SLOVEN
PODAR
Izhaja vsako sredo. C c n e i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9__, inozemstvo
Din 64.—. — PoStno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN 2ABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon interurban 113.
Cena inseratomi cela
stran Din 2000.—, pol strani Din 1000___ četrt strani
Din 500.-, '/s strani Din 250-, 'tu str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20.
Vsakdo rad gleda slike. Zato so vsi razni časopisi začeli stalno priobčevati slike. »Slovenski Gospodar« pa ima celo mesečno prilogo »Naše slike««, ki se tiaka na boljšem papirju. Kakor lahko vsakdo vidi, bo imel v letu 1931 samo »Slovenski Gospodar« na posebnem papirju izdano mesečno prilogo »Naše slike«. Toliko predvsem v pojasnilo na razna vprašanja, če bomo tudi mi ukinili prilogo »Naše slike«.
Sedaj pa stavimo na naše čitatelje javno vprašanje, ali bi radi imeli prilogo »Naše slike« ne le enkrat na mesec, ampak vsakih 14 dni? Gotovo ni niti enega naročnika, ki bi rekel, da takih prilog noče, posebno še, ker se list zavoljS tega ne podraži. Zato vabimo naše cenjene naročnike, da z nami sodelujejo, pa bo šlo. Tem potom se zavezujemo, takoj pričeti prilagati »Naše slike« vsake 14 dni, kakor hitro se doseže število naročnikov 30.009.
Zadnjič smo objavili, da se tiska našega »Slovenskega Gospodarja« 26.100. Torej je treba še 3900 naročnikov. Koliko jih je še raznih kmetskih domov, ki bi lahko imeli »Slovenskega Gospodarja« naročenega! Posebno v Savinjski dolini, v koroškem delu, v Posavju, Prekmurju itd.
Zelo pametno so naredili oni, ki imajo znance in sorodnike v tujini. Ker jim ne morejo vsesa pisati, so jim naročili »Slovenskega Gospodarja«. Tudi na te se spomnite pri svoji agitaciji!
Cenjeni naročniki, zdaj imate dokaz, da je razvoj lista odvisen tudi od vas. Čim bolj boste delovni za svoj list, tem več vam bo nudil za isti denar. Mi smo imeli pogum, dati vam obljubo, vi pa imejte voljo, poagitirati za »Slovenskega Gospodarja« od hiše do hiše, od znanca do neznanca. V gostilnah, briv-nicah, povsod zahtevajte »Slovenskega Gospodarja«, da ga imajo! Vaše delo bo največ pripomoglo k razvoju našega »Slovenskega Gospodarja«!
rcetifimurceni!
Povej mi, s kom se družiš, in jaz ti povem, kdo da si — pravi stari pregovor. Resnica tiči v teh besedah. Kakšen je krog tvojih, s čimer se pečajo o-ni, isto delaš sam. Če se te že ne primejo njih lastnosti takoj, boš si jih pa pridobil polagonia, dokler ne postaneš ves njihov, dokler se tvoja načela ne bodo strinjala popolnoma z njihovimi. Najboljši prijatelj, ki te zabava v dol-
gih zimskih večerih, ki ti daje pouka in nasvetov v tvojem prostem času, je dobra knjiga, so dobri krščanski časopisi, ki izpopolnjujejo tvoje znanje in ki te vežejo s širnim svetom ter ti pri tem ne vzamejo duševnega miru in ne kalijo tvoje krvi z blagodonečim brez-verskim prilizovanjem. Spoznati, kdo je pravi prijatelj, katere so prave knjige in pravi časopisi, je na prvi mah težko, kajti vse še tako slabo ima na sebi vsaj trohico privlačnosti, vsaj malo dobrega.
Medžimurski, zlasti obmejni kraji so naročeni skoraj vsi na slovenske časopise, med njimi največ na »Slovenskega Gospodarja«. Da se jim izkaže hvaležno, je uredništvo »Slovenskega Gospodarja« sklenilo, da daje tudi naročnikom teh izven Slovenije ležečim krajem podporo 1000 Din v slučaju, če jim pogori njihova hiša. Toda še več! Objavljalo bo vnaprej novice in najnovejša poročila iz teh krajev, tako da bodo naročniki, čeprav naročeni na slovenski časopis, dobili isto, kakor če bi i-meli svoj lasten list. Od časa do časa bo preskrbelo uredništvo tudi za zabavo Medžimurcev in sploh za vse, kar še jim ni nudil do sedaj noben časopis. Porabite to priložnost in naročite
Večne užigalice. Do sedaj je užival Šved Ivar Kreuger slavo »kralja užiga-lic«. Avstrijski kemik Ferdinand Rih-ter je iznašel takozvane večne užigalice. So ravno tako velike kakor dosedanje, le nekoliko težje. Novo iznajdbo je mogoče 600krat prižgati. Richter se pogaja glede izrabe svojega patenta v Bernu v Švici z amerikanskimi finančnimi krogi. Tudi japonske tvornice se zanimajo za iznajdbo.
si časopis, ki obrača na vas izmed vseh ostalih največjo pažnjo, ki vam daje izmed vseh največ.
Štrigovčan.
Na prošnjo nekaterih Medžimurcev, ki s strahom opazujejo tamošnje ljudstvo, katero se pogreza vedno bolj in pada v zanjke nevarnega čtiva, smo poslali v vaše kraje na ogled nekoliko številk našega lista. List vam bo gotovo ugajal, zato si ga le naročite. Njegova cena je malenkostna tako, da jo zmore lahko vsakdo. Če ne plačate naročnine ali pa ne javite na dopisnici, da jo boste poravnali brž, ko boste do-« bili denar, vam v prihodnjem tednu lista ne bomo mogli več pošiljati. Požu-rite se torej, dokler je še čas.
(Dopis kmeta iz Slov. goric.)
Mislimo in računamo. Pred svetovno vojno je kmet prodal pšenico 1 kg po 20 vinarjev; tako sem dobil za 5 met. stotov 100 kron. S tem je mogel kmet celoletno hlapca plačati. Danes pa dobim za 1 kg pšenice 1 Din in pol. Moram torej prodati 10 meterskih stotov in še več, da lahko celoletno hlapca plačam; torej še enkrat toliko; za deklo ravno tako. Toliko pa niti ne pridelam. Pojdimo še k rokodelcem! Pred vojno je kmet plačal rokodelcu, naj si bo zidar, tesar, sedlar, kolar itd., za to, kar pač kmet potrebuje pri svojem gospodarstvu, po 1 K 20 v pri domači prehrani. Tako je kmet prodal 6 kg pšenice in je dobil 1 K 20 v; s tem je bil rokodelec plačan. Danes pa dobim za 6 kg pšenice 36 kron, rokodelcu pa že moram plačati 100 do 120 kron dnevno pri domači hrani. Torej premislimo le, koliko kmet pridela in koliko mora pla čevati!
Računajmo dalje! Plužno železo sem dobil za 6 kg pšenice, ker je stalo 1 K 20 v. Danes pa dobim za 6 kg pšenice 36 K, plužno železo pa me stanie 100 do 120 K. Predloženi računi dokazujejo, kako mora kmet poceni prodajati, pa drago plačevati. In vendar se še najdejo čudni ljudje, ki trobijo, kaj vse kmet pridela in pridobi.
Izjemo so letos delale jabolke, ki so imele lepo ceno. Bile so to izredne cene, vsled katerih se je uonekod zgodilo, da so želarji na 1 oralu več pridelali, kakor drugod kmet na 50—60 oralih celega posestva z zrnjem in živino vred Splošno pa je gospodarsko stanje kme-
ta slabo ter se slabša od leta do leta. Zato je upravičen poziv: Kmetje, pomagajmo si sami, da nam bodo tudi drugi pomagali! Organizirajmo se! Naša splošna kmetska organizacija je Kmetska zveza v Me iboru. Po »Slov. Gospodarju« pozivam vse kmete, da k njej pristopijo!
»KŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Trije bani zamenjani. Upokojeni so Jbani: dr. Josip Šilovič, ban savske banovine, Krsta Smiljanič, ban zetske ba nov in e, in Gjorgje Nestorovič, ban mo-ravske banovine. Za novega bana savske banovine je imenovan dr. Ivo Pe-rovič, za bana moravske banovine Jeremija Živanovič, za bana zetske banovine dr. Uroš Krulj.
Banski svet dravske banovine se sestane na svojo prvo sejo dne 20. januarja. Predmet zasedanja bo proračun dravske banovine za leto 1931-32.
Dravski ban dr. Marušič je obiskal «adnje dni: Celje, Maribor, Ptuj in M. Soboto.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Na Dunaja se je mudil grški ministrski predsednik Venizelos. Iz Dunaja je odpotoval v Rim. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen bo po-setil avstrijsko vlado dne 26. in 27. februarja in bo ob tej priliki podpisana med obema državama prijateljska pogodba.
V Rumuniji so odkrili na več železniških postajah zaloge dinamita, ki izvira še izza svetovne vojne, a so ga hra nile nasilne organizacije v prevratne »vrhe. Pozaprli so večje število želez, uradnikov, postajnih načelnikov ter inženerjev madžarske in rumunske na rodnosti. Obstoja sum, da so nameravale nasilne organizacije pognati v u-godnem času v zrak važne Železniške naprave in kolodvorska poslopja.
Rudarske stavke v Nemčiji in ne An gleškem. V Porurju so zanetili koma-, nistični agitatorji med rudarji stavko s ciljem, izzvati velik političen štrajk. Redarstvo je zatrlo v Porurju komunistične akcije in je stavka končana. .Večina delavstva sj je vrnila na delo. Pogajanja za ureditev mezdnih upra-šanj se nadaljujejo. — Na Angleškem stavkajo rudarji in se že vršijo precej časa pogajanja med lastniki premogovnikov in zastopniki delavstva.
Na Španskem snujejo nove prevratne poskuse. Komaj se je posrečilo špan ski vladi, da je zatrla vojaško revolucijo z republikanskimi cilji, že prihajajo iz Madrida poročila, da se je posrečila vladi izsleditev nove revolucij-ske zarote. Začetek revolucije je bil na meravan za konec januarja. V očigled vsem zadnjim prevratnim poskusom se je baje odločil kralj Alfonz za sestavo nadstrankarske vlade, v kateri hi bile zastopane vse stranke.
Na Angleškem so ustanovili veliko organizacijo, ki ima namen, zaščititi
angleško trgovino nroti poplavljenju s precenim angleškim žitom ter lesom.
Zasedanje Društva narodov v Ženevi
bo pričelo dne 19. januarja. Našo državo bo zastopal zunanji minister dr. Marinkovič, ki je član sveta. Tokratno zasedanje pričakuje celi svet z veliko napetostjo, ker bo došlo do ostrega obračuna med Nemci in Poljaki zaradi manjšinskega uprašanja, katerega tišči Nemčija v ospredje. Ob priliki tega zasedanja se bo vršil tudi sestanek pripravljalnega odbora evropskih Združenih držav (Panevrope), kojega sejo je sklical istočasno francoski zunanji minister Briand.
Prevrat v Turčiji preprečen. Na Turškem so odkrili prevratno organizacijo ki je bila razpredena po celi državi. Pripravljena je bila splošna revolucija, ki bi imela izbruhniti prve dni februarja. Zarotniki so hoteli pomoriti vse turške novotarje pod Kemal pašo in vzpostaviti sultanat. Revolucijonarni organizaciji so pripadali turški menihi in verski prenapeteži. Z zatrenjem tega pokreta se čuti vlada dovolj močno za nadaljevanje modernizacije Turčije.
Državni proračun sovjetske Rusije izkazuje 32 milijard rubljev dohodkov, 30.5 milijard rubljev izdatkov.
Papež za obrambo zakona. Dne 8. januarja t. 1. je izšla v Vatikanu papeževa enciklika ali pismo, v katerem je sv. Oče posebno podčrtal nerazdruž-nost zakonske zveze. Koj po obeloda-nitvi okrožnice izjavljajo merodajni krogi katoliške Cerkve, da je tokratna papeževa poslanica najvažnejša tekom zadnjih desetletij. Začetek papeževega pisma opozarja na božji značaj zakonske zveze, katerega nekateri ljudje pre pogosto zasramujejo in tlačijo v blato ne samo na gledaliških odrih, filmih, časopisih in romanih, temveč sploh v vsakdanjem življenju, kjer se v službi greha pozabljajo zakonske dolžnosti. Ker pa se to vrši pogosto tudi za očitno razširjanje pod ]>laščem znanosti in med vernimi katoliki, smatra sv. Oče za svojo dolžnost, da dvigne svoj svareči glas, da privede ljudi zopet na pravo pot. Enciklika se v svojih treh delih bavi najprej z zavarovanjem zakona in njegovega svetega namena, ki se da po besedah sv. Avguština izraziti s tremi besedami: potomstvo, zvestoba, zakrament. V drugem delu se enciklika bavi podrobneje s tremi blagoslovi zakona z ozirom na zmote in greliote, ki so s temi v zvezi. Sv. Oče se sklicuje na vest zdravnikov, dušnih pastirjev in oblasti, ki naj pomagajo voditi boj proti zmotam glede zakonske zveze. V 3. delu navaja okrožnica sredstva, s katerimi se lahko nastopa proti temu novemu poganstvu. To so povratek k božjim zakonom, pobijanje strasti, pokor ščina Cerkvi in skrbna izbira soproga s spoštovanjem nasveta staršev, skrbno poprejšnje zavarovanje gospodarskih sredstev, ki so potrebna za ustano-
vitev m vzdrževanje zakona. Tu apelira papež na oblasti in na vse one ki bi mogli kaj dati, da se sploh olajšajo skrbi ubogih družin in ljudi brez sredstev sploh, ki pa imajo pravico do u-stanovitve rodbine. Papeževa okrožnica obsega 16.000 besed in je poseben o-pomin oblastem, da podpirajo Cerkev pri obrambi zakramenta sv. zakona.
Največje sv. pismo. Največje sv. pismo je dogotovil v Ameriki v Los Ange-les neki tesar. Knjiga je visoka 2.50 m, široka 1.10 m. Vsaka črka na 8648 stra neh je bila natisnjena s posebnim ročnim tiskarskim strojem. Sv. pismo teh ta 10 centov.
Ruski sovjeti prepovedali poročni pr-stan. Najnovejša žrtev sovjetske vlade je postal poročni prstan, ker vidijo komunisti v njem znamenje zakonske spone kapitalističnega svetovnega naznanja, katerega ne smejo nositi prosti tovariši sovjetske države. Celo izdelava poročnih prstanov je prepovedana. Istočasno s prepovedjo poročnih prstanov opozarjajo sovjeti državljane, naj izročijo stare poročne prstane drž. zavodom za zbiranje zlata. Sovjetska država ume iz svojih načel si odpreti vire dohodkov.
*
Koncem 16. stoletja se je odpravil na pot po Nemčiji vitez plemeniti Schwei-nichen, da bi najel pri nemških bogataših posojilo za zapravljivega vojvodo v Sleziji. Vitezu ni bilo tolikanj ležeče na tem, da bi prinesel pomoč svojemu gospodu, zadovoljil se je, ako so mu premožnejši krogi dobro postregli z jedjo ter pijačo. Omenjeni vitez je prišel leta 1599 na dvor vojvode iz Braunschweiga-Lüneburg. Tudi tukaj so odklonili zaprošeno posojilo, pač pa so mu pokazali klobaso, ki je bila dolga 2000 komolcev in je on sam od te pojedel precejšen kos in jej pel ter o-znanjal slavo, kamor koli je prišel po iztikanju za posojilom.
Dve leti za tem čitamo v poročilu nemškega mesta Königsberg to le: 1. dne januarja leta 1601 so nesli mesarji iz Königsberga 1005 komolcev dolgo klobaso iz mesta na grad, da so jo podarili knezu Jurju Frideriku Branden-burškemu v zahvalo, da so po preteku 18 let začeli zopet delati klobase.
Spredaj pred orjaško klobaso je korakal mož s sulico Sprevod so oznanjali bobnarji, trobentači in zastavonoše. Klobaso je neslo nad 100 mesarskih' hlapcev, saj je tehtala 9 centov. Za na-pertnjenje te na svetu tako znamenite klobase so porabili: 81 gnjati, čreva od 45 svinj, \'A tone soli, 10 funtov popra. Pri izdelovanju klobase je bilo zaposlenih 87 mesarskih pomočnikov ter 3 mojstri.
