pta&Mia t gotovini.
Leto Lxy*, št. m
Ljubljana* torek 2. avgusta
Cena
Izhaja vsak dan popodne, lzvzemši nedelje ln praznike. — Inseratt do 30 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 3.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. S
Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126
PODBTJSNIOE:
MARIBOR, Grajski trg št. S---—     CELJE, Kocenova ulica M. —» Tet 3*1.
NOVO MESTO, Ljubljanska c Tet st. 2«.     JESENICE, Ob kolodvoru 101, — ^ — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
HITLERJEVSKI ULTIMAT PAPENU
Hitlerjeve! zahtevajo izročitev vse državne oblasti in popolno svo-lo pri sestavi vlade — Velike stranke so z volitvami zadovoljne
Berlin, 2. avgusta. Snoči se je vršila seja voditeljev narodno socialistične stranke. Seja je bila strogo zaupna in je trajala pozno v noč. Kakor se govori, so hitlerjevski voditelji sklenili poslati Papenu in Schleicherju ultimativno zahtevo, da se narodnim socialistom izroči vsa oblast v državi. Vlado bodo sestavili po svoji uvidevnosti. Od dosedanjih ministrov so pripravljeni obdržati 1*» ministra za narodno obrambo generala Schleicherja. Državni kancelar Papen, ki je nameraval danes oditi na kratek dopnst, je zaradi tega sklepa hi-tlerjevskih šefov svoj odhod iz Berlina odgodil.
Berlin. 2. avgusta. A A. V novem nemškem parlamentu bo zastopanih le še šest frakcij: narodni s^ocialisti, socialni demokrati, centrum. nemški narionalei, bavarska ljudska stranka in komunisti.
Izida volitev se posebno vesele narodn". =»ocialisti, komunisti in ^entnim Narodni socialisti vidijo v tem. da je stranka dosegla v večini volilnih okrožij več glasov kakor pri volitvah v deželni zbor, novo zmago. Tako se je tudi izrazil v svojem proglasu voditelj stranke Hitler, ki zahteva na podlagi voljnega rezultata, da se zdaj vendar že izroči stranki oblast v roke.
V krogih centra pravijo, da so računali s prirastkom kakih 10°'«. volitve pa so ta pričakovanja še prekosila.
Komunisti trdijo,   da ie izid voiitev in njihov uspeh pokazal, da je nimb o nepr* magljivosti  Hitlerja izginil.
V krogih nemških nacionalcev so iznena deni nad tolikšnim naprpdkom komunističnih glasov. Vendar se jim to ne zdi bistvenega pomena, ker <»o prav toliko mandatov, kolikor so jih  komunisti  pridobili, sociali-
sti izgubili, tako da je levica v novem nemškem državnem zboru prej oslabljena kakor okrepljena.
Najbolj je razočarana nemška državna stranka, ki je vkljub svarilom nekaterih voditeljev šla samostojno v volilni boj.
Ker šteje sedanji parlament 30 poslancev več kakor prejšnji, je uprava državnega zbora v veliki zadregi, kam nai spravi ljudi. Prostori parlamenta so bili namreč že do zdaj do skrajnosti izrabljeni.
Papen o svojih namerah
Berlin, 2. avgusta. Državni kancelar Papen je suoči sprejej poročevalca agencije >Assotiated Press« in mu dal daljšo izjavo o pomenu nedeljskega volilnega rezultata. Poudaril je. da so po njegovem mnenju volitve pred vsem ;>okazale, da ogromna večina prebivalstva odobrava načelo, ki ga je postavila sedanja vlada, da je namreč treba depolitizirati politično upravo. Zlasti prusko prebivalstvo je z volitvami odobrilo vladne ukrepe glede Pni-sije. O svojih namerah za bodočnost je Papen rekel, da si on in njegova vlada ne bosta prizadevala sestaviti v novem parlamentu kakšno večinsko koalicijo. Stopila bosta pred državni zbor s podrobno izdelanim delovnim programom in zahtevala od njega, da jasno pove svoje mnenje in zlasti pokaže, ali ima poerum v današnjih težkih časih s strankarsko politiko onemogoči! t i gospodarsko delo.
Francoski tisk o položaja v Nemčiji
Pariz, 2. avgusta. AA. Ves francoski t.:sk obširno komentira izid volitev v Nem-
čiji; tej* se bavi z eventualnimi posledicami, ki bd }ih volitve mogle imeti za Nemčijo in za druge evropske države. yOrdre< pravi med drugim: Ml se zmerom vera jemo, da v Nemčijj«; ne more priti do revolucije, prav tako pa ne vidimo nobenega načina, po katerem bi se v Nemčiji lah ko vzpostavil red in mir. Nobenega dvoma nI, da je Papen pripravljen poveriti Hitlerju kakšen resor v svoj.1 .vladi. Hitler pa je za Papena danes prav tako škodljiv, kakor mu je bil včeraj koristen. Hitler se v današnjih razmerah ne bo zadovoljil samo z enim portfeljem in tako Papenu ne kaže nič drugega, kakor da štoru vse, kar more, za dosego koalicije Hitler - Brun in g, kij bi iz patrijotskih razlogov podpirala njegovo vlado. — >Ere Nou<velle< pravi: Usoda Nemčije se nahaja v rokah Reichs-wehra. ki se bo morala odločiti, ali naj se pridruži Hitlerjevim legijonarjem. ali pa naj te čete razpusti. V teh okoliščinah se bodočnost Nemčije zdi zelo negotova in človek mora birt.! nad vse pesimističen. Nobenega dvoma ni, da je položajj v Nemčiji: hudo resen. Vsaka politika nemške vlade bo v polni meri odvisna od človeka, ki se je še včeraj zavzemal za to. da Nemčija ojača svoje oborožitve in da stalno dela za obnovitev svoje nekdanje hegemonije v svetu. Nemška vojska, ki bo v bodoče morala sicer služIti nemški notranji politlKi, lahko postane tudd orožje nemške diplomacije. Takšen je stvarni položai po nemških volitvah m ta položaj je v enaki meni nevaren za Nemčijo kakor ostali svet.
Ignac Seipel umrl
Po daljši bolezni je davi umrl voditelj avstrif«ke krščan sko-socialne stranke in večkratni zvezni kancler
Dunaj, 2. avgusta. V sanatoriju »ITienervvarld« blizu Dunaja je davi ob pol & umrl bivši avstrijski zvezni kan* celar in eden najvplivnejših avstrijskih politikov in državnikov, prelat dr. Ignac Seipel. Bolehal je že več let. Nje* govo stanje se je mimogrede parkrat znatno izboljšalo, tako da so zdravniki že upali na popolno okrevanje, vendar pa se je vedno na novo zopet poslab* šalo. V letošnji pomladi so mu začele moča vidno pojemati. V začetku junija se je zato podal v sanatorij »Wiener« wald«c, kjer si je res kmalu precej opo* mogel. Toda zopet le za kratko dobo. V juliju je slabel bolj in bolj, dobil je nenormalno nizko temperaturo in na* posled mu je začelo pešati še srce. Že teden dni so si bili zdravniki na jas* nem, da so bolnikove ure štete. Danes ob 1. zjutraj je dr. Seipel padel v ago* nijo in ob pol 8. je izdihnil.
Na Dunaju, kjer so izvedeli za Seiplovo smrt že zgodaj dopoldne, je vest naredila globok vtis. Poslopja kr* ščansko^socialnih institucij so izvesila črne zastave, zastava na parlamentu je bila spuščena na pol droga. Dispozicije za pogreb še niso znane. Ako umrli državnik v testamentu ni izrecno dolo* čil kaj drugega, bo pokopan z velikimi svečanostmi na državne stroške.
Dr. Ignac Seipel je bil rojen 1876 na Dunaju, kjer je absolviral tudi vse šole od osnovne do univerze. Leta 18°° je bil posvečen v mašnika, a je ostal v dušebrižmški službi samo par let. nakar je vstopil kot karehet v državno službo. Leta 1°0R s« je habilitiraj za docenta na teološki fakulteti dunajske univerze. Ostal je potem vseučili-ški profesor, vend-r pa je po vojni mnogokrat prekinil svoja predavanja, ker ga je okupirala politika. S politiko se je prvotno bavil le teoretično «; članki in večjimi študijami. Pridobil si je s tem tak ugled, da je med vojno že parkrat prišel v kombinacijo za ministra, dokler ni v zadnji^ babs-bTirško-avstrijski vladi res postal ministe* socialne politike v Lammaschevem kabinetu. Odslej je ost?l vedno v ospredju avstrijske politike. Bil je član vseh avstrijskih parlamentov po vojni in je kmalu postal voditelj krščansko socialne stranke. L. 1Q22 je bil prvič zvezni kancelar: v teku svojega dveletnega vladanja je s pomočjo posojila Društva narodov izvršil prvo sanacijo Avstrije. V tem času je bil na Seipla izvršen atentat, pri katerem je bil politič--ni vodja zelo nevarno ranjen. Vendar pa je popolnoma ozdravel.
V drugo periodo Seiplove vlade padejo znane krvave demonstracije, ki so bile sredi julija 1927 na Dunaju in ki so zahtevale celo vrsto smrtnih žrtev ter »o s tem še
TT
bolj zaostrile že itak zastrupljeno politično življenje v Avstriji. Da bi se situacija olajšala, se je moral Seipel leta 1929 umakniti in prepustiti vlado poslancu Streeruwitzu. Vsi so bili takrat prepričani, da. je umik le začasen in ko je Seipel v Vaugoinovem kabinetu leta 1930 prevzel zunanje ministrstvo, se je splošno smatralo, da bo prihodnji vladi stopil zopet on na čelo. Politična razmere, še bolj pa vedno jačje se pojavljajoča bolezen dr. Seipla. pa so to preprečile in državnik, ki je bil še v najboljših letih, se je definitivno umaknil iz političnega ž vi jenja.
IN asi železničarji v rragi
Praga, 2. avgusta. AA. CTK poroča: Včeraj je prispelo v Prago 130 članov ju-goslovenskega društva strojevodij in železniških inienjorjerv. Goste je sprejel n p.>-zoravil predsednik enakega češkoslovaškega društva.
,'ugoslovenski stro>evodje in žeiezmsk* inženjerji si bodo ogledali glavne nrasks spomenike in znamenitosti, nato pa bo Jo obiska i J več češkoslovaških mest in si c<l edali tamošnje tovarne.
Netaktnost nemškega diplomata na Poliskem
Varšava. 2. avgusta. AA Poljaki Isti poročajo, da je poljska v «da protestirala pri nemški vladi glede na nedavni a>-. ient z nemškim odpravnikom pot lov v Varšavi RmteJenom Rintelen je. kakor znano, na demonstrativen način sne poljsko zastavo, ki jo je lastn'fc hiše razo besu na njegovem privatnem stanovanju o priliki nekega poljskega praznika. Poljski listi obširno komentirajo ta incident in odrekajo Rintelemi sleherni diplomatski takt.
Fiasko komunističnega prvega avgusta
Pariz, 2. avgusta. Po vesteh, ki prihajajo iz vse Evrope, je »komunistični« prvi avgust doživel povsod popoln fiasko. Ne le, da ni bilo nikjer niti sledu o napovedani svetovni revoluciji, komunistom se niti ni posrečilo, da bi kjerkoli v večji meri izzvali nerede.
Pomorska razorožitvena konferenca
London, 2. avgusta, č. *Dailly Telegraph« poroča, da se bo še pred svetovno gospodarsko konferenco vršila pomorska raz-orožirtjvena konferenca, ki se je bodo udeležite zastopniki petih pomorskih velesil. Konferenca nag bi se vršila, kakor vse kaže, že meseca septembra in so potrebne priprave že v potonem teku. Francoska vlada je baje že predlagala, naij se konferenca omeji na delo tehnicmh strokovnjakov, Amg^šja in Amerika pa zastopata nasprotno stališče, da je treba dati konferenci vsekakor širše področje. Bržkone bo vodil ameriško ddegacfjo Hughes Gibson.
Gorgnlov je blazen
Pariz, 2. avgusta. AA. Glavni častni zdravnik vseh umobolnic v semskem de-partmanu dr. Legrain je ^poslal zagovorniku obsojenega Gorgulova odvetniku Gerau-du pismo, v katerem pravi:
»Ni prav, da se niste ▼ trenutku, ko ste vstaH k zagovoru svojega klijenta pred sodiščem, sklicevali tudi name, 'da bi jaz podal svojo sodbo o duševnem stanju Gorgulova. Ce bi se bilo to zgodilo, bi bfl brez oklevanja izjavil: Ta človek je blazen. O tem ne more dvomiti noben zdravnik, ki je deloval 45 let po raznih umobomicah. Jaz sem še danes, pet dni po obsodbi, ko sem nepristransko izprašal svojo vest, trdno prepričan, da je Gorgulov blazen tn tega mnenja je tudi moj tovariš dr. Logre. Obsojeni Gorgulov ne sme pod giljotino, ker ne odgovarja za svoja dejanja; njegovo mesto je v umobolnici. Porotniki so iz neznanja in ker so bili pomanjkljivo poučeni, poslali pod giljotino blaznega človeka.«
Na koncu pooblašča dr. Legrain zagovornika Gerauda, da sme to pismo uporabiti po svoji najboljši vesti.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2269.60—2280.96, Berlin 1337.70—1347.62, Bruselj 782.40 do 786.34, Curih 1097.35—1102.85. London 197^4—199.14, Newyork ček 5614.25 do 5642.51, Pariz 230.84—221.96, Praga 166.78 do 167.64, Trst 286.47—288.87.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 2. avgusta. Pariš 20.12, London 18.02, Newyork 513, Bruselj 71 SO, K'laa 2615, MadrM 41.40. AaisterriajE 206.S250, Beilin 122.10. Sofija 3.72. P«asa 1520, Varšava 57.60, Bukarešta 306.
