Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je ▼ Maribora, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava; Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De* belo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-> titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 35—36.	Sobota 5. maja 1928.	Leto lil.
Proslave 1. maja v Sloveniji.
Letošnje proslave 1. maja so se vršile širom cele Slovenije v izredno impozantni in dostojni formi. Povsod je bila udeležba naravnost nepričakovano velika. Letošnji 1. maj je pokazal še enkrat, da se delavsko gibanje pri nas dviga, da se mase vračajo pod svojo rdečo zastavo. Te lepe manife-s acije ni mogla motiti niti morda prepoved vlade, ki je mislila, da bo s svojim odlokom spravila s sveta 1. mai- Delavstvo se ni dalo prestrašiti, ono je praznovalo vseeno svoj dan!
Ljubljana.
Ljjubljana je praznovala letos posebno slovesno svoj prvi maj. Proslava se 'je začela v pondeljek zvečer s predstavo Golouhove »Krize« v dramskem gledališču in nastopom delavskega odra »Svolbode«. Gledališče je bilo natrpano polno, tako polno, da je bil sleherni prehod1 in kotiček okupiran. Na tisoče ljudi je bilo tukaj! Tako je Ljubljana že v pondeljek na najlepši in najbolj impozanten način manifestirala. Oblast je skušala Prepovedati tudi to predstavo. Pa se Ie končno le udala protestom in in-eryencijam in čeprav je »Krizo« ®očno okrnila, je predstavo vendar dovolila. Impozanten večer je bil to, 0 katerem govorimo na drugem mestu.
Na dan 1. maja se je pa delavstvo zbralo v Mestnem domu, ki je bil vse do hodnikov gosto natrpan. Tako obiskanega shoda nismo dolgo imeli. Predsedoval je shodu sodr. Škerlj, poročala sta pa ss. Gustinčič za de-kaliste in s. Golouh za socialiste. Masa je krepko pritrjevala z burnim odobravanjem izvajanj govornikov, ki so govorili o notranjem in zunanjem Položaju in o nalogah delavstva v tem zgodovinskem momentu.
Shod je zapustil najboljši vtis.
Popoldne so se vršile številno o-biskane veselice. Letošnji 1. maj je izpadel za Ljubljano posebno častno.
Maribor.
Ogromen obisk akademije delavskih kulturnih društev na predvečer pri Gotzu. Kljub silnemu nalivu Impozanten sprevod skozi mesto.
Tako deževnega prvega majnika ne pomnimo. Ze v pondeljek predpoldne je začelo liti in je lilo proti Večeru vedno močneje in že so začeli sodrugi obupavati; bali so se, da bo velika Gotzova dvorana najmanj do polovice prazna. Toda, glej cudo! Točno ob 8. uri je bil ves Parter zaseden in začele so se polniti galerije. Koncert se je pričel s tako točnostjo, kot še nikoli prej. Delavsko akademijo tvorijo na Predvečer prvega majnika vsa delavska kulturna društva s svojimi športnimi odseki, prijatelji otrok in novo ustanovljena socialistična mladinska organizacija.
Uvod k sicer obširnemu ter bogatemu programu napravi železničarska godba pod vodstvom gosp. ^chonherra, ki je znal v razmeroma 2eIo kratkem času iz preprostih Proletarcev ustvariti prvovrstno Sodbo, na katero so mariborski železničarji upravičeno ponosni, “azume se, da je morala že takoj v začetku godba dodati še nekaj k svojim programnim točkam. Takoj 2a godbo je nastopila takozvana Mariborska »grupa«, t. j. združena lz_ petero pevskih zborov pod kapelnikom g. Vogričem, ki je zapela Internacionalo. Tak zbor je kot na-
lašč za Gotzovo dvorano, v kateri sicer mali zbori ne pridejo do popolne veljave.
Za tem je nastopil s. Eržen kot slavnostni govornik, ki je najprej v slovenskem in nato v nemškem jeziku tolmačil pomen velikega praznika dela. Takoj za s. Erženom so se vsuli na oder naši ljubljenčki ter up socialistične stranke, mali fantki in dekletca, ki so plesajoč peli ter deklamirali s spremljevanjem posebnega delavskega orkestra. Seveda je bilo teh več skupin, tako, da se že lahko govori o gotovem luksuzu. Nato je nastopila odraščena mladina. Vse to je nudilo veliko užitka in zabave. Razume se, da niso manjkali telovadci s svojimi mojstrskimi piramidami.
Na žalost nam primanjkuje prostora, da bi opisali posamezne nastope, ki so vredni, da bi se jih omenilo. Delavski pevski zbori so seveda tudi posamezno nastopili in vsi so pokazali, da se resno trudijo za napredek. Delavska akademija na predvečer prvega majnika je postala trajna prireditev ter jo je začelo že meščanstvo uvaževati. Skupno nastopanje delavskih kulturnih društev nam je torej jasen dokaz, da pridejo posamezniki le v skupnosti do prave veljave, kar velja v ostalem za celokupen delavski po-kret.
Prvomajske prireditve so bile kajpada prepovedane, čeprav imamo Slovenci danes našega »kulturnega« človeka kot ministra policije. 'Take prepovedi pridejo malo dni pred prireditvami, da je interveniranje bolj otežkočeno; da se pa še bolj otežkoči, se notranji minister par dni prej odpelje v — Macedonijo inšpicirati. V (zadnjem tirenutku se potem končno doseže to, da oblasti dobrohotno zatisnejo, če treba, obe očesi. To se pravi, da dovolijo in ne dovolijo. In če in v koliko dovolijo, pa ne poskrbijo za to, da bi bili njih podrejeni organi po deželi pravočasno o tem obveščeni, tako, da se delavstvo vseeno šikanira ter ovira.
Poleg prepovedi je še letos neusmiljeno in neprestano lilo kot iz škafa ali vendar ni manjkalo humorja in slišalo se je povsod eno in sicer: da sta se namreč bog dežja in Korošec tokrat zvezala proti socialistom !
V Mariboru se je kljub prepovedi in kljub dežju udeležila akademije, povorke in veselice ogromna masa ljudi. Zjutraj se je vršila sicer skrajšana budnica, ob 10. uri obhod po mestu in končno velik shod v Go-tzovi verandi. Shod je otvoril s. Jurak in kot slavnostni govornik je nastopil s. poslanec Petejan, ki je utemeljeval delavske parole, zlasti osemurni delavnik, ki je zopet v nevarnosti. Za njim je pozdravil shod s. Kuhar v imenu »levičarjev«, na kar je nastopil s. Eržen v nemškem jeziku. Med velikanskim navdušenjem delavskih mas je s. Jurak nato zaključil shod. Po shodu je potem odkorakala masa z godbo in zastavami na čelu do Delavskega doma.
Kljub temu, da se je vreme naglo zjasnilo, je bilo sklenjeno, da se vrši veselica v Gotzovi dvorani in to je bilo pametno, kajti bog dežja je bil tokrat poln muh, ker se je ravno-tako hitro proti večeru povrnil, kot je opoldne zginil in je mislil, da so
soicalisti tako neprevidni, da bodo nasedli. Veselica je trajala s petjem, godbo ter telovadbo in prosto zabavo do 9. ure zvečer.
Celje.
Proslava prvega maja se je pri nas vršila vsled prepovedi javnih manifestacij le s prireditvijo akademije na predvečer v Narodnem domu in s shodom na prvi maj v Celjskem domu. Akademija je dobro izpadla, posebno lepo so bile izvajane deklamacije in petje. Enodejanka »Zaplenjeni letaki« je povziročila mnogo smeha in je bila kakor nalašč postavljena na oder z ozirom na prepoved proslave na prostem. Globok vtis je na navzoče napravila živa slika »Živela internacijonala«, ki so jo naši malčki izborno izvedli. Prvomajskega shoda se je kljub slabemu vremenu in zmešnjavi, ki so nam jo povzročile oblasti, udeležilo prav lepo število sodružic in sodrugov. Shodu je predsedoval s. Vodopivec, o pomenu prvega maja pa je poročal s. Komavli. Kako so postopale glede praznovanja prvega maja nekatere tvrdke z delavci, bodemo poročali v prihodnji številki.
Zagorje ob Savi.