Bruliiisho profili® m leto
mi
s podobo Svete družine že dobite vsepovsod. Segajte pridno po njej, ker je res nekaj prav praktičnega.	1350
BaBeBBsasaeeaeae
In f as §c le ni mit So novo leto,
dokler nimate pravega žepnega koledarja, kamor boste vpisovali vse potrebno za tekoče leto. Zato kupite, še je na zalogi, kmetski žepni koledar:
Etane 19 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
aasaaeBseeBeesBh
POŠLJITE SEZNAM SKUPNIH NAROČNIKOV DO KONCA JANUARJA!
One, ki prejemajo večje število »Slovenskega Gospodarja« na svoj naslov= prosimo, da nam do konca januarja sporočijo seznam celoletnih naročnikov, ki so pri njih plačali celoletno naročnino. Mi moramo te sezname sami imeti zaradi zavarovanja. — Uprava »Slovenskega Gospodarja«, Maribor.
Gospod kaplan Adoli Gril umrl. V Cirkovcah pri Pragerskem je umrl ta-rnošnji gospod kaplan Adoli Gril. Rajni je bil rojen leta 1878 v Št. Ilju pri Velenju. Gimnazijo je dovi'šil v Celju, bogoslovje v Mariboru in je bil posvečen leta 1905. Kaplanoval je na občo zadovoljnost župnikov ter vernikov na več mestih. Radi pohabljene noge je bil dolgo let kaplan v Cirkovcah. Bla-gopokojni je bil vzgleden duhovnik in eden najboljših katehetov. Ostani mu ohranjen hvaležen in časten spomin!
Zadušila se je vsled dima v Mariboru SOletna Marija Spitova v Marmontovi ulici.
Zaprt radi suma uloma. Mariborska policija je aretirala 34Ietnega brezposelnega delavca Rudolfa Vodlaka iz Braslovč, ker je osumljen, da je pred kratkem vlomil v Salomonovo trgovino v Zbelovem pri Poljčanah in odnesel raznega blaga za 4000 Din.
Mati pustila otroka na sodišču. Dne 5. januarja je prišla na mariborsko o-krožno sodišče žena Ludvika Remerja,
ki je v preiskavi radi vlomov ter tatvin. Prosila je preiskovalnega sodnika za razgovor z možem. Ko se je odstranila z urada, je pustila tamkaj sedem tednov starega otroka in izginila neznano kam. Otroka je prevzela mestna občina.
Požai je izbruhnil dne 8. januarja v mariborski tovarni za akumulatorje »Vatra« v Strosmaierjevem drevoredu. Kljub preprečenju, da se ogenj ni razširil, znaša škoda 120.000 Din.
S strehe padel in se ubiL Dne 7. jan. predpoldne je padel s strehe dvenad-stropne Schmidererjeve hiše v Gosposki ulici v Mariboru kleparski mojster Josip Serianc in obležal s popolnoma razbito lobanjo pri priči mrtev. Vzrok smrti je bila neprevidnost.
Iz cbupa v prostovoljno smrt. Blizu ruskega Rdečega križa na Vurbergu pri Ptuju so našli obešenega Franca Zebulo. Samomorilec je bil po poklicu mizar in si je končal mlado življenje iz obupa radi srčne zadeve.
Požar uničil gospodarsko poslopje. Dne 4. t. m. zvečer je izbruhnil požar na veleposestvu gospoda Sušnika v Černučah pri Dravogradu. Požar je u-ničil gospodarsko poslopje, novozgrajeno šupo za seno in rušt hmeljske sušilnice.
Zavarujte se preti požaru! Dne 7. t.
m. je izbruhnil požar pri posestniku Moderniču v Brezju pri Mariboru. S pcmočjo gasilcev iz Dolgoš in domačih se je posrečila omejitev ognja. Rešili so stanovanjsko hišo, dočim je pogorelo gospodarsko poslopje. Posestnik trpi zelo občutno škodo, ker sploh ni bil zavarovan. Požar je nastal radi pre močno zakurjenih kotlov, ki so bili pri pravljeni za furež.
Novorojenček v Dravi. Dne 5. januarja so našli pred dupleškim mostom pod Mariborom na šentpeterski strani v rjav papir zavito trupelce novorojenčka ženskega spola. Nekoliko dni prej je bilo najdeno v isti okolici v Dravi na enak način tudi truplo novorojenčka.
Granata ga je poškodovala. V Slov. Bistrici je proslavljala tamkajšnja ar-tilerija pravoslavni Božič. K proslavi so bili povabljeni tudi nekateri meščani. V noči so spremljali trije podnared-niki gosta v Cigonco. Med potjo je izvlekel eden iz žepa granato, ki se je razpočila in ga hudo ranila.
Gcstilničarska zadruga v Slovenski Bistrici priredi tridnevni tečaj o servi-ranju in sicer v prvi polovici februarja t. 1. S tem tečajem bodo združena predavanja o tujskem prometu, davkih in o higijeni telesa in stanovanja. Posvečala se bo pažnja poseb„. praktičnemu poduku. Tečaj ie namenjen v prvi vrsti gostilničarjem, a sprejemajo se tudi drugi, kateri imajo zanimanje. Za gostilničarje kakor tudi za njihove sinove in hčere je tečaj brezplačen. Od drugih udeležencev se na bodo sprejemali prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Naprošajo se posebno gostilničarji, da takoj priglasijo zadrugi število udeležencev. Naj ne bode gostilne v področju naše zadruge, ki bi se ne udeležila tega vekvažnega tečaja. Tečaj se bo vršil v hotelu »Belgrad« v SI.
Bistrici. Natančnejše bomo .bvestili prijavljence s posebnim dopisom. Prijave se sprejemajo do 20. t. m. — Na-čelstvo.
Najdeni zaklad bodo prodali na javni dražbi. V gradu v Gornji Radgoni so odkrili zaboj z razno srebrnino v vrednosti 30.000 Din. Ker je lastnik zaklada v sorodstvu z raznimi upniki, je sod nija odkriti zaklad zaplenila in bode razprodan na javni dražbi dne 19. januarja t. 1. V zaboju je 59 komadov razne srebrne posode, svečniki, lustri, samovarji in steklenice s srebrnimi ob ročki.
Vlom v kaplanovo sobo. Dne 7. t. m.
je nekdo odprl s ponarejenim ključem pri Sv. Rupertu v Slov. gor. sobo gosp. kaplana, ki je sedaj na dopustu. V sobi je vse odprl ter razmetal pri slikanju za denarjem. Odnesel je nekaj dolarjev in kron.
Zastonj je prišel do konja. Po kmečki navadi je jezdil dne 3. januarja iz št. Jurja ob južni žel, proti Slivnici R Kincl. Konj se je splašil, vrgel raz sebe pri Čatarjevem bregu jezdeca in od-dirjal nazaj proti Št. Jurju. Podivjano žival je prijel v Novi vasi domačin, a je stopil takoj k njemu tujec in mu rekel: »Hvala lepa, da si mi prijel konja.« Nato se je pognal na konja in odjezdil od Slivnice po novi cesti proti Prevorju. Kincl je bil ves začuden, ko je prijezdil na njegovem konju mimo tujec, se za. njegove klice niti zmeni!-ni, ampak cddirjal nemoteno svojo pot.
Otrok smrtno ponesrečil. V Lokah pri Zagorju je razlil šestletni faniek rudarja Goleša po sebi po nesreči lonec kave. Bil je precej poparjen in ga je nesreča tako prestrašila, da se je skril pod posteljo. Otroka je prijela od strahu božjast in v noči za tem umrl.
Elektrika iz Velenja za okraj Kamnik na Kranjskem. Dalnjovod iz Velenja v Črnuče bo kmalu dovršen. Začetkom februarja bodo začeli graditi veliki transformator v Črnučah.
Avtomobil zgorel. Na cesti med Lendavo in Beltinci se je užgal lep osebni avto, ki je bil last murskosoboškega župana gospoda Josipa Benko. Zgoreli so vsi nekovinasti deli.
Sin zaklal očeta. V Malem Mraševem ob Krki v okraju Krško se je zgodil v noči pred Tremi kralji strašen zločin: sin je zaklal s trioglato pilo lastnega očeta. Pri Komlancu v zgoraj omenjeni vasi je še bil vedno pravi gospodar COletni oče Martin. Na domu je bil o-ženjen 301etni sin Alojzij. Oče sinu še ni maral prepisati posestva in radi toga je došlo med njima pogostokrat do prav hudih sporov. V noči pred Kraljevem je bilo pri Komlančevih prav živahno, ker so kuhali žganje in pili gorko pijačo. Pri tej priliki je došlo zopet do surovega prepira med očetom ter sinom. Radi krega so se odstranili iz hiše sorodniki ter sosedje. Ko so zjutraj ustali, so .agledali v zadnjem delu hiše očeta na tleh mrtvega. Mislili so prvi hip, da ga je zadela kap. Po natančnejšem pregledu so zapazili na levi strani prs rano, ki je bila zadana v srce s trioglato pilo in takoj smrtonosna. Očetov morilec Alojzij jo že v zaporih sodišča v Krškem.
iVajvečji parnik gradijo Angleži Farnik bo dolg 330 m in bo stal 2 milijardi dinarjev.
Italijanski prekooceanski polet. Dne
17. decembra se je spustilo v zrak v Ortebellu na zapadni obali Italije ob 7. uri in 45 minut 12 italijanskih letal pod vodstvom ministra za vojno zra-koplovstvo. Preletela so z večjimi ter manjšimi nezgodami v viharjih, radi katerih so morala prisiljeno pristajati, črto: Cartagena — Kenitra — Villa Cisneros — Rolama — Porto Natal v Rraziliji. Dolžina preleta je dolga 8000 km v 20 dneh. Letala še bodo letela 2350 km iz Porto Natal — Rahia — Rio de Janeiro. Letala so napravila povprečno dnevno 400 km. Eno letalo ni prišlo preko morja, dva aeroplana sta radi lahke poškodbe pristala na otoku Fernando de Noronha in odkoder sta nadaljevala pot v Brazilijo.
Italijanski prekooceanski polet in njegove žrtve. Zgorajno vest o italijanskem prekooceanskem poletu popravljamo v toliko, da je zahtevala pot iz Bolame v Afriki do Port Natala v Braziliji pet smrtnih žrtev radi pokvarjenih motorjev pri prisilnem pristajanju, ke ■ so bili aeroplani preobloženi za tako daljno pot.
E oliko jezikov govori Evropa? Po najnovejši Statistiki v Ženevi je v Evropi zastopanih 125 samostojnih jezikov. Na prvem mestu je nemščina, h kateri se priznava 81 milijonov ljudi. Drugo mesto zavzema r-uščina s 70 milijoni, tretje angleščina s 47 milijoni in peto mesto francoščina 39 milijonov.
Strahovit vihar (ciklon) je razsajal zadnje dni po Filipinskih otokih. Potopilo se je več ladij, ubitih je bilo mnogo oseb, več sto hiš je porušenih in na tisoče ljudi je ostalo brez strehe.
Usoda pionirja današnjega kina. V Leedsu na Angleškem so postavili te dni spomenik možu, ki velja za očeta današnjega kina. Ril je sin francoskega oficirja in se je pisal Alojzij de Prince. Leta 1888 je napravil z od njega zgrajenim aparatom 12 fotografič-nih posnetkov v eni sekundi. Njegova iznajdba ni bila samostojna, ampak je bila pozidana naj>odlago prejšnjih tozadevnih poskusov. Na zagoneten in nikdar pojasnjen način je končal ta mož. Dne 16. septembra 1890 so ga videli, ko je vstopil v vlak na progi Pariš—Bourges. Od tedaj ga ni bilo več na spregled. Z njim vred je izginila njegova prtljaga in razni zapiski. Sumili so, da je postal žrtev zločina in to radi tega, da so si gotovi ljudje za-sigurali nadzorstvo nad njegovo iznajdbo. Njegovo skrivnostno izginutje
je imelo to posledico, da njegovi preostali niso znali, kako in kaj početi z njegovimi patenti. Ko je minulo 7 let, so ga proglasili mrtvim. Med tem časom je nastopilo glede kinematografič-nih iznajdb mnogo konkurentov, ki so si zasigurali prednost. Izvirne aparate Alojzija de Prince je prinesla njegova hčerka, ki živi v Ameriki, ob priliki slovesnosti odkritja spomenika na Angleško.
Torpedno letalo — najnovejše bojno orožje! Bojne ladje so že nekaj desetletij oborožene s silovito učinkujočim orožjem, ki je znano pod imenom »torpedo«. V najnovejšem času so začeli graditi na Angleškem letala, ki so o-premljena za streljanje torpedov z višine.
Ljudje, ki posedajo preveč denarja.
V predmestju Londona stanuje gospa Adams, ki izvršuje najbolj čuden poklic. Potuje okrog po Angleškem, da izsledi prav stare h'še in te prodaja bogatim Amerikancem. Kamen za ka-menom od starih angleških stavb roma v Zedinjene države, kjer bajte spet pozidajo. Te dni se bode podala gospa Adams v Ameriko, da bo ponudila na prodaj staro podeželsko hišico iz vasi v grofiji Hereford. V kočuri je prebivala svojčas dojilja angleške kraljice Elizabete. Istočasno bode ponudila na prodaj še štiri koče v grofiji Gloucester, kamor je zahajal sloviti anglešk1" dramatik Shakespeare, in en svinjsk' hlev, ki je baje star 400 let. Za take po drtine plačujejo bogati Amerikanci neverjetno visoke cene.
Amerlkansko slavlje. Znani ameri-kanski večkratni milijonar in oljnati kralj Henrik Doherty je priredil pred kratkem slovesnost, ki je stala milijone. Povod slavlia je bila proglasitev kraljeve hčerke Helene polnoletnim. V Dohertyjevo palačo je bilo ob tej priliki povabljenih 800 gostov. Za muzi-kalično razvedrilo je skrbelo 7 godb, ki so bile sestavljene iz najboljših ameriških godbenikov. Muzikante so pripeljali iz raznih mest v Washington v letalih. Ob priliki slovesnosti se je vršila tombola, koje glavni dobitek je bilo — 100 športnih avtomobilov.
Dve največji bojni ladji bodo razdrli. Za vzlet in prilet bojnih letal so zgradili pred leti Amerikanci dve ogromni ladji »Lexington« in »Sataroga«, ki sta bili največji na celem svetu in sta stali 10 milijard dinarjev. Za moderno mornarico sta ladji že tekom d ar let za-
stareli in ju bodo sedaj razdrli, ker sicer bi bilo vzdrževanje predrago.
Najvišji nebotičnik dogotovljen. V
Newyorku so dogotovili najvišji nebotičnik, ki se imenuje »Empire state Building«. Stavba je visoka 303 m, torej je 3 m višja nego pariški Eiflov stolp in za 18 m bolj visoka nego do teh dni najvišji nebotičnik.
Kitajke osvobojene. Dne 1. jan. 1931 je stopil na Kitajskem v veljavo novi državljanski zakon, ki odpravlja marsikatere zastarele pravice v družini. Po novem zakonu bo kitajska žena v vseh pravicah z možem izenačena. Do-sedaj je bila Kitajka možu le čuvarica hiše ali prodajalne in se je je iznebil z lahkoto. S poroko si ni pridobilo kitajsko dekle nikakih pravic. Žene nevredno stališče je bila kričeča krivica in vse ženske organizacije na Kitajskem so se borile za cilj: žena postani enakopravna z možem. Boj za enakopravnost je slednjič vendar le končal z zmago. Po novem zakoniku ima žena aktivno in pasivno volilno pravico in se lahko povspne do najvišjih mest v politični stranki ter v vladi. V družini jej je odločena ista dedna pravica, kakor jo imajo moški člani. V bodočnosti bo lahko poročila moža, kateri bo njej po godu, ne pa onega, kojega so jej izbrali stariši in ga je prvič videla na poročni dan. Tudi glede razporoke je žena z možem enakih pravic.
