Nekaj o dvojakih.......	113	O prikladnem panju . . .	. . . 121
Melisa...........	114	Opazovalne postaje	. . . 121
Lesene posode za med .....	115	Vprašanja in odgovori . .	. . . 123
Medena limonada.......	116	Društvene vesti.....	. . . 123
Čebelarska razstava......	116	Vesti iz podružnic ....	. . . 124
Nov čebeljnak na Zgornjem Logu pri		Listek........	. . . 124
Litiji...........	119	Drobiž........	. . . 128
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Uredništvu dohajajo od vseli strani vprašanja o ceni medu in o stanju kupčije z medom sploh. Opetovano smo že povedali,' da trenotno nima med ni-kake veljave in da večjih množin ni mogoče spraviti v denar. Naš stari »prija-
telj« Dolenc v Ljubljani je ponujal te dni za fin točen med 17'50 Din za kilogram. Čebelarji! Potrpite z medom do zime. Na vsak način se morajo tudi v tem oziru razmere izpremeniti.
Važne gospodarske knjige.
Dnabiiftli ClHian Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi in 92 rranllUU OUUjar. slikami v besedilu. Priredil MARTIN HUMEK, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120'—. Tudi ta knjiga prekaša vsa pričakovanja, mnogostransko in pregledno razdeljena tvarina je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotisku, vezava in vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni.
(¡ffMDIIcba blllianira VELIKA IZDAJA z mnogimi slikami v besedilu in več barvanimi UiUVulIullU nUHu! luU. tabelami. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila S. M Felicita Kalinšek. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno, Din 220"—.
Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem papirju v barvotisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih je izvršil ravnatelj Dragotin Humek, reproducirala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in poznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore tako obširne in bogato opremljene kuhinjske knjige.
Vsled bogate vsebine in velikega števila umetniških prilog v barvotisku je imelo založništvo za obe knjigi ogromne nabavne stroške in je prodajna cena obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka in vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere, more zdržati založništvo te dve ceni najdalje do konca avgusta t. 1., nakar se obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanje cene.
NliP Mil» Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob, s 75 barvnimi tabelami. Sestavil ntlflb yUlltj. Ante Beg. Slike izvršil Dragotin Humek. Cena Din 100" —.
Nasveti zo hišo in dom. .virih priredil 1 Majdi"Cena Dia 32"'vezano
KncnnrHnictnn Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Šolam in gospo-UUjpUUlIlJdlVU. dinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj. Cena Din 40'—.
CarilD n Itnennriinic+nil Navod o ravnanju s sadjem, sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Za linUjB ■ yUa|JUIIIIIJi)IHU. gospodinje in dekleta priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik, ■ 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30"—.
Ssdno ilUO Sli S3djB3CC Priredil M- Humek, viSji sadjarski nadzornik. Ta knjiga spopolnjuje prvo in velja
Rnncbon in mantlira Navodila, kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik □ l CanCV lil IIIOI UllU, Cena za to novo knjigo, ki podaja nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejši sadni vrsti ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12—.
Mailb n fahelanstllll A- Janša. Novi natis priredil F. Rojlna z dodatkom ALBERTIJEV-ŽNIDERŠIČEV PANJ in noun U IBUtlCI JIUU. kako v njem čebelarimo, priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik Cena za knjigo, ki temeljito seznani čebelarje, kako postopati s kranjiči in kako čebelariti v novem modernem panju, znaša Din 24—,
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani.
GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI.
Urejuje M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Tobačna ulica 21.
Letnik XXVI.	V Ljubljani, dne 31. avgusta 1923.	Štev. 8.
Nekaj o	dvojakih.
Mihael Levstik. — Celje.
Tuintam so se priporočali dvojaki,	- pogreški še niso največji. Prav pogosto
to je panji, ki imajo prostora za dve če-	se namreč pripeti, da se v takih panjih
belni družini, kateri loči le ena stena,	obe družini sami spojita v eno. Ako pa-
deska po 2 cm debela. Vrline tekega pa-	nji niso iz popolnoma suhega lesa in ne
nja so na prvi pogled precejšnje. Pozimi	posebno skrbno izdelani, se medstena
imate taki sosednji družini mnogo bolj	vsuši in razpoči, da skozi špranjo čebele
toplo. V slučaju brezmatičnosti ene dru-	lahko lezejo križem. Koj bode ena mati-
žine se ta prav lahko pridruži sosednji:	ca uničena in nezgoda je tu, kajti taka
odstraniti je treba samo veho v ločilni	družina, ki potem zaseda dva prostora
steni. Prihrani se tudi precej lesa in de-	drug poleg drugega, se ne obnaša vse-
la in konečno, posamezne panje tat lahko	lej dobro. Matica navadno ostane v
odnese, dvojakov pa ne more. Iz teh	svojem panju in ne preleze tudi v so-
povsem umljivih razlogov so kaj radi	sednjega. V panj, kjer ni matice, se ob
uporabljali dvojake posebno taki čebe-	ugodni paši pač odlaga med. Toda če-
larji, ki so jih znali izdelovati sami.	bele se le bolj drže onega prostora, kjer
Ata Jurančič je stavil prav lične pavi-	je matica in sosednega ne zasedajo toli-
ljončke, za dva, štiri, osem in več pa-	ko, kakor bi bilo trčba. Zato silijo v tega
njev, ki so med seboj v tesni, neločljivi	kaj rade posamezne roparice in lahko se
zvezi. Kakor rečeno, takšni sklenjeni pa-	pripeti, da se privabijo v tak panj v to-
nji niso ravno slabi in če so prav na-	liki meri, da ga izropajo in napadejo
rejeni, ustrezajo lahko čebelam in čebe-	tudi druge. Že samo tak slučaj zamore
larju imenitno.	povsem udušiti veselje do sklenjenih
Toda zadeva ima tudi svojo senčno	Panjev,
stran. Že to je nerodno, ker se posamez-	Če pa si kdo vsekako hoče graditi
ne družine iz sklenjenih panjev ne mo-	sklenjene panje, naj se odloči kvečjmu
rejo odvzeti, bodisi za prodajo ali dru-	le za dvojak in naj uvažuje pred vsem
gače. Tuintam bi bilo treba prestaviti	troje: 1. bodi les popolnoma suh; 2. med-
kakšno družino na drugo mesto; takšno	stena naj bode v prednjo stranico vdela -
prestavljanje je pri sklenjenih panjih iz-	na, ker tam se največkrat pojavi špra-
ključeno. Takšni panji se tudi ne dado	nja; 3. medstena naj se ne lima, da se
lahko prevažati v pašo. In vsi ti našteti	lažje razteza in krči, pač pa naj ima v
skladeh vdelane letve, ki zabranijo prehod v slučaju, da se naredi ondi špranja.
Vrline sklenjenih panjev so torej pravzaprav le dozdevne. Da so ti panji prenerodni za tatove, to edino je resnica. Za zimo pa bode skrben čebelar znal družino popolnoma obvarovati pred mrazom tudi tedaj, če se ne nahaja v dvo-jaku. Kar se pa tiče lagote združevanja v takih dvojakih, pa bodi povdarjeno,
da se čebele dveh sosednih panjev itak prav lahko združijo veno družino in eden prostor tudi tedaj, če jih ne loči samole ena stena z običajno veho. Združevanje dveh sosednih družin v eno pa v dveh prostorih pa se, kakor že rečeno, ne obnese posebno.
Vsekako bode bolje, ako se držimo načela: v čebelnjaku in v tako-z v a n i h p a v i 1 j o n č k i h imej v s a,-k a d r u ž i n a . za s e pa n j.
Melisa.
M. H ume k. — Ljubljana.
Še izza otročjih let in pozneje iz prvih let svojega čebelarstva se spominjam, da so stari čebelarji jako cenili meliso kot sredstvo za pomirjen je čebel in kot nekako vabo pri rojenju. Zato niso nikdar pozabili na meliso, ko so vsajali roje. Vsak panj, posebno pa nov, so na trli s to rastlino, predno so ogrebli vanj roj. Hvalili so se, da gredo čebele v tak panj posebno rade in da nikdar ne pobegnejo iz njega. Sam tega nisem nikdar preizkušal in v novejšem času tudi slišati ni bilo, da bi čebelarji meliso kaj upoštevali in zdi se, kakor bi bila v modernem čebelarstvu pozabljena.
Ob priliki 2. kongresa jugoslovanskih čebelarjev v Sarajevu dne 11. in 12. avgusta tek. leta pa nam je muslimanski čebelar g. Halil Buzaljfo iz Stolaca v Hercegovini opisal in tudi praktično pokazal kako on s pomočjo melise lovi in spravlja v panje roje, ne da bi bilo treba plezati po drevju in drugih nepri-ličnih predmetih, torej brez truda in nevarnosti. Ravnanje z meliso je uedležen-cem kongresa pojasnil in praktično pokazal v parku kopališča Tlidže, kjer je mimogrede slučajno našel nekaj melisnih rastlin.