Razporeditev trgovine v Ljubljani
Večina veletrgovin je na levem bregu Ljubljanice, v
modernem delu mesta
Ljubljana, 2. avgusta, OTJZD v Ljubljani razpošilja vsako leto koncem meseca junija ali začetkom ju« lija glavne statistične rezultate v besedi in sliki, ki so zanimivi zlasti v narodnogospodarskem pogledu. V tem pogledu je posebno zanimiva letošnja publikacija ob desetletnem jubileju OUZD-a. Publikacija vsebuje 8 slik in 6 tabel.
SHke: Sezijsko m konjunkturno valovanje   zaposlenosti    naših,   delavcev pred
Razporeditev ^gg^^J*
zelo veliko trgovin, se ne bomo čudili, saj je znano, da je bil ta del nekoč središče Ljubljane in sedež ljubljanske trgovine. Torej že tradicija vpliva tu na razvoj trgovskih, obratov. Da leži ob zelo prometni cesti in da njen podaljšek vodi na frekven-tirano Dolenjsko cesto in dalje na deželo, to ni bistveno, kajti če si ogledamo ostali ceste, ki peljejo direktno iz mesta, ne opazimo nikjer sličnega primera: Tržaška cesta, ki je prav gotovo zelo važna pro-
tied Veliki Qub(jani.
ThjOPlna r najbob rssUta na Ircem bregu tjuUpatct,ona. dernrm acbi mesa Oajmjr na JJlestnem m Jorrm trgu trlo veliko trrjoobtjr tarok tradicija..UuAaf Je dih nemrer nekoč srrthscr £fu£(fanr ui sedež ljubljanske trgooute
Obrt je v fjuhfaam močno aaj/omm Oiočimje trgevcu osredotočena v centru mrstk.se očrt Irpo rair^aiudi tujxriferyi, kJersoprtiBori ta deiaorricr neprimerno eeitejfi
^ndutftlfa poubijani trt posebno razoLta.kernl%a-to ^potrebnih pogojev (jvgoetadh sil^surooin itri\Shr*r> ose tovorne so na periferiji mesta
svetovno vojno, sezijsko in konjunkturno valovanje zaposlenosti naših delavcev po svetovni vojni, sezijsko in konjunkturno valovanje povprečne dnevne zavarovane mezde, razporeditev trgovine, obrti in industrije v veliki Ljubljani, zemljevid poljedelskih, strojev v dravski banovini, verjetnost obolenja v posameznih letih starosti, povprečno trajanje bolezni v posameznih letih starosti in povprečna morbi-liteta v posameznih letih starosti.
Tabele. Število članov po industrijskih skupinah, mezdnih raztechn in spolu ter zavarovana mezda na dan 30. junija 1931, število članov po industrijskih in starostnih skupinah ter spolu na dan 30. junija 1931, število obolenj, ki odpadejo povprečno na vsakih 100 zavarovancev po industrijskih skupinah, spolu in diagnozah iz L 1930, trajanje bolno-podporne dobe po industrijskih skupinah, spolu in diagnozah v letu 1930, morbiliteta (število bolezensko podpornih dni, ki odpadejo povprečno na vsakega zavarovanca) po industrijskih skupinah, spolu in diagnozah v 1. 1930 tn statistika obolenj po spolu, diagnozah in mesecih leta 1930. (Vpliv sezije na obolenja!)
Zanimivo in važno je dejstvo, da obstoja med statistiko OUZD-a in vseučiliščem v Ljubljani kolaboracija. Kot prvi rezultat te kolaboracije prinaša letošnja publikacija OUZD-a sliko o razporeditvi trgovine, obrti tn industrije v veliki Ljubljani (elaborat akademika g. Zvonka Hoče. varja). To je popolnoma nov problem, ki je komaj načet. Kot tak ima morda tu in tam kakšno napako, kar je pri podobnih poizkusih, skoraj neizbežno.
Trgovina je tipični mestni način zaslužka in je zato koncentrirana na gotovem prostora. Razlikovati moramo veletrgovine in manjše trgovine. Prve zalagajo manjše mestne in podeželske trgovine. Zato rinejo veletrgovine fcoMtoi mogoče v oaredje mest, dočam so manjše trgovine tudi na periferij mesta m ne samo v si'edini.
Spodnja stika nam kaže, da je groa ljubljanskih veletrgovin na levem bregu Ljubljanice, v modernem dem mesta, kjer je še dosti prostora za velika skladišča; baš ta je slana stran Ljubljane m v tem se kaže. da ie nI zrela za velemesto, kajti za skladi:?a je potrebno precej prostora ki na ta način nastane neestetska vrzel med posamesiilml večjimi poslopji.
Da pa je na Mestnem m Starem trgu
metna žila, nima niti ene večje trgovine. Isto je s Poljansko cesto in na vsem desnem bregu Ljubljanice, od Krekovega trga pa do sotočja z Gruberjevim prekopom ni niti *enc večje trgovine. Streliška ulica, ki je posrednica med centrom in za gradom, je prazna.
Dunajska cesta je zasedena šele v strogem centru; podobno je z Gospoevetsko cesto: le prvi del, ki gravitira še k centru, je zaseden.
Čudno je, da Šiška, ki je bila še pred kratkim močna samostojna občina, nima veletrgovin. Iz tega se vidi, kako zelo je odvisna v gospodarskem pogleda od Ljubljane,
V tesnem stiku s Starim in Mestnim trgom je Stritarjeva uflca, ki tvori prav za prav le nekak podaljšek te žfle; verjetno pa je, da so trgovine mnogo novejšega izvora.
Druga, tipično trgovska žila, je Prešernova trtica. Le 5 večjih trgovin je oh njej. Zato pa je tem več manjših trgovini
Sv. Petra cesta, ki pred leti ni imela skoraj nobene trgovine, je močno zasedena do Resđjeve ceste in deloma Vidovdan-ske ceste — a le z manjšimi trgovinami. Ena sama večja je. Njeno nadaljevanje, Zaloška cesta, ima tudi le eno večjo, ki pa zalaga vse manjše okoliške trgovinice.
S trgovinami je posejana tudi Miklošičeva cesta, kamor se je preselila vsa trgovina iz Kolodvorske uhoe, tako da ob tej danes ni niti ene večje trgovine.
Trgovska ž3a je tudi Židovska steza, ki pa zaradi tesnega prostora ne more dovolj uveljavljati svoje vrednosti.
Ostale ceste, ki pridejo v po Štev za večje trgovine so: šelenburgova ulica, prva tretjina leve strani Aleksandrove ce-ebe m pa eventuemo tudi Kongresni trg.
Trgovine so glede na blago, ki ga prodajajo, zelo različno razporejene; težko je reči, katera panoga je v kateri ulici naj-botj zastopana. Vidi pa se jasno, da veletrgovine siti jo le na zelo prometne ceste ▼ središču, dočim je periferija skoraj popolnoma nezasedena, le krajevnim prilikam odgovarjajoče trgovine so.
V ilustracijo naj navedemo oficielne števflke celokupne trgovine v Sloveniji v letih 1925/30, ki jih bomo primerjali s Številom ljubljanskih večjih trgovin po stanja z dne 30. VI. 1930. (Gl. »Gradivo za gospodarsko   statistiko   Slovenije« ^'OI,
19S1.)
Število konaci. 1925 11488
Mevtto
konec L konec L   konec 1. 1926       1927 1928 11706 11869
SUOVElflJA
Število konec 1. 1929
1980
30.8. 1980
Večje 30.6. 1930 114
Skupaj 30. 6. 1930 1226
a
stran i
> SLO VINSKI NARODi, dna 2. avgusta 19»
Stev 173.
Podrobnosti izleta
. na Gorjance
V nedeljo bo prvi večji izlet is LjnM|ane na
Novo mesto, I. avgust«.
Kakor je »Soven-ski Narod« kratko že »oročai, priredita ljubljansko društvo *JCr-ca«r in ekskurzijski odsek JUT J v nedeljo 7. t m. celodnevni izlet iz Ljubljane preko Novega mesta na Trdinov vrh na Gorjancih. Za ta izlet vlada med tukajšnjim me-ščanstvom veliko zanimanje. Izletnikom pripravlja tukajšnje Tujsko prometno društvo slovesen sprejem.
Ker so stroški izleta iz Ljubljane na Gorjance m nazaj minimalni — všteta je vožnja z vlakom, iz Novega mesta naprej pa z avtobusi skoraj na vrh Gorjancev, obilen zajtrk, kosilo, večerja, kar znese 90 E>in — pričakujemo velike udeležbe. Izletniki se pripeljejo z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.2f> in se vrneVo z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 22.10. Tako cenene in ugodne prilike, da bi si ogledali vso Doleni-sko z vrh Gorjancev, pa da bi premo trii i poleg Dolenjske tudi še Belo Krajino fn savsko banovino z Zagrebom. Ljubljančani ne bodo zlepa več imeli
Po enotirnem postanku v Novem mestu, med katerim bodo gostje použdH zajtrk, obstoječ iz golaža, kruha in 3 decilitrov pijače (vina, piva ali malinovca) se izletniki odpeljejo proti Gorjancem. Peljali se bodo mimo znamenitega gradu Pogance. kjer žive potomci slovitega komandanta novomeškega brambovskega bataljona za časa Francozov Franca Ks. Langerja. Ta grad hrt edini, ki ga bodo izletniki videli na vožnji proti Gorjancem. Mehovo. grad vrh Gorjancev, ki je bil eden najbolj utrjenih na Dolenjskem, je namreč v razvalinah. Zanimivo je, da nameravajo na njegovih razvalinah  zgraditi  velik razgledni stolp.
Pri Zajcu, rik pod prelazom čez Gorjance, bo poklonitev Trumi, ki ima tam vzidano spominsko ploščo, na to pa bo vodila pot proti Tovarni, mestoma mimo globokih prepadov. 2e med vožnjo bo prekrasen razgled čez Dolenjsko, toliko bolj pa še pri Gospodični, ki je regulirana po načrtih odbornika »Krke« inž. arh. Marjana Mušica. V kopalnem bazenu na Gorjnncih{!) «»e bodo lahko okopali in nato nadaljevali pot do Sv. Miklavža, kjer stoii planinska koča, oskrbovana od g. Hudoklina iz St, Jerneja. Postrežba g. Hudoklina je postala že tako znana — celodnevna prehrana stane 12 Din — da prihajajo sem na letovišče celo v~cm-ci. 2al. da ne nore j;; priti vsi na svoj račun, ker smo pač na Gorjancih.
Kakor ima Triglav svoja jezera, tako jih imajo rudi Gorjanci, le da jih ni toliko
in da so tudi znatno manjša. Tri jezera so, voda je tu mrzla, kakor led aa tn se najbrž rudi nabira voda Gorjancev.
Od Sv. Miklavža naprej vodi pot deloma po kosenicah, last graščaka Langerja iz Pogance v — sedaj pod agrarno leflJrmo — deloma po gozdu krasnih bukev, dokler ne pridemo na Trdinov vrh (1181 m), najvišji vrh na Gorjancih, ki so za Dolenjsko in Belo Krajino isto kar je Triglavsko pogorje za Gorenjsko. Od tod se odpira prekrasen razgled na vse strani.
Okoli Trdinovega vrha rasto mogočne stoletne bukve. Mnogo je še gozdov, do katerih še ne vodi ozkotirna železnica. V teh gozdovih je še mnogo divjačine. Ce bodo izletniki imeli srečo, bodo lahko presenetili srne.
Od Trdinovega vrha vodi pot do Tovarne ob gorskem potočku, kjer je zaredil upravitelj Gorjancev g. Zemljak rake. Pri Tovarni na desno strmo pri progi si bodo izletniki lahko ogledali divje prašiče, ki jih je ravno tako zaredil agilni g. Zemljak.
Tzlet v ta najvišji tn najlepfi predel Gorjancev smo seveda opisali le v glavnih obrisih. Tzletniki si bodo lahko ogledali še neb roj drugih znamenitosti m se prepričali, da Dolenjska prav nič ne zaostaja za Gorenjsko, ki slovi kot nekakšna druga Švica. Dolenjska je pač vse premalo znana. Izlet Ljubtipmčancrv bo eden prvih večffh izlefm* na CrOrjartce.
Novomeško Tujsko prometno društvo, ki je po svojem zaslužnem predsedniku, Ferdu Buku. in tajniku Karlu Mahorcieu, prevzelo organizacijo izleta od Novega mesta naprej, je poskrbelo rudi za vodnike, tako da bo radovednost slehernega izletnika lahko ntešena. Tn ko se bodo izletniki vrnili v Novo mesto, jih bo že čakal obilen obed-večerja obstoječ iz juhe. zrezka aH pečenke, salate ali kompota, kruha in zopet 3 deci pijače po izberi. Poskrbljeno je t eda i za dušo in telo m vse to za 90 Din iz Ljubljane in nazaj.
Po večerji bodo imeli izletniki prost vstop na gasilsko veselico pri Windišerjti ali pa se bodo napotili na Krko na čolne ali pa na marof. o katerem pravi pisatelj Van dot. da »paradiž ne more biti lepši.«
Novomeščani vas tedaj nestrpno pričakujemo. Glejte, da vas bo čim več, ker čim več vas bo. s tem več Hm veseljem vas bomo sprejeli in vam razkazall kraljestvo Trdinovih b?ik. Pripominiamo, da predstavlja izlet na Gorjance lahko turo m da torej ni treba biti zanjo ruristovsko opremljen.
Ljubljanski plavači na potu v Split
Prisrčno slovo hi iskrene želje na pot — Borba za Petnuovićev p
bo ostra
Ljubljana, 2. avgusta.
