SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 vid., za četrt leta i (ldM za jedaa mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino ir> oznanila (inserate) »«prejema npravnlltvo in ekspedtcija v Tiskarni", Vodnikove ullee it. 2. Rokopisi '•) n» vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vredništvo je v Semeniiklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izrzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. 104. V Ljubljani, v sreclo 6. maja 1896. Letnili XXIV. Razprava o volilni reformi. (Govor poslanca Gregoreca v drž. zboru dne 22. aprila 1.1.) Slavni zbor 1 Da sem dobil v generalni debati besedo, zato se imam zahvaliti prijaznosti svojega tovariša gosp. Pfeifer-ja. Gospoda moja 1 Eo je sedanja vlada prvikrat zasula prostore na ministerskih stolih, je opomnil neki poslanec sledeče: Njegova ekscelencija gospod grof Badeni, tudi t& bode dolgo, dolgo vladal, najmanj deset let. Nato je opomnil drugi poslanec: Mogoče, pa ne gotovo, zlasti tedaj ne, če se mu ne posreči v vel javiti volilno preosnovo. To je pogoj, on mora napraviti volilno reformo, naj si bode kakoršna koli, dobra ali slaba, da je le volilna reforma. No, to težkočo je vlada vsekako že odstranila, ker njena predloga o volilni reformi je bila vsprejeta v odseku z veliko večino in brez bistvenih izprememb. Glavna zasluga, pa tudi glavni delež pripada nemški levici. Posrečilo se ji je, da je izdelala volilno reformo, katera je za njo najmanj nevarna. Pa tudi vladi (poslanec Spinčič: se je odvalil kamen od srca !) gotovo, odvalil se ji je kamen od srca in pridobila si je tudi veliko zaslugo, kajti posrečilo se ji je še o pravem času, da je pretečo opozicijo čeških poslancev omehčala ali odstranila ali strla, ne vem, katera beseda bi bila ravno primerna, jedno pa je gotovo : mahoma je jela vlada zelo prijazno ravnati s češkimi poslanci, izjemno stanje je bilo odpravljeno, in nepriljubljeni deželni predsednik grof Thun je bil kot spokorni in spravni dar zaklan. (Veselost.) Ce bi bil jaz recimo član vladnega sveta in bi imel res kaj svetovati, tedaj bi v resnici vladi svetoval, naj še napram protiliberalcem na Dunaju kaj tacega poskusi, in če že drugače ne gre, gospoda grofa Kielmannsegg-a darovati za spokorni in spravni dar. (Veselost.) No, vladna predloga bode v tej zbornici dobila večino, in vlada lahko res velik vspeh zaznamuje. Žalibog pa ne bode velika večina avstrijskih narodov, naj si bodo že nemške ali slovanske narodnosti, občutila nad tem toliko veselja kakor gospodje ministri. Vzrok je pa ta, ker narodi ne dobe tiste volilne reforme, katero so pričakovali in katero po vsi pravici zahtevajo. Pričakovalo se je sieer kolikor največje razširjenje volilne pravice; to se je zgodilo in se tudi vsprejelo ; ob jednem pa se je tudi pričakovalo, da se odstranijo ali vsaj polajšajo prevelike krivice v dosedanjem volilnem redu. (Dobro !) Toda to se ni zgodilo, in sicer radi tega ne, ker ni hotela tega imeti združena nemška levica, in ker ji je vlada pritrdila. (Prav res 1) Niti tisti početni nasveti, kateri se še na razširjanje volilne pravice ne ozirajo, in katerih vsprejemu ni treba določene večine, temveč ki le svetujejo, kako bi se odstranile ali olajšale saj najbolj kričeče krivice v volilnem redu, niso prišle v odseku do meritorne razprave. Taki nasveti zadevajo na primer direktne volitve po kmetskih občinah, kjer naj bi vsaka krajevna občina bila tudi volilni okraj, ali dosledno zastopanje interesov v vseh skupinah, tako da bi na primer vsi trgi, industrijski kraji, mesta, katera zdaj s kmečkimi občinami volijo, bila jz teh izključena in oni skupini pridodejana, kateri že po naravi ali postavno pripadajo, namreč k mestni skupini. Nadaljni nasveti imajo namen, da spremeni ali odpravijo vsaj največje grehe, katere je zakrivila Schmerlingova geometrija volilnih okrožij; tako sta na primer na Goriškem v kmečkih občinah dve volilni okrožji, jedno obsega tri precej velika okrajna glavarstva, drugo jedno prav majhno okrajno glavarstvo. Nasvet je torej imel namen, da bi imelo vsako volilno okrožje po dve okrajni glavarstvi. 100.000 Slovencev na Koroškem je v kmečkih občinah v tri volilna okrožja tako razdeljeno z nemškimi okraji, da dobi povsod manjšino in da ne more vsled tega v to zbornico poslati nobenega zastopnika. (Čujte! Cujte!) Nasvet je torej nameraval, nemške okraje v dve popolnoma nemški okrožji razdeliti, južni dve okrožji naj bi pa bili navidezno jezikovno mešani, in tako bi bilo mogoče Slovencem vsaj jednega zastopnika tu sem poslati. Dalje je bil izročen nasvet, naj bi trgovinske in obrtne zbornice volile z&se ne pa z mesti vred, kakor je to n. pr. v Ljubljani. Dalje naj omenim, da se je nasvetu, da bi se census od 5 gld. znižal vsaj na 4 gld., z vso silo nasprotovalo. Taki in jednaki nasveti niso mogli priti do meritorne obravnave v odseku, ker se je vlada izrekla zoper nje. Zato lahko rečemo, da vse krivice in ostrosti v dosedanji volilni postavi tudi zdaj še nespremenjene ostanejo. (Tako je 1) Za nas Slovence pa pridejo v peti volilni kuriji še nove krivice. (Cujte.) Vlada zatrjuje, da so jo pri razdelitvi 72 mandatov vodili trije principi, in sicer z ozirom na zgodovinske meje dežehi, na število prebivalstva in na davkoplačevanje. Ako pa stvar dobro premislimo, najdemo, da se je ravnala dosledno le prvega principa. Povprečno število prebivalcev, ki pride na jednega poslanca v novem volilnem razredu, znaša 323.618. Dežele: Solnograško s 167.000, Trst s 133.000 in Predarlsko 107.000 prebivalci, pa stoje daleč pod tem povprečnim številom in so dobile vendar vsaka svojega poslanca. Nasprotno pa stoji Kranjska LISTEK. Venček na grob nepozabnemu msgru. Luki Jeran-u. Izdihnil dušo mož je blagi, Oči je vtrujene zaprl; Od nas se ločil oče dragi, — Predragi oče nam je vmrl. Srce, ki tako nas ljubilo, Ki nam dobrote le delilo, Zdaj hladna zemlja krije; Za Njim pa solze lije Sirot in revežev obilo. In ž njimi joče domovina; — Imela boljšega ni sina, Ki starost je sicer dosegel, Prezgodaj vendar v grob je legel. Kedo prižigal bo „Danico", Ki toljko let nam je svetila, Kazala nam v nebo stezico, In v srca nam tolažbo lila? Kedo darove bo nabiral, Kedo trpeče bo podpiral? Kedo dijakom bo tolažil bedo V dejanju in z besedo?-- Vijolica, ponižna, mila Med nami dolgo je cvetela: Pomladna slana nam jo vzela, Najlepšo cvetko je vmorila. Na nebu zvezda je svetila, Nenadoma se je vtrnila, A ne vgasnila; svit nje krasni Sveti nam še v višavi jasni. V britkosti misel nas teši, In lice mračno nam vedri, Da »n, ki vroče nas je ljubil, Rodit se našemu ni zgubil; Le z dola solz se v raj preselil, Kjer se na veke bo veselil. Ko bo neskončno srečen Bam, Izprosi srečo tudi nam. In on, ki živel je za nas, Živi naj v srcih večni čas. Uzor kreposti on nam bodi, V življenju luč nas svitla vodi: Ko bomo vsi za njim hodili, Dostojno bomo ga častili. Ko umre domovja zadnji sin — Jeranov takrat umr4 spomin. Janez Bile. Transvaal. Naslednje zanimive vrstice, ki nam kažejo politične težnje Nemčije in Anglije v Afriki, prihajajo iz peresa P. Emanuela Drevenšek, apostolskega misijonarja v Afriki, ki razmere prav dobro pozna. Menimo, da jih bodo čitatelji z zanimanjem brali. Gospod pisatelj nam je obljubil tudi jako zanimiv popis Natala in Transvaala, v katerem opisuje ta-mošnje prebivalce, njih značaj, življenje in druge posebnosti. Veljajo torej