Takoj, ko roj zapusti panj in veselo raja po zraku ter išče kam bi se vsedel, vzame čebelar pest sveže utrgane melise in hitro nadrgne z njo notranje stene pa-
nja, oziroma lovilnika, v katerega hoče ogreniti roj. Ko je s tem gotov, vrže meliso, koliko mu je še ostane v roki na dno panja. Sedaj vzame še par rastlin sveže melise in jo temeljito zmane in zvalja med dlani obeh rok, tako kakor delamo, ko se umivamo. Nato vzame z meto natrt panj pod pazduho, stopi pod čebelrii metež, vzdigne kvišku kakor k molitvi sklenjeni obe roki, v katerih ima še strto in zvaljano meliso ter nekoliko-krat močno pihne skozi roki proti čebelam. Takoj so začno spuščati čebele proti njemu. Ko to opazi, postavi panj na tla, položi nanj meliso, ki jo ima v rokah in stopi na stran. Čebela se brez obotavljanja spustijo kar v curkih proti panju in ga z veselim šumom zasedejo.
G. Buzaljfo je z vso odločnostjo zagotavljal, da je gola resnica, kar je povedal in da je ta način obsolutno zanesljiv; uporablja da ga že mnogo let. Za dokaz je povedal, da je imel minolo pomlad 26 rojev; izmed teh mu je en sam delal nekaj preglavice. Ostalih 25 pa je spravil na opisani način v panje gladko brez najmanjše težave. Rekel je celo, da z meliso lahko izvabi čebelni roj kamorkoli hoče.
Brez dvoma je nekaj resnice na tej reči. Iz strte melise se namreč razširja močan duh, ki mora biti čebelam posebno všeč. Uspeh pri ogrebanja rojev je pa
vsekako zavisen tudi od čebelarjeve spretnosti in vaje.
Melis je pa najbrže več vrst in ob omenjeni priliki ni bilo mogoče ugotoviti pravega imena za meliso, ki jo g. Buzaljfo uporablja. Srbi jo imenujejo »pčelina ljubica«, Turki ji pravijo pa »agulot«. Najbrže bo to navadna ali citro-nina melisa (melissa officinalis), ki raste tudi po naših krajih.
G. Buzaljfo bo poslal uredništvu nekaj rastlin od melise, ki jo on uporablja. V prihodnji številki bomo pa objavili, ali je to naša navadna melisa ali kaka druga vrsta.
Kdor izmed c. čitateljev ima o uporabi melise pri čebelah kako izkušnjo, ga prosimo, naj jo blagohotno javi uredništvu.
Lesene posode za med.
Blagovni odelek čebelarskega dru-	reklo, da med posodo izsuši Iz-
stva ima v zalogi lesene sode, ki drže nad	početka, dokler je les napojen z vodo, si-
oOkg medu. Ti sodi so jako poceni	cer drži med, pozneje pa, ko med vodo
(vsak velja samo 45 Din) in so zelo do-	posrka iz lesa, se doge skrčijo in v skla-
bro izdelani. Kdor s sodi pravilno ravna,	dih odnehajo.
mu ne bodo puščali. Moti se pa vsak,	Iz te razlage bo že vnaprej vsakdo
kdor misli, da bodo z vlago napojeni ali	lahko posnel, kako je treba leseno posodo
namočeni m napeti leseni sodi držali med.	pripraviti, da bo zanesljivo držala med
Da ne bodo čebelarji, ki s sodi ne-	Nič drugega ni treba, nego posodo pred pravilno ravnajo, dolžili blagovnega od-	uporabo temeljito presušiti, da se oddelka čebelarskega društva, ako bi jim	. strani iz lesa vsa vlaga, sodi ne držali, ponatiskujemo v izvlečku	Posodo, ki je namenjena za med, naj-tozadevm članek iz 23. letnika »Sloven-	laže presušimo na solncu in vetru ali na skega Čebelarja«.	prav suhera zračnem prostoru, n. pr. na _ Lesenih posod čebelarji ne uporab-	podstrešju. Med tem ko jo sušimo več-ljajo radi za med, ker mislijo, da ga ne	krat pritegnemo obroče. Na ta način do-drze. Toda to velja samo za posodo, ki ni	sežemo, da se doge tesno sprimejo in pravilno pripravljena. Vedeti moramo	medsebojne stike neprodušno zapro Ta-namrec da ako je lesena posoda le ko-	ko pripravljena lesena posoda drži med lickaj vlažna ali ako je les celo nasičen	prav zanesljivo, ker ni nobenega povoda z vodo, ne bo nikdar držala medu. Takoj	da bi v skladih odnehala, iz početka sicer ni opaziti, da bi kaj pu-	Prazna lesena posoda za med, naj se scala in nevešč čebelar misli, da je vse v	nikdar ne uporablja za druge namene, zla-redu. Kako pa se čudi, ko pogleda v	sti naj se vanjo ne naliva voda Ko se shrambo čez nekaj dni! Posoda stoji v	iz nje pobere ves med, je nikdar ne umi-^e(lu> kl se cedi iz vseh skladov,	varno, ampak skrbno zapremo in hranimo kjer so staknjene doge. Kako je to, da	na suhem zračnem prostoru. Pred zopet-je posoda izpočetka držala med, pozneje	no uporabo je treba posodo dznova pre-pa ne? Ta, na videz čudni pojav bomo	sušiti in obroče pritegniti, ako so kaj odprav lahko razumeli, ako vemo, da je	nehali.
med higroskopičen, to se pravi,	Nobena posoda se ne sme prav do
d a vsrkava vi a. g o (vodo), i z s v o -	vrha napolniti z medom, zlasti ne sodi. Ko
je o k o 11 c e , torej iz zraka, pa	se namreč med strdi (kristalizira), se nje-
t u d i iz posode, v kateri se	gova telesnina poveča in lahko se zgodi,
n a h a j a. Z drugimi besedami bi se to	da razžene posodo.
Medena 1
M. HumeL
Znano je, da je navadna limonada (mrzla studenčnica [ali pa tudi slatina in sifon], osla j ena s sladkorjem in oki-sana z limoninim sokom) izvrstna pijača, ki gani žejo in tudi sicer blagodejno vpliva na organizem, najsibode zdrav ali bolan. Pri raznih vročinskih boleznih je ta pijača od nekdaj v navadi in j j zdravniki splošno priporočajo. Neumlji-vo pa je, da ne sladijo limonade z medom, ki je vendar v vsakem oziru boljši nego njegov mogočni novodobni tekmec — sladkor. Saj bi moralo biti vendar vsakomur znano, da je sladkor težko prebaven, ker se mora v naših prebavilili šele invertirati. Ta pretvorba pa želodec zelo otežuje, zlasti pri otrokih in pri osebah s slabim želodcem. Sladkor v medu je pa prebavila že čebela in zaradi tega nima z njim naš želodec nikakih težav. Ob letošnji hudi vročini sem v svoji družini večkrat naredil limonado z medom in se prepričal, da je nele zelo okusna in prijetna — pilo jo je rado staro in mlado — ampak da tudi gasi žejo neprimerno bolje nego malinovec ali drugi sladki sadni soki — da ne govorim o alkoholnih pijačah, ki žejo le podžigajo.
Ob priliki letošnjega 2. kongresa jugoslovanskih čebelarjev v Sarajevu smo si ogledali tudi dva večja čebelnjaka. Ko smo prišli v selo Koran k bratoma Hadži - Šabanovic, (bogata muslimanska lesna industrijca), so nam postregli z neko sladko pijačo, ki jo imenujemo š e r b e. Po okusu se je takoj lahko spoznalo, da je medena pijača. Ko smo po-
— Ljubljana.
izvedovali kako je napravljena, smo zvedeli, da ni nič drugega nego navadna medena limonada, ki je v ondot-nih krajih običajna narodna pijača, zlasti pri muslimanih, ki ne vživajo alkoholnih pijač.
Drugi dan smo se na potu v kopališče llidže ustavili pri čebelnjaku g. Aleksandra Durzunovica. Tudi tam so nas sprejeli z velikim vrčem, polnim ledeno mrzle medene limonade. Ker nas je morila neznosna vročina in njena spremljevalka žeja, si je lahko misliti, kako nam je bilo ustreženo s tako pijačo.
Medeno limonado (šerbe) pripravljajo na ta način, da raztopijo na liter studenčnice kakih lOdkg medu in dodajo soka1 od ene citrone (limone). Da ostane ob hudi vročini pijača vsaj nekaj časa mrzla, jo hranijo v lončenih nepo-loščer.ih vrčih. V krajih pa, kjer je na razpolago snažen led, vržejo v vrč, ko je pijača gotova, kos ledu. Namesto soka od citrone bi lahko vzeli tudi primerno množino citronine kisline, ki jo prodajajo v drogerijah v obliki praška, ki se v vodi hitro raztopi.
Medica brez citrone je sicer tudi vžitna, toda ima prevč omeleden okus in bi jo malokdo maral. Kislina pa omili sladkobo in naredi v zvezi z medom prijeten, osvežujoč okus, ki spominja na sladek grozdni aH sadni sok.
Čebelarji abstinenti — pa tudi ne-abstinenti! Evo vam izvrstne brezalkoholne pijače!
čebelarska razstava v Sarajevu.
Jos. V e 1- b i č — Ljubljana.
Razstava je bila v prostorih velike	zastopnikov verskih in vojaških oblasti
realke v času od 11. do 18. avgusta t. :.	ob zvokih vojaške godbo. V svojem go-
Otvoril jo je pokrajinski namestnik de-	voru se je spominjal Slovencev in po-
želne uprave g. Vulovič v navzočnosti	hvalil pridnost kranjskih čebel in sloven-
skih čebelarjev, ki jih je spoznal po dovršenih študijah leta 1896. v Celju.