Snooi ob 17.46 se je z brzoviakom odpeljala a-z Ljubljane seniorska ekipa SK1 Ilirije, ki bo zastopala barve svojega kluba na seniorske m držaivn&m prvenstvu v Splitu. Skupno je odpotovalo 20 tekjnovalcerv in teJonvovalk. katere spremljajo poleg trenerjev Ulage in Salzerja, še potni maršal Poschl in sodnik Kramaršič. Obenem z Ili-Tijani so se odfpeijaii tudd Primorjaši. s favoritom \Vilfanom na Čelu. Na kolodvoru se je zibralo veliko število članov obeh klubov, ki so želeli svojim tekmovalcem čim več uspeha in srečno pot. Z znanim bojnim idscem, ki se je razlegal po kopališču Ilirije ob vsaki ilirijansfci zmagi na jtmiorskem prvenstvu, so se tekmovalci poslovili. Prav posebno so bili navdušeni junior j i, ki so priborili svojemu kluou dri. prvenstvo v jun or. plavanju. Vedno so opozarjali svoje starejše tovariše: mi smo dobili pokal »Novost!«, slejte. da se vi vrnete s »Petri-novičem«. Dolgo so mahala rob^'*. hn&ntk je bil že i<zginil med vagoni, a švj vedno je stala množica pred peronom. Niso se mo^li raziti. Le počasi se je začel kolodvor pra«-niti. vsem pa je bilo na jeziku le eno: a»li bomo dobili Petrvnovičerv pokal? Še na cesti ia paznoje v kavarni so se debate nadaLie-vaJe.
2e včeraj smo objavili izglede gjede Pc-trinovičevega pokala. Ali ima res Ilirija dobre ragJedeV Vsekakor. Seniorsko moštvo je jako moono in kar je glavno, zelo izenačeno. Prav dobre izglede za placement ma Fritsch. Tudi v hrbtnem in prsnem plo/va-t*u ima Ilirija dobro oporo v Zirovnik* -n lanskem prvaku Se ver ju. Jako močna je štafeta 4 krat 200 m prosto v sestarvi 2i-rovnik, Tumšek, Jesih. Frvtsch, ki v b^rbi prav lahko doseže povprečni čas 2:40, kar da skupno 10:40. Ta čas mora zadostovati za dru^n mesto. Dobra je tudi mešana Štafeta 3 kr ' 100 m, ki se bo vsekakor plasirala na ftcstbe mesto. Na progah 400 in 1500 m prosto ima dobre izvede Jesih. ki je letos v sijami formi hi je že lani na obeh progah odnesel četrti mesti. Ja^o s^a-ba je bila lani Ubija v seniorkah. Letos je malo drugače, ker nastopi z Lampretovo, ki ima najboljše izglede, da zmaga na treh toSkab. Na 100 m prosto ima že 2 leti najboljše čase v Juoosflaviji in ji bo najbolj nevarna le Rajetova. ki pa je ne dosega. Na hrbtna proei je Lamtpretov« na_ jtmiorskem prvenstvu izdatno izboljšala državni rekord in je pričakoval, da bo v morju plavala še boljši čas. Huda bo borba na 400 m prosto. Rojetova je stara rutinirana tdkrnovalka m rekorderka na tej proei, vendar je Lom-prerova v trenmdu docela tako dobre čase, da smemo tu<Ii tu upati na uapeh. Slabše je pri oatabh Beniorka-h, posebno ker je morala Ilirija odpotovati brea aVveh dobrih plavalk. V tem pogledu je mnogo na boljšem Viiktori>a, ki bo letos odločilno posada v boj s svojo damsko gardo, ki so btle oo-sedaj še juniorke. S sigurnostjo smemo računati, da bo Viktorija zmagala v vseh demskifi štafetah in zasedla v drug* to tik ah vaa bolfSa mesta, kar bo dalo veliko ste- ' vilo točk. Viktorija mm n*jboljee iztflede. da postane seniorski prva/k v plavanj«,
Jadran se bo boril z vsemi močmi. Gre mu za pokal, katerega si je osfojfl že štirikrat zaporedoma. Sedaj ima zadnjo šanso, da preide v njegovo trajno last. Letos se je dobro pripravit, zlasti je skušal izboljšati svoje ■waterpolo moštvo, vendar menimo, da Juga ne bodo premagati. Jadranu so zadali bod udarec junsorji, ki so se plasirat
ŽeJe na 5. mesto. Upajo sicer, da se bo število doseženih točflc zvišalo, ker bo najbrže anuliran placement Boba, ki je baje nastopil v waterpoLu z nekaterimi seniorji. V tem primeru bi zavzel Jadran 2. mesto, kar da 6 točk več, vendar bo potem tudi Ilirija postala tretja, kar da 4 točke več in bo Jadran napram Iliriji pridobil le 2 tofiki. Jadran ima jako težko stališče, ker se bo moral boriti proti vsem klubom, ki bodo enodusno nastopili proti njemu, da mu iafcrgp» j Pe-trinovičev pokal. Če se bo to posrečilo, je vehlko vprašanje dali bo Jadran za dosleden čas sploh še mogel aspirirati na naslov najboljšega plavalnega kluba. Prav nevaren tekmec je tudi Jug, Id ima v svojih vrstah nekaj izvrstnih plavacev, kakor Matica, Bi-bico, Da-broriča, Faibrisa in druge. Jugu pa manjkajo dame, tudi skaikačev nama nobenih, kar znatno zmanjša njegove izglede. Jadranu bo pobral mnogo točk Wilfan, ki sicer ni v taka formi kot lani, vendar se v morski vodi prav dobro počuti in smemo priča'kovati, da bo dosegel znatno boljše čase kot v Ljubljani. Lepe izglede ima tudi prsna plavalka Prekuhova. Če bo šlo vse po sreči, bo čez nekaj dni dragoceni Petri-novičev pokal v Ljubljani.
Tragedija in zločin
Maribor, 2. avgusta.
V soboto zdutrai se ie odigrala v Podgorju ob skrajni naši severni meti krvaiva tragedija. Zidarski polir France Peršak is Radigone je večkrat strelgal na svojo 25-letno zaročenko Asto Rusovo in jo smrtno-nevarno raniti, potem si jo pa končal življenje.
Peršak se je nedavno zaročil z Rusovo, toda dekletovi sorodniki so nasprotovali zaroki, ker so ugotovMi, da se je Peršak kmalu po smrti svoje žene drugič oženil in da njegova druga žena Se živi. Astin brat je tudi zvedel, da je Peršak precej razuzdan. Med Rusovimi in Peršakom je nastalo precej napeto razmerje in Peršak je dekletu zagrozil, da jo ubije, če bi njeni svojci ne dovolili, da bi se poročila.
V soboto zjutraj je svojo grožnjo res izpolnil Ob 5. zjutraj se jo splazil v sobo Ruso ve in streljal na dekle, ki je bila še v postelji. Krogla je zgrešila cilj, Rusova ie skočila s posteije in hotela pobegniti k sosedu. Peršak je tekel za njo in dvakrat streljal. Prva krogca je zadela Rusovo v vrat, imela je pa še toliko moči, da je stekia k sosedu. Peršak jo je pa dohitel in streljal še dvakrat na njo. Zadel x> je v prsa m roko, na kar se ie Asta zgrudala. Na tleh ležeči j« Peršak nastavil samokres na čelo in še enkrat sprožil, k sreči je pa krogla mladenko samo opiaa^la. Z zadnjim strelom itz samokresa si je Perša<k končal živiienae.
Ko so prihiteli sosedje, so naSLi Peršaka mrtveca, kraj njega je pa iaiaia v mlaka krvi nezavestna Rusova. Pozvali so takoj dr. Lešanca iz Gornje Radgone, ki je nudil dekletu prvo pomoč, nato so pa Rusovo prepe^raK v bolnico v Radgono. Njeno "stango je brerupno. Na kraj zločina Je v soboto dopoldne prispela sodna konrisfja, bi je ugotovile, dejanski stan.
V Ličnici v nemSbi Avstrij« je v nedeljo ponoči jugoskrvenski dezerter Fi
C« rak© safcode* do smrti 34-letne«a carjevega sina Janeza Marka z Rač. V vinogradu |e nastal med ni ima prepar. med katerim ie Cernko potegni nož si sunil Marka v vrat. Prereza! ms je gostinec ia glavno sao in je nesrečni Marko takoj izkrvavel. Po zločin u sp Je Cern&o sam ja-yg obfeathn._
Promet z Dolenjsko oživlja
Semič, 1. avgusta.
Letošnje zanimanje se dolenjski turi-stovski visk je oživelo. Nedelja je pokazala, da dobivajo ljudje vedno več veselja do naae lepe Dolenjske in Bele Krajine. Izletniški vlak je bil poln. V nedeljo je bilo sicer zadnjega v mesecu in marsikdo je imel v žepu kačo, navzlic temu je bil pa izletniški vlak na Dolenjsko boljše zaseden kakor prvi. Iz Ljubljane se je odpeljalo zjutraj 275 izletnikov, vrnilo se jih je pa 341. Prvi izletniški vlak na Dolenjsko je pripeljal nazaj manj iz4etmkov kakor jih je odpeljal in razlika je sla menda na račun dobre belokranjske kapljice,zdaj se je pa zgodil čudež, da se ffc je vrnilo več kakor jih je bilo odpotovalo. Dolenjska ima pač svoje muhe. Nad 20 turistov je obiskalo Mirno Goro nad Semičem. Razgled je zelo lep, pota bo pa treba bolj na gosto markirati, kar naj se opravi čim prej. Na Mirni Gori smo dobili poleg Ljubljančanov še Novomesčane, Zagreočane, m celo enega Celovčana, ki je prišel pogledat, kako živimo sedaj pri nas po vojni in kako se ren-tka belokranjska železnica, ker je bil pri gradnji tudi on zaposlen. Vesel je bil z nami vred lepega napredka in privoščil si je zopet po dolgih letih dobre belokranjske kapljice. Na Mirni Gori smo dobiH rudi — Angleža, ki ni mogel prehvaliti belokranjskega podnebja. Semič utegne postati zelo važna postojanka za razne ture in kupčijo z vinom in grozdjem. Lovci, ki ne morejo priti drugod do strela, imajo v okolici Mirne gore najlepšo priliko za nedeljski lov, ker gostoljubni lovski najemniki prav radi povabijo goste na lov.
Zelo je živahen povratek s turistovskim vlakom iz Bele Krajine. Nič žalostnih in zaskrbljenih obrazov, vse prijetno razigrano in pomenki potekajo nad vse živahno in šaljivo — vmes pa nove zdravice, priučene v enem dnevni med beri mi rojaki. Postaje se hitro vrste proti Ljubljani, da človek prav nič ne čuti triurne vožnje in da se kar hitro znajde zopet na ljubljanskem kolodvoru.
Priporočamo torej onim, ki še niso bili na Dolenjskem, naj napravijo poskus v nedeljo. Vožnja do Semiča stane sem in tja 38 Din, za kar pa ima človek krasen užitek.
Kdo ve zanj?
LJubljana, 2. avgusta.
Ljubljana je tako lepa, da jo vedo ceniti tudi tujci, pa tudi deželani slede pazljivo njenemu napredku. In zdaj je bas sezona nekakšnega splošnega preseljevanja, ljudje romajo iz kraja v kraj pod raznimi izgovori, najlepfii je pa nedvomno, češ da gredo na počitnice ali letovišče. Od počitnic navadno ne ostane drugega kot nedolžen izlet ter ogled znamenitosti kakšnega bližnjega, kraja, glavno pa je, da ljudje romajo iz kraja v kraj ter po-spesujejo tujski promet.
Da, glavno je tujski promet! Zaradi tujskega prometa so tudi vse znamenitosti, naravne lepote, posebnosti krajev, asu radi njega, ljudje grade hotele, adravtlisca, zabavišča, kopališča, in najbrž zaradi nje. ga tudi postavljajo spomenike. Tujski promet je gibalo vsega napredka, slava mu torej itd.!
Toda naša kultura je globlja, kdo bi
n. pr. mogel trditi ,da smo postavili Prešernov spomenik zaradi tajskega prometa, spomenik ki je zdaj napoti vsemu prometu. S tem vprašanjem si nam pa tudi ni treba beliti glava. Mimogrede le orne. njamo, da je ta spomenik te vroče dni predmet pozornosti ubogih izletnikov, ki si s takšno vnemo ogledujejo naše znamenitosti in povprašujejo po njih. Prešerna res ni tre&a iskati, vsakemu je takoj na očeh, saj je vsem napoti ter mora hočeš nočeš zadeti cbenj. Ker je Se tako splošna last, ni tudi več takšna znamenitost in nihče se ne zanima mnogo zanj. Tujce zanimajo bolj poleg nebotičnika in Ljubljanice skrite zanimivosti in posebnosti.
Včeraj je podeželski inteligent zašel v Tivoli. To naše krasno sprehajališče, ki smo nanj tako ponosni, sicer dobro poznajo tudi deželani, vendar ga kljub temu še vedno čislajo tn ne omalovažujejo tako kot domačini. Zato ga radi vselej obiščejo, ko pridejo v Cjubljano.
Naš detel an se je sprehajal v Tivoliju ter občudoval tropično floro, ki tako imenitno uspeva pod našim žarkim solncem. Deželani znajo takšne stvari ceniti, še tem bolj, ker so večji prijatelji narave.
Nenadoma se je pa spomnil, da so nedavno odkrili v Tivoliju znanstveniku spominsko ploščo. Nekje pri brezovem gozdičku bi morala biti. Pišel je do vznožja hriba pod breze. Tam se poti porazgube in razcepijo. Dežel an se je obračal pod brezami in napenjal oči, da bi našel spominsko ploščo. Nenadoma je zagrmelo izza nekega drevesa:
— Ne po travi! Za hojo so poti!
