK Izdelujemo in popravljamo vsakovrstne harmonike. Se priporočamo za naročila. Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto želimo vsem. MR. IN MRS. JOE OSTROŠKA j 3858 St. Clair Ave. BEER GARDEN 'i l, 6% pivo, vino in dobre sendviče dobite vedno pri nas. Se priporočamo. ' ! sem prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. >. STEVE BARBER SHOP j 1194 Norwood Road < IZVRSTNA BRIVNICA it.. i, 1 Želimo prav vesele božične praznike in srečno novo i letO'Vsem našim prijateljem in posetnikom! ' \ Imamo tri sedeže za može, dečke, žene in dekleta. i SE PRIPOROČAMO ZA NAKLONJENOST! Slaba vest Vera Gogala r.. ^biz vrtne lope se je raz- g glasen smeh. V r V gugalnem stolu se c je leno iztegoval Al- j bin, dober znanec mla dih zakoncev še izza njune svo-; s bodne dobe. l "Tako torej. Nada, zapustiš s r.aju? Lepo od tebe! In to zvem < šele danes? Kar sama na letovi- < šče? — Prav za prav je to čisto 1 pametna ideja. A kaj praviš ti k ■ temu. Matko - starina?" i Matko je zmignil z rameni in postrani pogledal ženo. "Tako si je vtepla v glavo, j j Kaj morem jaz za to? Sicer pa i: itak ne utegnem, da bi šel z njo. : "Vesel bodi, da se ji za kratek čas ohlade ušesa!" Nado so te besede vrgle kviš-1 ku, Albin pa je skrivil hrbet in ; v obrambo iztegnil roke pred seboj. "Nič napadov, gospa! Tudi j Matko jc potreben oddiha in miru, a da ga tako brezsrčno zapuščaš v teh najhujših dneh poletja? Da sem jaz mož, uh! In še sama na morje!" Nada je obupno pogledala proti nebu. "Vse mi pokvariš, starokopit-1 než! Ali naj zdaj še tebi štiri-! najst dni razlagam, kako je po-; j trebno, da se zakonca ne tišči-I ta vedno skupaj? Matka sem komaj pripravila do pametnega spoznanja. Konec naju ne bo, če se tri tedne ne bova videla. Am-[ pa k potem! — Kajne, Matko!" Prisrčno je pogledala moža in mu priliznjeno pokimala. "Potem? Potem me pa najmanj mesec dni ne bo k vama, ' da ne bom motil mlade sreče!" | se je zarežal Albin in se dvignil » s stola. r "Pa srečno pot, Nada, in nic r pustolovščin, prosim! Za Matka r bcm že jaz skrbel, da ne pade v r izkušnjavo. — Ampak da sem j jaz mož, nak!" Morje je lahno valovilo. Obe-i t:da se je izprememba vreme- I na. Zakesneli kopalci so hiteli k t dedu. čim hitreje iz dušečega ^ razbeljenega ozračja, v hladne II sobe. | Nada se je dvignila in začude-£ no pogledala okrog sebe. Kopa-i lišce se je že skoraj izpraznilo. [ | Pustili so jo na solncu, da je za-[ Upala. Ti zlobneži! S hotelskega \ vrta nasproti kopališča je vabi-| \z opoldanska godba. Glasno, | r v strpno klicanje in vreščenje 51 ctvok se je mČšalo z ropotom in 5 žvenketanjem krožnikov in je-!, dilnega pribora. \ Nada je bila omamljena. Vo-5 d i in solnce sta jo izmučila. — •' Trudno je razpela solnčnik in ' ■ tavala proti hotelskemu stop-[' nišču. Šele v svoji hladni sobi se » je iznebila nadležnega pritiska [ v glavi. "Gospa, pošta za vas!" so jo : žo od daleč sprejemali veseli f' mladostni glasovi izza njene . i stalne mize. Nada je bila spet i \ sa mlada, cvetoča in vedra. ! i Razposajena družba je bila v t ajboljši volji. Vso došlo pošto I so ji razpostavili okrog krožni-t ■ ka in predrzno ugibali, kdo bi | utegnil biti pisec. "Že spet? O, o!" se je čudila [ Nada in smehljaje se preletela \ široko pisane vrste. Čutila je | vse te željne, radovedne pogle-j' de, ki so viseli na njenih očeh, t na ustih, na vsaki kretnji in sme. | hljaju in jo oboževali. | "Od gospoda soproga ? Ljubo-\ sumen? Kajne?" so od vseh S ; strani nagajivo tiščali vanjo. — S Nada je delala skrivnosten o-j i braz in je že trgala naslednji s ovitek. Hipoma se je zresnila, s Naglo je prečitala kratke tiska-i no vrstice in si z negovanimi pr-J j sti zakrila usta. P "Jezus, kaj je to?" je odlo-p ['žila Ižico in prepadeno pogleda-e la okrog sebe. Potlačila je pi-: sr.o v torbico in se molče od- i stranila, ne da bi osuplemu o-mizju le z besedico omenila, kaj ! i se je zgodilo. Na licih sta se ji pojavili dve rdeči lisi. ; V svoji sobi se je zgrudila na i stol. Strmela je v črke pred se- ] boi in poslušala glasne utripe v j sencih. Misli so ji bile stisnjene. Čitala je dvakrat, trikrat in o- : gledovala priloženo majhno fo-tografijo. Zbrala je vso svojo : voljo in se vlekla k oknu k boljši svetlobi. "To sem jaz. A to? — Oton, brez dvoma. Po močnih plečih ! ga poznam. Četudi je obraz' skrit. — Le kdo, le kdo me je I ! mogel videti ? Bog, en sapi po- • ljub, in že sem izdana." | Tiskane črke na zmečkanem j papirju so se ji režale, posmeho-j vale, kričale, grozile. "Malo je zvestih žena. O tem bi lahko prepričala Vašega so- i ; proga kopija sličice, ki jo prilagam. — Vdani." — Nado je pri vsej vročini mra-zilo in stresalo. Zastrmela je | skozi okno. Tisoč misli se ji je podilo v glavi, ki so se vse v klobčič zamotale, da ni vedela izhoda. "Kdo bi to bil ? Kdo me je videl? — En sam nedolžen poljub ! In prav jaz imam takšno smolo. Zdaj naj to zve Matko, ko mi prav danes tako ljubezni--; vo piše! Iz vsake besede čutim njegovo bojazen zame, v vsakem stavku preži ljubosumnost. — Jo j! Če zve Matko? Ločitev! Kaj bo ? — Matku bi zadostovala že ta slika. Saj bi mi ne verjel, četudi bi govorila resnico. Samo en poljub. — Izlet smo! napravili, saj nisva bila sama z j Otonom. Le takrat na poti, ah! —- Ha, druge žene! Na letoviščih! Kdo že pozna zvestobo? Če si krepostna, te zasmehujejo. — Bog, en sam poljub! In prav meni se mora to zgoditi. — Seveda bo zvedel. Nihče ne bo verjel meni, vsak sliki. — Matko? Ubije me! Že vsaka črka v njegovih pismih priča, kako je ljubosumen, kako malo zaupa temu razgretemu, razbrzdanemu morskemu ozračju. In jaz sem sama tu, obdana od samih vrelih, norih doživetij, okrog mene £ama razposajenost in prostost! Kdo mi bo verjel?" Juha na krožniku se je shla-dila. Družba se je nemo razšla v svoje sobe. Kakor mora je ležalo vsem na srcu nenavadno za gonetno vedenje priljubljene; gospe Nade. Nada je sedela sključena v blazinah, prazno je gledala predse in ugibala. Matko — slika — kaj bo ? Ob istem času je sedel njeni soprog Matko globoko zatopljen v naslanjaču, obdan od gostega cigaretnega dima. Včeraj je sprejel ženino pismo. Ljubeče, hrepenenja polno pismo. Da misli mnogo nanj in , si neizrečno želi njegove bližine.' Dobro dušica ta Nada. Celo z | letovišča taka pisma. Polno ljubosumnih opazk je v vrsticah. 1 V sobo je stopila uradnica in * izročila došlo pošto. s Leno se je iztegnil iz naslan- j jača in počasi odprl vrhnje pi- s smo. Hipoma je bil pokoncu. — | Buljil je v tiskane črke, strmel v j! fotografijo in spet v pismo. \ Ne, to je že več ko smešno! ; Njemu se pripeti kaj takega? f Prav njemu in prav zdaj, ko je j žena z doma! Razburjeno je šinil s prsti sko ] zi lase in se spustil v naslanjač. ] "Malo je zvestih mož. O tem ] bi lahko prepričala Vašo sopro- ■ go kopija sličice, ki jo prilagam. , Pikantno doživetje slamnatega j i vdovca, kaj? Vdani." — Ogledoval je sliko. "To je gotovo Erna. Kdo drug ; se mi je sicer obešal okrog vratu! Kateri vrag, kateri razboj-I nik naju je ujel na filmu ? Le ka-; ko se mu je to posrečilo, tu v sobi, tukaj ? — En poljub, en sam poljub, In še celo Erna. — j Ta kačica zapeljiva, kako je I preža la, kdaj bo Nada odšla! ! Kar nenadoma se je pojavila pred menoj. — Kako zna poljubiti! In ta vonj, te oči, ta usta! Saj sem le človek, in še prav zapuščen mož povrhu! — Če Nada dobi to sliko v roke, je vsako prigovarjanje zaman! Že itak je vsa divja na Erno od ljubosum-\ nosti. Napravila bo škandal! — Ločitev zakona! Uh! — Vrag vendar, prav meni se mora kaj takega primeriti. — Ha, drugi možje, če žene odidejo na letovišča! Ni da bi govoril. — En sam poljub! Vsega je kriva ta kača Erna! — — Kdo mi bo | verjel, če vidi sliko, da je bilo i vse le nedolžna kratka šala ? — Obraza sicer ni videti, hm. A Nada in ljubosumnost imata dobre oči. Le kaj mi je storiti? Nada bo ali jutri že doma ali pa pobegne k staršem! — En poljub! Strela!!" Nada je oklevala med vrati in krčevito stiskala ročaj ročnega kovčega. Kako rada bi stekla k Matku in se ga prisrčno, ljubeče oklenila, da ji ni branila tista neprodirna megla bojazni, dvomov, tesnih občutkov in skrbi, ki jim pravimo slaba vest. Plašno vprašajoče je pogledala proti možu, kakor bi hotela v njegovem čudno se izpreminjajo-čem pogledu najti takojšen odgovor. Matko pa je stal smešno zmeden ob stolu in njegov skoraj proseči pogled je preiskujoče begal in iskal za ženinim malim čelom odseva kake sumnje. V ljenih očeh je gorel čuden ogenj in Matko je našel njen smehljaj I otožen, kakor bi skrival tiho ] tajno bolest. Vse to v eni sami sekundi. Nato je hitro stopila bliže in mu negotovo ponudila obe roki v pozdrav. Ustnic se ni upala j ponuditi v poljub. Ali ve, ali ne ve? Tako rada bi se mu izpovedala takoj sedaj, s poljubi in solzami bi ga preprosila, da bi ji i (Dalje na Jf. str.) RAZVOJ PETJA DO OPERE (Dalje iz 1. str.) pričakuje, da dobi dirigent svo-ijo nagrado za trud. Pogoji za' ; obstoj take orkestralne skupine, ; ilahko z gotovostjo rečem, da so i jbcljši sedaj, kakor so bili kdaj i prej v elevelandski naselbini.:' Kar predstavljam si, kako veli- i i J častna bi prireditev izgledala, ] recimo opera "II Trovatorc," čeli i bi bila spremljana, recimo, s 40 'i ali 50 osebami močno orkestro. Kaj takšnega bi naredilo na ; gledalca tako mogočen vtis, da' i j bi res gledal če je to res v S., iN. Domu ali kje drugje. Torej! je pri celi reči treba nič druge-ii ga, kakor iti na delo in gledati ; na to, da se ideja uresniči. To11 ni nič nemogočega. Tudi mi < nismo nikdar sanjali, da bomo ! kdaj peli "II Trovatore," ampak i peta je bila pa vseeno. i ■ Seveda, če bo eden ali drugi i samo jamral doma, da to, pa to, ' ni med nami mogoče, potem bo- ' do res vsa naša kulturna priza- I idevanja poginila veliko prezgo- i i daj. Ko bi bilo med nami malo ' manj tarnanja, pa več delavno- i 'sti, bi to, kar smo dosegli sedaj i 'in posedamo, lahko bilo doseže- S no že pred najmanj šestimi leti. S Ker pa morajo pevci biti tudi ; sami organizatorji, gre pa cela ' reč bolj počasi. Gibljemo se pa ] vseeno. Do sedaj se je pelo ' i šest opernih del, dve od ten se \ je ponovilo, kar pomeni, da se | ukvarjamo z opero zadnjih i j osem let. i LOUIS MAJER i 7508 St. Clair Ave. | TRGOVINA OBUTVE Želim prav vesele božične praznike in srečno novo leto j vsem mojim odjemalcem in prijateljem. Lepa hvala za dosedanjo naklonjenost ter se priporo- j čam tudi za v bodoče. j [ GASOLIN OLJE I j Ako hočete imeti vesele božične praznike in . Novo i P Leto z vašim avtom, potem je potrebno, da j mu daste i| j \ piMjilOfL l O L JE I < KATERI NE ZMRZNE TUDI AKO JE 10 STOPINJ | 1 POD NIČLO MRAZA. j Več o tem pove poslovodja Pennzoil postaje na f St. Clair Ave. in East 43 St. I FRANK SOMRAK f POSLOVODJA I TIRES TUBES ■} TELEFON: ENDICOTT 9181 I I I NORWOOD FLORAL SHOPPE \ 6120 St. Clair Ave. ? Krasne cvetlice in šopke se vedno dobi v naši cvetli-l čarni za vsako priliko. Sedaj za praznike imamo na f razpolago veliko izbiro ter se priporočamo za nakup-JOHN L. MURGEL HEnderson 481* jf. i * f, Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, želiM $ vsem našim odjemalcem in prijateljem! I MR.M MRS JOHN PAUUCH | 5238 St. Clair Ave. I RESTAVRACIJA IN PIVO s Domača kuhinja. Postrežba prvovrstna. CehjcnelDu občinstvu se prijazno priporočamo za naklonjenost- Želimo vsem gostom in prijateljem vesele bož«>lC fi v praznike in srečno novo leto! Vi 5 MR. in MRS. FRANK SUHADOLNlK p K 1196 Norwood Road Jf Želimo prav vesele božične praznike in srečno >i°v0 8 leto vsem našim gostom in prijateljem. fi 6 Pri nas postrežemo z dobrim pivom, sendviči, cigal'a » mi, cigareti, itd. Se priporočamo, da nas obiščete-fi K Želimo prav vesele božične praznike in srečno no»° tf leto vsem našim prijateljem, in obiskovalcem- I MR. IN MRS. ANTON LUZAR jf 6721 St. Clair Ave. jf Ob vsaki pniliki vam postrežemo z vsakovrstnimi V1' jf . jačami — Se priporočamo za naklonjenost! . ' Najboljši likerji, vina in rivo. Pri nas dobite tudi najboljšo slivovko in brinovec iz starega kraja. v 881 -883 E. 79th St. HEnderaon 0789 Imamo polno zalogo vsakovrstnih stvari za božična d; rila. ČEVLJE ZA CELO DRUŽINO. STRAUSS OLE TYME TAVERN «r, , , . i I KUPITE j »i ■ cvetlice ! r i I ZA BOŽIČ j r' i fi > I ^^^^ i B VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREcNO NOVO tL * | LETO ŽELIMO VSEM CENJENIM ODJEMALCEM! I jj s*1 £ Za Božič smo založili našo cvetličarno z najrazličnejši šim. ter najlepšim umetnim in svežim cvetjem.—Pri-|J poročamo vam, da pridete k nam po vaše božične ven- \)} ce in šopke za okras vašega dorna. 1 S' Svež šopek cvetlic je najlepši dar za ženo, mater ali dekleta. — Razveselite jih! j IGNAC SLAPNIK I CVETLIČAR I 6102 ST. CLAIR AVE. Vtf «i f HEnderson 1126 p m ____ 1 MR. IN MRS. FRANK MIHČIČ m 5 7202 St. Clair Ave. jfi GOSTILNA « Pri nas dobite prvovrstno 6% pivo in dobro vino ter jjf okusen prigrizek. Se priporočamo za obilen obisk. W< —O— W- Vesele božične praznike in srečno Novo Leto želimo vsem! 'i JACK IN ANTONIA SUSEL I 1301 East 54th St. K BEER GARDEN IN RESTAVRACIJA S# Najboljše pivo in vino dobite vedno pri nas. Imamo tudi fino urejen prostor za balincanje. 5&1 Obiščite nas! W> Vsem prijateljem in obiskovalcem želimo prav vesele m božične praznike in sr ečno novo leto! i ANGELA DEŽMAN ~ 6 6301 Glass Ave. g SLAŠČIČARNA IN PIVO Imamo tudi vsakovrstne cigare in cigarete. g?. Vljudna postrežba. — Cenjenemu občinstvu se pri- W poročamo obenem pa želimo vesele božične praznike in W srečno novo leto. f ~ JEANETTE RESTAURANT I 1022 East 63rd St. JOHN TURŠIC, lastnik Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim gostom in prijateljem! & Zahvaljujemo se vsem gostom za naklonjenost, ter se priporočamo, za nadal ino naklonjenost. ijjf, Fina domača kuhinja ter 6% pivo in vino. — | anton oorin j 15333 Waterloo Road i ' V SLOV. DEL. DOMU li | Vesele božične praznike želimo vsem prijateljem m ; v g ud jem licem! I -_:_____; | .Vesele božične praznike in srečno Novp leto želimo ' I vsem našim številnim od.emalcem in prijateljem! I \ KOMIN'S PHARMACY N 6430 St. Clair Ave. vogal Addison Rd. I SLOVENSKA LEKARNA nasproti SND ' I Vsem rojakom se zahval ji jemo za dosedanjo naklo- I I njenost in se priporočamo za v bodoče. | | ___ __________1 : p ~~--- j f Prav vesele božične praznit :e in srečno novo leto želi- I« mo vsem prijateljem in odjemalcem. | | . ' | j FRANIuilRlOfi 15601 Holmes Ave. j I MUlberry 9467 i S - _ i j| Sedaj imamo velike lepo prostore, kjer vam bomo f, labko dali še boljšo postrei.bo. Imamo dobro 6% ! I pivo in vsakovrstna vina. ter okusen prigrizek. Se priporočava za obisk. \ I ! FRANK IN mary MODRIJAN 16000 Waterloo Road | . Vesele božične prarvike in srečno novo leto [H želimo vsem! ; H r--- S i the CLEVELAND SAW & j I MANUFACTURING CO. S I 1173 East 58th St., Cleveland, Ohio Iskreno želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto! i I I anton novak 5301 St. Clair Ave. | GjtoCERIJA IN MESNICA ENdicotfc 9067 ^ ^limo prav vesele božične praznike in srečno novo 1 leto vsem našim prijateljem in odjemalcem! *skrena hvala za vaše upoštevanje v tekočem letu ter se vam priporočamo tudi v prihodnjosti. g I j ~ - —--_____----------- I p-sele božične praznike r.i srečno novo leto želimo , vsem in se priporočamo. i I Waterloo dry cleaning FRANK TREBEČ 15809 Waterloo Road KEnmore 1275 Deseti iz vasi Filip Omladič' IfTSRH^A SLOKAN je izko-,x JkK1§1 ristil rusko zmešnja- j ^iTp vo in pobegnil iz voj- i nega ujetštva. Prav,] je sklepal, da ga v j 1 strelske jarke ne bodo več silili, jI ker mu je bila granata v Kar- j i patih odtrgala dva prsta na des-; i niči, a motil se je, ko je mislil,jI da ga bodo pustili kar domov. !i Niti upanje, da bo prišel k svo-jl jemu 87. polku v Celje, se mu,i ni izpolnilo, ker je bilo leta J 3918. že čisto nepomenljivo, kje < si človeka pobral, samo da si ga 1 imel, če si ga potreboval. Tam s po zasedenih poljskih in ruskih krajih in na svojem obmejnem ] ozemlju je potrebovala Avstrija mnogo ljudi, ki so lahko bili tudi manj sposobni za vojaško službo. Miho so potisnili k ne-; kemu skladišču za vojaško oble- i j ko v Lvovu. Slokanovi v majhni vasi ob S Savinji so se razveselili, ko' so I po dolgih letih spet prejeli odj I Mihe pisanje, da še živi. Od-j i govorili so mu, da je izmed vseh1 > desetih vaščanov, ki so odrinili; ' na razna bojišča, samo še on i š živ. Dva je raztrgala mina pod ' Grmado, dva sta padla pri Go-' rici, eden je umrl kot vojni no-; rec v blaznici, enega so ustrelili, i kot izdajalca v Srbiji, a ostali i so izginili na ruskem bojišču. i Eden izmed teh je baje umrl za s tifusom v nekem ujetniškem ta-\ borišču v Sibiriji. i "Deseti iz vasi na se bo vrnil1 ( r i i živ domov," si je rekel Miha, ko \ je prebral pismo. 5 Pri skladišču je Miha pasel- ; lenobo in zaradi nezadostne pre- I hrane gladoval ko volk v zaihe- I tenem gozdu. 1 Meseca oktobra se je naen- * krat začelo med vojaštvom šu- > šljanje, da bo vojne kmalu ko- * nec. Mihovi tovariši, ki so se1 5 - i ' vračali z dopusta s Češkega, so ► dajali šušljanju že stvarno pods' lago: polom na solunski fronti. * Disciplina je začela pešati. ; Dopustniki so ostajali kar doma i ' in zdaj je izginil ta, zdaj oni \ Mihov tovariš. V pisarni dezer-[ terjev nazadnje niso več niti za-l pisovali. | Tudi Miha si je zaželel domov. | Prosil je za dopust, pa mu ga | niso dali. J Domov! Čedalje glasneje ga J je klicalo. Nakupil si je živeža,' I kolikor ga je mogel dobiti, in j I iz vojaške zaloge izmaknil ne-£ kaj konserv. Vse skupaj je po-l. tlačil v nahrbtnik in jo mahnil l lepega popoldneva na postajo, } kjer so se že nekaj dni kar vr-r stili vlaki, naphani z vojaki. I Ker ni mogel v noben voz, je ® stopil na stopnice najbližjega ' vagona in se prijel za držaj. ' Nihče ga ni vprašal, kam poj-! » de. Kdo naj bi v tej babilonski ■ » zmešnjavi stikal za dopustnimi » listinami. r "Vožnja ne bo prijetna," je ; mislil Miha in se izkušal preriti1 [ s stopnic v voz. Pa ni šlo, saj | jih je bilo pred njim še pet, šest, [ ki prav tako niso mogli naprej, j t Med temi je naletel prav poleg: [ sebe na rojaka, ki se mu je o-\ glasil, ko je zaslišal Mihovo pri-i dušanje. \ "Kakor slanike nas bodo mre- j \ varili," je menil rojak. "Kore-, f nov Janez je moje ime. Pri Kra- j I n ju sem pa doma. A ti ?" 