Celje - skladišče
D-Per
159/1980
informaior
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
_______________________________________k______________________________
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT 16- LETO XV. - VELENJE. 24. 4. 1980
.
JUBILANTI DELA
Ob prazniku dela — Prvem maju — bodo naši sodelavci, ki so v letu 1979 dopolnili dvajset oziroma deset let dela v Gorenju, prejeli jubilejna priznanja in nagrade.
Dvaindvajset sodelavk in sodelavcev Gorenja je pred dvema desetletjema, v letu 1979, prijelo za delo v kolektivu, ki je rasel iz leta v leto vse hitreje. Iz nizkih opečnatih barak so se preselili v tesne prostore rudniškega šah ta, svojo proizvodnjo pa kljub slabim pogojem dela širili in gradili svojo lepšo bodočnost.
Novi lastni tovarniški prostori so omogočali zaposlitev novih in novih delavcev. Med njimi je tudi štiri-stopetinosemdeset sodelavk in sodelavcev, ki so v minulem letu izpolnili deset let dela in zvestbe v Gorenju.
Ob jubileju izrekamo slavljencem vse priznanje. Resnično jih lahko navdaja ponos, saj so s svojim prizadevnim in marljivim delom dokazali svoj odnos do dela, do kolektiva in naše družbene skupnosti. Plaketa, priznanje in jubilejna nagrada ob prazniku dela je oddolžitev in naj predstavlja tudi spodbudo za bodoče delo in zvestobo!
DVAJSET LET DELA IN ZVESTOBE
ATELŠEK Ferdinand CESAR Štefka ČASE Anton GLOJEK Fanika GOLOB Franc HUŠ Marija KLANČNIK Katarina KOMPARE Franc LESKOVŠEK Melita MASTNAK Amalija NEŽMAH Lucija
OCEPEK Anton PLETERSKI Vilko PRPIČ Ana ROŠKAR Jože REZMAN Anton ŠIRŠE Ivan ŠKROBA Franc ŠKORJANC Stanislav TERAN Jožefa VALAND Ivan ZAKONJŠEK Ana
DESET LET DELA IN ZVESTOBE
AJDNIK Marija ANDREJEVEC Franc ANTOLINC Zdravko APLINC Ludvik AT AN ASOV Marija AVBERŠEK Ljudmila BAJDE Jožef BALINT Ana BADŽOVIČ Radmila BALINT Mačaš BATIČ Bogomir BANKO Ivan BERIČNIK Silvester BEZJAK Majda BERCKO Milan BIZJAK Rudolf BITENC Franc BITENC Jožefa BRGLEZ Janez BOLHA Jožefa BOROVŠAK Marjan BOŽANK Olga BLAGOTINŠEK Ksenija BRAČIČ Marija BRAČIČ Olga BRAČIČ Ladislav BREZNIKAR Marica BREZLAN Gabriela BRENK Vinko BREZOVNIK Valentin BOKUR Drago BROZ Bruno BRODEJ Janislav BRODEJ Marija BRITOVŠEK Herbert BRLOŽNIK Irena BREZOVNIK Ana CAMLEK Frančiška CAMLOH Ciril CENTRIH Franc CENTRIH Jožefa
CENTRIH Ana CESNIK Ladislav CINCOV1Č Dragomir CIGALE Anton CVENK Martin ČAS Adolf ČAS Ivan ČERNIČ Silva ČURČ1Č Vida ČREŠNIK Rozalija DAN JI Danica DELČNJAK Angela DEDIČ Terezija DERMOL Jožefa DIMEČ Majda DOBAJ Anton DOLINŠEK Franc DOLINŠEK Terezija DOBNIK Ivan DJIPALO Danilo DREN Silvester DR EV Anton DR EV Anton DRAME Katarina DREV Ana DROLC Viljem DROFELNIK Anton DVORJAK Helena DŽORDŽEV1Č Miodrag DRUŽIC Mujaga EMERŠIČ Vinko FAJFAR Danica FAKIN Viktor FAŠUN Mariju FERME Edi FIDERŠEK Marija FLORJANČIČ Ivan GABERŠEK Ivan GERMAN Rudolf GALOP Anton
GODEC Ivan GODEC Irena GOLIČ Branko GOLOB Marija GOLUB Fanika GOSTEČNIK Ivan GOROGRANC Anton GOSTEČNIK Ivan GROBELNIK Vera GROS Jožica GROS Anton GREŠAK Ivan GRIL Antonija GRIL Marija GORJUP Stanko GRUJIČ Danica GRUBIŠIČ Damir GROBELNIK Srečko GOLOB Anton GORŠEK Zofija GLUŠIČ Erika GLIBOTA Petar GRUDNIK Jožefa GUTMAN Darja GRUDNIK Marija HADJINEŠIČ Slobodan HEINDL Andrija HENTAK Jože HENGELMAN Janko HERCOG Danica HIRŠELJ Marija HOJNIK Srečko HOLDRIJAN Erih HLASTEC Jožica HREN Dragica HRIBERNIK Franc HRIBRNIK Marija HROVAT Ivan HRUSTEL Alojz HUDALES Anton HUDA LES Alojz IVANUŠA Stanislava JAKOBSON Ivanka JAZBEC Vida JAVORNIK Boris JAVORNIK Marija JAVORNIK Maks JANČIČ Franc JANŽOVNIK Ivana JAMNIKAR Marta JEROMEL Jožefa JEŽOVNIK Danijela JEVŠEVAR Slavko JOVANOVIČ Milivoj JURKO Stanislav JUSTIN Jožef KAŠ Matjana KATIC Ivan
KAISERSBERGER Metka KAUČIČ Stanislav KALIŠNIK Mihaela KEROUŠ Željko KLEMENČIČ Vladimir KLEMENC Herman KLANČNIK Stanislav KNEZ Marjeta KNEŽEVIČ Melita
KODRE Metka KODRUN Ivanka KOČAR Jožef KOLMANIČ Jožef KOLAR Ivana KOLENC Martin KOKOL Vanda KONEČNIK Ljudmila KONOVŠEK Ana KONJAR Zvone KOMPAN Marija KOLENC Ludvik KOLŠEK Vladimir KOLETNIK Bogomir KOROŠEC Elizabeta KOROŠEC Rudolf KOROŠEC Alojzija KORBER Ivan KOREN Roman KOSTRIC Marija KOSABER Slava KOPRIVC Marija KOPUŠAR Milan KREJAN Silva KREGAR Franc KOROŠEC Zofija KOREN Vera KRALJ Edvard KRAJNC Anton KRAJNIK Ema KRANČEVIČ Danica KRAJNC Jožefa KRAPEŽ Marjeta KRAŠEK Ljuboslava KOVAČ Neža KOVAČ Stanislav KOVAČ Marica KOVAČIČ Ljubo KOVAČEVIČ Simon KOVAČ Albert KOŽELJNIK Ivanka KOTNIK Vera KOTNIK Jožefa KOTNIK Marija KOTNIK Anton KORTNIK Anton KUNDOVIČ Stevan KUMAR Martin