sledeče vrstice kot navod celemu delu. Čudom sem se čudil, ko sem čital v cenjenem „Slovencu" o rabuki v Južni Afriki. Iz angleških časopisov je bilo razvidno, da nekdo tam doli rogovih in da so bili miroljubni (?) Angleži kajpada hitro pripravni, da naredijo mir. Toda v plemenito podjetje se nekako predrzno vmeša nemški cesar, ko nekemu Kriiger-ju brzojavno častita, da se je samemu posrečilo mir narediti. Na to zaženejo občutljivi Angleži po časopisih („Times" so sicer z rezervo poročale, ker so vredniki stari lisjaki) jeduo-glasen krik: „Predrznosti Vojska! Planimo po Nemcu ! Kaj se vtika v naše interese! Bomo vendar znali v svoji (??) hiši mir narediti?!" Kdor je bral brzojavna poročila, polna največjih nasprotij, je gotovo z glavo majal in nazadnje ni vedel, pri čem da je: pred njegovimi očmi so s 498.000 visoko nad tem številom in dobi vendar samo jednega poslanca. To je velika krivica. Na Stajarskem dob6 štiri poslance, in vendar dobimo med temi samo jednega mi Slovenci, i V prihodnji državni zbor pride is Stajarskega torej 27 poslancev, od teh dobi 800.000 Nemcev 23 poslancev, 400.000 Slovencev pa le štiri namesto osmih, to se pravi, Slovenci na Stajarskem smo prikrajšani za štiri mandate. Jasno je torej, da imamo Slovenci opravičen vzrok, glasovati proti prehodu v specijalno debato. Toda tega ne bodemo storili. Prvič, ker se razširi volilna pravica med milijone avstrijskih državljanov, kateri je doslej niso imeli; drugič pa pridobi peta kurija principu splošne volilne pravice pristop v za-konodajstvo in upravo. Ta volilni razred napravi ob jednem s tem principom prodor v princip zastopanja interesov in nas navdaja z nado, da se bodemo mogli v bodočem parlamentu vspešnejše boriti proti temu prekrivičnemu volilnemu redu. Tretjič bodemo glasovali za prehod v špeci-jalno debato, ker smo stavili predloge manjšine. Naše glasovanje pri tretjem branju pa je odvisno od vspehov v podrobni debati. (Pohvala.) Mažari in naše konzularne oblasti. Iz Zagreba, 29. aprila. Človek se mora kar čuditi, ko vidi, kako drzo-viti so nemški in mažarski liberalci nasproti Slovanom. Njihovo časopisje že samo ne v4, če tudi v sredstvih svojih ni nikdar izbirčno, kako bi moglo vsako slovansko izjavo, vsak slovanski pokret v na-šej državi, pa tudi zunaj državnih mej, zadušiti in ugonobiti. Kakor doma, tako se kličejo tudi v tnjih državah nameščene državne oblasti, da se vzproti-vijo vsakemu slovanskemu gibanju. Kavno te dni je glavno glasilo mažarskih liberalcev in ogerskih Židov „Pester Lloyd" pohvalil državno upravo, da bode osnovala dve novi konzularni oblasti v Ameriki, jedno v Philadelphiji, drugo v Curitibi. Pa zakaj se je „Pester Lloyd" pohvalno izjavil o državnej upravi? Mar radi tega, da bosta ta dva nova konzula branila v teh mestih naše trgovske interese? Kaj šel Proti avstro-ogerskim slovanskim izseljencem sta morala biti ta dva nova konzulata. „Pester Lloyd" se kar zvija v svojej jezi proti tem izseljencem, kajti oni goji v teh krajih sama paaslavistična društva, pa podpirajo od tamkaj celo Slovane na Ogerskem. Tukaj so glavne naselbine ogerskih Slovakov in Malorusov, katerih ima že nad 100.000 duš. Od tukaj se pošilja denar naOgersko, kar je po mnenju omenjenega lista hvalevredno, ko ne bi ta denar prihajal v roke zopet le Slovakom in Malorusom. Grozno pa je to, da imajo ti izseljenci svoja panslavistična društva, posebno je nevaren „Narodni slovenski spolek" pa tudi „Jednota", ki zastopa na neki način „Slovaško Matico," katero se vrstila imena: Johannesburg,*) Jameson (reči: Semsn), Praetoria, Krüger, Capetown, Bodhes itd. Mislim, da vam bode ljubo, ako zmotano reč nekoliko pojasnim, ker kot transvaalski sosed lahko vidim in tudi izvem, kaj se godi v sosedovi hiši. Da pa bote do dobrega o „transvaalskem vprašanju" poučeni, je nujno potrebno, da v zgodovini nekoliko sežemo nazaj, toda nič se ne bojte: „die paar Jahrhunderte werden wir mit Siebenmeilenstiefeln durchschreiten." Ko je slavni Vasco de Gama pot v bogato Indijo okoli južne Afrike našel, so to priliko ne le samo Portugalci, ampak tudi drugi narodi porabili, da so si začeli zemljo v tujih, do tedaj še neznanih krajih prisvojevati. Med temi so bili v prvi vrsti Holandci, kateri so že v začetku 16. stoletja v Indiji velika posestva imeli. Ker je pa pot v Indijo okoli južne Afrike silno dolga, je bila vožnja zaradi pomanjkanja pitne vode in tudi živeža zelo težavna, zategadelj so Holandci leta 1652 predgorje zasedli, kjer so začeli fižol, zelje, korenje in repo in druge *) Opomba. Prosim Vas, gospod vrednik, pišite J o -hannesburg, ne: Ivanov Grad, ker Portugalci in Nemoi, Angleži in Holandci, Kafri in Hotentoti mesto tako pišejo in izgovarjajo. Ravno tako bi kazalo, da bi n» mesto Capstadt in Capland raje pisali: Capetown (reCi: Keptaun) in Cape Colony. Po celi juini Afriki Vam ne poznajo ne Capstadt-a ne Capland-a, ampak jedino Capetown (kar ravno tisto pomeni, kakor nemški Capstadt [>wn = mesto] ali kakor se kratko reče: Cap I Kep]). N« vem, zakaj bi mi Slovenci popačeno pisavo Nemcev posnemali. so Mažari že pred več leti brez vsakega vzroka zatrli in denar upotrebili v svrho mažarizacije samih Slovakov. „Americke slovenske NoviBy* pa je Maža-rom pravi panslavistični list, ki ne bi smel na noben način izhajali, kajti on vspodbuja slovaške izseljence, da naj se zvesto drže svojega slovanskega jezika in običajev. Tukaj v Ameriki je tedaj pravo gnezdo ogerskih panslavistov, od katerih se mnogi vrnejo zopet v svojo domovino ter mej svojimi rojaki širijo za Mažare nevarne ideje, kakor britko toži „Pester Lloyd". Taka slovanska društva se sploh na Ogerskem ne trp6, pa so jih Mažari tudi že popolnoma zatrli. V Ameriki jim to ni mogoče, tam ne morejo po svojej volji ravnati, veuder pa bi se po mnenju mažarskih liberalcev dalo nekaj storiti tudi v tej zadevi. Vlada naj poskrbi, da se postavita v teh mestih za konzula takšna moža, ki bosta znala tudi v tujini braniti dostojanstvo mažarske države. Tedaj dva mažarska šovinista naj postaneta konzula, da bosta znala odločno preganjati Slovane tudi v Ameriki, če ne bodo le-ti hoteli priznati mažarske drž. misli. Nada, katero goje v tej zadevi mažarski liberalci, se nam zdi jalova, kajti delokrog konzulov po našem mnenju ne sega tako daleč, da bi mogel v takih zadevah svojevoljno odločevati, nego je vezan tudi na tamošnje državne postave. Da pa more konzul spletkariti, to je verojetno, posebno še, če prevzame službo s takim namenom, s kakoršnim ga pošiljajo merodavne državne oblasti na njegovo mesto. Tukaj nastane vprašanje, kako je mogoče, da more ogerska vlada pri nameščenju konzulov prezirati splošne državne koristi samo v te svrhe, da more svoj politični šovinizem povsod na prvo mesto postaviti. Konzularne oblasti spadajo pod zajedniško vlado in minister zunanjih zadev je poklican, da više te oblasti svojo službo po izdanih propisih, v katerih se pa javaljne ne nahajajo taki, po katerih bi mogli konzuli zatirati razun Nemcev in Mažarov vse druge, posebno še izseljence slovanske narodnosti iz Avstro-Ogerske monarhije. Vsa ta zadeva ni od male važnosti, pa bi bilo neobhodno potrebno, da o njej razmišljajo slovanski zastopniki v delegaciji ter c tem ob svojem času spregovore resno besedo. Slovani smo si deloma Bami krivi, da je činov-ništvo pri konzularnih oblastih in zunanjih zastopstvih večjidel nemške in mažarske narodnosti, ker