Biseri iz severa, Sovjetska ruska vla da se ukvarja z izrabo novih virov dohodkov in posveča vso paznost obrti, ki cveti že od bogznaj kedaj v Rusiji. V številnih rekah severne Murman pokrajine jo najti školjke, v katerih se nahajajo krasni biseri v najbolj nežnih barvah. Ribljenje biserov je že od nekdaj glavni dohodek prebivalstva najbolj severnih in pustih krajev Rusije. Na biserih bogata pokrajina obsega 80 rek. Pred vojno so se pojavljali
v glavnem mestu Murmansk trgovci iz vseh delov sveta, ki so kupovali od ubogih ribičev najbolj dragocene bisere za smešno nizke cene. V dobi ruskih carjev je znašala vrednost izvoza biserov iz pokrajine Murman 400 tisoč rubljev. Danes pod sovjeti pa komaj 40 tisoč. En ribič na bisere je zaslužil v starih časih po 2000 rubljev na leto, kar je zelo veliko za obubožane in ne-razvajene severne kraje. Sovjeti nameravajo ribljenje biserov povzdigniti, organizirati in ga izrabiti kot nov ter izdaten vir vladnih dohodkov.
potrjujejo, da so tudi oni, ki bolujejo na ledi vicah, protinu, revmatizmu, kamnih in slad-i korni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom na-( ravne »Frauz Josefove« vode. »Franz Josefo« va« «voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zanimiva pravda m za« varovalnino.
Francoska maršala Jofire la Foeh (že oba rajna) pri slovesnem uhodu zmagovitih čet v .Pariš leta 1918.
Mesta s tremi črkami. Povsod na sve tu so mesta s prav kratkimi imeni. Na eevernoazijskem polutoku Koreja je mesto, ki se imenuje U. Zapadna Vir-ginija v severnoameriških Združenih državah se ponaša, da poseda največ mast z najkrajšimi imeni, kakor so to: Van, Gip, Hur, Oka, Dra, Pak, Sun, Due, Hoy, Rio, Foy, Tod, Mud, Sod, Man in Dan.
Odkritje starodavnega vrča. Ekspe« dicija Harward—Bagdad šole in visoke šole Pennsylvanija je odkrila pri izkopavanju v Mezopotamiji v osrednji Aziji ogromen ilovnat vrč, ki je izdelan v obliki nilskega konja in je star 3500 let. Učenjaki so ugotovili, da je stalo na kraju najdbe vrča starodavno mesto Unsi, ki je bilo razrušeno leta 1500 pred Kristusom.
Največji jez preko reke Nil v Egipta dograjen, Nil v Egiptu so nanovo zajezili pri Nag Hammadi v širini 822 m. Jez je stal 680 milijonov Din in bode služil namakanju Zgornjega Egipta, kjer bodo pričeli z izdatno kulturo — bombaža.
Ječa lepša nego prostost. Kubanci, prebivalci znanega sprednjeameriške-ga otoka Kuba, so zgradili na Pinija otoku novo kaznilnico za 2500 kaznjen cev, katero upravljajo kaznjenci saini. Kaznjenci izvolijo iz svoje srede sodišče, ki sodi one, ki se pregrešijo zoper hišni red. Kaznilnica obstoji iz 5 stavb, ki so obdane od velikega vrta. Kaznjenci se lahko sprehajajo po vrtu popoldne ter zvečer in poslušajo petje ptičev. Pazniki imajo le nalog, da preprečijo ter onemogočijo morebitne poskuse pobega. Pobeg je zelo redka prikazen, ker se godi kaznjencem veliko predobro. Mnogokrat se zgodi, da morajo stražniki kakega po prestani kazni iz zavoda s silo odstraniti, saj nima hrepenenja, da bi se lotil dela, skrbi, križev in težav v prostosti.
Sanaiorij v Mariboru, Gosposka 49, teleion 2358. Lastnik in vodja: prlniarij dr. Cernió,
specijaiist za kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soincesn za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tanizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermija za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico »hala« za revmatično in druga boleča vnetja; »enterGclaneriem« za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Cene zmerne. 83 Ljudska Samopomč v Mariboru naznanja vsemu prebivalstvu Dravske banovine, da je uatanovila z novim letom 1931 četrto skupino z oddelki A-III, B-III, C-III, D-III, v katere se sprejmejo zopet vse zdrave osebe od 51. do 90. leta, toda le samo v omejenem številu. Zahtevajte torej nemudoma tozadevne pristopne izjave.	119 Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-sltrokovnjakov
Neki Keynes iz angleškega mesta Liverpool se je obrnil do agenta večje zavarovalne družbe s prošnjo, da bi se rad pustil za življenje zavarovati za 20.000 funtov šterlingov. Agent je takoj posetil prosilca, saj tako visoka zavarovalnina je redkost. Zavarovalna zadeva je bila hitro urejena, le glede ene točke se je vršil daljši razgovor. Keynes je uprašal, predno je podpisal zavarovalno polico, če bo izplačala družba zavarovalnino tudi za slučaj samo mora. — »Samoobsebi umevno«, je odgovoril agent, »za ta slučaj pa se mora uplačati dve leti.« — »Tako«, je menil Keynes, »kako pa bo z zadevo, ako bi mene usmrtili?« — Začudeno je pogledal zastopnik moža in se smejal njegovi šali. »Mi sicer nismo pripravljeni za take slučaje zavarovanja, vendar nič ne nasprotuje, da bi družba ne dovolila na polico dodatka glede usmrtitve.«
Družba ni bila proti omenjeni pripombi in Keynes je prejel polico na znesek 20.000 funtov šterlingov.
Komaj štiri tedne za tem se je zgodil roparski umor bogatega bankirja Že po pardnevnem zasledovanju so zaprli pravega zločinca v osebi Keynesa.
Sodno postopanje je bilo kratko, ker je roparski morilec priznal dejanje. Obsodili so ga na smrt in ga resnično tudi usmrtili.
Zločinčeva žena in njegova dva otroka zahtevajo od zavarovalnice izplačilo 20.000 funtov šterlingov. Družba se je uprla izplačilu, dediči so uložili tožbo. Zavarovalnica se brani, češ, da je Keynes imel že pred zavarovanjem namen, da bo izvršil roparski umor in
Panama, kjer je bila zadnje dni nekaj ur trajajoča revolucija in njen novi
predsednik.
radi tega je zahteval uu pmico.beležko za slučaj usmrtitve. Dediči pobijajo to trditev «družbe, pravda je v polnem teku, a sodišče še ni izreklo konenovelja-vnega mnenja ter razsodbe.
Francoska policija je zasledovala Brezuspešno tri leta proslulega vlomilca Gustava Beaunville. Česar niso zrno gle oblasti, je učinila gospodična Ge-nevie. Svedrovca so zdaj v mestu Rems obsodili na pet let ječe. Obsojencu najbrž prisojena kazen ne bo tako težka, kakor oni trenutki, v katerih je gospica Genevie pripovedovala sodnikom, kako se je spoznala z zločincem v svoji spalnici, kako je z njim postopala ter obračunala.
»Bilo je povsem enostavno, sodniki«, je izjavila junakinja. »Spala sem čisto mirno, ko so mi zasvetili naenkrat v obraz žarki luči. Prebudila sem se. Zagledala sem pred posteljo temno posta vo in sem takoj znala, da imam opravka s tatom. Saj je bilo jasno koj na prvi pogled, kaj da hoče tak lopov, ki enemu v mirni noči posveti z žepno svetilko pod nos. Ko se je nebodiga-treba sklonil nad menoj, sem skrčila noge in gu sunila z vso močjo v trebuh. Sunek ga je tako presenetil, da se je skotalil proti steni.«
Baš omenjeni izpovedi so se sodniki zadovoljno smejali Iz nadalinega opisa hrabre gospodične je bilo razvidno, da je ženska, predno se je zločinec opo mogel iz prvega presenečenja, skočila iz postelje in prešla v napad. S celo točo udarcev s pestjo po glavi ga je ob-sula, ga podila okrog po sobi in ga sunila v zid, da je omedlel. Ko se je zopet zavedel, ga je že držala policija.
Tako se je glasila izpoved mlade ženske. Pri opisu samoobrambe je gledala zločincu v oči in ta je moral potrditi vsako njeno besedo kot resnično.
Konečno je sodnik čestital junakinji in jej zaklical, da je dala vzgled svojim tovarišicam.
m
iGOŠPOMRTJi
Gospodarsko-prosvetni tečaj v Raz-vanju pri Maribora. V nedeljo dne 18. t. m. se vrši v Razvanju celodnevni gospo d ar s ko -p ros v e t n i tečaj, katerega pri redi občinski kmetijski odbor skupno z občino. Tečaj se vrši v šoli z naslednjim sporedom: ob 9. uri otvoritev tečaja, nakar slede naslednja predavanja: 1. Kmetski stan temelj družine, naroda in države (predavatelj obč. tajnik g. Krepek. 2. Kmetijstvo in živinoreja. 3. Kurjereja. 4. Mlekarstvo (predavatelj referent za živinorejo g. Zupane). 5. Sadjarstvo. 6. Travništvo (predavatelj sreski kmet. referent g. inž. Fer-lic). Od 12. do 14. ure odmor. Nadaljevanje tečaja ob 14. uri. 7. Ali more biti kmetica in delavka zadovoljna in srečna (predavateljica prof. štupca). 8. Beseda kmetsko-dolavski mladini (pre-
davatelj g Krepek). Sklep. K udeležbi se vabijo ne le domačini, temveč tudi sosedje.
Čebelarska podružnica In Sadjarsko-vrtnarska podružnica za srez Konjice
imata v nedeljo dne 18. t. m., prva ob 9., druga ob 10. uri v Čad ramu v šoli svoja občna zbora z običajnim sporedom. Nato slede sadjarsko-strokovna predavanja gospodov M. Levstika iz Celja in Fr. Goričana iz Višnje vasi. Čebelarji, sadjarji, kmetovalci, pridite!
Člane Živinorejske zadruge v Slov.-Gradcu, pri katerih se je vpisalo krave v rodovnik, opozarjamo, da zanesljivo in skrbno izvršujejo mlečno kontrolo in vpišejo podatke glede mlečnosti vsakega 1. in 16. v mesecu v tostvarne pole. K velikemu premovanju in razstavi, ki se bo vršila letos v Slovenjgrad-cu, bodo pripuščene samo krave, ki so vpisane v rodovnik in pri katerih se izvršuje mlečna kontrola. Brez tostvar nih uradnih dokazil tudi na jlepša žival ne bo mogla dobiti nagrade.
Čebelarska podružnica pri Sv. Andražu v Slov. gor. ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 18. t. m. ob dveh po poldne pri odborniku g. Tomažu Toš pri Sv. Andražu. Dnevni red: 1. Letno poročilo in račun. 2. Vplačevanje članarine za leto 1931. 3. Volitev odbora. 4. Volitev delegata. 5. Predlogi in nasveti. — Pri nas jo veliko čebelarjev, a malo članov Čebelarskega društva. Veliko poklicanih, pa malo izvoljenih. Mnogi se ne brigajo za strokovno izobrazbo, ki jo nudi društvo. Le lastniki čebel so, ne pa čebelarji! S svojo nevednostjo in spačeno prakso škodujejo sebi ter delajo nečast izobraženim čebelarjem in celemu kraju. Pridite bliže društva torej tudi vi »čebelarji«, ki ste že leta in leta izostali ter vsi tisti, ki se Čebelarskemu društvu sploh še niste približali! — Odbor.
ZadruSno-gospcdarski tečaj v Sv. Juriju ob južni že!.. V sredo, dne 21. t. m., to je na sv. Neže dan, se vrši v Sv. Juriju ob južni žel. v dvorani Kat. doma zadružno-gospodarski tečaj. Prične se ob 8. uri zjutraj. Predavanja bodo imeli razni zadružni in kmetijski strokovnjaki. Tečaj je namenjen tudi za prebivalce vseh sosednih župnij. Zato so poleg domačinov tudi oni prav ulju dno povabljeni!
J. V.:
PoStenc3¥an|e sadnih
§HOd2f!VC€V.
(Nadaljevanje.)
Cvetožer (anthoacmus pomoruin).
Koliko se je baš letos slišalo pritožb, kosebno iz Slovenskih goric ter okolice Ptuja s strani sadjerejcev, da so lističi cvetja v času razcvitanja jablan močno porjaveli, kakor da bi bili osmo jeni in da v mnogih krajih ni bilo sadja ali pa le zelo malo.
Kje tičijo vzroki porjavenja cvetnih lističev, ki dajo cvetu lice, kot da bi bil osmo jen? Vzrok temu je iskati v nevarnem zajedalcu, takozvanem cve-tožeru.
Cvetožer je majhen lirošček z rilč-kom, ki v zgodnji spomladi (opazili so
ga ponekod v mili zimi že februarja meseca) poleže 30 do 50 jajčec posamezno v cvetno brstje jablane. V par dnevih se izleže iz jajčec mala ličinka, ki se zavrta v cvet ter objeda pestiče in prašnike. Cvet je na ta način uničen, se ne odpira in zamrje, cvetni lističi porjave kot da bi bili osmojeni.
Ličinka se zabubi in majnika, oziroma junija izleze hrošček, ki objedava listje skozi celo poletje, nakar prezi-muje pod raskavo skorjo in lubjem drevesnega debla ali pa v drugih skrivališčih.
Zatiranje tega nevarnega škodljivca je jako težavno in zahteva vstrajnosti ter energičnih ukrepov.
Predpogoj uspešnega zatiranja je le skrbno snaženje sadnega drevja v dobi, ko isto počiva, najbolje v zimski do bi. Onemogočiti škodljivcu primerna skrivališča na drevju samemu na ta način, da raskavo skorjo, oziroma lubje odstranimo s strguljami in krtačami, da postane skorja gladka. Odpadke je treba na vsak način sežgati.
Dvakratno škropljenje z drevesnim karbolinejem n. pr. Arborinom in sicer enkrat po odpadanju listja v jeseni, drugič 2 do 33 tedne pred brstjem spomladi. Tudi se je obneslo škropljenje z l%no raztopnino bakreno-ap-nene brozge v dobi cvetja. Končno opa-sanje drevja z lepljivimi drevesnimi pasovi »Rekord« skozi celo leto.
(Dalje sledi.)
I. A. v O.
Ali se bodo vinotoči v letu. 1931 res ukinili?
Odgovor:
Dovoljevanje vinotočev je odvisno od krajevne potrebe in več drugih okolnosti, katere lahko poizveste pri finančnem organu, ki pozna vas in kraj. Da bi se za leto 1931 ne dovoljevalo vinotočev, do sedaj ni nobene na-redbe.
M. K. v Sv. L.
Imam v svojem gospodinjstvu nad 30 kokoši. Pričele so nekatere že nesti, sedaj pa so v celoti odjenjale. Kako naj s kokoši ravnam, da bodo začele nesti?
Odgovor:
Kokoši morate imeti po noči na toplem, ne pa v zakurjeni sobi. Po dnevu naj bodo na prostem, v koliko jim to prija. Krmite jih s hrano, ki ni preveč mrzla in tudi mrzle vode jim ne smete dati, ampak le tako, ki je čez noč stala v sobi. Od časa do časa jim polagajte zrnje, najbolje proso, ki pa ifudi ne sme biti preveč mrzlo. Skrbite za pesek in malo zelenjave, ne mokre, ker ista tudi ne koristi. — Poročajte nam o uspehu.
F. Z. v L.
Kako daleč od hiše se sme nastavljati divjačini strup in ali sme lastnik psa zahtevati odškodnino, če pes vsled povžitega strupa pogine?
Odgovor:
V zakonu ni določeno, kako daleč od hiš so sme nastavljati strup za lisice, ker ima vsak lovec pravico v svojem revirju nastavljati strup. Seveda ne smete strupa nastavljati nalašč tako, da psi pridejo do njega. Pes jc čuvaj ali lovski in za slučaj, da pogine, gospodar nima pravice, od lovskega najemnika kaj zahtevati, če psa ni nalašč zastrupil. V lovskem revirju nobeden pes nima opravka brez

14. januarja 1931.
sluvejnski uushüdar
spremstva. Najbolje napravi oni, ki ima psa čuvaja priklenjenega.
J. N. v K.
Imamo občinsko cesto, ki je pa taka, da je nemogoče voziti po njej. Ker občina ne da ceste popraviti, kam se naj pritožimo?
Odgovor:
Glede občinske ceste se pritožite na pristojno srezko poglavarstvo, ki bo občino prisililo, (la popravi cesto, v kolikor bo to smatralo za potrebno.
J. S. v Sv. J.
Ali je družina, ki ima devet otrok, davka prosta?
Odgovor:
Te dni je izšel tozadevni zakon, ki prinaša to prostost. Obrnite se na občino, ki vam bo dala nadaljna pojasnila.
J. S. v Sv. J.
Ali ima vsak tretji sin skrajšan rok vojaške službe in kako se t doseže?
Odgovor:
Vsak tretji sin ima pravico na skrajšano vojaško dobo, če je bila pravočasno vložena prošnja. Najložje se to doseže že pred naborno komisijo, kateri se mora predložiti potrebne izprave in druge listine. Napravite še prošnjo na vojni olcrug, mogočo boa:e usli-oani!