KURNIK Jože LAVRE Ivan LANDEKER Ida LANDEKER Štefka LAMOT Marija LAMPRET Jožefa LAH Darinka LESJAK Terezija LESJAK Darinka LESJAK Marko
LENOŠEK Martin LESJAK Dušan LESKOVEC Zofija LIPIČNIK Danijela LIPUŠ Zofija LIPIČNIK Dragica LIPOVŠEK Daniela LIPAR Marija
LORGER Alojzija MAGRIČ Franc MANDELC Franc MARŠ Dragica MARIČ Alojzija MANCE Agata MAJHENŠEK Sonja MARINIČ Ana MAROVT Anton MAROLT Martin MAROLT Franc MAGRIČ Marko MASTNAK Franc MASTNAK Marjan MAZEJ Milan MAZEJ Sonja MARZEL Zdenka—Ana MEŽNAR Marija MEŽA Emilija MEŽA Alojz MERDAN Faruk MERMAL Anton MERZLAK Tatjana MEH Anton MEH Jože MEDVED Cvetka MELANŠEK Edvard MELANŠEK Matevž MIKLAVČIČ Vera MIKLAVŽIN Ivan MIKLAVŽINA Oskar MIKULIČ Ivan MIKEK Anton MIKELN Gabriela MILOSAVLJEVIČ Milenko M1LANKOVIČ Novak MITIČ Čedomir MOVH Anton MOHORKO Martin MOHORKO Zorka MIHELIČ Katarina NABERNIK Ferdinand NAPOTNIK Viktor NARDIN Gorazd NEJEDLV Branko NEDELJKOVIČ Božidar NIEGELHEL Zorislava NIKOLOVSKI Aleksander NOVAK Rajko NOVAK Zdenka NOJINOVIČ Petra NOVINIČ Stjepan OBREZA Ivana ODER Stanislav OCVIRK Ana OREŠNIK Herman OREŠKI Zvonko ORLAČNIK Vera OSTOJIČ Eva OŠTIR Martina OVČJAK Anton PARAŠUH Veronika PAČNIK Anica PAČNIK Rozalija PAČNIK Julij PAHOLE Rudolf PAJK Zlatko
PANDŽIČ Ljubica PETRE Ivan PEVNIK Alojz PETRIČ Alojz
PETROVSKI Boris PEČNIK Franc PIRMANŠEK Vladimir PIRNAT Marija PINTARIČ Danica PIRC Silva PLAHUTA Alojz PLAHUTA Štefanija PLASKAN Florjana PLASKAN Felicita POTOČNIK Vilibald POTOČNIK Martin PODHOVNIK Jožica PODOJSTRŠEK Jožefa POGORELČNIK Jožef POGOREVC Franc POGOREVC Marjan PODKRIŽNIK Martin POBEC Franc POPOVIČ Veselin POVH Cecilija POVŠE Zofija POVŠE Olga POVŠE Ivan POŠ Dragica POZNIČ Bernard POŽIN Martin PRAZNIK Tatjana PRAZNIK Rudolf PRELOŽNIK Terezija PRELEC Željko PRELOVŠEK Magdalena PREVOLNIK Barbara PRIJEVIČ Djordjije PRI J EV IČ Milan PRIMOŽIČ Cvetka PUKŠIČ Janez PUNCER Anton PURNAT Nikolaj PURNAT Fridrih PUŠNIK Stanislav PUŠNIK Pavel PROLIČ Ibrahim PŠENIČNIK Ana RAČIČ Milan RAJC Mihajlo RAKUN Stanka RAUTER Mira RAZBORNIK Marija RAZBORNIK Martin REDNAK Frančišek REDNAK Pavla REMIC Marjana REMIC Ivan REŽABEK Janez REPOLUSK Jožefa RAZGORŠEK Marta REK Ivan REMENIH Peter RIBIČ Rajmund RING Drago ROMIH Milena
ROMIH Drago ROBNIK Emilija ROŽIČ Jožefa ROŠER Jelka RUPREHT Jože RUTNIK Dora SALOBIR Marjan SABLIČ Bogdan SEDOVNIK Martin SEVNIK Niko SERŠEN Ervin SEKAVČNIK Branivoj SENEGAČNIK Božidar SENČAR Marija SEŠEL Marija SIMONOVSKI Slave SLATINŠEK Mimica SLAPNIK Ivan SELIMOVIČ Štefica SLAPNIK Ana SILA Roza SLOMOVIČ Ranko SLIPČEVIČ Nenad STOPERNIK Olga STOPERNIK Vekoslav STOPAR Edi STOPAR Stanka STANIČ Slobodan STEBLOVNIK Edvard STRGAR Alojz STROPNIK Drago STROPNIK Marija STROPNIK Marija STROPNIK Marija STRES Janez STRNIŠNIK Filip
SKELA Angelca SKORENŠEK Vinko SOTOŠEK Ivan STRAHOVNIK Milan SREBOTNIK Stanislav SVEČKO Rudolf SUŠEČ Ivan SUŠEČ Frančiška SUŠEČ Karolina SUŠA Ivana ŠARUGA Olga ŠILC Milena Š1NTLER Franc ŠIKMAN Mirjana
ŠIROVNIK Danica ŠMAJS Danica ŠMAJS Marjana ŠMAJS Stanislav ŠMALC Marko ŠMIGOC Erika ŠKORJANC Vera Stakne Alojzija ŠA KOT A Milan ŠTUKOVNIK Jožefa ŠTOR Alojz ŠTEFANIČ Elizabeta ŠPEH Jože ŠPEH Ernest ŠPEC Emil ŠUMAN Elfrida ŠVIGELJ Stanislava TANŠEK Ivanka TAŠLER Ivan TERČEK Alojz TIŠLER Ivan TKAVC Tone
TOPLER Nada TONČIČ Mirko TOMIČ Milenko TOREJ Danilo TOVRLJAN Janez TROPE Milan TRPČEVSKI Dušan TRETJAK Franc TUFEKČIČ Muhamed TURK Franc TURK Franc TURNŠEK Matija TURIČNIK Franja UČAKAR Karel UGOVŠEK Ciril URANKO Marija URBANC Anton URANJEK Branko URTELJ Drago UNGAR Aleksander VAUPOT Viktor VAUPOTIČ Slavka VEBER Stanislav VEITHAUSER Karl VELER Jakob VEITHAUSER Cecilija VERBIČ Jožefa VERBOTEN Marija VERBUČ Gregor VERDERBERG Igor-Maks VERŠEC Jurij VETERNIK Silvo VIDOVIČ Franc VIDMAR Jožica VIDEMŠEK Marija VINKOVIČ Angela
VIDEMŠEK Jernej VIŠNJAR Franc VIVOD Stanko VODONČNIK Marija
VODOŠEK Ivan VODLAN Nikola VOVK Branko VRABIČ Anton VRANKAR Franc—Rok VRANKAR Breda VRBANČIČ Ivan VRANJEK Franc VRTNIK Jože VRTAČNIK Vili VUČIČ Momčilo ZABUKOVNIK Ivan ZAJC Janez ZAJC Frančiška ZALAZNIK Erna ZAVOLOVŠEK Bogomila ZEMLJAK Marija ZIDARN Jakob ZILLI Roman ŽAGAR Zofija ŽAGAR Frančiška ŽERDONER Franc ŽIBERT Jožef ŽNIDAR Alojz ŽNIDARIČ Olga ŽVANUT Silvo
VSEM JUBILANTOM DELA IN ZVESTOBE ISKRENE ČESTITKE!