Prostor za razstavo je bil srečno izbran. Ugodno se je dalo razpostaviti živo blago, čebelarski produkti in čebelarske potrebščine.
Čebele, v 14 panjih, so bile razpostavljene v predvrtu, ki je bil z zastavami okrašen. Ob zapadni steni je bil postavljen originalen bosanskih čebelnjak. Pod pravokotnim napuščem, ki je bila na njem po ondotni navadi pritrjena konjska lobanja in po katerem so rastli ne-treski, se je nahajalo več obljudenih in nekaj praznih bosanskih pletarjev. To so približno pol metra visoki, stožčasti, iz razcepljenih palic in srobota spleteni, zunaj in znotraj s kravjakom prevlečeni in pobeljeni panji, kakor se rabijo tudi po Srbiji. Največjo in najbolj obljudeno kotšnico je izložil Fočo Abdular iz Sarajeva.
Ondotni napredni čebelarji rabijo pletarje, da dobivajo iz njih roje, torej v isto 'Svrho kakor mi kranjiče. Vsajajo pa jih večinoma v malo primerne dunajske panje in amerikanke, ki pa imajo z amerikanskimi panji le to skupnost, da se odpirajo od zgoraj. Mera satnikov 26 X 27 cm2 je po že starih izkušnjah odločno premajhna. Takih obljudenih panjev je bilo na razstavi največ.
G. Aleksa Durzunovič iz Ilidže je razstavil čebele v panju, ki je na prvi pogled nekoliko podoben našemu A. Ž., a njegova notranjost je poplnoma drugačna. Ima več manjših, visečih satnikov in dve izletnici in se more rabiti za mrzlo ali toplo stavbo, odpira pa se le od zadaj. Delo v njem je zelo težko, nagel pregled nemogoč.
Ob vzhodni steni pod provizorično streho je bilo nameščeno izložno blago naših rojakov igg. Strgarja in Ambro-žiča. Razstavila sta svoje za transport zelo dobro opremljene, obljudene kranjske panje, oziroma panje z nekdanjo nemško normalno mero.
Na vrtu je bilo tudi nekaj votlih debel in panjev z raznimi posebnostmi. Gospod Podhrajski iz Sarajeva je rasta-vil »nazorno« amerikanko, ki je imela na podolžni strani steklene stene, da si lahko ogledoval delo čebel, ne da bi panj odpiral. Iz tega in drUgili panjev sem se prepričal, da bosanski čebelarji v obče ne uporabljajo celih satnic, temveč le male začetke.
Razstavljene čebele so bile po zunanjosti popolnoma enake našim »kranji-cam«. Tudi glede krotkosti, pridnosti, rodovitnosti in drugih svojstev bo težko najti kako razliko. Vse kaže, da je domovina naše čebele veliko večja, kakor smo to dosedaj trdili.
Vhod poslopja, stopnišče in mostovž prvega nadstropja, kjer se je nahajal glavni .del razstave, je bil okrašen s cvetlicami, smrekovimi vejicami in zastavicami. Stene so bile okrašene s preprogami in mnogobrojnimi slikami čebelnjakov in pokrajin, kjer so bili panji razpostavljeni po amerikanskem načinu.
Na mostovžu so bili na mizah ob stenah razvrščeni panji raznih velikosti in oblik iz vseh pokrajin naše' države.
Okusna dela je razstavil Štefan Pavlic iz Fojnioe. Peča se izključno z izdelovanjem bosanskih čebelarskih potrebščin iz lesa. Napravlja posebno panje po naročilu deželnega čebelarskega društva, ki jih po zmernih cenah oddaja svojim članom. Razstavil je tudi podstavke za pletarje, lovilnike za roje in drugo.
Jugoslovanska pčelarska zadruga v Dubrovniku je razstavila svoja položna vzpravna (pokončna) ulišča. Hrvatsko slay. pčelarsko društva v Osijeku pa svojo pučko (ljudsko) košnico. To društvo je imelo tudi lepe posode za med.
Mnogi obiskovalci so se ustavili pri velikanskem ležečem panju za razvoj »jakog« ljudstva z dvema maticama, ki ga je razstavil Rezakovič Ahmet iz Foj-nice. Panj je imel 20 satnikov v velikosti 40 X 40 cm2.
Videli smo panje, v katerih je imel vsak satnik vdelan kosec matične rešetke, panje s stenami iz koruznice, panje za vzrejo in prezimovanje matic itd.
Posebno pozornost jo vzbujal A. Ž. panj s sipalnikom, pitalnikom in zaklop-no kožico. Veliko zanimanje za naš panj se je posebno pokazalo, ko je naš urednik g. Humek na čebelarskem kongresu predaval o čebelarstvu v Sloveniji. Nekateri bosanski čebelarji so izrazili resno željo, da bi se prišli k nam učit čebelarstva. — V svojo žalost moram konštatirati, da razstavljeni panj ni bil izdelan povsem vzorno in predmeti niso bili prilagodeni drug drugemu.
Centralna pčelarska zadruga v Zagrebu je razstavila najrazličnejše čebelarsko orodje; po stenah je razobesila podobe iz anatomije čebel.
Točil je bilo na razstavi le dvoje. Bilo je domače delo Mije Adama iz Os-jeka, Simo Budimic iz Varcar Vakufa je izložil razne tiskovine in čebelarske liste.
Soba, ki je bila koncu mostoviža, je bila namenjena za zgodovino čebelarstva, za med in vosek in izdelke iz teh snovi.
Nasproti vhodu sta bila dva modela starih bosanskih domačij, na katerih smo ogledovali, kje in kako so nameščali naši pradedje svoje košnice. — Poleg teh je bil model lončenih cevi, kakoršne so rabili stari Egipčani za čebelna bivališča.
—	Zanimive so bile starinske, barvane končnice kranjskih panjev, ki jih je razstavil predsednik Saveza g. A. Bukovec.
—	Na tem mestu razstavljen je bil tudi nazorni panj g. Ambrožiča iž Mojstrane.
Medu in voska je bilo razmeroma malo. Med je bil najrazličnejše vrste: od repice, robinije, lipe, kadulje, pravega kostanja, grahorice. Tudi v tem oddelku je bil zastopan Slovenec. Med je bil večinoma svitle barve in zelo čist. Neki raz-stavljalec mi je povedal, da ga je prece-
dil skozi platneno ruto, kar se pri navadnem obratu zaradi počasnosti dela navadno ne vrši. Med v popolnoma pokritem satju je razstavilo osem čebelarjev. Tudi med v malih amerikanskih predalih (bokses) 6X5 cm2 smo videli. Poleg medu so bili razni likerji in vina, ki se delajo iz medu.
Največ voska je poslala v razstavo tvrdka Riste Obradovica sinovi iz Sarajeva. Bili so veliki hlebi, od katerih je eden tehtal 104 kg. Imela je tudi mnogo voščenih izdelkov, kakor sveč in voščil za čevlje. — Zelo lep, čist, ugodno barvan in dišeč vosek je bila last Czaparyja iz Mostara, najlepše satnice pa Štefana Fiedlerja iz Osjeka.
V steklenih omarah so bile ponazorjene posušene in naslikane medunosne rastline ter sovražniki čebel in voska.
Za okrepčilo je bila v razstavi vabljiva stojnica z najrazličnejšim medenim pecivom.
Vstopnina je bila prenizka; znašala je le 1 dinar. Dohodke naj bi povečal sre-čolov, ki je imel za vabo med in pecivo.
Razstava je bila precej dobro založena z raznimi predmeti in je napravila zelo ugoden vtis. Bogatejša bi bila, ako bi bila njena prireditev pravočasno objavljena in ako bi železnice redneje poslovale. 12. avgusta je manjkalo še nad 30 priglašenih pošiljatev.
Razstavo je financiral s podporo Savez jugoslovanskih čebelarskih društev, priredilo pa jo je bosansko čebelarsko društvo. Biti bi morala resnična slika stanja čebelarstva: sposobnosti čebelarjev in producentov, ki so z zadnjimi v zvezi iz cele države, posebej pa še pokrajine, v kateri se vrši. Iz zgoraj imenovanih vzrokov obe do sedaj prirejeni jugoslovanski razstavi nista popolnoma dosegli svojega smotra, ker ste imeli bolj lokalen značaj. Upamo, da se to popravi pri naslednjih.
Ko se pelješ po južni železnici iz Ljubljane proti Zidanemu mostu, se voziš med postajama Kresnice-Litija skozi kratek predor, ki vodi skozi griček, na katerem se dviga grad Pogonik, nekdaj last za slovenskega kmeta velezaslužnega moža, pokojnega Povšeta.
Tik pred predorom dela Sava, ki teče do tu vzporedno z železnico, velik ovinek na levo; pogled na ta ovinek je iz bližnjih višin naravnost čaroben. Takoj za predorom teče Sava ravno v nasprotno smer in železnica preskoči tu široko reko po velikem mostu ter nadaljuje tja do Zagreba svojo urno pot po levem savskem bregu.