Že pregovor pravi, eta sta red in snaga na pol življenja.
O redu v hiši.
V prvi vrsti je poklicana gospodinja, da drži dom snažen in povsem v redu. Red mora biti povsod, prav v celi hiši. Vsaka stvarca naj bo na svojem mestu, tako da jo je najti tudi v temi. Da se pa to doseže, je pogrebno, da je gospodinja sama vzor vsej družini ter taisto tudi navaja k redu z lastnim vzgledom ter poukom in če ne pojde to z lepa, mora pa iti s kaznijo. Posebno otroke je navaditi že zgodaj na red.
Cela hiša mora biti vedno tako v redu, da jo lahko pokažemo ob vsakem
času tujcu, ne da bi se mogli opravičevati: tu-le danes še ni nospravljeno, ali: otroci so bili tukaj in so vse razmetali; Taka opravičevanja so zelo sla bo spričevalo za redoljubnost gospo-dinie.
Tudi vsako delo se mora opraviti v redu in ne samo površno, ker le v redu opravljeno delo ie koristno ter prihrani drago eni čas.
O snagi v hiši.
Druga važna in ena najlepših čednosti gospodinje je pa povsod toliko zaželjena snažnost. Vcj druge dobre lastnosti je ne odtehtaio. Naj bo gospodinja še tako delavna, varčna in ne vem kakšna še, če nima smisla za snago, ne najdemo v njenem domu toliko prikupljive domačnosti, nasprotno, — vse je odbijajoče, gospodinja in njen dom.
So ženske, ki ne pogrešajo ne reda in ne snage. Nimajo prirojenega, ne privzgojenega tega čuta. Usmiljenja so vredne take reve, ker vsa njih delavnost, skrb in varčnost nima pravega blagoslova, ker uničuje nesnaga že kar sproti njih delo.
Začnimo pri gospodinji sami. Ona naj bo veselje moža in r' :x>k ter vzgled družine. In to bo tudi vselej žena, ki pri vsem delu ne pozabi nase, ki ne trpi na sebi in na svojcih umazanosti. Kako razveseljiv pogled je na tako gospodinjo. Res je zopet, da se pri marsikaterem delu ne more ostati čeden. Pa ko je delo končano, se pa vendar lahko umiieš. Prav po nepotrebnem ostaneš naprej umazana. Zakaj nas je pa ljubi Bog obdaroval z vodo, če ne zato, da se z njo umivamo in si čistimo obleko in posodje. Le vode se nikarte tako bati, saj ravno voda je naša največja do-broia, neprecenljivi dar božji.
Snaga pri ljudeh.
S kakim zadovoljstvom gleda mož 3vojo pridno ženko, ko postavi s snažnimi rokami v čisti posodi jed na mizo. In s kako slastjo jo zavžije vsa dru žina!
Kaj pa poreče oni nesrečni gospodar, ki se muči dan na dan z jedjo iz umazane sklede, skuhala jo jo neumita in zanemarjena gospodinja, o kateri bi se včasih po vsej pravici dalo misliti, da je ušla kakemu zamorskemu pleme nu iz sredine Afrike, tako je vsa črna in lošena.
Bodi snažna vselej in povsod. Umivaj se vsaki dan zjutraj ko vstaneš in po vsakem umazanem delu rok. In navajaj k temu '.udi otroke in vso družino. Zelo koristna je bila navada v neki hiši, kjer ni dobil zajutreka, kdor je prišel neumit k mizi. Roke je potrebno umivati večkrat na dan, posebno treba na vsak način umiti, predno se gre pripravljat jestvine.
Kopaj in umivaj svoje otroke. Ne pu sti nevbogljenega dojenčka ležati v mo kroti ali celo ponesnaženega. Očisti, u-mij in previj ga v čiste pleničke. Pre-peri tudi samo mokre plenice vselej, ker če jih samo posušiš, ostane jedka sol, katero izločuje telo z vodo, vseeno v tkanini in ta sol razjeda nežno kožo deteta, ki vsled pekoče bolečine nima pravega miru. Naj ne bo nobeni materi to delo preveč, saj nosi obilne obresti, ker obvaruje snaga ot ročice pred številnimi boleznimi ter prihrani materi marsikatero bridko uro ob bolanem o-troku.
Snažno naj bo perilo in obleka moža in otrok, tudi poslom se naj da prilika, da se očistijo in preperejo.
poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 10. januarja so pripeljali špeharji na 91 vozeh 296 komadov zaklanih svinj, kmetje 2 voza krompirja, 4 sena, 6 otave in C slame. S anjsko meso je bilo po 10 do 24, slanimi 14 do 18, krompir 0.75 do 1.50, čebula 2.50, seno 80 do 85, o tava 75, slama 55 do 60. Pšenica 2, ječmen 1.75, oves 1.50, koruza 1.50, ajda 1.25 do 1.50, ajdovo pšeno 4.50 do 5, proso 2.50, fižol 2 do 2.50. Kokoš 30 do 45, piščanci 30 do 70, raca 30 do 40, gos 60 do 80, puran 60 do 90. Česen 14, kislo zelje 4, repa 2. Jabolka 3
Januš Goleč:
Mati in sin sta sedla na klop ob ognjišču in otrok je ponavljal materi izpoved, kakor jo je podal pred poroto in sodiščem. Poslušala ga je, mu verjela, odobravala pobeg, ker kedo bi trpel čisto po nedolžnem nad 7 neznosno dolgih let. »Le kam sedaj?« se je glasilo njeno skrbeče uprašanje, »ker tukaj te bodo izsledili takoj, saj veš, kako izdajalske in škodoželjne jezike imajo ljudje.«
Francluh je kimal, božala in tolažila ga je zavest materine vere v njegovo nedolžnost. Po-tolažen in umirjen je zaupal materi, da je premislil že prav dobro. Z doma mora takoj in to po ovinkih, ne da bi ga videl kedo. Poiskal bo prijatelja Drobneta na Košanci, s katerim sta bila skupaj pri voinlnh. Njegova kmečko zakot-
na krčma je na samoti, tamkaj se bo lahko v miru odločil, kam in kaj.
Ko se je zvečerilo, se je poslovil od matere z obljubo, da se bo vrnil kmalu in mu bo ona povedala, kje ter kod so ga iskali in kaj govorijo ljudje o njem.
Od rojstne hiše je krenil naravnost proti cerkvi Sv. Primoža, kjer je bilo tedaj še okrog pokopališče. Pokrižal se je pri pogledu na prijazno cerkvico, na katero ga je priklepalo toliko mladostnih spominov. In nocoj ga pelje pot mirno starodavnega svetišča v prebridki zavesti, da trpi krivico, radi katere se mora maščevati, četudi se bo spri radi tega s svojo vestjo. Za cerkvico in mirodvorom je krenil proti gozdu, se poglobil v grabo, zopet navzgor, a ni mahnil proti Marijini podružnici Botričnica nad Št. Jur-jem, ampak se je držal bolj samotne leve strani, dosegel glavno cesto in preko te in preko mosta preko Voglajne v podnožje hribovja ter gozdov, ki bi naj postali njegov dru";i, novi dom življenja — k0V"T>;n fio^T-tov •>• '^«'f i
za trgovce, obrt. tiilte, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo, tiske In druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v tatinici in cirilici
izvršuj e
Hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tišina gg. Sirila glariižorii
Koroška c. 5
Čekov, račun Tf štev. to6oa y
Telefon ¡nterurb.št.2113
do 8, suhe slive 10 do 12. Mleko 2 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 36, med 14 do 16 dinarjev.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 9. t. m. je bilo pripeljanih 76 svinj: cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—& tednov stari 170 do 200 Din, 3—4 mesece 280 do 300 Din, 5—7 mesecev stari 400 do 450 Din, 8—10 mesecev 550 do 650 Din, 1 leto 900 Din, 1 kg žive teže 8—10 Din, 1 kg mrtve teže 12
—12 Din. Prodanih je bilo 50 komadov. *
f w§ttli§ hmefeko niso „Mil ©oni"!
»Naš Dom«, glasilo naše zavedne kmetske mladine, vstopa v 23. leto svojega izhajanja. Omenjeno glasilo si je pridobilo toliko vnetih prijateljev ter naročnikov širom Slovenije, da je v dovolnji meri doprinešen dokaz, s kolikim uspehom vrši svoje veliko poslanstvo med slovensko katoliško kme tsko mladino. Izredno pestro se vrstijo v »Našem Domu« prispevki poučne, pa tudi zabavne vsebine, iz katere zajema naša dobra kmetska mladina toliko lepih razvedrilu, vzgoji ter izobrazbi namenjenih stvari. Da pa bode mogel »Naš Dom« v polni meri izvrševati med kmetsko mladino svoje poslanstvo, je potrebno, da se razširi do zadnje kmet ske hiše. Izdajatelji tako zelo priljubljenega lista bodo zastavili vse svoje moči, da čimbolj ustrežejo željam ter potrebam naročnikov ter zvestih prijateljev. Da bi dali vsem agitatorjem in razširjevalcem »Našega Doma« zadoščenja za njih požrtvovalni trud, so izdajatelji lista sklenili, da jih v mejah možnosti nagradijo in sicer se razpisujejo za leto 1931 sledeče nagrade:
1	nagrado po 200 Din,
2	nagradi po 100 Din,
5 nagrad po 50 Din,
15 nagrad po 25 Din,
50 nagrad pa v knjigah.
Opozarjamo vse zveste prijatelje, ki so voljni odzvati se našemu klicu, na naročilnice. Izrežite, pridobite, napiši-
te nove naslove ter jih pošljite na u-pravo »Našega Doma«, Maribor, Koroška cesta 5. — Žrebanje se bo vršilo koncem februarja, oziroma začetkom marca.
Fantje in dekleta, kmetska mladina! Črpaj iz toplih vrelcev svojega glasila; delaj na uresničenju po »Našem Domu« oznanjevanih vzvišenih načel! V srečo in zadovoljstvo tvojo in vsega na šega rodu.
Fantje I Prosvetna zveza in vaše fantovsko vodstvo vas kličeta in vabita na fantovski tečaj, ki bo v nedeljo in pondeljek, dne 18. in dne 19. t. m. v dvorani Prosvetne zveze v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Tečaj se bo pričel v nedeljo ob 10. uri dopoldne.
Vemo, da naši fantje dovolj dobro vedo, kakšnega pomena js zanje čas mladosti in to posebno v sedanjem času. Narod rabi bolj kot kedaj izobraženih in značajnih mož v naših vaseh, ki bodo kazali pot narodni omiki in kmečki prosveti. Pritoževanje ne pomaga nič, vse je odvisno od zavednosti in razumevanja v vrstah onih, ki hočejo boljših dni. Pričakujemo, da boste prišli oni, ki čutite silo mladosti v sebi in &i se zavedate pomena svojih mladih let.
Iskali bomo ravnih poti naše prosvete, Iskali trdne podlage naši organizaciji in zanesli pravega duha v športno udejstvovanje naše mladine, ki si tega želi in to dasi neorganizirana, vendar že goji.
Stanovanje bo preskrbljeno za vse udobno, hrana bo, kdor jo želi, poceni. V nedeljo bo prijateljski večer, da v bratskem razgovoru izmenjamo svoje misli in se spoznamo. — Na svidenje, fantje!
Udeleženci fantovskega prosvetnega tečaja naj prinesejo s seboj po eno kočo in obrisal-ko. Na veselo svidenje!
Fantovsko vodstvo.
Prvi prosvetni večer priredi Prosvetna zveza v Mariboru v petek dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske ban-
ke. Predava gospod minister n. r. profesor Iv. Vesenjak o zelo zanimivem predmetu, namreč o našem narodnem gibanju v bližnji preteklosti. Vsi iskreno vabljeni!
Maribor. Poselska zveza je prierdila na dan Sv. Treh kraljev v dvorani Prosvetne zveze igro »Skrivnostna Sveta noč«. Menda je malo-katera prireditev uspela tako dobro, kakor ta. Igralke, služkinje in delavke, so svoje vloge podale zelo dobrp, in čuditi se moramo ljubezni in požrtvovalnosti, s katero so igrale. Dan da služkinja kakor delavka drugim, za svojo samoizobrazbo si pritrga nočni počitek. Posebno pa moramo pohvaliti scenerijo, ki je po vzoru takozvanega laičnega teatra in se da primerjati s scenerijo najmodernejših odrov, da, jih v marsičem celo prekaša! Je to hvalevredno dejstvo in pomeni za Poselsko zvezo, kakor tudi za razvoj laičnega teatra pri nas le velik korak naprej. Če pomislimo, da je ta igra pisana v verzih in da so jo vprizo-rile služkinje, moramo Poselski zvezi le čestitati! Želimo, da bi videli služkinje še večkrat, ne le kot delavke, marveč tudi na odru kot igralke!
Gornja Ponikva. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 25. januarja, bogat srečolov z okrog 500 lepih dobitkov. Vrši se v šolskem prostoru, začetek ob treh popoldne. Cena srečki 1 Din. Vmes nastopi prosvetni pevski zbor in tamburaški zbor. Uljudno povabljeni domačini in sosedje!
Središče ob Dravi. Katoliško izobraževalno društvo v Središču je nekoliko spremenilo svoja društvena pravila, da bo moglo še uspešneje delovati. Spremenjena pravila je odobrila kr. banska uprava v Ljubljani in se po njih društvo imenuje odslej: »Središka pro-svota«. Kot doslej, bo skušalo društvo tudi v bodoče delovati za ljudsko izobrazbo, vedno zvesto katoliškim načelom. Agilni igralci odseka »Ljudski oder« priredijo v nedeljo dne 18. t. m. zelo zabavno igro »Boječi ženin«. Malo zabave si že lahko privoščimo za pred-pust, zato si poglejmo tudi to igro, ki bo tudi najbolj »čmerne« spravila v dobro voljo. Na svidenj3 v nedeljo zvečer ob 7. uri v Društvenem domu!
Sv. Jakob v Slov. goricah. Svet bi morebiti mislil, da pri nas spimo. No, temu ni tako; res pa je, da vsled dela nimamo časa se hvaliti po časnikih. Porabili smo že denar, ki ga smo dobili za naša jabolka, pa ne v gostilna!)
ÎSâfi Iil€§€C
Din 13
bo plačal vsak kdor hoče brati zanimive Bpise
KARL MAIA
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mesec cn velezanimiv zvezek
PO Mf? 13'-
Naroïajte
v Tisharni sv. Cirila, MariKor. Korošha 5
vanja nad peklensko žensko hudobijo, ki mu je uničila celo življenje.
Iz doline je zavil navkreber po dolgočasnem kolovozu tamkaj, kjer pripelje danes nova cesta Lisično—Žegar do trgovca in krčmarja Grasel-lija.
Pot od Grasellija proti vrhu na Košenco je še danes kljub novi cestni zvezi samotna, pelje preko grab in od obeh strani zastirajo razgled gozdovi, ki se razprostirajo na levo proti Žusmu, Olimju ter Podčetrtku, na desno proti Planini ter Sevnici ob Savi. Je precej daleč od Št. Jurja na Košenco in je cela okolica že po naravi prikrojena za oblasti prikrito življenje celo danes, kaj še le pred dobrimi 50 leti, ko je bil tukaj le globok ter razruvan kolovoz, ki je bil uporaben za prevoz le ob najbolj suhem vremenu. Na pobočjih hribov levo in desno kolovoza lukajo v dolino borne bajtice z nekaj sežnji posesti. Revščina je tod doma. Moški so preživljali družine, da so hodili delat v glažuto v Loki pod Žusmom, ali so pa napravljali po zelo obširnih graščins-
kih gozdovih drva za oglje, katerega so kupovali kovači celega Spodnjega Štajerja.
Že blizu na polnoč je šlo, ko je prisopihal Guzajev Francluh na vrh grebena, na Košanco, kjer je krčmaril tik ob kolovozu na levo roko prijatelj in vojaški tovariš Drobne. Nekdaj Drobnetova posest je tudi danes samotna. Hiša s parmo ter prešnico ležita tik ob hribu, spredaj pred hišo je par starih hrušk, za temi kozolec in koj nato smreke ter gozd. Krčma je bila tu že nekdaj, ker je baš tu pol poti iz Št. Jurja od železnice proti Pilštajnu ter Kozjem.
Pri Drobnetu &o se ustavljali okrepčila potrebni potniki, vozniki, sejmarji ter kramarji in krošnjarji, ki so edini posredovali trgovino po teh zapuščenih hribih ter grabah.