nismo dosta odločni, da bi spravili svoje ljudi na taka mesta. Sedanji dualistični zistem v našej državi je sicer temu protiven, ali z našim neprestanim za-htevanjem bi dosegli vender nekaj. Neobhodno potrebno pa je, da se poskrbimo, da se tudi Slovani moreio izobraziti za omenjene činovnike. Kar čudom se čudimo, ko beremo vsako leto v razpisanih natečajih za mesta v orijentalnej akademiji, da se zahteva za vsprejem v ta zavod le znanje nemškega reči saditi in ladije so se lahko s svežim živežem preskrbele. Leta 1685 so še prišli v južno Afriko francoski hugenoti, kateri so morali zavoljo nanteškega edikta iz domačije „vandrati". Kalvinski Holandci so svoje verske brate gostoljubno sprejeli, kateri so s seboj trte prinesli in jih v daljni južni Afriki zasadili, da zdaj tisto izvrstno in po celem svetu slovečo kapsko raste vino. Tudi Angleži so takoj imenitnost Kapa spoznali, zategadelj so, ue da bi koga kaj vprašali, najmanj pa Holandce, v kratkim deželo zgrabili (leta 1782 in v vesoljnem mirosklepju leta 1814 so vele-moči Angležem Kapkolonijo prepustile in dežela je začela sloveti, ker je znano, da so Angleži zelo napredni in podjetni, pri tem pa tudi — grozni sit-neži. Nasproti so pa Holandci ne rečem ravno miroljubni, ampak starokopitarji. Angleži so svoje sopre-bivalce v kratkem pretuhtali in začeli so jih dražiti in dregati, dokler niso svoja kopita pobrali in nekako velikodušno njive in vinograde sitnim Angležem prepustivši, šli s svojimi ženami in otroci in kar so le mogli seboj vzeti, drugo domovino iskat. In kakor nekdaj izraelsko ljudstvo iz Egipta, tako so šli holandski kmetje s premoženjem, čredami in vozmi čez Oranje - Biver in so ustanovili današnjo republiko Oranje, drugi pa so šli čez visoke drakove gore v sedanji Natal. To vse se je godilo 1. 1836. Krvavo vojsko so z divjimi Zulukafri imeli, dokler so vendar groznega Dingaan-a premagali. Toda zdaj in mažarskega jezika, slovanski se niti ne omenja, če tudi je večina prebivalstva v našej državi slovanska. Seveda se v zavodu uči nekaj slovanSčine, kar osposobljuje kandidate za ona mesta, kjer bi slučajno ta jezik rabili, o kakšnem slovanskem duhu in slovanskem mišljenju pa se pri teh kandidatih ne more misliti, ker bi to bilo protivno nemško-mažar-skej politiki naše države. — Kam je zabredla taka naša politika na iztoku z nemško-mažarskimi zastopniki, dokazuje nam najbolje Bedanji položaj na Balkanu. — Neobhodno potrebno bi tedaj bilo, da se uvrsti mej uvete za vsprejem v orijentalno akademijo tudi znanje slovanskih jezikov, posebno še hrvatskega ne samo radi našega posebnega položaja in državne naše avtonomije, nego tudi radi praktične porabe na celem balkanskem poluotoku. So li o tej zadevi razmišljali že kedBj naši državni poslanci in zastopniki v delegacijah ? Do zdaj ste molčali in le na našo škodo ; omenjena izjava liberalnega mažarskega lista saj vam bode resen opomin, da se slednjič ganete in tudi to zadevo spravite na dnevni red v delegacijah. Politični pregled. V Ljubljani, 6. maja. Državni »bor je včeraj razpravljal § 41. vo-livne reforme. Poslanec dr. Kronawetter je zagovarjal tajno glasovanje v novi kuriji, ker je ustno glasovanje vedno odvisno od velikega terorizma. V istem smislu govori posl. Kaiser, ker le po tajnem glasovanju je omogočena prosta volitev delavcev in poslov. Pri glasovanji po imenih je bil predlog poslanca Bareuthera, naj se vrši volitev v peti kuriji tajno, to je pismeno, sprejet s 117 glasovi proti 103; nasproti so glasovali poljski klub, katerega mnogo članov se ni udeležilo glasovanja, Hohenwartov klub, hrvatsko-slovenski klub in jeden del levičarjev. Izid glasovanja je naredil med poslanci, na galeriji in pri navzočih ministrih velik vtis. Poljaki so bili jako vznemirjeni. Grof Badeni se je trdno nadejal, da bode večina glasovala za ustno in javno glasovanje, če bodo Poljaki polnoštevilno navzoči. Levičarski klub je svojim članom prepustil prosto glasovanje; v zadnjem trenotku je skušal ministerski predsednik pregovoriti za vladni načrt, pa bilo je že prepozno. Grof Badeni se je baje po glasovanju izjavil, da načrta volivne reforme ne predloži v Najvišje po-trjenje, ako gosposka zbornica ne predrugači te točke. Bazprava o volivni reformi je bila včeraj t drugem branju končana, tretje branje bode jutri, ker danes ni seje. Volitev dunajskega župana. Danes do-poludne bo se sešli dunajski mestni odborniki k novi volitvi župana. Kakor znano, je izvrševalni odbor meščanskega kluba v svoji seji določil županom dr. Schlesinger j a, prvim podžupanom dr. Luegerja in drugim podžupanom odbornika Strobacha. Pri zadnji seji meščanskega kluba, v kateri je dr. Kupka — so leta 1843 Angleži prilomastili in celi Natal kot pokrajino angleške krone odločili. Ker ni nobeno oporekanje pomagalo, so holandski kmetje lepo deželo'Natal zopet zapustili, za katero so že toliko krvi prelili, in se podali na pot čez reko Vaal in so tako ustanovili: „die Bauern - Bepublik Transvaal". Bazkačeni Holandci so grozno proti domačinom ravnali in to je bil povod, da so prišli Angleži črnuhe branit (kajpada!) in leta 1876 so Angleži Transvaal Holandcem — vzeli I Holandski kmeti, ali kakor se v Afriki navadno Boers (reči Burs) imenujejo, so šli v Evropo k raznim velesilam Angleže tožit, toda kdo bi se upal mogočne Angleže pokarati?! Holandci so brez vsa-cega vspeha v Afriko odrinili, kjer so za svoje puške zgrabili in kjer so le katerega Angleža videli, — za večne čase se ni več po Transvaalu klatil. Zdaj pride leta 1880 mogočna angleška vojska, katera je pa bila tako naklestena, da jih je prav malo pete odneslo. Se noben narod ni take sramote oholim Angležem naredil, kakor tista peščica holandskih kmetov 1 Od tistega časa so Angleži okoli Holandcev hodili kakor mačka okoli vroče kaše, od vseh strani so dežele pograbili in jih tako obkolili, toda Holandcev se niso — dotaknili I Najedenkrat je začelo v Johannesburgs katero mesto je leta 1881 samo jedno bajto imelo, vreti, kjer se sodrga celega sveta zbira. Dobro, si mislijo Angleži, Holandci bodo imeli dovolj dela, da raz- kot poročevalec naznanil sklep izvrševalnega odseka, se je vnela zelo živahna debati. Nemški nacijonalci so baje odločno zahtevali, da se mora podeliti mesto drugega podžupana jednemu odborniku njihove stranke. Tej zahtevi je veČina zborovalcev pritrdila, vender so pa zahtevali krščanski socijalisti od nemških nacijonalcev naslednjo izjavo: „Ako se izvoli nemški nacijonalec, mora izjaviti, da so uničujoči napori Wolffa in Schonererja škodljivi antisemit-skemu in nemško - nacijonalnemu gibanju, da torej vse njihovo počenjanje obsoja in nima z imenovanima osebama nič skupnega." Ta izjava se je vspre-jela skoro soglasno in se na to vršila poskusna volitev. Izvoljeni so bili županom Strobach, prvim podžupanom dr. Lueger in drugim dr. Neumayer. — Včerajšna „Reichspost" objavlja izjavo Strobacha, v kateri obljubi, da se bode takoj odpovedal županovi časti, kader mu bode klub namignil, ter pravi, da je klub sklenil takrat ga izvoliti za prvega podžupana Konečno omenja, da je dr. Neumayer podpisal zgoraj navedeno izjavo. Židovsko časopisje z veseljem poroča o tej zadevi, ker meni, da pride na krmilo popolno nezmožen odbornik in bode s tem ginevalo v dunajskem prebivalstvu zaupanje do antisemitskih odbornikov. Njegova skrb v tej zadevi je popolno neumestna, kajti iz ljudstva izbrani mestni svet