1 "Slokanov Miha iz Savinjske J \ doline." \ "Prav, prav, sem se že bal, da » bom v tem Babilonu brez dru-1 i ščine. Na dopust se vozim. Sit1 ► sem vsega, pa sem si dopust kar i sam vzel." j "Tudi jaz sem pobegnil" * "Če me bodo lovili, pojdem k * zelenemu kadru. Ne vrnem se ' več, pa naj pride ves pekel nad i mene. Sicer pa, veš, ko prideva f domov, bo že konec vse svinja-I rije..." I Vlak je drdral. Ko sardine v | škatli stisnjeni vojaki so kri-j | čali, peli in se prepirali. Iz ne- j j kega voza se je oglašala harmo- nika. Na postajah so nabito poln vlak zaman naskakovali; vojaki. Posamezniki so plezali, i ker ni šlo drugače, kar na strehe vagonov. Kdo bi jim mogel braniti! Med vožnjo sta se za- J radi močnega sunka, ki ga je napravil vlak iz neznanega vzroka, dva strešna potnika zvalila na tla in obležala. Kdo bi se brigal, ali sta ostala živa ali mrtva! Domov! Ena sama misel je družila vse te z vseh štirih vetrov Avstrije skupaj stepene, sestradane, ušive in napol po-živinjene moške. Domov! Da se preleviš spet v človeka! Večerilo se je. "Prekleto me že bole roke," je vzhidoval Miha. "Pa lačen sem ko pes. Z obema rokama1 se držim in ne morem seči v nahrbtnik." Janez je stal nekoliko udobneje, a rok tudi ni imel prostih, i "Že dve noči nisem spal in ! danes še ničesar požrl," je pri-i pomnil Janez in hlastnil v zrak z zobmi. ! Misel, da bosta že čez nekaj dni doma, ju je zibala v lepe sanje. Stoječ na stopnicah s kle-cajočimi nogami in krčevito se oprijemajoč železnih držajev sta se borila z nevarno dremavico. Mrzla oktobrska noč je legala na Galicijo. Vlak se je približal neznani postaji in obstal. Vpitje pijanih, po nemško govorečih vojakov, ki so od postaje planili i prav proti njunemu vagonu, ju ; je zdramilo. Dva Nemca sta ju kratkomalo potegnila s stopnic in sama stopila na njuni mesti. Kletve, protesti v štirih, petih jezikih so sekali mrzli zrak, a že je vlak spet odsopihal v noč. "Pojdite k vragu, se bom vsaj lahko v miru najedel," se je po-; tolažil Janez, ko sta se z Miho odpravila v vojaško barako ob postaji. Najedla sta se, položila nahrbtnika pod glavi, da bi se zbudila, če bi jima hotel kdo ukrasti zalogo, in izmučena zaspala skoro istočasno, ko sta legla. Zjutraj je Miha obupaval, ker mu je bil nekdo ponoči ukradel iz nahrbtnika kruh in konserve. Le kos slanine in prepečenec mu je pustil. Janezu pa je izginila iz nahrbtnika vsa zaloga. | "Kaj zdaj?" je malodušno govoril Janez. "Vrag ve, kie naj v tem gnezdu dobiva kruha ali kaj drugega. Če se bova takole vozila, bo vožnja trajala še teden dni." Snedla sta pol slanine in malo preprečenca, a drugo sta shranila. Nato sta se odpravila z na-;hrbtnikoma v vas kupovat novo ! zalogo. Odkrila sta trgovca ži-ida, ki jima pa ni hotel prodati ničesar, češ da še zase nima dovolj. Le žganja jima je ponudil. Izpila sta malenkost, ker sta se njuna lačna želodca upirala žgoči pijači. Vendar pa jima je že ta mala količina alkohola stopila v glavo. Pijana ista odkolovratila ven iz vasi in sredi polja zaspala. Popoldne sta obiskovala va-ščane. Pa je bil tudi pri njih j ves trud zaman. Ljudje niso I imeli ali pa niso hoteli prodajali. Ko sta šla mimo večje do-imačije, sta videla v kletni J shrambi kup krompirja, j 'To bi bilo nekaj," so se Mihi ■ zasvetile oči. "Počakajva noči, pa bova vlomila v shrambo," je predlagal Janez. "Crkniti še ne maram." Mihi se je zazdelo, da bi to ne bilo čisto prav, a glad, ki mu je rogovilil po želodcu, da so mu zobje skoro šklepetaje prosili za plen, je zadušil pomisleke. Pozno ponoči, ko je bilo temno ko v rogu in je pritiskal čedalje hujši mraz, sta se splazila k shrambi. Nikjer ni bilo j žive duše. Z velikim vojaškim [revolverjem se je ustopil Miha pred poslopje na stražo in na- penjal ušesa, medtem ko je Ja-naz z vso naglico in tiho, da se ' je čulo, kakor bi škrtala miš, z vetrihom, ki si ga je bil prej sam napravil, brez težkoč odkle-Jnil preprosto ključavnico. Komaj pet minut, pa sta bila oba nahrbtnika natlačena. Previdno sta se potem po vaški cesti vrnila k baraki in se vtihotapila vanjo. Nihče ju ni videl, kdaj sta legla kar blizu vrat na umazana tla, kjer je bilo še nekaj prostega prostora. Potuhnila sta se, ko se je zdajci iz vasi zaslišalo vpitje o tatovih in vlomilcih, Iti pa je kmalu spet utihnilo. Prečula sta vso noč, ker sta stražila plen, in se zjutraj zgodaj napotila v gozdiček, kjer sta bila že prejšnji dan. Tam sta napravila ogenj in prepekla ves krompir. Potem sta se vrnila s sklepom, da se zrineta v prvi vlak, ki bo obstal na postaji, četudi s silo. Pri židovskem trgovcu sta se napila ruma in ko-rajže, da sta do postaje pripeja in privriskala, kakor bila doma. na vasovanju. "Že od mobilizacije nisem bil doma," je začel pripovedovati Miha. "Dekle imam. Zdaj pre-' vzamem posestvo in se oženim. Če me še čaka... Nič rni niso pisali o njej..." V pijanosti je Miho zaskrbelo. V tem je obstal na postaji dolg tovorni vlak, natlačen s telesi, zavitimi v vojaške cunje. Z močnim zaletom sta se tovari-iša pognala proti najbližjemu vozu in se s preklinjanjem pri-suvala med zgnetena telesa Sredi vagona je stal majhen štedilnik in neki Dunajčani so pekli na njem race. Vozili so se na dopust in so se najhuje upirali vsiljivcema. Ni jim bilo všeč, da se je možnost udobnosti zmanjšala s prirastkom. Miha in Janez sta se kar po domače pridušala, da ju noben hudič več ne pridrži v tem prekletem gališkem gnezdu in da ne marata crkniti zdaj, ko bo vojne konec. Ker ju nihče ni razumel, so protesti utihnili. Vlak je lezel ko upehana kača počasi skozi jesensko pokrajino. Zdaj pa zdaj je obstal kar sredi proge, kakor da se hoče od napora malo oddahniti . . . Že tretja noč vožnje v tovornem vlaku se je bližala. Spati v takem vlaku skoro ni bilo mogoče. Nekateri so zdaj pa zdaj kar stoje malce podremali. Redki so se lahko zrinili k stenam, da so se naslonili nanje in nekoliko udobneje kinkali. Hrane je ljudem primanjkovalo. Vmes so bili sestradani okostnjaki, ki vse te dni niso deli v I usta niti drobtinice kruha, še ;do vode niso mogli. Janez in j Miha sta z največjem samoza-tajevanjem varčevala z zalogo pečenega krompirja in jedla le toliko, da nista omagala. Ne-, kaj sestradancev je tako oslabelo, da so jih morali med vožnjo odložiti. Enega izmed njih je stisnila jetika in so njegovo | truplo kar vrgli iz vagona kakor mrhovino. j Tik pred Dunajem sta tovariša pojedla zadnje ostanke za-iloge. Ko je tovorni vlak obstal j na Dunaju, so morali vsi izstopiti in počakati druge vlake, j "Spati moram, spati," je mrmral Janez, "ne morem več. Ne odpeljem se naprej, dokler se ne naspim..." « Vso noč sta v baraki spala ko mrtva in stopila zjutraj v svoj vlak, ki v njem še ni bilo posebne gneče. Celo sedela sta lahko na klopeh. "Ne premaknem se več s prostora, dokler ne pridem v Celje," se je hropil Miha. "Dva, tri dni, pa bova doma." Doma! Obema so se mrzlično zasvetile oči. Doma! Lakota , je bila skoro pozabljena. (Dalje na If. str.) \ na najizdatnejši način napravilo svoje sile koristne. Težje nego soditi, se ljudje nauče presoditi, kar jim je tuje in o čemer jim torej ne pri-stoji nobena sodba. Ljudje so najprvo otroški, pozneje otročji. Kdaj bodo neki odrasli? Kdor ne zna citati knjig kakor pisma in pisma kakor knjige, je slab čitatelj. Parkelj, parkelj Kaj ti pravim, črni parkelj, mučno mi je to rožljanje, vso noč slušal sem verige, grde, težke sanjal sanje. Gledal sem obraze črne, brez ljubezni in veselja, zrl v očeh plamene rdeče, polne zlobe, škodoželja. Slušal sem verig rožljanje, jok in stok, rotenje, kletve, vmes pa glasno krohotanje, blazni vrisk pogubne žteve. Pa sem malone pozabil, da Miklavž darove nosi, da nocoj v nedolžna srca nade, smeh, veselje trosi. Pa sem mislil sam pri sebi: teh dobrin je vse premalo . . . Črni parkelj, črni parkelj, kaj se mi je vse sanjalo! SLABA VEST DESET! IZ VASI Za dosedanjo naklonjenost naši čistilni tvrdki se ^ najlepše zahvaljujemo in se enako priporoča naklonjenost za bodoče! . NAŠA MODERNA ČISTILNICA JE OPREM^J £ Z NAJBOLJŠIMI STROJI, DA NAM JE MO^ ZADOVOLJIVO SČISTITI, ZLIKATI iN POPRAVITI OBLEKE! 0 # Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, vsem našim odjemalcem in prijateljem■ FRANK KLEMENČIČ 1051 Addison Road BARV AR IN DEKORATOR Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam tudi za v bodoče. —O—■ Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto želimo vsem. MR. IN MRS. JACK CUCANIC 4428 St. Clair Ave. BEER GARDEN Postrežemo z dobrim pivom in sendviči. Imamo tudi lep prostor za balincanje. Se priporočamo za obisk, obenem pa želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim prijateljem in znancem. • Žehmo prav vesele božične praznike in srečno novo leto vsem yiašim prijateljem in odjemalcem! MR. IN MRS. JOHN MESOJEDEC 1225 Norwood Road SLAŠČIČARNA IN GROCERIJA Nabavite si vaše potrebščine pri nas. Imamo tudi cigare, cigarete in tobak, kako tudi fino grocerijo. Se priporočamo. — Dajamo zelene (Eagle) znamke. MR. IN MRS. MIKE JALOVEC 6424 Spilker Ave. GOSTILNA —O— Pri nas dobite dobro pivc in vino. Cenjenu občinstvu se priporočamo za obisk, obenem pa želimo vsem prav vesele božične praznike in srečno novo leto! • JERRY GLAVAČ 1052 Addison Road KLEPAR Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto želimo vsem. Kadar imate kaka popravila ali druga dela spadajoča v našo stroko, pokličite nas. Delo prvovrstno in zmerne cene. HEnderson 5779 MR. IN MRS. ANTON KOREN 4426 Hamilton Ave. GOSTILNA IN RESTAVRACIJA Serviramo najboljše pivo in prvovrstna jedila. Točna in prijazna postrežba. Prijateljem in znancem se priporočamo, da nas obiščejo. Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto želimo vsem. NEW YORK DRY CLEANING 6120 Glass Ave. ČISTILNICA OBLEK Zahvaljujemo se vsem rojakom in rojakinjam za naklonjenost v preteklem letu, ter se priporočamo še za naprej. Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! FRANK TEKAVEC, lastnik JERRY MOHAR 6129 St. Clair Ave. BEER GARDEN !• ino pivo in vino ter dober prigrizek imamo veano na razpolago. V kleti imamo izvrstno urejen prostor za balincanje. — Obiščite nas. Vsem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! MR. IN MRS. FRANK 0RE8ENC 1297 East 55th St. Želimo prav vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim prijateljem in odjemalcem! 'M * _u Priporočamo se, da nas ob priliki obiščete. Imamo vsakovrstno žganje, 6% pivo in vino, kot tudi fine sendviče in cigare. (Dalje iz 2. str.) e moral verjeti. Saj ga ima tako t rada! Le zakaj molči in ji takoj-ne g reče, da ve vse. Čemu jo muči. £ "Matko!" t "Nada!" r Zunaj je zazvonilo in med vrati se je prikazala Albinova E glava. n "Ujej, kaj vidim! Ptica-seliv-ka se je vrnila iz južnih kra- z jev?" t "O, Albin!" Napetost se je v hipu polegla n in oba sta Albina skoraj hvaležno pogledala. Matko mu je stresal roko in ga prijazno posadil v stol. "Niti dobro se še nisva pozdravila z Nado!" se je vesele je dokaj sproščeno zasmejal in o- 2 prezujoče pogledoval ženo. "Prihrumiš kakor burja!' Na- ^ da je primeknila stol in naslonila bradico v dlani.- č "Vidita! Saj sem rekel, da S bom motil mlado srečo!" d Nada se je ponovno skrbno 11 czrla v možev obraz in je ujela z nežen, milujoč pogled. Že je zagorelo upanje v njej, da je ^ vse le prevara čuvstev in brez- a smiselnih skrbi, a ko je drugič b skrivaj poiskala Matkovo lice preko Albinove razkuštrane gla- u ve, je videla spet tisti čudni dr- s get in globoko začrtano gubo -med očmi. Tedaj je upadlo zadnje upanje. Le še nemo je slonela ob mizi in z narejeno pozornostjo sledila Albinovim hrupnim pogovorom. t "In ti, Nada?" se je obrnil h Albin proti njej in se ji zagle- r dal v oči z rahlim nasmeškom n na ustih. n "Sedaj si ti na vrsti, da na- s ma poveš svoje doživljaje. Pa vse po pravici, prosim! Nič o- d lepševanja, nič prikrivanja, samo resnico kakor pri spovedi, p Si bila zadovoljna? Je morje z slano? Si mnogo plesala in po- v nočevala? Si bila zvesta možu, j svojemu dobremu Matku? Kaj? c —Glej, glej, kako je zardela, p Kaj res, da si bila zvesta? Tega t ti skoraj ne morem verjeti. In \ ti, Matko, si ji že izprašal vest?" 1 "Oh, koliko ti govoriš!" ga je prekinila in izkušala obdržati kar najbolj ravnodušen obraz, j Ni se premeknila, le prtičkov o-gel je ovijala okrog prsta. Tedaj pa se je vsa besedna ploha obrnila na Matka. "Glej ga, človeka! Šele zdaj si te lahko natančno ogledam, j Kar suh si postal in zelen. Na-i da, ni dobro puščati moža tri ^ tedne samega. In nič kaj ve- ^ sel nisi videti. Seveda, ves red ti je tvoja ljuba gospa postavila ^ na glavo. Če je človek tako ^ sam in zapuščen, laže pade v iz-kušnjave. Oprosti, Nada, tudi j jaz nisem držal besede. Obljubil sem, da mu bom angel varuh, pa me do danes ni bilo več s ko dvakrat k njemu. Toliko * sem imel opraviti. Saj veš, po- | letje, fotografije, moja slaba stran. Nekaj novega sem se ' naučil. Kaj ljudje vsega ne ; znajo? Na primer! Zadostuje, ] da imam fotografijo glave, pa napravim, da ti ta človek sedi na drevesu in ima opičje telo. Ali pa da objema deklico, ki je | še nikdar niti videl ni. Prava, | lepa fotografija! Malo slabe ve-| sti in malo razburjenja, in ta i človek bo sveto prepričan, da je [ slika resnično posneta. Slaba i vest, dragi moji, pričara never-i jetno podobnost v postavi! — i Nu, včasih mi pride moj skrom-l j ni risarski talent ^prav. — Ali tj hočete videti enega izmed takih | interesantnili posnetkov?" j "Ne, ne!" sta soglasno zabra-» nila Albinu in se nehote spo-t gledala. Posebno Matko se je z vidno oddehnil. t Albin je spravil listnico in se ? potuhnjeno nasmehnil. I j "Čemu toliko vika? Mislil g sem, da vaju bo zanimalo. A | vidva nimata smisla za foto-| sport. — Zdaj pa moram iti. | Nečem še dalje motiti mlade | sreče. Saj vama že na obrazih čitam, kako rada bi se me izne-bila." Nadine oči so se smejale in grozile. Albinov hudomušni pogled ji je odgovorjal: "Pa sem te! Drugič hodi še sama na morje!" "Hudobnež!" je šepnil Matko prijatelju ob vratih in oči so se mu iskrile. "Slaba vest, bratec!" se je zarežal Albin in izginil med vrati. Matko je v dveh skokih premeril sobo in obstal pred Nado. In potem? Beležke Gorje pisatelju, ki napiše dva zloga, kjer bi zadostoval eden! Ali bi se naučili letati, če ne bi imeli tako šibkih kosti? Razočarati se nad kakšnim človekom ne pomeni nič drugega, nego da si bil slab psiholog da si postopal in sodil prehitro in brez potrebne vestnosti ter znanja. Aktualna knjiga — kakor da bi dobre knjige ne bile vedno aktualne! Kakor da bi bile slabe knjige, ki so kdaj aktualne! Enakost, za katero stremimo: ustvariti vsakemu bitju življen-ske pogoje, v katerih bi lahko (Dalje iz 3. str.) \ Njimi oslabeli telesi sta se zi- r bali v vozu, kakor da nimata j hrbtenic, ko je vlak monotono t ropotal proti Štajerski. Dre- 2 mala sta in mislila, sto reči sta j mislila na povratku v stare ča- 1 se. 1 "Janez, ali imaš tudi ti dekle 2 doma?" t "Ne! Neki Tirolec mi jo je za- 1 peljal. Pustiva to! Sem že po- 5 zabil... Prekleta vojna hudiče- 2 va... Ne vem, kakšna kompani- ; ja, sami tahinirarji, se je vgnez-dila v naši vasi. Dekle, se je s prijelo tistega lumpa. Jaz sem < bil takrat pri Przemyslu ranjen. Več mesecev sem ležal..." j Mihi je bilo žal, da je načel 5 kočljivo vprašanje. 