Na Košanci in prvi nastopi.
Tovariš izza vojaških let Štefan Drobne na Košanci je sprejel Guzaja prijazno, mu postregel ter poslušal zgodbo njegovega življenja in udarce neusmiljene usode. Pomenkovala sta se dol-
in po veselicah, ampak za povzdigo našega gospodarstva. Sedaj čakamo na vinske kupce. Ko bodo ti se prepričali o dobri kapljici, ki čaka na nje v naših kleteh, bodo gotovo hodili k nam, dokler bo kaj zaloge. Da pa skrbimo tudi za našo duševno izobrazbo, je dokaz velikanski kup »Slovenskega Gospodarja«, ki prihaja k nam. Tudi naše izobraževalno društvo deluje; tiho sicer, a vstrajno in uspešno. Naša knjižnica je gotovo ena najlepših in najbolj delavnih. Da se znamo obračati na odru, je dokaz »Miklova Zala«, s katero smo se imenitno postavili v lanskem letu. Hvaležni smo gospod dr. Jeraju, ki nam je na novega leta dan na občnem zboru našega izobraževalnega društva lepo povedal, kje je treba nastaviti orodje, s katerim se lika naš um, namreč pri naši lepi starodavni kmečki hiši; ona nam je in bo podlaga naše kmečke izobrazbe, na njo hočemo biti in ostati ponosni. Tudi smo sklenili, poživiti zopet De kliško zvezo in fantovski krožek, to bo vese lega dela, da se z njim duševno zlikamo.
Št. Jacž na Dravskem pclfu. Ko bi se kak domačin, ki je pred par leti zapustil našo župnijo, povrnil, bi se kar čudil toliki spremembi, lahko rečemo, tolikemu napredku naših fantov. Naši " tje, ki so pred leti smatrali za svojo dolžnost in za svoje veselje — pretep in »aufbiks!«, so minulo leto spoznali, da ta pot ni za ponosnega kmetskega fanta, in so se obrnili na drugo pot, ki je sicer te-žavnejša, a krepostnejša. Ustanovili so si pevsko društvo. Vsekakor so to sadovi boljše domače vzgoje in vpliv nekaterih naprednih fantov. Vsem skupaj moramo na tem mestu čestitati in jih staviti za zgled drugim, ki še niso našli pravega pota izobrazbe. Zlatolički fantje so ustanovili svoje pevsko društvo o Veliki noči. Največ zaslug ima gostilničar g. Franc Šolar, ki je dal na razpolago prostor in luč za yaje, in predsednik, požrtvovalni fant Rudolf Iilasinc. Ne samo pevski učiitelj, ampak tudi voditelj in vzgojitelj je g. Kos iz Ptuja. Z veseljem vrši to težavno nalogo, kc vidi, da je tudi med kmečkim ljudstvom ču in zanimanje za lepo pesem. Velik uspeh nji hovega dela se je pokazal na Silvestrovem ve čeru, ki so ga sami priredili. Ljudstvo se je kar čudilo in z navdušenjem ploskalo našim fantom, ko so zapeli par pesmi. Pesem »U boj, u boj«, so morali celo ponavljati. Drugo pev-
sko društvo je pevsko društvo naših požarni-kov, katerega ustanovitelj je g. šolar iz Starš, pevski vodja pa naš požrtvovalni organist g. Colnarič. Tudi ti so priredili svoj Silvestrov večer v Rožnji. Pri vsaki prireditvi v našem domu nas ti razveseljujejo s svojimi izbranimi pevskimi točkami. Fantje, ko ste že začeli lepo pot, vztrajajte še naprej, kajti tukaj gre za vašo korist in za ponos naše cele župnije.
Žiče. Kat. prosvetno društvo v Žicah je v nedeljo dne 21. m. m. otvorilo nov krasno slikan oder v Kat. društvenem domu, mojstrsko delo akademičnega slikarja g. Simona Frasa iz Slivnice pri Mariboru, s krasno dr. Krekovo igro »Turški križ«. Ker so igralci vseskozi dobro rešili svoje uloge in je igra zelo ugajala,se je na splošno željo občinstva ponovila v nedeljo dne 11. januarja ob treh popoldne ob dobrem obisku.
MEH
Dobro pogodil. Katehet v šoli: »Vsakdo ima torej svojega angelja varuha, kaj ne?« — Mihec: »Jaz pa vem, kdo ga nima.« — Katehet: »Kdo pa je to?« — Mihec: »Parkeljc!«
Mala zamenjava, Katehet: »Kako je ime tistim ljudem, ki Jezusa niso mogli videti?« — Anica: »To so bili frizerji T« (Reči je mislila »farizeji«, pa je bila besedo pozabila!)
Ne ve, zakaj. Oče: »Ne vem, kaj je z mojo britvijo? Danes sem jo nabrusil, a sedaj noče prav nič rezati.« — Ivan-ček: »To pa je res čudno! Prej sem špičil z njo 'svoj svinčnik, pa je čisto lepo rezala.«
Otrok je otrok. Kmetič je prišel v veliko mesto - in je tam videl v izložbi punčko (pupo, lutko), ki je bila velika kakor pravo dete. Stal je tam in se je čudil, zakaj so ubogo dete zaprli med steklene šipe. Pri tem mu je padla o-kovana palica iz roke in je razbila ši-rio. Trgovec je skočil iz trgovine in je kmeta prijel, a ta je zatrjeval, da ne ve nič o tem, da bi bil on razbil šipo.
»Kdo pa?« je kričal trgovec. — »Bodite pametni«, je rekel kmet, »vi ste zaprli otroka med šipe. Otrok je otrok,/ brcal je z nogo in, evo, šipa se je raz-= bila.«
Dobro vzgojeni učenci. Star vaški u-čitelj na Švabskem je držal veliko na; prijaznost ter uljudnost, kakor sta bili ukoreninjeni pri mladini v starih in dobrih časih. Skušal je ti dve čednosti ucepiti tudi svojim učencem. Zahteval je, če je kateri kihnil, da so dečki slde nili roke in rekli: »Bog te ohrani.« In zgodilo se je nekega dne, da je šel Šolnik baš skozi vas, ko je padel deklici pri zajemanju vode čeber v vodnjak. V svoji dobrosrčnosti je bil učitelj takoj pripravljen za odpomoč in je hotel lastnoročno potegniti zajemač iz vodnjaka. Namignil je štirim v bližini so igrajočim dečkom, ki so ga spustili po vrvi v globočino. Je že držal čeber in že so ga bili potegnili skoro na vrh, ko je moral naenkrat kihniti. Pri kihu so izpustili fantini vrv, sklenili roke in zaklicali za v vodnjak padajočim: Bog te ohrani!
Razvanje pri Mariboru. V nedeljo dne 18. t.
m. bo v podružnici sv. Mihaela v Razvanju služba božja s pridigo in sicer ob pol 8. uri zjutraj, katero opravi frančiškan vlč. g. p. Gabrijel iz Maribora. Popoldne ob pol dveh so pa večernice.
Brezno. V naših krajih je največ moških zaposlenih po gozdovih, celo po strmih, da človeka kar pretresa, ko pi-ide v takšne strmine. V nekatere grabe redko posije solnce. Poleg domačih delavcev je tudi nekaj iz Hrvatskega, ki pa po navadi ne ostanejo dolgo časa tukaj; vsak pravi, da rajši gre v domači veseli, solnčni kraj. Tisti, ki smo zaposleni v les ni industriji, smo vsa leta zadovoljni s svojim skromnim zaslužkom, katerega smo si težko med nevarnostmi in z veliko previdnostjo zaslužili. Preteklo leto pa, ker je imel les
go, šepetala večkrat zaupljivo. Drobne je segel prijatelju zaupljivo v roko pred počitkom ob ju-trajnem svitu z zagotovilom: »Tu-le ne bo stikal za teboj nikdo, tukaj bodeva sedaj gospodarila midva!«
Že na poldne je šlo, ko se je prebudil Gu-zajev Francluh, si omencal oči in zbral toliko duha, da je znal, kaj je bilo in kje da je.
Pasje mrzla januarska burja je brila po ne-zasneženih vrhih Košance, ko je stopil oblečen v kuhinjo, kjer mu je postregla gospodinja z gor-gim zajutrekom. Gospodar ga je peljal po okrep-čilu venkaj pred hišo in mu razkazoval z roko grabe, kotline, vrhe in gozdove, ki ga bodo ščitili pred zasledovanjem in mu nudili dovolj prilike, da se bo osvetil za prizadeto mu krivico.
»Tukaj le pred nama za smrekami in ovinkom so sami bajtarji sosedje. Malo dalje je pač zelo premožen posestnik Vrečko na Žegarju. — Bogznaj od kedaj je že ime Vrečko pri tej hiši, ker nosi ostanek kužnega znamenja ob kolovozu v kamen uklesan napis: Wrescliko z letnico
1664. Sedajni posestnik pusti šolati svoje sinove v Celju, Gradcu ter na Dunaju in je moj dober prijatelj. Dalje od Žegarja je na hribu župnija Prevorje, potem Zagorje, Pilštajn, Kozje, Pod-sreda, Št. Peter, Bizeljsko in Brežice. Tu le na levo po grabah imaš same kočarje, uboge pare. Vidiš pa čisto na levo na hribu dve cerkvi, to je Žusem in nekoliko spodaj je žusemski grad i,n spodaj v dolini Loka pri Žusmu z glažuto. Med Žusmom in Pilštajnom je v globoki grabi Olim-je, potem Podčetrtek, koj pri Podčetrtku Sotla in preko te Hrvaško, kamor sploh ne sega štajerska oblast. Boš že sam spoznal te kraje in ljudi, ako boš hotel ostati pi'i meni. Povem ti pa, da so ti le kočarji siromaki, odirani ter iz-žemani od graščin in par kmečkih oderuhov. Meso ti pozna taka le hribovska para za največje praznike in če žene kak kravji rep kam tukaj le bolj blizu na sejem. Šentjurčani, Planinci in Šentvidčani vidijo par mojih bolj daljnih sosedov kaj radi na sejmih, ker so res dobri me-šetarji. Saj, kaj pa če. Se mora klatiti okrog, ker
Najboljša reftlasna
za trgovce, obrtnike in zasebnike
kakor n. pr. pismeni papir, r:avitki, računi, memoran-ds, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi , hitro in po najnižjih cenah
Mma su. Cirila
j Mariboru, Horoška c.S
bolj slabo ceno, smo imeli tudi tukaj bolj pičlo dela, vsled tega tudi manj zaslužka. Zdaj po zimi pa je skoro popolnoma zastala obrt in večina delavcev je brez dela in brez zaslužka: Težke so gospodarske prilike v Dravski dolini. — Drvar.
Remšnik. Zanimiva slavno3t se bode vršila dne 18. januarja na naših planinah. Pri obče priljubljeni hiši Aubrehtovi bo ta dan otvoritev brezalkoholne gostilne. Ker je naša planinska vasica mnogo obiskovana od turistov, je to podjetje velikega pomena in ga toplo pozdravljamo in ga priporočamo domačinom in tujcem, sploh vsem, ki se zanimajo za trez-nostno gibanje in se navdušujejo za napredek našega naroda zlasti pri nas, ki smo straža ob severni meji.
Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Pri nas se je vsled požrtvovalnega prizadevanja tukajšnjega gospoda šolskega upravitelja na sv. večer dne 24. decembra vršila prva šolska božič-nica. Prvotno se je nameravala večja prireditev z igro, deklamacijami in petjem. Ali ta rlel slavnosti se je moral, ker je večina šolskih otrok obolela na ošpicah in se vaje niso mogle vršiti, preložiti na poznejši čas. Dne 24. decembra se je v šoli vršila samo razdelitev darov med otroke. Gospod šolski upravitelj je najprej v lepo zasnovanem govoru pojasnil otrokom pomen božičnice. Nato je pa podal poročilo o došlih darovih. Šolska dru žba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je darovala 500 Din, krajevna zaščita dece v Slovenj-gradcu 100 Din, tovarna »Zlatorog« v Mariboru 100 Din, podružnica Slovenjgradec Ljublj. kreditne banke 50 Din, gospa graščakinja M. Kac v Šmartinu pri Slovenjgradcu 50 D. Tudi kmetje so se izkazali s primernimi darovi. V blagu je darovala »Metka«, mehanična tkalnica v Celju, 5 kg ostankov, trgovci in obrtniki v Slovenjgradcu so skoraj vsi darovali lepe kose raznega blaga za obleko velike vred nosti. Vse skupaj je bilo darov v gotovini 1105 Din in v blagu približno v vrednosti 1400 Din, skupaj 2500 Din. Obdarovanih je bilo vseh 81 šolskih otrok s posameznimi deli obleke, ubogi otroci pa so dobili celo obleko. Končno je gospod župnik otroke opominjal, da se ima jo Jezuščku zahvaliti za dobroto takih lepih božičnih darov, ki je obudil toliko blagih dobrotnikov darovalcev in njim priporočal, da naj se kažejo za prejete darove prav hvaležne
s tem, da radi ubogajo in se marljivo učijo in molijo za blage dobrotnike in za gospoda šolskega upravitelja, ki je imel toliko truda, potov in pisarenja, da se je moglo toliko darov skupaj dobiti. Vsem blagim dobrotnikom in gospodu šolskemu upravitelju naj pa bo ljubi Bog obilen plačnik!
Gortina. »Slovenski Gospodar« ima pri nas že desetletja stara naročnike, pa se od nas le redkokedaj kedo oglasi s kakšnim dopisom. Pri nas ne raste šmarnica in sploh nobena trta in menda zato živimo bolj tiho in bolj mirno;naši vaški fantje se ne tepejo in ubijajo, Icakor so sliši od drugih krajev. Najdejo pa se tudi takšni ljudje, ki ga srkajo več ko treba. Kadar gremo k rani sv. maši, srečamo dostikrat te ljudi, ko kinkajo na vozeh vsi zaspani z Mute nazaj proti višinam. Pijejo v gostilnah, uboga živina pa stoji v tem zimskem času zunaj na cesti in večinoma še brez odeje, čestokrat so potem ceste s koruzo po-šodrane, ki so jo prej kupili.
Sv. Marjvia ob Pesnici. Na sedmini po pok. Jožefu Brezniku, posestniku v Močni, se je nabralo za novo bogoslovje v Mariboru 160 D. Bog plačaj!
Sv. Marjeta ob Pesnici. V mesecu decembru se je naša župnija pa re3 postavila tako, da smo lahko veseli in ponosni. Saj smo imeli kar štiri prireditve, od teh dve v božičnih dneh. Dne 21. decembra so nam naši učenci priredili pocl vodstvom našega učiteljstva že težko pričakovano božičnico. Isto je otvoril naš gospod šolski upravitelj 7. vzgojno usmerjenim govorom na roditelje »Mir ljudem — kot smoter skupnega vzgojnega dela doma in šole.« Vsporecl božičnice je otvorila učenka IT. P. z ganljivim govorom »Božična zgodba«, kjer je v lepih, domoljubno navdahnjenih besedah želela sveti božični mir — v čim krajšem času — pod streho enega našega skup nega doma tudi vsem našim v neodrešeni domovini. Temu so sledile lepe božične dekla-rnacije in prizor »Najlepši čas«. Zelo je tudi ugajala igra »Rudeča kapica« s korajžno Blan ko in grdim volkom. Igra »Božična pošta» je nam predstavila veliko število lepih angeljev. Zadnja igra »Božična pravljica« je bila najtežja, namreč vsa v kiticah, a prav dobro izpeljana. Zadnja slika je bila zelo učinkovita, zlasti ko je govoril sklep boži mi angelj na otroke in na starše, škodr le, da je dim ben-
galičnega ognja igralce in poslušalce prezgo-: daj in prehudo motil v čakanju na konec. —i Krona in seve od otrok najtežje pričakovano pa je bilo obdarovanje otrok. Od roditeljev je bilo obdarovanih 85 učencev, od šole, oziroma raznih zbirk daril pa 74 revnih učencev, torej čez dve tretjini učencev, seveda v prvi vrsti revnih in pridnih. Od domačinov gre najprva zahvala gospej Urbančič, ki je darovala 10 dekliških oblek in 6 deških hlač. Razna oblačila, obuvala in slično so tudi revnim (ne svojim!) otrokom darovali: g. Baumgartner, Urenjak, Krmek, Lampl, Špricaj, Duh. V denarju po 200 Din g. Sebi ker, po 100 Din g. Misita, po 30 Din ga. Gornik, po 10 Din gg. Ilešič, Sekol, Škamlec, Špricaj Antonija, Bau-man Julijana, Kravos, Kurnik Eliza in Čep Ivan. Vsem imenovanim in morda še neimenovanim darovalcem prisrčni: Bog plati! Hva la Bogu smo našli tudi izven domačega kraja nekaj odličnih darovalcev, katerim se pa zahvalimo ob drugi priliki. Hvala pa tudi domačemu pevskemu zboru, ki s svojim lepo u-branim petjem podpira vse naše šolske prireditve!
