Slo/eniki hmeljar Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo tnala štirinajstdnevno a Naročnina Din 20'—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2*— e Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218 H______________ . 1 " "■ ' ■■■■ ■' 1 ■; -,eto IV Celje, dne 11. avgusta 1933 Štev. 16 Kako se razveljavi predprodaja hmelja * Od več strani so nam ponovno izrazili željo, naj ponatisnemo tozadevni članek, ki je izšel v 18. številki našega lista iz lanskega leta na strani 107. lzgleda, da se bo letos mnogo predprodaj razveljavilo in zato radi ustrežemo tej želji, četudi »mo •’že ponovno poudarjali, da je čtivo v našem sfu trajne vrednosti in je zato list treba shraniti, ves letnik dati morda vezati, da se vedno lahko poišče in najde v njem, kar se potrebuje. V smislu zakona o prodaji kmetijskih proizvodov na zeleno z dne 2. julija 1931, ki smo ga priobčili tudi v našem listu št. 16 iz leta 1931 na strani 123, je mogoče razveljaviti vsako pogodbo o predprodaji hmelja, pa naj ima kakršnekoli pripombe, dokler ne izteče rok za izpol-nitevpogodbe. Ako je n. pr. kdo prodal hmelj vnaprej in stoji v tozadevni pogodbi, da ima hmelj 23. avgusta dostaviti kupcu, lahko še par dni poprej to pogodbo razveljavi. Kdor je torej prodal hmelj naprej, pa hoče sedaj prodajo razveljaviti, naj vzame tozadevno pogodbo, denar, kolikor ga je prejel naprej, in še 10% za obresti, gre k pristojnemu okrajnemu sodišču, pokaže pogodbo in izjavi na zapisnik, da v smislu zakona o prodaji kmetijskih pridelkov na zeleno odstopa od pogodbe; obenem naj tam položi (proti potrdilu) denar (aro in 10% obresti) ter kolek za 5 Din — in zadeva je urejena. Seveda pa na ta način more razveljaviti pogodbo le prodajalec (ki je pogodbo podpisal) ter mora osebno iti na sodišče. Pogodba pa se lahko razveljavi tudi pismeno. V tem slučaju naj prodajalec napiše na navadni pisarniški papir in lastnoročno podpiše naslednjo vlogo na pristojno okrajno sodišče: -------------- Prva stran ----------------- Kolek za 5 Din Okrajno sodišče Prodajalec posestnik v Kupec v ......................................••...... Izjava odstopa od prodajnokupne pogodbe v smislu §§ 1 in 2 zakona o prodaji kmetijskih pridelkov na zeleno. 2 krat --------------- Druga stran -------------------- Podpisani prodajalec sem sklenil s spredaj navedenim kupcem glede hmelja dne nastopno prodajno-kupno pogodbo: (napisati ločen prepis dotične pogodbe] Na račun (kot aro) sem prejel dne Din dne Din skupaj Din To vsoto z 10% obrestmi od dneva prejema, t. j. do danes v znesku............................ Din skupaj Din polagam pri naslovljenem sodišču ter obenem izjavljam da odstopam od gornje prodajne oziroma kupne pogodbe v smislu §§ 1 in 2 zakona o prodaji kmetijskih proizvodov na zeleno. V , dne 1933. [Lastnoročni podpis) To izjavo je točno izpolnjeno poslati priporočeno z denarjem vred ali predložiti osebno (tudi po drugi osebi) v dveh izvodih pristojnemu okrajnemu sodišču proti potrdilu — in zadeva je urejena. Seveda pa je pogodbo mogoče razveljaviti le dokler še ni potekel rok za izvršitev, pozneje pa to ni več mogoče. Kdor hoče torej razveljaviti predprodajo, pa mu prednje navodilo še ni dovolj jasno, mu je nerodno hoditi in čakati osebno na sodišču, ali pa ne more sam napisati tozadevne vloge in izračunati obresti, naj se kar oglasi v uredništvu našega lista v Celju, Vodnikova ulica 2, kjer se mu vse to takoj izvrši; s seboj mora prinesti le pogodbo o sklenjeni predprodaji. Nespametno in nepotrebno je hoditi radi tega okoli odvetnikov, ker povzroča to le nepotrebne stroške, dočim postrežemo v našem uredništvu vsakemu brezplačno, ako ima poravnano naročnino za list. Razno Polovična vožnja obiravcem je dovoljena. Potrebne legitimacije dobe člani pri Hmeljarskem društvu in podružnicah. Legitimacij letos ni treba pošiljati obiravcem, ker jih rabijo šele za nazai. Za vožnjo sem morajo namreč kupiti cel vozni listek, katerega pa pri izstopu na postaji ne oddajo, temveč shranijo ter se po obiranju z istim listkom in legitimacjio, ki jo dobe tukaj, odpeljejo brezplačno nazaj. K 500.000 Din za obiranje še 200.000 Din. Pretekli mesec je PA5 a. d. v Beogradu odobrila Savinjski posojilnici v Žalcu 500.000 Din za obiranje in sušenje hmelja. Kakor sporoča sedaj Hmeljarsko društvo, je PAB po prizadevanju g. ministra dr. Kramerja in drž. poslanca gosp. Prekorška odobrila nadaljnji kredit še 200.000 Din pod istimi pogoji. Interesenti za ta kredit naj se v svrho podpisa potrebnih listin nemudoma javijo pri Savinjski posojilnici v Žalcu. Uvoz hmelja v Ameriko je znašal v času od 1. februarja do 6. junija 1.1. 