1 "Tudi jaz ne vem, kaj je z mojim dekletom." Oba sta u-molknila in počasi začela spet : kinkati z glavama. "Čuj, žrl bi, vse bi žrl, kar bi . dobil," se je spomnil Janez. "Kje hočeš dobiti? Ali naj spet zapustiva vlak?" "Pri moji krščeni duši, iz vla-ika pa ne pojdem. Rajši res po- : ginem. Prekleta Avstrija, če si : začela vojno, bi morala skrbeti tudi za žrtje." Vlak se je na postajah polnil. Nekdo je prinesel z dopusta dva fnabrtnika kruha in ga prodaja košček po tri krone. Kupila sta nekaj kosov in jih pogoltnila, pa je bilo premalo. Kapljica v morje. Samo še bolj sta razdražila glad, ki ju je davil z besnostjo norca, ki mu nobena reč ne prinese več utehe. Da bi vsaj lahko spala. A so ju grizle uši, ki sta jih imela vedno več, ker jih med vožnjo ' nista utegnila uničevati. In govoriti se jima ni dalo. 1 Ure in ure sta se vozila brez be-' sede, kakor omamljena, kakor v nekem čudnem svetu, ki ga ni ' mogoče razumeti in ki mu ni megoče doumeti smotra in pomena. Vozila sta se od Dunaja že 1 drugi dan. Vlakov z vojaštvom z italijanskega bojišča, ki so srečavali njun vlak, je bilo ved-no več Ali je že vojne konec? I Miha se je zamislil v žgance, ki II jih bo jedel doma. Včasih so kje v vagonu zaškrtali zobje in - Miha je kakor v sanjah gledal - roko, zaganjajočo z otroškim e veseljem v usta kruh, ki so ga zobje mleli, kakor bi plesali po-e skočnieo. Velik kos kruha. Ni imel moči, ni imel poguma, da il bi beračil- S trdo stisnjenimi V zobmi se je zvijal na klopi v dve >- gube in gledal po tovarišu, ki je i. naposled kljub ušem trdno za-e spal poleg njega z izrazom iz-h mučene živali na obrazu. "Vedno bliže si domu," mu je govorila | misel v dremavici. "Potrpi!" mu S je šepetalo upanje. Zaspal je | tudi sam in v sanjah se mu je | zazdelo, da je spet tam v Kar- | patih in da sikajo nad njim gra- | nate. "Nikdar ne bo vojne ko- S nec," so govorile sanje, ki so | zdajci preskočile na ujetniško f taborišče v Rusiji, kjer je celo ^ tri leta stradal in v hudih ru- ja skih zimah zmrzoval. Ko se je | zbudil, je bil vlak na slovenski | zemlji. Tovariš je še spal. "Kar spi, siromak!" je pomi- ? slil in usmiljenje s tovarišem i) ga je grabilo za grlo. Počitek ? je Miho toliko okrepil, da se je jŠ glad še bolj neukrotljivo ogla- \ šal. Malo pred Celjem je zbudil $ tovariša: "Doma sem." Janez je skočil pokoncu. Po- ^ mencal si je oči: "Hvala Bogu, dobro sem spal. | Ali mi boš kaj pisal? Ali se * bova še kdaj videla, Miha? Saj J boš pisal..." S solznimi očmi sta se pošlo- J vila in Miha je klecajočih kora- ' kov odmandral iz voza. V Ce- , lju je bilo vse na nogah. Vojne . je res konec in Avstrije tudi. . Ta vest ga je tako poživila, da * ni čakal savinjskega vlaka. Ni -strpel. Napotil se je peš po dr- ■ žavni cesti. Kakor pijanec je j korakal. Čimbolj pa se je bli- -žal domu, tembolj so se nape- i njale v njem mišice. Čedalje < močnejši se je zdel sam sebi. j Uši ni več čutil. Nič več ni bil j lačen. j Ko je zagledal pred seboj j rojstno vas in domačijo svojih j staršev, sestre in bratca, je za- j vriskal kakor v tistih nekdanjih j nočeh, ko je hodil vasovat. Nje- i gov vrisk pa je bil tako divje ! zmagoslaven, da se ga je sam u- 1 strašil. Tako menda zatuli div- 1 jak, ko stopi ves upehan od borbe na ubitega sovražnika. Deseti iz vasi je premagal vojno in se vrača. Pred hišo je stala mati in se prestrašena umaknila, ko je vi-» dela, da se bliža zamazan, s ko-• cinami porasel in shujšan po-' tepuh v vojaških cunjah. Šele i ko je izpregovoril, mu je stopila ) nasproti. Solze so ji silile v oči, 1 ko ga je gledala in mu stiskala l roko. 1 "Doma sem zdaj, mati, in 1 zdrav sem. Samo če boste imeli -1 dovolj žgancev, pa bom kmalu 1 na konju." ti Vsi so prihiteli iz hiše, oče, i'sestra in bratec, mu podali roke 3 j in ga obstopili z vprašanji. Pri- 2 šli so še sosedje in ga pozdrav- - ljali, saj se je edini izmed vseh - j vaščanov vrnil živ iz krvave 3 vihre. JAMES SLAPNIK, JR. 6620 St. Clair Ave. CVETLIČAR Želimo prav vesele božične praznike in srečno >JoV° leto vsem našim prijateljem in odjemalcev- ' Iskreno se zahvaljujemo za dosedanjo f nost ter se cenjeni javnosti priporočamo za v bo ' Mi imamo vedno najlepše cvetlice in šopke ter ve f za vsak slučaj, najsibo vesel ali žalosten. i CENE ZMERNE SE PRIPOROČA*10 I iBiiUimii Iiff Ilir EBUSHI MARN S DRI CLEANING CO- 6511 St. Clair Ave. .-on 1 .eli1fto Vesele božične praznike in srečno Novo Lew> vsem našim odjev alcem in prijateljem- ^ Iskreno se zahvaljujemo vsem našim cenjeni!^ malcem za naklonjeno;?! v tem letu in se priporočamo v prihodnjem letu! JOHN MOČNIK „ TRGOVINA MOŠKE IN DEŠKE OPR^ f 6517 St. Clair Ave. i Umerite novo suknjo ali obleko pri f Izdelujemo jih iz trpeži ega blaga po nizkih f Naše izkušnje so naša priporočila^^^, ANTON 1ŽL0VAR 6202 St. Clair Ave. .„„ w Vesele božične praznike in srečno Novo Det ; vsem našim odjer.ialcem in prijatelji- Kadar ste v potrebi modnega blaga, se rnnite naše trgovine, katera je založena z v nim blagom za moške, ženske in otro ^ ' IZBIRA VELIKA t NlZ^^^ WILLOW FARMS DAIRY v ROSE URBANČIČ, Lastnica 1172 Norwood Road VEDNO SVEŽE MLEKO IN MASL>° ^ Se priporočamo! \ Telefon: — ENdicott 3457 let° v Vesele Božične praznike in srečno Novo želimo vsem odjemalcem! ZA BOŽIČNA DARILA Predno greste kam drugam, pridite k nam, ter si o-glejte našo veliko zalogo vsakovrstnih stvari, primernih za celo družino. ANTON GUBANO 16725 Waterloo Road Imeli bomo lepe koledarje. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem odjemalcem in prijateljem ter se še v bodoče priporočam JOHN KRAMER 1423 E. 55th St. 399 E. 152nd St. Kadar si zaželite kozarec dobrega vina, 6% ph'e ali žganja, oglasite se pri nas. KUNČIČEVA GOSTILNA 15610 Waterloo Road —0— Vesele Božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! OLJE GASOLIN Pri nas dobite vedno najboljše olje in gasolin pc nizki ceni. Battery Service. Se priporočamo. LOUIS NOVAK 15503 Waterloo Road Vesel Božič in srečno Novo leto želi KUHL HARDWARE 17218 Grovewood Ave. —o — Kadar potrebujete dobre barve in orodje, spomnite se naše trgovine. Cene nizke. Postrežba poštena. Ako potrebujejo vaše sobe papiranja, pridite v našo trgovino. Imamo veliko izbiro stenskega papirja. Pa-piramo tudi po nizki ceni. ANTON MAVEC 15321 Waterloo Road Vesele Božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem odjemalcem! Mr. in Mrs. Walter Hranilovich 1561 East 49th St. MESNICA IN GROCERIJA Cenjenemu občinstvu se toplo priporočamo, da si pri r.as nabavite grccerijske potrebščine kot tudi meseni-no. Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Vesele božične praznike ter prav srečno Novo leto želi MARY HABJAN SLOVENSKA PEKA RIJ A 17203 Grovewood Ave. Pri nas dobite vsaki dan svež okusen kruh, kakor tudi različne kekse in piškote. Se priporočamo vsem. Moderna tehnika v Marsovi službi fi r-.il y.J^KOR Damoklejev meč lct««Jna(* nami pošast ifwM bodoče vojne, ki ne bo II "'aP^n vojna junakov, ampak vojna tehnikov. Če listaš dnevnike, revije, ilustracije, knjige, povsod naletiš nanjo. Iz kinov in gledališč, s predavanj in društvenih prireditev jo vlačijo ljudje s seboj za svoja stalna omizja po gostilnah in kavarnah, kjer še naprej napihujejo in iznakažajo njen že itak dovolj strahotni lik. Še v zatišje domov jo prinašajo s seboj, da se otrokom že v najnežnejših letih vtisne v dušo njena pošastna podoba. "Da, da, bodoča vojna bo nekaj strašnega!" blisne človeku vsak čas skozi možgane. In kakor rečeno: ta vojna v vsej svoji grandioznosti ne bo prav nič junaška. Nihče ne računa na kakega Cezarja ali Napoleona, na genialnega vojskovoljo, ki bi mogel s svojo nadpovprečno strateško sposobnostjo ali močnim sugestivnim vplivom na moštvo odločati v tej moriji. Ne. Niti vojaški hrabrosti si ljudje ne upajo več popolnoma zaupati. Kako neki, ko pa v besedah:! kemična, plinska, bakterijska j vojna, smrtni žarki, radijske! ladje, letala in torpedi ni niti za atom človečnosti več. ! Bodoča vojna se nau?. prikazu- j je le še kot matematično strogo | organizirana fizikalno - kemič-j na morija, v kateri si bo tisti! priboril več zaslužnih križcev in! medalij, kdor bo omenjeni stro- i ki teoretično in praktično bolje obvladal, to se pravi: tisti, ki bo! imel več in bolje organiziranih j znanstvenih laboratorijev, pa močnejšo industrijo. Junaka in njegov meč bo izkušala popoL noma nadomestiti moderna tehnika. Seveda se ji to ne bo docela posrečilo že v nekaj letih ali desetletjih, toda nekoč v bodočnosti bo pa človek v vojni prav gotovo degradiran na nivo klavrne žrtve, ki se bo morala pustiti zaklati od kakega stroja ali kemikalije. Moderna tehnika ne pozna v ustvarjanju novih še bolj učinkovitih in še bolj brezdušnih mehaničnih in kemičnih rabljev nobenega oddiha in nobenih meja. Pri vsem tem pa je tehnika sama po sebi popolnoma nedolžna. Da se v tako pretirani meri izrablja v vojne namene, je kriva obča psihoza sedanjega človeka, ki mu vojna pošast sedi za vratom, pa ga je neprestano strah, da bi ne bil v kritičnem trenotku šibkejši od soseda. In zaradi tega je vpregel tehniko namestu v mirno civilizatorično delo v vojno industrijo, da mu j pomaga skovati čim trdnejši obrambni oklep in čim boljše napadalno orožje. Vojna industrija še nikoli ni I bila tako dobro zaposlena kakor ;zdaj. Armade znanstvenikov in tehnikov iščejo po laboratorijih zmerom novih ubijalnih mehanizmov ter fizikalnih, kemičnih in bioloških pripomočkov za u-ničevanje. Na stotine novih izumov se preštudira vsak dan, in kdor pride z dobro idejo, kako in s čim opremiti armado, da bo močnejša od druge, bo zmerom z veseljem sprejet. Zlasti velik prevrat je povzročila moderna tehnika v gradnji vojnih ladij in v vojnem letalstvu. Pri vojnih ladjah se v čedalje večji množini uporabljajo lahke kovine, zlasti aluminijeve in magnezijeve zlitine, čim lažje je namreč zgrajen trup ladje, tem bolj se ladja lahko oboroži z večjim številom težkih topov. Nemcem, ki po mirovnih pogodbah ne smejo imeti težkih bojnih ladij, se je n. pr. posrečilo z izdatno uporabo lahkih' kovin konstruirati lahke križar-ke, ki se v orožju lahko kosajo s težkimi angleškimi in francoskimi bojnimi ladjami. Razen napadalne moči izkuša moderna tehnika zagotoviti ladjam tudi uspešno obrambo. V to svrho so bili konstruirani nešteti precizni aparati, ki s pomočjo zvočnih valov že na prav veliko razdaljo signalizirajo bliža nje podmornice. Zelo občutljivi podvodni mikrofoni prestrezajo rahle zvoke, ki jih povzroča tek električnih motorjev na podmornici in preko električnih ojačevalcev sprožijo signalne naprave. Za odkrivanje min, ki so ladjam najbolj nevarne, je izumila tehnika aparate, ki delujejo na principu zvočnega odmeva. Z nekakšnimi podvodnimi sirenami proži ladja v vodi pred seboj močne zvočne stresljaje, ir> če ti zadenejo na mino ali drugo oviro, se odbijajo nazaj proti ladji, kjer jih registrirajo mikrofoni. V skrajni sili se ladja na umiku lahko zmerom skrije za oblake umetne megle. Zelo velik pomen bodo imele v 'bodoči vojni tudi brezžično kr-marjene vojne ladje, v prvi vrsti manjše edinice, zlasti pa torpedi, ki predstavljajo v tej o-premi orožje, kateremu se ladja skoraj ne more ogniti. V zvezi z brezžično krmarjenimi torpedi je treba omeniti tudi peklenski izum Japoncev, ki nameravajo v bodoči vojni na morju uporabljati žive torpede, projek-tile, M jih bodo vodili ljudje, slepo žrtvujoč lastne življenje proti sovražni ladji. Pravijo pa, da se bodoča vojne ne bo odločila niti na kopnem niti na morju, ampak v zraku. Glede na velikanski napredek letalske tehnike je ta pro-gnoza prav verjetna. Med primitivnimi letali svetovne vojne in dandanašnjimi letečimi trdnjavami je prav taka razlika, kar kor med Nelsonovo leseno "Victory" in sedanjim jeklenim dre-adnoughtom. Zlasti moderna bombna letala so tehnične mojstrovine, kakršnih bi si človek pred leti niti v fantaziji ne mogel zamisliti. Grade se kolosi, ki se z motorno silo nekaj tisoč konjskih sil lahko dvignejo več kilometrov visoko nad zemljo s tovorom 5000 do 10.000 kg bomb in katerih akcijski radij znaša preko 1,000 km. Moderna bojna letala niso več opremljena samo s strojnicami, ampak se čedalje češče oborožujejo tudi že s topovi malega kalibra, tako da lahko posežejo v boj na mnogo večjo razdaljo kakor doslej. Veliki napredek v gradnji bojnih letal je v prvi vrsti pripisati uporabi lahkih kovinskih zlitin, ki jih je sestavila moderna tehnika v zadnjih letih. Ker je bombardiranje iz z"ra-ka najbolj učinkovito, kadar pride iz nenada, si tehnika na vso moč prizadeva, da ustvari bombna letala, ki bi bila sposobna za nočne polete. Ker se pa pilot v temi ne more orientirati po zemlji, je bilo treba konstruirati celo vrsto aparatov za tako imenovano slepo letenje. Za kažipot služijo letalu brezžične postaje, ki oddajajo na poseben način kombinirane znake, po katerih lahko vodnik uravnava pravo smer. Položaj letala v zraku pa se spet registrira na vrsti instrumentov, lei kažejo pilotu, ali drži letalo v pravi legi ali ne. Nočna bombna letala je tehnika zdaj že tako izpopolnila, da so n. pr. zadnji improvizirani nočni napadi na London in Pariz popolnoma uspeli in se niti eno letalo v temi ni ponesrečilo. Za obrambo v zraku je konstruirala tehnika lovska letala. Najmodernejše vrste med njimi bi še najtočneje označili za leteče motorje. Niti trupa niti kril pri njih ni mnogo videti, ker od- pade večina gmote na sam motor z nekaj stotinami konjskih ril V nekaj minutah se ta letala lahko zavrtilo do višine Mount Everesta in dosegajo brzine več sto kilometrov na uro. Glavno orožje teh letal so strojnice, ki. streljajo skozi propeler. Okretnost in brzina teh letal je nepopisna, a bi lahko bila še večja, če bi konstrukterji ne zadeli na neprekoračljivo mejo, ki jo postavlja omejena odpornost človeškega organizma. Tako naglega izpreminjanja višine, zlasti pa centrifugalne sile, ki nastopa pri okretanju, namreč človeški organi ne morejo dalje časa prenašati brez kvarnih posledic. Za vodnike takih letal so sposobni samo ljudje izredno močne telesne konstitu-cije. Najučinkovitejše orožjeV letal so bombe. Izpočetka so se Opuščale bombe kar na oko na izbrani cilj in je seveda glede na veliko višino le malokatera zadela natanko tja, kamor je bila namenjena. Zdaj pa je tehnika že izumila precizne priprave za lansiranje bomb, tako da je dandanes bombardiranje najmanj tako natančno kakor n. pr. obstreljevanje s topovi. Tudi same bombe so se visoko "razvilo". Iz pohlevnih bombic, ki so lahko prebile hišni krov in morda še eno ali dve nadstropji, so zrasli po več sto kilogramov težki projektih, ki lahko do tal porušijo cel blok hiš naenkrat. Nevarnejše od rušilnih bomb pa bodo seveda plinske in zažigalne bombe. Slednje so napolnjene samo z manjšo količino eksplozivne snovi, ki zadostuje, da se bomba razpoči in da se osvobo-de v njej spravljene kemikalije, ki začno razvijati strupene pline oziroma zažigalne plamene. Probojna sila modernih letalskih bomb je tolikšna, da navadne kleti nikakor ne bodo dovolj varne pred njimi, marveč bo treba sezidati za civilno prebivalstvo posebna zaklonišča pod zemljo, kar je naloga gradbene tehnike. V Parizu prav zdaj resno raz-motrivajo načrt, po katerem naj bi se za zaklonišča pred letalskimi napadi preuredili tuneli pariške podzemeljske železnice. Rovi naj bi se v prvi vrsti tako razširili, da bi bilo v njih poleg tirov za podzemeljsko železnico še prostora za vozno cesto in široko ulico za pešce. Rovi bi se morali prezidati v dve nadstropji, razen tega pa bi se na levi in desni predelih z navpičnimi stenami. za katerimi bi se dovajal v obljudeni del tunela očiščen zrak iz posebnih ventilacijskih central. V tem podzemlju bi bilo prostora za ves Pariz. Večina rovov bi imela izhodišča daleč na mestni periferij, tako da bi se prebivalstvo ob napadu lahko v arno spravilo iz mesta na deželo. Pariški načrt bi bil seveda i-dealen za vsako večje mesto, vprašanje je samo, kje vzeti milijarde za tako ogromne investicije. Kot najučinkovitejše sredstvo pred zračnimi napadi veljajo še zmerom obrambni topovi. To orožje se je razvilo v zadnjih letih do izredne popolnosti. — Med tem ko je bilo treba, kakor kaže statistika, še med svetovno vojno nekaj tisoč strelov za vsak zadetek, zadevajo sedanji brzostrelni obrambni topovi že zelo zanesljivo, neglede na to,' da se je brzina letal in višina, v, kateri se zadržujejo, zelo pove-j čala. Tehnika je namreč mimo, tega, da je izboljšala same topo- ; ve, ustvarila tudi še celo vrsto optičnih in akustičnih pomoč-kov, ki nekako imaginarno zapletejo letalo v ognjeno mrežo, iz katere se prav težko brez ško- l, Dalje na 6. str.) « SLOVENSKA MLEKARNA 448 East 158+h St. Telefon: KEnmore .1272 Pri nas dobite dobro mleko v čistih steklenicah. Seveda imamo tudi smetano, sir in druge mlečne dobrote. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem SUPERIOR HOME SUPPLY PRANK OGLAR, lastnik 6401-05 Superior Ave. Trgovina z železnino in drugimi potrebščinami. Za bo- ^e žične praznike imamo veliko izbero predmetov, pri-nierna za darila. Priporočamo, da si pridete ogledati našo zalogo. Cene so zelo zmerne. MR. IN MRS. RUDY BOŽEGLAV 1125 East 60th St. Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem prijateljem in znancem! •—O— Prodajamo vino na kozarce in steklenice. SE PRIPOROČAMO MR. IN MRS. FELIX DRENIK 5422 Hamilton Ave. BEER GARDEN IN RESTAVRACIJA belimo prav vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim posetnikom in prijateljem. Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo tudi za v bodoče. ti Točimo dobro Wooden Shoe pivc. Imamo tudi vsak petek okusne pečene ribe ter druge dobrote. Se priporočamo: FRANK MAN 16610 Grovewood Ave. Vesele Božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem odjemalcem! FRANK DOLSAK ffUREji H i FRANK RACE ! SLOVENSKA MLEKARNA j, 1028 East 61st St. i t _ . J^BSSi .'^j^jj^1" " *' wIllftBI I ULP 'i "flflPf ! I v HII I ^ j ■"•> I 1 j Vsem našim odjemalcem in prijateljem želimo vesele i božične praznike in srečno Novo leto. Se prav lepo i zahvalimo za vso naklonjenost do sedaj in se priporo- l čamo za v bodoče. i Naša postrežba je vedno točna in zanesljiva, mleko in i smetana najboljše kvalitete. Kadar rabite kaj, pokli- t čite nas po telefonu i HENDERSON 1786 t f Najlepša zahvala za dosedanjo naklonjenost ter se za . isto priporočamo še nadalje!—Najlepši božični po- ' , zdrav in novoletno voščilo vsem Slovencem- j | ftorni^ ( ST CLAIRAVE l TRGOVINA MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE I DOMINIK KRAŠOVEG GOSTILNA jj 6025 St. Clair Ave. L Z najboljšo pivo, vsakovrstnimi žganji ter dobrim 1 l prigrizkom postrežemo vsem obiskovalcem. Imamo L fino, moderno ui'ejeno plesno dvorano, znano pod i- i menom TWILIGHT BALL ROOM. ft Vesele Božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! | JOS. STAMPFEL l SLOVENSKA MODNA TRGOVINA \ 6l29St.Clair Ave. f, Za božične praznike imamo veliko zalogo modnega 1 blaga za moške, ženske, fante in dekleta, ter otroke. f Predno greste drugam, oglasite se v naši trgovini, f kjer boste lahko izbrali po vaši volji. Zadovoljnost naših odjemalcev vam jamči, da je pri nas postrežba F vedno točna in najboljša. Podpirajte domačo trgovino, katera je poštena in solidna. Zahvaljujemo se f vsem za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo e-nako za prihodnje leto 1935.