Sv. Jnrij v SIoy. goricah. Ne, itak i pa vendar nismo pri nas, da bi svojih velikih, zaslužnih mož spoštovati in ceniti ne znali. Le škoda, da niste mogli na pametivo (28. dec. preteklega leta) malo pogledati v našo društveno sobo: gospoda Ivana Roškarja bi videli, da, tistega, ki ga poznate širom okrog in veste za njegovo ljubezen in delo za kmetsko ljudstvo, moža iz ljudstva in za ljudstvo; pa mu je sedaj 70 let. Okrog njega pa bi jih bili videli veliko, veste, mi Jurjevčani vkup držimo in smo »fantje od fare«, bi rekel mogočo naš gospod svetnik, ki je otvoril prisrčno slav nost. Dve častni diplomi smo poklonili gosp. Roškarju za 701etnico: eno naše domače občine — sedem jih je —, drugo pa prosvetna društvo »Edinost«. Kot deželnegji in državnega poslanca in kmetijskega ministra poznate našega slavljenca na daleč okrog. Za domači kraj je bil še vse več. Povsod so sledovi njegovega požrtvovalnega dela: delal je za ljudstvo kot župan v domači občini, kot član šent lenartskih denarnih zavodov, kot odbornik o-krajnega zaatopa in gerent pozneje, naše cestne zveze so njegova zasluga, pa je bil tudi predsednik krajevnega šolskega sveta, ustanovitelj in dolgoletni predsednik kmetijske
Ofe naročeni no list
Izliofo mk teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago tei druge pod učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz brazilijan-skega pragozda: »Mladostna prijatelja« in mične zgodbice za deci
Stnne mesečno samo 2 Din. celoletno 24 Itin Še danes «i naročite NK!>EMO r>o dopisni ci na spodnji nn-Onv
U rava N ' DEf.! FS Maribor. i
kočo mu tiščijo na hrib žena s kopico otrok, — grunta ima vsak toliko, da ne plačuje najbrže nobenega davka. Če boš prijazen s temi sirotami, ti bodo na uslugo, na kako čvekanje ali izdajstvo ni niti misliti. Razložil sem ti prilike tako po večjem. Več boš zvedel še danes od moje žene, a jaz moram hiteti v Št. Jur, da bom zvedel, kaj neki govorijo o tebi tržani. Po snočajš-njem dogovoru še moram za te marsikaj nakupiti in enkrat proti jutru bom še zopet doma.«
Tako se je glasil Drobnetov prvi krajevni in narodoslovni pouk. Guzaj je priznal sam pri sebi, da mu je naklonila usoda te kraje, ki so kakor ustvarjeni za maščevanje krivice.
Ti hribi, grabe ter koltine z revnimi kočura-mi in razsežnimi gozdovi so daleč — daleč pro? od prometa. Nudijo toliko skrivališč ter zatočišč, da bi moral biti slep ter gluh, ako bi ga zajela tukaj oblast, četudi bi ga preganjala s ce-!' i bataljonom žandarmerije. Francluh je bil i nn"n;a, da je začetek dober, le mirno
ter počasi je treba tipati okrog in on še bo gospodar vsega tega pogorja do hrvaške meje. Zloba ga je napodila v divjino kot divjo zver in sedaj se naj čuvata gospod ter bogatin, ker zver-jad je zvita in bo grizla izza zasede ter po načrtu.
Iz premišljevanja o novem življenju je predramila Guzaj a Drobnica, ki ga je povabila h kosilu, Štefan se je že bil odpravil v Št. Jur. Pri obedu je še le zvedel iz zgovornih ženskih ust, kedo vse biva v bližini, kaki ljudje se shajajo pri Drobnetu na Košanci in komu bi se lahko potipalo na žilo, ker ima preveč denarne krvi. Opoldanski razgovor je bil Guzaju dokaz, da je poučil mož ženo o namenu njegovega prihoda. Oba zakonca sta ga sprejela kot svojega, saj sta si obetala od novega podjetja v teh odijudenih krajih vsestranskega dobička. So se pač našli ljudje: eni, ki so si hoteli opomoči brez truda ter znoja; drugi, ki se je hotel osvetiti pod zaščito samote, gozda ter revežev.
(Dalje.)
podružnice itd. Zaslužil si je častno občanst-vo! Prosvetnemu društvu pa je bil itak ustanovitelj in predsednik nad 20 let. Po pravici se mu je v gor ki h besedah poklonila posebej Mladeniška in Dekliška zveza, saj je tolikokrat navduševal mladino za dobro stvar. Nešteto fantov in deklet, ki so ga kdaj slišali, že vzorno deluje na svojih domovih in v raznih organizacijah in zavodih tukaj in širom Slovenskih goric. Poštenost, odločnost, zavednost — to je imel sam, to je budil v drugih. Tako iskrena je njegova beseda, zato pa'gre do srca. Iskrena in prisrčna slavnost se je tudi zaključila tako, s par pesmicami namreč. To je pa posebna točka: pri nas so bili nekdaj »slav čki« doma in nekdo jih še ved*-- vzgojiti zna. Ilitro naj povem še to, da je naša slavnost imela tudi drugi del, pravijo, da prav vesel. Bilo je to pod gostoljubno streho župnišča pri gospodu svetniku. Vedite, da mi Jurjevčani pač vkup držimo in nočemo biti zadnji ne gospodarsko in ne kulturno in naši možje vedo, da so iz ljudstva in za ljudstvo. V slogi pa je še vedno moč in v poštenju.
Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Nihče ne more oporekati, ako itrdim, da je pri nas zelo zdrav kraj. Dokaz temu je komaj 15 smrtnih slučajev v minulem letu. Kot zadnjo med temi smo na Štefanovo dopoldne spremili k večnemu počitku dobro mamico Gero Kos iz Trnovske vasi. Dočakala je lepo starost 84 let. Naj v miru počiva! Prirastek pa beležimo ločno po dvoje rojstev na en smrtni slučaj. — Srednja sadna letina in ugodne cene za sadje so vzbudile pri gospodarjih, tudi fantih, misel, da osnujejo v župniji sadjarsko podružnico. V to svrho se je že v jeseni izvolil pripravljalni odbor, ki bo vse uredil, da pride končno do usiianovnega občnega zbora. — Prosveto in srčno omiko po župniji širi preurejena cerkvena knjižnica, ki se je pomnožila z bivšo knjižnico Prosvetnega društva. Hvalevredno je, da daje tudi domača posojilnica v svrho nabave novih knjig znatno podporo; zaenkrat 500 Din. — Vsako nedeljo popoldan so knjige vsem na razpolago. Zlasti zdaj v zimskem času segajte pridno po njih! Dobri časniki, njim »Slovenski Gospodar« na čelu, ostanejo tudi v novem letu kot stalni gostje v naših hišah. Približno na vsakega 4. Bolfenčana pride po en dober list. To vzajemnost kali samo par »Domovinarjev«. — Novost za župnijo pa bo prepotrebna javna tehtnica, ki jo namerava že letos zgraditi tudi domača hranilnica in posojilnica. Stala bo baje na oglu vrta Horvatove gostilne. Čisto prav je, rda vloži naša denarna zadruga del svojega premoženja v tako koristno napravo. Tako i-mamo vsi nekaj od tega. Brezdvomno pa se bo tudi izplačalo. Bog daj, da se kmalu ti načrti uresničijo! Kmetje, pa sploh vsi mali ljudje! Edina rešitev iz sedanje velike gospodarske krize je varčevanje, izobraževanje in zadružništvo!
Sv. Lenart v Slov. gor. Umrl je dne 5. jan. v Spodnjem Porčiču tamkajšnji posestnik in krojač Jožef Mlakar. Zapušča ženo in dva sina. Pokojnik je bil nad 30 let naročnik »SI. Gospodarja«. Naj v miru počiva!
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Prostovoljno gasilno društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 18. t. m. ob 8. uri zjutraj v stari šoli.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Začeli smo se pripravljati na prenovitev naše farne cerkve. Kakor povsod, je žalibog tudi pri nas nekaj itakih, ki pri tem našemu gospodu kaplanu nasprotujejo, pa to nič ne de, ker je več drugih, ki darujejo več kakor jim je predpisano. ~ Na starega leta dan smo imeli kar tri mrliče, med njimi obče spoštovano, mater Ano
Mr u nožnici,
L	'
dravljen z Bisullinom jamči za °otov uspeh. Uporaba priprosta, prikladna in poceni. Dobi se amo po odredbi živinozdrav-nika. Brošura (knjižica) s sliko brezplačno po H. Trommsdorff Chera. Fabrik Aachen. Zastopnik: „Ljrkos", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. 621
šoštarič iz Gabernčkega vrha, na katere sedmini so radodarni pogrebci darovali za dijaško semenišče 41 Din, za kar jim Bog povrni stotero! Najbolj nas je ganilo, da smo na Božič pokopali staro Simoničevo mater, na novega leta dan pa očeta, ki sta dne 16. novembra m. 1. še čila in zdrava obhajala zlato poroko.
VeliCane pri Svetinjah, Pred kratkim nas je obiskala kruta smrt in nam vzela našega očeta, nad 38 letnega občinskega odbornika ter dolgoletnega naročnika »Slovenskega Gospodarja« Ivana Zidariča. Pokojnik je bil star
73 let; ni nikdar bolehal na kakšni bolezni
' f
ter je bil zmiraj vesel. Spoštovalo ga je staro in mlado in ga tucli rado imelo, saj je bil zgovoren in šaljiv, da malo takšnih. Po osmih dneh njegove prve bolezni ga je Bog poklical k sebi. Pokojnika je spremila k večnemu počitku množica ljudi in ljutomerska godba, kateri se iskreno zahvaljujemo. Najlepša hvala bodi izrečena gospodu župniku. Rajni naj v miru počiva! Ostalim naše sožalje!
Polenšak. Zadnji »Slovenski Gospodar« je pisal:.Malo do pusta — dosti gostij. In res: že na novega leta dan je obljubil večno zvestobo Franc Gašperič iz Karlovca svoji izvo-ljenki Marjeti Majcen na Zasadili. Novemu in pogumnemu paru želimo obilo sreče in blagoslova iz nebes ter mnogo srečnih let! — Na sveto noč so mnogi videli neko nebesno znamenje. Nekateri, bolj babjeverni sklepajo — Bog nas varuj! — baje vojske. Pravijo, da se je enako znamenje videlo tudi leta 1914 in da je na to sledila ona grozna svetovna vojna. Po našem mnenju bo to kaki večji zvezdni utrinek.
Polenšak pri Fiuju. Zaporedoma se vijejo žalni sprevodi pogrebcev, ki spremljajo svoje rajne na poslednji poti, tja na njivo večnega počitka. Na starega leta dan se je pomikala bela krsta s šestletno Micko Hojnik iz Hla-ponec, katero so nosile belo oblečena dekleta. Uboga revica je zapustila svoje žalujoče starše po mukapolni bolezni, ki jo je trpela vsled težke operacije ter je po prepeljatvi iz bolnice v par urah izdihnila svojo nežno dušo, katera se zdaj veseli tam med angelci v rajskih višavah. — Že drugi dan se je zopet pomikala dolga vrsta ljudi proti pokopališču, vmes so pa nosili črno pobarvano hišico z
Naslov odpošiljatelja:
zemeljskimi ostanki komaj 46 let stare, pridne žene, skrbne gospodinje in krščanske matere Tereze Veldin iz Braclavec. Čeravno je bila po stanu revna, je vendar po svojih močeh bila darežljiva in polna gorečnosti za hišo božjo in njeno lepoto. Vedno je imela odprte roke, kadar je trebalo za čast božjo kaj darovati. Njena življenjska pot jo je vodila v cerkev in k obhajilni mizi. S pogostim sprejemanjem Najsvetejšega si je lajšala trpljenje v tej solzni dolini. Težko mukepolno bolezen je revica prenašala vdana v voljo božjo ter je mirno in lahko v Gospodu zaspala. Pokojna je bila vedno krasen zgled globokover-ne, pobožne katoliške matere. Imela je naročene nabožne liste »Bogoljub«, »Glasnik« itd. Tudi brez »Slovenskega Gospodarja« njena hiša ni bila nikdar. Draga Treza! Kakor jasna luč si nam bila s svojim darežljivim srcem, marsikomu v svarilen zgled in opomin. Ko se je nabiralo za nove zvonove, je kljub revščini za nje mnogo darovala; zato pa so njej zdaj tudi v zadnji pozdrav milo, a mogočno doneli. Utihnilo je biti srce, ki je storilo ob svoji skromnosti toliko lepega in dobrega; duša njena pa naj živi ter se veseli sadov del, ki jih je storila na tem svetu. Nebeško veselje naj jo ogreva ter pošilja tolažbe žalujočemu možu in majhnemu sinu.
Slatina Radenci. Dne 27. decembra smo pri Kapeli položili k večnemu počitku blago, dobrosrčno, vzorno ženo Jozefo Zemljič, mater tukajšnjega župana Jakoba Žemljica. Na kar-minah na domu se je nabralo v dobrodelne namene za Dijaško kuhinjo v Mariboru 110 Din. Dobrosrčnim darovalcem naj Bog povrne, blaga mati pa naj uživa plačilo za svoja dobra dela pri večnem Dobrotniku!
Prihoya. Hud udarec je zadel župnijo Pri-hovo, občino Vrholje, dobro in krščanska Kešpretovo družino na Sevcu. Umrl je namreč od kapi zadet dne 2. t. m. gospod Jožef Skerbinšek, 23 let cerkveni ključar na Priho-vi, 22 let župan občine Vrholje in 39 let skrben gospodar. Kako je bil po celem konjiškem okraju znan in priljubljen, je pokazal njegov pogreb, kakoršnega še ni videla Pri-hova. Pogreb je vodil mil. gospod Fr. Tovornik, arhidiakon v Konjicah, v spremstvu gospoda profesorja Osterca in domače duhovščine. Med sprevodom je igrala v srce segajoče žalostinke na daleč okrog znana Grablečeva godba, katera ga je spremljala v zahvalo, da jo je vsako leto na Veliko gospojnico kot cerkveni ključar pogostil. Kaj je bil rajni, pokazal je gospod arhidiakon v lepem in prisrčnem govoru. Nazadnje se je poslovil od rajnega v imenu občanov gospod konservatorist Pirnik. Po odpeti »Vigred j povrne« se je neprešteta množica težko in žalostno razšla.
P. n.
Doma"
Maribor
Horošha cesta s
Nepozabni in nenadomestljivi Jožef, počivaj v miru!
Sv. Jernej pri Ločah. Na Štefanovo je priredil Podmladek Rdečega križa božičnico. Veliko šolsko sobo so napolnili darov željni o-troci, prišli so tudi starši in prijatelji otrok, tla so bili deležni veselja, ki so ga uživali naši najmlajši. Podmladkarji so pri razsvetljenim božičnim drevesom prednašali prireditvi primerne pesmi in sestavke. Odigrani igrici »Mir in ljubezen« je sledilo obdarovanje: zvezki, svinčniki, ravnila, radirke, rožiči itd. Za obdarovanje so prispevali šolski oder, dobrosrčni farani, lep dar je poklonil tudi tukajšnji trgovec gospod Bruderman. K lepo uspeli bo-žičnici, h kateri je bil vstop prost, so pripomogli naši vedno vrli odrski igralci in igralke. Podmladkov odbor izreka vsem dobrotnikom prav srčno zahvalo!
Sv. Je , pri LočaH. Dne 2. januarja je u-mrl v Zgornjih Lažah po desetdnevni mučni bolezni Vrhovšek Franc v starosti 22 let. Rajni je bil delaven, miren in blag mladenič. Potrpežljivo je prenašal vse trpljenje v težki bolezni. Kako je bil priljubljen, je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo veliko ljudij od blizu in daleč. Blagi fant nam bo ostal v najlepšem spominu. Naj v miru počiva! Vsem sorodnikom naše sožalje!