Prvi maj se je letos praznoval v vseh obratih: rudarji, steklarji, kamnolomi, apnenice, poleg tega vsa mala obrt in letos prvič so bile tudi vse trgovine zaprte. Okrajno glavarstvo je sprevod, obešanje ^rdečih zastav kakor tudi zborovanja na prostem prepovedalo. Prepoved za sprevod bi sicer ne bila držala, ker je bilo tudi druga leta prepovedano, pa so se sprevodi vseeno vršili. Letos pa je famozni prepovedi prišel tudi dež na pomoč, ker je celi dopoldan močno deževalo, radi tega sprevoda ni bilo. Ob 10. uri dopoldne se je vršil shod na Toplicah. Ker pa v dvorano ni moglo vse delavstvo, je govornik govoril v veži, tako da so delavci slišali zunaj in v dvorani. Na zborovanju sta govorila sodruga Ivan Tokan iz Ljubljane in Čanžek iz Maribora. Shod je bil precej dobro obiskan. Ce bi bilo lepo vreme, bi bila udeležba seveda še veliko večja. Naši klerikalci in demokratje, ki so prva leta vedno zabavljali na praznovanje 1. maja, so tudi letos vabili svoje pobožne ovčice: Klerikalci k sveti maši na Kum, demokratje pa na popivanje v Kotredež in Izlake. Naši delavci so posebno brili norca iz Koro-* ščevega glasila, ki je izšlo 1. maja kot slavnostna številka in ni imelo besedice proti prepovedi, ki jo je ravnotako izvršil kakor Pribičevič pred več leti. Nam je čisto všeč. Po njihovem delu jih bo naše delavstvo spoznalo, da so vsi enaki nazadnjaki in sovražniki delavstva, šoštaaj.
Šoštanjsko delavstro, zlasti tovar* niško, je letos praznovalo 1. maj prvič dostojno. Delo v Woschnaggovi tovarni je popolnoma počivalo. Na predvečer 1. maja je priredilo delavsko godbeno društvo »Zarja« godbo x bakljado po mestu. Oib 21. uri je vprizoril delavski dramatični odsek v Zadružnem domu dve igri z lepim uspehom. Zjutraj olb 5, uri pa nasuje predramila iz spanja budnica godbe-' nega društva »Zarja«, ki je P®tem nadaljevala s proizvajanjem lepih komadov celi' dan in pozno v noč ob lepi udeležbi delavstva in nekaterih obratnih krogov, dočim se slovenski ter nemški inteligenci ni zdelo vred-
no poseliti proslavo delavskega praznika. Nadvse ginljiv pa je bil nastop pred otvoritvijo shoda v dvorani Zadružnega doma ob 9. uri dopoldne. Godba je igrala Marseljezo, vsi navzoči pa so stoje poslušali. Nato je otvoril shodi predsednik strokov, organizacij sodr. Vouk s primernim pozdravom, ter podal' besedo sodr. Čehu iz Maribora. Govornik je v lepem popularnem govoru razložil navzočim početke praznovanja 1. maja, njega pomen in zahteve ter o-risal v splošnem politični položaj drugod in pri nas. Utemeljil je zahteve delavstva in priporočal vstop v organizacije, strokovne, politične in gospodarske ter kulturne. Končno se je dotaknil domačih razmer z ozirom na predstoječe občinske volitve s pozivom, da je rešitev delavstva v lastni moči in zavednosti. Isto je podkrepil končno še sodr. Bajt, nakar je predsednik lepi shod zaključil in je godba ponovno zaigarla Marseljezo,
Leše-Prevalje.
Vsled silnega dežja se pri nas majniška manifestacija ni mogla vršiti. Vršil' se je vsled tega slavnostni shod ob 3. uri popoldne v gostilni Osojnik na Lešah, katerega so se zavedni Lesa ni z godbo in zastavo na čelu v polnem številu udeležili. Sodr. Arh nam je v poljudnih besedah orisal pomen 1. maja, kar je vzelo delavstvo iz odobravanjem na znanje. Nato se je razvila! prosta domača veselica, pri kateri je pridno sodelovala leška godbai,
Senovo.
Prvi maj je proslavil proletarijat našega rudnika skromno kakor povsod. Ni čudno, gorostasni režim v državi je temu kriv; to ve in občuti sleherni delavec. Ali naša zavest ne klone in nikdar ne bo — akoravno nam uhajajo spomini kot nekdanjim otrokom na minule lepe rdeče maj-nike. — O da, pride še 1. maj, še se uresničijo besede in dejanja našega velikega genijalnega Iborca Karla Marksa: Proletarci vseh dežel združite se! Tudi ta dan smo imeli dokaj dobro obiskan shod, kljub temu da je deževalo in da so rudarji bili vsled ognja v jami na delu. Na shodu je poročal s. Btthm iz Celja, ki je v živih besedah očrtal pomen 1. majnika — Zvečer ob 8. uri je pa priredila »Svoboda« predavanje »Novi Dunaj« s skioptičnimi slikami v nabito polnih prostorih »Del. doma«. — Gibanje je pri nas v razvoju, kar pa po agilni požrtvovalnosti ss. prav gotovo ne bomo zaostajali pred drugimi revirji, kljub spletkiam poKtičnih nasprotnikov. Komaj pred dobrim letom smo ustanovili podružnico »Svobode« in že imamo viden uspeh iste. Ob tej priliki izrekamo laskavo sodružno zahvalo s. kapelniku Kralju in vsem tamburašicam. — Sodrugi, mi vsi, ki ustvarjamo ivojo delavsko kulturo, ne nasedajmo intrigam naših zatiralcev; kar ustvarjamo, to je naše, vse drugo je nas vseh poguba! Ne nazaj
— naprej!
Senovčani! Na volišču je naša skrinjica zadnja, 4. skrinjica! Vsi do zadnjega na volišče v nedeljo! Pokažimo, da smo in da živimo. — Živel aocijalizem!
Zidani most.
Prvi maj se 'je pri inas častno proslavil, čeprav je sv. Peter vse zatvornlce odprl in svojo jezo pustil liti na socialiste ves dan, in čeprav je gospod policijski minister zapovedal srezkemu poglavarju izdati
Stran 2.
»DELAVSKA POLITIKA.
Štev. 35—36.
»
RAD ION"
pere sam in beli kot solnce!
ferman v obliki nagobčnika, po katerem je moral previdni gostilničar zapreti vse svoje purmane v hlev, tako da se njihova rdeča glava na dan prvega maja ni nikjer videla; zakaj tudi to bi utegnilo biti proti-državno —! O pomenu prvega maja je na shodu v Zidanem mostu govoril s. Mihevc, ki je pa z zdravim sarkazmom obenem tudi vse to kritiziral.
Proslava 1. maja na Pragerskem.
Prvomajska proslava se je na Pragerskem vršila prav na lep način. Na predvečer si je delavstvo okin-čalo z rdečimi zastavicami hišo konzumnega društva, poleg tega pa si je postavilo tudi krasno majsko drevo, raz katerega je rdeča zastava oznanjala, da tudi delavstvo na Pragerskem praznuje svoj praz-
nik. Priznati je treba, da so sodru-žice in sodrugi pripravili vse, da bi bila proslava čim lepša, le žal, da je dež vse pokvaril.
Shod je otvoril in vodil s. Pun-gračič, o pomenu prvomajske proslave pa je govoril s. Jelen iz Maribora, poleg tega pa še dva sodruga in sicer en železničar in en tamošnji mali kmet. Slednji je posebno im-poniral, ker je z lepimi besedami obrazložil, zakaj se tamošnjim delavcem v tovarni tako slabo godi. Po-vdarjal je, da je treba za časa volitev voliti lastne zastopnike in ne nasedati meščanskim agitatorjem.
Popoldne se je vršila veselica, katera je bila tudi dobro obiskana; podružnica delavskih kolesarjev pa je priredila z lepo okinčanimi kolesi izlet. . .
Sijalni nastop ..Delavskega odra" v
Ljubljani.
Velik uspeh „Krize“.
Dramsko gledališče v Ljubljani je biJo 30. aprila zvečer od skrajnega galerijskega vrha doli do odra natrpano polno občinstva. Tako impozantnega obiska nismo še videli, in št je sililo občinstvo v gledališče in1 na stotine jih je bilo, ki so morali ostati zunaj1! Že sama udeležba je pričala, kako ogromno je bilo zanimanje ob-
činstva za prvi nastop ljubljanskega »Delavskega odra« in za krstno predstavo Golouhove »Krize«. Ljubljansko občinstvo je slutilo, da se mu obeta izreden umetniški večer in je prav slutilo! Kajti ta večer ostane gotovo vsem udeležencem dolgo v spominu. Bil je večer najčistejše umetniške senzacije. Čim se je zastor dvignil, že je
bilo vse ogromno občinstvo doslovno priklenjeno na oder po krepki igri akterjev in mase in po krepkem razvoju drame. In ta napetost, še več: ta živi kontakt med odrom in občinstvom, ki je mogoč samo pri dramat-ski. predstavi, ki občinstvo dviga in očaruje, sta se vse do konca igre bolj in bolj stopnjevali, bolj in bolj inten-zificirali. Bil je večer najčistejše umetniške gledališke emocije!
