LJUBLJANA
22. JANUARJA 1970
LIST DELAVCEV V V Z G O J N O I Z O B R A Z E V A L N 1 H ZAVODIH
LETO XXI :Tf:	ST. 2
oralne in etične vrednote naše revolucije posredovati mladini
Program dela komisije za stike s šolstvom pri svetu za razvijanje in negovanje tradicij NOB
V letu 1970 bomo praznovali 25-letnico osvoboditve, 1971	uresničiti razvijanje tradicij NOB	priprav: širši posvet	vseh druž-
pa 30-letnico vstaje slovenskega naroda. Pri	republiškem	tudi na univerzi;	benih dejavnikov o	dosedanjil
odboru Zveze združenj borcev NOV Slovenije	že dalj časa — komisija bo organizirala	izkušnjah in nalogah	pri razvi-	postale vsebinsko pestrejše in bO'
dela svet za razvijanje tradicij NOB, ki si je	za prihodnji	pogovore na temo Šole in muzeji	janju revolucionarnih tradicij	gatejše.
dve leti — v zvezi z omenjenima obletnicama — postavil NOB ter posvete s pedagoškimi med mladino.	Taka šola naj bi zrasla do 29.
Nova šola v Cerknem — izjemen spomenik
Gradnja šol v zadnjih letih si- nove šole v Cerknem. V odboru cer ni novost, priprave za novo — vodi ga dr. Joža Vilfan — je šolo v Cerknem pa obetajo, da štirideset najvidnejših političnih, bomo začeli graditi tudi šole s kulturnih in drugih javnih delav-povsem določenim namenom. Šo- cev iz vse Slovenije, le, v katerih bo potekal pouk po p0 mnenju udeležencev seje pa
benih dejavnikov o dosedanjih novih metodah, učne ure pa bodo tudi raznih pe(ja,goških institucij —s	^ ^ naj bi bila nova šola hospitadj-
ska — glavni predmet pa bo ztfo-
posebne naloge.
Ena izmed komisij sveta za razvijanje tradicij NOB je tudi komisija za stike s šolstvom in izobraževalnimi zavodi; njen predsednik je tov. Dušan Kompare. V razgovoru, ki smo. ga
svetovalci za zgodovino ter rav- Pripravlja se. tudi monografija novembra 1971 oziroma do janu-natelji šol in	učitelji tistih učnih	šolstva med NOB. Posebno veli-	arja 1972 tudi v Cerknem — v
imeli z njim, nam	je	na kratko	predmetov, ki obsegajo	tildi te-	časten spombnik naši, NOB pa naj	spomin na zgodovinsko vlogo tega
pojasnil, kakšne naloge si je po-	matiko NOB.	by%ila nova»ogledna«- šola v	kraja. Idejni koncept in program-
stavila ta komisija	in	kakšen je Svet za	razvijanje	tradicij	Cerknem, v kateri bi bilo organi-	ski projekt za novo šolo ter pred-	^'učVtSTi	Tn	'učencr*bi
sploh pomen njenega dela.	NOB je razen tega predlagal sek- zitappispecializirano delo za raz- log razpisa za izdelavo idejnega zdira2i gratjivo za proučeva-
_<	„i.	nje j.raja> v katerem bo šola. Le-
dovina NOB. Po prvotni zamisli bi šola zbirala, hranila in razstavljala zgodovinsko gradivo (leposlovno in strokovno literaturo, ki obravnava NOB, arhivsko gra-
je dejal tov. ciji za razvijanje tradicij pri re- vijarije. tradicij NOB. da bi se iz- publiški konferenci SZDL, da
1970 -
mednarodno leto izobraževanja
Generalna skupščina Združenih narodov je proglasila 1. 1970 za mednarodno leto izobraževanja. Hkrati je sprejela tudi delovni program, ki ga je na zahtevo Združenih narodov izdelal UNESCO.
Mednarodno leto izobraževanja naj bi pomenilo mnogo več kot samo proslavo, spominjanje na nekaj, kar je že opravljeno.
V tem letu naj bi si vse države — članice mednarodne skupnosti prizadevale, da bi dosegle štiri osnovne namene, in sicer: da bi izobraževanje po vsem svetu dobilo ustrezno mesto, da bi se razvilo in izboljšalo, da bi v ta namen povečali denarna sredstva in okrepili mednarodno sodelovanje.
Ni naklučje, da je prav teto 1970 izbrano za mednarodno leto izobraževanja. Izbrali so ga glede na večletno krizo na področju izobraževanja, ki še pojavlja tako v industrijsko razvitih državah kot v deželah v razvoju. Z mednarodnim letom izobraževanja se začenja hkrati tudi drugo desetletje prizadevanja Združenih narodov za razvoj izobraževanja v svetu.