Polzela. Priprave za stavbo Prosvetnega doma prav dobro napredujejo in že kažejo razveseljiv uspeh. Navoženega je že precej peska, gramoza in kamenja. Zadnji čas se je začelo z vožnjo lesa, katerega* se je nabralo precej, vendar še ne zadosti in bomo morali še enkrat potrkati na dobra srca. Obračamo se tudi na Šentandražane, da nam, kot so že, pomagajo in nam darujejo les. Upamo, da nas boste velikodušno podprli pri našem delu. Dosedajna dela in vožnje so bila izvršena po kuluku in dosega vrednost več tisoč Din. Vse hvale vredno je delovanje naše javnosti, ki z veseljem in navdušenjem pomaga, z izjemo nekaterih, ki kljub temu, da bo dom koristil tudi v gospodarskem oziru, še vedno nočejo razumeti današnjega časa. Končno se je naše brezpomembnosti, kot naše delo gotovi krogi nazivljejo, spomnil tudi »Jutrov« dopisnik in v svoji bujni fantaziji videl stvari, ki so sigurno plod njegovih čudnih pojmov. Pri tem se „'3 obregnil ob g. Jožefa Tavčar, ki je prodal zemljišče za Katoliški pro svetni dom, kakor da bi to bilo greh. Mi pa vemo ceniti njegove zasluge, kakor tudi pravilno ocenjujemo »Jutrovega« dopisnika, ki močno diši po denunciranju. Zato so vse take »pobožne« želje kakor tudi vse grožnje popolnoma odveč!
Sv. Vid nad Valdekom. Pridno in marljivo beremo »Slovenskega Gospodarja«, ki k nam redno prihaja vsak teden v prav lepem številu. Ostali mu tudi bomo zvesti naročniki v novem letu 1931. Čeravno je velika denarna kriza, pa tistih 32 Din bomo že še nekako pri drugih stvareh prištedili. Če drugače ne more kdo, zadostuje samo to: dva litra vina naj vsak manj spije. Tako imaš »Slov. Gospodarja« plačanega za celo leto. Poleg tega pa še imaš stanovanjsko hišo zavarovano za 1000 D v slučaju nesreče. — Kronika naše župnije v pretečenem letu kaže sledeče: rojenih je bilo 19 otrok, fantov 12, deklic pa 7. Umrlo jih je hvalabogu le 10. Zakonski jarem so si naložili 44 pari. Želimo jim prav mnogo sreče v novem stanu. — Letina je bila pri nas žali-bog slaba. Ljubi Bog, daj nam v novem letu, da bi sadje boljše obrodilo, ker v pretečenem letu nič dela nismo imeli s prešanjem. Prazni sodi pojejo žalobno pesem. Mi bomo težko pogrešali ljubo kapljico pri težkem delu. Bomo že morali potrpeti, mogoče bo pa letos le boljše. Samo da bi vsakdanjega kruha nam ne manjkalo, za pijačo bo že voda dobra. Z delavci je velik križ. Vsak pravi: Tja ne grem delat, tam ne dajo piti. Do zdaj je bilo tako, zanaprej pa ne bo mogel nobeden izbirati, kam bi šel na delo, ker večinoma pri vsakem kmetu laja pes v kleti. Veliko je takih hiš, da.še ne pomnijo, da bi kedaj bili brez pijače kot letos. — Kmet iz Št. Vida.
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Dne 4. t. m. smo imeli občni zbor Prosvetnega društva. Iz poročil je razvidno, da je društvo precej uspešno delovalo. Želeti bi bilo več zavednosti ter smisla za skupnost! Ne pozabite, da društvo denarnih sredstev ne dobiva od zraka, zato ne zapirajte svojih denarnic, kadar je treba kaj prispevati, in treba še bo, da pride društvo čimpreje do primerno urejenih prostorov. — V preteklem letu je bilo v naši župniji, ki šteje 1400 duš, rojenih 47, umrlo jih je 25, poročenih je bilo 7 parov. — Novo leto je tu, čas naročitve raznih časopisov. Skrbimo, da bodo v naše družine prihajali samo dobri časopisi, pred vsem naš stari znanec »Slovenski Gospodar«! Slabi časopisi, ki se žal tudi pri nas precej vsiljujejo, naj izginejo iz naših hiš!Če boste to storili, vam bo, dragi Ksaverijanci, pisec teh vrstic še katero novico, veselo ali neprijetno, napisal.
Nazarje. »Tam na Koroškem, tam so naše meje«, je prepeval mali srček edinček Milan-ček gospoda Kultererja v Nazarjih. Teden dni pozneje dvignil se je na belih, angelskih perutih v rajske višave, da kot nebeški krila-tec bdi nad korotansko svojo domovino. Zemeljske ostanke je zagrnila z bolnim jekom
Nmi naroinihi Našega ©euiu.
Tek. št.	Ime in priimek	Poklic	Kraj in Pošta	Pripomba
1.				
2.				
3.				
4.				
5.				
6.				
				
Prosim. (S:i «uHaj pošljete sioloz.iice na gornie naslove
na njegov tretji rojstni in Novega leta dan njegova domovina — dična Sav. dolina!
Celje. Ljudsko gibanje v letu 1930. Rojenih je bilo 575 oseb; moških je bilo 299, ženskih 276. Nezakonskih je bilo skupaj 141 otrok, t. j. 23%, mrtvorojenih 61 (to je 10^%!) V bolnici se je rodilo 285 otrok. Dvojčka sta se rodila osemkrat. — Poročenih je bilo 232 parov. Med temi je bilo iz tujih župnij 75 parov, od domačinov je šlo v druge župnije 29 parov. — Umrlo je 416 oseb (z mrtvorojenimi), moških 214, žensk 202. V bolnici- je umrlo od teh 275 oseb. Na mesto Celje pride od vseh 100 oseb, na okolico 134, na župnijo Celje torej 234 o-seb; vsi ostali so bili iz tujih župnij. — Razmerje proti letu 1929 je bilo: Leta 1930 je bilo 111 porodov več, 32 porok več, smrtnih slučajev pa 38 manj.
Vitanje. Dne 3. t. m. je umrla v celjski bolnici devetletna Ivanka, hčerkica posestnika in bivšega organista g. K. Mavca iz Viianja. Nenadn" smrt marljive učenke in ljubke Ivankice je globoko pretresla vso okolico. Ivanka, počivaj mirno! Težko prizadeti rodbini izrekamo najiskrenejše sožalje!
Šmarje pri J9lšah. V Pijovcah se je božično noč prikazal rdeči petelin in zapel prežalost-no pesem posestniku Ivanu Kampuš, kateremu je vničil poslopje. — V pondeljek pred kraljevem je bil ob veliki udeležbi obči.isf.va pokopan podporočnik Ilugon Pogorevc, sin tukajšnjega gospoda inšpektorja finančne kon trole v pokoju. Neizprosna morilka mladine jetika ga je položila v bolniško posteljo ter mu kljub najpožrtvovalnejši skrbi in postrežbi upihnila luč življenja v najlepših letih. Naj blagopokojni uživa večni pokoj in naj tolaži Rog dobre stariše, katerim še ni zacelila rana zadana pred dvema letoma s smrtjo njih vzorne hčerke! Sploh pa že v prvem tednu novega leta štejemo štiri pogrebe, dveh odraslih in dveh mladih. Kaj šel bo?
Šmarje pri Jelšah. Zadnjo nedeljo je bilo o-klicanih šest parov. Med srečnimi nevesltami se nahaja tudi hči našega skrbnega cerkvenega ključarja Tončka Grobelšekova, ki vzame pridnega mladeniča Franca Dečmana. — Bog daj obilo sreče!
Arjavas. Dne 4. t. m. je imelo Gasilno društvo svojo božičnico v dvorani tovariša A. Vodenika v Petrovčah, ki je bila prav dobro obiskana. Po primernem pozdravu in novoletnem voščilu je nastopil domači gasilski naraščaj s prostimi vajami in v skupinah pod vodstvom tov. Franjo Svišeta. Zelo mnogo smeha je bilo pri predstavi burke »Davek na samce«, katero so večinoma domači igralci u-prav izvrstno predstavljali, kljub temu, da je bilo med njimi nekaj novincev. Priporočamo se in upamo, da nas pri ponovitvi igre in nastopa naraščaja posetijo še isti prijatelji gasilstva, katere smo sedaj pogrešali.
Argentina v Južni Ameriki. Naznanjamo vsem našim znancem, da se je dne 8. decembra m. 1. od nas poslovil nad vse spoštovani rojak s haloških gričev g. Jožef Emeršič. Vrnil se je po dolgih letih nazaj k svoji družini k Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Krščanskemu možu želimo obilno sreče, blagoslova in veselo bivanje na njegovi domovini! Lov-renški priseljenci v Argentini pripominjamo, da se nam še dobro godi, do seda j smo še vsi krepki in zdravi. Zdravje in srečo želimo kar vsem znancem preko morja v domovino: In-tihar Franc, Bauman Franc, Brenči Janez, Blodnjak Jakob, Mlakar Anton, Sendero Fr., Erbus Martin, Matevž in Anka Turk, Sitar Jakob, Lesar Ludvik, Ivančič Anton in Blaž Zajšek.
Sv. Lenart v Slov. gor. Kat. prosv. društvo »Zarja« priredi dne 25. jan. ob 16. uri v dvorani Narodnega doma veseloigro z godbo »Rodoljub iz Amerike«. Po igri prosta zabava.
Št, Peter pri Mariboru. Pretečeni četrtek smo pokopali 851etno Gornik Heleno, ki je bivala pri svojem zetu v Trčovi. Rajna je bila delavna ženica. — V nedeljo je bil pokopan Bregant Franc iz Nebove. Smrt ga je rešila dolgoletne bolezni. Star je bil 70 let. Umrli je bil dolga leta tudi član občinskega odbora. Naj dobri mož počiva v miru! — Število u-čencev kmetijsko nadaljevalne šole narašča. Veselo dejstvo za vsakogar, ki želi boljše bodočnosti kmetskemu stanu. — Zadružnega te čaja sta se udeleževala tudi dva Šentpeterča-na in sicer Vezjak Jože in Knuplež Lojze. V nedeljo dne 18. t. m. priredi tukajšnje prosvetno društvo »Skala« gledališko predstavo »Naša kri« in sicer popoldan po večernicah.
Posmrtninski sklad viničarjev. V zadnjem »Slovenskem Gospodarju« smo med drugim tudi omenili načrt novega posmrtninskega sklada, ustanovljenega v »Strokovni zvezi viničarjev«. Med tem, ko smo to objavili, se je na podlagi podanih predlogov že tozadevni poslovnik izgotovil, kateri pa je prejšnji načrt v bistvu zelo spremenil. Viničarjem, ki niso še člani svoje stanovske organizacije in se bodo zanimali za ta sklad, podajemo tozadevno nekaj pojasnil. Članarina v posmrtnin-ski sklad se bode plačala od osebe, ki ni pri pristopu stara 50 let, 1 Din, ki ni stara 70 let, 2 Din; tisti pa, ki je star že nad 70 let, pa 3 Din. Članarina se pri pristopu plača za tri slučaje naprej, poltem pa vselej samo za vsak smrtni slučaj posamezno. Pristopiti morajo vsi člani ene družine, posameznih se ne sprej me. Pri družinah nad tri včlanjene osebe se sprejmejo člani vsake starosti, razun otroci
Za cerkveno uporabo določene litur-gične sveče Pax dobite v sledečih prodajalnah:
Tiskarna sv. Cirila v Maribor« Franc Lipej, trgovec, Brežice Franc Senear, trgovec, Mala Nedelja
in Ljutomer Joža Hrastelj, trgovec, Gor. Radgona.
Trgovci, ki bi v svojem okolišu želeli dobavljati sveče Pax, se naj zglasijo na naslov: Svečama Pax, Ljubljana, Celovška cesta 32.
Te dni so dobili čč. župni uradi okrožnico od svečarne Kopač in Co. Ta okrožnica se obrača proti svečami Pax. Nekateri gospodje so vprašali, kako je to, da sta tu dve firmi, v katerih je Kopač. Odgovarjamo tem potom: Gospod Kopač je znan strokovnjak iz Gorice.
V Ljubljani je ustanovil svečarno Kopač in Co. Ta tvrdka je registrirana in je delovala v sedanjih prostorih svečarne Pax. Og g. Kopača pa so njegove deleže pri prvotni svečami dobili drugi v roke. Tako seveda sedaj ni lastnik firme, ki nosi njegovo ime. Ko je Duhovsko podporno društvo sklenilo ustanoviti svojo svečarno, je sprejelo k sodelovanju g. Kopača in svečarja Steleta iz Kamnika. Zato nosi svečama Pax tudi imeni Kopač in Stele.
pod dve leti. Članarina se jilača po položnici, ki jo načelstvo »Strokovne zveze viničarjev« pošlje vsakemu članu. Podpora znaša 2000 D in se izplača dedičem umrlega člana. Vse podrobnosti so razvidne v poslovniku posmrtninskega sklada, katerega naj vsak blagovoli zahtevati in se obrniti za pojasnilo k našim krajevnim zaupnikom in voditeljem skupin, ali pa naravnost na načelstvo »Strokovne zveze viničarjev« v Ljutomeru, kateri bodo vsakemu ustregli z najširšimi pojasnili. Tovariši viničarji! Nikar ne zamudite sedaj svoje prilike in zavarujte si vsi svoje družine, ker nobeden ne zna, kdaj se bode v njegovi hiši zgla sila bela žena smrt in ugrabila enega ali drugega, morda ravno v trenutku, ko boste najmanj pripravljeni v vsakem oziru. Tukaj navedena podpora 2000 D more služiti po smrti roditeljev tudi otrokom za doto. — Načelstvo.
Kislo zelje, lepo, dobro, kupi Lovrec, predpol-dne Glavni trg, vrsta olja, zelena tabla, popoldan Slomškov trg 16.	144
Absolventa vinarske in sadjarske šole se sprejme kot praktikanta v sadjarstvo in vinarstvo. Istotam se sprejme enega močnega hlapca h konjem za vsako delo. Predstaviti se je osebno z spričevali radi plačilnih pogojev. Naslov v upravi lista,	143
Viničar s 4—5 delavnimi močmi in če mogoče z lastno živino sprejme gospa Ida Švarc v Košakih št. 124 pri Mariboru.	139
Viničar s 4 delavnimi močmi se sprejme s 1. februarjem. Predstaviti Maribor, Slovenska ulica 8 I.	142
Ofer z več delavskimi močmi se sprejme s 1. februarjem. Predstaviti Maribor, Slovenska ulica 8.	141
Imam za prodati korenjake in podlago Rip. portalis, Gothe in Montikola. Jožef Krušič, p. Sv. Andraž v Halozah.	140
Malo posestvo takoj na prodaj. Na pismena vprašanja se ne odgovarja. Miloš Jurak, Guštanj.	137
Ženska, pridna in poštena, 30 do 40 let stara, katera zna tudi nekaj kuhati, se takoj za stalno sprejme: Maribor, Dravska 15. 136
Na prodaj kmetsko posestvo. Iz rodbinskih razlogov se proda kmetsko posestvo, ležeče ob dobri esti, v celoti, bodisi zmanjšano. Pojasnila daje pisarna dr. Milan Gorišeka pri Sv. Lenartu v Slov gor.	133

Razpisuje se služba cerkovnika-organista v Šmartnem pri Šaleku. Prosilec mora biti samski in vojaščine prost. Prošnje na župnijski urad do 1. februarja.	130
Sadna drevesca, jabolka, črešnje, ringlote ima za prodati: Stergar Stanko, Sv. Peter pri Mariboru (Ruperče).	125
Sodarskerta pomočnika sprejme za izrezavo vratic Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Oskrba v hiši prosta.	126
Strojepisko izvežbano, veščo slovenske in nemške stenografije, sprejme notar Franc Štupica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 129
Tovorne voze, eno- in dvovprežne, parizer, z dolgimi lestvami, 6 eol platiše, koleseljne, pluge, malo rabljene, zelo poceni prodaja: Martin Brus, kolarstvo, Zg. Breg pri Ptuju.