Za mostom so širi na tvoji desni strani rodovitno zeleno polje, obrobljeno v ozadju s krasnimi gozdovi, iz katerih se dviga divni griček s prijazno cerkvico sv. Jurija. Na levi strani zagledaš pod gozdom belo vasico Zgornji Log, skrito deloma v košatem sadnem drevju. Mimo bogatih vrtov, za katerimi se skrivajo vaške hiše, se vije bela cesta in z njo vspo-redno teče železnica.
Za vasjo med dvema gričema v mali, zavetni, trikotni zasedi, obsenčeni s kostanjem in smreko, spredaj pa s sadnim drevjem, se dviga na nekaj višjem in nagnjenem svetu velik nov čebelnjak, last društvenega blagajnika, ki prijatelj-
Čebelnjak v Zgornjem Logu nad Litijo. Last društvenega 'blagajnika, g. Mesarja.
sko deli čebelnjakove prostore z urednikom. Oba sta v tej divni okolici svoje čebele stalno naselila in jih nikamor ne premikata v pašo.
čebelnjak je tehnično dovršen in dograjen po strokovnih izkušnjah, kolikor jih je bilo le mogoče vpoštevati v sedanjih draginjskih razmerah. Poslopje prvotno ni bilo namenjeno za čebelnjak in treba je bilo precejšnjih popravil. Kljub temu pa kaže stavba lep napredek in S3
vidi jasno začrtana pot do modernega vzornega čebelarstva. Kdor hoče svoj čebelnjak razširiti, obnoviti ali celo na novo zgraditi, temu priporočamo, da si to za vsakega čebelarja zanimivo stavbo pogleda.
Omenili smo že, da leži celo poslopje v popolnem zatišju; radi tega pri določanju čebelnih izletišč ni bilo treba vpoštevati strani neba. Čelna stran z 51 A.-Ž. panji je obrnjena proti jugu, na zapad
je obrnjenih 27 A.-Ž. panjev; tudi prostor na severu med obema oknoma je porabljen; tu je namreč razvrščenih 9 A.-Ž. panjev, ki so v prvi vrsti namenjeni vzgoji matic. Panji so med seboj pritrjeni z vijaki in vsak vlom s premikanjem panjev je s tem onemogočen.
Notranji prostor v čebelnjaku je 8 m dolg, in 4.50 m širok. Zadosten prostor v notranjosti dobro zaprtega čebelnjaka lajša delo in onemogoča s pomočjo ame-rikanske begalnice na oknih vsako ropanje, ki ga sicer utegnejo povzročiti čebelarska dela, posebno jeseni, ko vsah-nejo vsi viri nektarja. S pomočjo begalnice vršiš pri zadostnem prostoru lahki v čebelnjaku vsako še tako nevarno delo in čebele te sploh ne morejo motati. Pri točenju tudi ni potrebno prenašati medenih satov v druge zaprte prostore, ker točiš v čebelnjaku in torej s prenašanjem satov ne dražiš čebel.
Amerikanska begalnica, opisana v 5. številki letošnjega »Čebelarja« se je v tem čebelnjaku praktično preizkusila in prav dobro obnesla.
Prostor pod celini čebelnjakom zavzema širna hladna klet, ki je za čebelarja neprecenljive vrednosti. Tak prostor ni le nadvse pripraven za shranjevanje medu, temveč tudi za narejene roje, prašilčke itd.
Nad čebelnjakom izvira močan studenec, ki krmi vodovod v čebelnjaku in oddaja potrebno množino vode v posebno čebelno napajališče, ki se nahaja ob koncu betonske struge.
Ostali del čebelnjaka nudi letovičar-jem prijetno stanovanje. V prostoru tik čebelnjaka je kuhinja, medtem ko služi čebelnjak tudi za obednico; v zadnjem prostoru je spalnica. V spalnici visi slika čebelarskega patrona sv. Ambroža, ki bi bil med letom edini varuh čebelnjaka in njegove okolice, ako bi ne bil našel požrtvovalnega pomočnika v dobrosrčnem sosedu — čebelarju g. Leopoldu Rusu, ki z veliko ljubeznijo in veseljem nadomešča lastnika ob njegovi odsotnosti.
Dne 19. julija 1.1. je imel čebelnjak svoj slavnostni dan. Ta dan ga je namreč blagoslovil društveni predsednik mil. g. stolni prost prelat Andrej Kalan. V spremstvu društvenega tajnika g. Jos. Okorna in kanonika g. Dr. Čekala si je ogledal pri tej priliki čebelnjak. O poslopju samem, njegovi opremi, posebno pa o pašnih razmerah v tej vabljivi okolici sta se oba strokovnjaka zelo pohvalno izrazila. TJšla jima pa tudi nista dva pogreška, ki izhajata iz dejstva, da poslopje prvotno ni bilo namenjeno za čebelnjak. Podstavek pod panji je namreč za kakih 20 cm previsok, strop oziroma prostor nad panji pa za prav toliko prenizek. Kadar bodo dopuščale razmere, bo napravil lastnik nad kletjo betonski strop in ob tej priliki ta nedostatek z lahkoto popravil.
Gospod društveni tajnik je tudi svetoval, naj bi se preuredil napajalnik po Zanderjevem sistemu, da bi v napajalniku pomrle čebele pomladi ne okužile vode z bacili noseme.
Ker pa do sedaj v dveh kvadratnih metrih velikem napajališču ni bilo nikdar mrtvih čebel, je gotovo, da jih sproti pohrustajo žabe, ki so se v precej modnem pevskem zboru naselile med mahom napajalnika. Živim čebelam pa žabe po dosedanjem opazovanju saj po dnevi ničesar žalega ne store. Dasiravno se usedajo čebele in pijejo vodo prav poleg zvedavih žab, ni bilo opaziti, da bi jim te kaj pri-zadjale. Četudi imajo mnogi čebelarji žabe in krastače na sumu, je gotovo, da velike škode pri čebelnjakih ne napravijo in je njih splošna korist za kmetijstvo mnogo večja, nego dozdevna pa nedokazana škoda pri čebelah.
Ob koncu moramo še posebno pohvalno omeniti g. sodnega svetnika Al. Zigona v Litiji, ki je skrbel, da je opisani idealni prostor prišel v posest čebelarja. G. svetnik je s tem največ pripomogel, da se bogati prirodni darovi v tej divni okolici izkoristijo in čebelarska misel širi, utrdi in poglobi.
O prikladnem panju.
Na II. kongresu jugoslovanskih čebelarskih društev v Sarajevu je referiral o gorenjem predmetu g. nadučitelj Ivo Antonioli, ravnatelj jugoslovanske čebelarske zadruge v Dubrovniku in izprašani učitelj čebelarstva.
Koncem svojega temeljitega predavanja je podal sledeče resolucije:
»I. Za uspešno čebelarjenje so povsod potrebni edino sledeči temeljni pogoji:
I.	Vešč čebelar, 2. dobra ali vsaj nekaka čebelna paša in 3. prikladen panj. Drugih pogojev n i.
II.	Prikladen panj mora biti:
A. tako velik, da ustreza popolnemu razvoju čebelne družine, da se po pašnih razmerah v notranjosti lahko skrči ali razširi tako, da more čebela izkoristiti pašo za se, prebitek pa odložiti za čebelarja.
Normalno leže matica na dan 2000 jajec; zato mora imeti plodišče najmanj 90 kvadrat, decknetrov satja. Manj ne sme imeti, več ima lahko.
Oblika' satja naj bo širokonizka na osnovi Langstrotha in njegovih ameriških sovrstnikov.
Praktično je satje, ki je v plodišču in medišču enako. Najprimernejša mera je 40 X 20 cm.
B. Prikladen panj mora imeti prednosti lahke manipulacije, bodisi pri prevažanju, bodisi pri kateremkoli poslu v čebelnjaku. Pripraven mora biti za toplo prezimovanje in za poletno ventilacijo in tako urejen, da se satniki postavijo vanj lahko v »mrzli« ali »topli« legi.«
Zaradi kratko odmerjenega časa in z imirom na važnost tega predmeta se je na predlog g. Gjorgjevica sklenilo, da o tem predmetu referira g. Antonioli ponovno na prvem prihodnjem kongresu. Glede na to, da bo treba o tem predmetu daljših podrobnih razprav in daljših debat, se bo določilo za to več časa.
Toliko naprednim čebelarjem v vednost s prošnjo da posvetijo temu važnemu vprašanju vso pozornost. G. Antonioli nas prosi, naj objavimo, da pozivlje vse starejše, znane in izkušene čebelarje na debato o vprašanju prikladnega panja v našem glasilu. On je pripravljen na morebitne protivne trditve takoj odgovoriti.	M. H.
Opazovalne postaje.
Jos. Ver bič — Ljubljana.
Julij 1923 je deloma poravnal, kar je junij ostal dolžan. Vsled trajno ugodnega vremena so se čebelne družine hitro popravile. Nekatere so postale šele sedaj, v začetku tega meseca zrele za prevešanje. Kdor jih je pa v prejšnjem času skrbno negoval, oziroma imel ugodno lego, napolnila so se mu medišča, kar dobesedno izjavlja postaja v Zg. Tuhinju.
Najizdatnejši je bil pravi kostanj. Dal je, kakor navadno, mnogo cvetnega prahu, pa tudi z nektarjem ni skopari!. Kjer ni bilo tega drevja, zadovoljili so se z donosom z otave.