Kot če bi ga pičil gad, je odskočil na bolj določno pot. Iskanje je bilo brezuspešno. Opogumil se je končno ter vprašal moža, ki si je vihal junaške brke. kje je Jesenkov spomenik. Mož je nastavil roko za uho kot se spodobi za uniformirane može, ter poslušal. Prvič in drugič seveda si slišal, končno je pa le odgovoril:
— Spomenik? Kako pa naj jaz vem zanj? Tudi mi smo ga Se »skali, pa ga nismo mogli najti!
V urada.
Ravnatelj: Kai Že tretflč nrfliajate v tem mesecu po predujem? Čemu pa potrdbuiete toliko denarja?
Uradnfk: Saj ga ne potrebujem laz, temveč* moja lena.   so so od ravnatelj.
— An* smem vprašati, za kaj?
— Vi že smete, gospod ravnatelj, jaz pa ne.
Tajski promet v Rogaški Slatini
Zairitulva efcjhnrztfa gostov — Vzhičenost nad lepotami Slovenije
Rogaška Slatina, 1. avgusta. Direkcija zdravilišča Rogaška Slatina prireja sadnje Čase organizirane izlete svojih gostov v razne kraje Slovenije. Namen teh izletov je, da se seznanijo gostje s naravnimi krasotami nase domovine in poleg tega, da se jim nudi — predvsem po te končanem zdravljenju v zdravilšču — prilika sa razvedrilo, zabavo in duševne užitke vseh vrst Ti izleti, ki za stare tujsko prometne zemlje niso nič novega, so vzbudili med gosti najpovoljnejŠi odmev, zanimanje za nje je splošno.
V četrtek, 28. julija, se je vršil tak izlet v Slovenske gorice. Vseh prijavljencev je bilo 36, radi pomanjkanja prostorov, ( samo dva razpoložljiva avtobusa), se je moglo izleta udeležiti samo 24 gostov.
Izletniki, ki jih je vodil Šef recepcije zdravilišča, g. Sottler, so krenili na pot ob 5. uri zjutraj. Šlo je preko Rogatca, Majšper-ga in Ptuja naravnost v Gornjo Radgono in od tam po končanih formalnostih v avstrijsko Radgono.
V avstrijski Radgoni so se gostje ogledali mesto in nekatere zanimivosti iz dobe po prevratu, zlasti is dobe, ko je bilo mesto okupirano po naši hrabri vojski. Radgona danes vegetira; po svojem zemljepisnem položaju je v to neizprosno ob-ojena, če ji ne grozi sploh gospodarska smrt — Avstrijski obrnem i organi so se vedli napram nam izletnikom silno uslužno in taktno; to, v interesu tujskega prometa razveseljivo dejstvo je treba pribiti, ker na naši strani ponekod ni vse brez prigovora.
V Gornji Radgoni so bili izletniki gost je g. Clotar Bouviera, znanega vinogradne-ga posestnika, tovarnarja    šampanjca itd. Ogledali so si vzorne kleti, napravo Šam-
panjca, poskušali razne vrste vin, od namiznih do najfinejših, kakršne premore pač samo Bouvier in koncem koncev — ob bogati zakuski — srkali rudi fin sekt, ki je razigral duhove, razvezal jezike tudi največjih tilistrov in kaj čuda, če so se znašli ti duhovi ob zvokih gitare in mandolino naenkrat v ritmu kola, veseli in razigrani ne glede na starost.
Skupni obed je bil v zdraviliški restavraciji Slatina Radenci. Izletnike je počastil s svojo navzočnostjo g. Janžok. direktor zdravilišča. Pozneio se je pridružil tudi Šftt-zdravnik g. dr. Rožič. Po obedu, pri katerem je bilo izmenjano več prisrčnih napit-nic, so si gostje ogledali zdravilišče Slatino Radenci, nekateri so se tudi kopali. Gostje  so  dobili  kar  naipovoljnejše utise.
Ob 3. uri popoldne so se gostje odpeljali proti zadnji točki svojega zleta: v Kapelo. Tu jih je sprejel in pozdravil upravitelj banovinskih vzornih drevesnih in trtnih nasadov ter viničarske Šole, g. Glaser. Ža-libog je pričelo rositi, tako da obhod kultur in drugače redko lep razgled raz kapel-ski vrh ni nudil svojega pravega užitka. Na hitro roko organizirana poskušnja vin iz biblioteke tega zavoda je razkrila gostom nedosegljivo kakovst pridelka Slovenskih goric.
V najboljšem razpoloženju so s« vrnili izletninki zvečer preko Ptuja in Polčan domov. — Vsi, med njimi tudi zelo odlične osebnosti, ki so prepotovale že mnogo sveta, so priznali, da jim ostane ta izlet v neizbrisnem spominu in nedvomno je, da bodo zopet prišli v naše kraje. Če se je s tem izletom opozorilo tujce na naše pridelka zlasti na vinon, je to le argument več v presojanju važnosti takih prireditev.
Za staro berasko pravdo
Starovpokojeni berači in aktivni vojščaki svete krize
Ljubljana, 1. avgusta.
časi so se tako posiaibsaJi, da trpe tudi berača krivico, kot se jim zdi. Trpeti, krivico pa pomeni boriti se za okrnjene pravice. Toda berači nimajo zagovornikov, tudi organilzirani niso, da bi napadali ter oblegala vsemogoče in vsemogočne činitelje z depuitacijami in vlogami. Kot tih protest je pa njihova žilavost ter trdoži-vost Kloub vsemu al ne puste kratiti pravac, nihče izmed njali še ni odložil palice, le malhe so nekateri za vrgli, ker so se jpr&Lagodili novim razmeram.
Meščani bodo seveda godrnjali, češ, čemu je treba zagovarjati berače, ki jrih je vendar toliko, da jim bo treba napovedati križarsko vojsko ali celo plinsko, sicer nas bodo preplaviti ta pomandraK kot Huni Sočustvujemo z meščan«!, prt srcu so nam vae njdhove bolečine in težnje. Stvar pa Ima tudi drago barvo. Zadnje čase tsasjjpo namreč več kategorij beračev ter bk jib lahko delili po kategorijah kot vpo-kojenoe; torej v ©tarovpokojene berače in aktivne vojščake svete krite, žalostne zadeve so to, zlasti Se, 6e hočeš pdsati o otflh. Beraštvo se je tako raapaalo, da moraš biti sam vsaj aktiven berač, če nočeš podati stvaren pregled to vpogled nad to v to večno  moderno panogo človeškega ndejstrvo-
BereJfcvo je dvakrat žalostna zadeva, ker je prepovedano. Tteti zlati Časi so že zdavnaj miniH, ko so bUi berači nekakšna botjl poslanci, sato na svetu, da so si ljudje lahko služili s mrfOoftrtlTiamrl nebesa. Kaj kmalu je prišla druga moda to beračenje je bilo prepovedano. Bridko so to kruto prepoved občutili vai berači, .poklicni to prifažnoetni. ZačeH so boj aa staro pravdo.
V Ljubljani smo bili vedno demokratični ter smo priznavali vsakemu, kar mu pripada. Zato smo proglasili petek za dan vseh beračev. Zakatf bas petek, o tem se ni treba prerekatd. Petek je bil že dz tega razloga pa^jporocljiv, ker smo se včasih ob petkih postili (meso je bilo celo dražje kot zdaj) ter nam ni bilo treba deliti beračem klobas. Ob petkvh so berači, dokler jim ni bila odvzeta ta pravica, nararmost manifestirali sa svoj žalostni poklic. Zdaj pa manifestirajo ob petkih za svoje pravice, obiskujejo meščane kot so jib vedno, samo da Jih je »daj mnogo več kot jih je bilo včasih to da smukarjo is briše v hdso bolj oprezno.
Tako so tudd zadnji petek podajali drug drugemu kljuke, kot da je pač samoumevno, da pirosjačijo. Meščani, ki so si nabavit odkupne malošctoske tabMce, pošiljajo berače vedno na magistrat. Tega pa petkovi berači ne morejo razumeti, kaj bi naj iskali na magistratu.
Med temi berači Jih je mnogo, to! res ne vedo, da so >vpokojenU ter da so ukinjene niihove aktivne pravice. Stari so, da ee komaj premikajo in kdo ve, od kod prilezejo na svetlo.
_ povejte md no, zakaj je prepovedano
proalti! Saj je danes petek, ali ne? se je pritoževal sključeni starec Obleka mu je zelo >cveteča<, Čevlji so izgubili pete, skozi klobuk se je pa svetila plete.
_ Beračenje je prepovedano v petek ki
svetek, pač pa na magistratu Izplačujejo podpore revežem, če Imajo kaj drobiža.
_ Tega pa res ne razumem! Saj ne beračim, samo po svoje pridem, vsak mi lahko takoj da, potem pa takoj izginem. Dajati, pa menda nI prepovedano. Zdaj sem že tako slep, da ne vidim več niti nobenega >č1ka< na cesti aH pa ljudje več ne kade, Raj bodo pa naredili z menoj, če me dobe prt beračenju T
_ Zaprli vas bodo. AM vas ie niso nikdar?
_ Kaj, poštene ljudi bodo sanirali? Meče zaprli. Da sem doživel taksno sra moto na stara leta! Dajo nam naj, k?jr ?o nam dolini!     Stroje pravtos sah^vamol Petek js nas dan!
Starec aa js razvnel kar mladostno. «r* "ilto je tolkel s gorjačo po tleh in mahal
i roku, m L, kot da se pretepa.
— No, pa mi povejte, zdaj ste vsi tako pametni, kaj naj počno berači, če ne smejo več beračiti? Aii naj gremo v cirkus? Da borna kazali, kako bolhe plešejo? Kaj mit.Lite, da bi prosil, če bu mi ne bilo treba ? Odkar pomnim, je bil petek beračev dan in dokler bom mogel hoditi, bom beračit ob petkih! Mene pa že ne bo nihče goljufal, pa tudi zapreti se ne pustim:
KOLEDAR.
Danes: Torek, 2. avgesta, katoMČani: Forcinirt knila, Aifanz I^igiuorskU, Bcdan; pravoslavni, 20. jttHja.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica; Netopir.
Kino ktoal: Skok t prepad,
DE2URNE LEKARNE. Danes:   Sodnik,  Marij&n  vr-  6, te Karali, Gospcevetd&a cesta 10,
Iz policijske kronike
Ljubljana, 2. avgusta. Včeraj je pottci)a mfcijjnoila preiskavo v zadevi ponarejanja bankovcev. Vseh devet aretirancev je bilo đsaočenlh sodišča, z n jLunč vred Je pa policij«, taročala sodttson todl tozadevne apdee. Razprava perobi ponarejevalcem se bo vxžika v kratkem.
V mestu, zlasti pa v okolici, je bilo sadnje čase Izvršesnih več vlomov ta tatvia. Tatovi so odnašali vse, kar >im je prt&o pod roke, slasti so pa kradli obleko, posteljnino in perilo. Te dni je prijela poii-cija već Bosancev, ki so biM osumljeni vlomov in so jih v resnici tudi izvrađL Prvim aretacijam &o sledile še druge vn je do včeraj poMcnja aretirala 9 Bosancev, ki so kradli kar na debelo. Na kriminalnem uradu policijske uprave je cela zaloga perila, odej, prevlek, starih in novih čevljev, obleke, gramofon m še nebroj drugih predmetov, ki so bđJi u'kradenj v zadnjem času. Več lastnikov ukradenih stvari se je že javilo. Policija, nadaljuje preiskavo, podrobnosti o uspehu pa bo objavila v nekaj dneh.
V nedeljo je bilo na Savi od Jeaioe do Tomačevega kar črno kopalcev. To prtMko so izkoristili: tudj tatovi, ki so pridno poslovali na savskih bregovih, praznili žepe m odnašali tudi obleko in obutev. Na policiji se je javilo več okradenih kopaloev, med njimi je bil tudd pilot Josip Križaj, ki je nedavno z italijanskim letalom pristal na nadih tleh. Križaju je nekdo izmaknil uro in 40 Din. Skupna škoda znaša 1400 dinarjev.
Poštni uradnik Ludvik ParkeJj je prijavil, da mu je včeraj nekdo z dvorišča glavne pošte odpeljal 800 Din vredno kolo znamke >Puchc. — V Koleznjski ulici št. 29 se je nekdo splazil na vrt nadučitelja Antona Semeta in mu odnesel iz kumika 17 piščancev v vrednosti 600 Din, o tresel mu je pa tudi nekoliko jablano ter mu napravil 30 Din škode. — Na Poljanski cesti 36 je včeraj neki mladenič odnesel Francu Tonijn iz veže 350 Dtn vreden suknjič.
V soboto je policija prijela neko žensKo, ki je prodajala srebrno damsko uro z verižico in dva prstana. Dejala je, da ji je dal to njen znanec neki Gabrijel M., ki je policiji znan kot velik tat. Vse kaže, da je Gabrijel to nekje izmaknili. Lastnik naj se javi na policiji.
Na Viču je bila snoči v neki gostilni manjša rabuka, prj kateri jo je SKuptiJ pomožni monter mestne elektrarne Anton V. Mož je šel v gostilno po cigarete, tam sta ga pa začela izzivati dva moška Nastal je prepir In pretep, med katerim sta oba moška planila nad Franceta In ga začela ob-delavat! s steklenicami po glavi. France V. je moral v bolnico. prer>pača sta pa prejela vabilo na poHcijo.
Lepite na pisma znamke protHuberhulozne lige S
Dnevne vesti
— Mloiater socijalne politike In narodnega zdravja g. Ivan Pucelj nastopi pri-hodnjft teden večtedenskL dopust in prosi, naj se ta čas ne naslavljajo pisma njemu, ker bodo ostala neprečitana.