»Delavski oder«, ta najnovejša kulturna ustanova v Ljubljani, se je pod vodstvom Bratka Krefta predstavil občinstvu v tako visoki obliki, v taki igralski pripravljenosti, da je bil že sam nastop tega igralskega ansambla dogodek zase. Da ne govorimo o predstavi in kretanju mas, ki so dominirale ves večer in nam šele prav predočile silno dinamiko kolektivite-te na odru. So bili scenični in statični momenti v nastopih mase na odru, ki ostanejo gledalcu neizbrisni. Kajti to ni bila le številčna masa, to je bil vsak posamezni član te številne, trajno sodelujoče mase na odru, igralec zase. Le tako je bilo mogoče predstaviti s tako silo in obenem s tako harmonijo in štilom igro mase, dramo kolektivitete. Tu se pravzaprav šele prav oceni in vidi vrednost in višino režije, kakor si jo je zamislil in jo izvršil Bratko Kreft, ki je s to predstavo stopil na mah v red naših najboljših in najbolj pronicajočih režiserjev. Bratko Kreft je znal dati igri pravo obiležje, je znal obenem disciplinirati in animirati i akterje i mase, da se je igra igralcev in mase izlila v umetniško celoto. V umetniško, pravim, kajti ta socijalna drama ni ne tendenca ne agitacija, nego zgolj in samo umetnost. Režiser se je tega prav zavedal in je za umetniško gledališko delo izbral umetniško gledališko režijo.
Nastop »Delavskega odra« je obenem pokazal, koliko igralskih talentov je zakopanih v naših vrstah. So bile posamezne vloge, ki so jih igralci igrali s takim doživetjem in s tako sigurnostjo, da se nismo mogli dovolj načuditi. Da citiramo takoj primer: Bitežnik je postavil na oder tovarniškega ravnatelja v taki dovršenosti, v taki, do najbolj minucijoz-ne nianse naštudirani obliki, v taki resničnosti, kakor bi to boljše ne mogel še najboljši in najbolj rutinirani igralec. In so bile še druge igralske moči, ki so se ta večer prvič odkrile občinstvu, igralske moči, ki so znale tudi epizodnim vlogam dati nepričakovano jak umetniški izraz. Sijajen je bil prvi nastop Kreftovega »Delavskega odra«!
Urednika Ivana je igral Pretnar, njegovo sestro Ano pa Klinčeva. Ti dve vlogi sta posebno težki. Igralca sta znala najti svoj izraz in je njun glas prijetno in živo odmeval v vihri dogodkov, ki se v drami razvijajo. Pokazala sta odrsko sigurnost. Živo je
odmeval lep organ Klinčeve, ko se sredi frakcijskih bojev dvigne proti sleparjem in kanaljam. Na svojem mestu so 'bili Puntar (Skuk) pa Martin in Peter ter prvi in drugi delavec; močni, izraziti sta bili prva in druga delavka. Žal, da niso bila iz gledali* škega letaka razvidna imena igralcev in igralk, da bi jih mogli zabeležiti; kakor zaslužijo. Puntar je v svoji transfiguraciji v IV. sliki prišel do viška.
Imenitni so bili nadalje akcijo-narji, pa vladni svetnik, ki je podal nadvse posrečeno figuro vladnega svetnika, pa odvetnik Mešnik. To je bila skupina, ki je lepo spadala okvir II. slike, ki je upravičeno tako močno ugajala. Štempihar (Demšar) in Verlot (Sijac) sta postavila dve fi' guri, ki ju gledalci ne bodo s krat ki pozabili. Da ne omenjamo vseh ostalih vlog. Rekli smo, tu je marsikateri gledališki talent in prepričani smo, d* se bo iz te skupine razvil tudi marši' kateri prvovrstni igralec.
»Kriza« je močno umetniško delo. Le resnično in čisto umetniško delo nam je moglo podati sliko našega živ* ljenja izza vojne brez tendence, brez agitacije, transfigurirano v vizijah, ki temelje na resničnih tleh, vtelešene v živih dogodkih in bitjih. Golouh je pisal to svojo dramo s krvjo in čustvom in z živo besedo — pisal jo je obenem s kritično strogim umetniškim merilom in po načelu, da je umetnost ogledalo, ki naj kaže narodu njegovo življenje in obraz. In pokazal nam je to življenje, ki je šlo in še gre mimo nas, v toplih, slikovitih barvah, s krepkim in klenim izrazom in z močno umetniško doslednostjo, j Zato je drama dvigala gledalce do kon- I ca v trajni napetosti. Tej drami bo tre- I ba v naši književnosti odkazati poseb- ! no mesto, ne samo zato, ker je to naša prva kolektivna drama — kolektivne : drame so redke tudi v književnostih velikih narodov — marveč tudi po načinu dramatskega obdelanja in razvijanja tvarine. Videli smo najmodernejšo gledališko delo, ki se pa vend*r drži klasičnih osnov	V tefltt
tiči nedvomno razlog živega, toplega uspeha drame, ki upliva tako neposredno na občinstvo.
Vrednost drame je nadalje v tem, da naslanja celo dejanje na maso. Masa je steber drame. Igralci so le izraz in glasniki dejanja in uspehov, ki prevevajo sodelujočo kolektivite-to. Učinkovito po svoji razgibanosti je prvo dejanje. Drugo dejanje predstavlja v razvoju drame okvir zase, okvir fine satire, ki kaže rektrokspe-tivno našo imenitno »nacionalizacijo«. Tretje dejanje je dramatsko in odrsko jako. Visok izraz doseza drama v četrti sliki oib prikazu frakcijskih bojev in govoru Neznanca, Resnična, preresnična, na žalost, je slika na postaji, ko odhajajo, vsled krize, žive in aktivne sile naroda v
LEO SILA:
1 človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih dni.	12
Tam klopotci, tu šušljanje vitkih palm, žuborenje vode na mlinu, psi, dolina vklenjena, objeta od temnih gozdov in listja polnih trt, ki skrivajo svoje grozdje, kakor Sramežljiva mlada dekleta svoje oči in vzbrstele grudi . . . Vse to je ena sama pesem teh krajev, tiha, zamišljena, sanjava, opojna leot vino, ki se rodi v teh hribih . . .
Mlad človek je slonel olb oknu. Globoko sklonjen je skril glavo vroke in se zjokal. Težko, sunkoma, trgajoče je jokal. Kakor da zadržuje solze, ki so lile same iz mladih, razočaranih očes.
»Samo to . . .«
To je bila strašna beseda vseh besed. In zato jo je moral izjokati. Izplakniti vse tiste sanje, ki so se mu tako strašno zrušile, da se je čutil najne. srečnejšega človeka na svetu. Ničesar -drugega. Zato je jokal. Zato se je čutil zapuščenega, prevaranega, nesrečnega. Skozi okno na vrt bi se najraje zagnal. ®b ustem kamnu tam doli si razbil gl^vo.’ Vendar ...
»Zakaj? Matjaž, ki pravzaprav nima ničesar dobrega na svetu, Iti mora po 16 trr na dan delati ... in vendar živi. Živi. četudi pravi, da je samo to, da ni tistih sanj, tistih lepih sanj nikjer na svetu, da je vse izrodek mladostne domiš-ljije . , .«
Solze go se posušile. Upor, tisti vseupor, ki ga premore samo mlad človek in ki sledi pri zdravi, krepki mladosti vsakemu, še tako težkemu razočaranju, se je vzbudil v njem.
»Tukaj, jaz, na oni strani pa ntagari ves svet . . .« To je bil ponos mladega človeka, ki ga je v hipu ob mesečni noči in klopotcih postalo sram vseh tistih sanj, sram vseh tistih nemočnih solza. Sedemnajst let. To so že leta. To ni več detinstvo, da bi se človek za vsako malenkost cmeril, zgrabil mamo za krilo. »In če tudi je samo to, naj bo. Živel bom. Užival.« To je bil sklep, ko je legel v posteljo in ni mogel zaspati. Samo sklep je še bil, zakaj ni mogoče iztrgati sanj in misli, kakor pobereš na cesti kamen in ga vržeš v jarek. Njegov sklep je bil sklep upora, sklep mladega človeka, ki je skušal nastopiti neko novo pot, pot mladostnega junaštva. Najbolj se je bal tega, da bi se pokazal klavrnega, nemogočnega, odvisnega od takega-le dekleta. Saj jih je veliko na svetu, je dejal Matjaž. In Matjaž je že skusil marsikaj. On že ve. Tudi od drugih je slišal. Sošolec Toni ni nikoli govoril drugače. Še hujše. In Toni je bil repetent. Dvakratni,
Kljub temu ni mogel spati. Mlada kri, ki je vpdno bolj vrela v njem, mu ni dala spati. Kri, ki jo je skušal zatreti s sanjami o Binici in vseh tistih dekletih, ki so se mu v dalji zdele tako lepe, skrivnostne kakor modre cvetke romantikov, ali pa tiste grajske gospodične, o katerih so peli srednjeveški pevci vagabundi. Mladostna romantika . . . Kri pa je klicala življenje vedno bližje in v temi so se vmešavala v njegove sanje vitka telesa istih deklet, ki so se mu zdele tako dobre, čiste, nedolžne, opojne. Toda ali niso opojna samo njih telesa? Zakaj izginejo sanje, ko se jih dotakneš, ko začuti tvoja roka mladostno telo živega dekleta? Zakaj je šla Binica s komisarjem ponoči po
parku? Samo zato ... je dejal Matjaž. »In naj bo — samo za to!« To je bila najpogumnejša misel o<d prejšnjega večera, ko se je ves pijan, bolan in tepen od lastne matere zvijal po postelji.