Poročevalec iz -Strug poroča, da je sredi meseca začela mediti jelka, a je vsled slabega vremena kmalu prenehala. Na Ojstrici je od 6. do 18. julija polnila medišča smreka, na kateri je pridobil opazovalni panj 14 kg.
Vredno je, da navedem poročilo iz Formina. Tu je vsled večkratnega dežja travniška detelja hitro zrastla, se bujno razcvetela in tako medila, da so čebele še med 3. in 4. uro popoldne izletavale, kakor ob rojenju. Take paše na detelji ne pomnijo ondotni čebelarji. Oni, ki imajo panje z manjšo mero, so morali odvzeti
	qiUA0J)8A			t-	IÍS CM	CM rt	1	lO	o rt	03	lO rt	00 rt	IfS rt	lO	co	3		CM CM	m rt	CM CM	rt CM	rt	co CM
	qiusB		lO CM	c- CM	CM (M	0M	i-H	O CM	O CM	CD CM	1ÍS CM	O CM	O rt	03 rt	eo rt	s	CM	oo	co rt	rt	rt rt	CO CM	rt CM
o 3	qiuSBt [Od		CO	rt	CO		1	oo	00	oo	T*	03	O rt	03	Co rt	o>	CM	OS rt	lO rt	CM rt	CD rt	in	O rt
® ■rt	qmoB[qo		co	co	CO	CO	1	co	m	rt	CM	CM	rt rt	co	CM	IM	CM	T*	CO			co	rt
a a	ujoSaus s		I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1																				
	qtUAazap		oo	oo	00	co rt	03		oo	rt	ITS	oo	00-	co	oo	O	t-	CM rt	CM rt	rt rt	CM rt	00	00
	qiuisizi		rt co	o co	rt co	03 CM	1	03 !N	00 CM	O CO	t— co	rt CO	o> CM	03 CM	Ol CM	m	03 CM	03 CM	rt CO	CO	CO	o co	O co
Toplina zraka	srednja mesečna		CM CM +	CM CM +	CM t"— CM 00 C0 rt + +		O CM +	O IM +	CO 03 rt +	rt CM +	rt Č> CM +	o: 00 +	03 i> rt +	«S CM Ó CM CM + +		co ó +	CM CM +	ip 00 í- ¿> rt rt + +		t- IM +	rt O CM +	in eo CM +	m o CM +
	'S? O 3	o	CM rt +	O +	TH +	I> +	O +	03 +	rH +	00 +	CM rH +	03 +	IO +	03 +	oo +	03 +	O rt +	03 +	03 +	»—1 1-t +	N CO 05 T-l + + +		
	■i, ra a		T« CO +	TU eo +	00 CO CM + +		CD CM +	O CO +	oo o IM CO + +		03 CM +	O co +	o co +	CO +	co co +	00 03 C3 CM CM CO CM CM CO + + + + +					CO CO +	O <M ^ CO + +	
	»o ID >	XI O	dne	rt rt	co	00	rti rt	1 3	1 00		rt	CD	rt CO	[>	1 1	rt	m	1 00	o rt	^ 1
	ra C	T3 a	«35	O O rt	o 00	o o CM	O co	1 2 1 co	1 S	o 00 rt	O CM rt	O O CM	m CD	o rH CM	1 1	O o CO	o eo CM	. LO 1 2	O rt	8 1 co 1
«M	3 o 0) C/1 ®	5» =8 >3	porabil	1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 L 1 1 1 1 ■ 1 1 1 1 1 1																
V rt	s >		pridobil	o l>	o 00 03	1250	o o CM	2187	o CO	o co	O CM eo	m o 00	1	oto I	1600	O TH I>	1230	m £	in co CM	1450
C« C	>	CO		o 00	O	o co	O rt	, .C 1 °o	l O eo 1 rt	m o CM	O co CM	in 00	in rt	o 00	1 1	o 00 CD	o 00 CM	o co	o CM	1 1
v	JO 3 h/l	CM*	5» =§	1	1	o	m CM	o co		in rt	O lO	m C-	O eo	o co co	1 I"	o CM	O 1-	o eo	O 11	1 1
C ai	N	rt	C S ©	1	1	o	o t>	00 in	O CM	1	o 03	o 03	l	o co t	1	CD in	s	o IM	o CM eo	1 1
&	>	CÓ	C >o a;	o Ttl IM	o 00 co	1ÍS o co	o oo	I o 1	1	O CO	1	m o	o co	o IM	o ® co	1	1	O m CM	o m CM	1 1
	Z o T3	CM	® E	O co co	o CM CM	m ta co	in eo	1 ▼H	O r-	1	O CM	t>	1	o- co lO	o o co	1020	1000	o 03 CM	in in CM	1 1
	u e.	rt		o ta CM	O CM Ttl	o co o	o 03	O S	o ta CM	o co co	O 5M Tfl	m o CM	1	11200	o o TÍI	o o	o m co	m 5	in co i	1 1
rc ra Os
os
N
T3 <U
"So
a> u
a c
a> <u Ž
I i It
O a, 5 3 5 O g o.
>N >N >N >N >N >N >N tsj >N >N >sj >N >tsj >t (( j i « i i ,
<j < <j <¡j «tj <j <j <5 < <j <j
s ^	Ji
53 co	cc
-z?	-rr»
to	ca
•r? S	e
3 TJ
bi C
3 >N >N >N
c 3 T3
O
C < <
O
a
>55 >
o M
M (h O
00 os
IM
oo
OS CM
S	S	S
O	CD	CD
m	W	H
^	t-	¿H
s s e s
o
CD
(M
«s & e 3
i© o co
s a io .2,
I | s
cO t,
S
S
3 >
a	-
co
S=P	S
a	o
J5	O
"E
O.
B3
11
s	«
OS
Tf
Oí
®
CO
C
2 3 H . o bo .¿d n >co
S oš ® 5S
®
«
¿t 'S
> I
3 £
3	£
JŠ
F»	J-"
co	S
«	o
•E	A
a	u
o
03
«
J3
CO
=5	S
D-	O
®	X
t»	1-1
O
a	e
iS	o
S	£
®	fe
* I
co 0-1 -M -
e	s
i—i	CD
os	ic
•—'	w
ü	3
bo	JS
O	f-
bo ©
u O
a -is!
bi © >
o co
p
d
®
bo S bi ■rt
co
O &
03 ©
S
o >
o 53
>
CO Ph
P
O b. -c ©
-rt
©
C! Ph
>N
O >
K m
o
a ©
b
>
— O
S	j b
o	>
fe	co
> >H*
co
o
& a
-o
CO co
cO	,*3
«	3
'E	P
-M	"
V	K."
O	CO
co
a
u
©
o
a
j5
g	a
o__
XI	©'
©	>N
bi	bi
O	>
. i>
os
o? — ©
S -o
O bi co bo
(M w >
CB © :—s 43
.■a O
P (X
slovenski čebelar xxvi.
Stran 123
med, ker je bilo satje zalito in zadelano kakor pri dobri ajdovi paši.
Iz Veržeja se pa poroča o nektarju z lip. čebele so to rastlino kakih pet dni posebno pridno obletavale. Šumenje na njih je bilo tako močno, da so še nečebe-larji postajali in gledali, kje naj bi bil roj. Delavk je bilo pa več na onih lipah,
ki so imele manj cvetja nego na drugih, ki so bahaško cvetele. Čebele so namreč nabirale sladke izločke listnih uši. Listi so bili videti, kakor da bi bili z medom namazani.
Na Krtini so imeli ves mesec roje. Še izrojenci so dali roje in bilo je več vnučkov.
Vprašanja In odgovori.
Vprašanje: Kaj je boljše za okenca pri panjih ali žična mreža ali steklena šipa! Po mojem mnenju je mreža v tem oziru slaba, ker je preveč prepiha v panju. Prosim v tem oziru pojasnila. —
(Več čebelarjev).
Odgovor: Kdor ima A. Ž.panje, se je prepričal, da žična mreža izvrstno služi svojemu namenu in dvomim, da bi jo kdo hotel zamenjati s stekleno šipo. O kakih slabih posledicah nismo slišali še od nobene strani. Kdor čebele prevaža, mor a imeti mrežo v okencih, ali pa dvojna okenca, kakor je svoj čas priporočal nekdo, ki se tako boji, da bi se čebele ne prehladile. Ta bojazen je pa prazna, ker ima panj itako vratica, ki ga dovolj tesno zapirajo. Pozimi pa itako devamo v panje blazino, ki dovolj zapre pot morebitnemu prepihu. Kdor hoče biti pa še bolj natančen, lahko čez zimo vsako mrežico zasloni s papirjem ali tanko lepenko, zlasti spomladi, dokler je zunaj še hladno. Poleti je pa vse to odveč. Med vojno sem videl v nekem čebelnjaku več A. Ž. panjev, ki so prebili zimo brez vsake odeje in z odprtimi me-dišoi, pa so se pozneje prav tako povoljno razvijali kakor oni v sosednem čebelnjaku,
ki so bili po vseh predpisih odeti in zavarovani.