—Prav vesele božične f( praznike in sreče polno Novo leto 1935! fi f« V naši trgovini dobite najboljšo mesenino in groceri-fi jo, da si napravite dobro kosilo. Se priporočam. vi f: JOSEPH JANES pi t 16016 Parkgrove Ave. Fi I ' KEnmore 1246 JF' m- Vesele Božične praznike in srečno Novo leto jf želimo vsem odjemalcem! » i ■■ ■ i Maksim Gorkij: jK"»aGJ|0 vaški ulici med beli-; ll^rf^l kočami se z divjim p tuljenjem pomika li B^jlS^ll strašna procesija. Sli Gruča ljudi gre v gne- ž ' či, se počasi premika — vali se -kot ogromen val, pred njo pa ko raka kljuse, smešno kuštravo g kljuse, ki je čemerno povesilo č glavo. Dvigajoč eno prednjih 1 nog, maje tako čudno z glavo,' k kakor da hoče s kosmatim gob-' s ceni zadeti v cestni prah, kadar |b pa prestavi zadnjo nogo, se mu! 1 ves križ približa k tlom, in zdi se d da se bo vsak čas zgrudilo. - K prednjemu koncu telege je j s konopcem privezana majhna, , | čisto naga ženska, skoraj dekli-i ca. Gre nekam čudno — postra-I ni, glava z gostimi, razkuštrani-;mi, temnoplavimi lasmi je dvig-|s-i njena kvišku in nekoliko nazaj P i nagnjena, oči so na široko od- s prte in gledajo s topim, brezmi-selnim pogledom, v katerem ni v nič človeškega, nekam v dalja- ^ vo . . . Vse telo je pokrito z mo-,^ drimi in škrlatnimi marogami, o-'11 kroglimi in podolgovatimi, leva " prožna deviška grud je preseka-j2 I na in' iz nje teče kri . . . Kri je 11 napravila škrlatnordečo progo r po životu in niže po levi nogi do ^ kolena, na golenici pa jo zakri- t v a rjavkasta skorja prahu. Vi-,* deti je, da so s telesa te ženske t odrli ozek in tenek pas kože, in * j po njenem životu so morali dol-:1 go biti s cepcem — ker je tako I strašno otekel in grozno moder. ^ I 1 Vitke in majhne noge te žen-j i ske komaj stopajo po prahu, vse i telo je strašno upognjeno in se r i maje, in nikakor ne moreš razu- j j meti, zakaj se še drži na teh no- i i gah, ki so kakor vse njeno telo i | pokrite z modrimi lisami, za- c | kaj ne pade na zemljo in se, vi-!seč na rokah, ne vleče za rele- i go po prašni in topli zemlji . . s Na telegi pa ctoji visok kmet 1 v beli srajci, s črno čepico iz jančje kože, izpod katere se mu je preko čela povesil pramen svetlordečih las; v eni roki drži | vojke, v drugi — bič in meto- < dično bije z njim zdaj po hrbtu ] konja, zdaj po telesu male žen- : ske, ki je že brez tega stolčena, ! da nima več človeške podobe. Oči rdečelasega kmeta so pod- : plute s krvjo in se bleste v zlob-1 nem zmagoslavju. Rdeči lasje še bolj poudarjajo njih zeleno bar-j ' v o. Do lakti zavihani rokavi so i ' razgalili krepke, mišičaste, na | gosto z rdečimi kocinami pora-. sle roke; usta, polna ostrih, be-| lih zob, ima odprta in zdaj pa | zdaj hripavo zakriči: | "N-no . . . ča-rovnica! Hej! | N-no! Aha! . . . Prav, bratci?" j 1 Za telego pa in žensko, prive-1 I zano k njej, se trumoma vali j i tolpa in tudi kriči, tuli, žvižga, t se smeje, vriska . . . hujska . . . j i Tudi otroci so vmes . . . Včasih } steče kateri izmed njih naprej j \ in kriči ženski v obraz cinične, S besede. Tedaj ogluši krohot tol-1 I pe vse ostale glasove in tanki S žvižg biča v zraku ... Za spre-' i vodom gredo tudi ženske z raz-[ draženimi obrazi in očmi, ki se t jim svetijo od veselja . . . Moški { gredo in' kriče nekaj ogabnega j onemu, ki stoji na telegi . . . Ta t pa se obrača nazaj proti njim in1 j se krohoče, na široko odpirajoči k i usta. Bič oplazi po telesu žen- ■ f | ske . . . Bič, tanek in dolg, se o-l vije okoli ramen in se zamota \ pod pazduho . . . Kmet, ki bije,' l potegne tedaj bič silovito k se-i bi; ženska oglušijivo zakriči, se I prevegne nazaj in pade na hrbet S I v prah . . . Mnogo iz tolpe jih i I skoči k njej in jo zakriva, skla-l njajoč se nadnjo. », Konj se ustavlja, čez minuto | j pa iznova potegne in vsa zbita » i ženska se kakor prej pomika za » telego. Bedni konj koraka po-jj j čnri in še vedno maje s kuštra-r; j vo glavo, kakor bi hotel reči: "Kako podlo je tolči žival! — j i Prisiliti nas morejo, da se ude-I ležimo vsake ogabnosti. . . " Nebo pa, južno nebo, je popolnoma čisto — hiti enega oblačka ni in z njega radodarno ■ lije poletno sonce svoje žgoče • žarke. . . _ _ _ _ ___i i Tu nisem napisal alegorične-^ ga popisa preganjanja in mučenja — ne, to žal ni alegorija. ( To se imenuje sprevod. Tako , kaznujejo možje žene za nezve- j stobo; to je slika iz življenja, o- j bičaj — in to sem videl leta 1 1891 dne 15. julija v vasi Kan- j dibovki v Hersonski guberniji. , i O živalski duševnosti j Na zadnjem zborovanju Brit- j ske znanstvene družbe so razpravljali biologi mnogo o žival- , ski psihologiji, pri čemer je bi- . lo opaziti, da se še vedno delijo : v dva ostro ločena tabora, od ( katerih stoji eden na stališču, da je vsako živalsko ravnanje mehanično, nagonsko, drugi pa meni, da izvršujejo vsaj višje živali svoja dejanja po nekem načrtu in z neko mislijo, torej razumno. Prvemu naziranju so dali posebno sloviti eksperimenti ruskega biologa Pavlova nove hrane, k drugemu naziranju, tako zvanemu vitalistično-bio-loškemu se nagibajo posebno nemški raziskovalci, j Glavni zagovornik tega drugega naziranja pa je bil tokrat holandski profesor de Haan, ki je poudarjal, da bi se morali raziskovalci pri svojih opazovanih uživljati v žival, ki ima svoje posebne čute in zato seveda ne more izražati svojega duševnega življenja tako kakor n. pr. človek. Ko je prof. Zuckermann, ki se je v zadnjih letih proslavil s svojimi eksperimenti z višjimi antropoidi, končal svoj zagovor mehanistične metode, je ameriški psiholog William McDougall namestu z mnogimi besedami s filmom dokazal, da živali ven-! darle ne ravnajo zgolj mehanično brez razsodnosti. V filmu si » videl dva medvedka, ki sta zelo i smotreno reševala zamotano na-ilogo, kako priti do hrane, ki je bila zaprta v nekem zaboju. Do I hrane bi mogla priti le tedaj, če Ibi premagala 16 različnih vzvo-' dov in zapahov. V začetku fil-' ma sta potrebovali živali mnogo časa, da sta premagali te ovire, drugi del filma je McDougall snemal nekoliko tednov pozneje in je bilo videti, da rabita živa-; li sedaj za isto nalogo neprimerni manj časa — tedaj sta se nekaj naučili, a naučili bi se ne ničesar, če ne bi imeli nekaj lastne razsodnosti. Neki drugi učenjak je pripovedoval o podobnem primeru. .Mačko so zaprli v zaboj in je morala spraviti v gibanje komplicirane zapahe in vzvode, da bi prišla na prosto, do hrane. Žival je to nalogo rešila. Toda pozneje je pri odprtem zaboju izvršila ista dozdevno smotriaa dejanja, tako da je bilo jasno, da je ponavljala trike, v katerih se je izvežbala, to pa brez vsakega smotrenega namena. * UJEL GA JE ! "Sto in sto načinov je, da najdemo srečo." "Vem, toda pošten je samo eden." "Kateri pa?" "Saj sem takoj vedel, da ga vi ne poznate." PRIDIGA Špelin mož Kozma je zelo redkih besed. V nedeljo pride iz .1 cerkve in žena ga ogovori: "Ali si bil pri maši?" , "Bil." . "Tudi pri pridigi?" . "Tudi." "O čem so pa danes gospod i govorili." i "O grehu." L "Kaj so pa rekli?" "Da so proti." Moderna tehnika v Marsovi službi (Dalje iz 5. str.) 1 de izmota. Za nočne letalske na- ; pade so n. pr. izumili poseben žaromet, ki ne meče enotnega snopa žarkov proti nebu, mar- J več več drobnejših svetlobnih stožcev, in če zaide letalo mednje, se s pomočjo odbojne svetlobe, ki deluje na svetlobno e- J jlektrično celico, avtomatično ^ sproži top točno o pravem času. Druge priprave, ki omogočajo ^ | natančno namerjanje topov na j ( ( letala, delujejo spet na akustič-i nem principu. Takih sistemov je i' | mnogo in lahko se trdi, da grozi bombnim letalom večja pogi- ' j bel od obrambnih topov kakor ' 1 pa od lovskih letal. O plinski vojni in njenih gro- . zotah se je že toliko pisalo, da j se o tem ne izplača več izgublja- , ti besed. Širijo se fantastične | vesti, da se je kemični industriji posrečilo sestaviti strupene 'pline doslej neslutenega učinka, • kar pa ne more držati, ker so 1 kemiji že dolgo znane vse prvi- i 1 ne, ki bi se mogle upoštevati pri izdelovanju takih plinov. Kar bo v bodoči vojni drugače, bo v prvi vrsti tehnika plinskih napadov, o kateri pa se redko kaj zve med svetom. j Najbolj priljubljen predmet 'za fantaziranje o bodoči vojni pa so slej ko prej smrtni žarki, nevidni prameni nekih tajin-' stvenih sil, ki lahko na velike daljave ustavljajo letalske in av- j tomobilske motorje, zažigajo eksplozivne snovi in tudi neposredno ubijajo. Ne mine mesec, da bi se ne pojavile v časopisju vesti o kakem novem odkritju i tajinstvenih smrtnih žarkov, ki so neprimerno močnejši od vseh . poprejšnjih, še nedavno nas jej1 ■ prav naš slavni rojak Nikola i ■ Tesla razveselil z vestjo, da se' mu je posrečilo najti smrtne • žarite, s katerimi bi lahko v mi- j •, nuti pokončal cele armade ozi-. 1 roma bi jih lahko napravil imo- bilne, tako da bi do vojne vobče i 4 j ne moglo priti. Tesla pa slovi ne ! samo kot zelo učen mož, marveč 1 tudi kot človek izredno močne 5 fantazije. Toda za oblaki fanta-j J zije se zmerom skriva košček j realnosti, in dejstvo je, da so ) smrtni žarki v resnici mogoči, ) Vse vrste žarkov, ki jih pozna- ) mo, so namreč pri zadostni ja- | kosti smrtni. Gre torej le za to, ; da se ti žarki s primerno jakost-jo namerijo na najobčutljivejša ; mesta, pa prinašajo smrt in raz- ! dejanje. Problem proizvajanja , žarkov tolikšne jakosti bosta -znanost in tehnika brez dvoma j tešili že v najbližji bodočnosti, j in takrat utegnejo postati smrt- j ni žarki res tisto strašno orožje ( ki nam ga dandanes slika fanta- i zija. i Dotod smo omenili le nekaj večjih primerov, ki kažejo nujni ; vpliv moderne tehnike na bodo-j ( čo vojno. Dotaknili smo se sa- ( mo njenega neposrednega vpli-1 va na preosnovanje orožja. Njen posredni vpliv je pa še dosti večji in bolj mnogostranski. Tu bi bilo treba v prvi vrsti omeniti borbo za avtarkijo, ki jo vodijo dandanes domala vse države na svetu in ki bi bila brez visoko razvite tehnike iluzorna. Pridobivanje umetnega kavčuka izdelovanje bencina iz premoga, j sintetično proizvajanje dušiko-i; vih spojin iz zraka itd., vse to so umetno ustvarjene panoge proizvodnje, ki so nujno potrebne ; za vsako izolirano državo v i primeru vojne, dočim so v mir-j i nem času svetovni gospodarski i organizaciji prej škodljive ka-' »i kor koristne. Takih primerov bi l i lahko navedli še veliko število, i ] vendar pa že ti zadosti jasno ka-i žejo", kako moderna tehnika so-• j deluje v enaki meri pri ustvar-■. janju kakor tudi pri rušenju na-- še civilizacije in kulture. •HI« I MODNA TRGOVINA % 6030 St. Clair Ave. | V zalogi imamo vsakovrstno deško, dekliško in Jj žensko opravo. Se priporočamo za obilen obisk. & Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, želimo n vsem našim odjemalcem in prijateljem! % --m. . um n' jt Vesele Božične praznike in srečno Novo leto c želimo vsem odjemalcem! I! —O— JOHN JANC, lastnik MAYFLOWER DAIRY CO. I 1083 East 68th Street f HEnderson 4926 | Hvala za dosedanjo naklonjenost. Se priporočamo še J za v bodoče. Postanite naši odjemalci. I --i,, i .. ii .r Js THE LAKE ERIE BUILDING MATERIAL COMPANY 5459 Hamilton Ave. LUMBER Mi smo v vaš naselbini 36 let p Zahvaljujemo se Vam za vso vašo naklonjenost V preteklem ter vam želimo Vesele "Božične praznike in srečno Novo Leto! Jj Priporočamo, da nas obiščete ko potrebujete les, itd. RALpfttBRON | MESNICA i 4030 St. Clair Ave. \ Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, želimo j vsem našim odjemalcem in pi'ijateljem! j Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter se jj priporočamo za v bodeče. Pri nas dobite najboljšo j 1 vrste svežega in doma sušenega mesa, kot dobre šuh" J ke, klobase, prato itd. Vse po prav zmerni ceni. j f Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, belimo f vsem našim odjerruilcem in prijateljem! Se prav lepo zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenosti i ter se priporočamo še za v bodoče. Pri nas boste j dobili fino sveže mleko in smetano in vedno točno, i ' vljudno postrežbo. i f Naši odjemalci so zadovoljni, kar je naše f najboljše priporočilo. * | 5 EDNA DAIRY j ANTON ZNIDARSIC J SLOVENSKA MLEKARNA | 6203 Edna Ave. f Tel.: HEnderson 7963 j GOLOB RESTAVRACIJA 1 6314 St. Clair Ave. želimo prav vesele božične praznike vsem našim gostom in prijateljem. • -o-- Pri nas dobite najboljše vrste jedila in pivo. t Se priporočamo, da nas posetite. t LOUIS ULE j? 6506 St. Clair Ave. t SLOVENSKA BRIVNICA Š Vsem obiskovalcem našo brivnlce ter prijateljem 0 limo vesele božične praznike in srečno novo leto. * Hvala za vašo dosedanjo naklonjenost ter se priporo- 6 čamo v bodoče. • - ' The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY VOLUME XVII. — LETO XVII ŠTEVILKA (NUMBER) 289 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) DECEMBER 20, 1934, Potrkal na kuhinjske duri je človek prijazen, krepak; poprosil je z žalostnim.glasom, pomaga naj vsaj mu rojak. Brez cilja peham se po svetu, —pod Trško sem goro doma-manj stalna ne bila bi sreča v podnožju domačih gora. "Težko je, težko je prositi, pa druge ni več pomoči. Vprašujem po delu. Reko mi: 'Nič! Treba nam mlajših moči, Nad trideset let sem se trudil in veselil starih se let, ko mlade bi dni mi obnavljal Slovenije pisani cvet. Sem varčeval pridno in hranil in legal utrujen zvečer. Kot blisk:—Kriza, brezdelje — ostalo mi vzel je bankir." — IVAN ZORMAN Joseph Zele in Sinovi LICENCIRANI POGREBNI!" 452 East 152nd St. KEnmore 3118 Dva ambulančna vozova ime mo na razpolago podnevi in ponoči. Postrežba prvovi stna in točna. Cenjenim rojakom se toplo priporoča: 10 da v slučaju potrebe nas pokličite po telefonu ali osebno. Naše cene so tako nizke, da jih vsakdo zme e. Vesele božične praznike in rrečno Novo leto želimo vsem našim prijatel em in znancem! Mandel Mandel Hardware Drug Store Obe trgovini sta polni stotine stvari, pripravnih za božična darila. Se priporočamo! Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto želimo vsem. Bilo je krasno, ko sem drčal 'jss v dolino, toda v ušesih mi je h neprestano zvenel proseči klic Ig na pomoč lepe svetlolaske. Ka-jfe ko je mogel vodrnk podvzeti pot JE v takem vremenu? In iz kakšne- ga razlega? *a&j (Dalje na 5. str.) DRUGGIST vogal Cherokee Ave. in E. 185 St Telefon KEnmore 2877 15702-04 WATERLOO ROAD KEnmore 1282 BOŽIČNA IZDAJA PARTUS. CHRISTMAS EDITION Berač Polnočna prikazen NEPOZABEN BOŽIČNI VEČER (Originalen prevod za "E.") sU^TT]! EPRAV nisem noben BjKft! romantik, pa strastno Igfgjjsgf ljubim naravo in šport, ^Cj in kadar sneg " nežno obrobi skalovje in pe-!f'e> ali počiva v debelih težkih azinah na travnatih rebrih, Pestim svoje posle v mestu, vza-1 skije in se odpravim v Planine. ; Silo je na božični večer pred leti. V mestu je huda burja ceremonij zanašala ljudi o-cestnih vogalov, vendar ko prišel iz mesta, je veter po-in ko sem stopil z vlaka, j Počasi poromam v gorske bir^' k'*0 ozračje mirno. O-lca novega snega je obetala ,^ajno smučanje v dolino. Mraz & ^avno toliko pritisnil, da je ®*Ziio odejo strdil in otrdil. i Bt ,rarneni nebeške volne so se jj ^ v krogle ter pritiskali do-Veje smrek in borovcev. Neki čil k° PreP^a®eni zajec je sko-% Povito iz gošče; sem in ^ So Se jezno oglašale vrane, p ,^ače pa me je objemala po-na tišina ter blažila moje : tapete živce. Sneg se je sko-sk. .^slišno vdiral pod mojimi jelr • oc* ^asa ^asa -i6 ^ pok v bližnjem vejevju. pa. r nisem štel, ostale so neo- rf/J sem se domislil, da se i ram resno podvizati, če ho- vj. Priti do turistovske koče, v, pade noč. Preko snežnih gj njav, ki so se nenadoma raz- Wk Se brezobzirno Pl^H st^Qdil sem skozi ves dan či-> JI Sarn> in sem bil torej izne-<}0 Q> ko sem opazil sveže sle-j v^® skijev v novozapadlem,! --------—-_________■ strjenem snegu. Ti čudni sledovi so tekli na obeh straneh vtis-kov, ki so jih povzročali moji, lastni skiji. Toda videl niti slišal nisem' nikogar. Ali je bilo mogoče, da najdem tujce v koči?... I Nebo je bilo svinčeno sivo,' sence na snegu so bile temno .modre, odtisi skijev, ki so tekli mimo mojih, pa so v rastoči temi izgledali skoro kot črne brazde. Bilo je skoro noč, ko sem odprl vrata planinske koče ter j stopil notri. Bila je čisto zapu-1 ščena. i Moje samotarsko življenje in samotna popotovanja so me na-1 pravila prilično praktičnega in v kaminu je prav kmalu prasketal ogenj. Odvezal šem nahrbtnik ter z zadovoljstvom rezal svojo turistovsko klobaso. Ostri nož je ponovno zdrsnil skozi j mehko meso... Prav ko sem bil tako prijetno zaposlen, sem začul zunaj koče neki ropot. Vrata so se na stre-žaj odprla in preko praga je stopil bradat vodnik, držeč v roki palico za hribolazce. Nje-( mu je sledila mlada dvojica in čeravno je moje srce precej utr-1 jeno proti vsem čarom, sem na prvi pogled opazil, da je bila ženska, ki je imela skije na nogah, mlada in brhka, z rdečkastimi lasmi, kot brezovo listje v pozni jeseni. Vsi trije so bili veselo razpoloženi in zgovorni; izložili so svoja okrepčila, se vsedli k mo-; ji mizi ter kmalu naredili priprave, da se podajo k počitku. Jaz sem bil tudi truden in kmalu nato ni bilo v koči slišati drugega kot globoko dihanje več ljudi, To je bilo zadnje, kar j mi je udarjalo na ušesa, predno isem zaspal. Toda zbujenje je bilo čisto drugačno! j Že v spanju sem opazil, kako j se je postelja tresla pod mano, in ko sem končno odprl svoje trudne oči, sem začutil bolj jas-|no kot poprej tulenje viharja in zdelo se mi je, da vidim obilo snega, ki ga je neslo mimo oken koče. Na vsak način je bila še globoka noč. Prižgal sem luč ter pogledal n? uro. Bilo je "tiri zjutraj! i | Istočasno sem opazil nekaj, kar me je ve'iko bolj vznemiri-! lo. Mojih tovarišev ni biJo nikjer, koča je bila prazna. Zakaj za Boga so vstali tako zgodaj zakaj se se podali ven ob taki uri, sredi dolge zimske noči? Kakšna sila jih je gnala, da' so odšli v tem strašnem vremenu? Zunaj se je tuleči vihar z vso silo zaganjal v leseno kočo, sneg je divje plesal mimo ter se kot v divji jezi zaganjal v šipe v oknih. Ob strehi je stokalo in ropotalo in ob kaminu je žvižgalo čudno vreščeče in ledeno mrzlo. Veljalo me