___ -i
V	peti šoli je bil takrat. Stanoval je s štirimi drugimi študenti pri nemški rodbini penzijonira-nega višjega državnega uradnika. Spal je v bivši kopalnici, ki so jo prenaredili za sobico. Pozimi je bilo precej mraz v njej in večkrat je zgodaj legel v posteljo, da ogreje premrzle noge. Rodbina je štedila z vsako paro. Jedli so sicer precej dobro, a malo. Leo si je pomagal z denarjem, ki ga je mimogrede zaslužil pri instrukciji. Kakor so bili premožni doma, ni dal oče nikoli več denarja v njegove roke kot je bilo za zvezke in šolske potrebščine nujno potrebno. In zato je moral voditi in vedno predložiti točen račun izdatkov. Tako je bil oče, dober avstrijski uradnik, natančen.
V	isti sobi je prežjvljal svoje sanje in svoje prve pesmi. Ko je tisti dan po klofuti radi akro-stihona na Marjo in Tonija ob prvem mraku legel oblečen na posteljo, je vstopila dekla Liza. Okrog 30 let je imeda. Močnega telesa, prs, da so se zibale, kadar se je obračala, in v Dcih ji je kri kaf cvetela. Poročena, a ločena žena, ki je pripovedovala o svojem pijanem možu, kadar je bila dobre volje. Študentje in tudi gospodinja so jo imeli za nekoliko slaboumno. Nekega dne je pokazala Leonu nočno srajco gospodinje. Bila je krvava, Liza se je smejala začudenemu Leonu,
(Dalje prihodnjič.)
tujino. Šesta slika nam obuja up na rešitev v delu. Pesem težkega, a odrešujočega d&la je šesta slika!
Oblast je marsikaj črtala in okrnila, kar se ji mora še posebej šteti v greh.
Avtorja je občinstvo toplo pozdravilo, ž njim vred sijajnega režiserja Bratka Krefta, Obema se je v lepih,
izbranih besedah zahvalil za »Delavski oder« in za »Svobodo« Ciril Štukelj. Oba sta prejela vence.
Ta večer v ljubljanskem dramskem gledališču nam je pokazal, da je proletarska kultura močan, živ činitelj, ki bo v našem življenju zavzel svoje posebno, častno mesto.
J. P.
Protest poslanca s. Petejana proti prepovedi proslave 1. maja.
Ministrstvu notranjih del
v Beogradu.
Gospod minister!
Z ozirom na izdano naredbo, s katero se za celo državo prepoveduje za dne 1. maja t. 1. vsa javna zborovanja in obhode, sem primoran, da proti tej naredbi najodločneje protestiram, ker se z isto krši z ustavo garantirano enakopravnost delavstva napram ostalim državljanom.
Ker ni nobenega tehtnega povoda, da se javne prvomajske proslave prepovedo, bi Vas, g. minister, prosil, da izdano naredbo prekličete in Velikim županom izdaste nalog, da v okviru zakona dovolijo svobodno praznovanje 1. maja.
Z odličnim spoštovanjem Josip Petejan, 1. r.
Novi zakon o stanovanjih.
Zaščita stanovanj namesto najemnikov, — Milijonarji zaščiteni — delavci brez zaščite. — Desetkratno povišanje najemnine. — Hinavščina klerikalcev.
Naša stranka in strokovne organizacije so pravočasno započele akcijo za podaljšanje in poboljšanje zaščite stanovanjskih najemnikov ter naročile s. Petejanu, da v Narodni skupščini predloži tozadevni zakonski predlog, kateri je imel dva! važna člena in sicer:
Prisiljena deložacija najemnikov, kateri so zaščiteni po zakonu o stanovanjih od 15. maja 1925 odnosno od 23. oktobra 1926, odlaga se dokler si najemnik ne dobi novega stanova-nja, katero bi mogel zasesti.
Najemnine določene v zakonu od
maja 1925 se podaljšajo do 1. maja 1930.
Preden je s. Petejan predložil ta predlog, je stopil v dogovor s poslanci ostalih klubov v Narodni skupščini, katerim je razložil njegov zakonski predlog in to radi tega, iker je hotel, da se v tem vprašanju doseže pozitiven uspeh za najemnike. Nekateri poslanci posameznih klubov so bili takoj mnenja, da bi se napravil skupen predlog, da se na ta način doseže uspeh v skupščini, S Petejan je od svojega predloga odstopil in pristal na to, da se napravi skupni predlog, kateri je med drugim vseboval te-le glavne točke:
Stanovanjska zaščita se podaljša do 1. aprila 1929 in se razširi na vsa stanovanja, nova in stara, ki so manjša od 5 sob.
Najemnina se določi na podlagi velikosti stanovanja in sicer:
1.	Sobo s štedilnikom na 7krat predvojne najemnine,
2.	Soba in kuhinja na 8krat predvojne najemninle.
3.	Dve sobi in kuhinja na 9krat predvojne naijemnine.
4.	Tri sobe in kuhinja na lOkrat predvojne najemnine.
5.	Štiri sobe in kuhinja na 13krat predvojne najemnine.
Sodrug Petejan je na ta skupni predlog pristal, d'asi se z njim ni popolnoma strinjal. Pristal je radi tega, ker so bili po tem zakonu zaščiteni pred prisilno deložacijo kakor tudi pred velikim povišanjem najemnin Vsi delavci an nižji uradniki, ki imajo stanovanje obstoječe do dveh sob in kuhinje.
Ta zakonski predlog so razen s. Petejana podpisali še dr. Maček (ra-dič.), G. Popovič (dem.), dr. Dragiče-vič (samost, dem.).
Preden je sodrug Petejan vložil Predlog, je zaprosil za podpis tudi Poslance SLS, kateri so pa odklonili ? izgovorom, da so oni proti zaščiti ln za zidanje .stanovanj.
Narodna skupščina je po kratkU utemeljitvi s. Petejana predlog soglasno sprejela. Prav tako je zakono-davni odbor predlog v principu soglasno sprejel. Sedaj se je pa pričela strašna gonja od strani hišnih posestnikov, kateri imajo veliko število pristašev med ministri kakor tudi med Poslanci. Radi te gonje je ministr-
ski svet onemogočil delo odbora, dokler sam ne zavzame svojega stališča,
V	ministrskem svetu so bila mnenja različna in .odbor ministrov je izdelal tri svoje predloge. Prvi je bil predlog dr. Gosarja, ki je šel za tem, da se to vprašanje prenese na občine na ta način, da se deložacije od-lože za 3 mesece in najemnina se določi na 8kratno predvojno najemnino.
Da je ta predlog stavljen zato, da se zaščita odpravi, je jasno, ker si je nemogoče zamisliti marksimiranja najemnin, ako hišni posestniki svobodno razpolagajo s stanovanji
Drugi predlog je' predložil minister Radovič, kateri je zahteval zaščito samo za stanovanja, za katere se plačuje manj kakor 1000 Din mesečne najemnine. Najemnina naj bi znašala 13kratno predvojno najemnino. Tudi ta predlog, ki je bil za najemnike go-rostasen, je propadel.
Končno je ta ministrski odbor izdelal zadnji predlog, po katerem se zaščitijo stanovanja do največ treh sob in najemnina naj bi se določila na višino 13kratne predvojne najemnine. Ta predlog je bil 26. aprila tl. predložen tozadevnemu odboru v pretres.
V	odboru je proti temu ministrskemu oziromai vladnemu predlogu s. Petejan odločno nastopil — prvič radi tega, ker se s tem predlogom ščitijo stanovanja in ne najemniki. Danes je zaščiten milijonar, ki stanuje v stanovanju od treh sob — ni pa zaščiten berač, ki je slučajno brez stanovanja, ki ga recimo jutri dobi. Protestiral je proti določitvi 13kratne predvojne najemnin«. Zahteval je od ministra, da pojasni, na podlagi česa je te najemnine določil, ker vendar ve, da so plače delavcev in uradnikov vsaik dan niižje.
Odboru je uspelo toliko, da je najemnino znižal na 10- za Beograd in za Zagreb na 12krat predvojne najemnine in razne manjše spremembe, posebno glede 1 števila stanujočih oseb,
S.	Petejan je v odboru in v Narod, skupščini govoril in glasoval proti temu predlogu,^ ki na tako nečuven način obremenjuje revne najemnike.