ŽIVELI.MAJ-PRAZNIKDELA
Ocene poslovanja TOZD
Pred nami so razprave o doseženih uspehih v prvem tromesečju leta l98o. Preden bomo potrdili periodični obračun, se bomo s podrobnimi rezultati poslovanja srečali še v razpravan v samoupravnih delovnih sredinah in pozneje še na zborih delavcev.
Vodje temeljnih organizacij so pripravili tudi kratka poročila, ki jih objavljamo v današnjem Informatorju. Vseh poročil, žal, nismo prejeli. Kljub temu upamo, da bo razprava lahko povsod živahno potekala. Predvsem bi morali opozoriti na tiste probleme, na katere imamo delavci sami vpliv.
TOZD ŠTEDILNIKI Bolje organizirati prodajo
Rezultati poslovanja v prvih treh letošnjih mesecih kažejo, da se tudi v letošnjem letu nadaljuje gospodarska usmerjenost naše TOZD za čimboljšimi dosežki.
Razpoložljivi kazalci posovne uspešnosti kažejo, da na proizvedenem področju dosegamo planske naloge, saj smo do konca meseca marca uresnilčili večino zastavljenih ciljev. Dosegli smo količinski in vrednostni plan in ga celo občutno tudi presegli. Vendar moramo tu opozoriti na delež delavcev tozda Kuhalni aparati, ki so v času od 17. 1. 1980 do 29. 2. 1980 zaradi znanih vzrokov pretežno delali pri nas.
Omeniti moramo izredno težke pogoje pri preskrbi z repro-materiali. Posebej uvoženi (pločevina) in domači kooperantski deli zadnnje čase ne prihajajo, niti v zadostnih količinah niti v ustrezni kvaliteti.
Težave smo imeli tudi z osvajanjem novega štedilnika z vent ntilatorsko pečico za izvoz. Smatramo, da smo kljub vsemu navedenemu uspešno delali, kar skušamo podkrepiti z nekaterimi primerjalnimi podatki.
I. kvart. 1979	I. kvart. 1980	% doseg.
000 din	000 din	000 din
1. Proizvodnja	85.513	100.540	117,6
2. Vrednost	219.314	324.953	156,4
3. Nadure	10.966	5.466	49,7
4. Prodana kol.	78.501	78.454	99,5
5. Zaloge got. izdelkov	26.086	51.733	200
6. Škart (dodatni
mat. čeki) 923.246,54	369.239,73	39
Iz tega sledi, da bo potrebno določenim postavkam posvetiti več pozornost. Tu mislim na zastoje, zaloge in delno tudi škart, ki je še vedno precejšen. Bolje bo treba tudi organizirati prodajo, saj nam naloge na domačem trgu občutno rastejo, kljub temu, da v celoti izvršujemo plan izvoza.
Finančni rezultat ne bo tako ugoden kot fizični obseg proizvodnje, in to iz več razlogov:
1.	Slabo pokritje pri izvoznih artiklih
2.	Vi$)k porast materialne režije (energije, pločevina in ostali materiali).
3.	Visoke zaloge na domačem trgu.
V drugem kvartalu bo potrebno še bolj napeti vse sile, da bomo dosegli še več in da bomo tudi mi upravičili letošnje naloge na področju stabilizacije in varčevanja.
Vinko HERODEŽ
TOZD HLADILNA TEHNIKA Težave z uvozom
Tromesečni operativni plan je bil dosežen s 102,5 %. Priz-vedli smo 109.549 hladilnikov. Od tega za domači trg 28.559 za izvoz pa 80.990 izdelkov. Vrednostno smo plan dosegli v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1979 s 112,8 %, po količini pa s 102,2 %.
Letni plan 1980 smo izpolnili samo z 29,6 %. Za takšno izdelano količino smo porabili samo 92,8 % efektivnih ur v primerjavi s prvim tromesečjem leta 1979. Žal pa smo zaradi pomanjkanja delavcevmorali opraviti 10.199 nadur, kar je za 3,9 % več kot v letu 1979.
Povprečno doseganje norm v tem obdobju je bilo 109,38 %.
Vsi ti fizični rezultati so bili doseženi predvsem na podlagi proizvodnje v mesecu januarju in februarju, medtem ko v mesecu marcu zaradi že znanih težav z uvozom repromateri-ala nismo mogli normalno obratovati, niti po količini, še manj pa po asortimentu, saj smo plane praktično prilagajali razpoložljivemu materialu.
Izvoz smo v primerjavi s prvim tromesečjem leta 1979 vrednostno presegli kar za 104,2 %. Glede na letni plan, 1980 smo izvoz že dosegli z 42,6 %. Dosežena proizvodnja na domačem trgu je bila 25.348 izdelkov, kar je le 13,10 % glede na letni plan. Na zunanji trg smo prodali 83.280 hladilnikov.
Stanje zalog je 2.760 izdelkov.
V mesecu aprilu se je tudi že pokazalo, da težav z uvozom repromateriala še ne bo konec. Delavci se dobro zavedamo, da zaradi težav ne moremo obratovati niti po terminskem koledarju in seveda tudi ne moremo izpolnjevati vseh postavljenih planskih nalog.
Roman TERGLAV
TOZD PRALNA TEHNIKA
Povečati izdelavo rezervnih delov
Rezultat našega vloženega dela v prvih treh mesecih letošnjega leta je zadovoljiv. Količinsko smo plan izpolnili s %. Izdelali smo 84.639 pralnih strojev, to je 4.684 kom več kot v enakem obdobju lanskega leta. Polovico svoje proizvodnje smo izvozili. Zaskrbljujoče pa je dejstvo pri realizaciji vrednostnega plana, ki je bil dosežen samo s 97,2 %. Kaj se skriva v tem primeru, ko je količina dosežena, vrednost pa ne? Obstojata dve razlagi: delamo več za izvoz in izdelujemo tipe pralnih strojev, ki so cenejše izvedbe. Se pravi, ne delamo strojev tipa 402 Olimpic in njegovih izvedenk. Vzrok za to je v neizpolnjevanju kadrovskih zasedb. Situacija je tu kritična. Za dva različna pralna stroja potrebujemo po normativu dnevno 30 delavcev več ali manj, odvisno od tega, kaj delamo na traku. Takrat, ko delamo vrednostno cenejše tipe, pa delavcev nimamo kje zaposliti, če gremo na zgornjo mejo zaposlovanja. Konstrukcija in tehnologija tu nista opravili svoje prave naloge. Potrebno bo razmišljati o opustitvi takega programa ali pa uskladiti kadrovsko zasedbo.