bode gotovo izročil vodstvo mestne uprave v take roke, da mu ne bode težko dajati račun pred volilci in bode gotovo bolje gospodaril, kakor pa židovska liberalna klika. Davčni odsek državnega zbora je včeraj vsprejel od poročevalca dr. Beera stavljeni posredovalni predlog, da se z ozirom na davčno reformo volilni cenzus v sedanjih kurijah pri vseh davkih zniža od 5 na 4 gld. Za predlog manjšine, da se cenzus zniža na 3 gld., so glasovali Kramar, Robič, Pfeifer, Povše. Davčna reforma pride že v petek na vrsto v zbornici. Milenijska slavnost in ogerske aristo-kratinje. Ogerskim aristokratinjam se je zelo zamerila baronovka B&nflj in naznanilo se ji je, da se ne bode predstavila cesarju in cesarici, kar pa je zvedela že mej zahvalnico v cerkvi, ker je imela okolu sebe precej prostora, ker so se jo izognile vse ostale dame. Pred zadnjim dvornim obedom je dala razglasiti, da je bolna in se ne more udeležiti nobenih slavnostij. Baronovka je venderle pravočasno uvidela, da vč ves svet o njej, da je bila poprej navadna hišna učiteljica. Dvoboji v Nemčiji. Akoravno se je nemški državni zbor dalje časa pečal s tem vprašanjem in se je vsprejel tudi nekak predlog, v katerem se zahteva, naj se bolj strogo postopa z dvobojniki, vendar to vprašanje še ni prešlo z dnevnega reda. Vidi se pa tudi, da je višjim krogom kaj malo do tega, da se omeje dvoboji in da jih, akoravno ne burjene duhove pomirijo, med tem pa lahko mi pridemo in Johannesburg in transvaalsko zlato je naše, pred svetom smo pa poštenjaki prve vrste, ker tako strogo na „mir in ravnotežje" gledamo! Tako so Angleži mislili in tudi ravnali, toda strašno so se opekli. Poglejmo si zdaj pravi vzrok južnoafrikanske krize. Ognjišče revolucije je novo ustanovljeno mesto Johannesburg, ki je narastlo v devetih letih svojega obstanka tako zelo, da ima sedaj več kot 100.000 prebivalcev. Zato je pa tudi središče ondotne kupčije in prometa in prekosilo je v tem glavno mesto Pretoria (sezidano leta 1850 od načelnika boersov fbursov] Andreja Pretorija). Obstoji tedaj med Jo-hannesburgom in Pretorijo tako razmerje, kakor mesti New-York in Washington. Vzrok upora proti vladalcem dežele, ki se zovejo boers in ki so ho-landske narodnosti, so uidlandci (Ausliinder), to je priselniki. Ne gre se torej v Afriki za boj med belimi in črnimi, ampak med belimi in belimi. 2e dolgo časa bem skušali so uidlandci zadobiti jednake pravice in svoboščine z boersi in so v ta namen ustanovili zavezo, ki so jo imenovali „Nationalunion". S pomočjo te zveze skušali so mirnim potom priti do zaželenega pota, po volitvah namreč in po agitaciji. Sicer njih prizadevanje ni bilo brezvspešno in dosegli so celó aktivno in pasivno volilno pravico v drugi ljudski zbor, ki se imenuje „Volksraad". Prvi ljudski postavodajalni zbor, v katerem sedé sami boersi, ta jim je ostal zaprt. Tako morajo priselniki celih 14 let bivati v njih deželi, predno zadobe meščanske pravice. (Dalje sledi.) naravnost, celo zagovarjajo. Značilen je v tem oziru govor nemškega cesarja, v katerem je I. 1891 kot član vojaškega kora na bonskem vseučilišču poja-snoval vzvišenost vojaške odgoje. Govornik je takrat naglašal važnost vojaškega življenja, hvalil vzgojo v vojaških zavodih ter povdarjal, da se tu goji duh, ki daje dijakom-vojakom srčnost in moč ter jih dela zmožne, vsak čas vztrajno in radostno vihteti orožje (!) Te ideje ljudstvo navadno napačno pojmi, toda mi, ki živimo v tem krogu, vemo bolje ceniti važnost vojaške odgoje. — Ako smemo trditi, da ta princ kot cesar sedaj ni mDogo spremenil svojega mišljenja, potem pač ne moremo dvomiti nad resničnostjo poročil nekaterih listov, v katerih se trdi, daje imel pri Schra-der-Kotzejevem dvoboju ne mali delež tudi cesar Viljem. — Ako je temu res tako, potem se ni čuditi, da se vedno množi število dvobojev v višjih krogih. Položaj na Koreji je po poročilu ruskih listov še vedno zelo resen. Mej domačimi prebivalci vlada vedno večja razburjenost radi oholega postopanja Japoncev, ki se v vedno večjih četah na Koreji prikazujejo. Japonski ribiči požigajo in opo-stošujejo poslopja obrežnih prebivalcev, ki niso nikdar varni pred napadovalci. Pripoveduje se, da se japonski vojaki v delavskih oblekah prikazujejo na Koreji in da znaša njihovo število že nad 5000 mož, ki si polagoma osvajajo važneje postojanke. Oči-vidno je, da nameravajo Japonci prisiliti Koreance k odločilnemu uporu. Najbolj zanimivo pa je, da zahteva japonska vlada od vsakega ubitega vojaka 5000 jenov odškodnine, akoravno so sami Japonci krivi, da se vrše posamni poboji. Vsled tega se ni čuditi, da raste mej Koreanci od dne do dne velika razburjenost in da je pričakovati v najbližnji bodočnosti odločnega razpora. Glasba. „Pomladanski odmevi". Pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Uglasbil in prečastnemu, veleučenemu gospodu Antonu dr. Gregoriču, državnemu in deželnemu poslancu, profesorju bogoslovja i. t. d., i. t. d. udano poklonil Janez Laharnar, orglavec. Cena? Op. 5. V Ljubljani. Samozaložba. — Tisk I. Blasnikovih naslednikov. Pred mano leži čedno avtografovani zvezek obsegajoč 10 napevov na sledeče, srečno izbrane tekste: 1. Naša pesem, 2. Roža, 3. Moj dom, 4. Tožba po cveticah, 5. Skrjanček, 6. Kadar mlado leto. 7. Mladosti ni! 8. Kmečko dekle, 9. Ženin kos, 10. Lahko noč. G. Laharnar ni novinec v skladanju. Ime njegovo je Slovencem dobro znano od časa, kar so mu strogi nemški kritiki sprejeli lepo mašo „Ora pro nobis" v nemški cecilijanski katalog. Znane pa so dobro tudi njegove lepe skladbe v Cerkvenem glasbeniku. Da pa je tudi vešč svetne glasbe, to priča posebno pričujoči zvezek. V zadregi sem, kateiemu napevu bi prisodil prednost, ker se v vseh glasba tako dobro strinja z besedilom, da si boljšega ne želim. Prva pesem je lepozvočna, druga spretna v izpeljavi glasov, tretja milodoneča, četrta tožeča, peta vesela, šesta občutna, sedma teatralno nadah-njena, osma narodno priprosta, deveta šaljivost iz-ražujoča in deseta mirna. O skladatelju trdim, da se v sladkosti glasbenih izrazov po nekoliko približuje Mozartu, a še bolj se druži z Mendelssohnom, katerega si je tudi v stroki pesmi izbral za uzor; vendar pa lahko rečem, da je Laharnarjev zlog nje-gova lastnina. Na splošno je glasba skladateljeva polna gladko tekočih melodij, dobre dikcije, pravilne sintakse, čvrste akordike, imitatorična je in zmeraj nova v iznajdbi glasbenih oblik. Prijetna dolžnost mi je torej zvezek lepih pesmi iskreno priporočati vsem glasbenim korporacijam, pevovodjem, čitalnicam in pevcem, ki so vajeni peti iz partitur. Naroča se pri skladatelju na St. Viški gori, pošta Slap pri dol. Tribuši na Primorskem. __Fajgelj. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V L j ub 1 j a n i, 5. aprila. Današnje seje mestnega sveta, ki se je vršila zvečer ob šesti uri, se je vdeležilo s podžupanom 26 odbornikov. Podžupan vitez Blei weis-Trsteniški otvori sejo ter prebere zahvalo vdove pokojnega obratnega ravnatelja državnih železnic pl. Scale za izraženo brzojavno sožalje mestne občine ljubljanske povodom njegove smrti, kakor tudi zahvalo vodstva državnih železnic jednakim povodom. Konečno naznani zahvalo vodstva družbe sv. Cirila in Metoda za naklonjeno podporo v znesku 500 gld. Pred prehodom na drugo točko dnevnega reda stavi odbornik Kozak nujni predlog, naj mestni magistrat pazi nato, da se v bodoče ne bode gonila živina na semenj brez zadostnega nadzorstva, posebno Še po takih trgih in ulicah, koder je navadno živahen promet. Konečno predlaga, naj se že na mitnicah skrbi za potreben red. Odbornik Turk ugovarja mnenju predgovornika, pojasnjujoč, da ne more imeti vsaka žival posebnega varuha, ter priporoča, naj se gonja živine in voza-renje sploh prepove na takih prostorih, koder bi lahko navstala kaka nesreča, posebno pa v šolskem drevoredu. Ta predlog je bil vsprejot. Pri drugi točki dnevnega reda prevzame predsedstvo odbornik Klein. Odbornik Gogola poroča v imenu personalnega in pravnega odseka o zadnjih dopolnilnih volitvah za mestni zbor. Poročevalec pripomni, da ni došel zoper izvolitve noben ugovor, vsled česar predlaga, naj mestni zbor volitve odobri. Se zgodi. Na predlog odbornika R a v n i h a r j a se izreče izstopivšim mestnim odbornikom zahvala mestnega sveta za vspešno sodelovanje. Pri tretji točki, volitev podžupana prevzame predsedstvo starosta Zabukovec. Predsednik omeni, da je za veljavno izvolitev potrebna nadpo-lovična večina odbornikov in da se vrši volitev po listkih. Oddanih je bilo 23 glasovnic; od teh je bila jedna prazna, 20 se jih je glasilo na ime B1 e i -vveisa-Trsteniškega, 1 glas je dobil odbornik dr. Tavčar in 1 Petričič. Izvoljen je toraj podžupanom dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, ki izjavi, da vsprejme izvolitev, ter se zahvali za izkazano mu zaupanje.' Nato prevzame predsedstvo novoizvoljeni podžupan. Pred volitvijo v odseke predlaga odbor. Hribar, naj se z ozirom na pomnožene posle finanč. odseka voli v ta odsek mestu t dotot odbornikov, rredlog se vsprejme. Izid volitve je bil nastopen: a) magistratni odsek odborniki: Hraskj, Stare, Gogola, Bleiwei8, Ravnihar. b) v personalni in pravni odsek odborniki: Tavčar, Gogola, Majaron, Stare, Svetek. c) v finančni odsek odborniki: Petričič, Sene-kovič, Gogala, Ravnihar, Stare, Svetek, Zabukovec, Majaron in Maly. d) v stavbinski odsek odborniki: Hrasky, Šu-bic, Velkavrh, Stare, Pire, Klein, Trček, Majaron, Požar. e) v ubožni odsek odborniki: Cerne, Klein, Pire, Kozak, Dimnik. f) v policijski odsek odborniki: Bleiweis, Žagar, Majaron, Zabukovec, Žitnik, Skerjanc, Turk. g) v šolski odsek odborniki: Senekovič, Subic, Dimnik, Ravnihar, Bleiweis, Pire. h) v olepševalni odsek odborniki: Ravnihar, Dolenc, Pire, Subic, Trček, Požar, Žitnik. Pri peti točki dnevnega reda so se vršile du-polnilne volitve v nastopne odseke: a) v direktorij mestnega vodovoda odborniki: Subic in Hrasky. h) v direktorij mestnega užitninskega zakupa odborniki: Velkavrh, Zabukovec in Senekovič. c) v odsek za električno razsvetljavo odbornik: Hrasky. d) v odsek za kanalizacijo odborniki: Bleivreis, Hrasky in Stare. e) v mestne hranilnice upravni odsek odborniki: Zabukovic, Petričič, Maly. in f) v klavnično ravnateljstvo odborniki: Blei-weis in Skrjanec. Šesta točka: poročilo pomožnega odseka se preloži na tajno sejo. Konečno se je vršila volitev dunajske deputacije in sicer na predlog odbornika Majarona per acclamationem. Izvoljeni so bili odborniki: Gogola, Hribar in Ravnihar. Na to tajna seja. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. maja. (Osebne vesti.) Vč. g. Josip Jaklič, župnik v Dolenjivasi pri Ribnici, je imenovan upraviteljem dekanije ribniške; gospod kaplan Mihael Horvat pa župnim upraviteljem v Ribnici. — Na župnijo Kokre je bil danes kanonično vmeščen č. g. Anton Nemec, ondotni župni upravitelj. (Sedmina po r. dekanu Martinu Povše) bode v četrtek dne 7. maja ob pol 10. v Ribnici. (Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega v četrtek, dne 7. maja 1896 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Finančnega odseka poročilo o opravilni službarini županovi. III. Volitev župana. (Glede volitve župana določa § 29., alin. 2. občinskega volilnega reda za Ljubljano : .K tej volitvi, katero je zvršiti pod predsedstvom po letih najstarejšega občinskega svetovalca, povabiti je vse Člane občinskega sveta z dodatkom, da tisti, ki brez veljavnega izgovora ali ne pridejo, ali pred končano volitvijo odidejo, izgube svoj sve-tovalski posel in tri leta ne smejo biti izvoljeni, in da vrhu tega zapadejo na občinsko korist globi, katero sme občinski svet naložiti do zneska 100 gl.*) (Slovenska blagotvoriteljna predstava.) Kakor se nam poroča, se prav marljivo delajo priprave za slovensko blagotvoriteljno prddslavo, ki se vrši v soboto 9. maja in se ponavlja v nedeljo 10, maja v deželnem gledališču. Zanimanje za predstave je splošno vzlasti zato, ker je namen tako blag — čisti dobiček pride namreč v korist zavodu „Jozefinum" — in ker so točke predstave zelo srečno izbrane. V petju in dramatičnem nastopu bo čislanim dile-tantom dovolj prilike, pokazati svoje lepe zmožnosti. Tudi je vse oskrbljeno, da se posebno krasno vpri-zore žive podobe: Umetnosti se klanjajo milosrd-nosti, Rozamunda Turjaška N. — Natančneji program jutri. (Iz Sore) 5. maja. Včeraj dopoldne je šla k Sori 64 letna udova Barba Kokalj; en čas jo brede, na to se v vodo vsede, voda jo odnese in utone — zmešalo se jej je; od posta sem njena glava ni bila več čista. — Nocoj so hoteli tatje ulomiti v štacuno Pavla Dremote po domače Stima. Močni hrastov kol so nastavili na omrežje, da bi je bili vun vrgli. Kaj jih je odgnalo, da so vbb popustili in odšli, ko je omrežje ze vec ko na pol skrivljeno, se ne ve — domači niso nič slišali. Odkod so bili ? Ljudje sodijo, da so bile domače barabe. Vse noči popivati, ljudi s tulenjem in kričanjem vznemirjati, po dnevi spati ali leno pohajkovati, je vsakemu jasno, da denarja mora zmanjkati. Ker te vrste ljudje — lahko bi se jim reklo kmečki socijalisti — dobro vedo, da smejo brez strahu od katerekoli strani počenjati vse, da nikogar ni, ki bi za njimi kedaj kaj pčgledal, da se jih tisti, katerih dolžnost je, skrbeti za nočni mir in red, še celo ogibljejo, da bi na nje ne zadeli, potem ni čuda, da se pre-drznejo na cesti ulomiti okno in priti v hišo. Da se sme pri nas počenjati vse, evo dokaz: veliko nedeljo o polnoči so rogovileži od zvonika vrata ulo-mili, ključavnico še novo odtrgali, zid poškodovali, da so prišli do zvonov. V takih okoliščinah nam posestnikom, ki pošteno cesarske davke in deželne naklade odrajtujemo, ne preostaja druzega, nego kupiti si revolver za 9 gold., patronov za 2 gold., preskrbeti si orožni list, ki stane tudi 2 gld., in s takimi novimi davki obložen in oborožen varovati imetje in življenje. (Nesreča v lomu) Iz Preserja dne 4. maja: Poročati Vam imam od nas veliko nesrečo: V Pod-peči se je v lomu Valentina Boha odtrgala skala nad glavami delavcev. Zgodila se je bržkone ta nesreča le vsled nemarnosti delavca, ki mu je bilo delo izročeno. Koliko je na tem, bo že sodnija odločila. Bilo je 5 delavcev, kateri so prejšnji dan hoteli z zagozdami od zgoraj skalo premakniti. Ker se jim to ni posrečilo, so šli drugi dan pred skalo spodaj in so pričeli vrtati, ne da bi bili poprej pregledali vso stvar. Nesreča je hotela, da se je skala začela gibati, delavci so to zapazili, in drugi so se stisnili k skali in tako nepoškodovani ostali, razun enega, ki je malo ranjen. Eden delavec pa, Matija Jamnik, gostač s Kamnika, pa je mislil ubežati, toda prijelo ga je, mu odtrgalo popolnoma desno nogo pod kolenom, levo pa tudi tako zdelalo, da ni bilo upanja ž njim. Neznatne rane je imel na rokah in glavi. Vendar je bil še toliko pri zavesti, da je bil previden. Zgodilo se je to v soboto dne 2. maja okoli 10. ure, in ob '/si- je mirno v Gospodu za- spal. Revež zapustil je vdovo in 4 nepreskrbljene otročiče. Bil je umrli miren in povsodi priljubljen človek. Bog bodi milostljiv njegovi duši I Poleg tega treba zaznamenovati tudi nemarnost delodajalcev glede bolniške blagajne. Pri tem ni bil baje nobeden delavec zapisan v ono blagajno, če je tudi zapovedano, da mora vsak delodajalec svoje delavce na ta način zavarovati. To je že četrti tak žalostni dogodek v tukajšnih kamenolomih. (Razpisane ustanove.) S pričetkom II. poluletja tekočega šolskega leta se razpisujejo nastopne ustanove: 1. Primož Debelakova ustanova (43 gld. 96 kr.) 2. Josip Dullerjeva (109 gld. 60 kr.) 3. Gašper Glavatičeva (35 gld.). 