16.500 stotov, množina, ki je presenetila vsa tozadevna pričakovanja. Letos obeta hmelj v Ameriki izredno dobro in računajo, da bo znašal pridelek 240.000—250.000 stotov, dočirrt bo produkcija piva znašala 48,000.000 hi in poraba hmelja 140.000 do 150.000 stotov. Vkljub temu pa bo treba le precej hmelja uvažati, ker ameriški hmelj za kvalitetno pivo ni sposoben. o ugodnih cenah našega izborno izbranega modno-manulakturnega blaga! Ugodni položaj našega trgovskega lokala na eni najprometnejših celjskih ulic nam omogoča živahno kupčijo, hitro in stalno menjavo blaga ter Vam zato lahko vsak čas zaupno postrežemo s svežim in modernim manuiakturnim blagom po konkurenčnih cenah. Da izkoristite to ugodno priliko — Vas vabi manulakturna trgovina —: Valentin Hladiti, Celje Uvoz piva iz Nemčije v USA stalno raste. Meseca aprila je znašal komaj 18 hi, maja pa že 2032 hi in junija že celo 6808 hi. Svetovni pridelek hmelja 1933. G. Coninck van Noyen, predsednik zapadnoevropskega hmeljarskega biroja, je prepotoval pred kratkim glavne hmeljske okoliše v Evropi in precenil letošnji svetovni pridelek hmelja na okrog 385.500 stotov, svetovno porabo pa ceni na 555.500 stotov. Znana hmeljska tvrdka Barth & sin pa ceni svetovno porabo le na 495.000 stotov. Vsekakor izgleda, da letošmi pridelek ne bo kril potrebe. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Stanje hmeljskih' nasadov vedno bolj zadovoljava. Rastlina je zdrava, košata in obeta obilne pridelke. Kobule se lepo razvijajo in polagoma dozorevajo ter se računa, da se bo pričelo po 15. t. m. že splošno z obiranjem, ako bo sedanje toplo poletno vreme še nadalje trajalo. Po sedanjih cenitvah bo letošnji pridelek obilnejši od lanskega in tudi v kakovosti prvovrsten. — Dočim za starejše letnike ni zanimanja, se za letošnji v predprodaji nudi sedaj 40—50 Din za kg, vendar pride le redko do zaključka in se tudi prej sklenjene predprodaje zelo razveljavljajo. Inozemski trgovci polagoma že prihajajo. Vojvodina: Pri ugodnem vremenu, izdatni vlagi in toploti, se je stanje nasadov zelo izboljšalo. Rastlina je odgnala številne stranske poganjke in se tudi v vrhu bolj razkošatila. Cvetni nastavki so bili precej obilni in računa se, da letošnji pridelek glede množine ne bo mnogo zaostajal za lanskim ter bo tudi glede kakovosti prvovrsten. Rastlina je sedaj zdrava, brez vsakih bolezni in škodljivcev. — Za starejše letnike ni zanimanja in tudi v predprodaji letošnjega ne zaključkov. Neka domača pivovarna je sicer skušala kupiti nekaj pridelka v naprej, vendar ni prišlo do zaključka. Češkoslovaška: Širjenje peronospore je prenehalo, pač pa so rdeči pajek, uši in škržati (Chlo-rita flavescens) povzročili mnogo škode. Radi suše in škržatov je že pričelo rumeneti in odpadati listje ter so poedini nasadi že do polovice opor docela goli. Zadnji čas pa je nastopilo bolj deževno vreme in so si nasadi zelo opomogli, četudi bi bila potrebna še izdatnejša vlaga. Škodljivci izginjajo te rrastlina dobro in hitro napreduje; v večini nasadov je dosegla do vrha opor, odcvetela in prehaja že v kobule. Splošno se stanje nasadov vidno izboljšuje in obeta vedno boljše pridelke. Obiranje pa se bo letos zakasnilo in pred 25. t.m. se najbrž ne bo pričelo; od vremena do tedaj pa je še odvisna množina in kakovost pridelka. — Na tržišču se jc pojavilo zadnje dni nekaj več zanimanja, vendar je v glavnem ostal položaj nespremenjen. Lansko žateško blago notira 74 — 83 Din in predlansko 28—35 Din za kg. Znamkovanih je bilo dosedaj 42.900 bal lanskega ža-teškega pridelka v skupni teži 53.345 stotov. Nemčija: Stanje hmeljskih nasadov se je precej izenačilo. Rastlina je večinoma dosegla do vrha opor in je v polnem cvetju. Nevarnost peronospore ie ponehala in tudi uši izginjajo. Po izdatnem deževju je nastopilo zopet