Podatek o izvršenih efektivnih urah v primerjavi z lanskim letom je zelo pozitiven. V letošnjem letu smo porabili z nadurami vred manj ur kot lani. Letos smo z nadurami opravili skupno 301.504 ur, lani pa brez nadur 303.272 ur. V tem se izraža naša uspešnost, saj nismo pridobili strojne opreme. Imamo enako kot lani, s tem da je leto dni starejša in še bolj izrabljena. Tu se odraža višje izpolnjevanje norm, saj smo jih presegli za 6,7 %.
Produktivnost smo povečali za 7 %.
Dnevno se srečujemo s problematiko repromateriala. Zastavljenih ciljev in dogovorov ne izvršujemo. Skratka, pri preskrbi živimo iz rok v usta. Zjutraj ne vemo, kaj bomo delali popoldne na traku montaže. Takšne nemogoče situacije nam povzročajo prevelik izpad proizvodnje. Lahko celo rečemo, da stanja ne znamo več krotiti. Polovico svoje proizvodnje smo izvozili, kjer nimamo zadovoljivega pokritja. Vendar pa v borbi za prepotrebne devize ne moremo drugače delati. Vse preveč smo odvisni od uvoženih materialov. Direktno smo v tozdu Pralna tehnika v boljšem izvoznem položaju. Pralni stroji gredo dobro v prodajo doma in na tujem ( na zalogi jih je samo 6.206 kom). Posredno pa so skoraj vsi domači proizvajalci, ki delajo za nas, odvisni od uvoza (Rudi Čajevec, RIS, Helios, ISKRA, proizvajalci plastike). In ti zahtevajo participacijo v devizah, ali pa sovlaganje v njihov razvoj. Tu tečejo pospešene priprave o novih sporazumih in dogovarjanju. Pritiskom po povišanju cen polizdelkov ne moremo uiti. Še vedno smo prisiljeni odobriti višjo ceno na račun proizvodnje. Preskrba je kritična.
Vendar pa sami še lahko nekaj storimo. Dnevno nas izostane do 120 delavcev. To je 20 % od skupno 623 zaposlenih. Ti izostanki so v porastu in so večji, kot je povprečje TGO. Nismo še dosti osveščeni, da s tem, ko zamujamo ali izostanemo brez predhodnega dogovora, naprtimo svoje delo na pleča sodelavca. On mora biti tisti, ki bo opravil delo namesto tega, ki ga ni. Tak odnos pa ni pošten, ne do dela, še manj pa do sodelavca.
To je kratka bilanca našega dela, vloženega prizadevanja in uspehov. Nismo še naredili vsega. Ko se srečujemo kot potrošniki, vidimo, da ni rezervnih delov. In v to moramo zastaviti cilje. Torej za zadovoljstva vseh gospodinj, ki perejo z našimi stroji, ne glede na letnico izdelave.
Franc KOS
TOZD MGA NAZARJE Prevelike zaloge
Operativni plan smo delavci izpolnili količinsko s 101 %, vrednostno s 102 %. Izdelali smo 234.521 kosov različnih aparatov: za potrebe domačega tržišča 164.039 kosov, za izvoz pa 70.482 kosov.
Vrednost proizvedenih izdelkov znaša 77 milijonov din (domači trg 59 milijonov, izvoz 18 milijonov).
Tudi primerjava doseženih količin in vrednosti proizvodnje z letnim planom je skladna z operativnim planom.
Stanje gotovih izdelkov je še vedno previsoko, saj znaša 187.532 kosov. To velja tudi za zaloge repromateriala in zaloge polizdelkov.
Produktivnost se je povečala po količini za 5,4 %, vrednostno pa za 11 %. Povprečno doseganje količinskih norm je znašalo 112,93 %. Od 100 % časovnega fonda odpade na efektivno delo 84,07 %, ostalih 15,93 % pa na izostanke z dela.
Bolniška do 30 dni je znašala 4,53 %, bolniška nad 30 dni pa 1,33 %, porodniški dopust 5,17 %. Neplačanih izostankov ni bilo.
Nadur je bilo opravljenih 3362 ali za 18 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Večina teh nadur se nanaša na nepravočasno dobavo repromateriala (kartonska embalaža, plastične mase).
Precejšnja sredstva imamo vezana v velikih zalogah repromateriala in gotovih izdelkov. Zaskrbljujoč je porast cen repromateriala in energije. Težave v proizvodnji povzročajo velike kasnitve pri dobavi novih velikih orodij. Potrebno se bo dogovoriti s skupnimi službami za odgovornost na tem področju. Dobave orodja za budilko in ohišje kasnijo že leto dni.
Moramo omeniti, da smo si delavci tozda MGA stabilizacijsko prizadevali za zmanjšanje vseh vrst stroškov, na katere lahko vplivamo.
Jože KUDER
TOZD ELEKTRONIKA
Težave tehničnega značaja
Za lažje razumevanje bi proizvodni program TOZD ELEKTRONIKA razdelili takole:
1.	Proizvodnja barvnih televizorjev
2.	Proizvodnja glasbenih centrov
3.	Proizvodnja industrijske elektronike
4.	Proizvodnja medicinske elektronike
Kot vse ostale TOZD, tako tudi nas mučijo težave s preskrbo reprodukcijskega materiala, seveda predvsem iz uvoza, kar pa je občutno podaljšalo roke izdelave polizdelkov pri
naših kooperantih. Povsem jasno je, da z raznimi administrativnimi ukrepi,(prepovedi carinjenja, čakanja na razna navodila o carinjenju), povzročajo takšni proizvodnji, kot je pri nas, velike težave. Zato zadnja dva meseca ne moremo govoriti o organizirani proizvodnji, ampak smo z nekakšnimi alternativnimi rešitvami in naknadnim dokončanjem polizdelkov dosegli rezultate, s katerimi ne moremo biti preveč zadovoljni.
Pri omenjenih problemih pa ne gre pozabiti tudi na ozka grla pri računalniški obdelavi podatkov, ki jih nujno potrebujemo, ko moramo odločati o vrstnem redu nujnih manjkajočih materialov.
V	prvem kvartalu smo načrtovali vrednost proizvodnje okrog 46 milijard dinarjev, vendar dosegli smo le 38 starih milijard, kar pomeni le 82,1 % od načrtovanega.
Pri izdelavi glasbenih centrov so se pojavile določene težave, ki so bile konstrukcijsko in tehnološkega značaja, seveda pa smo se tudi v sami proizvodnji naučili določenih operacij, kajti sedaj smo osvojili kompletni glasbeni center doma.
Drago ČREŠNAR
TOZD KUHALNI APARATI Spremembe planov
TOZD Kuhalni aparati je v I. tromesečju izdelal 31.187 aparatov, od tega 30.186 za domači trg in 1001 za izvoz. Operativni plani so bili doseženi po obsegu z 98,5 %, po vrednosti pa z 80,1 %.
