8
A. Aškerc: Veter žvižga . . .
Veter žvižga . ..
eter žvižga okrog koče, piska, ko nesrečnik stoče,
„tuli tam okrog voglov — in moža še ni domov!
„Polnoč! . . . Dete v zibki spava . . . Od skrbi šumi mi glava . . .
„Sam Bog ve, kje je nocoj! . . . Oh, pa spet zaslužek svoj
„zakvarta mi in zapije! Vse zapravi, vse zabije
„pa priguga praznih rok
se domov pijan . . . Moj Bog!
„Ko od studa obupavam,
pa naj ž njim vso noč še spavam!
„Ljubiti se naj mu dam!
Ah, v dnu duše me je sram! . . .
„Veter žvižga okrog koče, joče se, ko revež stoče,
„tuli mi okrog voglov kakor gladnih sto volkov!
„Ali laž je, al resnica stara tista govorica:
„kadar piš divja tako, da se je obesil1) kdo
x) Tako pravijo v mojem rojstnem kraju.   —
Vladimir Levstik: Čarovnica.                                        9
„iz obupa, sit življenja, da bi rešil se trpljenja? . . .
„Vse zapije, zakvarta, mene pa pusti doma
„brez denarja in brez kruha! Bog poboljšaj potepuha! ..."
In ko se prikaže svit, pride trkat sosed Vid:
„„Vstani, hej, soseda, vstani! Na jablani na poljani —
„„pridi gledat! — mož je tvoj sam obesil se nocoj!""
A. Aškerc.
Čarovnica.
ašla mi je pamet v svilen labirint, izgubila se v tvoje je lase; tam misli nerešene blodijo, ko svoboda najti ne da se.
Ponos moj utonil je v dnu morja, pogreznil se v tvoje oči je, globoke tako, da pogled neba jim v tiho skrivnost ne prisije.
Zares si mogočna čarovnica ti, še Kirko bi pač prekosila, in ko bi bedast tvoj Odisej ne bil, sam vrag ve, kaj z njim bi storila!
Vladimir Levstik.