Pa kako praktična je mreža tudi sicer brez ozira na prevažanje! Ko vratica odprem, puhnem skozi mrežo malo dima, pa že vidim med satje in včasih že brez odpiranja okenca lahko presodim, kar hočem vedeti. Ako pa moram okence odpreti, takoj lahko začnem z delom, ker sem čebele skozi mrežo pregnal z okenca in zadnjega konca satnikov. Skozi mrežo lahko naravnam satnike, ako nočejo izlepa v pravo lego. Ako imajo okenca mrežo, panjem lahko zaprem žrela kadar hočem in za dalje časa, ker dobivajo dovolj zraka skozi okenca, ako odprem vratica itd. Kar velja za A. Ž. panj, velja za dunajčana še v veliko večji meri, ker ima toplo stavbo in je prepih ozir. prehlajenje še manj mogoče. Jaz pa smatram šipe naravnost za škodljive, ker preveč neprodnšno zapirajo panj. Za-raditega je vsaka najpotrebnejša ventila-lica izključena in potenje panjev po zimi skoro neizogibno. Kdor hoče na vsak način tesnejše zapore nego je gola mreža, naj naredi čez mreže tanke deščice, ki jili po potrebi lahko odstrani in zopet vstavi.
m	m. h.
Društvene vesti.
Zapisnik.
druge redne glavne skupščine Saveza ju-goslavenskih pčelarskih društava.
Navzoči delegati: Beograd: Gjorgjevič, Jovanovič; Ljubljana: Bukovec, Humek, Okorn; Osjek: Ilančic, Lesič, Ljubic, Pavlin; 'Sarajevo: Dilber;
Vukovar: Kečaj; Zagreb: dr. Langhofer, Mayr, Tomečak.
Zastopali so: G. Horvatica — g. Tomečak, g. dr. Čajkovca — g. dr. Langhofer.
G. predsednik otvori skupščino in pozdravi navzoče.
Dnevni red:
1.	Citanje zapisnika. — Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Glede H.ubam detelje se sklene, da jo Sa-vez naroči in sicer za beogradsko društvo 2 kg dvoletne in 1 kg enoletne, za Osjek, Zagreb in Sarajevo od vsake vrste po 1 kg. Za Slovenijo določi množino Cebe-belarsko društvo za Slovenijo. G. Humek poroča o uspehih, ki jih je imel z deteljo g. Strgar. Uspehi so v vseh ozirih jako zadovoljivi.
2.	Poročilo predsednika. — G. predsednik poroča o delu in uspehih Saveza od zadnje seje v Zagrebu. Izpo-slovali smo polovično vožnjo po južni in državni železnici do Sarajeva in za izlet v Dubrovnik. Denar za razstavo smo nakazali društvu v Sarajevu. Dolžnost skupščine je, da izreče Ministrstvu poljo-privrede i voda za izdatno pomoč najis-krenejšo zahvalo. Ponovno se društva opozarjajo,, naj vendar že začno z delom v smislu lanskega referata g. Ljubica, v katerem se nahaja tako lep niz zlatih zrn.
3.	Blagajniško poročilo. —-G. blagajnik predlaga, da naj glavna skupščina določi kdaj naj se sklepajo letni računi. Na predlog g. Bukoveca se določi, da se računi sklepajo vsako leto s prvim avgustom t. j. od kongresa do kongresa. (Sprejeto.
Po poročilu g. blagajnika izkazuje blagajna za tekoče poslovno leto 29.346-85 dinarjev prejemkov, izdatkov pa 28.010-05 dinarjev, saldo znaša 1.336-80 Din. Račune sta pregledala in v redu našla gg. Jova-novič in Ljubic.
4.	Čebelarski zakon. — Gospod predsednik poroča o delu, ki ga je imel z zakonom. Na podlagi zakonskih načrtov, kakor tudi izpreminjevalnih predlogov, ki jih je Savez prejel od društev in posameznikov, sta z g. Gjorgjevičem v smislu sklepa seje v Zagrebu ponovno predelala in uredila osnutek zakona, kateri se predloži vladi v potrjen je. Spre-
3et0- .	.V
5.	Kongres in razstava v 1.1924. — Po daljši debati se sklene, da naj se vrši kongres, kateri mora biti skrbno pripravljen vsako leto, razstava pa samo po potrebi in zaključku glavne skupščine, kajti razstava ne sme biti samo lokalnega temveč splošnega značaja in res nekaj reprezentativnega. Da pa bo to možno doseči, naj ,se obvesti vse čebelarje v državi, vsaj eno leto poprej, kje in kdaj se bo razstava vršila, kajti pri vseh dosedanjih prireditvah nismo imeli dovolj prilike in časa, da se za razstavo pripravimo ter se je z delom pričelo vedno še-le v zadnjem hipu.
Sklene se, da se vrši v 1.1924 kongres in razstava v Osijeku, ker namerava on-dotna kmetijska zadruga praznovati svojo 25 letnico, če bi se pa ta jubilej imel slaviti leto pozneje, se vrši savezni kongres v Beogradu, in se v tem slučaju priredi v 1. 1925 kongres in razstava v Osijeku. Osiješko društvo se naproša, da nas pravočasno obvesti ali priredi kmetijska zadruga omenjeno slavlje 1. 1924. ali 1925.
Ker ste pa prvi dve tretjini avgusta zaradi velike vročine za kongres in razstavo neprikladni, se sklene, da se v bodoče vrše vse Savezne prireditve počet-kom zadnje tretjine meseca avgusta.
6.	-Slučajnosti. — Vsled sklepa zadnje seje v Zagrebu se sklene, da se pošlje na Ministrstvo poljoprivrede i voda v Beogradu prošnja, naj se podpora društvom nakaže preko Saveza. Po vsestranskem prevdarku se je sklenilo zaprositi za 250.000 Din podpore.
G. Gjorgjevič predlaga naj v svrho razbremenitve Savezne blagajne po vračajo posamezna društva delegatom potne izdatke. Po daljši debati se sklene, da se izplačajo stroški za potnine iz Savezne blagajne i. s. samo brzovlak III. razreda in 75 Din dnevnice.
G. Dilber predlaga naj se za bodoči kongres takoj določijo predavatelj!. Sklep: Zadevo naj uredi ožji odbor, kateri pričakuje, da bodo gospodje, ki bodo naprošeni, dano nalogo tudi prevzeli.
G. predsednik se je na to zahvalil vsem gg. delegatom za njihovo vztrajnost in udeležbo in sejo zaključil.
Sarajevo, dne 11. avgusta 1923. A. Bukovec,	J. Okorn,
predsednik.	tajnik.
Opozarjamo naše člane in delegate še enkrat na redni občni zbor Čebelarskega društva za Slovenijo, ki bo 8. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Marijanišču v Ljubljani. Pridite v obilnem številu!
II. kongresa jugoslovanskih čebelarjev v Sarajevu se je udeležilo okrog 200 čebe-
čebelarski shodi na štajerskem.
Dne 4. septembra ob 9. uri predpoldne v Šmarju pri Jelšah v šoli.
Dne 8. septembra ob 3. popoldne pri Kapeli, za podružnice Kapela in Sv. Jurij ob Ščavnici pri čebelnjaku g. Fr. Cobelj.
Dne 11. septembra ob 3. popoldne v Središču v posojilničnih prostorih in pri če-blnjaku g. Hrnja.
Dne 18. septembra ob 2. popoldne v Šmartnu pri Slovenjgradcu v šoli.
Dne 25. septembra ob 2. popoldne v Hrastniku pri čebelnjaku nadučitelja gospoda Lebar-ja.	Jurančič.
Predavanja in tečaji.
Dne 2. septembra celodnevni tečaj na Raki pri Krškem. Začetek ob 10. dopoldne v ljudski šoli.
Kaj naj pišem?
G. urednik je bil tako ljubezniv, in me je o priliki nekega zborovanja v Celju obiskal na mojem domu. Sedela sva na klopi mojega skromnega čebelnjaka, pušila iz pipe njegovega »tega boljšega«, ki ga je prinesel iz Ljubljane, (v Celju namreč nimamo takega) ter kramljala seveda o čebelarstvu. Da je moj čebelnjak res skromen, dokazuje dejstvo, da sem
larjev iz vseli pokrajin naše države. Najmanj je bilo Slovencev in sicer celih pet, dočim je prišlo na kongres okoli 60 čebelarjev iz Osjeka in okolice. Razstave sta se udeležila 2 Slovenca (Janko Strgar iz Bitenj pri Boh. Bistrici in tvrdka Ambro-žič iz Mojstrane). Čebelarsko društvo za Slovenijo je poslalo na razstavo 1 prazen A. Ž. panj iii nekaj orodja. Na kongres je hotel priti tudi naš prijatelj A. Žnicleršič in še neki čebelar iz Ilir. Bistrice, pa so mu naše oblasti delale težave pri izdaji potnih listin, ki jih je dobil šele po tem, ko je bil kongres minul. Tudi Srbija j« bila kaj slabo zastopana.	M. H.
Dne 9. sptembra celodnevni tečaj v Veštru pri Škofji Loki pri čeblnjaku gospoda Mateja Vidmar. Začetek ob 10. dopoldne.
Dne 16. septembra celodnevni tečaj v Tolstem vrhu pri Guštanju v ljudski šoli. Začetek ob 10. dopoldne.
Dne 23. septembra v Poljanah nad Škofjo Loko. Predavanje pri čebelnjaku g. Slavka Grošelj v Dobjem. Tema: Jesenska opravila. Začetek ob 1. popoldne.
Dne 30. septembra celodnevni tečaj v Medvodah. Začetek ob 9. dopoldne v ljudski šoli v Preski.