_ Razpis službe. Kmetijska drutba t
Ljubljani razpisuje mesto uradnike komercijalista jn. vnovčevaloa, ki je strokovnjak za vnovcenje pridelkov in za eksport. Službeni pogoji po dogovoru. Prosilec mora predložiti spričevalo o dosedanjem službovanju tn delovanju sploh. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. t- m. na Kmetijsko družbo v Ljubljanil.
— Novo ravnateljstvo bolniške blagajne >Merkurja<. Včeraj dopoldne se je vršila v Zagrebu konstituirajoča seja ravnateij-
86 stopinj. Edino Mariborčanov torej ce ne žge tako hudo, da bi morati bežati na hladno. Davi je kazal barometer v LJubljani 7« 1.3. temperatura   je znašala
17 sfapini.
— Krvava tragedija v vlaku. Z ocenim osebnim vlakom, ki vozi £s Zagreba na Sušak, so se peljali predanočnjim ia Karlovca susasti redar Stevo Bijevac, njegova žena Veronika in njuna Tletaa hčerka. V predoru pri Liča - Kobiljaka je pa Bijevac ustreLil svojo ženo, potem je pa skočil na stranišče in si hotel končati življenje, pa se ni dobro zadel. Tragedijo so opazila šele na Sušaku, ker je bila družina sama v kupeju. Truplo Bijevčeve žene so prepeljali v .prosektu.ro, kjer so zdravniki
siva bolniške blagajne >Merkurja<. Lani se ' ugotovili, da jo je zadela krogla naravnost
je povečalo število članov >Merkurja< za 1770, dohodkil pa v primeri s predlanskim letom za 1,308.591.60 Din. Za predsednika je bil Izvoljen soglasno ravnatelj tvrdke >Pik>t< v Zagrebu Slavko Perkovič, za 8. podpredsednika bančni uradnik Gjturo Vu-kadflnovlč kot zastopnik nameščencev, za IL podpredsednika pa zastopnik delodajalcev tajnik Zbornice za TOI dr. Vekosla* Flajžer.
— Smrt bivšega srbskega ministra. V
Beogradu je v nedeljo umrl bivši predvoj. m" srbski pravosodni minister Dragutin Stamenković, čegar zet je minister Boža Maksimo vic. Pokojni Stamenković je bil eden izmed najbolj priznanih pravnikov v predvojni Srbiji. Po 29. maju 1. 1923 se je umaknil iz političnega življenja.
— V Osijeku jesenskega velesejma ne bo. Uprava osiješkega velesejma je imela v soboto burno sejo, k! je na njej razpravljala o jesenski prireditvi. Ugotovljeno je bilo, da je za jesensko prireditev zanimanje v go^po'iaj-sidh krogih zelo mak) in da se je prijavilo le nekaj razstavljaJcev, kar je seveda posledica gospodarske krize, na drugi strani moramo pa tudi upoštevati, da naši državi dva velesejma, ljubljanski in zagreški, popolnoma zalostnjeta. Uprava osiješkega velesejma je sklenila, da letošnjega jesenskega velesejma v Osijeka ne bo.
— Nova strokovna zadruga. Žiri So po večini obrtniška občina in imajo tn! obrtne zadrusre. Ena je Imela v nedeljo 24. Ju-l.ja občni* zbor. Leta 11*23 je bila ustanov* rjena nova strokovna zadruga. Prva je pa nasprotovala in prišla v konflikt z Zvezo obrtnh zadrug v Ljubljani. Ker je pa zveza v l:kv. la<- ji. je po set H občni zbor pristav Zbornice za TOI dr. Koce, ki je poročal o novem obrtnem zakonu in obrtniških organizacijah, za kar so mu bili zborovale! zelo hvaležni.
— Razpisani službi banovinskih cestarjev. Banska uprava dravske banovine razpisuje v območju sreskega cestnega odbora Slovenj gradeč dve službeni mesti banovinskih cestarjev in sicer i mesto za progo od km 1.500 do km 9.500 na banovinski cesti Velenje - St. Ild - Polzela, in 1 mesto za progo od km 6.500 do km 12.864 na banovinski cest*. Šoštanj - št. Vid. Prošnje je vložiti najkasneje do SI. t. m. pri sreskem cestnem odboru v Slov en j gradcu.
— Novo železniško postajališče. Včeraj je bilo otvorjeno med postajo Dugo Seta in med postajališčem Prečeč novo postajališče Ostema.
__K amsterdamski razstavi. Ker nekateri domnevajo, da je polemična članka v >Sk>v. Naroduc, tičoča se jugo&lov. amsterdamske razstave, napisal ali g. B. Justin ali g. H. Smrekar, izjavljamo, da je ta domneva napačna. Imenovana gg. imata navado, da se rri vsak svoj dopis podpišeta in se ne skrivata pod anonimi. Uredništvo.
— Sprejem gojencev v višjo pedagoško
šolo v Zagrebu. V novem šolskem letu bo sprejetih v višjo pedagoško šolo v Zagrebu 60 rednih slušateljev (-ic) učiteljev in učiteljic ljudskih šol. Oni v državni službi imajo v šoli pravico do polnih rednih, prejemkov, ki jih imajo kot učitelji. Prošnje je treba poslati rektoratu do 31. t. m. Prošnjam je treba priložiti izpričevalo o učiteljskem zrelostnem izpitu in o praktičnem izpitu (o definitivnosti) najmanj s prav dobrim uspehom .potrdilo o letih učiteljske službe in ocene o delu v tej dobi (sprejeti bodo samo oni, ki imajo najmanj tri leta odlične ocene), rojstni list (kandidat ne sme biti stare j M od 38 let) ter kratek opis, kje je služil in koliko kot učitelj, aK je oženjen in koliko ima otrok. Slušatelji višje pedagoške šole ne morejo biti istočasno vpisani kot slušatelji univerze.
_ Zahteve pekovskih pomočnikov. Zagrebška sekcija zveze živilskih delavcev Jugoslavije je imela včeraj sestanek, da bj se delavci pogovorila o pogajanjih « delodajalci glode kolektivne pogodbe ter delovnih in plačilnih pogojev. Namen sestanka je bil proučiti vzroke brezposelnosti med pekovstalmri pomočniki. V Zagrebu je zaposlenih 420 pekovskih pomočnlaov, brezposelnih je pa 135. Ugotovljeno je b-k», da tiči vzrok brezposelnosti v tem, da se delodajalci ne drže določb zakona o delovnem času. V Zagrebu delajo mnogi pekovski pomočniki po 12 do 16 ur flne*' no, ob petkih in sobotah pa celo 30 ur nepretrgoma. Organizacija bo zahtevala od banske uprave, naj skliče posebno anketo, posvečeno temu vprašanju.
— Dobava. 6. t. m. se bo vrSila pri Intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani locitacija glede dobave živil (fižol, niž, z drob. testenine, konzerve, olje). Predmetni oglas s natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljana Interesentom na vpogled.
_ Vreme.  Vremenska  napoved prav,,
da bodo lepo vreme motile najbrže krajevne nevihte. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo In vroče. Zanimivo je. da imamo najhugšo vročino pri nas. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Ljubljani in Skoplju 33, v Zagrebu, Splitu in Beogradu 32, t Sarajevo 31, v Maribora
v srce. Bijevac je pa samo lažje ranjen. Mož se je baje že dolgo pripravljal na ta
korak. V poslovilnem pismu prosi prijatelje in sovražnike, naj mu oproste in pravi, da je gmotno in moralno uničen. Zato je sklenil ubiti ženo in sebe. To pismo je napisal že 18. julija.
— V smrt zaradi bolezni. Že včeraj smo poročali, da si je v Zagrebu končala življenje uslužbenka tovarne Union Ana Ut-rat V smrt je šla zaradi težke bolezni. Iz poslovilnih pisem je razvidno, da je živela zadnje čase z uslužbencem šumske d. d. v Popovač; Stjepanom Maltarjem in imela z njim otroka
— Samomor vdove bančnega ravnatelja. Včeraj dopoldne se je ustrelila v Zagrebu vdova bančnega ravnatelja iz Gline Mileva Ivančevič. Kot soproga bančnega ravnatelja je bila vajena brezskrbnega življenja, po moževi smrti je pa zabredla v težak gmotni položaj in nazadnje je morala oddajati sobe v najem. Težko življenje, taC ga ni bila vajena, jo je tako str-lo, da si je pognala kroglo v glavo. Našli so jo prijatelji na stolu s samokresom v roki mrtvo.
— Poskušati je najbolje. Več kot 6 milijonov rjudi uporablja dnevno prijetno osvežujočo >Chlorodont zobno pastoc, da ohrani svoje lepe bele zobe. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.
Pri boleznih želodca, črevesja in prenavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčfce prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaska izvestja poudarjajo, da se »Franz Jsoefova« gren-čica zlasti koristno izkaze pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Prisrčna svečanost.     Snoči ob 20 uri se je zbraJ ves pevski zbor Ljubljanskega Zvona v svojih    novih društvenih prostorih v Mestnem domu, ki so mu jih blagohotno dodelili: mestni očetje ljubijan ski.  Senior  naših  skladateljev,  česti ti jivi pater H u gol in Sattner je dospel z društvenim pevovodjo in urednikom >Zborov4 g. Zorkom Preiovcem, počastil zbor Ljubljanskega Zvona, naslovil nanj kratek, pa zelo važen nagovor o pomenu in važnosti petja  za človeško  življenje,  priporočal pevcem in pevkam pridno posečanje pevskih vaj, želel društvu lepega napredka v sedanjih    smernicah,    nato pa je blagoslov U društvene prostore in zbor. Po njegovem govoru in po blagoslovitvi   je društveni mešani zbor z velikim navdušenjem zapel Fr.  Ferjančičevo   >Tone  solnce,  tone.. .< in M. železnikovo >Našd Materi«. Vzpodbujajoče besede za intenzivno delovanje društva v bodočnosti sta še izpregovorila društveni  predsednik    br.   Lujo Drenovec in društveni pevovodja br. Zorko Prelovec. Obenem so prejeli vsi pevci in pevke, ki so tekmovali  na pevski  tekmi povodom 601etnice >Glasbene Matice« in si priborili v prvi kategoriji mešanih zborov prvo nagrado   >Ljubljanskemu   Zvonu,  diplome z reprodukcijo   R.    Jakopičeve >Družine«. Ljubljanski Zvon želi v jeseni proslaviti lOOletnico Iv. pl. Zajca z izvedbo njegovega >Očenaša« in >Vstajenja Kristusovega« z večernim   koncertom   v frančiškanska cerkvi. Obe dela sta pisani za soli, mešani zbor in veliki orkester. Pevski zbor Ljubljanskega Zvona se je cd otvonltve novih prostorov vračal domov navdušen in vnet za nadaljnje kulturno delo.
_lj    S prulskega  mostu so popolnoma
odstranili nasip ter ugotovili, da so vse mostnice popolnoma trhla. Les je tako preperel. da se drobi pod prsti. Zdi ae, da ga je napadla hišna goba. sicer je pa tudi vedno trohnel zarado vlage. Voda je pronicala skozi nasip do mostnic, da so bile po dežju vedno delj časa vlažne, in hrastov les, iz katerega so mostnice, tudi strohni, če ni stalno v vodi ali popolnoma na suhem. Most js tud?: precej star, sad je bil zgrajen ie pred tridesetimi leti, ob priliki grad-nje tramvajske proge. Prvotno j« bi* določen le za tramvajski promet pri žen t petni, kjer sta bila tedaj dva lesena mostova. Ta most je stal pri Sentpetra do leta 1919, ko so ga prestavili na Prule. Zdaj nameravajo izmenjati vse mostnice z novimi, širšimi, most bo namreč meter širši. Najbrž bodo naredali tudi hodnika sa pešce, ki ju doslej ni bila Najbolja bi bilo seveda, da bi zgradil! želesobetonsk: most, toda sdaj Je težava s kredi*!.
_lj 8 čevljarskim mostom Je še vedno
mnogo dela. Doslej niso bila Se lzvsriena elektromonterska dela, položen kabel. Včeraj so začeli polagati Pod trančo betonske cevi, skoif kartera napeljejo kabel v mostno konstrukcijo in od tam elekti^ovode ? svetilnike.
_Jj Cesta ss Gradem Je asm najbolj Cr ek v en tirani*. saj vele dolenjsko stran mesta v naj bližnji smeri s središčem "n trgom. Zato je pa nekoliko preozka, kar ae slasti čutt zalo. ker ni tlakovana ter ae
na nji, da pridejo lasa Gradu na šdrse ceste s troto-srjd. Ta osa ta nima uamtoi nobenega hodnika. Seveda Je pa zelo otetkočen tudi vosni promet na vedno razrka ter vegasti cesti. Treba bi jo bilo tlakovati ie zdavnaj, toda najbrže Je ne bodo se take kma-iu, čeprav so jo če včeraj mertti.
Dr. LJUD. MERĆUN
zopet redno ordinira
od 11-12. dop. ia 1/2*3 LJubljana, Aleksandrova 4 I
Telefon 24-45
—ij Regulacija Ljunljanics gre srno od rok. Poglobitev ae vrsi te ob SSSjsJaj Tn je svet te mehkejši. Ob Flsterjevi hiti so v akciju kompresorji, ker Je ondd ie dokad trdih konglomeratnih skal. Raastreljeva-nje ae vrši večkrat na dan. Pri tem so doslej največ trpela okna Hribarjeve tovarne. Veliko šip je zažvenketalo v strugo, škodo je podjetje vselej sproti poravnalo. Kamence je priletelo tudi aa hiše, ki stoje na desnem bregu ter u bulo opeko, škarpa is klesanega kamna je v dela pod v imotskim mostom in nad njim ob Hribarjevi domačiji Tn je zaposlenih več kamnosekov. Ob bolnici bo »trasa nekoliko izravnana. Tako vsaj kažejo pretila, ki so postavljam na brezini.