4. Josip Gorupova (250 gld.) 5. Josipine Jalenove (51 gld. 60 kr.). 6. Ant. Je-lovšekova pl. Fichtenau (477 gld.). 7. Janez Kali-strova (248 gld.). 8. Mat. Frid. Kastelčeva (30 gl.). 9. Barbare Kacijanerjeve (69 gld. 14 kr.). 10. Mat. Kodelova (54 gld. 60 kr.). 11. Simon Kosmačeva (85 gld). 12. Klemen gr. Lanthieiijeva (79 gld. 80 kr.). 13. Katar. bar. Lichtenthurnove (107 gld. 20 kr.). 14. And. Lužarjeva (26 gld. 60 kr.). 15. Jan. Miillerjeva (80 gld.). 16. Krišt. Plankeljeva (31 gld. 30 kr.). 17. Josip Pretnarjeva (36 gld. 29 kr.) 18. Ant. Riabova (231 gld.). 19. Jurij, Tom. Rumpler-jeva (30 gld.). 20. Janez Salzerjeva (190 kron). 21. Maks Skarlichijeva (51 gld.). 22. Jan. Stampfljeva (150 gld.). 23. Jakob Starihova v znesku 49 goldinarjev. 24. Jan. Andrej Steinbergova (69 gld.). 25. Mar. Supančičeva (40 gld.). 26. And. Schurbi-jeva (30 gld.). 27. Ant. Talničarjeva (105 gld.) 28. Ant. Alojzij Wolfova (79 gld.1. Natančne podatke ima uradni list št. 103. (Roparski napad.) Dne 21. aprila je zapustil ob 7,10. uri zvečer Pavi Zalokar, delavec na Savi, Petranovo gostilno ter se napotil na Gorjuše. Kmalu sta se mu pridružila dva neznanca, katera sta ga nekaj časa spremljevala. Ko so bili okolu 11. ure na gorski poti pri Jami, sunil je mlajši spremljevalec Zalokarja v levo sence, starejši pa v rebra. Zalokar je padel na tla. Roparja mu skočita na prsi ter ga pahneta v 10 metrov globok prepad. — Ko se je Zalokar zavedel, manjkalo mu je 15 gld. denarja, 10 m belega blaga, dežnika in klobuka. Oropani je težko ranjen ter trdi, da sta bila roparja po jeziku iz blejske okolice. (Misijon.) Iz Ospa: Od 19. do 26. aprila imeli smo prvikrat v Ospu sveti misijon pod vodstvom veleč. g. patra-jezuvita Fr. Doljaka in sodelovanjem veleč. g. patra Jakoba Verhovca. Velečast. gospoda vedela sta z živo besedo tako vplivati na srca pobožnih vernikov — in teh se je v cerkvi kar trlo — da se je marsikomu prikradla solza v oko. Udeležba, katero je pospeševalo jako ugodno vreme, bila je, kakor sem že prej namignil, ogromna; govori naj številke: obhajanih je bilo okoli 1600 oseb. Le škoda, da se taki misijoni ne ponavljajo bolj pogo-stoma. Želimo, da bi seme božje besede, vsejano ravnokar v srca pobožnih Osapcev, obrodilo obilen sad I V to pomozi Bog I L— • * * * (Občinske volitve v Braslovčali) dne 29. in 30. aprila so bile letos ]ako živahne. Vzlasti se je letos udeležilo mnogo volilcev v tretjem razredu, toliko, da je trajala volitev neprenehoma 181/» ur ter se završila še le zjutraj ob !/»3- uri- v tem razredu so bili izvoljeni gospodje: Matija Stoklas, dekan, in posestniki vitez Haupt, Lor. Plaskan, Jožef Kodre, Andrej Omladič, Kašpar Jožovec, Blaž Rojnik in V. Potočnik. (Od sv. Lovrenca na Dravskem Polju) 5. maja. Danes 4. t. m. namreč smo spremljali k pogrebu nadepolnega pridnega petošolca Janeza Mlakarja. Njegov stric, velečislani, in prečastiti gospod kanonik profesor blagoslovja dr. J. Mlakar z osmimi gospodi duhovniki, z obilno udeležbo pobožnega ljudstva, kakor tudi dijaštva je spremljal ljubega Anzeka. Sv. Lovrenc, ki je na glasu, daje že imel veliko slovesnosti, mislim namreč novih sv. maš, je že videl kaj —- ali takšnega pogreba pa še ni bilo, so ljudje kramljali, in ga tudi ne bo, kakor je bil danes! Okoli desetih je že bilo obilno ljudstva pri hiši očeta rajnega ljubega sina. Nekateri dijaki so že prišli prejšni večer; in drugi dan okoli pol enajstih se jih je zopet pripeljalo nekaj, tako, da je svojega dragega tovariša črez 35 dijakov spremljalo k hladnemu grobu počitka. Ze predno se je vzdignila krsta so zapeli dijaki tovariši „Nad zvezdami". Na to se je začel sprevod pomikati od hiše žalosti do župne cerkve, kjer so bila sv. opravila. Najpoprej šolska mladina z učiteljstvom, na to dijaki z venci, ki so v cerkvi krasno peli, kakor tudi mej potom z duhovniki „Misere", in pobožno ljudstvo naše, moleč sv. rožni venec. Na grobu je govoril slovo rajnega veroučitelj dr. Ant. Medved. Dijaki, solzi se so mu Se zapeli zadnjo pesem v slovo, lepo in milo, daje redko katero oko ostalo brez solz. Rajni je bil vzgled točnosti in pridnosti. Zapustil je Šestnajstletni mladenič solzno dolino in se preselil v večnost. Žalujeta za njim, edinim sinom, oče in mati, kakor tudi drugi sorodniki, pa tudi vsak, ki ga je poznal, pravi: Škoda zanj, ker je bil priden. Pa Bog je tako sklenil — naj počiva v miru. * * * (Od Sv. ViSarij.) Romanje na Sv. Višarje se prične tudi letos, kakor navadno, na praznik Vnebo-boda Gospodovega. Na predvečer tega dneva doidejo gospodje duhovniki, slovesno pozdravljeni, na goro in opravijo na praznik Vnebohoda prvikrat najsvetejšo daritev. Za zdaj bodo trije gospodje opravljali duhovno službo; pozneje, zadnja dva meseca, bo pa, kakor upamo, najbrž še četrti nastavljen, ker uči skušnja zadnjih let, da ta čas trije duhovniki ne morejo zmagati preobilnega dela. Ob času praznikov in večjih shodov pomagajo še sosedni in drugi duhovniki, tako da je večkrat po šest do sedem in še več duhovnih' delavcev. Hvaležni moramo biti pre-častitemu knezoškofijstvu, da pri vsem tem pomanjkanju duhovnikov tako ljubeznjivo skrbi za našo starodavno božjo pot. Opozoriti pa moramo romarje, ki največ iz slovenskih pokrajin dohajajo na Svete Višarje, da to težavno pot opravijo v duhu pokore in da se tudi udeležijo bogatih odpustkov, ki so je sveti oče Leon XIII. podelili naši romarski cerkvi, da tako dostavijo, kar njih zasluženju manjka. Opomniti moramo slednjič še, da imajo spovedniki na Sv. Višarjih posebne oblasti, kakor so jih jim naš premilostni knezoškof od tega leta naprej podeliti blagovolili. Hotel mili Bog, da bi bilo to leto blagoslovljeno in bi pobožni romarji po priprošnji Matere Božje prejeli obilno pomoč v svojih dušnih in telesnih potrebah 1 (Peko Pavlovič), znani bivši vstaški vodja v bojih s Turki, živeč v Getinju, je popolnem oslepel. Za dijaiko mizo namesto venca na grob pokojnega monsign. Jerana. Č. g. duh. svetnik Jožef K e r č o n, župnik v Predosljih 3 gld. — C. g. J. K o r i t n i k, župnik na Blokah v spomin blagemu mladinoljubu 5 gld. — C. g. Martin Barlič, vpok. župnik v Moravčah, priporočujoč se zelo bolehen gg. sobratom v memento 2 gld. — C. g. I v a n e t i č, vcjaški kurat v Ljubljani 3 gld. — G. Janez P o k 1 u k a r, posestnik v Vinice pri Gorjah 2 gld. Društva. (Okrajnabolniška blagajnavLjub-1 j a n i.) Okrajna bolniška blagajna ljubljanska imela je predvčerajnim dopoludne v mestni dvorani svoj letošnji občni zbor, kateremu je kot obrtni komisar prisostvoval magistratni svetnik gosp. S e š e k. — Otvorivši občni zbor, kooštatoval je načelnik gosp. A. Klein sklepčnost zbora ter pozdravil zbrane zborovalce, potem pa je blagajnik g. R. Branke poročal o delovanju bolniške blagajne ter o računskem zaključku za 1. 