V	januarju 1980 se je porušila streha nad emajlirnico. Delavci, ki niso imeli dela v TOZD Kuhalni aparati, so delali v TOZD Štedilniki. Znižani so bili operativni plani in postavljen nov letni plan, ki pa v vseh elementih še ni sprejet.
Pri proizvodnji v prvem tormesečju je bilo stalno prisotno pomanjkanje materiala iz uvoza. Za našo temeljno organizacijo je bilo predvsem kritično pomanjkanje nerjaveče pločevine za vsadne kuhalne plošče. Izdelanih je bilo le 2000 kuhalnih plošč. Prodaja vgradnih aparatov je stala skoraj en mesec in pol, zaloge pečic pa so naraščale.
Kljub prizadevanju še vedno ni rešena proizvodnja mikrovalovnih pečic. Pojavljajo se problemi pri tesnenju pečice, stalno pomanjkanje domačih in uvoženih materialov, problematična je kvaliteta materialov in tehnologija izdelave.
Zaradi težav s kompletiranjem vgradnih aparatov je tudi prodaja zaostajala za doseženo proizvodnjo. Prodanih je bilo le 23.467 aparatov na domačem trgu in 1666 v izvozu. Zaloge ob koncu tromesečja so znašale 8506 izdelkov.
Kot v prejšnjih letih je še vedno prisoten problem izkoriščanja razpoložljivega časovnega fonda. Bolniški izostanki so ostali v lanskem obsegu, porasel je odstotek porodniškega dopusta in neopravičenih izostankov. Koriščenje letnega dopusta kaže večjo enakomernost skozi vse leto in ne le ob koncu leta. Nadure so bile v prvem tromesečju za skoraj štirikrat manjše, kot v istem obdobju lani.
Zaradi zmanjšanega in spremenjenega programa proizvodnje pokazatelji produktivnosti niso primerljivi z lanskim obdobje, vendar z uvedbo študija dela lahko ocenjujemo, da produktivnost ni padla.
Problematika pločevine je še vedno prisotna, vendar ocenjujemo, da je izplen boljši.
V prvem tromesečju smo uvedli nekaj stabilizacijskih ukrepov, med katerimi velja prvo mesto ravnanju z materialom. Povečali smo kontrolo nad škartom, porabili smo nekatere nekurantne uvožene materiale (ure), zmanjšali smo nadurno delo na minimum.
Peter KODRE
TOZD GRADBENI ELEMENTI
Nizke cene gotovih izdelkov
V	tozdu Gradbeni elementi smo se v prvem kvartalu leta 1980 srečevali s številnimi težavami. Velike probleme povzroča nabava repromateriala, kot so glazure, plin, ognjevaren material. Kljub povišanju cen surovin nam dobavitelji niso uspeli dobavljati materiala po planu, kar povzroča težave v proizvodnji zaradi nenehnega spreminjanja asortimenta. Zaradi pomanjkanja plina smo morali v mesecu januarju in februarju zmanjšati proizvodnjo za okrog 20 %. Močno so nas prizadeli tudi novi zunanjetrgovinski predpisi, saj nam je praktično onemogočena nabava rezervnih delov, kar nam ogroža količinsko proizvodnjo in vpliva na kakovost izdelkov.
V	prvem kvartalu smo zabeležili velikanski skok cen osnovnih surovin in reprodukcijskega materiala, medtem ko so cene naših izdelkov ostale na lanskoletni ravni. Te težave smo skušali premostiti na ta način, da smo izboljšali produktivnost in kakovost, vendar so sedaj že vse notranje rezerve izčrpane.
Skupaj smo proizvedli 276.165 kvadratnih metrov ploščic.
To je za 9 % več, kot smo načrtovali, in 20 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Vrednost proizvodnje se je povečala za 35 %, predvsem zaradi boljše izbire asortimenta, pa tudi boljše kakovosti.
Število efektivnih ur smo zmanjšali za 4 %, število nadur pa za 29 % v primerjavi s prvim tromesečjem 1979.
Kljub ugodnim uspehom v proizvodnji, ne smemo pričakovati dobrih finančnih uspehov. Porast cen reprodukcijskega materiala je v primerjavi z rastjo cen naših končnih izdelkov previsok, na kar mi.nimamo nobenega vpliva.
Karel ŠKRUBEJ
TOZD PLASTIKA Domači materiali zamenjali uvožene
Težave temeljnih organizacij proizvodnje končnih izdelkov bele tehnike pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali iz uvoza povzročajo temeljnim organizacijam, ki proizvajajo polizdelke, velike planske spremembe, ki jih le s težavo terminsko usklajujemo.
Dogaja se, da zaradi prerazporeditve delovnega časa povzročajo odvečne zaloge polizdelkov, na drugi strani pa ustvarjajo ozko grlo v proizvodnji.
V preteklem kvartalu nismo imeli bistvenih težav pri oskrbi z repromateriali, najkritičnejše (duroplate, modificirane po-listirole in nekaj drugih) pa nam je uspelo pravočasno zamenjati z domačimi materiali (cca 250 ton letno), za kar ima največ zaslug tehnologija plastike, ki ji je s temeljito študijo, preizkusi in sodelovanjem z dobavitelji uspela dovolj kvalitetna zamenjava uvoženih z domačimi.
Značilno za tromesečje je tudi večje upadanje nadurnega dela, usklajenost potreb z zmogljivostmi, boljša izkoriščenost časovnega fonda po učinku in drugo. Vsi ti dejavniki pa so odvisni od planskega in dogovorjenega obnavljanja stare opreme s sodobnejšo in produktivnejšo.
Gvido KUMER
TOZD GALVANA Izboljšan notranji transport
Če najprej pregledamo gibanje osebnih dohodkov na zaposlenega, vidimo, da povprečni OD v prvem kvartalu ni bil večji kot v decembru preteklega leta. Vemo, da morajo sredstva za OD rasti počasneje od rasti dohodka, in mislim, da smo to v prvih mesecih letošnjega leta tudi dosegli. Vsekakor uresničujemo družbeni dogovor o razporejanju dohodka oziroma sprejeto stabilizacijsko družbenoekonomsko politiko.
Povprečno število zaposlenih je manjše od načrtovanega. Tako je izvršenih efektivnih ur manj kot v prvem tromesečju preteklega leta.
Število nadur že drugo leto zapored nenehno pada. Spomnimo se samo, da smo jih v preteklem letu že zmanjšali za polovico in ima sedanji rezultat toliko večjo veljavo.
Naš stabilizacijski program uresničujemo na več področjih. Tako je število ur zaradi bolniške do 30 dni manjše, kakor tudi sam odstotek v strukturi koriščenja časovnega fonda. Poostrena kontrola bolniškega staleža daje zadovoljive rezultate.
Izboljšali smo notranji transport, predvsem po zaslugi dobre uporabe električnega ročnega vozička.
Vedno večje so težave pri nabavi reprodukcijskega materiala. Vedno več časa porabimo za kontroliranje zalog materiala, za urgence itd.