je dosti truda, predno sem zopet oživel ogenj. Ampak kje je bila trojica, ki je šele pozno sinoči stopila v to kočo? Misel me je mučila in mi ni dala nobenega miru. Začel sem iskati vrata. Po mnogih poskusih se mi je posrečilo stopiti v odprt prostor. To—in ničesar drugega. Snežni oblak, o katerem se je zdelo, da sestoji iz tisočerih igel, mi je zaviral stopi njo in ustavljal sapo. V istem; trenotku sem razločno slišal' klice na pomoč. Bili so vreščeči' in polni groze ter so se' konča-: vali v izčrpanem stokanju. Skušal sem se kosati z viharjem ter izkričal dušo iz svojega telesa z odgovarjajočimi klici. Stokanje Pošiljamo Vam vesele pozdrave in novoletna voščila! & Zahvaljujemo se vam za vašo naklonjenost v letu $ 1934 ter želimo, da bi še nadalje uživali vašo naklo- * njenost v letu 1935! * Imamo na stotisoče različnih stvari pripravnih i za darila. Krasne zavojčke Candy-ja, Kodaks, Parfu- i ina itd. Zdravniške recepte izvršujemo natančno in j točno! ^ John E. Cass j 6502 St. Clair Ave. ENdicctt 0583 Kakšno stalisce zavzame cerkev ? Cerkev v Rusiji je za. praktične svrhe likvidira- j na. To je plačilo za njene grehe v preteklosti. V\ Nemčiji je cerkev v procesu "ko-ordinacije" z na- j cijonalistično - paganskim misticizmom, katerega rabi nemški kapitalizem za zasužnenje ljudstva. Politika katoliške ccrkve, kjerkoli je dominantna, je no-torično reakcijonarna — troje sodobnih primerov: Avstrija, Španija, Mehika. Kaj čaka organizirano krščansko religijo v Ameriki? Na to vprašanje odgovarja neki protestanski duhoven ki je prepričan, da je cerkev obsojena na j propast, če temeljito ne predrugači svojega stališča napram kričečim socialnim krivicam. JE STOJI danes cer-' kev v Ameriki? Ali ffQfi/^P je čisto udinjana pppfrl profitnemu sistemu? Ali je že toliko časa' blagoslavljala ekonomske čednosti, da je posedanje bogastva' v njenih očeh postalo istovetno z posedanjem božjega kraljestva? Kje bi našli ameriške! cerkve, če bi vzeli prerez ameriškega cerkvenega življenja? Koliko ljudi, ki spadajo k cerkvam, je fašistično nadahnjenih,1 sovražnikov Židov, ljubiteljev nacijonalizma, takih, ki so pripravljeni imenovati "rdečkar-ja" vsakega, ki morda samo namigne, da utegne biti nekaj narobe z obstoječim profitnim sistemom? Koliko je takih, ki se1 jih poleti panika, samo da slišijo, da obstoji potreba revolucionarnega gibanja, posvečenega socialni spremembi? Bojijo se, da se voz z jabolki prevrne, akoravno so sami že davno ob vsa jabolka. Koliko med njimi jih je, ki so še vedno kapitalisti, čeprav nimajo nobenega| kapitala? Ko stojimo pred a-j meriško pozornico in stavimo ta vprašanja, nam prihajajo. v misel nekateri določni odgovori. je prihajalo zdaj od vzhoda, potem od zapada in severozapada, in je postajalo vedno slabotne-je. Strahotni klici na pomoč so polagoma izumrli. Divje stokanje ženskega glasu je trajalo Idalj, in le zavest, da bi ne mogel :nikoli priti do nje, me je držala' pribitega na pragu. Nesrečniki | utegnejo vsled mojih klicev na kak način najti kočo, teda v ta- ; kem viharju mi je bilo nemo-, goče napraviti celo par korakov, ne da bi zgrešil smer. j Grozna tišina zunaj in kosti prešinjajoči mraz, od katerega! so mi zobje šklepetali, sta me končno prisilila nazaj v ledeno mrzlo kočo. Ko se je zdanilo, je! vihar potihnil in skozi zgodnjo meglo je plaval celo rahei zlat; svit prihajajoče solnčne svetlo-! be. Sklenil 3em spremeniti svo-| jo smer in se podati v najbližjo' planinsko vas. Če bi se zadost-l no število ljudi takoj podalo v! planine, utegnejo najti nesrečnike še žive pod snežnimi zameti. I . Ni dvoma, da so cele sekci-| je cerkve popodnoma kapitalistične miselnosti. Cerkve, ki so ; odvisne na visoke zapuščine bo-: gatinov in na investicije, go-jtovo ne bodo vodile ljudstva v 'boju za prevrnitev obstoječega ■ sistema. One niti ne skušajo ; dejanske dognati, kaj se godi z njimi v sedanji krizi. Povečini skušajo varovati "interese," katere imajo v sedanjem sistemu. Dohodek od teh "interesov" se-j veda pokriva plača tajnikov in j raznih drugih uslužbencev, s katerimi razpolagajo cerkve doma in v inozemstvu ( v misijonski službi), torej se jim lahko odpusti ta normalni čut samo-keristi. ^ i Toda od katere velike cerk-: vene organizacije prihaja danes kaka določena vodilna izjava . ali klic, o katerem bi se moglo (reči, da ima za mase ljudstva j kak pomen? Od cerkve niti ne pričakujem, da bi se javila s kako veliko preroško vizijo popolnoma nove družbe, kajti cerkveni voditelji brezupno u-'pajo, da bo Mr. Roosevelt na en ali drug način prinesel domov izgubljenega zajca ter s tem čisto iznova odprl lovsko sezono prosperitete. Nekaj ljudi pa je danes v ! cerkvi in njih število raste, ki \ so opravili s tem sistemom, ki bazira na cenah in profitih. O-' pazcvali so v svojih cerkvah posledice brezposelnosti, strah 'pred bodočnostjo in izgubo poguma. Izven velikih mestih cerkvenih občin se duhovščina ne pase ob posvetnih dobrotah, ki pripadajo bogatim. Ona čuti 1 revščino, katero je prinesla ta kriza v našem ekonomskem sistemu. Mnogo med njimi jih je občutilo brezposelnost in nesi-j gurnost in pričeli so spoznava-j ti, kaj je resnični vzrok njihovega položaja. Že več let je v ameriški cerkvi na delu močan: tok, ki smatra ideal pravičnosti! za preskušnjo vere. Prišlo je. spoznanje, da je absolutno nemogoče pričakovati kraljestva božjega na zemlji, dokler ima oblast nad ljudmi taka ekonomska uredba kot je sedanja. Oni! j nočejo več verjeti, da bo po-j smrtno življenje zadostno plačilo za vse krivice, trpljenje in uničevanje na tem svetu. Vera je po njih mnenju boj pravice proti krivici, boj luči proti temi, in to v obsegu naše sedanje družbe. Nič več se ne boje svetopisemskega hudiča, dobro pa poznajo živega hudiča v današnji družbi. Ako se jih bo likvidiralo, tedaj bodo likvidacijo izvršili sami. Ako se jih namerava ko-ordinirati, bodo začeli z revolto dovolj zgodaj in se pri-j družili onim, ki zahtevajo res-; nično novo družabno ureditev, ( ne bodo pa se hoteli pridružiti onim, ki pod krinko terorja u-! postavljajo trdnjave sile, da o-j hranijo sedanji sistem nedotaknjen. j Širom Amerike so na vodilnih: mestih cerkva danes možje, ki! | so zavrgli idejo, da verska čed-: nost obstoji iz neke posebne vrste dobrodelnosti, ki temelji na' miloščini. Zavrgli so idejo, da! je relif za revne zadosten nado-j mestek za pouk revnih, da naj j vzamejo to, kar jim pripada. Vr klicu onih, ki želijo nove družbe, v kateri bodo potrebe ljuii postale vzrok produkcije dobrin in blaga, in v kateri bo nagrai a! koristnega dela prinesla var:yvt in blagostanje za vse, so na li j spoznanje, ki jim prinaša ob-jčutje svoje lastne rešitve. V i njihova življenja prihaja spreobrnitev v najglobljem pomenu 'besede. V mirnejših trenotkih ! poznejših časov se utegnejo n jih j akcije zdeti prenagljene in nelogične, toda oni vedo, da "likvidacija" ni niti umestna ni:' sprejemljiva in vedo tudi, da ji bo fašistična "ko-ordinacija ! pognala v še večje robstvo v našem sedanjem sistemu. Cerkev in njeni voditelji morajo odločiti sami, ali pa i odločitev napravljena zanje. Ali bodo resnično revolucijonarni elementi v naši družbi pronašli vero za "opij ljudstva," ter jo v svojem hotenju za zgraditev nove družbe potisnili na stran ter uničili, ali pa jo bodo fašistični elementi "ko-ordinirali'' z njihovim sistemom ter jo pretvorili v propagandno agen-jcijo za njihovo "avtoritativno" državo. O tem ni nobenega dvojina. Amerika ne more uteči silam, ki vsepovsod oblikujejo !svet. Ako se cerkev ne prebudi in ne preneha podpirati se-jdanjega ekcnomsko-socialnega sistema, potem so ji te reči uso-J jene. Cerkvi in vsem verskim I delavcem je dana prilika, da se j pridružijo silam, ki so na delu za spremembo našega družab-jnega sistema, dano jim je, da i posvetijo svoje sile za porod move dužbe, ki omogoči najvišje : blagostanje vsemu ljudstvu. Nahajamo se v definitivno re-ivolucijcnarni dobi. Ves svet je v hitrem toku sprememb Ali bo cerkev ostala še nadalje dekla sedanjih gospodarjev, ali bo dala vodstvo in opor5 dela, ki ga je prvi izvršil med' našim narodom Primož Trubar, sKlpiše dr. Lah: 5« | "Toda komaj je zatisnil oči |S!naš prvi vodnik (Trubar), za-»i čeli so se bližati črni oblaki nad S'slovensko domovino... Dolgo so 3I deželni stanovi odvračali pre-jgiteeo nevarnost in ščitili versko 'svobodo naših pokrajin, ki jim j« j jc bila nagrada za obrambo di ps' ! žavnih mej proti turškim napa-»gidom. Po bitki pri Sisku je tur-x|;ška nevarnost minila in jezuiti g?; 30 prišli v Ljubljano, da izvrše j delo izpreobračanja.. Do leta SehlfiOO. je večina slovenskih knjig IS zgorela na grmadi... Predikant-Sjjje in učitelji so bili izgnani in z • njimi vsi, ki se niso odrekli kri-fii Ivi veri. Mnogi so se skrili in za-B j tajili svoje prepričanje. Med g® iziidnjimi, ki so zapuščali domo-tej i vino in iskali svobode drugod, &§!jc bil Trubarjev sin Felicijan. Mnoge je zanesla pot daleč v I svet in so se izgubili v tujini. m.1 "Tako je bilo uničeno kultur-m rij delo polstoletja. Slovenske m , knjige so izginile iz naroda...'' Bilo je v spomin na tiste ža-ŠMlostne čase, ko je ljubljanski ; škof Hren na grmadi sežigal pr-M ve slovenske knjige, da je Ivan Sg i Cankar položil v usta vodilnega w, karakterja v drami "Hlapci" m\trpke vesede: % | "Takrat so naše najboljše lju-'JM di pobili, drugi pa so zbežali © drugam. Kar je ostalo, je bila S;smrdljiva drhal." i 4 ^ France Prešeren, ki je v za- ffi četku 19. stoletja obogatil kul-w turno puščavo, ki je tedaj vla-dala v Sloveniji, s pesniškimi jŠ tvorbami v našem tedaj še lite-P ramo čisto nerazvitem jeziku, P ki so-se lahko kosale z najbolj-^ šini, kar je nudila tedanja ev-!3 ropska literatura, je tudi nale-W tpl na sovražen. odpor med po-^ božnjaki in klerikalci tedanje ■KI dobe. Dr. Lah piše: 3 "Prešeren živi samotno, po-sg dnevi dela v pisarni, zvečer po-■3 seda v družbi prijateljev—a v duši živi drugo življenje, živi je-1 4* nje pesnika, ki gleda v duhu ve-: Jg. liki pohod človeštva in čuti v m sebi dolžnost 'noč temno raz jas-1 g nit,' ki tare duha' in 'kragulju g.odgnati, ki kljuje srce...' Zave-g da se poslanstva pesjvika, kj nio-: ra 'v prsih nopvti peklo aP, iiebi?' f g in razodevati- svetu ; visoke ciljej S in ideale, da ubeži praznoti živ- ljenja.' V ozkem obzorju našega I domačega sveta je bila te vrste'n poezija nekaj nenavadnega in i d skoraj nerazumljiva. Dočim dru i s gi sotrudniki 'Čebelice' v skrom-Jv nih verzih podajajo brezpomem-Jg bne vsakdanjosti, doni Prešer^s nova visoka pesem iz globočin v srca in 1'azodeva najnežnejša ču-1 li stva in najtajnejše misli. O lju-, n bežni nam je pela do tedaj le li-jj rična narodna pesem, ki so jo v zato smatrali za pregrešno; vjč literaturi se ni govorilo o njej.! p Zato je to vrsto nove poezije' mogel razumeti le ozek krog! Prešernovih prijateljev, velik t del javnosti je smatral zaljub- § ljene pesmi za pohujšljive in:1 zapeljive. Duhovniki janzenisti, x ki so skrbeli za pobožno in po- } učno slo vstvo in čuvali nad jav- j t no moralo, niso odobravali 'no-} \ve pisari je in so obsojali ro- jr mantično umetnost, ker je bila nositeljica svobodnih misli in :E iprevratnega duha. Prešeren je, 1 na njih napade odgovarjal z du-:J hovitimi satirami, v katerih je 1 zavračal zastarele nazore." ^ £ 1 Fran Levstik, prvi pravi slo-.; venski leposlovni kritik, pisatelj ; "Martina Krpana" in duševni o- i če modernega slovenskega slov-;] stva, je tudi okusil sovražnost:; klerikalnih sil, ki so usodno 11 ! vplivale na njegovo življenje.: j Potem ko je brez mature zapu- i stil ljubljansko gimnazijo, piše : dr Ivan Lah, je odšel v Olomuc; na Moravsko v nemški viteški; red. "Upal je, da se bo tu mogel ^nemoteno posvetiti svojim jezikoslovnim študijam. Ni nesreče brez sreče. Tu se je seznanil s češčino, prevajal je kraljevo-1 dvorski rokopis in kljub samostanskemu zidovju tujega nem-1' škega reda je slišal o ljubi borbi; >j Ici jo je tiste čase boril češki 'narod za svoje pravice, ter spo-) j znal imena in nazore narodnih j 1 in političnih voditeljev. Toda o-j ■.črnili so ga iz Ljubljane, da so\ njegove pesmi pohujšljive in ne- j - varne, posebno zato, ker jih je' i mladina čitala z velikim navdu-| ' šenjem. Levstik je moral zapu-i i stiti neprostovoljni samostan in je odšel na Dunaj..." -W- «TT- c Simona Gregorčiča, to »nehke! lirično dušo in resničnega ljud-| skega poeta, je brutalnosfkle-: ' rikalne nestrpnosti moralno raz-! " dvojila ter mu zagrenila dober! ' del njegovega drugače tako i-j 'Idealnega življenja. Dočim je i njegov sovrstnik Aškerc, tudi, duhovnik, revoltiral ter kot pro-i " test proti preganjanju od stra-j ni klerikalcev obesil duhovniško •suknjo na klin, je nežni Gre-" gorčič vdano sprejemal krivične ' udarce pobožnjaških moralistov, "iter trpel, dokler ga ni smrt od- 1 rešila. u V dr. Lahovih "Vodnikih in ! prerokih" čitamo: i ' Kakor ujeti ptic toži nad svo-Li jo usodo: Pač mnogo ste mi vzeli, mnogo, - ko zlato vzeli ste prostost. ■jA enega mi vzeli niste, i| pa mi ne vzamete nikdar. ■ to pesmi so srebrnočiste, ,1 to je glasov nebeški dar. .1 ' . ■ Samotno v kletki bom prepeval, ■ dokler ne poči to srce, •.vam dušo mrzlo bom ogreval ' in sebi bom hladil gorje. j i ■j "...Lastno in svetovno gorje pada / čimdalje težje na čuteče pesnikovo srce in v svoji krasni •iperoni 'Človeka nikar' prosi Bo-| ga, ki ustvarja in presnavlja življenje, naj iz njegovega pra-j ihu ustvari cvetlico ali pevko ptifip;. ; : Kfidoc bi Isot.jai;?, m. s veti, i imel čutiti in trpeti, -j med-dvomi? zmotami viseti — človeka—ustvariti nikar! I "Te in druge svetožaljne pes-'* j mi so naletele na ostro obsodbo | idr. Mahniča, profesorja bogo- g 'slovja v Gorici, ki je presojal I vso literaturo s strogo verske- j § Iga stališča. 'Ta Mahniče^a ob-: g ■ sodba,' pravi pesnik Anton Med-: s i ved, 'je bila za Gregorčiča naj- | hujši udarec, ki ga do smrti ni, 9 j mogel preboleti." Dasi so se pri- j« jatelji zavzeli za pesnika in za";S , vračali pretirane očitke Mahni-1 « j čeve, je na tej rani izkrvavelo' | : pesnikovo srce..." i * 1 * IS ; Važno vlogo v bojih za kul-i 2 turni in politični napredek je i-' » 1 gral v zadnji polovici minulega! 2 in pričetku sedanjega stoletja « j v Sloveniji liberalni element, g . i kateremu je stal na čelu pisa- * . j telj in politik dr. Ivan Tavčar, -. ki se je vse življenje boril s kle-! i .jrikalizmom. | , "Kakor glede narodnosti," pi- | i še dr. Lah, "tako je Tavčar i ; i krepko poudarjal drugo stran | . mladoslovenskega programa: | ; vse za prosveto in napredek i| 1 Proti temu programu se je od- j ločno postavil izdajatelj .'Rim-J - skega katolika' dr. Mahnič, ki j \ j je obsojal vse. kar ni bilo stro- i - go v soglasju s cerkvenimi dog- \ -!mami. Tudi narodnost se mu je \ t izdela pagansko čuvstvo- zah- ;j ijteval je, da si kot katoliški na- i • |rod uredimo narodno, politično j -jin slovstveno delo na cerkveni]' e'podlagi. Dr. Tavčar je v duho-M c;\dti satiri '4000' osmešil preti- ; i;rane nazore dr. Mahniča. Z ironijo slika pisatelj življenske , slovenske prestolice, kakor bi' izgledalo okoli leta 4000, ako bi e v njej zmagala teorija, ki se razlaga na univerzi 'sv. Simpli-^ cija.' Ljubljana bi dobila fantastično srednjeveško lice, ker bi i- J ^ dogmatični duh zatrl v njej ^ vsako svobodno mišljenje. Izgi-.j^nilo bi slovensko ime in vse, ;kar je ustvaril v prejšnjih sto-| letjih svobodni narodni duh." 0 Pravi revolucijonar v moder-jnem smislu te besede je bil I-! e van Cankar, ki je ne le glasnik' ^ j akstraktne umetniške lepote v 'tako vznešenem smislu kot je 1 _ i 0 !ni Slovencem podal še nihče n t | pred njim, temveč je tudi neiz- jprosen kritik hinavščine in gni-; iobe, katero poklicni rodoljubi ° j zakrivajo z oblaki visokodonečih in brezpomembnih fraz. Kleri-: kalizem je začutil revolucijo-narja v Cankarju, čim se je po-1; javil na javni pozornici. Ljub-j ljanski škof Jeglič je kupil ce-j ^! lo izdajo njegovega prvenca, i " | pesniške zbirke "Erotike,'' ter )_!jo slovesno sežgal! In ironija L"; vseh ironij—komaj je minilo 0 dobro desetletje izza Cankarje-: ve smrti, že si ga skušajo lasti-e ti katoliški dogmatiki, ki Can-i karjevo resnično in globoko versko čustvo skušajo tolmačiti za nekaj istovetnega s kleri-| n kalnim bigotstvom, katerega je' Cankar pobijal z vso silo svo-' jega genija, i- Oton Župančič, sovrstnik1 Cankarja in po mnenju mero-dajnih kritikov eden največjih evropskih pesnikov sodobnega1 časa, je še ne tako dolgo nazaj zgubil službo pri ljubljanskem' gledališču, ko so klerikalci dvi-' 'gnili proti njemu svoj stoletja' stari krik "Pohujšljivec!" Pribito je, da je bil klerikalizem med Slovenci vedno pro-/, ti-naroden, proti-kulturen, in] proti-socialen. Napredek, koli-• kor ga je bil prisiljen sprejeti pod pritiskom časa in razmer,; je bil vedno oportunističen in' e neiskren. To dokazuje vsa naša j e zgodovine. ii # i-l; Tega se moramo zavedati tu-' a di Slovenci v Ameriki, posebno i' -( še v Clevelandu, v metropoli in u:srcu našega izšeljeniškega živ- ' Ijenja. Slovenski klerikalizem v Ameriki je neke posebne vrste I stvor, zlasti v Clevelyudu, kjer, - mu je • glasnik "Ameriška Do- j movina," toda v bistvu se pravi C Dalje na 3. str) LVery Man*« CHoice V FOOT- J% \ FASHION /I ^^^ SHOES jjm Lahko rečemo, da >\/ / možje, ki pazijo, da / so čedno in odlično N. opravljeni katerih \ čevlji vedno značijc najnovejšo modo, izberejo F O O T - FASHION čevlje. Torej, ako želite biti med onimi, ki cenijo dobre čevlje — kupite Foot-Fashion čevlje Frank Butala j 6410 St. Clair Ave. FINO OBUVALO ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE j Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, želwn0 I vsem našim odjemalcem in prijateljem! i ADDISON FURNITURE CO. | Novo in rabljeno pohištvo kupimo, prodamo in 7/i' menjamo. 