—lj Obnova Mi. Na Ambroževem trgu jo posta vi jen zidarski oder ob visokopri-tličai, enenadstropnC hiši Št S. last Lich-tenfcurnovega zavoda. Zdaj popravljajo o krušen zid in omet, nakar bodo po*.op;e še pr?lelil Posle.)je stoji na oprtem prostoru, zato bo obnova tjm boij povzdignila mičnost Ambroževega trga. Re noviranje pročelja vodi stavbno podjetje Jes»p Mozetič.
_lj Avtomobilski izleti Zveze za tujski promet (Putnik) od 2. do 8. avgusta. V torek: Ljubelj, Din 59, tln izvir Krke - Žužemberk, Din 76; v sredo: Jezersko Din 59 In Visoko - Siri - Vrhnika Din 65; v četrtek; Logarska dolina Din 125 s prehrano; v petek: Ljubelj Din 59 In Jezersko TXjd 59; v soboto: dvodnevni izlet na morje v Bakar Din 240 bi poldne vol izlet v Polhov gradeč (najstarejše treske v Sloveniji) Čez Vrzdonec - Horjul - Vrhnika Din 49; v nedeljo: v Logarsko dolino Din 125; v ponodeljek: županova jama Din 39. Nadalje priredi Zveza 13. t. m. dva izleta na morje in sicer tridnevni (od 13. do 15. avgusta) v Bakar za Din 350 % vso oskrbo in pa izlet v Dubrovnik vsdolž nase morske obale foi nazaj čes Sarajevo - Jajce - Bihač - Ptftvučka jezera - Bakar. Ta enadstdnemi izlet bo od 13. do 23. avgusta t L in stane z vso prehrano in prenočišči (napitnine, postrežba) približno Din 2000 za osebo. Prijave sprejema >Putn«M« do 11. t. m.
—lj Originalna izložba. Izložbe tvrdke Kette na Aleksandrovi cesti so te od nekdaj slovele po svojem okusu, elegancu tn originalnosti, med n-ajoriginalnejše pa spada gotovo zadnja, ki jo je aranžiraj mlada in talentirani tvrdkin aranžer g. Ludvik Grilc. V ozadju izložbe Je velik zelen krog, v njem žitno polje — pravo žitno klasje, med katerim se bahato šopiri me«, sredC polja Je pa postavljeno ptičje strašilo. Tudi sicer Je aranžma zalo posrečen In gre gosp. Grilcu vse priznanje.
_lj Brez srca. Topli Žarki soba ca *n vrtalni stroj, kakršnih se poslužuje podjetje >S4ogrsd« sa odstranjevanje skal ob poglobitvi LJobljanične stroge tam aa splošno bolnico v Ljubljani, so pruvahiM na dan tudi kakih 10 cm velikega kuščarja, ki je, prišedši iz svojega skrivališča, nekaj tre-notkov radovedno opazoval, kaj se dogaja okrog njega To priliko je •porabil nek brezsrčen uslužbenec pri kompresorju, da Javno dokumentira naraščajoče pomanjkanje srčne omike. Zgrabil je nič hudega slutečo živalico, jo polil a bencinom, sežgal in spustil. Kuščar Je bežal v obliki goreče bakle nekaj metrov po bregu in ae končno ob smehu okojti stoječih tovarišev brezsrčneža od opeklin omamljen zgrudil. Mislim, da ni treba komentarja. — Očividec.
_Id Prometne nezgoda.    Včeraj je bil
dan prometnih nezgod. Na B-leiweisovi cesti Je doletela maja nezgoda nekega motocikl ista, na drugem koncu mesta sta trčila skupaj dva avtomobila, v bolnico so morali prepeljati dve žvrtvi prometnih nesreč. Prva Je bila uradnica Breda Jakličeva, stanujoča na Mestnem trgu t. V Mostah Jo je podrl neka nepreviden motocikli st in jo precej poškodoval — Na Ižanski cesti je neki voznik podrl šestletnega Ep vina Burbvcha in mu izbil več zob.
_lj Umrla je v najlepših letih gospa
Marija Kleinik, posestni ca t CigJarjevi ulici 41. Ker je bula pokojna članica meščanskega Kola in zelo naklonjena našemu društvo, bila je zeJo zavedna narodna že na, je dolžnost članic, da se pogreba, ki bo Jutri ob 16. ix javne bolnice, v večjem številu udeleže. Odbomiee prosim s znakom. — Prssnadnlea,
-4} Doti l s« novi tetarnacijpnabri prvovrstni; arMefel ▼ bolel Tivoli. 417n
b Novega mašta
PrintUmo
pred pol letom Je stanovanjska komisija mestne občine pregledala vse hiše ter si beležila vse nedostatka. Sedaj pa Je malto, ma prišlo od občin* opoaofOo, da mora vsak hitni pesaatflsfc v 14 dneh it predložiti tozadevni načrt sa popravilo, ali novo napravo stvari, radi katare ja bita označena kot defektna. Ti opomini pa so pognali sicer mirnim innsf snom kri v glavo, zakaj pat v nabujira tuSsoath, ko m ne de. barja, ne saeluaTkspostavrJsiUhita. ki sobi-tkosl desetletja ia oosetlstja dobre ta var-hfiafebf aststoiapopo]. nile, olepšale in opremile z boljšimi napravami naž* aits. Mestna občina pa mora vpoetevatl sedanjo fnaaoilsi n\u krize in aa rek: >Bfti počasi!«
Medosvocliia kolesarska dirka na Jesenicah
Zanimiva športna prireditev pod pokroviteljstvom Jeseniškega župana
mag. pharm. g?. Žabkarja
Jesenice, 1. avgusta.
Kakor znano, se je na Jesenicah vršila v nedeljo pod pokroviteljstvom Župana mag. pharm. g. 2abkarja mednarodna dol-praska kolesarska dirka na progi 180 km, ki ja peljale z Jesenic skozi Radovljico, Lesce, _ Bled, Bohinjsko jezero nazaj na Bled, Jesenice in dalje proti Kranjski gori do državne meje na Korenu ter nazaj na J^cmce. Priredilo jo je jeseniško kolesarsko društvo »Zarja«, ki je s potekom te dirke ponovno dokazalo, da se ne straši nika-kega orgamzatoričnega truda in rudi nobenih žrtev ne. Kar se tiče naslovne besede »mednarodna«, je bila za tokrat skoraj odveč, kajti od inozemskih dirkačev nismo videli na startu nobenega, kar je glede na splošen gospodarski položaj popolnoma umevno, saj jim vendar naša skromna društva ne morejo nuditi takih pogojev kot j« to navada v drugih državah, kjer je kolesarstvo zelo razvito. Zbralo pa se je zato na startu precej naših slovenskih dirkačev in pa šestorica hrvatskih, in sicer: Šorak, Davidovič, Kovač, Klobučar (Orao), še iz nedavne madžarske etapne vožnje znani m pa Ormož (Željemičar). Izmed Slovencev so bili: Valant, Abulnar, Rozman, Faninger, Ko z m ina (prvorazredni), Avbolj, Brtoncelj in Močnik (juniorji). Kakor je bilo določeno, so trije juniorji startali 15 minut pred prvorazrednimi vozači, kateri so jih morali na 180 km kot večletni in strenirani kolesarji dognati, kajti klasifikacija je bila potem za vse konkurente ena fn ista.
Kdor pozna te tri juniorčke. bi takoj na startu rekel, da bodo omenjeni trije fantiči že na 100 ali kvečjemu 130 kilometrih padli v klešče prvorazrednikov. Pa tudi zasledovalci so bili o tem trdno prepričani, kajti že na startu trojice je bilo tu in tam opaziti kak ironičen nasmešek. Tako so se podali v beg ob 535 kot prvi Močnik. Avbelj in Brtoncelj. ob 6.11 pa majstorica glavnih. Takoj iz starta so glavni potegnili na vso moč po lepi gorenjski cesti in jo ubirali s hrvatskimi dirkači na čelu naprej. Skupaj »e enajstorica drži do Lesc. nakar se za nekaj metrov odtržejo Kozmina. Valant. Abulnar. Rozman in Faninger. Ni na trajalo dolgo in snet so jim za petami Hrvatje. Naprej proti Bohinju se medsebojno kavsa-jo in par kilometrov pred Bohinjem padeta vsled trčenja Valant in Rozman, kjer zadnji zlomi kolo. Kmalu se pa. ko je bilo vse v redu. znajdeta v ubegli skupini. Nazaj proti Bledu vozeč, imajo neki hrvatski dirkači defekte, ki iih stanejo precej zamudnega časa. Tudi Škrabl čuti bolečine v roki. ki si jo je r>red nedavnim ranil na neki dirki. Skozi Bled se v napad zažene Faninger. ki v hudem tempu vozi po blejskem klancu proti Lescam: odtrgati se pa ne more. kajti tudi ostali ne spijo. Proti Jesenicam doleti defekt še Šoraka. ki videč ostro brzino, začne izgubi jati korajžo. Za njim škrabl. Klobučar in Ormož, ki so takoj za Jesenicami zapustili nadaljevanje vožnje. Da je bila borba zelo napeta, naj nam zadostuje povprečna brzina, ki je znašala na Jesenicah (t. j. nekako 125 km prevožene proge) nad 32 km na uro. Na vsem tem pa je čudno, da treh mladih »zajcev« prvorazredniki ie niso ujeli, kajti Jesenice je trojica pasirala kakih 11 minut pred njimi in frčala dalje proti Kranjski gori. Glavna skupina, katere se hrabro držita Hrvata Davidovič in Kovač, izgublja vsako nado na uspeh zasledovanja in vozi dalje v zmanjšani brzini. V vodstvu se menjajo zdaj eden zdaj drugi, le Davidoviča in Kovača ni mogoče niti za malo časa spraviti na čelo, kar je tudi povod, da jih Slovenci začnejo gledati nekam postrani. Cesta gre po vi joči se lepi cesti dalie proti Kranjski gori. kjer se na levi dvigajo visoko v nebo
Šiljasti vrhovi Martuljka in pa drugi grebeni Triglavskega pogorja. Seveda se za te prirodne krasote dirkači ne zmenijo, kajti njih čaka takoj za Kranjsko goro peklenska strmina Podkorena, ki se v hudem vzponu dvigne proti državni meji. kamor pripelje v dveh kilometrih položne ceste. Prav na tem klancu se vname najbojevitejša faza celotne proge. Par kilometrov pred to strmino je tudi Kovač postal žrtev defekta, a zraven tega mu popusti še krilata matica zadnjega kolesa, kar ga je vrglo iz borbe, v kateri ostane od hrvatskih dirkačev le še energični Davidovič. Medtem ko se ostali prvorazredniki vzpenjajo po omenjenem klancu, so trije pionirji, okrepivšj se, že obrnili nazaj proti cilju in se prav na klancu srečali z zasledovalci. Najbrž je bilo tudi to vzrok, da potegne Faninger tak hud tempo ter pusti ostale daleč za seboj. Kot vihra se nese fant navzdol po strmini in ima v Kranjski gori že pridobljene kake štiri minute. Tudi ostali sledijo zelo ogorčeno za ubežnikom, pri čemer pade Rozman na nekem zavoju podkorenskega klanca tako 1 nerodno, da se štirikrat zaporedoma prekucne s kolesom vred. Ker pa jo je izku-pil zelo poceni brez najmanjše praske ali kolesne poškodbe, se hitro vrže spet na kolo in divje zasleduje, nakar v štirih kilometrih tudi ujame tovariše. Faninger vozi še vedno v isti razdalji naprej, meneč ujeti sprednjo trojico, kar pa ni šlo, kajti tudi ona je prav po mojstrsko udirala in prispela na cilj v sledečem redu: 1. Brtoncelj (jeseniška Zarja) v času 6:05.45. 2. Močnik (Disk) za eno kolesno dolžino. 3. Avbelj (Ilirija) za poldrugo kolesno dolžino, za njimi pridirja kot 4. Faninger (Postela) 5:54.45, 5. Valant (jeseniška Zarja) 6:00.45. 6. Abulnar (Ilirija) 6:00.47. 7. Davidovič (Orao. Zagreb) 6:00.48, 8. Kozmina (Primorje) 6:01.00, 9. Rozman (kol. bat.) 6:01.15.
Kakor je razvidno iz rezultatov, je Faninger vozil povprečno brzino na 180 km nekaj nad 30 km na uro, kar je za energičnega fanta zelo pohvalno. Pa tudi trojica juniOTJev se je z ozirom na težavno in dolgo progo izborno držala ter zadala prvo-razrednikom gorko zaušnico. Na vsej progi je dirkače tako udirajoče kot zasledovalce na svojem motorju prav očetovsko bodril in jih okrepčeval predsednik Kotura-škega saveza podpolkovnik g. Jaklič, kot oficialni spremljevalec pa je bil motorist g. A. Čemažar. Posebna zahvala gre ob tej pomembni dirki našim vrlim Gorenjcem vseh vasi. skozi katere so dirkači vozili, kajti povsod je bilo opaziti, kako so ti ljudje skrbeli za okrepčevanje dirkačev z raznimi pijačami.
Dirka juruorje\f-no\*mcev na 50 km (proga Jesenice - Podkoren - Jesenice) jc tudi pokazala nekaj krepkih fantov prevozivših progo v lepem času, in sicer: 1. "Vrhovnik (Disk) 1:42.10. 2. Sirnik (IDiak) 1:42.12, 3. Vilar (Disk) 1H630, 4. Novak (jeseniška Zarja) 1:56.23.