Vse podružnice, ki nameravajo prirediti v oktobru in novembru predavanje ali tečaj, prosimo, da nam to, radi objave v listu najkasneje do 10. septembra spor oče. Ne pozabite sporočiti kje (lokal) in kdaj (čas) naj se predavanje vrši.
ga pred dvajsetimi leti postavil sam lastnoročno, ko mi je brat prinesel panj čebel, da ga spravim pod streho. Nisem pa bil mojster v takem delu, kajti niti vedel nisem tedaj kakšen naj bo ličen čebelnjak, še manj pa sem imel denarja, da bi postavil kaj boljšega. Bolezen brez-denarnosti torej pri meni ni več akutna, ampak je stara kronična bolezen, ki me bo spremljala najbrže do groba, čebel-
Vesti iz podružnic.
LISTEK.
njak pa me je tedaj stal petinšestdeset kron in morda nekaj vinarjev, kar • pa sem že pozabil. Ko torej tako kramljam, mi je ig. urednik začel na dušo pihati, da naj »spustim« kak članek v »Slovenskega čebelarja«. Obljubil sem mu po neprevidnosti, ne misleč na to, da so nam pasji dnevi pred durmi, in človek res no more stuhtati nobene pametne. Besedo pa vendar moram držati. Tprej kaj naj pišem 1 Recimo: Kako sem čebelaril letos. To bi že bilo nekaj, vsaj za mene. če bode tudi. za čitateljo, ne vem. Sicer pa, za pisatelja je glavna reč, da kaj piše, stvar čitateljev pa je, da berejo.
Torej: Prezimil sem 14 A.-Ž panjev. Ker pa je bil eclen šibkejši, sem ga spomladi združil in sem torej začel operirati s trinajstimi družinami. Če je tudi to nesrečna številka, vendar je šlo ko »po žnorci«. Pet sem jih določil za rojenje, ker sem si hotel družine pomnožiti, osem pa za med. Prvi je rojil 8., drugi 9. in tretji 10. majnika. Četrti se je nekam obotavljal, na, kar je prišel dež in ga zmotil ter je rojil štirinajst dni pozneje. Peti pa si je menda mislil, da hoče biti bolj pameten, nego njegovi tovariši, in ni hotel rojiti, pač pa je prelegel, s čemer je bila dosežena vsaj izprememba matice. Od onih pa, ki ne bi smeli rojiti, je samo eden to prepoved prelomil ter rojil enkrat pozno v juniju, ko se tega nisem več nadejal. Zadela ga je pa tudi zaslužena kazen, ker ga je pral potem skoraj štiri ure dež, prej nego mi je bilo mogoče spraviti ga. Izrojenci so mi dali še druj-ce, ki pa sem izvzemši enega, vse vrnil. V drugi polovici majnika se je razvila krasna paša in ko me je na binkoštno nedeljo neki čebelar opozoril, da smreka medi, naj takoj točim, drugače ne spravim medu iz satov j a, sem drugi dan, t. j. na binkoštni ponedeljek ob sedmih zjutraj že vrtel točilo in potem ta posel opravljal z majhnimi presledki skoraj štirinajst dni. Pri rojih, ki so bili pred najlepšo pašo, se mi je nekaj mladih satov polomilo, kajti čebela?« se je tako mu-
dilo, da so spodaj satovje že napolnile in zadelale, prej nego so ga zgoraj izgoto-vile. To je bil torej vzrok polomije.
Ker se je toliko razpravljalo o vzgoji matic, sem si tudi jaz naredil panjič s tremi oddelki, da si vzgojim tri matice za rezervo. Potem, ko sem dobil še več rojev, sem nastavil sate z matienjaki in čebelami vred, da si vzgojim zaželjene matice. V srednjem oddelku, kjer je bil najstarejši matičnjak, so mi je matica izvalila najprej in tudi kmalu oplemenila. Zalegla je kmalu vse prazne celice. Čebel je v oddelku bilo tudi veliko, ker je zalega že večinoma izlezla. Bilo je treba torej to matico uporabiti. Odstranim pri nekem roju staro matico, ki je bila predlanska, da mu pridenem ono mlado. Ko zvečer brezmatično družino, ki sem jo imel v plodišču pokadim, denem iz vzgo-jevalnika sat z mlado matico in čebelami vred v medišče v nadi, da se tako združijo, ker mlada matica je po mojem mnenju imela dovolj čebel, da jo v prvem momentu ščitijo. Ko drugi dan pridem pred čebelnjak in opazujem posamezna žrela, vidim, da iz panja, kateremu sem pridjal mlado matico, čebela privleče neko butaro, s katero pade na tla. Ogledam -ii stvar bolj natanko in vidim, da je bila mrtva matica. Nahrulim jih v sveti jezi: »Beštije, tako mi bodete torej sedaj delale?«
Tako so se izpremenili angeloi, kakor sem svoje čebele prej imenoval, naenkrat v »beštije«. Ko panj pregledam, sem našel, da so nastavljale na jajčeca ma. tičnjake, iz katerih so si potem tudi matico, vzgojile. Med tem se je oplemenila druga rezervna matica in tudi zalegla, kar se je dalo. S to sem postopal bolj previdno. Dejal sem jo v kletko, ki sem jo dobro zamašil z vošinami, in potisnil med sate roju, kateremu sem prej staro matico odstranil. Mlade čebele so takoj kletko zasedle in matico pitale, druge pa začele zamašek grizti, da jo osvobodijo. Tretji dan je bila osvobojena, pa tudi — umorjena. Iz matičnjaka, katerega sem jim na
to pridjal, so si vzgojile mlado matico. Imel sem še eno matico v vzgojevalniku. Tudi to pridenem neki družini. Zamašil pa sem kletko najprej z navadnim za-maškom, hotel pustiti tako zatvorjeno nekaj dni, potem šele zamašiti z veščinami, da jo čebele s časom osvobodijo. Pa čebele so si tudi tukaj znale pomagati. Vdrle so že prvi dan v kletko, kjer je bil klin nekaj pomanjkljiv, ter matico umorile. Zadnji umor me prav nič več ni razburil, imel sem še v enem panju par ma-tičnjakov, od katerih sem mu enega pri-dejal in rešen je bil. Moj vzgojevalnik bom dal v zasluženi pokoj, kamor pojdem v kratkem tudi sam, matice pa bom zamenjaval po potrebi, kakor me je naučila izkušnja. Par družin pustim rojiti, ali saj matičnike nastaviti in imam materi-jala dovolj. Med tem si pa še iz drujcev ali narejenih rojev naredim par rezervnih družin za slučaj, da, mi nastane pozneje kakšna brezmatičnost. V nekem panju mi je matica, ki je bila majhna in že starejšega letnika, a še zelo plodovita, uhajala v imedišče. Dvakrat sem jo vrnil v plodišče, tretjič pa odstranil. Pridejal sem mu na to sat z matičnjakom, ki sem ga odvzel izrojencu. Temu pa sem vrnil enaki sat s pokrito zalego od onega sedaj brezmatičnega. Torej sem kratko-malo ta dva sata zamenjal s čebelami vred, namesto, da bi matičnjak v enem izrezal in ga v drugem vcepil.
Panj, ki sem mu matico umoril, je bil tedaj na višku razvoja. Nova matica se sicer res precej dolgo ni oplemenila in je prej skoraj vsa zalega izlezla, a panj je ostal kljub temu močan, medu pa je nanosil ne samo polno medišče, ampak tudi skoraj polno plodišče, prej ko je mlada matica ¡začela zalegati. Seveda sem ji naredil s pomočjo točila primeren prostor.
Kljub pasjim dnevom sem torej v kratkem povedal, kako sem čebelaril —-do sedaj. V septembru pa bom zopet vzel
škatljo na rame in šel tja, kjer bom vedel, da hočejo umoriti po nedolžnem na tisoče in tisoče pridnih delavk. Otel jim bom življenje, in prihodnje leto mi bodo bogato povrnile. Kdor ima dobro srce, nekaj korajže, egoizma pa tako nobenemu ne manjka, naj me posnema.
Še nekaj! Ko sem ta moj duhovit članek do sem ovekovečil na dragocenem papirju in vse skupaj položil v predal pisalne mize, da se malo obleži, sem si domislil, da bi bilo dobro, čebele pripraviti že za zimo. Jesenska paša je tukaj itak malenkostna, in isto malenkost je najbolje, da si znosijo v gnezdo in ga urede po svoje. Preložil sem torej gnezda v medišče, kjer vobče prezimujem in izpopolnil zalogo medu s polnimi sati, katere sem prej vzel iz medišča, v kolikor je bilo potrebno. Ostalo pa mi je za moj trud tudi nekaj polnih satov, katere naj i s toči m. Stvar pa ni šla sedaj tako gladko, kakor bi mislil. Moji angelčki so bili sedaj enkrat hudi kakor kače in moral sem sate zelo previdno predevati, da ni prišlo do katastrofe. Kako pa spraviti čebele iz satovja brez posebnih težav. Vsako pometanje bi bilo v tem slučaju usodepolno, če bi se tudi posluževal samega sipalnika »Ideal«, ker polovica ometenih čebel bi mi gotovo gfreala v obraz.