6714 St. Clair Ave., HE. 3417 j ; j Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto '] i' želimo vsem. ■■ | < • i ^ ..... ^ " ' * | I & J SHOE CO. | 6311 St. Clair Ave. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi«110 j vsem našim številnim odjemalcem in prijateljem- Pri nas imamo vsakovrstne obuvalo za celo družin0, , Cene zmerne. Se priporočamo za naklonjenost. _• * _■ ■•'•■_____Ji i CARL ROGEL j 6526 St. Clair Ave. lvrojačnica in čistilnica moških in ženskih oblek. želim prav vesele božične praznike in srečno novo Id0 1 vsem mojim odjemalcem in prijateljem. $ Hvala vam za dosedanjo naklonjenost ter se priporo* / čamo tudi za v bodoče. Naše delo je točno in zaneslj1* I vo. ŽELEZNAK SHOE REPAIRING ] 6221 St. Clair Ave. j Želimo prav vesele božične paznike in srečno NoV? j leto'V8e\n Hrvatom in SloveAcem, našim odjemalcem in prijateljem! Izvrstno popravimo .čevlje za moške, ženske in otr°" I ke. Delo je točno in v vaše zadovoljstvo. Nizke ceiie- \ Se priporočamo. 20. decembra, 1934 " STRAN 3 is—----------■------------------------------..^l ,-.- ... ,. .■„,. m . I« I—I.,,.,,.. ..,.■■ I . ...II—.«, I m " i..«—«—« Ml. ...............Ill J....M.I. III II |->.«M. I I I . I I I ■ . CHARLES ZUPANČIČ j SLOVENSKA PEK ARI J A V SLOV. NAR. DOMU M 6413 St. Clair Ave. S ifPN, '"^^šk m | Za božične praznike kupite vaše potice, kolačke, pe- @ civo, in kruh v slovenski pekarni. ® S I Vesele Božične- praznike in srečno Novo leto % * želimo vsem! s i ■—----------iS fe 'Š [ Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, želimo $ vsem našim odjemalcem in prijateljem! 5 iS 'i \ FRANK^CEBUL j j/ ii 1147 Addison Road Br1 . 'j F( Pino doma prekajeno meso, šunke, želodce in klobase * Fj Vedno sveže meso. Pošiljamo tudi izven mesta! * I 'i VAŽNO NAZNANILO 'j j Naznanjam rojakom, prijateljem in znancem, da i- 'j j mam obe licenci, državno in zvezno, za prodajo vina 'i f na debelo in drobno, na galone ali na sode. Davek je J t plačan. Cena najboljšemu-vinu je $1.00 galon. 'i t V zalogi imamo tudi izvrsten prigrizek, kot pristne i g domače suhe klobase, šunke, prato, vse po najnižji i | ceni, toda zelo okusno. Se priporočam rojakom za na- j f ročilo. Vaš stari znanec j ANTON BAŠCA j i 1016 East 61 st St- j B -—-----------.— i e 1 B Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo i vsem našim gostom in prijateljem! 'i P " i —O— j I JERRY IN LUCIJA LESKOVEC r1 ' 1 ■ | LJUBLJANA BEER GARDEN I 689 East 200th St. Hwk^. St I JOSEPH PERME ai I \ v SLOVENSKI KROJAČ Si | 15607 Waterloo Road i' -o---- : I * Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom kadar po-¥ trebujete novo obleko od $20 in naprej, fino gorko »i suknjo od $18.50 in naprej. Napravljeno dobro in trgi pežno po meri.—Vesele praznike želim vsem! 5Fi H*, ' •—------■ ■■ -----—-- Kfl MRS. MAR! MAHNE I 6101 St. Gair Ave. B w BEER GARDEN i Pri nas vam vedno postrežemo z dobro pijačo in okus-wj nim prigrizkom. Se priporočamo za obisk. W Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo jfr vsem obiskovalcem in prijateljem ff*i . ___ _ _____ ____ Sn K ffi želimo prav vesele božične praznike in srečno novo w leto vsem našim prijateljem in odjemalcem! KTi KALISH igk BILLS |i Department Store IP v Store » Modna trgovina Shoe kFi I 7010 St. Clair Ave. 7008 St. Clair Ave. Se priporočamo tudi za v bodoče! Iztrgano srce Ivan Vuk (Epizoda iz strašnih dni.) A. AM NEKJE na podnožju. ffSIftf Karavank je vasica,'si kjer živi moj prijatelj i IV kaplan, nekdanji vojni; s« kurat. V svetovni vojni je mo- j ral blagoslavljati v klanje od-| s hajajoče ljudi, jim v metežu da- Z jati odvezo in tolažbo in spreje-jti mati zadnja naročila umirajo-; čih. Ko sem ga obiskal, smo bi- j li pri njem v večji družbi zbra-jo ni nekdanji tovariši z bojnih |r poljan in smo si obnavljali raz-jii lične spomine in epizode. iš Vojni kurat, moj prijatelj, se-1 daj kaplan, je rekel: Is "Naj vam povem zgodbico, ki>č mi še sedaj ne gre iz spomina. Trpka je po vsej svoji vsebini, t pomembna in tudi preteča." j s Za trenutek je pogledal sko-jr zi okno, si popravil lase, kakor j] bi mu bilo težko začeti oživlja-' s ti spomine. Zajel je z globokim c dihom sapo in začel: 1 "Pet grobov je med drugimi na našem vaškem pokopališču, j Rekel bi, da vem za vse grobo- U j ve, kdo leži v njih, samo kdo le-T i ži v teh petih grobovih, ne vem. it i Da so vojaki iz tistih dni, ko je;l bila peta božja zapoved zbrisa- j £ na s tabel Mojzesovih, vem, ali ;!za njih imena nisem mogel zve- ^ j deti. Neznani vojaki so. ne z ( j vidnim spomenikom, pred kate- j S rim se klanjajo prihajajoči inj] f: dajejo čast junaku, ki ga ne;] | poznajo, ampak neznani vojaki^ S's skromnimi, že preperelimi le-!. S | senimi križi. Leže v vrsti, ka-j; Sjkor da so še sedaj, po smrti, na|j Mvežbališču, v strogi disciplini..-!: j'Mladi so bili, ko so morali u-|j &|mreti, srce mater so bili, ki jim . ^ je bilo iztrgano. Nikogar izmed ■ znancev in prijateljev ni bilo, i 5 nikogar izmed ljubečih, da bi jih i pobožal v zadnji uri in jim stis- . I nil roko v slovo. Tuji ljudje so ! s jim zatisnili oči. Vsak je spo- . - • ročil zadnji pozdrav svoji materi v tujem jeziku, j Petnajst let je tega, in^gro-s! bove je zarasla trava. 'Le na 5 i dan Vseh svetnikov postavijo f j roke žen iz te vasice sveče na- j f j nje, jih prižgo in'vsade nekaj i f j jesenskih rož in zelenja. To so | žene, ki imajo nekje daleč v tu-f! jih grobovih prav tako svoje sis' ' nove in može in čutijo, da on-|jdotne matere in žene prav tako | prižigajo na grobovih njih sigi nov in mož svečke in polagajo | zelenje nanje. | Pa se je zgodilo neki dan, da S je potrkala na moja vrata tuja | ženska sivih las, častitljive po-| stave. I "Kje leži moj sin?" je rekla. | "V sanjah se mi je prikazal in | mi povedal, kam naj grem. Pet-fc'najst let sem devala na stran S'od svojega skromnega zaslužka | lin si pritrgavala od ust, da sem I zbrala toliko, kolikor je bilo po-|!trebno za pot v ta kraj, kjer le-§'ži pokopano tisto, kar mi je bili lo uteha v bridkostih življenja, § moja nada in radost. Dolga in | težka je bila pot do sem." | j Zazrl sem se v nežni, od bole-| čin in skrbi razorani obraz in v I'oči, ki so me gledale proseče in | v pričakovanju, da uslišim nje-§ no prošnjo. In bilo mi je, kakor i da gledam žalostno Madono na S oltarju naše cerkve. I 'Pokažem vam,' sem rekel, s i S 'Pet grobov je neznanih in ne § vem, v katerem leži vaš sin.' S j 'Našla ga bom, zakaj srce mi S bo povedalo in pokazalo prave- l ga"' S Stopila sva na pokopališče, g Pet majhnih križev, skromnih, 8 lesenih, je stalo v vrsti kakor g vojaki. 'Kateri bi le mogel biti g ta grob?' se mi je nehote vsilje-® valo vprašanje. | Ženica se je prijela za prsi. g Gledala je tistih pet grobov, šla g počasi k vsakemu, postala pri g vsakem, kakor da izroča vsake-| mu posebej pozdrave ali kakor | bi klicala ime sina, ki leži v s enem izmed njih. | Pri zadnjem, petem, je naj-g dalje obstala. 'Emil,' so zašepetala njena u-'v sta. 'Emil, sinko moj ljubljeni, n Mati tvoja je pri tebi. Oglasi se, da te čujem.' n Ali je bilo res ali pa se mi je v samo zdelo, kdo mi to razloži, v Zdelo se mi je, kakor da slišim 1: tihe besede: I 'Mamica moja, tukaj sem.' c In ženica je padla na kolena, p objela grob z zdelanimi, suhimi i rokami, prislonila lice k zemlji t in obležala tiho, kakor bi poslu- j šala, kaj ji pripoveduje sin. 'Emil!' je vzdihnila. In v tistem vzdihu je bilo toliko bole- c čine, toliko ljubezni, da. se mi je 1 utrnila solza iz očesa. 'Cuj me, 1 j tolažba moja, moje vse. Vzeli i [so mi te, materi ubogi, nesreč- 1 | ni, in nihče me več ne pozna. ; Iztrgali so mi te in te položili | sem v tujino. S kakšno pravi-;co? Kdo jo je napisal in uzakonil?' Trpka obtožba je bila, ki jo ! je govorila mati, objemajoč !grob svojega sina. j "Ko te od nikoder ni bilo ko so . !mi sporočili, da te je sprejela : i vase tuja zemlja daleč od mene, j sem zabrepenela videti vsaj tvoj . grob in ga objeti. Dolga je bila pot in petnajst let sem stiskala, da sem prihranila toliko, da sem lahko prišla k tebi. Hrepenenje ■moje se je uresničilo, Emil, sin-jko ljubljeni. Tvoj grob obje-jmam. Ni zapisano na njem, da i je tvoj, ali srce, ki je del tiste-|ga, ki je v grobu, mi pravi, da i ležiš tukaj, tvoj glas je odjeknil j iz groba in me objel. Življenje, koprneče, leži tu v grobu, in mati, ki ga je ustvarila, plače, ker ni moglo izpolniti naloge, ki mu je bila dana...' Dalje nisem slišal. Preveč me je dušilo. Vem pa, da so obtožbe matere morale biti straš-' ne. Zakaj njene stisnjene pesti ' so izdajale prekletstvo bogu mamonu, ki je porinil človeku ' morilno orožje v roke in zbri-' sal z Mojzesovih tabel peto za-1 jpoved. !l Ko je vstala, je bilo na nje-1 nem obrazu kakor preročan-' stvo: 'Častiti,' je rekla, 'matere vsega sveta smo žrtvovale svoje sinove, da so živeli drugi. Srce ' nam poka, če pomislimo na to. Zato pa odslej ne sme biti več ) klanja in umiranja na bojnih poljanah za koristi zlatega tele-1 ta in proslavo boga mamona. In 1 gorje vsem, ki bodo te žrtve po-" teptali. Prekletstvo mater vsega sveta, ki so ga izrekle in ga ' še izrekajo, bo zlomilo omade-1 ževalce teh žrtev.' " Vojni kurat, moj prijatelj, se-1 daj kaplan, je za trenotek utih-1 nil. Pogledal nas je in pripom-1 nil: "Zgodi naj se, kakor je rekla. " In razum in srce slehernega naj " ponavlja te besede mater, da se ' vekomaj ne pozabijo." 1 "Amen," smo pritrdili vsi, in v slednjem izmed nas je bilo £ močno in silno, ki je govorilo: "Umrli ste milijoni, svojo f mladost in svoje moči ste žrtvo- j| vali zato, da bodo zanamci ži- |j veli. Vašo oporoko bomo čuva- | li, da bo vsem živa in vidna. § Prekletstvo mater pa bo kakor | oster meč, ki bo presekal vsak | poizkus zlatega teleta, če bo po- $ izkušalo onečastiti milijone gro- | bov in onesnažiti reke solz tr- f> pečih mater..." $ Tiho je postalo. Samo nase f ■ dihanje se je slišalo. Karavan- | s ke so se v luninem svitu zdele 1 , kakor pravljičen pojav bodoč- I i nosti. Naši misli so bile v tej | ■ bodočnosti.;. < ; Žalostno in smešno i V pismih, ki jih prejemajo | relifni uradi, je poleg tragedije f J primešanesp tudi precej humor- \ ' ja, seveda nenamenoma. Relif- i na oblast v North Dakoti je t ) prejela pisma z naslednjimi iz- \ 1 rednimi stavki: \ t ' "Prosim pošljite mi denar 1 1 nemudoma, ker ga zelo rabim, j 1 Padel sem v zmote s svojo go- j ' spodinjo." 1 "Zelo me jezi, ker ste mojega j 5 najstarejšega sina zaznamovali ' za nepismenega. To je umazana laž, ker jaz in njegov oče sva ] 1 se poročila en teden prej, ko je ' bil rojen." 1 "Gospod, pošiljam vam moj ) 1 poročni list in moja dva otro- ; ka, katerih eden je pomota, kot j! 1 boste razvideli." "Mrs.-je že eno leto brez obleke in njen župnik jo redno ; obiskuje." < "Jaz nimam še nobenih o- j trok, moj mož vozi avtobus in ( dela noč in dan." j I "V soglasju z vašimi navodi- j II li, sem porodila dvojčke v pri- \ u loženi koverti." j l" Nič manj nenavadne stavke : je najti v poročilih rel'^nih u- j: radnikov v New Yorku, ki so: poslani, da preiščejo posamez-L" ne priglašene slučaje. N. pr.: j "Moža je povozil avtomobili ter govori zlomljeno anglešči-16 no." "Mož je imel dve operaciji v ter se je tako iznebil vsega de-. narja." "Otroci rabijo temeljitega kuhanja." n "Baby rabi mleka, oče pa ga ne more dati." f "Prosilčeva žena je sicer iz-a gleda v skrbeh in obupana, ampak njen kanarček je pel veselo." \m i- Fašizem i. Diktatura je podobna veliki ij bukvi—je lepa, če jo človek pose gleda, ampak pod njo ne raste nič.—Stanley Baldwin, angleški n državnik. KLERIKALIZEM IN KULTURA (Dalje iz 2. str.) nič ne razlikuje od starokraj-skega originala. Uči hlapčevsko ponižnost ter mrzi vse, kar diši po napredku in svobodi. Svobodno misleči element med nami, ki je tekom zadnjih 25 let mnogo delal in se trudil, zgradil naše močne podporne organizacije, narodne domove in kulturna društva, mora biti še prav posebno na straži. Kle-rikalizem ne počiva. Kar je bilo zgrajenega proti njegovi volji, tega se skuša sedaj polastiti ter po stari formuli—posnemajoč trote—uživati sadove tujega dela. Zato spletkari, huj-ska in podpihuje. V posebno naslado mu je, če more zanetiti boj v vrstah napredno mislečih ljudi, kajti taka razdvojenost je voda na mlin klerikalnih o-portuniatov. Nenadno in spolzko zanima- nje klerikalne A. D. za delovanje naših kulturnih društev, katera so zgradili svobodno misleči ljudi, hujskanje k bojem pri vodstvu S. N. Doma, zakulisno intrigiranje pri drugih narodnih domovih, ki so delo naprednega delavskega živ-Ija, spretno zasnovana kampanja za okupiranje ženstva, strupeni napadi na napredne podporne organizacije, vse to niso gole slučajnosti, temveč del dobro premišljenega načrta od strani klerikalnih strategov. Na to ofenzivo mora svobodomiselna javnost odgovoriti z nadaljevanjem nekompromisne-ga boja za svoje ideale, vztrajati mora na svojih postojankah pri naših organizacijah, društvih in narodnih domovih, predvsem pa mora gledati, da ne le ohrani, temveč tudi čimbolj razširi in ojači svoj tisk. i NAŠA VOŠČILA DO ODJEMAL- f CEV IN ZNANCEV | ISj Spoštovani naši odjemalci, znanci in prijatelji: £ Spet in spet mine leto, zatonilo bo 193Jf in novo w mu bo sledilo. Vedno se ponavlja ena in ista božična $ pesem in vedno si voščimo novo veselo in srečno No- P vo leto! « Ob zatonu leta se spomnimo na preteklost in gle- $ damo v bodočnost, tu je sicer najpomenljivejši mej- S nik, iz katerega gledamo nazaj in naprej, kjer vidi- « mo preteklost in zremo v oči bodočnosti. »s Ker je namen tega oglasa iz stališče naših pod- K jetij izreči tem potom vsem našim odjemalcem ZAH- % VALO za vso naklonjenost v preteklosti, naj bo na \ iemu mestu to izraženo iz hvaležnosti naših src, ki K so se za eno ali drugo potrebo obrnili do nas. % Upamo, da so bili naši odjemalci zadovoljni z K vsem in da smo vse storili prav po njih željah in pa <. tudi po domače, po bratsko ali rojaško: "Svoji k > ■ svojim." • Tako je bilo vedno naše geslo in bo ostalo v bo- • ! doče. Hvala vsem, ki se zavedate izreka: "Svoji k = ' svojim!" Zaslužite, da Vas narod spoštuje, ker s tem > F, dajete narodu podporo in sebi koristite! f. Za darilo smo vam pripravili velike stenske ko- ± • ledarje, naj si ga vsaka družina dobi, ker jo nič ne i \ stane. Oglasite se v naših prodajalnah za pohištvo in i [ vzemite jih zase in za sosede, če sami ne morejo po- i nje. Koledarji v vaši hiši naj bodo naši zastopniki, t 'i ter naj vas spominjajo na naša podjetja. Na kole- j 'i darjih je telefon številka, kar pomeni, da tako blizu j i do vas smo mi, kakor blizu je vam do telefona. j ' V naših prodajalnah dobite dobro pohištvo po j . zmernih cenah, imate kredit in se lahko zanesete, da. j ■ • bolje drugod kupiti ne morete. j Naš pogrebni zavod z vsemi napravami je mo- i f deren, zadnje čase smo nakupili novih stvari za j [ zboljšanje pogrebnega zavoda, k temu še nov "Pierce i Arrow" avtomobil, ki je najboljšega izdelka vseh av- i iomobilov, isti ne bo samo pri pogrebih delal pono- i sa, marveč bo tudi za poročne pare nekaj sijajnega, i S zahvalo izrekamo našim odjemalcem tudi ve- i l sela voščila k božičnim praznikom in novemu letu za > < 1935. Že nad trideset let obstojajo naša podjetja. ■ . Čast nam je tudi javiti, da smo ravnokar kupili t za našo pogrebno kapelo poseben "Pipe Organ" ki se t bo rabil za sviranje pogrebnih žalostink ob sprevodih U iz domače kapele. Orgije so velikega pomena in se f cenijo na svoto $2600.00. Ljudem so na razpolago za : * na ogled vsaki čas. j A. Grdina in Sinovi fi lastniki trgovin za pohištvo in pogrebni zavod \ 60l9St.Clair Ave. | 1053 East 62nd Street I 15303 Waterloo Road I , CLEVELAND, OHIO | Našo trgovino smo prav moderno preuredi1 i ter bomo 'k lahko dali boljšo postrežbo svojim odjemalcem i JOSEPH SACERICH I GROCERIJA IN MESNICA I 16005 Waterloo Road, KEnmore 0454 * Vesele Božične praznike in srečno Novo leto # želimo vsem! ; S Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo £ vsem našim prijateljem l , JEPHSON DROG CO. % PRESCRIPTION EXPERTS h 15519 Waterloo Road m 1 t LOUIS PEČENKO j t 7308 Hecker Ave., ENdicott 2759 | PAPIRAM IN BARVAM i —o— I g Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo ' j} leto vsem našim odjemalcem in prijateljem ter se 1 p priporočamo za naklonjenost v bodoče. Dobro 6% pivo, prvovrstno žganje in vino kakor tudi t okusen prigrizek dobite vedno v ' KRAMER S GRILLE j 747 East 185th St. \ FRANK in MARY KRAMER, lastnika jj Želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo s leto 1985! | BRIDGE TAVERN j SLOVENSKI HOTEL J 694 E. 152 St. MUlberry 9455 i V naši restavraciji dcbite vedno najboljša domača je- « dila in dobro pivo. Imamo lepe sobe, katere oddamo % dnevno, tedensko ali mesečno. Veliko prostora za ve- ? selice, svatbe in domače zabave. fl VESELE PRAZNIKE VOŠČIMO VSEM! I Frances Plevnik in Sin ^ LUDVIK G0STIN01Č j MESNICA J 6128 Glass Ave. | HEnderson 6166 % ■ ll 'V ! 1 ^li^^^Bb I Prvovrstno sveže in doma prekajeno meso dobite ved-no v naši mesnici po zmerni ceni. Se priporočamo. Novoletne čestitke Vsem prijateljem in znancem želita '£ MARY IN JANEZ VIDMAR | 10401 Reno Ave. J \ esele božične praznike in srečno Novo Leto, želimo | vsem našim odjemalcem in prijateljem! m MANHATTAN CAFE | LOUIS TRATTAR, MGR. | American Specialty, Buckeye and Union Ale. j» Good Sandwiches served s I V .11 10700 Reno Ave. i I \ Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, želimo ; vsem našim odjemalcem in prijateljem! MR. IN MRS. ČERNE jj ' 16717 Waterloo Road J i i f. Dobro 6% pivo, vino in okusen prigrizek dobite pri nas ) f i \ JOSEPH GLAVAN ! j. SLOVENSKA MLEKARNA . f 1166 East 60th St. f Za kolače, potice in drugo fino pecivo je potreba f inert ga mleka, V naši mlekarni ga je dovolj, da lahko vsem g ^strežemo.