1895. Okrajna bolniška blagajna ljubljanska imela je koncem lanskega leta 3067 članov, ki so službovali pri 696 delodajalcih. Tekom leta obolelo je 1533 članov, od katerih jih je 31 umrlo, 1396 pa ozdravelo. Bolniščina se je izplačala za 28.499 dnij. Blagajniški zdravniki so : gg.: dr. Illner, dr. Kopriva in dr. Zupane. Računskemu zaključku povzamemo, da je blagajnica mej drugim izplačala bolniščine in porodnih stroškov 12.467 gld. 44'/g kr., za zdravnike in kontrolo bolnikov 2.680 gld. 74 kr., za lečila in zdravila 2178 gld. 64 kr., pogrebščine 486 gld., oskrbovalnih tro-škov raznim bolnišnicam 2376 gld. 21 kr. itd. — Premoženje bolniške blagajne iznašalo je koncem pretečenega leta 18.192 gld. 32 kr. — Občni zbor odobril je brez ugovora računski zaključek ter pred-atojništvu podelil absolutorij, Potem vršile so se volitve in so bili izvoljeni v nadzorovalni svet gg.; A. Korzika in Ivan T o s t i (delodajalca), Leopold Blaž, Alojzij Košir, Franc Rus in Avgust Š t a m c a r (delojemalci). V razsodišče bili so per acclamationem izvoljeni dosedanji funkcijonarji in se je vsem članom razsodišča, vzlasti pa načelniku g. notarju P1 a n t a n u izrekla zahvala občnega zbora. Po končanem dnevnem redu stavil je gosp. Hinko Z i r k e I b a h predlog, naj bi odbor skrbel za toč-nejšo zdravniško pomoč, gosp. Tavčar pa, naj bi se glede prispevkov iz bolniščine ustanovil še jeden razred; oba predloga odstopila sta se odboru v uva-ževsnje. G. Dražil omenil je, da okrajna bolniška blagajna lepo procvita, za kar gre hvali v prvi vrsti njenemu načelniku gosp. Kleinu, ki tako previdno vodi blagajno. Gospod Klein zahvalil se je za priznanje in naglašal, da so ga blagajnični uradnici ¿vrsto podpirali, ter ob jednem izrekel zahvalo gosp. magistratnemu svetniku Sešku, ki je vodstvo vselej drage volje z dobrimi sveti podpiral. Potem zaključil je načelnik občni zbor. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu aprilu 1896 je 98 strank vložilo 17.625 gld. 85 kr., 40 strank vzdignilo 7.035 gld. 04 kr., toraj se je več vložilo 10.590 gld. 81 kr., 13 posojil se je izplaCalo 4.690 gld. — kr., stanje vlog 248.871 gld. 88 kr., denarni promet 53 414 gld. 58 kr. (Slovensko katol. akad. društvo „Danica" na Dunaju.) Pri I. seji v letnem tečaju 1895/6 dne 26. aprila se je odbor slovenskega katol. akad. društva sestavil sledeče: Predsednik , g. stud. iur. Valentin Levičnik; podpredsednik, g. stud. iur. Štefan Pregelj ; tajnik, g. stud. iur. Fran Ilovar; blagajnik, g. stud. iur. Ivan Capuder ; knjižničar, g. stud. iur. Pavel Valjavec ; arhivar, g, stud. med. vel. Jožef Rihar. (Občni zbor kat. pol. in gosp. društva za Slovence na Kor.) dne 23. aprila je bil, kakor se vam je že brzojavno sporočilo, zelo dobro obiskan. Prišlo je nad 200 udov. Kot vladni zastopnik je bil navzoč g. bar. Lazarini. Po pozdravu predsednika poroča blagajnik g. Mat. Bažuno denarnem stanju društva. Društvo je imelo dohodkov : preostanka iz I. 1895 29 gld. 15 kr., udnine 136 gld. 11 kr., darov 91 gld. 77 kr., vkup 257 gl. 3 kr. Stroškov je bilo: za shode 92 gld. 21 kr., za tiskovine in koleke 17 gld. 14 kr., za pravde in rekurze 29 gld. 45 kr., vkup 138 gld. 80 kr. Preostanek 118 gld. 23 kr. — Poročilu doda nekaj primernih opomb glede nabiranja udnine. — O društvenem delovanju poroča obširno g. Rozman. Od svojega obstanka do zdaj je priredilo društvo poleg 7 občnih zborov 3 8 javnih društvenih shodov po raznih krajih Koroške, 2 večja shoda zaupnih mož, 2 volilna shoda in 5 velikih slavnostij. V minulem društvenem letu je imelo 12 javnih shodov. Dne 21. vinotoka je bil v Celovcu zelo dobro obiskan shod zaupnih mož. — Dalje poroča o delovanju odbora in poudarja, na katerem stališču mora ostati in delovati društvo tudi zanaprej. Omenja tudi raznih drugih pojavov, ki so v zvezi z javnim življenjem kor. Slovencev, iu poživlja na odločno skupno delovanje. — G. ekspozit M. Grm pristavi poročilu nekoliko besed o našem „Koroškem miru" in pojasni z nekaterimi izgledi, kako se je nam vojskovati za našo stvar, in kako smešen sad mnogokrat obrodijo nem Čurske šole. — Po vpisovanju udov in volitvi odbora spregovori g. Vek. Legat o postopanju raz nih oblastnij nasproti slovenščini in poživlja na krepko delovanje ob času volitev. O istem predmetu govori tudi še g. Rozman. — G. M. S t i h govori o potrebi dobrega pouka v gospodarskih zadevah in nasvetuje, naj se namesti za Rožno dolino slovenski živinozdravnik. Njemu se pridruži g. župnik Ogris. G. predsednik obljubi, da bo odbor storil potrebne korake. — C. g. župnik T r e i b e r stavi in utemeljuje na kratko sledeči resoluciji: „1. Dne 23. malega travna na občnem zboru katoliško političnega in gospodarskega društva zbrani koroški Slovenci obžalujojo sklepe deželnega zbora koroškega glede usmiljenih sester v celovški bolnišnici in o uvedbi krščanskega nauka na višji realki celovški, ker nasprotuje izrečni volji krščanskega slovenskega ljudstva. Istotako oporekajo sklepu istega zbora glede prenaredbe deželnozborskega volilnega reda, ker se s tem delajo kmetom največje zapreke, izvrševati svojo volilno pravico. Ob jednem se zahvaljujemo mil. g. knezoškofu za pričeto delo v korist kmet-skega stanu. 2. Dne 23. malega travna na občnem zboru katoliško-političnega in gospodarskega društva zbrani koroški Slovenci se zahvaljujejo gg. slovenskim državnim poslancem, da tako vstrajno zagovarjajo pravice koroških Slovencev; posebno se zahvaljujejo g. poslancu in kanoniku Klunu za izvrstne govore o šolski debati državnega zbora, ter prosijo gg. poslance, naj naše pravice zagovarjajo tudi zanaprej". — Resoluciji sta se jednoglasno sprejeli. — Nato govori še g. Kandut o slovenskem ura-do vanju, g. G. E i n s p i e I e r pa poroča o delovanju kor. dež. zbora. Z „živio"-klici cesarju se nato zaključi shod, ki se je vršil izgledno v vsakem oziru. Naj bi društvo trdno in krepko delovalo tudi zanaprej I (Katoliško-politično in gospodarsko društvo zaSlovence naKoroškem) napravi javen shod v nedeljo dne 10. vel. travna (maja) t. 1. v gostilnici „pri Sušniku" v Konatečah pod Strmcem. Začetek ob 3. uri popoludne. Vspo-red : 1. Nagovor predsednika, oziroma pooblaščenca. 2. Nagovor o sedanjem političnem položaju. (Ali je liberalno gospodarstvo kmetom v korist?) 3. Govor o sedanjih šolah. 4. Razni nasveti. 5. Prosta zabava in petje. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti Vrh in okolico) priredila je v ne- deljo dne 3. velikega travna t. I. ob 3. uri popoludne v gostilni Ehleitner-ja pri Pari shod s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav. 2. Govor o šoli in izgoji. 3. Govor: Sola in kmetski stan. 4. Poučni govor o zdravljenju. 5. Razni govori in nasveti. 