Po zaključenih dirkah so se vsi sodelujoči dirkači zbrali v Kazini, kjer jim jo bila pripravljena dobra zakuska in razdelitev zasluženih nagrad. Prav lep pozdravni in bodrilni nagovor je na prisotne imel ob tej priliki sam pokrovitelj dirke župan g. Zabkar, ki je podrobno orisal pomen sporta vobče v jugoslovanskem življu in bodril naše kolesarje, naj nadaljujejo po začrtani poti do večjih in boljših uspehov. Ko so se ljubljanski in drugi dirkači posloviJi od prijetne družbe, so se domačini, med katerimi so ostali še hrvatski kolesarji, še dalje v medsebojni besedi zabavali..
Naj bo na tem mestu izrečena posebna zahvala tudi vsem onim gg., ki so darovali krasna darila rn pa količkaj pripomogli k lepemu poteku dirk.
Golovec — eldorado uzmovičev
Tri noči zapored so prišli krast piščance — S traženje nič ne pomaga
Ljubljana, 2. avgusta.    B je nesrečnica na vse grlo kričala in klicala
Narava je naklonjena tudi tatovom, to mora priznati vsak, ki pozna nekoliko Golovec Po več ur daleč z dežele se lahko pritihotapit v mesto po prostranem Golovcu skozi skrivnostne molčeče gozdove- Nihče te ne nadleguje in vprašuje, kam si namenjen, nihče ti ne zastavlja poti ter pri-speS srečno in neopaženo nad idilično Hra-deckega vas. Prav tako pa lahko tudi neopaženo izgineš iz te vasi pod zavetje Golovca. Dovolj je prostran, da se lahko varno skrije v njem še tako Številna tolpa tatov, te cek> hajduki iz južnih krajev bi našli tu varno zatočišče. Vsa lega Golovca je kot nalašč sa skrivanje. Tudi daleč od mesta se ni treba oddaljevati tatovom in drugim podobnim tičom. saj je skoraj neposredno nad Hradeckega vasjo dovolj skrivališč.
Zadnje Čase se zdi, da se tega prav dobro zavedajo rasni netopirji, ki kar oblegajo uboge meščane, so povsod pričujoči, a jih nihče ne vidi, kot nekakšna črna roka. Ljudje se v večnem stršim, da jih bo kdo napadel ali jih okradel ter vidijo zaradi rastoča skrbi še tem več strahov. Skoraj nobeno noč ne upalo mirno spati, vse skrbno zaklepajo, okna zapirajo in nekateri trosijo tudi pepel po dvorišču in strašijo ponoči. Skoraj pri vsaki hiši imajo tudi psa, toda zadnje čase se ti psi, ki so sicer vajeni vedno lajati in kazati zobe, niso posebno izkazali.
Od četrtka na petek ponoči so se začeli tatovi agilno udsjstvovati. Za taksen nevaren posel Človek potrebuje mnogo energije in sil, zlasti, kar mora >delatic ponoči. Zato so se uzmoviči spravili nad piščance. Najprej so izginili pri mesarju. Mesarjev pes je ležal žalosten drugo jutro na dvorišču in ni imel teka. Kart  aa bile preplašena,   ljudje   pa nit
manj. Uzmoviči so se vtihotapili na skrito dvorišče fo Is drvarnice febezatl mastne pitltnce.
Jfajbolj Sgilni so bili prihodnjo noč. Obiskali so več hit. Pa tudi k asesarju so
se stalit sad satane ta Jfo agajtli njegov*
piščanci. Prvi? so odnesli 4, drugič 5. Vsa pažnja ter vsi varnostni ukrepi niso nič pomagali Tudi pri drugi biti so pobaasli pitSsnoa. Pri samski orada!«! aa ss pa napili mlaka ter stratiti tako okrog hfle, da
na pomoč- Obiskali so okrog 5 his, pri eni so jih 9podili, ko je podjeten uzmovič že zložil rože z okna na tla ter se hotel bos vtihotapili v hišo. Zbežal je pod kozolec, kjer je odložil čevlje, potem ga je pa vzela noč. Pri nekaterih hišah so se baje založili tudi z obleko, sploh pa ne izbirajo mnogo, vzamejo vse, kar jim pride pod roke.
Ker jim je začela iti pšenica v klasje, so se vrnili seveda še tretjo noč. Zop t so obiskali mesarja ter mu odnesli 3 piščance. Piske so pač vedno dobre, tudi v vročini. Vse zaklepanje in straženje ni nič pomagalo. Tudi uradnico so prišli zopet strašiti. To noč je spala pri njej neka znanka, da bi je ne bilo preveč strah. Ženski sta pa zato tem bolj kričali, ker sta bili dve-
Kaj in koliko so že pokradli in koliko še bodo, je težko povedati. Ljudje so seveda pripravljeni na najhujše in ne pričakujejo od nikogar pomoči. Saj jim pač nihče ne more pomagati, sicer bi jim bil že pomagal.
Iz Kranja
_ Ravnateljstvo državne realne gimnazije v Kranju sprejema prijave za popravne (tudi za nižja tečajni izpit) in razredne izrptote do 24. avg*usta do 11. ure. Ti iz.pri.ti se bodo vršili 25. in 26. avgusta po razporedu, ki bo nabit na oglasni deski. Prijave za sprejemni rzp-it v I. razred se sprejemajo do 26. avgusta. Sprejemni izpit se bo vršU 17. avgusta od 8. ure dalje (po odloku min. prosvete). — Ravnateljstvo opozarja učence V. in V K. razreda, naj pravočasno viote prošnje sa iapreglsd starostne meje. (Pri vpisu v V. raared se sme Mti učenec starejši cd 17 let, pri vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let (§ 35 zak.). Vsak učenec al mora pred vpisom or° škrbast potrdilo pristojne davčne uprave o visini Skupnih neposrednih davkov, ki iih plačajo sam ali njegovi starši (Tudi v slučaju, da US) plača nobenega neposrednega davka) Vpisovanje se bo vršilo: 1.) dne 1. septembra za I. in IL razred; 2) dne 2. septembra za IK. in IV. razred; ©.) dne 3. septembra za V. in VI. razjed: 4.) dno 5.. septembra za VIL In VIII. razred. Natančnejša navodila o pričetkn šo sitega leta bodo obfrvsjena aa oglasni deski.
»SLOVENSKI NAROD«, <b» 2. avgusta 1932
«•». t73
14
tProGletstvo
Ztff
Roman.
»o*>ro Je čutila, da se >e stara gTO-fica sicer uklonila sinovi volji, da pa še vedno tli v njenem srcu odpor proti nji.
Komaj leto dni po poroki je dobila Helena srna, dočim je ostala Carmen brez otrok. Sma! Potomca, ki bo ohranil plemeniti rod Montlaurov in Pen-hoetov. Grofica je kar žarela od ponosa.
Sin. krepak deček, ki je komaj odprl oči, pa se je že smehljal babici. Na vsem svetu ni takega korenjaka, je trdila vsa srečna babica.
Carmen in njen mož sta mladima zakoncema skoraj malo zavidala toliko srečo.
Nekega dne so pa zasrrniM nebo tihe zakonske sreče črni oblaki in udarila je strela.
Stari tovariši s politehnike so bili pregovorili Ramena, da je vstopil kot jnženjer v upravni svet nove železniške delniške družbe, ki je pa kmalu propadla, ker so jo imeli v rokah izkoriščevalci.
Nekega dne se je vrnil Ramon domov ter priznaj vpričo Helene, Saint-Hyrieixa in Carmen, da je uničen.
Vsi so ga pomilovati. Helena je pokazala seveda mnogo poguma in požrtvovalnosti. Plakala je z Ramonom, ki rrru je srce pokalo pri misli na mračno bodočnost. Tolažila ga je in bodrila, njena ljubezen je delala čudeže, da rrru olajša udarec, ki ga je bil tako nepričakovano zadel.
In tedaj se je zgodilo, da je zvedel za Ramonovo nesrečo njegov stari prijatelj George Nerville. zaposlen kot inženjer pri kopanju Panamskega preliva. Nerville je potreboval poštenega in nadarjenega pomočnika, ki bi se lahko zanesel nanj.
S ponudbo se je obrnil torej na Ra-mona, ki je seveda takoj pristal. Ni pa sTo brez bojev. V Panamo ni mogel vzeti žene in sina in misel na ločitev mu je trgala srce.
Helena je bila še tako mlada, niti dvajset let ji še ni bilo! On bo daleč in kdo ve, če se njeno neizkušeno in naivno srce ne vname za drugega. Ljubosumnost — ljubosumnost, ki je imela svoti izvor in svoje opravičilo v podedovani špansko-ameriški krvi, pretakajoči se po Ramonovih žilah.
In Ramon je odpotoval. 2e dve leti se je mudil v Panami, a bil je od prvega dne v stalnih stikih s svojimi dragimi.
Vsi so mu pridno pisali — mati. sestra, svak, zlasti pa Helena. Ženina pisma, polna nežne ljubezni, so bila pravi dnevnik o vseh dogodkih in prvih korakih dragega sinčka.
A moža je v vsakem pismu prosila- naj ji podrobno opisuje svoje novo življenje. Dragi Ramon!... Ah... da. bila je zelo vesela, da je mogla obvarovati svojo svakin;o strašne nesreče.
Toda navzlic vsemu prizadevanju se ni mogla otresti strahu, ki jo je navdali pri misli, da utegne priti resnica prej ali slej na dan.
Komaj se je ustavila kočija pred hišo. je prihitela Carmen Heleni naproti. Carmen je bila pravo nasprotje svoje svakinje. Njen obraz, pa tudi njene roke in noge so pričale o ognjevitem temperamentu.
Objela je Heleno, jo odvedla v svoj salonček in zaklenila vrata.
— No? — je vprašala z drhtečim glasom.
— Rešena si! — le odgovorila He-
— Ah, »—trie«, kako sem ti hvaležna!... Torej se je udal?
— Da.
— Ah, pripoveduj mi, pripovedni! Vse mi povej. Ubogi Robert, kako si trpel! Moj mož je odšel, da se pripravi na pot, vrne se šeie k obedu.
In Helena je povedala Carmen vse podrobnosti svojega srečanja z rifctnoj-strom. Med njenim pripovedovanjem je Carmen bridko plakala. Ko je končala, jo je Carmen vsa objokana krepko objela.
— Ah!... Sestrica! Kako naj se ti zahvalim? — je vzkhkndla.
— S tem, da pozabiš, kar je bik), — je odgovorila Helena. — Nočem ti prigovarjati, da si iztrgaj iz srca ljubezen do svojega otroka. To bi bUo kruto. Ohrani mu svoje srce in bodi prepričana, da bo oče dobro skrbel zanj. Pač si pa moraš iztrgati iz srca vse korenine pregrešne strasti, ki te veže na ljubčka. Naj izgine ta strast v ognju s pismi, ki so naju veljali toliko solz in ka jih sežgeš jutri, takoj, ko jih dobiš.
— Kaj praviš? Mar jih nimaš pri seibi?
— Ne. Robert je bH v Toursu. Poslal je pa po pi<sma zvestega slugo in mi dejal, da jih najdeš jutri na običajnem kraju.
— Na običajnem kraju? — je ponovite Carmen.
Zdelo se je, da hoče Heleni nekaj povedati, pa se ne more odločiti. Helena njene trenutne zadrege ni opazila.
— Dobro, — je dejala Carmen, — potfdern tja___zadnjič.
— Ali se tvojemu možu to ne bo zdelo sumUrvo?
— Ne. Priprave na odhod in ministrova navodila ga okupirajo tako. da nima kdaj misliti name.
— Ali se mu moja odsotnost ni zdela čudna?
— Saj jo je komaj opazil. Podasnila sem mu- kakor sva bili domenjeni da si v Penhoetu pri materi. Toda njegove misli so bile daleč nekje in menda me sploh poslušal ni.
— Tem bolje.
— Zdaj pa pojdi počivat, draga sestrična. Jaz moram pripraviti še nekaj za pot. Pazi zlasti, da se zvečer vpričo mojega moža ne iizdaš.
— Bom že pazila, nič se ne boj.
Znova sta se objeli ki razšli. Helena je odšla v svoje sobe. Mučila jo je misel na laž. Prvi hip na to ni pomislila, zdaj, ko je neobhodnost zahtevala to novo žrtev, je pa tem borj trpela.
Zatopila se je v pisanje dolgega pisma svojemu možu, ko je naenkrat pozvonilo k obedu.
V jedilnici je našla svaka zatopljenega v skrbi.
— No, draga Helena, kako ste potovali? — jo je vprašal.
— Imenitno! — je odgovorila mlada žena nekam v zadregi.
— Kaj   je   vam pa naročita naša
mati?
— Naša mati?
— Da. Ali je vam svetovala poslušati moj nasvet in spremiti naju v Guyano?
— Strinja se z menoj. — je odgovorila Helena. — da tega krasnega načrta ni mogoče uresničita. Zdravje mojega sinčka mi ne dovoljuje tega. A morda bi tudi Ramon ne bil zadovoljen, če bi se naenkrat odločila za tako dolgo pot.
— Da. Morda ima gospa grofica prav in vi tudi, — je pritrdil Sairrt-Hyrreix. Toda ne morem si misliti, da bi ostali tu v Parizu tako sama. A morda se hočete preseliti v Permoet k babici in detetu?