—Vesele božične praznike in srečno Novo g leto želimo vsem našim številnim odjemalcem in pri-l jateljem! , , »3 i Hi? Š Slovenska restavracija v Slov. Nar. Domu I JENNIE STERLE, lastnica », Želimo prav vesele božične praznike vsem našim & gostom in prijateljem. fj Priporočamo se za vaš poset », Pri nas dcbite vedno najboljšo hrano in točno ter & vljudno postrežbo.—Imamo prvovrstno pivo. Adamič in ameriška javnost i ^jrvjl RAV TAKO važno, če i i ne še bolj, kot je t razmerje med pisa- \ teljem in literarno, c kritiko, je raz- s merje med pisateljem in čitajo- t čo publiko. Privatna pisma, ki t jih prejema pisatelj od ljudi, ki i so čitali njegova dela, so bolj r zanimiva in včasih več povedo g kot pa najbolj učene razprave s in ocene ljudi, katerih posel jel 1; pisati o novih knjigah za časo- 1. pise in revije. Ko se je Louis t Adamič zgodaj letos tekom svoje predavateljske ture mudil v s Clevelandu, in ga je urednik k Enapokravnosti obiskal v nje- o govi hotelski sobi, je videl na r njegovi mizi kak ducat pisem, d katere so mu pisali ljudje (A- d merikanci) najrazličnejših po- k klicev iz raznih delov dežele, ki g so želeli povedati, s kakšnim u- p žitkom so čitali knjigo "The k Native's Return." Pisma je po- ti šiljala za pisateljem tekom nje- v gove ture založniška tvrdka g Harper's Bros. iz New Yorka. č: Spominjam se pismq, neke si ženske iz države Connecticut, d Povedala je, da ji je pred mese- ii ci umrla mati za katero je silno s-žalovala. Njeno življenje je postalo prazno in brezpomembno, n Prijemal se je je obup. Čitala je si "The Native's Return," v kateri k je Adamič s tolikšno poezijo in n lepoto opisal smrt svojega stri-i E ca Janeza. Od tedaj se ji smrt p ne zdi več strašna, pomirjena in ji utolažena je... pisatelju se v to-i p plih besedah zahvaljuje za po- p vrnjeni dušni mir... Nismo si k mogli kaj, da se ne bi nasmehni- p li, ko smo čitali pismo te ame- R riške žene. Saj je ravno ta del z Adamičeve knjige (Smrt na n Kranjskem) tako razburil du- h hove v naših klerikalnih vrstah, a ki so videli v tem poglavju afri- n ške culukafre in kanibale ter v sveti jezi očitali pisatelju, kako č "grdo" je predstavil naš narod g ameriški publiki, da je pokazal <3 maniro "natakarja" itd... ^krat- s ka vse so videli v opisu smrb t< strica Janeza, samo nič poezije s m lepote. Človek bi vzklikml r "Blagor ubogim na duhu!" če ne t bi vedel, da je peresa naših ma- r ziljencev vodila zloba, ki čisto j ž iz sebičnih in koristolovskih o- j j zirov podpira in neguje ignoran- j p co. --- H Adamič je prejel preko 3000 g privatnih pisem od Ameri-kancev, med katerimi je mnogo najvažnejših ljudi v krajih, kjer r živijo, predsedniki kolegijev, ^ profesorji, zdravniki in odvetni- i ki, kot tudi številni priprosti dr- \ : žavljani. Prosili smo pisatelja, j i da nam nekatera teh pisem da , t na razpolago. S Sledeče pismo je Adamiču pi- < S sal E. J. Stackpole, predsednik 11 i in glavni urednik The Telegraph i i ! Ney/papers v Harrisburgu, glav- j i nem mestu Pennsylvanije: ■ | "Dragi Mr. Adamič: [ "Ne morem si kaj, da bi Vam • { ne čestital na najznačilnejši i knjigi o kaki deželi, ki sem jo I kdaj čital. Ko sem se pred | kratkim mudil na oddihu v At- j I lantic City, mi je ena izmed mo-1 I jih hčera podarila vašo knjigo I "The Native's Return" in teško | si je predstavljati delo, v kate-I rem je še kdaj kdo podal bolj | intenzivno študijo svoje rojstne I dežele. Leta 1931 sem bil na t turi po Sredozemskem morju S ter obiskal tudi nekatera mesta S ob Jadranu. V mojem spominu | je še vedno živ vtis Dubrovnika | in še vedno se z zanimanjem g i spominjam, ko sem šel skozi o-g bokani vhod mesta v trgovsko K četrt, kjer sem si nabavil nekaj a onih slikovitih doma pletenih s kostumov, ki jih omenjate. Za S svoje otroke in vnuke sem ku-£ 1 pil več telovnikov in fezOv, in g spominjam se, ko sem pred tr- ii govino srečal nekega krepkega i domačina, ki je rekel, da je bil ; v Zed. državah in da se je vrnil, < da umre na rodni zemlji. Bil 1 sem že v številnih krajih sveta, i toda nikjer niso bili vtisi dežele 2 tako živi in slikoviti, posebno je izredna scenerija med Dubrov- ^ nikom in Kotorom. Vpriča mo-gočnih gora, ki se dvigajo nad £ sinje modrim morjem si človek j lahko predstavlja moč in značaj -ljudstva ki biva v tem delu sveta. "Vaše prepričevalne besedne slike me spominjajo mojega ž kratkega obiska na dalmatinski j obali. Ni mi moč preveč pouda- 1 riti vtisov žive zgodbe, ki jo po- 2 dajete na tako občudovanja vre- t den način. Proti koncu knjige \ kjer je podana tragedija Beo- 5 grada in Zagreba, je človek pre- 5 pričan o točni povesti ljudstva, ^ ki je tekom stoletij toliko pre- 1, trpelo in vendar ohranilo tako visoke pojme svobode, narodne- ^ ga ponosa in napredka. Ko sem d čital poglavje za poglavjem se ni v sem mogel izogniti zaključku, k da ste podali zgodbo za dejstva in edino z željo, da izkažete čast svojemu narodu. ^ "Hočem, da čutite iskrenost mojih opazk, ker verujem, da v ste s to knjigo dali svetu nekaj, kar bi moralo biti velike vrednosti za deželo Vašega rojstva. 5 j Ko sem čital, kako krasno ste ' počastili velike može Jugoslav!-je, državnike, umetnike in k?- 1 r parje, mi ni bilo težko predstav- n ljati si, zakaj so balkanske po- ^ krajine tako polne romantike in 2 lepote. Kako sijajno ste opisali ^ Meštroviča in nesebični heroi- r zem dr. štamparja. Dežela, ki J more dati svetu take genijalne s in nesebične može, se mora prej * ali slej dvigniti do pravega raz- s merja napram ostalemu svetu. n "Z velikim zanimanjem sem čital vse, kar ste povedali o Jugoslaviji in kar je Vaša dežela p dala svetu. Opazil sem tudi, da r s ponosom omenjate vlogo, ka- r tero so igrali naseljenci slovan- \ ske narodnosti v gradnji Ame- £ rike, in bodi mi dovoljeno reči v 5 tem prijateljskem pismu, da ni s nihče toliko storil za svojo de- r j želo v tem zapadnem svetu kot \ i pisatelj knjige "The Native's t j Return." c ! M. D. Wedner, odvetnik v | Pittsburghu, Pa., je poslal pisa- 1 stelju pismo sledeče vsebine: j "Dragi Mr. Adamič: , "Želim se Vam zahvaliti za , mnogo ur zabavnega in poučnega čitva, katero mi je dala Vaša knjiga "The Native's Return." Že dolgo nisem čital ka- \ ke knjige, ki bi mi dala toliko užitka kot Vaša. "Ta knjiga bi morala biti po-• sebnega interesa za Ameriko ob : j tem času, kajti politične razme-1! re, ki jih opisujete, bi se lahko ■ primerjalo razmeram v tej deželi. Nacijonalizem je v zraku vsepovsod, kamorkoli se človek 1 gane, in ljudje se malo zaveda-i jo, da se napredek civilizacije > potiska nazaj nešteto let od I strani nacionalističnih režimov, - j ki danes dominirajo Italijo, - Nemčijo in druge dežele, ki jih o opisujete. Posebno značilno je o dejstvo, da edinole one dežele, - vključivši Čehoslovakijo in Ju-j goslavijo, ki ima za seboj dolga e leta preganjanja, so v stanu ra-a zumeti nesmiselnost prenapete-u ga nacijonalizma. Morda bodo a knjige kot je Vaša, in prosvit-U ljeni nauki mož, ki gledajo na a človeštvo kot na eno samo veli-n ko družino, oteli to deželo ter )- preprečili, da je ne zadene ista o usoda, ki je že doletela razne ij evropske dežele. h "Zelo mi jc žal, da Vas nisem la mogel osebno spoznati, ko ste 1- zadnjič predavali v Pittsburghu. II Takrat sem čital le izvleček iz '- Vaše knjige v Harper's meseč- l niku in se nisem v polni meri f l zavedal veličine Vaše knjige. J , Gotovo se kdaj vrnete, in veruj- | [ te mi, da mi bo v največje zado- I , ščenje, da se z Vami osebno spo- j > znam." ! Genljivo priprosto, zato pa s tem bolj globoko občuteno je j pismo neke stare ženice, ki je pi- i sala Adamiču iz Clevelanda. | Mrs. Carrie A. Wilson, stanujo- | ča na 1453 E. 118th St., piše: f "Dragi gospod: S "Jaz sem šestdeset let stara | žena — priprosta stara mati. | Pravkar sem prečitala Vašo | knjigo "The Native's Return." | Zdi se mi, da je nemogoče, da § bi jo mogla preveč pohvaliti in § Vam povedati, kako globoko I sem jo uživala. Po radiu sem S 5ula Vaše predavanje pred City | klubom in mi je tudi zelo ugaja- § lo. S "Kako ponosna mora biti Va- s ša mati, da ima sina, ki je toliko s dosegel in ki utegne storiti še s več za vse Slovence in Ameri- S kance. S "Če boste to pismo osebno či- § tali, mi bo v veliko veselje. "Naj Vas spremlja sreča na § vseh potih Vašega življenja!" § Na enem izmed poznejših se- S stankov mi je Adamič dal preči- % tati pismo, katero mu je poslal | Ivan Hribar, ki knjige niti či- | tal ni, pač pa je čul, kaj je Ada- | mič napisal o kralju Aleksan- | dru, ter mu v svetem gnjevu o- | Sital teptanje po "narodnih sve- | tinjah," nehvaležnost in podob- S no. (Dotično Hribarjevo pismo I je pozneje izšlo v nekem faši- 1 stično nadahnjenem lističu v | Ljubljani, v Ameriki pa ga je v g svojem prizadevanju, da Ada- | miča ."razkrinka," ponatisnila g "Ameriška Domovina.") s? Kako ogromna razlika! Po- | polni tujci ne morejo najti pri- | merilih besed, da se zahvalijo | pisatelju za duševno bogastvo, | katero jim je dala njegova knji- | ga, navdušujejo se ob nji za na- § šo rodno zemljo in njeno ljud- s stvo, dočim se najdejo med na- 2 mi samimi ljudje, ki glumijo ve- | liko ljubezen do domovine, v g resnici ni v njih pasje-lakajskih « dušah prostora za nič drugega g kot njihove majčkene osebne g koristi, in slepo sovraštvo na- g pram tistim, ki ljubijo domovi- ? 110 kot so jo ljubili od nekdaj jjj ' resnični možje. Ampak tako je bilo vedno. | Tudi Cankar se je moral brani- | ti pred profesijonalnimi rodolju- | , bi. Z njim vred bi Adamič lah- | ko vzkliknil: "Resnično, domo- \ . vina, nisem te ljubil kot cmerav j 3 otrok, ki se drži matere za krilo; f . ljubil sem te s spoznanjem, vi- ? ■j del sem te vso v nadlogah in v ! .. grehih, v sramoti in zmotah, v 1 i ponižanju in bridkosti, zato sem ] < z žalostjo in srdom v srcu lju- ; . bil tvojo oskrunejno lepoto, lju- ! B bil stokrat globlje in stokrat viš- ; j je od vseh tvojih trubadurjev." (VJG) Spolna privlačnost i ^ Edina metoda za ustvarjanje spolne privlačnosti je potom ob-l leke. Ženska 19. stoletja je bila mojstrovina spolne privlačnosti o od glave do podplatov. Vse na nji razen lic in nosu je bilo tajno.—George Bernard Shaw. i- ;r Narodni dolg ;a __ ie Skupni ameriški narodni dolg1 znaša 31 milijard dolarjev, ožini roma $253 na vsakega moške-te ga, žensko in otroka v deželi. V u. Angliji pride na glavo vsakega iz prebivalca $858 narodnega dol-č- ga. I EUCLID DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA ft Louis Starman, lastnik 1 515 East 200th St. 1 l Naše najnovejše^ naprave za pasteriziranje in hlade- { nje mleka, so najmodernejše in naše mleko je abso- S f lutno sanitarno in čisto ter najboljše. " -S| j Vesele praznike in srečno Novo leto želimo vsem in se fg f priporočamo za naklonjenost. v. j AUGUST KOLLANDER j ; 6419 St. Clair Ave. | f V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU p želi svojim številnim prijateljem prav VESELE BO- || f' ŽIČNE PRAZNIKE in mnogo sreče v NOVEM LETU! | ? Ob enem se priporoča onim, ki nameravajo v prihod' ffi f njem letu potovati v staro domovino in onim, ki želij0 ffi |f poslati denar v domovino, kakor vsem, ki rabijo 5 \ tarske listine. /S ! RUDY BUKOVEC z 4506 Superior Ave. ||| j SLOVENSKA MESNICA jI « Pri nas dobite zmeraj prvovrstno meso po zmerni ceni- ^ jj Imamo dema prekajeno meso kot tudi sveže meso. D3; m boste imeli dober prigrizek za praznike, nabavite si m •j ga pri nas. ''■■-U ■J Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, želi*10 m y vsem neišim odjemalcem in prijateljem! ffl, fT1 H 9K ^ Želimo vesele božičn^praz^^e An srečno Novo te*0 f w vsem odjemalcem, prijateljem in znancem. RAKAR1 SINOVA i W Prodajamo BLUE FLASH gasolin ter BLUE FLAsI1 | ffl olje. Avto namažemo (gref ging) poceni. | 18009 Waterloo Road in Grovewood I & Vesele božične praznike in srečno Novo leto Želi>n° « vsem prijateljem in znancem ' - v I JOSEPH POZELNIK, lastnik | R OLAIR-DOAN RECREATION BOWLING ALLB? j |f 10322 St. Clair Ave. i, a* S« F. Petrovčič SLOVENSKA MLEKARNA 682 East 162nd St., GLenville 5481 Naša mlekarna je poznana kot ena najbolj sanitarnih v Clevelandu. Naši odjemalci so vsi zadovoljni z našo postrežbo. Priporočamo se še vsem onim, kateri še niso naši odjemalci, da postanejo in se prepričajo o naši izvrstni postrežbi. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem ROAD SERVICE GARAGE 16113 Waterloo Road KEnmore 3251 —O— Pri nas napravimo vam vedno prvovrstno delo na vašem avtomcbilu. Se vsem zahvaljujemo za naklonjenost v preteklosti ter se priporočamo za v bodoče. Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto želimo vsem. FRANK AŽMAN 6501 St. Clair Ave. MESNICA Pri nas dobite vedno prvovrstno sveže in doma suše-iio meso. Se priporočamo, da si za božično kosilo nabavite mesenino pri nas, ter boste gotovo zadovoljni. Obenem želimo vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto! DOMINIK LUŠIN GASOLINSKA POSTAJA East 60th St. in St. Clair Ave. Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem. Se priporočamo, da nas obiščete kadar potrebujete ga solin ali olje za vaš avto. MRS. LOUIS STRNAD IN SIN 131 £ East 53rd St. BEER GARDEN IN RESTAVRACIJA Okusen prigrizek, fino pivo in žganje dobite ob vsaki priliki pri nas. Se priporočamo za obisk. Želimo prav vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim posetnikom in prijateljem. Kadar ste žejni ter hočete kozarec dobrega piva, pri-c'itfc k nam, da pozabite vse križe in težave tega sveta. Se priporočam ter želim vsem vesele praznike in srečno Novo leto 1935. JOHN SRAKAR 16217 Waterloo Road SLOVENSKA GOSTILNA Lov na kune! Lovci smo pač taki, da radi pripovedujemo eden drugem-u lovske zgodbe naj si bo o kakor-šnikoli živali. Lov na kune je zanimiv, ampak ni tako privlačen kakor lov na druge živali, kajti kune pridejo ven na plan ponoči. Ponoči lomastiti po gozdu ni tako prijetno, toda strastnega lovca to ne zadržuje. Zgodba, katero pišem, je že precej stara—mogoče kakšnih sedem let, toda meni je dobro v spominu. Bilo je neko soboto večer, ko pridem v vas k Jožetu Hrenu, ne misleč, da me bo povabil, naj grem z njim na jago. "Toni," pravi on, "kaj praviš, ali bi šli malo nad kune?" Vprašam ga, kdo bo šel. "Ti, jaz, pa Štefan Malova-sič.f' ^Stefan pravi: "Obžalujem ker ne] morem iti, imam važno opra-vidl nocoj." ''Torej greva sama." "Dobro." Čez petnajst minut se vrnem, bodi pripravljen." Hitro dirjam domov, naglo nataknem ene stare hlače, skočim v gumijaste škornje, že sem bil nazaj gotov. Tudi Jože je bil že pripravljen, že je drdral starter Chevrolet je zaškripal v smeri Chardon, Ohio. Jaz sedim poleg Jožeta, zadaj pa dva velika psina po imenu Bessi in Red. Noč je bila hladna in svetla, kar ni ugodno za kune, boljše so temne in meglene, ali celo deževne noči. — Ampak ker je bila prva noč v sezoni, sva se z Jožetom tolažila, da morda bo kaj sreče. Po kratkem razgovoru pripeljeva na mesto, kamor sva bila namenjena. Ko se je avto u-stavil, jaz izstopim in odprem zadnja vrata avtomobila. Kot blisk sta skočila psa ven, misleč, naša želja je izpolnjena, samo še kunov nam manjka, te pa dobimo kar hitro. Ali temu ni bile tako. Dasi smo krožila že par ur po gozdu sem in tja v nadi, da bi psi dobili kakšno sled, kar sva željno pričakovala, toda nič in nič. — Pač čudno, čeprav ni ugodna neč, vseeno bi morala biti kakšna žival zunaj. Tako sva zatrjevala drug drugemu. No, pa o-brniva proti domu. Koliko je u-ra — ravno deset. Počasi stopava v smeri našega avtomobila. Jože je že ugasnil petrolejko, rekoč, saj je svetla noč, ne potrebujeva luči, za slučaj lahko posvetiva z žepno svetilko. Deset minut pozneje vidiva (Piše A. Novak, Cleveland, O.) kar na enkrat, kako psa šviga-sta sem in tja, kakor, da bi ime-ia sled od petih kunov. Jože pravi: "Tukaj v bližini je ena divja trta, mogoče pa je bil kun nad grozdjem" Odgovorim: "mogoče" Zopet se počasi pomikava naprej na rob male doline, tako da sva videla precej daleč naokoli po golih bukovih drevesih. Da ne pozabim omeniti, da ti psi ne lajajo predno imajo plen na drevesu. Toraj sva pričakovala, da bosta skoraj psa našla pravo drevo, na katero je splezal kun ali kar si že bodi, ob e-nem sva pa z Jožetom zrla po drevesih na vse strani. Psa sta se bližala nama, kar nama je dalo misliti, da so kune, ali kar že je, v bližini naju. Zdajci mi Jože zašepeče: "Glej, Toni, tam na onemu drevesu so tri črne pike," — "Saj res," pravim, "stopiva bliže." "Toni, tri kune so gori — "Ni hudič!" — "Prmejduš de!" Hitro pse ujeti, predno prideta sem in iztakneta kune, kajti potem bosta začela tuliti, da bo joj. Imela sva precej opraviti preden sva ujela pse, končno jih priveževa, brez da bi kateri psov zalajal. Jože veselo pravi: "Ejduh, takšnega pa še ne, kako bova midva vse lepo na tihem opravila." Med tem Jože pripravlja 22 kaliber Rifle, da bo postreljal kune raz drevesa. Zdaj je nastala šele velikanska smola. Jože nekaj mrmra, skoraj, da je pričel kleti. Jaz ga začudeno gledam in vprašam: "Kaj pa je, Joe?" "Orka fiks in moja glava!"