Ze dalj časa je jasno, da moramo razumeti izobraževanje v najširšem pomenu besede. Zato bo tudi v mednarodnem letu izobraževanja posvečena pozornost številnim aktivnostim uče-nia — od pouka v šoli do strokovnega usposabljanja med delom in — poklicnega usposab-Ijhnja.
Program mednarodnega leta izobraževanja temelji torej na treh načelih: da je pod izobraževanjem treba razumeti vse tipe strokovnega izobraževanja in Pouka, da mora biti mednarodno leto zasnovano kot skupna aktivnost celotnega sistema Združenih narodov glede na prispevek, ki ga daje izobraževanje ekonomskemu in socialnemu razvoju. Programi morajo biti usmerjeni tako, da bodo o tej akciji začele razmišljati oblasti in vsa mednarodna skupnost.
Vidike mednarodnega teta izobraževanja je oblikoval UNESCO v resoluciji generalne konference. V njej je zapisano, da bo v tem letu posvečena posebna pozornost opismenjevanju odraslih, ustvaritvi enakih možnosti !i Za izobraževanje deklet in žena | in moških, usposabljanju srednjih in višjih kadrov, potrebnih za razvoj, usklajevanju celotnega izobraževanja tako splošnega kot tehničnega s potrebami sodobnega sveta, posebno v vaških bredelih, poprejšnjemu izobraževanju učiteljev in njihovemu izobraževanju med delom.
Poleg tega je predviden še razvoj pedagoškega raziskovanja. izobraževanje ob delu in študij novih metod ter pripo-hločkov za izobraževanje. Po-sebno je poudarjena ideja per-^nanentne^ga izobraževanja in ^obraževanja kot sredstva mednarodnega sporazumevanja. Akcija naj bi obsegala študije, potek in informacijo.
Osnovni namen mednarodnega P3 leta izobraževanja naj bi bil Predvsem vnašanje novih pcgle- ^ n°v na izobraževanje, in sicer n« samo na ravni poklicnih na-r°dni'h ustanov, sekretariatov in ^ndnarodnih organov, odgovorim za izobraževanje, temveč Predvsem v šole, visokošolske Ustanove, centre za strokovno Usposabljanje in povsod, kjer se ukvarjajo z izobraževanjem.
^rav učitelji, učenci in skup-
»V prvi vrsti,-«
Kc-mpare, »-želimo, boljšali — in to bistveno izboljšali načini in metode obravnavanja tega področja v šoli: razvijanje tradicij NOB naj bi ne teklo več samo po že ustaljenih in cesto preživelih kolesnicah in oblikah, prilagojeno naj bi bilo sedanjemu času, sprejemljivo mora biti za mlado generacijo. S kvalitetnim, razumljivim in mladini dostopnim posredovanjem morajo postati moralne in etične vrednote revolucije ter vrline revolucionarjev prvina vse naše družbe. Z razvijanjem in negovanjem tradicij NOB hočemo zagotoviti v vseh strukturah družbe humanistične odnose med ljudmi, vzbujati ljubezen do domovine, pravilno vrednotenje polpretekle zgodovine in krepitev obrambne sposobnosti naroda. V ta nam-en so seveda potrebna sodobna sredstva in pripomočki za pouk.
Ne gre torej le za to, da se učenci nauče zgodovine NOB in prejšnjih naših revolucionarnih obdobij: naučiti jih je treba, da bodo znali vrednotiti vse to. Važen je torej predvsem ta vzgojni vidik pri oblikovanju mladih generacij, ki morajo biti tudi v bodoče nosilec napredka in revolucionarnih procesov. Vsa vzgoja mladega človeka se mora oplajati z najboljšimi tradicijami naše preteklosti.«
Komisija za stike s šolstvom in izobraževalnimi zavodi pri svetu za razvijanje tradicij NOB je pripravila konkreten program za uresničevanje postavljenih nalog.
Iz tega programa navajamo nekaj najvažnejših točk:
—	podjetje Sava film bo pripravilo na podlagi dokumentarnega gradiva obdelavo dogodkov iz naše NOB na 8 mm filmu;
—	komisija bo predlagala republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo tri razpise, in sicer: za izdelavo priročnika za metodiko poučevanja zgodovine NOB v šolah, za izdelavo vodiča po partizanskih poteh in izdelavo gramofonskih plošč za osnovne šole s temo narodni heroji;
—	komisija bo podprla prizadevanja jugoslovanskih pionirskih iger pri organizaciji zborovanj pionirjev — zgodovinarjev,
bo npr. letošnje v Slovenj Grad- 1944- leta — se je razvil današnji so
projekta so obravnavali tudi na drugi seji odbora za postavitev
PŠ UP
Iz dokumentov Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani: tovariši nesejo ranjenega borca
to naj bi bilo urejeno po tematiki (razvoj partizanskega šolstva, kultumo-prosvetna dejavnost, zdravstvo Itn.).