Mata Hari v filmu
FIlm, U prikazuje burno življenje lene vohunite, je Ze
16 let je že minile od tragične smrti slavne vohunke Mate Hari, ki so jo ustrelili Francozi v gozdu pri Vincen-nea. Zapeljiva lepotica je delila usodo mnogih, ki so med vojno resnično ali samo dozdevno vohunili. Dočim so pa vsi drugi več ali manj pozabljeni, se je spomin na skrivnostno plesalko se ohranil. Fantazija se je polastila njene usode in zanimanje za to skrivnostno lepotico se menda ne bo nikoli poleglo. Se
zdaj, 16 let po njem" smrti, se javnost živo zanima za njo. Nedavno so hoteli prodati v Parizu hišo, kjer je Mata Hari stanovala do svoje aretacije. Hiša stoji v pariškem predmestju Neuillv. To je lepa, velika vila v angleškem slogu, ki bi jo marsikdo rad kupil, saj je tudi v Parizu veliko pomanjkanje stanovanj, toda ljudi se polašča groza, ko zvedo, kdo je stanoval v tej hiši. In tako ni nikogar, ki bi hišo kupil. Vila Mate Hari je prišla sicer na javno dražbo, toda noben kupec se ni oglasil. Samo za hleve se je našel interesent in sicer debel gostilničar, ki jih je preuredil v javni lokal, v kavarno Mate Hari, ki je dobila ime »Pri lepi vohunki«.
Okrog Mate Hari je spredla človeška fantazija venec zagon etnos ti; eno je pa gotovo, da je bila plesalka izredno lepa in očarljiva. Njeno vohunstvo bi ne moglo brti tako uspešno, da ni očarala vsakega moškega, ki se ji je približal. Na moške je imela tako močan vpliv, da so bili popolnoma v njeni oblasti. Fantastično in burno življenje na Holandskem rojene in na Javi odrasle lepotice se kar samo ponuja za film. Zato ni čuda, da je prišla filmska mdustrija v iskanju primernega gradiva za nov film Grete Garbo na misel obdelati za film pustolovsko življenje Mate Hari. Znano filmsko podjetje Me-tro Goldwyn Maver je film, ki prikazuje življenje Mate Hari, že izdelalo in prihodnji teden bodo že videli ta film na Dunaju. V glavni vlogi nastopa slavna filmska igralka Greta Garbo,
General Ma mrtev
Kitajski general Ma aH Mačačeng, ki je delal Japoncem v severni Mandžuriji zadnje čase toliko preglavic, je padel baje v krvavi bitki med Kitajci in Japonci. Bitka je trajala dva dni in sicer blizu mesta Ankntšin severozapadno od Harbina. Japonskim četam je poveljeval general Tanaka. Padlo je tudi 200 mož generalove telesne straže.
Truplo generala Ma so našli pod kupom drugih trupel. Trupla njegovih vojakov iz telesne straže so ležala okrog njegovega trupla, kar priča, da mu je bila telesna straža zvesta do zadnjega trenutka in da se ni umaknila z bojišča, čeprav je bilo jasno, da je bitka izgubljena. Le nekaj vojakov generalove telesne straže je ostalo živih. General sam je dobil več smrtnih strelov iz strojne puške, tako da je bilo njegovo truplo vse preluknjano.
Podjetna kraljica lepote
Mir rele Lefargeova je iz zelo ugledne toulonske rodbine. Da je ravnala zelo nedostojno s svojim kraljevskim dostojanstvom, ki ji je bilo prisojeno tri leta zapored na lepotni konkurenci na franc rivijeri, ko je bila izvoljena za krafcico lepote. Velika čast ji je šla najbrž preveč v glavo in mislila je, da ji je kot kraljici lepote vse dovoljeno. Začela je sAepariti kar na debelo. Sicer so jo take skomine obhajale tudi že prej, pa se je bala posledic in šele ko je postala kratica lepote, je stopila pogumna na pofezko pot. 2e kot 14 letno dekletce je pobegnila z doma in začela svojo pustolovsko karijero na jugu Francije.
Kot kraljica lepote je pa nastopala večinoma v vlogi odvetnice. V odvetniškem talarju je nastopala v sodnih dvoranah, po uredništvih se je izdaja-
la za novinarko in pod slavnimi imeni je najemala po najlepših hotelžh sobe. Izposodila si je mnogo denarja, kupovala krasne obleke, kožuhov ino in dragulje, ne da bi kaj plačala. Najnovejše sleparije je uganjala pod imenom pariške odvetnice Andree Chan-talove, ki je naenkrat dobila cel kup računov in opominov, pa je seveda ostrmela, ker ni imela pogona o nakupu v računih navedenega blaga. Velika spretnost podjetne kraljice lepote se je pokazala tudi v tem, da je znala brez sledu izginiti rn da jo policija zdaj zaman išče.
Brezplačna reklama
Ni vedno dobro, če je človek prevnet zaščitnik morale. O tem se je prepričal tudi pariški duhovni oče Betlehem, znan po svojih energičnih nastopih proti nemoralnim plakatom in tisku. Mož je nehote napravil dobro reklamo nekemu knjigarnarju na Avenue de Orte-ans, misleč, da bo storil nekaj za po-vzdigo javne morale. Že opetovano je ta pariški Savonarola trgal po mestu filmske plakate, ki so bile na njih ženske razgaljene bolj, nego se je zdelo strogemu čuvarju morale dostojno. Te dni je pa opazil pri knjigarnarju na Avenue de Orleans v izložbi pohujšljive ovoje knjig. Začel se je zgražati in glasno dajal duška svojemu ogorčenju. Seveda se je kmalu zbralo okrog njega vse polno radovednežev, ki so se pobožnemu možu posmehovall Sramežljivi duhovni oče je imel na množico radovednežev celo kratko pridigo o propadanju morale.
Slednjič je prišel knjigarnar iz trgovine in ko so mu povedali, kaj se je zgodilo, je dejal: »Nisem prišel, duhovni oče, da bi se z vami prepiral, temveč da bi prodajal.« In res so bile kmalu prodane vse knjige, ki jih je bil pater Betlehem proklel m knjigarnar si je zadovoljno mel roke.
Batfa o svojem naslednika
Uredništvo »Zlina« je našlo zanimiv dokument, ki odgovarja na vprašanje, zakaj se Bat'ine tvornice niso ustavile niti za eno uro po smrti svojega ustanovitelja in zakaj je šlo poslovanje po vseh Bat'inih delavnicah in prodajalnah mirno svojo pot. Bat'a je namreč že davno mislil na svojega naslednika in je tudi točno povedal, kakšne želje ima v tem pogledu. Njegova, šele zdaj najdena izjava se glasi:
Problem svojega naslednika sem začel reševati pred 36 leti, ko sem dobil prvega pomočnika. Nikoli bi ne bil klical pomočnikov, zlasti pa ne mnogo pomočnikov, če bi bil organiziral svoje delo tako, da bi bil pri njem nepogrešljiv. Enako pa ne moremo potrebovati ljudi, ki hočejo ostati dninarji. Odpustil sem pred leti pomočnika v skladišču, ki je nosil bale na hrbtu, namesto da bi jih prepustil dvigalu, ko mi je odgovoril, da je to stvar ravnateljstva, on pa da hoče ostati samo pošten delavec. Nobeno podjetje se ne more razmahniti, če ne najde načina, kako iz-preminjati dninarje v ravnatelje. Tistega dne, ko se nam je posrečilo rešiti ta problem, je bilo rešeno tudi vprašanje bodočega vodstva naših tvornic.
Svoja trupla ponujajo
Na svetu so bili vedno čudaki, ki so prišli na originalno misel, prodati svoje truplo anatomičnemu institutu. Vodila jih je napačna domneva, da je odsluženo človeško telo zdravnikom dobrodošlo in da se lahko človek pred smrtjo proda. Žalosten dokaz, kako težke čase preživi jamo, je tudi dejstvo, da dobiva dunajski anatomičrri institut sedaj na leto najmanj 1000 takih ponudb. Večinoma se obračajo na anatomični institut siromašni ljudje, ki bi radi zvedeli, koliko bi mogli dobiti za svoje telo, ko ugasne v njem življenje. Mnogi, ki nimajo niti vsakdanjega kruha, se ponujajo celo za 20 aR 10 Šilingov. Nad 200 šilingov ne zahteva nihče. Vsak pa zahteva takojšnje plačilo. Toda anatomični institut ne kaže nobenega zanimanja za take krrpčrje. Pri tem lahko nastanejo težkoče, kajti če dotični, ki je svoje telo prodal, odide le v okolico mesta in tam umre, je težko uveljaviti pravico do njegovega trupla.
Človek mora zapustiti svoje truplo anatomičmemu institutu v orxyroM, ne pa prodati ga. Tudi teh primerov je zdaj vedno več. Ljudje, ki zapuste svoja trupla anatamičnermi institutu testa-mentarično, se dele v dve skupini. V eni so večinoma intelektualci, ki j2i prav nič ne žanrom, kaj bo po smrti z njmovimi zemskuid ostanki aH jm pokopljejo ah sežgo aH pa pridejo pod nož. Mnogi pa hočejo brli krjub teran svečano prikopani in žele, da anatonrio-ni institut po uporabi vrne njihovo truplo sorodnikom, da ga pokopljejo. Za to je pa potrebno skoraj leto dni, kajti anatomični institut trupla v rx)sebrrih shrambah preparira in pusti ležati več mesecev. V drugi skupini so pa siromašni ljudje, ki hočejo prLhrarriti sorodnikom stroške za pogreb in v oporoki določijo, naj izroce njihove zemske ostanke anatomičnemu institutu, ki potem poskrbi tudi za pogreb. AnatornrS-nemu mstrbrtu pripadejo sicer samo oni mrliči, ki se za njihov pogreb prve dni po smrti nihče ne javi
V gostftnL
Krčmar: Zakaj ste se pa tako zagledan" v to vtioo?
Gost: PrerrnSjujern, kolika škoda je, da voda ni rdeča, vino pa brez barve. Bi vsaj človek takoj spoznal, če je vinu primešana voda.
ŠPEDICIJA TURK
LJUBLJANA Masarv-kova c. 9 (nasproti carinarnici > prevzema
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, slcrbno in po najnižji tarifi. Revizija
pravilnega zaračunavruija carine   po njej deklariranega   blaga   in   vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157.
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, oodial kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjs uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri In sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev 2157.
JC1
vseh  vrst enobarvne in  večbarvne   izdeluje klisarna
4*
krnska
ta odgovor znamko* - Ha
rstPCiniCNiNi
PRILOŽNOSTNI NAKUP
Kompletno urejena tovarna perila z novim električnim pogonom, ustanovljena pred 2 leti, v obratu 13 najnovejših specijalnih strojev z vsem pripadajočim inventarjem zelo ugodno naprodaj. — Na ogled v Mariboru, Dravska ulica 10. 3004
EE3H
SAMICE rdečega Kardinala in Diamant Amandine nudi Import živali, Bled 2. 2996
ZLOŽLJIVO POSTELJO
proda Ana cernivec, Gradišče št. 14 3006
VOZ Z MRO na vzmetah ter dva mala vozi-l štirih kolesih prodam. Petkovšek, Dolnji Logatec 3001
Dobro ohranjeno POHIŠTVO
in železen štedilnik prodam po nizki ceni. Ogleda se: Dolenjska cesta 88. 2999
ČEVLJAR. ŠIVALNI STROJ
ploski stroj »Singer«, dobro ohranjen, proda Franc Pužem, Naklo. 2995
STANOVAL
LETOVANJE V BOHINJU
Vam zelo poceni nudi hotel-pen-sion »Triglav«, Bohinjska Bistrica. — Velik park in soln-čne kopeli. V sezoni 35 do 55 dinarjev, po sezoni Din 25 do 45.—. 2992
GRAMOFONSKE PLOSCE PO L— Din posojuje »Šlagere, Aleksandrova cesta 4 (prehod »Viktoria palače) in Maribor, Slovenska ulica 18. 70-T
KRATEK KLAVIR znamke Luner, ugodno proda Janša Joško, Dovje-Mojstrana.
2993
SLUŽBE
VRTNARSKI DELAVEC
srednjih let, neoženjen, vešč celokupnega vinarstva, išče službo po dogovoru. — Franjo Zvonar, Dečji dom, Osijek I, Strossmaverjevea ulica br. 71.
3002
«
UČENCA
s primerno šolsko izobrazbo, s plačo po dogovoru — sprejme L Pečnik, trgovina z mešanim blagom, Jezica pri Ljubljani.
3000
POLK
AKO HOČETE SVOJO HČERKO
res dobro trgovsko izobraziti, tedaj jo vpišite v Gorazdov učni zavod (preje Gartnerjev tečaj). Prvovrstna učna metoda — radi tega izvrstni učni uspehi. — Sprejema samo dekleta! Vpisna dneva 2. m 3. avgust od 8. do 12. in od 2 .do 5. ure. — Nunska ulica št. 19. 2998
GOSTILNA NOVI SVET
V 6KOFJI LOKI, Kapucinsko predmestje — ae priporoča cen j. občinstvu, leto-viščarjem in turistom. Celodnevna popolna oskrba 30 do 40 Din. Abonenti po dogovoru. Zračne in čiste sobe. 2974
KUPIM
RABLJENIH SODOV za vino, od 10—400 litrov, kupim vsake množine. Ponudbe na naslov: Franjo Serbedjrja, trgovec, Virovitica. 3003
PAZMO
VTNA
pristna dalmatinska in slovenska, na debelo in na drobno čez ulico od 4 Din naprej pri »Dalmaciji«, Gosposvetska 13, Kolizej. 2884
BUKOVA DRVA
dostavljena na dom: cela dinarjev 110.—, žagana Din 120.—, klana Din 130.— za 1 m«. — Putrich, Dolenjska cesta št. 6
2972
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c. 14.
72/T
ČEVLJI
N A OBROKE »TEMPO«. Gledališka ulica 4
(nasproti operi).
PUHASTO PERJE čisto, čohano, kg po 48 Din, drug avrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju — I*. Brozović, Zagreb, DJca 82.
2947
Oton ChrUUrf. — Vsi v Ljubljani.