Kljub težavam pa lahko pričakujemo, da bo plan okvirno dosežen, vendar bomo morali napeti vse sile, da ga v celoti uresničimo.
Franc KRAJNC
TOZD EMBALAŽNICA Večji izkoristek hlodovine
V	naši temeljni organizaciji je bilo v prvem četrtletju 1980 povprečno zaposlenih 85 delavcev, kar je za pet delavcev manj kot v letu 1979.
Proizvedli smo 3464 kubičnih metrov lesene embalaže, kar je 25,18 % od planirane količine letne proizvodnje in za 5 % več kot v enakem obdobju leta 1979. Nadure smo glede na isto obdobje v letu 1979 zmanjšali za 65,7 %. Zmanjšala se je odsotnost z dela, bolniških izostankov je bilo za 23 % manj.
Izkoristek pri hlodovini je 56,43 %, kar je za okrog 6 % več kot leto dni poprej. Izkoristek se je povečal delno tudi na račun uporabljene stare embalaže.
Delavci se zavedamo stabilizacijskih ukrepov, ki smo jih sprejeli na začetku leta.
Kljub nekaterim pozitivnim kazalcem pa so TOZD spremljali problemi. Nakladanje hlodovine povzroča velike zastoje in predstavlja nevarno delo, dvojni prevoz hlodovine iz začasnih skladišč, kar je velik strošek in neekonomična poraba časa. TOZD se srečuje s pomanjkanjem ustrezne kvalitete repromateriala, saj smo morali uporabljati slabše žičnike, žice, palične sponke, kar je od delavcev zahtevalo večjo angažiranost, prav tako pa je bil večji materialni izpad.
V	mesecu marcu je nastal problem s prodajo sekancev, kar je povzročilo večjo porabo časa in izpad dohodka. Pri prodaji sekancev so popolnoma odpovedale prodajne službe v tozdu Promet, saj nastale situacije niso mogli rešiti. Zaradi tega je bilo potrebno gotove količine sekancev odpeljati na smetišče. Nadalje pa še ostaja vprašljiva količina okrog 30 kubičnih metrov sekancev, ki jo za neustrezno ceno prodajamo kot drva.
Ob upoštevanju dobrega dela, varčevalnih ukrepov v temeljni organizaciji, spremljajočih problemov, smatram, da bo TOZD zaključil prvo četrtletje 1980 pozitivno, vendar z minimalnim ostankom dohodka.
Janez KRAMER
TOZD ORODJARNA Uspešno gospodarjenje zmanjšati uvoz orodij
Izdelali smo 42 orodij, 8 strojev, 34 manjših orodij in priprav in popravili 1770 orodij ter izvršili uslug za 491.439 dinarjev.
Celotna finančna realizacija bo znašala med 27 in 28 milijonov dinarjev, kar je približno 12 % nad planirano, temu primerno pričakujemo tudi ostanek čistega dohodka.
V	duhu dobrega gospodarjenja pri nastajanju stroškov vsako postavko analiziramo sproti.
Tudi za naslednje tromesečje predvidevamo, da bomo dosegli dobre rezultate. Naše zmogljivosti bodo zasedene že do oktobra. V procesu dela je sedaj 34 orodij in 20 strojev.
Za sttroškovno negativno v I. tromesečju smatramo to, da je bilo med 1770 popravljenimi orodji kar 220 orodij
poškodovanih (lomov), torej neiztrošenih. Nad tem se bodo v temeljnih organizacijah morali Zamisliti. Tudi 98 sprememb na orodjih je po našem mnenju preveč.
Izkoriščenost delovnega časa v višini 102,6 % je ugodna. Bolniški stalež do 30 dni je sicer nekoliko v porastu, občutno pa je zmanjšan bolniški stalež nad 30 dni. V splošnem so izostanki manjši.
Stabilizacijska prizadevanja so usmerjena k zmanjšanju stroškov pri porabi materiala, zaščitnih sredstev in energiji. Tu smo dosegli tudi določene učinke, da se v času odhoda na malico izklaplja razsvetljava, kar prinese 2400 kW/h električne energije mesečno. Zmanjšali smo število nadur za 30 %.
Opozoriti moramo, da je veliko pomanjkanje kovinskega materiala. Če se to stanje ne bo izboljšalo, bodo resno ogrožena prizadevanja za boljšo produktivnost. Nič boljše pa ni z uvozom reprodukcijskega materiala, saj zaradi pomanjkanja deviznih sredstev dobave kasnijo. Orodjarna uvozi letno za 5 milijonov din raznega materiala in specialnega orodja, ki ga na domačem trgu ni. V naslednjem srednjeročnem obdobju si orodjarna prizadeva povečati proizvodnjo orodij in strojev v taki meri, da bi se zmanjšal nakup izvoza za 60 %, saj samo za orodja Gorenje izplača približno 8 milijonov dinarjev letno. To bi bilo veliko zmanjšanje deviznih izdatkov. Na drugi strani pa bo treba razumeti to, da bo porastla poraba reprodukcijskega materiala iz uvoza. V orodjih, izdelanih doma, je vgrajenega okrog 5 % uvoženega materiala, v pripravah oziroma strojih pa nekaj več. V absolutnem znesku bodo devizni prihranki veliki.
Jakob VIRTIČ
TOZD
GOSTINSKA ENOTA
Občutno povečanje režijskih stroškov
V tozdu Gostinska enota predvidevamo, da bomo planirani celotni prihodek dosegli le s 75 %. Od planskega števila obrokov toplih malic 395.000 in 14.000 kosil, je bil v tem obdobju odvzem 356.811 malic in 10.869 kosil. To pomeni 5170 toplih malic in 160 kosil na dan.
Skupno doseženi časovni fond znaša 58.295 ur, od tega je 47.115 ur efektivnih, 11.180 ur pa je izostankov z dela. Izostankov zaradi bolniške do 30 dni, bolniške nad 30 dni in porodniškega dopusta je skupaj 8.652. Pomanjkanje osebja je že tako kritično, da lahko pripravo tehnološko zahtevnejših obrokov opravimo le z nadurnim delom.
Ob občutnem povišanju režijskih stroškov in stalnem porastu nabavnih cen, lahko računamo na slab finančni uspeh, saj se prispevek za topli obrok ni spremenil od 1. julija 1978
Marija SATLER
TOZD ZAMRZOVALNIKI Izpad proizvodnje v TOZD Zamrzovalniki
Zaradi znanih razlogov — omejena kvota deviz za uvoz — se je TOZD Zamrzovalniki znašel v resnih težavah glede redne proizvodnje. Tako smo imeli v marcu izpad proizvodnje, in sicer 17. in 18. marca 1980 popoldanska imena, 19. 3. 1980 pa obe izmeni. V aprilu pa 1. in 2. popoldanska izmena, 3. 4. 1980 pa obe izmeni. Tako smo imeli štiri polne delovne dni izpada. Rečem lahko, da smo delavci pokazali visoko zavest in razumevanje za omenjene težave. Vsi se namreč zavedamo, da nimamo pravega vpliva na delitev deviz, čeprav smo si mogoče delno krivi tudi sami. Delati bi namreč morali še več izdelkov za izvoz.