Zložil sem torej vse sate s čebelami vred na klop v čebelnjaku v gotovi razdalji, da se drug drugega ni dotikal, potem pa čebelnjak dobro zaprl, samo ame-rikansko begalnico sem pustil odprto. Čebele se v polumraku na posamezno stoječih satih niso počutile nič kaj dobro in so takoj začele izletavati skozi okence iz čebelnjaka. V dveh urah so bili sati prazni.
Te moje univerzalne begalnice se bom posluževal tudi v bodoče, kadar bodo moji angelčki tako hudobni, kakor so bili to pot.
I. Kosi, Celje.
Drobiž.
Ali jedo kokoši čebele? Kokoši ne zobljejo čebel ne živih ne mrtvih, pač pa zobljejo mrtve trote. Kako neizkušeno pi-šče morebiti kedaj pobere kako živo čebelo, vendar sme čebelar brez skrbi pustiti kokošim, da se pasejo okoli čebelnjaka.
10. pravil za pridobivanje medu.
1.	Za točenje vzemi le tiste satnike, v katerih je med zrel! Čebele so morale vsaj že pričeti s zadelavanjem.
2.	Pazi na snago! Ne polagaj satnikov z medom na zemljo ali pesek!
3.	Posodo, v katero hočeš spraviti med, dobro osnaži! Operi jo s toplo vodo in posuši na solncu!
4.	Ko točiš med, naj teče iz točila skozi sito v posodo!
5.	Skrbi, da bo posoda polna in ti ne bo treba pozneje dolivati!
6.	Med, ki ga iztočiš, hrani na toplem, da se lepo vleže in ohrani lepo barvo.
7.	Predno med prodaš, ga lepo posnemi, ako je že trd, ga ostrgaj.
8.	Za prodajo medu naspolni posode, v katerih misliš med prodati, n. pr. steklenice, doze, ali kar je že; ker med mnogo izgubi na aromi, ako se mora topiti.
9.	Opozori kupca, da pristen med čez nekaj časa vedno kandira, to je: postane trd.
10. Med lahko dolgo časa hraniš, ako ga imaš na zračnem in suhem prostoru. Ne sme pa zmrzniti.
Po »Bienen-Vateru«.
Čebela in razne barve. Iz velezanimi-vega predavanja vseučiliš. profesorja g. dr. Langhoferja iz Zagreba na II. kongresu jugoslovanskih čebelarjev v Sarajevu smo posneli sledeče: Čebele vodi pri njihovem poletu v naravi vonj in vid. V daljavo vodi čebelo predvsem vid in brez dvoma tudi razne barve, po katerih se razlikujejo predmeti med seboj. V bližini pa se ravna čebela po vonju. Orijentacija zunaj panja je torej v glavnem posledica dobro razvitega vida v daljavo; izpolnjuje jo pa vonj, ki navadno ne sega v večje razdalje. Po najnovejših natančno izvedenih poizkusih
so dognali, da čebela prav dobro razlikuje modre, rumene in bele barve. Rudeče, sive in zelene barve pa ne vidi, oziroma ne razlikuje. Zato barvajmo panje le z modro, rumeno in belo barvo in pa z raznimi kombinacijami teh barv.
V zadevi vrbaka poroča g. Vadnal iz Dobove pri Brežicah, da zbira naslove naročnikov, ki jim bo spomladi poslal korenine po pošti proti povračilu stroškov.
Ropanje je razvada, ki se izpremeni v najhujšo strast. Ko nanagloma preneha jesenska paša, začno čebele stikati po drugih virih in ako se le posamezni čebeli posreči priti do medu v sosednem panju ali Čebelnjaku, je ogenj v strehi. Prvo in naj • važnejše sredstvo za obrambo proti ropanju je torej to, da čebelam pod nobenim pogojem ne damo prilike, da bi prišle do tujih zalog. V to svrho je pomniti posebno sledeče: Takoj ko gre paša h koncu, priprimo vse panje močne in slabe tako na ozko, da morejo hkrati kvečjemu po dve čebeli ven in noter. Prvi teden ali 10 dni po končani paši pustimo čebele popolnoma v miru. Čebelnjak naj bo zaklenjen in vse špranje zamašene, da čebele ne morejo nikjer vanj. zlasti ob lepem solnčnem vremenu ne od-pirajmo čebelnjaka, še manj pa panjev. Izprva bodo čebele res stikale in iskale kako bi prišle do sosedovih zalog. Ko pa vidijo, da je vse dobro zastraženo, kmalu odnehajo in se sčasoma pomirijo in privadijo na brezpašno dobo. Kdor ima čebele v paši, naj jih odpelje takoj, ko odneha ajda. S tem bo najbolje potolažil domačine čebelarje, ki splošno tožijo, 'kakšno škodo jim delajo roparice. Že neštetokrat je bilo povedano in vsak količkaj izkušen čebelar mora vedeti, da se roparice lotijo najprej brez matičnih panjev, ki se malo ali nič ne branijo. Proč torej z brezmatični-mi panji predno paša odneha!
Panje iz cementa (betona) priporoča neki čebelar v »Jugoslavenaki pčeli«. Nam se zdi beton skrajno neprimerna snov za panje ne samo zaradi tega, ker bi bilo tako bivališče premrzlo, ampak tudi za to, ker bi bilo pretežko. Poleg slame je les brez-dvoma najboljši materijal za čebelna bivališča in pri tem bomo tudi ostali.
Lasnik »Čebelarsko druStvo za Slovenijo".
Tiskarna J. Blasnika nasi, v Ljubljani.
Cenik čebelarskega orodja in potrebščin,
ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo (poleg stolne cerkve).
Predmet
Cena
Din
A.-Ž. panj na 10 okvirov najnovejšega sestava:
kompleten z vsemi pritiklinami (s pripravo za prevažanje 10 Din več)
Baloni, za 1 ali 2 litra s podstavkom Din 16'— ozir..........
Deska za pritrjevanje satnic...................
Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje)
Kadilnik .......................... . .
Kapa, čebelarska, za odpirati s tkanino ..............
„ s tkanino (navaden)...............
Kolesee za vtiranje žice.....................
Zaklopna kožica za odlaganje obljudenih satnikov..........
Matičnice (kletke) raznih vrst od 3 do 15 Din.............
Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti..........
Mreža žična za okenca (pocinkana) a m2...............
Nastavek s taco za. odkrivanje satja ob točenju njedu.........
Nož za izpodrezovanje satja . ..................
Nož za odkrivanje satja.....................
Odvijač za vijake........................
Pipe čebelarske..........................
Pitalnik za A.-Ž. panj......................
Posode za med, pločevinaste a 5 kg z ročajem............
Iste za med, pločevinaste a 18 kg..................
Iste za 55 kg..........................
Isti- (leseni sodi) za 50 kg......................
Posoda za čiščenje medu z dvojnim sitom ...... r.......
Ravnalec (priprava za uravnavanje satnikov v A.-Ž. panju.......
Razpršilnik za škropljenje čebel z medeno vodo...........
Rešetka matična prirezana za A.-Ž. panj. pr. m2...........
Rokavice, čebelarske.......................
Satnice 39 X 23 cm, pr. kg.....................
Sipalnik lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov...........
Sito za čiščenje medu, leseno................ , , ,
Isto pločevinasto dvojno.....................
Solnčni topilnik.........................
Spone za rokave I. vrste par ...................
Iste	II. vrste par ...................
Stiskalnice za umetno satje....................
Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev.................
Šablona jeklena in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic)......
Ščetica za ometanje čebel.....................
Šilo za vrtanje luknjic......................
Točilo za med, pločevinasto za 3 okvire 27 X 41 cm,	........
Topilnik s svetilko in lončkom za lepljenje satnic..........
Topilniki za voščine...................... .
Zaboj lesen za roje.......................
Vilice za odkrivanje satja.....................
Zapahi za žrela:
a)	kovinski enostranski Din 5-—, dvostranski...........
b)	leseni (Trinkov sestav)...................
Znaki . . ........................... .
Žica za pritrjevanje isatnic, zavitek pr. dkg.............
Kovinska garnitura za A.-Ž. panj:
a)	6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo)............
b)	2 nosilca za matično rešetko.................
c)	2 tečaja za vratica a Din 3"—................
d)	4 tečaji za bradi a Din 1 •—.................
e)	mreža za okenca po m2...................
f)	zapahi za okenca p. Strga r a Din 1-—.............
g)	2 zaporiei za zaklopnico a Din —'50..............
h)	kvačice iz železne žice, kilogram...............
i)	1 kljukica za vratica, večja.................
j) kos matične rešetke 33 X 25 ............... .
300
24
8 35 38 68 58
60
5 60
120 12 15 3 85 10 30 75 200 45 180 10 8
250 100
25 20 45
150 7
6
12 18 10
3
60 80
80
6 2 5 1
9
5
6 4
60 4 1 28 1 25
		i T s		
s 1		1 š		
		Gospodarska zveza		
		v Ljubljani		■
	prodaja specerijsko in kolo-			
	nijalno blago, umetna			
	gnojila in krmila,			
■ ■H	sir, sirovo			—■
	maslo			
	in			
	konden-			
	zirano mleko			
	ter preskrbuje			
	vsakovrstne polje-			
	delske in sadjarske stroje.			
	Velika zaloga pristnih			
	domačih vin po			
	zmernih			
	cenah.			
	1 1 „.„„„„„•