Klerikalci so vi odboru staivili protipredloge, glasovali pa zia vladni predlog; ravno tako so v skupščini glasovali za vladni predlog. To je višek demagogije, kakoršnie so samo oni sposobni.
Najemnine bi bile lahko nižje, da se ni od strani dr. Mačka stavil en neumesten predlog, katerega je minister takoj pograbil in zvišal najemnino od 9- (ki je bila že sprejeta) na lOkrat. Je pač težko zastopati hišne posestnike in najemnike, kakor bi hotele meščanske stranke — ako so tudi slučajno v opoziciji.
Z našim bojem za stanovanjsko zaščito nismo za enkrat dosegli dru-zega^kalkor to, da so se deložacije odložile za eno leto.
Da ni biil uspeh večji, se imajo najemniki zahvaliti meščanskim poslancem vseh strank, katere so sami izvolili.
Hišni posestniki so imeli več sreče in so dosegli vsaj to dia morejo najemnine povišati tudi preko zlate paritete, Radikalno-klerikalna vlada s pasivnostjo meščanske opozicije je hišnim posestnikom dovolila višje najemnine kakoršne so sami zahtevali.
Boj je za enkrat formalno končan, a najemniki se morajo takoj pripravljati na nov boj, ki jih čaka prihodnje leto.
Socialistično delavstvo se tega zaveda in bo boj brez ozira na desno in levo nadaljevalo. Kdor hoče, da bo ta boj uspešen, naj se nam pridruži in se z nami bojuje do končne zmage.
Le v boju se spozna prijatelje in sovražnike delavskega razreda.
Francoske volitve.
V	nedeljo, dne 29. aprila so se vršile na Francoskem državnozborske volitve, ki se sicer imenujejo ožje, ker so se glavne volitve vršile že prejšnjo nedeljo, pri katerih pa je od 612 mandatov bilo samo 175 zasedenih.
Na Francoskem je bil zopet uveden večinski sistem ter volilni okraji z enim mandatom; tam se namreč voli vsakokrat po kakem drugem volilnem redu in tokrat se je večina, ki se grupira okoli nacijonalnega Poincareja, odločila za večinski sistem ter je zavrgla edino pravičen ter demokratični sistem proporca. Pri takozvanih ožjih volitvah ali bolje rečeno ponovnih volitvah, sme vsak kandidat, ki ni bil pri prvi volitvi izvoljen, še enkrat nastopiti. Lahko pa stranke tudi kandidate za ponovne volitve izmenjajo.
Glavna bitka se je tedaj bila v nedeljo, 29. aprila, pri kateri je igral tokrat glavno ulogo stabilizirani frank.
Stabilizacijo pa je izvedel nekak koncentracijski kabinet pod vodstvom nekdanjega največjega reak-cijonarca Poincareja, ki se je sicer na stara leta precej poboljšal. Poin-
careja je podpiral večji del levičarjev pod vodstvom nekdaj zelo popularnega Herriota, katerega stranka pa je bila sedaj v zahvalo najbolj tepena. Desničarska buržuazija je zmagala na račuri levičarske, medtem ko so od delavskih strank bili naravnost katastrofalno poraženi komunisti, ki so zgubili od prejšnjih 27 mandiatov 13 in se vrnejo še samo s 14 možmi v novo zbornico. Pa še teh ne bi bili rešili, ako jih ne bi v mnogih okrajih podpirali socialisti, da preprečijo izvolitev reakcijonarca. Nasprotno so delali komunisti, ki so dobili iz Moskve navodila, da brezpogojno glasujejo povsod proti socijalistom; tako je marsikateri reakcijonar prišel skozi s pomočjo zavednega proletari-jata. Kljub temu je socialistična stranka ohranila svoje število razen enega. Izvoljen je bil 101 socijalist namesto dosedanjih 102. Obžaluje se, da je njen voditelj, sodrug Leon Blum, propadel, medtem ko je glavni tajnik Faure izvoljen.
Za socijalistično stranko je bil ta boj izredno težak; prvič neugoden volilni red in drugič pritisk od desne in leve reakcije. Toda stranka je ta koncentričen boj kljub temu sijajno prestala.
Združenje delavskih kulturnih društev.
Konferenca »Svdbode« in Zveze delavskih pevskih društev v Celju, dne 22. aprila, se je v principu izrekla za združenje vseh kulturnih društev v eno vrhovno centralo. Sodrug Štukelj je pooblaščen, da izdela predlog pravil, ki bi bila sprejemljiva za društva. Sodrug Selinšek je pa pooblaščen, da skliče prvo sejo akcijskega odbora, katerega člani so: Štukelj in Vrhove za »Svobodo«, Selinšek iz Maribora in Štark iz Zagreba pa za Zvezo pevskih društev. Petega člana imenuje društvo kolesarjev.
Med tem so se pospešila pogajanja »Svobode« z društvom kolesarjev, ker sama Športna internacionala, avstrijski in češki sodrugi zahtevajo priključitev »Svobodi« in preko »Svobode« tudi Internacionali. Tozadevna konferenca zedinjenja se bo vršila bržkone sredi meseca maja v Mariboru. »Svoboda« je povabila avstrijske sodruge, ki bodo obenem zastopali Internacionalo.
Delavska kolonija v Mariboru.
Ali bo res delavska?
Kjer so klerikalci zraven, tam je vedno tako, da se hoče volka nasititi, ne da bi se ovco žrtvovalo. Klerikalci niso nikoli delali ljudske, marveč <ved!no protiljudsko politiko, Toda
časi se spreminjajo in ljudstvo tirja ■pravice, hoče kruha, hoče strehe in se ne zadovoljuje več z miloščinami. Klerikalizem pa je ravno zgrajen na miloščini. Dokler se ljudstvo ne zaveda svojih pravic, toliko časa so klerikalci na konju. Kakor hitro pa bodo klerikalci morali dajati ljudstvu to, kar mu gre, potem je klerikalizem izgubil svoj pomen in ga kapitalizem ne rabi več.
Klerikalci so v raznih korporacijah, oni so v narodni skupščini, so v oblastni skupščini in v občinah, Tam, kjer so v večini, ali pa kjer so celo sami brez nadzorstva, tam se vidi, da delajo očito protiljudsko politiko; tam pa, kjer nimajo večine, ali pa kjer se morajo vedno bati, da jo lahko izgubijo, kakor je to slučaj v mariborski občini, tam morajo lavirati, tam se morajo hliniti, da so socijalna stranka, ki dela isto, kar zahtevajo soci-
ialisti, ki so njim najbolj nevarni. Taco morajo klerikalci v Mariboru delati stanovanjsko politiko, morajo za delavce ustanavljati pokojninske fonde in druge take reči, ker sicer jim so-cijasti vzamejo veter izpred jader.
Klerikalci so obljubili delavcem stanovanjsko kolonijo, ki bi se naj zgradila iz denarja delavcev samih,
lo	je znana reč. Zato so klerosi naročili piri nekem ljubljanskem tehniku generalni načrt za kolonijo, katerega so dolgo skrivali in še-le zadnje dni pokazali.
Ta načrt je pravi unikum. Pomen tega načrta bi naj bil v tem, da se
CENE
„KAM“ čevljev
Polčevlji za gospode Din 255*-	naprej Vis. čevlji za gospode „	265*-	„ Strapacni za gospode „	270*-	„ Gojzerci vse velikosti „	290*-	„ Modni čevlji za dame „	245*-	„ Otročji čevlji . . .	„	70*-	„ Sandali la .	„	60*-	„
Vse v najboljši kvaliteti brez odpadkov, brez papirja, lahko in poceni popravilo
Lastni izdelki.
Lastna delavnica za popravila.
Marlftor, KorožKn ccstn 19.
mnogo stanovanj zgradi za mal denar. Končno bi to bilo želeti in pozdraviti. Toda taki čudeži se danes, na žalo^st, ne godijo več, kakor se pripoveduje o njih v svetem pismu. Take hišice bi stale malenkost — samo 48.000 Din, bi pa imele dve nadstropji.
V	pritličju bi bila kuhinja in še nekaj drugih prostorov. Potem bi še šlo v prvo nadstropje, kjer bi bila ena soba in nadalje v drugo ali — če se hoče — v podstrešje, kjer bi bili 2 sobi.
Cela ploskev znaša 341/2 m2 zazidanega prostora, kar je silno malo. Celotna parcela pa meri skupno 250 m2. Občinski svet se je že parkrat bavil s tem načrtom in se je socialističnim zastopnikom, vsaj deloma, posrečilo pregovorita večino, da se načrt spremeni. Po prvotnem načrtu bi bile hišice zidane za 40—50 cm pod cestni nivo, češ da zato ni treba kleti. Klet bi bila malo višje, kuhinja pa malo nižje, To so sodjalisti ovrgli ter zahtevali, naj bo hiša popolnoma nad zemljo, zato pa se naj napravi klet. Kuhinja pa se naj razširi, da bo lahko družina v njej bivala. Namesto dveh etaž naj bo samo ena, ker je hišica lepša, če je že tako ozka, da ni višja kot eno nadstropje.