toplo, poletno vreme, le ponoči se precej ohladi. Ako bo sedanje ugodno vreme trajalo, letošnji pridelek glede množine ne bo zaostajal za lanskim in bo tudi v kakovosti brezhiben. Zlasti nasadi zgodnega hmelja prav lepo obetajo. Obiranje pa se bo brez dvoma za 8— 14 dni zakasnilo. — Tržišče je mirno in cene so z ozirom na vedno boljše izglede glede letošnjega pridelka še nazadovale, boljši lanski pridelek notira Hallertauski 73 — 88 Din, Spaltski 77 — 90 Din, gorski 63—75 Din in najboljši Tettnangski 87—91 Din za kg. Zanimanja in prometa je prav malo. Francija: Vreme je ugodno in stanje nasadov se je splošno izboljšalo, vendar je zelo neenakomerno. Rastlina je že v polnem cvetju. Peronospora zelo ponehava in tudi uši je vedno manj. — Tržišče je mirno, skoro brez zanimanja in prometa. Cene so nominalno ostale nespremenjene. Belgija: Stanje nasadov se je radi silnega navala uši splošno precej poslabšalo. Zadnji čas pa uši izginjajo in računa se, da si bodo tudi nasadi hitro zopet opomogli. — Tržišče je mirno. Za predprodajo letošnjega pridelka so cene oslabele in notira sedaj le 37 Din, lanski pridelek pa nespremenjeno 51 Din za kg. Anglija: Stanje hmeljskih nasadov je odlično. Rastlina je zdrava in bujna ter je večinoma že odcvetela. Peronosporo in uši, ki so se pojavile semtertja, se je s škropljenjem takoj docela zatrlo. — Tržišče je mirno in prometa prav malo. Cene so več ali manj le nominalne in nespremenjene. Amerika: Stanje hmetjskih nasadov je v vseh okoliših prav dobro in izgledi na letošnji pridelek v vsakem oziru zadovoljivi. — Tržišče je mirno in prometa prav malo. Cene so se poslabšale, deloma tudi radi padca valute, in lanski pridelek notira sedaj 61 do 67 Din, predlanski 50—56 Din in starejši letniki 32 do 37 Din, importirani hmelj 1932 pa 108—119 Din, dočim se v predprodaji za eno, dve in tri leta naprej plačuje domači pridelek po 50, 40 in 30 Din za kg. Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziirichu. Splošno: Stanje nasadov se je zadnji čas zlasti v Nemčiji zelo popravilo in se tudi v Češkoslovaški že obrnilo na bolje. — Zaradi obetajoče se vedno obilnejše letine za starejše letnike ni nikjer več dosti zanimanja in je vsa pozornost trgovine že osredotočena predvsem na letošnji pridelek in predprodajo. Za razvedrilo Pomirjevalen odgovor. Gospa: »Micka, kaj boste pa jutri razbili, ko ste me že danes pripravili ob dva krožnika in tri kozarce.-; Služkinja: »Milostljiva, jutri imam prost popoldan in zato ne bo toliko črepinj.« V šoti. Učitelj: »Ti, Urh, povej, ali spada beseda »hlače« v ednino, dvojino ali množino?« Učenec premišljuje in reče: »Hlače so ... so ... so spodaj dvojina, zgoraj ednina.« Vabilo na III. redni občni zbor registrovane zadruge z omejeno zavezo „Hmeljarska prodajna zadruga“ ki se bo vršil v torek dne 15. avgusta 1933 ob 8. uri dopoldne v prostorih g. Janiča v Žalcu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka 1932/33. 4. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje v istih prostorih in z. istim dnevnim redom \ smislu š 27 zadružnih pravil drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih članov. Žalec, dne 5. avgusta 1933. Hmeljarska prodajna zadruga, r. z. z o. z. F. Plaskan l. r. Al. Mihelčič 1. r. Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice ♦ ♦ Za hranilne vloge jamči X; Vlagatelji pri Ljudski po- poleg rezerv in hiš nad sojilnici ne plačajo rent- 5000 članov-posestnikov z te nega davka — Stanje vlog vsem svojim premoženjem nad 100,000.000 dinarjev ♦ A J ♦ Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE v Celju, Aškerčeva ulica Zaloga cementa! Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemna zavarovalnico v Ljubljani Zavaruje: 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; “ " 2. proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo; 3. v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«; 4. sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in v Mariboru na gosp, Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10. Izdaja konzorcij »Slovenskega hmeljarja«, predstavnik Al. Mihelčič. Odgovorni urednik dipl. ing. Janko Dolinar. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec). Vsi v Celju