134
Mlin s hišo štev. 30 v Trnovski vasi pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. z zemljiščem vred je na prodaj. Cena 200.000 Din. Pojasnila so izvedo na licu mesta.	123
Učenka, pridna, poštenih kmetskih staršev, se sprejme v trgovino na deželi. Naslov v u-pravi lista pod »Poštenost«.	78
Alga, Energin kina vino, Magna, Elzafluid, Juniper, Franc Jožefovo grenčico dobite vedno v trgovini Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	44
A 242/30-16
Pr©§i®w©lii§a stinn iro-
Kr. okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Sle v. gor. bo na predlog dedičev in vdove po dne 1. oktobra 1930 umrlem Lešniku Janezu, posestniku pri Sv. Lenartu v Slov. gor. izvršila dne 14. februarja 1931 ob 9. uri na licu mesta v Zamarkovi javno prodajo nepremičnin vlož. štev. 21 k. o. Zamarkova, obstoječih iz parcel št. 785/1 travnik, 785/2 gozd in 785/3 gozd v skupni izmeri 2 ha, 29 a, 15 m2 in v cenilni vrednosti 34.372 Din 50 p. Izklicna cena znaša 4.372 Din 30 p. Pod to ceno se ne bo prodajalo.
Natančni dražbeni pogoji se lahko vpogle-dajo pri podpisanem sodišču ob uradnih urah in na dan dražbe.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah, dne 9. januarja 1931.	135
B IX 3791/30 11
Zavezana stranka: Predan Marija, pocestnica na Slivniškem Pohorju, stanujoča Renče štev. 29/30.
ir^IilCili OMSiC §11 p@li¥
Na predlog Mestne hranilnice v Mariboru, zastopane po dr. Juvan Alojzu, odvetniku v Mariboru, kot zahtevajoče stranke bo dne 24. januarja 1931 dopoldne ob 10. uri pri tem sodišču v sobi štev 11 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin:
Zemljiška knjiga Slivniško Pohorje, vi. št. 18. Označba nepremičnin: stavb. pare. &t. 15 z leseno stavbo (mlinom), stavb. pare. štev. 16 s pritlično, zidano, z dvojnato streho krito hišo štev. 29, lesenim svinjakom, iz kamena zidano stavbo (s stiskalnico), eno drugo zidano stavbo (hlev) in leseno kolarnico, stavb, pare štev. 16/2 z malo leseno kočo v cenilni vrednosti Din 56.000.—, zemljiške parcele: 7 pašnikov, 6 njiv, 6 trasrnikov, 7 gozdov, vrt, v cenilni vrednosti Din 174.283.40, pritikline Din 5000.—, skupaj Din 235.283.40, od česar se more odšreti vrednost dosmrtnega uživanja in gospodarstva Jakoba Predan -Din 30.000—, tako da ostane kat čista cenilna vrednost Din 205.283.40, najmanjši ponudek Din 136.854.92.
K nepremičnini zemljiška knjiga Slivniško Pohorje vi. štev. 18, spadajo sledeče pritikline: 1 kad za shranjevanje zrna in 1 stiskalnica v cenilni vrednosti 5000 Din, katera je zapopadena v zgoraj navedeni cenilni vrednosti.
Podpisano sodišče kot zemljeknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IX., dne 24. 11. 1930.	123
Kože od divjadi
pošljite nemudoma na naslov: »Divja koža« Ljubljana, velesejm. S tem se vam nudi najboljša priložnost za ugodno vnovčenje blaga. Dražba se vrši 26. jan. Najavljeno je mnogo inozemskih kupcev.	132
—«« «oferia snreime uprava veleposesit-.va Josip Orniga, Št. Janž na l)r p. 127
Kupim ver vozov slame v okolici Sv. Lenarta v Slov. goricah. Prodam en par lahke konjske opreme. Henrik Samitz, Sv. Lenart v Slov. goricah.	101
Na prodaj je v občini Ročici pri Sv. Jakobu v Slov. gor. gozd v izmeri nad 44 orale v dobrem stanju. Ceno in podrobnosti pove Kramberger Tereza, gostilničarka pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
Prodam malo posestvo 3 orale. Jožef Podgor šek, mizar, Lušečkavas, Poljčane.	100
Visok zaslužek se nudi v vsaki župniji eni osebi, ki prevzame zastopstvo dobroidočega predmeta. Pogoj poštenje. Prednost imajo ("lani društev. Ponudbe na K. Potočnik v Mariboru, Tattenbachova ulica. Priložite za odgovor znamko.	121
Sprejme se hlapec takoj v župnišče. Alojzij Zdolšelt, provizor, Sromlje, Brežice. 108
Posestvo dobičkanosno približno 5 oralov, je pripravno za obrtnika, se proda. Kje, pove Stupan Kari, Maribor, Beograjska 22. 10f>
Mladi zakonski par išče službe majerja ali »lično v mariborski okolici. Naslov pove. Ivan Vršič, Grajena, p. Vurberg.	105
SHiiar, samostojen, neoženjen ali z majhno družino, se takoj spre ime. Ponudbe: Peter Zlatar, posestnik in mlinar, Sv. Janž pri Marenbergu.	104
Hlipee priden, po?>>n in veren, v starosti nad 30 let, se surejme s i. februariem na malo posestvo. Naslov pri Antonu Pobratinšeku. posestnik, Sv. Jurij o") južni žel.	103
Hl»rec cžsnion iv-";< službo. Vindia Jožef, Maribor, Cvetlična u'ica 33.	37
Spre?r>em majerja s 4 de'avnimi močmi. Ja-renina 39. "	114
Fc~estvo majhno krasno se proda, sposobno za vsako obrt, pri državni cesti. Naslov v upravi lista	115
Posestvo se proda, 054 orala, njive, sadonos-niki, vinograd, gozdič. Naslov v upravi lista.	116
V najem se da trgovski lokal ali za filijaiko, z opremo, 33 minute od cerkve, v trgu, na zelo prometnem kraju Slovenskih goric. — Naslov v upravi lista.	121
Penzijonisti, pozor! Lepo posestvo, hiša in gospodarsko poslopje, 8 joh zemlje, lepi sa-donosnik, goša in njive, na ravnini, 20 minut od železnice, se t"koj proda za 50.000 D. Treba je samo 35 000 Din. Vpraša se naj pri Peter Fleck, trgovec, Loče.	122
Oklic? Ne nasedajte za obnovo vaših dobrih vinskih in sadnih leg pri nabavi sadežev raznim nepoklicnim vsiljivcem špekulantom, ampak zahtevajte brezplačno ponudbe in cenik od poklicnega in znanega veščaka, kateri vas postreže v slučaju potrebe z odgovornostjo in pod garancijo z zdravimi sadeži, posebno pa z dobrimi selekcioniranimi trtami za Dravsko banovino najpriklad-nejših sortah, po zmerni ceni in to dosežete pri: drevesnici-trtnici J. Gradišnik, Šmar-jeta, p. Celje.
Sv. Boh na Stari rori. Tukajšnjemu trgovcu Ivanu Klobn a je dne 20. 12. 1930 izginil neznano kam mladi pes, kateri sliši na ime »Taldk, je s reda; o ve'¡k, temno rujave barve, po nogah n r> 1 vratom (na prsih) ru-niono li--:- M I'	'"i ->i znal povedati,
kie eo ir-'	'" v. •••rade. 98
Izjava. Podpisani preklicujem trditve, katere sem spregovoril zoper gospoda Martina Ma-lec iz Šalovec, ker so bile neresnične in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Franc Vuk, Libanja.	120
Mlinarji, pozor! Imam na prodaj dobro hranjeno rabljeno dvodelno štor mašino za čiščenje zdroba. Anton Kopše, umetni mlin. Zgornja Polskava.	107
Cepljene trta in sadna drevesa nudi I. trsni-čarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju, železniška postaja Moškanjci, skladišče v Hlaponcih. V zalogi so trte, sedanji čas priporočljive sorte in od sadnih dreves Bobovee. — Zahtevajte cenik na kratek naslov: Trsničarska zadruga, p. Juršinci. 42
Mesoreznics najboljše vrste, posode za mast, in razno železnino za mizarje, jedilno orodje, pa tudi najboljše špecerjsko blago nudi po zmernih cenah Jos. Jagodič, Celje, Glav ni trg.	8
Trsnice in drevesnice Vinko Hrastnik, Št. T1 j pri Velenju, nudijo prav krasno cepljeno vinsko trsje kakor: beli burgundec, laški rizling, silvanec itd., cepljeno na Rupestris št. 9 in na Riparijo Portalis. Za rast garantira 95%, za pristnost sorte 100%. Lastnik Vinko Hrastnik, absolvent vinarske in sad jarske šole.	G
Gostilno dobro idočo prodam na prometnem kraju v Mariboru. Natančna informacija v točilnici: Maribor, Stritarjeva ulica 7. 90
Hiša v Pivol&it
štev. 32 (Radanovič), železniška postaja Iloče pri Mariboru, 5 minut nad gozdom Hausam-pacher, 33 3sobe, kuhinja, veža, klet, vino;ad-ni in sočivni vrt, vsega skupaj 1 oral s priti-klinami, se poceni proda. Dopisi na Fischer, Wien IX., Aiserbachstrasse 10.	SI
ZAHVALA.
Za takojšnjo izplačilo pripadajoče znatne podpor po smrti moje matere, gospe Alojzije Sevšek izrekam tem potom podpornemu društvu
»Ljudska Samopomoč« v Mariboru
najlepšo zahvalo in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član.
Rudeči breg pri Breznem, 31. 12. 1930. 113	fanez Sevšek.
ZAHVALA.
Podpisana izrekam tem potom društvu
»Ljudska Samopomoč« v Mariboru
za takoj izplačano pripadajočo podporo po smrti našega uslužbenca Jož. Marin najlepšo zahvalo!
Frankov« pri Ormožu, 31. 12. 1930. 112	Plasajc Ivanka.
la fcsci ti zimo
kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki
. SOSIARIC §
Maribor, ÄfetssaBdiwa ccsla O
iisicte,
zaje e, bulo podlasice in druge zimske kožo od divjačine kupu.e po najvišjih cenah i R t e j, trgovec v Sli v. BNtrici
JSčam kroiaškfga vajenra -Al jz Usar, krojač, Ljubija Mozirje.	110
§jžioiišo nWm
¿a trgovce, obrtnike in zasebnike
so leps tishosine.
Kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoian-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Fistaa so. Cirilo
uiiianijoru.Horo^ac.S
o
rranofj© Icorlstll
daje mu strokovna predavanja, napoveduje cene žita, živine, lesa, napoveduje vreme, novice, poje pesmi, igra ter ga razvedruje po težkem delu.
1499
Nabavite si ga pri
ÜJtlBkJANA
podružnica
MARIBOR
Aleks sarac! rova cesta 44.
Zahtevajte cenik! Zahteyäjte cenik!
Prava milnim
da ostanete vedno mladi, lepi in ? sveži, je redna nega kože in j las s pomočjo medicinsko neopo-* rečenih sredstev, kot so to že čez ' 3i let preizkušeni Fellerjevi Elza-proizvodi:
Fellerjeva kavkaška pomada za zaščito lica in kože »El-za«krema, odstranjuje s kože nadležne nedostatke ter jo stalno ohrani gladko, čisto in mlado. Vedno je zanesljiva proti gubam, izpuščajem, mozoljem, solnčnim pegam itd.
Lonček 12 Din. Fellerjeva Elza pomada za rast las, zaprečuje prhljaj, izpadanje las in prezgodnjo osivelost, pospešuje rast las in ozdržuje lase vedno voljne in mehke. Lonček 12 Din. — S pošto 2 lončka ene aii po 1 lonček od vsake Elza po-made 40 Din, če se pošlje denar naprej, brez vseh daljnih stroškov, sicer pa s povzetjem 50 Din.
Fellerjeva Elza mila lepote in zdravja (lihjino mlečno milo, lilijine kreme milo, rumenjakovo, glicerinovo, boraksovo in katranovo milo ter milo za britje) 5 kosov v poljubni izbiri 52 Din če se denar naprej poilje,
sicer s povzetjem 62 Din. Način nege s Fellerjevimi Elza proizvodi je dozdaj še vsakemu koristil.
Storite tudi Vi tako, pomagalo bo tudi vam! Že pri prvem poskusu se ne boste kesali! Naročite pri lekarnarju: Eugen V. Feller, Stubica Doaja, Elsatrg 341. Savska ban.
FRAN STRUPI, CEHE
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiijk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih
okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.	2
Na drobno!	Na debelo!
Šivalne stroje
pod garancijo izkušeno najfinejše od
Din 1.30©
naprej nudi veletrgovina 111
IH. Snppanz ¥ Pristavi
EBEBEBEEBBBEBEEBEEEB
Širile „Slov. ®@§p©darfa"!
EEEEBEEEEEBEBEEEEEEB
P
umiralo zgodaj!
Ste 11 opazili pri sebi četudi le tnpafam katerega izmed naslednjih znakov bližajoče se živčne oslabelosti?
Hitro razbarjenie, ner&zpoloženic drgetanic udov, nemirnost, utripanje srca. omotični napadi, tesnobnost, nespečnost, nemirne sanje, neobčutljivost posameznih telesnih delov, plašijivcst, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja aii odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj
so Vaši živci resno oslabljeni in potrebuieio okrepila. Se pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mi! Radevolje Vam
ZSSČOIli inPOŠSfSilie prosto enostaven način Od&rlf€l!l
ki V ara bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
iiBko slabosti Vsšib živcev odpomočl. Ta način prinese otenm tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmažnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. To eBokazujeJo tudi mnenja zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
kn}igo popolnoma zastonj.
če Vam ni mogoče pisali takoj, si spravite ta oglas!
Ernst Pcstsrnack, Berlin, SO.
Mihael} Irthpittz Ko 13. ftbt. 321
Cepljene trte, vkoreninjene divjake in sadna drevesca nudi v najnižji ceni in dobra kakovost: Alojz Grabar, posestnik in vrtnar, p. Juršinci pri Ptuju.	91
Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljše špecijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica U, nasproti Narodnega doma.	1500
P® zel®
prodaja radi prezidave vse manufakturno blago, posebno pa sukno (štof) za moške obleke, tudi gotove v vsaki velikosti ter veliko izbiro volne in svile za neveste.
Anton Macun, Maribor, Gosposka ul 10.
76
Snefne ccvlfe
dobre kvalitete, zimsko perilo, pletenine in vsakokrstne dnevne potrebščine kupite najugodneje pri
Jakob Lah, Maribor
Glavni trg 2.
75
Zadružna
Podružnice Maribor, Aleksandrova cesta št 6
V lasmi, novozarajeni palaCi	Pred frančišhansha cerhvijo
niiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihirim
Izvršuje vse bančne posle najhulanfneje. - Najvišje obresfovanje vlog na ftnfilice in v (ehočem računu. - ^ Pooblaščeni prodajalec srečh državne razredne loterije.
sase
^k A ▲ A A <
4
► > > >
K
r
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 82,000.000 dinarjev.
Za varnost Hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i ¡t^r Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
W ^ ^	^F V ^^
		
		WmmIm
kg od 13 r>in do Din 27. — Čaj nove žetve
svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že prispel. — Zaloga celokupnega vedno svežega špecerijskega blaga direktnih virov po dnevni ceni.	1301
wwmmm			
			
Mlinska sita (pajtlni) vseh vrst se dobijo najcenejše v trgovini Klanjšek Franjo, Maribor, Glavni trg.	131
Fotografije za legitimacije takoj in poccni. Foto-atolje „Eli" Maribor, Aleks. c.l. pri frančiSk. cerkvi. 117
Pozor!	Pozor)
Kje kupita nevesta in ženin obleke in perilo po izjemno nizki ceni?
n
I SOLNCU"
Alojz Drofenik, Celfc
Glavni trg 9	Glavni trg 9
íhsportna iaiSa	last.H.Prislcrnift
/iichsanžsrova 19
Aiehsantirova19
Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo, snežne čevlje, dežnike, igrače. — Lastna pletarna in predtiska-rija, tudi se prevzame entlanje in ažuriranje. — Ves pribor za šivanje, kakor volna, svile itd. Krojači in šivilje dobe znaten popust. — Tudi gugalne konje, sanke, vozički za pupe po izredno nizkih cenah. — Na drobno in na
debelo.	1334
k
__|
Nafvarnefšg In tiajbolfš®
denar pri
regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
v novi losfni poleči no voplu Kralje Petro ceste in Vodnikove ulice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-poseslnikov z vsem svojim premoženjem.
193
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Renini davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
[Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcii »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.
0100020000010001480201025348010200020001020202010001010201020201000000020200010001000201000202010002003201050731000608
0001020001010100060001000101010101010200010002020002010201000002020001020000010001000000020100020100050201000101000202010100003153010002030000000000020201101101003101010201000100010202000001000801000202010002010201000202010200050201020002000201000201