Po predlogu socijalistov bi torej bile hišice enonadstropne, bi imele v prizemlju eno večjo kuhinjo in druge nujno potrebne pritikline. V nadstropju pa dve sobici, To bi popolnoma odgovarjalo srednje veliki delavski družini. Brez druge etaže bi bila hišica za 8—10.000 Din cenejša. Imela pa bi nujno potrebno podstrešje, ki je v gospodarstvu potrebno. Gotovo je, da bodo hišice v ostalem premajhne, toda socialisti nočejo, da bi se še nadalje zavlačevalo z gradbo, dasi to ni njih krivda. Klerikalci so do zadnjega načrt skrivali, dasi so ga že v jeseni imeli. Interesentov za hišice bo vsekakor dovolj, ker stanovanjska beda je velika. Bodo li res prišli delavci v poštev in ne morda kaki klerikalni dohtarji, kakor v Smetanovi ulici, bomo videli.
Dnevne novice.
Lep napredek štajerskih sodrugov
pri nedeljskih občinskih volitvah. V avstrijskem delu nekdanje Štajerske so se vršile v nedeljo, 29. aprila, občinske volitve v vseh občinah, razen v Gradcu in Brucku. Boj je bil seveda silno hud, kakor je zlasti po 15. juliju hud vsak iboj v Avstriji, ker se buržuazija silno boji vsakega najmanjšega napredka' socialistov. Na Štajerskem, kjer ima največ industrije znana Montanska družba, ki sipa naravnost milijonske vsote v volilne svrhe ter vzdržuje celo armado dobro plačanih izdajic, se pravzaprav bije boj med to velekapitalistično družbo in delavstvom. Toda kljub trdemu boju so socialisti pridobili 191 mandatov. Dosegli so v raznih občinah dvetre-tjinsko večino ter nekaj novih županov. Hud boj se je bil za Leoben, ki je še edino večje mesto na Štajerskem, ki je še v meščanskih rokah. Toda že se bliža tudi Leobnu socialistična večina. Dosedaj so imeli so-cijalisti 13, sedaj pa imajo 14 mandatov od celokupnih 30. Marksizem napreduje na celi črti kljub oviram trajno naprej! — Naknadno še izvemo, da so socijalisti na nemškem Štajerskem sijajno odrezali. Dobili so namreč 13.434 glasov več, kot pri zadnjih volitvah, medtem ko je združena buržuazija pridobila samo 3709 glasov.
Prvi maj v Argentiniji praznik.
Velik meščanski list »La Preusa« v Buenos Airesu poroča, da je argentinska vlada proglasila 1. maj kot praznik ter prvikrat dovolila javne manifestacije. Sklepa se, da sedanja vlada, ki je bila pri ravnokar izvedenih volitvah predsednika ter parlamenta težko poražena, skuša s tem socijalistične (volilne može pridobiti, da ibi jo pri glavni volitvi (indirektne volitve) predsednika podpirali.
Odkritje nagrobnega spomenika drju I. Periču, V nedeljo, dne 13, maja 1928 ob 3. uri popoldne se odkrije pri Sv. Križu na ljubljanskem pokopališču nagrobni spomenik prvemu ljubljanskemu ljudskemu županu g. dr. I. Periču. Oddolžimo se spominu dr. Periča! Dolžni smo mu za njegovo izvršeno socialno delo hvaležnost, katero mu moramo izkazati tudi radi sebe, da iznova vzplamti in večno gori v nas: — Žrtvuj se za druge! — Bodimo kakor je Ibil pokojnik: Požrtvovalni ia vneti za pravice delovnega ljudstva. Prvi je bil dr. Perič, ki je združil vse delavske politične frakcije v enotno fronto in skupno delo;
Ervi je bil dr, Perič, ki je županova! j ubija ni iz volje in po volji delovne-
ga ljudstva. Zato pohitimo v nedeljo 13. maja na njegov grob in ob njegovem nagrobnem spomeniku pokažimo spoštovanje in hvaležnost svojemu borcu, V slovo pokojnemu ljubljanskemu županu zapojejo njegovi prijatelji, nakar mu bosta govorila v spomin dr. Ivani Stanovnik in Stanko Likar. Kdor je poznal pokojnega župana dr. Periča, kdor ceni njegovo socialno udejstvovanje, kdor čuti V delovnim ljudstvom, naj pride.
»Slovenec« in blamaže. »Slovenec« se je že tako navadil na blamaže, da jih vidi povsod in da jih rad deli drugim. V današnji svoji številki piše, da se je Petejan blamiral, ker ni prišel na sejo parlamenta, na kateri je hotel minister odgovoriti na njegovo interpelacijo. »Slovenec«, ki trdi venomer, da je naše delo v parlamentu odveč, ker so vse to, kar pravi Petejan, povedali že prej in boljše klerikalci, Ibi moral biti samo vesel, če Petejana ni bilo. Pa ni prav »Slovencu« ne tako, ne tako. Raje naj! pove »Slovenec«, da je dolžnost predsedni-štva skupščine, da obvesti poslance, kedaj pridejo njihove interpelacije na vrsto, ne pa, da pusti, da vlada odgovarja, ko interpelant ni navzoč. Diskuzija o predmetnem vprašanju se bo pa vseeno vršila in radovedni smo, kaj bo »Slovenec« takrat pisal.
Proletarci, vaša moč je v izobrazbi, Naše delavsko gibanje trpi zato, ker delavstvo ne čita. Naši mali listi ne morejo ljudem nuditi vsega. Ne morejo zadovoljiti sodruge z novicami iz delavskega kakor tudi iz meščanskega sveta. Nimamo obširnega časopisja, nimamo pa niti dobrih socialističnih knjig. Naše finance so slabe in le sem pa tje more kdo kako knjigo izdati, seveda z veliko izgubo. Radi tega trpi naše socialistično gibanje, gibanje delavskega razreda. Toda vse to nas ne sme preveč ovirati, ako hočemo biti vztrajni in ako hočemo orati delavsko ledino in sejati socializem. Iti moramo na delo za socialistično izobrazbo, za delav-sko-socialistično kulturo. Delavstvo ne sme čdtati knjige z meščansko tendenco, ne sme kupovati verskih knjig. Delavci morajo čitati delavske in socialistične knjige. Demokratska Vodnikova družba nabira člane med delavci in kmeti ter uradniki. Njene knjige so demokratske, člani se potom knjig vzgajajo v fašiste, samostojne demokrate. Klerikalna Mohorjeva družba nudi' verske knjige delavstvu, podeželskim hlapcem in deklam, uradnikom in kmetom. S svojo tendenco jih vzgaja v reakcio-
narne elemente, ki so proti vsakemu napredku človeštva. A mi, delavci? Mi smo seveda komodni! Mi lepo či-tamo »Jutro«, ki nam je duševna hrana, naročeni smo. na »Slovenca«. Meščanski listi napredujejo, naši — padajo. Zakaj to? Zato, ker ne vemo, da je moč delavstva v izobrazbi. Naša dolžnost je sejati socializem in vzgajati sebe ter druge. Zato čitajmo naše knjige, zato izdajajmo socialistične knjige! Naročajmo knjige, ki jih je izdala Zadružna založba v Ljubljani, pristopajmo v delavsko mohor-jevo družbo — to je v delavsko kmetsko prosvetno in podporno Jed-noto. Člani jednote dobe na leto 4 knjige, 1 koledar za malenkostno vsoto 4 Din na mesec. Zadružna založba pa je izdala že 9 knjig socialistične vsebine. Sodrugi, delavci! Či-tajte socialistične knjige, jačajte svojo socialistično zavest. Propagirajte delavske knjige. Po informacije pa se obrnite na Zadružno založbo v Ljubljani, Aleksandrova cesta 7.
Tudi Indij&ftci se gibljejo. Kakor se poroča iz Londona, je izbruhnil v bombažnih predilnicah v Bombaju štrajk, ki obsega 120.000 delavcev. Število štrajkajočih pa še narašča. Skoraj vse predilnice stoje. Položaj je izredno resen. Bombajski guverner se je moral vrniti iz svoje poletne rezidence. Indijci postajajo pametnejši, zato pa se zadnje čase pri nas pojavlja Azija!
Seja širšega odbora »Svobode« se bo vršila 6. maja v Ljubljani. Dnevni red ostane isti, kakor je bil določen za prvotno sklicano konferenco 22. aprila tl.
Tombola železničarskega glasbenega društva »Zarja« se vrši nepreklicno 3. junija 1928 ob 3. uri popoldne. Delavska godba potrebuje nove inštrumente in zato segajte po srečkah, ki stane ena samo 2.50 Din. Dobitki pa so zelo lepi in dragi.