Da smo res doumeli situacijo, izpričuje dejstvo, da smo se dogovorili, kako in kdaj bomo nadoknadili izpad. Tako smo že dvakrat delali v nočni izmeni. Rezultati dela, čeprav smo delali 16 ur, so bili zadovoljivi. Zavedati pa se moramo, da vsako tako delo niti ni enostavno niti poceni. Treba si je namreč urediti varstvo, prevoz, večerjo ipd.
Da bi čimprej nadoknadili zamujeno, smo tudi redni delovni čas začeli še bolj smotrno izkoriščati. Tako smo dne 9. 4. 1980 v popoldanski izmeni dosegli dnevni rekord. Prevzetih je bilo 504 zamrzovalni skrinj (dnevni plan na izmeno je 375). Izmeni mojstra Pintariča in Jusa iskrene čestitke.
Se nekaj besed o redni problematiki proizvodnje. Zadnje čase dobivamo repromaterial (predvsem selotejp) izredno slabe kvalitete. To nam povzroča hute težave pri kvaliteti izdelkov. Ker gre pri večini primerov za določene uvozne substance, za katere je problem, je nujno, da začnemo razmišljati o nadomestnih domačih materialih.
Prejeli smo... nagrajevanje po delu
V zadnjem času, ko vse bolj poudarjamo nagrajevanje po delu, smo se tudi v TOZD Zamrzovalniki — obrat zamrzovalne skrinje — odločili, da čimbolj dosledno uveljavimo to načelo oziroma se prilagodimo zakonu o združenem delu. Čeprav je naš obrat izključno montažerski, torej je delo v skupini, smo našli rešitev in razvejali sistem skoraj do podrobnosti. Tako smo povsod,kjer se je le dalo, postavili manjše zaključene enote, tako da lahko norme obračunavamo za posamezne manjše skupine. Tako imamo trenutno 40 različnih skupin. Seveda pa razmišljamo še naprej tako,da bi tudi na samem tekočem traku, kjer je največja skupina, uveljavili nagrajevanje po delu. Razmišljamo, da bi uvedli osebno ocenitev posameznikov.
Če izhajamo iz tega, da je skupina dosegla enako določeno normo, je sigurno, da so znotraj te skupine posamezniki različno prispevali k temu uspehu. Kako posamezen delež nagrajevati? Razmišljanja vodijo v to smer, da je potrebno uvesti osebno oceno delavca. Ta ocena naj bi vsebovala: po-zavanje različnih del in nalog, gospodarno ravnanje z materiali, delovno disciplino, tovariški odnosi do sodelavcev ipd.
Upamo, da bomo z dosledno izdelanim pravilnikom dosegli, da bo sleherni član kolektiva poskušal dati kar največji delež k skupnim rezultatom in uspehu.
Jernej STVARNIK
Zanesljivost proizvodov
OB ZAKLJUČKU RAZISKOVALNE NALOGE ‘ZAGOTAVLJANJE ZANESLJIVOSTI GOSPODINJSKIH APARATOV”
Pred kratkim je bila zaključena raziskovalna naloga “Zagotavljanje zanesljivosti gospodinjskih aparatov”, ki jo je poleg Raziskovalne skupnosti Slovenije, Visoke šole za organizacijo dela Kranj sofinanciralo v obliki laboratorijskih in računalniških uslug tudi Gorenje.
Nosilec raziskovalne naloge je bila dr. Alenka Hudoklin, izredni profesor na VŠOD Kranj. Iz Gorenja so pri nalogi sodelovali mag. Albin Repše, mag. Jože Dolinar in dipl. ing. Stane Keiser. Sodelovala sta še dr. Radovan Andrejčič, redni prof. na VŠOD Kranj, in dipl. ing. Vojan Rozman, asistent na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
V	raziskovalni nalogi, ki obsega 330 strani, so izdelana in proučena teoretična izhodišča in specifičnosti spremljanja in zagotavljanja zanesljivosti gospodinjskih aparatov.
V	Gorenju smo zaradi masovnosti naših izdelkov na tržišču kmalu spoznali probleme zaradi nezanesljivosti in s tem povezane težave vzdrževanja proizvodov. Prvi korak na področju zagotavljanja zanesljivosti naših proizvodov je bil storjen / začetkom spremljanja števila servisnih posegov in popisovanjem lokacije odpovedi. Začetki bolj organiziranega proučevanja zanesljivosti proizvodov pa segajo v leto 1973, ko smo v Gorenju začeli izvajati prve laboratorijske preizkuse zanesljivosti.
Z željo, da bi povečali strokovno raven dela na tem področju, da bi strokovno raziskali probleme, ki so se pojavili pri samem delu in razvoju dejavnosti zanesljivosti, seje Gorenje TGO vključilo v izvedbo raziskovalne naloge, ki je zdaj uspešno zaključena.
Rezultati raziskave so za Gorenje zelo pomembni. Imajo praktično vrednost na vseh področjih zagotavljanja zanesljivosti: od dejavnosti marketinga, razvoja in tehnologije, do proizvodnje in spremljanja zanesljivosti proizvodov na tržišč u.
Vsebina raziskovalne naloge je bila 9. aprila predstavljena vodilnim in vodstvenim kadrom tehniških služb v vseh delovnih organizacijah v SOZD Gorenje.
Vse, ki bi jih vsebina raziskovalne naloge zanimala, obveščamo, da si jo lahko sposodijo v službi tehnične informatike DSSS SOZD Gorenje, kjer imamo pet izvodov raziskovalne naloge.
Albin REPŠE
INFORMATOR — List za obveščanje delavcev Gorenja. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delč-njak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/I.
RAZSTAVA V SLOVENJ GRADCU
„ Samoupravljanje - moč ljudskih množic ”
V	Slovenj Gradcu so 18. aprila 1980 odprli razstavo “Samoupravljanje — moč ljudskih množic”, ki govori o življenju in delu našega revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja.
Razstava je v umetnostni galeriji in bo odprta do 10. maja 1980. Nudila bo priložnost, da se delovni ljudje in občani Koroške, širšega celjskega območja ter iz zamejske Koroške podrobneje seznanijo z bogato teoretično mislijo in političnim delom Edvarda Kardelja.
Razstavo prirejata medobčinski svet ZKS za koroško in celjsko regijo in jo bodo spremljale številne druge prireditve, katerih cilj je, na dostojen način počastiti 30—letnico samoupravljanja v Jugoslaviji ter 70—letnico rojstva Edvarda Kardelja.
Poleg razstave o življenju in delu Edvarda Kardelja so pripravili še razstavo njegovih knjih in obilice jugoslovanske družboslovne literature.
Za obiskovalce razstave pripravljajo tudi ogled Vorančeve bajte in spomenika, Kefrovega mlina, kjer sta bila kongresa SKOJ, in obisk Poljane, kjer se je končala druga svetovna vojna.