— "Kaj se je zgodilo?" pravim, 'naboji so večjega kalibra". "Kako je to mogoče?" pravim, "jaz sem doma v naglici vzel napačne patrone s seboj." "Ja, kako si mogel to napraviti?" — "Ja, kako, saj sam ne vem kako, doma imamo več kalibrov pušk in patronov, pogledal nisem v zavoj, v katerem se nahajajo naboji, in to je vse." "No, ja," pravim, "zdaj pa vtakni prst v puško." Tako in podobno sva se en čas prepirala med seboj, tri kune so pa mirno čakale, kaj se bo zgodilo. Psi so pričeli biti nemirni, midva pa v zadregi. "No, kaj naj počneva sedaj?" j "Ti splezaj gori na drevo, pa otresi kune doli!" "Ja, kaj misliš, da so hruške, če bi bil samo en kun, bi že šlo, ampak so tri, na ta način ne bo nič, ker dva kuna nam lahko uideta. Toraj kaj, če bi mogel o-tresti doli samo po enega." "Ja, kako moraš vedeti, koliko jih bo skočilo doli hkratu, mogoče vsi trije, a psi bodo skočili samo na enega." "Veš kaj", pravi Jože, "tukaj je najmanj 15 dolarjev, ker ko-žuhovina je draga letos. Jaz bom šel domov, če si ti zadovoljen tako." "Seveda sem!" "Dobro Toni, tukaj se vsedi in počakaj, bom hitro nazaj". "Koliko časa ti bo vzelo?" — "Eno uro iij pol." "Kaj pa če bi hotele kune pobegniti?" sem vprašal Jožeta? "Za mojo glavo stavim, da se ne bo niti ena premaknila za e-no inčo, magari če sediš tukaj tri dni." "če je temu tako, potem pa le pojdi." p Jože je izginil za drevjem, psi so nemirno gledali za njim, jaz sem pa pazil na kune, če ^e bo katera kaj premaknila, toda niti za las se ni, Jožetove besede so bile resnične. Bessi je slutila, da je nekaj narobe, zato je mirno čakala, da se vrne gospodar. Od časa do časa sem jo opozoril: "Bessi, watch" malo je pocapljala s prvimi nogami in nalahko zacvilila, kakor da bi mi hotela povedati oziroma vprašati, kaj vse to pomeni. Končno sem zagledal luč v daljavi. Aha, Jože prihaja, tudi psa sta slutila isto veselje. In res je prišel Jože in z njim tudi Štefan. Zdaj se je pričela smrtna obsodba. Jože prisloni 22 kaliber rifle ob deblo drevesa, Štefan mu pa sveti z električno sve-tiljko. Pek! — kun zadet od svin-čenke se je zganil toda ni padel. Jože mu pošlje še eno. Zdaj je padel, in ušel bi, da ne bi imeli hitrih psov s seboj. Dasi je bil kun ranjen, se je pričelo klanje za življenje in smrt. Toda psi, močnejši od njega, so mu po kratkem boju ugasnili luč življenja. Ista usoda je zadela nadaljna dva, in mnogo drugih prej in pozneje. A zdaj tega športa ni več tukaj v bližini Clevelanda, ker i skoraj da ni več kunov, zatorej j imamo le še spomine na umrle i kune. . . . Home, Sweet Home "Ljubo doma, kdor ga ima" —ampak domača streha je obenem tudi najnevarnejši prostor—vsaj v Ameriki. Statistika kaže, da kadar ste doma, je nevarnost, da se vam prigodi resna nesreča, skoro sedemkrat večja kot pa kadar se vozite bodisi z avtobusom, taksijem, parnikom, vlakom ali Ae-roplanom. V nesrečah na do-meh je ubitih samo pet odstotkov manj ljudi kot v avtomobilskih nezgodah. Leta 1932 je bilo v vseh ameriških industrijah ubitih 15,000 oseb, nesreče na domeh pa so zahtevale 28,000 žrtev. Aktuarji so zra-čunali, da bo eden dem izmed vsakih sedmih v prihodnjem ! letu imel povprečno $148 iz-jdatkov vsled zdravniških stroškov, izgube delovnega časa in podobnih stroškov, in da bo v J skoro 30,000 domeh v teh stroških vključen tudi pogrebnikov račun. Toda kaj storiti? j Sledi nekaj podatkov, iz katerih je razvidno, kakšne nesreče so najbolj pogoste in kako se jih obvarovati. I Padci povzročijo 44 odstotkov vseh večjih nesreč na domeh, ti pa so posledica: 1. preprog, ki ubijejo skoro 17krat POLNOČNA PRIKAZEN (Dalje iz 1. str.) Zvon je oznanjal konec prve zgodnje božične maše, ko sem ves »segret od dirkanja dospel v vas. Prva oseba, ki sem jo skoro pometal na stran, je bil — vodnik prejšnjega večera Pograbil sem ga za suknjo. "Vi tukaj?" sem vprašal ves iz sape. "Kako ste prišli doli? In kje sta lepa gospa in njen spremljevalec ?" Mož je strmel vanc. "Kaj govorite?'' je vprašal o-čitnt5 presenečen. "Ali me ne poznate? Jaz sem mož iz koče gori v planinah," sem mu skušal pojasniti. "Jaz prihajam z doma," je odgovoril mož. "Bil sem ravno pri maši, pri kateri sem se spominjal duše mojega pokojnega ! brata, ki je v družbi neke dvojice natančno pred letom dni iz-Igubil življenje v snežnem viharju." toliko ljudi kot elektrika; 2. raznih predmetov, orodja, igrač, itd., ki se jih pusti ležati, kamor ne spadajo; 3. slabe razsvetljave, posebno na stopnicah, vodečih v klet ali na porč; 4. spodrsnenja v banji ali kopalnici; 5. z ledom pokritih stopnic in hodišč ob hiši. "Vi ste mu podobni kot dvojček. Ali je bilo blizu turistovske koče, kjer so našli smrt?" 0-menil sem ime. On je prikimal. Za trenotek mi je srce obstalo, potem pa sem možu stisnil roko ter nadaljeval pot v doli-jno... Odtisi v snegu, srečanje v koči, klici na pomoč... i Nisem strahopetec, toda postal sem nenadoma zadovoljen s svojim praktičnim poklicem. Natančnejše ogledovanje zobnih korenin v ustih kakega klijen-ta prepodi vse druge misli. Vendar nisem mogel pozabiti čudnega dogodka. Toliko ljudi je, ki zanikujejo vse, kar se ne da otipati, da sem se čutil dolžnega zapisati to skrivnostno skušnjo. Kadar drčim na skijih, še danes čisto nehote pogledam na o-be strani, če niso v snegu morda kaki odtisi... Filmi V Hollywoodu vam ne pustijo, da bi napisali zgodbo. Najamejo vas, da spišete nekaj, kar se bo prilegalo nogam Marlene Dietrichove ali svetlim lasem Jean Harlowe.—Ben Hecht. pisatelj. Prav vesele Božične Praznike in Srečno Novo Leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem ter se priporoča v bodoče JOHN DRENI Razvažalec piva na debelo St. Clair Ave. in E. 260 St. KEnmore 2739 ERIN BREW THE STANDARD BEER OF CLEVELAND AND CARLING'S ALE JOHN MAVSAR SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA 23871 St. Clair Ave. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! m Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem prijateljem in odjemalcem. MARY KUSHLAN 6415 St. Clair Ave., v Slov. Nar. Domu Razveselite svoje drage s krasnim božičnim zavojčkom cigar, cigaret ali čokelade po isti ceni kakor v mestu, katere dobite v naši trgovini. JOS. KALAN TRGOVINA Z ŽELEZNINO 6622 St. Clair Ave. želi vsem vesel Božič in Novo leto! HOCEVARS BEAUTY SHOPPE 6411 St. Clair Ave. HEnd. 5296 Vsem našim posetnicam in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto! Priporočamo se ženam in dekletom za naklonjenost. Vesele božične praznike želita vsem prijateljem in znancem JOE IN PAULINE BIRK 955 Addison Road Himp!^ "Problemi" bogatih mam in njihovih hčerk fc-Aril ZEDINJENIH drža-JW7 je preko 17 mi- ^jonov ljudi na re-lifu, drugi milijoni pa so, ki bijejo dnevno bitko z revščino. Na stoti-soče jih je, ki jim lo ponos brani, da se ne obrnejo na javno oblasti za pomoč, čisto pripro-s£a življenska -eksistenca je danes resen problem za pretežno večino ameriškega naroda. Majhen odstotek ljudi v tej deželi, ki živi od bogastva, ki so ga u-stvarile mase, pa ima druge "probleme." Žene bogatinov ne vedo, kaj se pravi, živeti v skrbi, kako bodo nastitile in oblekle svoje otroke, če bo mogoče plačati obrok na mortgage, ki si ga je nakopala družina, ko je v "dobrih časih" kupil? svojo streho, ali če bo kaj ostalo za stanarino, ko pride okrog prvi dan v mesecu, pač jih tarejo drugačne skrbi. Kakšne so te skrbi, je razvidno iz spodnjega članka, ki ga je napisala neka "dama iz družbe" za neki magazin. Tri mesece v sanatoriju je cena, ki jo morajo plačati nekatere matere za privilegij, da spravijo svoje hčere skozi mlin,, ki se imenuje "detmt," to se pravi, da jih formalno upe-Ijejo v "družbo." Kaj je tisto, kar zniči njihove živce skoro do blaznosti? Neke vrste družabni shell-shock, napetost neskončnega strahu. Vsaka se boji strahovitega fiaska v tej nesmiselni družabni tekmi. Preteklo zimo se je moja hči Vdeležila partyja, ki je bil prirejen za družabni debut hčere iz neke ugledne družine. Nji na čast se je vršil dinner-dance v najboljšem hotelu v mestu. Okrog polnoči sem sklenila, da f-.e vtipotapim na galerijo nad ball-roomom, da vidim, kako se moj otrok zabava. Ko sem st\>-pila skozi vrata galerije, pa mi je skoro sapo vzelo. V briljar.tno razsvetljeni dvorani, kjer je bilo prostora za i tisoč oseb, go plesale natančno štiri dvojice. V nekem kotu je bila gruča 18 ali 20 mladih ljudi, katerim je zabava očividno presedala in kot se mi je zdelo, so baš debatirali, če ne bi bilo j najbolj pametno, da jo popiha-j jo odtod. Ubogo dekle, kateri na čast je bila slavnost prirejena, je bila sila žalosten pojav. Bolj strašen kot njena li-ica, na katerih se je videlo sledove solz, je bil njen obraz s j j trdim umetnim nasmehom Njena mati, "poveljnica" te odporne situacije, je stala poleg hčere ter razburjeno govorila ne-| kemu mladeniču, ki je poslušal j I okorno kot da je hipnotiziran. [Mojega otroka ni bilo med navzočimi in stvari ki mi jih je povedala prihodnje jutro, so mi pojasnile marsikaj. "Uuh!" je rekla. "Bil je! j strašen polom. Godba je bila j ušiva. Bilo ni dovolj šampanj-iea. Fantje so jo ed^-n za drugim odkurili, in dekleta seveda i tudi niso marale plesati druga iz drugo. Ali se spominjate, ko !sem bila povabljena na party k i M. Rekli ste mi; da naj se o-jpravičim. To sem storila, am-jpak sem šla vseeno tja. Bilo ;nas je ducat, ki smo odgovorili, ;da vsled prejšnjih angažmajev ne moremo priti. Pa smo šli • in smo se imenitno zabavali." j Opozoriti hočem na značilen vzrok omenjenega družabnega' poloma. Omenjena mati je po-: vabila na party svoje hčere zadostno število mož v salonskih oblekah, ampak se ni prepriča-: la, če so vsi gentlemani. Noben gentleman ne dezertira, potem i ko je sprejel povabilo, ako mu ; zabava slučajno ne ugaja. Vendar to ni bil osamljen slučaj.' Pred par sezonami je, bila gosti-teljica in njena sprejemna družba puščena čisto sama takoj, i čim je bilo končano serviranje večerje. Isto se je zgodilo zadnjo zimo na nekem partyju, ki se je vršil v zelo eksklusivnem hotelu. V tem slučaju pa je dekle imelo precej prisotnosti duha. Oblečena za odbod je stopila k materi. "Vsi odhajajo," je rekla mati, vsa iz sebe. i j "Da," je odvrnila debutant-! ka. "Gredo na drug party v j Ritz." "Ampak kam greš ti?" "Z njimi seveda." In to je tudi storila—zapustila je party,; ki je bil prirejen za njen debut, j da se vdeleži bolj uspešnega1 partyja druge debutantke. Družabne zabave za naše mlade hčere in sinove se vršijo z namenom, da pospešijo primerna poznanstva in poroke. S tega stališča je sedanji zabavni sistem za mlade ljudi popolnoma brezuspešen in nesmiseln. Povprečen party ki se vrši na čast mladi debutantki, je v najboljšem slučaju natrpan z nezrelimi študenti, v najslabšem pa s prodajalci bondov, inšu-renc agenti in drugimi tipi, ki na takih zabavah iščejo trgovskih stikov. Razen tega se opa- ]zi gotove vrste moške ogelno-I črnih polizanih las ter dvomi ji- ] vega značaja. Ta okolnost požene iz cirkulacije moške iz resnične družbe. Poleg tega so ambicijozni mladi možje med o-nimi, ki so dobro vzgojeni in| omikani, prisiljeni držati se1 proč od plesov vsled neumnega ! pravila, da se ne smejo pričeti1 pred 11. uro in da morajo trajati do zajtrka. Te razmere ne obstoje samo v New Yorku. širom dežele obstoji divja konkurenca med mladimi dekleti iz družbe in njihovimi materami za zadostno zalogo moških za zadostitev te smešne situacije, ki je brezpo-; memben preostanek vojne do-1 be. V mislih imam grozni "cutting-in" sistem. Ker se popularnost dekleta meri po tem,; kolikokrat se jo tekom plesa "vzame" njenemu partnerju, je gostiteljica prisiljena preskrbeti tri ali štiri fante za vsako de-; kle. To pospešuje nekavalirsko j obnašanje od strani pokvarje-' nih fantov, in vsakovrstna fan-, tastična dejanja od strani de-: ! klet, ki hočejo biti popularna-I Neka doktorica za živčne bolez-1 ni mi je povedala, da je koncem I z a d nje sezone trem de-1 butantkam ukazala iti v sana-' torij. Čudno, da jih ni več, ka-jterim živci odpovedo. Danes fantje pričakujejo, da !se ravna z njimi tako kot se je 'nekoč ravnalo z dekleti—to pa vsled tega. ker se jim posveča toliko pažnje in ker se jih zah-!teva celo, ko jih njih ozadje in obnašanje ne upravičuje do resnega upoštevanja. Zadnjo zimo Je hči mojega brata čakala in i čakala mladeniča, ki jo je imel i spremiti na dinner-dance. Ponos ji dolgo časa ni pustil, da bi poklicala fanta. Končno pa je ogorčenje premagalo ponos in mu je telefonirala. "Ta je lep/i," je odgovoril ! fant. "Jaz pa tu sedim in si gri-izem nohte, čakajoč, kdaj pride i avto tvojega očeta, dame pobe-; |re." j; In avto je bil v resnici poslan < po fanta. Ali se je čuditi, da so mladi moški danes pokvarje-;: ni? j Gotovo je nekaj narobe, ka- : dar ni mogoče preskrbeti tri ali" štiri fante za vsako dekle dru-!i gače kot da se izven mesta po-'vabi fante, katerih sestre nima- 1 Jo vstopa v družbo! Nekaj ta- ! kih fantov se je povabilo pre-! teklo zimo na velik party za J neko debutantko. Mati je naje-!1 ia zanje sobe v hotelu, kjer se je imel vršiti party. Po party- 1 ju pa je prejela naravnost gro- 1 ;zovit račun. Ti mladi gospodje ' so priliko porabili za ekstrava-: gantno rabo telefona ter klicali osebe v oddaljenih mestih Spili, so cele zaboje šampanjca, naročali so si najbolj draga jedila ' in mati debutantke je morala plačati celo račun za likanje njihovih oblek. Ob priliki nekega drugega plesa na privatnem domu je hi- j šna gospa čula hrup v svoji! knjižnici, v krasni stari sobi z|! dragimi preprogami in dragocenim porcelanom v steklenih o-marah. Odprla je vrata in pri-j zor ji je skoro zaprl sapo. Pol ducata mladih študentov je stalo pred kaminom kot da se pripravljajo na nogometno igro. Čula je klic signalov; nekdo je zgrabil dragoceno staro knjigo, katero se je rabilo namesto žoge, nakar je vsa družba galopi-rala preko sobe ter se zvrnila na kup. "Prenehajte s tem takoj!" je ukazala. "Kdo pa ste?" je vprašal eden od njih z neverjetno nesramnostjo. "Jaz sem gostiteljica," je od- -vrnila ostro. ! Pa so se ji smejali. Kaj je; mogla storiti? Če bi jih bila. dala vreči ven, bi povzročilo j njeni mladi hčeri silno poniža-1 nje. - _ I ; Pred časom sem skušala pre-! govoriti neko mojo prijateljico,1 da naj bi namesto velikih par-! tyjev v hotelih raje obdržavali ; manjše plese na naših domeh. ' ! "Ne jaz," je odgovorila odloč-' no. "Poskusila sem, ko je bila ( moja 16-letna hči doma iz za- Isebne šole. Pričelo se je praV./ lepo. Potem pa sem odkrila,!1 da se v moji sprejemni sobi vr- ' ši bitka z vzglavnimi blazinami. ' Ko sem to spravila pod kontro- ( i lo, je pridirjala iz gornjega nad- ' istropja tropa vreščeče kričečih 5 fantov. Vdrli so- v mojo spal- J nico ter se našemili v moje ve- ' černe toalete. Pa sem morala j J vse mirno pogoltniti. Kaj bij bili vi storili?" if t "Policijo bi bila poklicala?" jj "Seveda," je odgovorila sar-* kastično. "In kako imenitno bi ' I se bilo to prihodnje jutro čitalo if |v časopisih! In kako popular-:1 na bi -bila potem vaša hči!" ----i; Ali boste kaj jokali nad siti-:' i mi damami iz dolarske aristo-j krači je, ko jih tarejo tako groz- j s I ne skrbi? Najbrže da ne. Kar i I se nas tiče, bi bili celo priprav- i Ijeni pomagati družabnim ma- 3 kronam odrešiti jih takih in po- : ;dobnih "problemov" stem, da 1 bi likvidirali družabni sistem, čigar izrodek je parasitska družba, koje življensko dejanje ! in nehanje se zrcali iz zgoraj podanega tarnanja. Hitro in poceni ' Moderni "streamlined" vlak Burlington železnice, sestoječ iz' treh vagonov, se operira, kar se kurjave tiče, skoro ravno ta-|ko poceni kot povprečen potniški avto. Na nedavni 1015 milj ! dolgi vožnji med Denverjem in ^Chicagom je olje, ki se ga je l | porabilo za kurivo, veljalo manj >|kot $16; vlak s parno lokomo-•itivo porabi za isto daljavo za 1 $250 premoga. • i'Mga 9 Zakulisna politika "The Living Age" piše: Pred petimi meseci je v Franciji izgubilo delo štiristo poljskih rudarjev, katere so francoske oblasti deportirale domov. Poljska vlada se je takoj revanži-rala s tem, da je tožila dva francoska direktorja Zyrardow tekstilne tovarne, češ, da sta osleparila delničarje in državo Nemški tisk je tudi obširno pir sal o "Zyrardow aferi," katero je rabil za še večje zrahljanje alijance med Poljsko in Francijo. Kot pa poroča prask; "Neue Weltbuehne" je cela stvar—ne le Zyrardow afera, temveč tudi poljsko-nemško zbližanje—delo angleškega oljnega magnata Sir Henry Deter-inga, ki deluje za poljsko-neffi-ško-madjarsko alijanco ter Je pri tem deležen tudi nekoliko sodelovanja od strani britskcga zunanjega ministrstva. Ideja Jc sledeča: "Sir Henri Detering plačuje svoja dva agenta, notoričnejp belo-gardista Wozniazkija l!l njegova tovariša Awalowa. Delovni kapital, ki so ga na Polj" skem investirale English Electrical Company, Metropolitan Vickers in Westinghouse Sax-by, je tudi ped kontrolo Sir Henri Deteringa, ki na vse kri]1* lje deluje za zgradbo fronte proti Sovjetski Rusiji. NemČi.!a [in Poljska sta konja, na katera stavi svoj denar. Zyrardow afe* ; ra se torej nima smatrati saK1-0 'za napad na tuj kapital, temveč pripravlja se pot novi p0-1' 'tični orijentaciji in je že ustvarila krizo v poljskem kabin2' tu." Denar Denar je kot znoj—zelo ma* v ra If lo koristi, razen ce se ga 1 trosi.—Francis Bacon, filozof u 17. stoletja. -' ima po znižanih cenah SH® }a Pcmc tn Jtobo leto H® frinsrffiix:.' iT? ty>: Mi' i h i u i i; 11: i: n&am uiuuuL' uul-muuu: uiiL-Liiumiiti-uuiiX' LOUIS LAUTIZAR 1193 E. 60ih St. 1195 E. 71 St.__ CHARLES LEVEČ 6G14 St. Clair Ave. JOS. MODIC 1033 E162nd St. LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd._ KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. ANTON MARTINCIC 5919 Pros ser Ave. LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. ANTON PRIMC 985 Addison Rd. ARISTQS MO ROZINE, BELE IN ČRNE OREHOVE JEDRCA, DVOJNE VRSTE MED, NAJBOLJŠI KAVA IN ČAJ ZELENJAVA IN SADJE Vesele božične praznike in srečno Novo Leto, želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! GEORGE KUHAR 3846 St. Clair Ave. "ANTON BARTOL 1425 E. 55th St. LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Road_ JOHN filipic ____ 1048 E. 76th St^ _ JOHN GODNJAVEC __lOU E. 64th St.__ MAX HABINC 4059 Payne Ave. ^ I Xkrecic j ___1054 E. 61st St. J. LUPSINA | 10201 Prince Ave. JOS. METLIKA 1293 E. 55th St. Se vam priporočamo