+ Ure in zlatnino na mesečne obroke brez povišanih cen. Ilger, Maribor, Gosposka ulica 15,
* Gojzerji, lahki, poltežki in original, kakor tudi nad 30 modelov promenadnih čevljev, nudi Karo, Koroška cesta 19.
IM«.
Mariborsko gledališče.
Repertoar:
Sobota, 5. maja ob 20. uri: »Jesenski manever«. Ab. C. Kuponi.
Nedelja, 6. maja oi> 20. uri: »Dobri vojak Švejk«. Kuponi.
Seja občinskega sveta.
(Nadaljevanje.)
Nato sta sodruga Eržen in Ošlak bičala klerikalno demagogijo povodom zadnjih občinskih volitev, ko so klerikalci izdajali poseben volilni list »Mariborčan«, v katerem so napadali socialiste ter hvalili svojega dr. Lesovarja, kateremu edino se ima mestna občina zahvaliti, da bo dobila od erarja nad pet milijonov Din odškodnine in 1.8 milijona letno namesto dosedanjih 30.000 Din kot najemnino. Nato je sodr. Grčar še enkrat zavračal Leskovarja in končno je s. Bahun bral klerikalcem levite glede pisanja po »Slovencu« in »Mariborčanu«, kako da sta se Grčar in Bahun vozila na občinske stroške v Beograd na sprehod — t. j. v zadevi vojašnic — pa nista nič opravila. S. Bahun je res bil 1. 1924 pri vojnem ministrstvu, toda ne na stroške mestne občine. Kljub temu so klerikalci to ponavljali. Podobne sprehode si je pa dovolil g. dr. Leskovar, samo z razliko, da si je zaračunil on dvakrat tako velike dnevnice kot njegov prednik, ne da bi bil kaj dosegel!
Sodr. Bahun je omenil, da je mestna občina že več procesov izgubila in ta izguba je drugi glavni udarec za mestno upravo. Proces Hinterlechner, v katerem je tudi dr. Leskovar zastopal mestno občino ter šel do tretje instance, ne da bi imel zato pooblastila od občinskega sveta, dasi se ga je svarilo, da naj ne vlaga nikakih rekur-zov brez pristanka občinskega sveta, tudi ta je bil izgubljen in to je stalo mestno občino več stotlsoč dularjev. Dr. Leskovar je takrat
ponovno naglašal, da bo rekurz gotovo dobljen in ako bi se kljub temu zgodilo, da bi bil izgubljen, tedaj bo on, dr. Leskovar, sam stroške plačal. In pravda je bila zgubljena. Toda dr. Leskovar ni imel ničesar bolj nujnega kot to, da je predložil mestni občini svoj račun. Govornik pričakuje, da se bo vSaj sedaj g. dr. Leskovar, kateremu so interesi občine tako pri srcu, odpo; vedal vsaj onemu delu honorarja, k' presega stvarne izdatke. Cela pravda stane namreč mestno občino nad 90.000 Din. Dr. Leskovar pa je — v očividni zadregi — tajil, da bi se bil kedaj honorarju odrekel in se tudi sedaj ne mara odreči. S. Bahun je še pripomnil, da bi se moral sedaj pravzaprav občinski svet rai' pustiti ter razpisati nove volitve, ker so klerikalci volilce zavajali tet varali z milijoni, na podlagi česat so dobili kakih 4 do 5 mandatov več kot bi jih sicer.
Klerikalci so bili silno potrti ter so klavrno povešali glave. Sicer silno zgovorni dr. Jerovšek se je držal kot kuhan rak.
To je žalostesn konec klerikalnega triumfa, mestna občina pa jj-zopet olajšana za približno 100.00« Din.
Izvolil se je poseben odbor, se-stoječ iz vseh juristov v obč. svetu in iz sodruga Grčarja, ki bi naj preštudirali klerikalno polomijo.
Dolina šentilorijanska v — Mariboru«
Morala, morala, kje si til Maribor ni bil dosedaj še na slabem glasu, dasi je bil že večkrat proglašen ter prO' klamiran za velemesto, ker je uveden v Mariboru avtobuspromet, čeprav po 7. uri zvečer že avtobusi prazni vozijo in bi tujec lahko sklepal, da gredo Mariborčani s kurami spat-T oda tujec ibi se lahko motil. Ugledni mariborski purgarji obeh narodnosti ter spolov se po sedmih požvižgajo na avtobuse in pa na — opero. Op' se bavijo ponoči z bolj velemestni*111 opravki. Za te pa ni treba vsem vedeti, sicer bi javna morala trpela-Morala! Kaj je to morala? Morda Je lepo vedenje za nižje vrste ljudi, katerim kapitalisti v polni meri isto privoščijo. Kaj, če nimajo ubogi ljudje kruha, pa lepe obleke, pa udobnega stanovanja, da so le za silo oblečeni, da ne kvarijo morale, Ljubljančani so slabši v tem oziru. Oni imajo Ruparjevo, ki jo objokujejo ter opisujejo vsak njen napačen korak in jo še naslikajo, da jo vidi ter se škanda' lizira cel svet. Seveda, uboga Rupar' jeva ne pripada k »uglednim« slojeitfi ki se tudi puste slikati v Adamovih ter Evinih kostumih. Toda pri take®1 slikanju nima morala ničesar iskati-»Boljši« ljudje imajo že staro navado, da se pri vsaki priliki puste slikati, da ne pozabijo na sladke občut; ke, kateri so pridržani samo onim, ki so poklicani, da uživajo — neomejen o uživajo! Če bi bila Ruparjeva ugled' na in bogata, potem, hm, potem b» smela tudi ona uživati, ne dia bi s« morala bati, da jo postavijo na sramotni steber — v »Jutro«! Kaj, če ib* poklicani krogi tudi tiste fotografij« priobčili v »Jutru«, ki so baje konfis" cirane in o katerih čebljajo že vrabci po strehah in radi katerih si pravi moralisti delajo toliko preglavic? -j* Skoraj vsak drugi Mariborčan ah Mariborčanka, ki spada k »boljšim* ter »uglednim« krogom, je osumljen, da je bil zraven, to je: na plesu »rde' čih nagelnov«. Najhujše je to, da baje že vse poznajo in na katere s prstom kažejo — moralisti, ki imajo dostop do fotografij. Zakaj ne razstavijo ti' stih slik — proti primerni vstopnin*1 ki bi vrgla lep skupiček za kak sp°' menik ali kaj podobnega? Morda bi se zakonski ljudje potem bolje spozna' li. — Mi delavci pa smo le bon* ljudje . . .
Senovo.
V	nedeljo, dne 29. aprila smo n«®'
11	pri nas impozantno obiskan shoO'
kar dokazuje, da že proletarijat vsta'
ja — se duševno obuja. Govoril je n® rdeči poslanec s. Petejan, ki je v eno urnem temperamentnem govoru o razložil in statistično dokazal gn1 meščansko vodstvo države. Prolet
Ali ste že preizkusili
PR0JA“ Ječmenovo kavo?
rijat Senovega si1 je dal o(b tej priliki du-ška svojim občutkom, kar mu ostane trajno v spominu. Po končanem govoru s. Petejana zaori ginljiv a-plavz: Živel rdeči poslanec!
Kot drugi nastopi s, Krušič iz Trbovelj, ki je razlagal v imenu občinskih volitev, ki se vrše 6. maja v naši občini in povdarjal, kako vele-va'žne so iste za proletarijat. Prvi predpogoj proletarijata v prihodnosti je, da nastopa povsod! in vedno, kajti občina znači prvo delavsko vlado v državi. Kakor vedno, tudi sedaj pridejo med Vas razni »Vaši ljubitelji« kroglice prosjačit; odločno jih zavrni-in jih vprašajte, kedaj in koliko so fe storili za proletarijat? Vaše vprašanje Vam bo lahko, njih odgovor demagoško mučen.
Zadnji povzame besedo s. Rihter
o	lokalnih razmerah in se sodružno zahvali predgovornikoma.
Dragi Jože! Po začrtani potni na-
?rej, proletarijat te ceni, visoko ceni. i si skala in na) Tebi ibo zgradil ju-gosloveniski proletarijat novo, pošteno socialistično družbo.
je vsled nepričakovanih ovir preloien na drugo leto. —
KnjiZnica ,Deiav. Politike* in fVolksstimmec
Gori navedene knjige se naročajo pri upravi lista.
Proletarierliederbuch
l	Arbeiterliederbiicher Liederbuch fiir Arbeiter Unser Lied
Anzengruber: Das Siindkind Julius Bruhms: Es klingt in Sturm ein altes Lied Julius Oraunthal: Die Wiener Juli-tage 1927 Julian Borchart: VVissenschaftlicher Soziallsmus Carl Colbert: Das goldene Kalb Danneberg: Das sozialdemokratische Programm Eduard David: Der Referentenfiihrer Eckstein: Kapitalismus u. Soziallsmus Bruno Frei: Die roten Matrosen von Cattaro
Din
5.—
11-
4,—
20.—
19.50
11.50
25,-
25.—
12,-
4.-
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. J. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti Imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Praške šunke
prvovrstne na debelo in drobno nudi
tovarna los. Benko
Murska Sobota
ter vse vrste prekajenega mesa in klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži kare mladih prašičev. Zahtevajte cenike!