Ogled razstave je možen vsak dan od 8,00 — 19,00 ure. Gorenje bo 5. maja organiziralo prevoz z avtobusi izpred Rdeče dvorane.
V	petek so šolski center v Slovenj Gradcu preimenovali po Edvardu Kardelju in v avli šole odkrili tudi njegov doprsni kip.
Omeniti še velja, da smo v Gorenju, 8. februarju, na dan slovenskega kulturnega praznika v naši jedilnici (v razstavnem kotičku) priredili razstavo o delu in življenju Edvarda Kardelja. Razstavljene so bile knjige in fotografije, ki so prikazale v glavnih obrisih pomen dela našega revolucionarja in ideologa, misleca in državnika. Tovariš Kardelj je s praktičnim delom in s teoretičnimi spisi doprinašal pomemben delež k oblikovanju in izvajanju poti našega samoupravnega socialističnega razvoja. Doprinašal je k enotnosti Zveze komunistov Jugoslavije ter vseh naprednih sil v jugoslovanski družbi.
Razstava
Ob petdesetletnici znanega slovenskega slikarja samouka Jožeta Horvata—Jakija so v galerijskem kotičku kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju priredili razstavo jubilantov olj in grafik. Otvoritve razstave seje med številnimi domačini in gosti udeležil tudi Stane Dolanc. Ob otvoritvi je o bogatem delu slikarja Jakija spregovoril ravnatelj moderne galerije v Ljubljani Zoran Križišnik, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci velenjske glasbene šole.
Razstava olj in grafik Jakija bo odprta do 12. maja 1980 in vas vabimo, da si jo ogledate.
Ob tej priložnosti je izšla tudi monografija o Jakiju, ki jo je izdal kulturni center Ivan Napotnik v 3.000 izvodih v slovenščini in po 1.000 izvodov v angleščini in nemščini.
Razpis šolnin za šolsko leto 1980/81
GORENJE TGO VELENJE
Fakulteta za elektroniko
—	industrijska elektronika (visokošolski študij)	5
—	industrijska elektronika (višješolski študij)	6
—	energetika (višješolski študij)	3
—	industrijska elektrotehnika (višješol. štud.)	2
Fakulteta za strojništvo
—	tehnološka smer (visokošolski štud.)	2
—	tehnološka smr (višješolski študij)	4
—	konsttrukcijska smer (visokošolski štud.)	2
—	konstrukcijska smer (višješolski študij)	3
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
—	kemijska tehnolog. (višješolski študij)	2
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
—	narodna obrambafvisokošolsk! študij)	1
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	org. in posl. upravljanje (višješolski štud.)	2
—	tehnično organ, smer (visokošolski štud.)	1
—	tehnično organ, smer (višješolski štud.)	2
Visoka šola za organizacijo dela
—	org. proizv. smer (višješolski študij)	2
Biotehniška fakulteta
—	živilska tehnologija (visokošolski študij)	1
Pravna fakulteta
—	gospodarsko pravo (visokošolski študij)	1
Visoka tehniška šola
—	VTO gradbeništvo (višješolski študij)	1
Tehnična srednja šola
—	elektro šibki tok	6
—	elektro jaki tok	10
—	strojništvo	26
—	lesna	2
Ekonomska srednja šola	5
Upravno administrativna šola (4—letna)	2
Delovodska šola
—	strojništvo	7
—	lesarstvo	/
Poklicna elektro šola
—	elektro šibki tok	1
—	elektro jaki tok	8
Poklicna kovinarska šola
—	orodjar	3
—	ključavničar	15
Administrativna šola (2—letna)	3
Poklicna kemijska šola
—	kemijski laborant	1
Poklicna avtomehanska šola
—	voznik motornih vozi!	1
DO GORENJE PROMET - SERVIS
DSSS GORENJE PROMET SER VIS
Višja pravna	2
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	poslovna informatika (višješolski študij)	2
Visoka šola za organizacijo dela
—	organizacijsko proizv. (visokošolski študij)	1
Ekonomska srednja šola	13
Administrativna šola (2—letna)	1
TOZD PROMET
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	podiplomski študij	/
—	notranja trgovina (visokošolski študij)	2
—	notranja trgovina (višješolski študij)
—	zunanja trgovina (visokošolski študij) zunanja trgovina (višješolski študij)
—	plansko analitska smerfvisokošo/ski študij)
—	organizacija in poslovno upravljanje (višješ. štud.)
Fakulteta za strojnišvo ali VTŠ Višja prometna šola Ekonomska srednja šola Upravno administrativna (4—letna)
TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	elektronika (višješolski študij)
TSS, — strojna
TSŠ_ — elektro jaki tok TSS — elektro šibki tok Ekonomska srednja šola Poklicna šola — elektro jaki tok
DSSS GORENJE SOZD
Fakulteta za elektrotehniko
—	računalništvo in inf. (podiplomski študij)
—	računalništvo (višješolski študij)
Fakulteta za strojništvo
—	tehnološka smer (podiplomski študij)	1
—	tehnološka smer (višješolski študij)	2
—	tehnološka smer (visokošolski študij)	1
Visoka šola za organizacijo dela
—	integralno upravljanje kakovosti (podipl. štud.)	1
—	računalništvo (višješolski študij)	2
Tehnična srednja šola
—	strojništvo	2
—	elektro jaki tok	1
Upravno—administrativna šola (4—letna)	1
Administrativna šola (2—letna)	1
DO GORENJE RAZVOJ
Fakulteta za elektrotehniko
—	energetika (višješolski študij)	1
DELOVNA SKUPNOST GORENJE INTERNA BANKA
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	finančna smer (višješolski študij)	1
Ekonomska srednja šola	1
Prijavi se lahko delavec ali delavka Gorenja, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da ima 3 leta delovne dobe v Gorenju
—	da je smer in stopnja šolanja za katero se prijavlja, razpisana
—	da ni kandidat na stroške podjetja že obiskoval šolo iste stopnje
—	moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok.
Se pred obravnavo vlog s strani pristojnega organa, morajo kandidati za šolnino opraviti psihološki test.
Prednost pri podelitvi šolnin bodo imeli kandidati, ki:
—	so uspešno opravili psihološki test
—	se posebno odlikujejo pri opravljanju del in nalog za katere so zadolženi
—	so izbirali študijsko usmeritev, skladno z deli in nalogami ki jih opravljajo
—	ob izenačenih ostalih pogojih imajo daljši delovni staž v Gorenju.
Kandidati za šolnino izpolnijo prijavo na posebnem obrazcu ki ga lahko dobijo v izobraževalnem centru — kadrovski sektor, soba št. 1, pri tov. Lesjakovi.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi v Informatorju.
Kandidati, ki se že izobražujejo, morajo k prijavi priložiti še potrdilo o vpisu in opravljenih izpitih.
O rezultatih izbora bomo kandidate obvestili do 3. julija 1980.
Nj NO	Co tO OjNo -Cn