6. Prosta zabava. Telegrami. Dunaj, 6. maja. Nemška levica je soglasno izrekla zahvalo poslancu Beeru, ker je tako izborno (!) izvršil nuncij avstrijske kvotne deputacije, in ga ob jednem prosila, naj tudi nadalje jednako zastopa interese tostranske državne polovice. Praga, 6. maja. Eeka Moldava od včeraj zvečer nič več ne narašča. Nebo se je zjasnilo, in upati je, da je nevarnost odstranjena. O kaki nesreči ni došlo do sedaj ni-kako poročilo. Zader, 6. maja. Pri vasi Nječna Strana blizu Toborija se je vršil 3. t. m. hud boj mej finančno patroljo in 35 mož broječo roparsko četo, katerega se je udeležilo konečno tudi orožništvo postaje Tobori. Četovodja in podčetovodja sta bila ustreljena, nekaj finančnih paznikov pa ranjenih. Roparji so ubite pristaše odnesli čez črnogorsko mejo. BukareSt, 6. maja. Včeraj so priredili tukajšni dijaki javno demonstracijo proti ogerski milenijski slavnosti. Nad 40.000 ljudij se je pridružilo obhodu po glavnih ulicah. Berolin, 6. maja. Prusko ministerstvo je izdalo na vsa oblastva strog ukaz, v katerem se vsem državnim uradnikom prepoveduje, vdeleževati se agitacije proti državni politiki. Carigrad, 6. maja. Ministerski svet je sklenil znižati vojni čas za vso turško armado od 4 na 3 leta. London, 6. maja. „Times" se poroča iz Teherana: V poslednjih dneh se pojavljajo na mnogih krajih nemiri. Vsi bazarji so zaprti; bančne zavode morajo čuvati vojaki. Trdi se, da je ljudstvo razburila vest o umoru šaha Nazr-Eddina. Havana, 6. maja. Več vstaških čet je pridrlo v vas Junta-Brava pri Havani. Vstaši so oropali in zažgali vse, kar jim je prišlo pod roke. Več prebivalcev je umorjenih. — Španjske čete so nato razpršile vstaše. Ubitih je 40 vstašev. Ka slsalso-tai.« bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4-50. (122 50—12) 2 Umrli bo: S. maja. Franc Sever, brivec, 32 let, Reber 9, vodenica. — Elizabeta K veder, komisijonarjeva hči, 21/» leta, Frane Jožefa cesta 5, vnetica možganske mrene. V hiralnici: 4. maja. Marija Klančnik, sprevodnikova vdova, 78 let, ostarelost. V deželni prisilni delavnici: 3. maja. Jožef Vovk, delavec, 55 let, ostarelost. Tu)ci. 4. maja. Pri Slonu: Albori iz Trsta. — Svetič, Haas, Gold-berger, Kulka, Thauber, Ryhar z Dunaja. — Berti iz Ino-mosta. — Pleško iz Podrage. — Koller iz Št. Jurja. — Za-krajšek iz Šmarije. — Hendle iz Gormina. — Thauinann iz Zgorelca. — Taege iz Norimberka. — Geiger iz Budimpešte. — Schmidt, Handler iz Novega Mesta. — Novak iz Železnikov. — Swoboda iz Neustadt-a n. M. — Braun z Dunaja. — Biichler iz Siska. — Chorinsky iz Prage, — Domladiš iz Ilir. Bistrice. — Žužek iz Postojine. Pri Maliču: Holzer iz Modling-a. — Zehler, Schick, Stern, Foderl, Shaler, Bett, Ilerling, Schidlof z Dunaja. — Podboj iz Bibnioe. — Burdych iz Škofje Loke. — Fiirst in Meissner iz Prage. — Fischer, Thode iz Trsta. — Mayer iz Gradca. — Jaklitsch iz Kočevja. — Pichler iz Celovca. — Perz iz Ljubna. — Kreuth iz Dun. Novega Mesta. — Dietrich-stein z Reke. — Struger iz Viktrinja. — Mayer iz Beljaka. Pri Lloydu : Vrsčaj iz Ljutomera. — Krek iz Peč. — Merhar iz Ribnioe. — Sorr iz Beljaka. — Vehovec iz Žužemberka. gl- kr. iL kr. Pšenica, m. st. . , 7 £0 Špeh povojen, kgr. . _ 66 Rež, „ . . . 7 — Surovo maslo, „ . — 75 Ječmen, „ . . . 6 — Jajce, jedDo . . . _ 2 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 7 — Mleko, liter . . . _ 10 7 60 Goveje meso, kgr. _ 64 Proso, „ . . . 6 80 Telečje — 64 Koruza, „ . . . 5 50 Svinjsko „ „ . — 66: Krompir, „ . . . 2 40 KoStrunovo „ „ . _ 49' Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... _ 55, Grah, „ . . . 12 _ Golob..... _ 18 Fižol..... 11 — Seno, 100 kgr. . . 1 13| Maslo, kgr. . . — 92 Slama, 100 „ . . 2 96 Mast, „ . . Špeh svež, „ , . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 30 64 „ mehka, 4 „ „ 4 80 1 Pri Juinem kolodvoru . Mieser z Dunaja. — Zupan iz Radovljice. Pri avstrijskem earu: Cerar iz Glogwitz-a. — Bait in Dornik iz Tržiča. — Bonač iz Begunj. Pri Bavarskem dvoru: Knaflič od Sv. Lenart a. — König, Krisch iz Kočevja. — Kohn iz Gradca. — Schuster iz Pustriške doline. — Brula iz Bilina. — Werlinisch iz Vojano. — Jerman iz Lokev. Tržne cene v Ljubljani dnž 6 maja Meteorologiöno poročilo. a «e a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo o "I á Ë a 1 m z a ¡gS,. 5 9. zvečer 731A 10-5 si. sever oblačno 6 7. zjutraj 2. popol. 7388 735-7 88 17-3 si. vzh. si. jjvzh. pol oblačno skoro jasno o-o Srednja normalom. včerajšna temperatura 10p30 in za 2-4° pod 348 1-1 UateJ Legat naznanja v svojem in imenu svoje hčere PavUne, svojih sinov Alojzija in Ivana, kakor tudi vseh ostalih sorodnikov, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svoje iskreno-ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, gospe Uršule Legat, ki je po dolgi, zelo hudi bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, včeraj dne 5. t. m. ob 11. uri po noči v 80. letu svoje d6be mirno zaspala v Gospodu. Zemski ostanki drage pokojnice se bodo dne 7. t. m. ob 5. uri popoldne v hiši žalosti Sv. Petra cesta št. 17 slovesno blagoslovili ter nato položili na pokopališču pri sv. Krištofu k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih ljubljanskih in celovških cerkvah. V Ljubljani, dnž 6. maja 1896. Na prodaj je nov težek voz. Kje, pove upravništvo „Slovenca". 339 3—2 Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na „boko", ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva. Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., 4 Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpeino, kupi naj edino le Femolendtovo črnilo za čevlje tovarne, Ijene naDunaji. c.kr. priv. ustanov-leta 1832 Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svltlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 23 52—17 Najbolje priporočena ta preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih wenic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, Bezirk, nsplatm Nr. 11, P»rterr«. Primerna Jg Najboljše UP6 po najnižjih cenah.; 266 10 birmanska darila. Popravila zanesljivo pod jamstvom. Velika zaloga Styria-koles in raznovrstnih drugih zistemov. Mehanična delavnica za srako popravilo, vse po najnižjih cenab. V obilni nakup se uljudno priporoča in prijazno vabi Fr PllHf»n urar v Ljubljani. A 4 • Mestni trg, nasproti rotovzu. Tovarniška zaloga 248 20-6 šivalnih strojev in pristrojev za vozarenje (Semeni, fg^t železnišRe šine, 264 1« g .•$31 traverze, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stropov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zel6 znižanih cenah dlndrej £)rušRovič, trgovec z žeteznino Glavni trg 9/10. Ljubljana. Glavni trg .9/10. Št. 11.944. Razglas. 347 3-2 Podpisani magistrat javuo oznanja, da se bodo nastali požari od zdaj naprej zopet po strelu iz topov na ljubljanskem gradil signalizirali, in sicer: požari v mestu z 2 streloma, požari v okolici pa z 1 strelom. Signalizacija z udarci na zvon v stolpu ljubljanskega gradu ostane nespremenjena. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljnbljane, 3. dan maja 1896. Št. 12.958. 310 3-3 Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos 300 gld. v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih skrofuloznih otrok v morske kopeli v Gradežu. Magistrat oznanja to s pristavkom. da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročiti mu do dnč 10. maja letos in v njih posebno omeniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ga bo treba tje poslati z najetim spremstvom. Pri podelitvi teh podpor ozirati se bo magistratu v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljnbljane, 18. dan aprila 1896. llelika zaloga stavbinskega materijala. F.P.VIDICMomp. v Ljubljani ponujajo po najnižjih cenali Zarezane strešnike (Strangfalzziegel), najbolje in najceneje kritje streh. Lončene peči in štedilna ognjišča izlTalorZTe> Češke peči. Nastavke za dimnike in (Steinzcug) za vodovode, stranišča itd. Cevi %Z kCMienilie. v U^j™ntlio m°z