Garantirano la. blago! Skrajno znižane cene!
SAMO V TRGOVINI
JOS. KARNIČNIK
MARIBOR,GLAVNI TRG11
kupite moderne samoveznice, ovratnike, srajce, klobuke, Čevlje, gotove obleke In vse druge modne in oblačilne predmete, po Izredno nizkih reklamnih cenah (da se trgovina vpelje.)
Nik do naj ne opusti poizkusa!
Vinotoč
Vinko Bržic
v Celju Kralja Petra cesta
toči pristno In ceno dalmatinsko vino.
Mesarija
se je preselila v lastne lokale, v hiši gostilne »Jelen* na Kralja Petra cesti ter se priporoča cenj. odjemalcem za objlen obisk.
Johann Ferch: Liebesopfer Maxim Gorki: Erinnerungen an Tolstoj
Gepe: Zur Philosophie des Sozlalis-mns
Dr. Gratjahn: Das Gesundheitsbuch der Frau Hollitscber: Amerika Heinrich Holek: Der graue Film Henni Lehmann: Die Frauen aus dem alten Staden No. 17 Lehman Otto: Republik Europa Clare Meyer Lagan: Das geheimnis-voile Land Dr. Natalie Moszkovska: Arbelter-kassen an den priv. Berg- und Hiittenwerke im Konigreich Polen
Robert Oven und der Sozialismus
Preczang E.: Der Ausweg Renner Karl: Oesterreichische Er-neuerung
Romanus Junius: Mussolini und sein Gefolge
Salamon: Proudhon und der Sozialismus
Salamon: Saint-Simon und der Soziallsmus
Satow Lois: Hypnotismus und Sug-gestion
Steinitz Marta: Helden der Giite
11.—
15.25
10,—
Schwantje Magnus: den Tieren
32.—
10.-
Die Liebe zu
broširano	10.—
trdo vezano	20.— Schoeneich: Vom vorlgen zum nach-
sten Krieg	20.— Schoesser Robert: Der Konsument
im Ratesystem	30,—
Schen Andreas: Umsturzkeime	30.— Tolstoj Leo: Eine Auswahl fiir die
relfere Jugend broširano	10.— trdo vezano	20.— Tomas Teodor: Gib mir melne Jugend zuriick	19.50 Tolstoj Leo: Aufruf an die Mensch-
helt	2.50 Vorlanaer Karl: Kant Fichte Hegel
und der Sozialismus	14.50
Weiss Fr.: Politisches Handbuch	64.—
Zepler Nora: Heinrich Heine	10.— Ziekler Artur: Der Sprung in die
Welt	29.50
G. Grimm: Grimms Marchen	22.—
Hauff: Die Karawane	12 —
Hauff: Hauffs Marchen	23,—
Hanusch Ferd.: Der kleine Peter	7,50
Hebel Joh. Peter: Geschichtenbuch	8.50 Hoffmann: Nussknacker und Mause-
konig	23.50
Kleift: Michael Kohlhaas	18.50 VViesenberger: Kleines Schnatter-
maulchen	]7._
Wiesenberger: Robinson Crusoe	25,—
Delikatesna trgovina
FRANC KURINČIČ
Prijeten bufet za sedete goste. Maribor, Aleksandrova c. 31.
STAMPIUE.
S. PETAN, Maribor, Aleksandrova c. 43, nasproti gl. kolodvora.
Vsi kupujejo obleke pri
J.Trplnu,Moi.(iMi[gl7[
ker tam se dobi aukno že Od 26 Din naprej, I kakor tudi vsakovistnb drugo blago po I ^^^^^^ajn^ihcenah.
MaKiISia vsakovrstne od navadne do nODIMje najfinejše izdelave iz mehkega, trdega kakor tudi inozemskega lesa po najnižjih cenah. Samo lastna izdelava v Produktivni zadrugi mizarskih mojstrov. S prvim majem zelo znižane cene, solidno in dobro delo kakor tudi enoletno jamstvo.
Maribor, Grajski trg Stev. 3.
FOTO
A. PERISSICH
CELJE Slomškov trg it. 4
Slika tudi zvečer. Normalne cene! SKUPINE.
vsake vrste, stoječe, ležeče, votle In kombinirane gube,tudi najmanjše ter
na vseh tkaninah, posebno pa na svili In na sličnem izdeluje samo
a z u r
prva delavnica te stroke v Mariboru, modni atelje
Marica Kitzler, Krekova 5
PREVZEM GOSTILNE!
Dovoljujeva si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da *va prevzela staroznano gostilno
„tr2aSki DVOR"
na JRŽAŠKI CESTI 44. Točilo se bo izvrstno marčno In Bock-plvo pivovarne .Union*, kakor tudi pristna štajerska ln dalmatinska vina. Naša prva skrb bode izvrstna kuhinja in točna postrežb« v splošno zadovoljstvo naših cenjenih gostov. |
P. MARUllC. I
BOLNIKI
ilTAJTE!
o vzroku, po-
vsakomur ta
mt plie
k tej
Hoblraite nove naročalke!
Ustan. 1898	MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 36-38	Telefon 324
Prodajalne v Slomškovi ulici Stev. 2 in na Glavnemu trga Stev. 18
Moderno In hi pijansko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delav' cem ln delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju pedva Iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno mamko D. P.
Preselitveno naznanilo!
Cenjenim damam in gospodom naznanjam 'vljudno, da sem preselil svoj brivski salfin iz Aleksandrove ceste 21
v Slovensko ulico 16, nasproti Ljubljanske kred. banke.
S preselitvijo sem združil temeljito preureditev, ter opozarjam zlasti na to, da je moja brivnica posebno praktično, popolnoma iisto in moderno opremljena. Abonenti dobijo predale s ključavnico, popolno brivsko opremit s rtosmetičnimi sredstvi, ki se prispevajo bregplačno. Vse to se ^porablja- le za abonente
V	nadi, da bodo cenjene dami’ in gospodje, ki so doslej obiskovali moj salon, naklonlU še v vetčji meri svoje zaupanje niojt že 18 let obstoječi obrti, se priporočam » odličnim, spoštovanjem
K. Riedl, Maribor, Slovenska ulica št. 16,
frizerski salon za dame in gospode.
' '■	-v ***
DELAVSKA POLITIKA.
iilllllllllilillililliliSlMISIflfllllliMIlMIlIlMIfMSfSIMi^li^
NASA POMLAD!
.zasaarrarm
za dopoldne
za zvečer
dneve.
Din 229"-
za popoldne
Barvasti čevlji za solnčne
229'-	Din 229'-	!
6645-20571
Eleganten čevelj iz svetlosivega, gibkega usnja. Okusni okraski na konici izpopolnjujejo njega lepoto.
5645-80318
Posebno lep čevelj z bogatimi, luknjičastimi okraski, v svetli dirapp-barvi, z visokimi petami. Za sprehode najljubši vzorec zapadnih dežel.
9665-80406
Modem čevelj za dame v drapp-barvi, Podloga iz mehkega usnja. Noga izgleda vitka, hoja je lahka.
izlete
Din 249'
Čevlji za šport in
Din 269"-
9645-40723
Novost pomladne sezone, v svetli dra] barvi. Okusni luknjičasti okraski na 1 niči in peti. Nizke, usnjate pete.
9645-40062
Čevelj iz finega boksa a elastičnim, podplatom. Zelo ugoden za daljše izfete.
9635-40988
Na rob šivani polčevelj iz finega boksa z nizkimi petami in okusnimi luknjičastimi okraski.
vsako priliko
Din 299"-	Din 29
Moški čevlji za
4937-40099
Polčevelij z gumijastim, krep-podipiatam, bogato okrašen, v črni in rjavi barvi, za hojo zelo prijeten.
9637-13795
Zelo eleganten, na rob šivan polčevelj, v čudovito lepi, čreš-njevordeči 'barvi, za vsako prili-i ko zelo prikladen.
9937-40992
Ta čevelj ima zelo okusen okrasek. Izgotovljen iz finega, rjavega, telečjega boksa.
9937-60991
Črn, na rob šivan polčevelj z vulkaniziranim, gumijastim podplatom. Z8 dnevno uporabo in štrapac zelo prikladen.
Ti*ka:	tukvm d, d. r M.ribom, pred«toit«r, Jo.ip Oti* t M*rib«*. - 7* pokr»jk»ko	SSJ i* Sk>Y«ujo udaja to urejuj« Viktor Erfea