Šola kot hospitacijska ustanova bo seveda povezana z našimi pedagoškimi institucijami; v njej bodo proučevali metode pouka zgodovine NOB, preizkušali učbenike, organizirali ekskurzije, prirejali seminarje za učitelje zgodovine NOB itn.
Strokovna služba republiškega sekretariata za prosveto in kulturo je že izdelala — v skladu z normativi — prostorski program, pri čemer je upoštevala specifične programske zahteve tovrstne šole.
Člani odbora so soglasno podprli zamisel o hošpitacijski šoli, poudarili pa so, da nobena šola ne more in ne sme biti muzej. Nevarno je, da bi v razpravah o njenem namenu pozabili na osnovno nalogo šole, to je na vzgojo odnosa otrok do revolucije. Šola naj ne bo le shramba dokumentov, temveč središče, v katerem bodo znali učitelji privzgojiti mladim pravilen odnos do dokumentov in dogodkov v NOB.
Tudi idejni projekt za gradnjo šole, na j bi te naloge povsem upošteval. Šola bo blizu dveh starih šolskih poslopij, ki ju bo mogoče kasneje ustrezno adaptirati.
In od kod denar za novo šolo? Približno tri milijone naj bi pomagale zbrati skladu za izgradnjo razne organizacije in društva, drugo polovico pa bo posodila republiška izobraževalna skupnost.
M. K.
Muzej ljudske revolucije v Ljubljani
— bogata zakladnica naše narodne preteklosti
Iz »Znanstvenega inštituta pn muzeja pripravili okrog 40 več- pomoglo k popularizaciji muzeja povojne socialistične graditve. Po-„ IOOF« ustanovljenega z od- jm in manjših tematskih razstav, in s tem tudi k vedno večjemu sebno bogastvo muzeja so umet-kot tekom Osvobodilne fronte 12. 1. med njimi tudi več potujočih, ki številu obiskovalcev. V trinajstih niška dela iz narodnoosvobodil-
........... odkar je muzej odprt jav- nega boja, ki jih hrani grafični
privabile nove tisoče obisko- letih
cu na temo Moj kraj v NOB; Muzej ljudske revolucije Slove- valcev. Muzej je sodeloval tudi nosti,
—	skupno s komisijo za glas- mje v Ljubljani (Cekinov grad, na veliki razstavi »Jugoslovanska beno umetnost bo komisija pro- zraven hale Tivoli!), S stalnim likovna umetnost v NOB,« ki je učila možnost izdelave plošč par- zbiranjem in proučevanjem gra- gostovala v Sovjetski zvezi in tizanskih pesmi za osnovne šole; diva iz zgodovinskih dogodkov drugih vzhodnih državah.
—	s predstavniki študentske naše NOV so se muzejske zbirke Stalno dopolnjevanje zbirk in organizacije na univerzi se bo večale in bogatile: od ustanovit- seznanjanje javnosti z njimi s komisija pogovorila o tem, kako ve muzeja do danes so sodelavci • pomočjo občasnih razstav je pri-
Ljubimo svojo domovino in vse njene bratske narode
si ga je ogledalo nad kabinet muzeja.
850.000 obiskovalcev, med njimi Sodelavci muzeja so izdali tudi vec kot 25.000 tujcev Z vseh kon- več publikacij. Najpomembnejša tinentov. Letno pride v muzej mecj njjmi jc Zbornik fotografskih večje število delegacij, med obis- dokumentov o boju KPS, ki je kovalci pa je največ mladine (j0 secjaj izšel v 5 knjigah, vec kot dve tretjini.	_
Ena osnovnih nalog muzeja bo
Muzej ljudske revolucije je tudi v prihodnje zbiranje mu-tesno povezan s sorodnimi muze- zejskega gradiva in s tem boga-ji v drugih republikah in vzdr- titev muzejskih zbirk, da bo tako žuje stike tudi z muzeji v SZ, generacijam, ki prihajajo, ohra-
Foljski, Češkoslovaški in Vzhodni Nemčiji. Danes je v muzeju shranjenih nad 7000 muzejskih predmetov, nad 130.000 fotografij partizanskega in okupatorjevega
njen živ spomin na našo junaško preteklost.
Pred kratkim so sodelavci muzeja izdali poseben katalog, ki je z bogatimi ilustracijami muzej-
ROK
£
Q
O
p3
£
H-(
N
Q
VYCHOVY
MCMLXX
J. A. Komensky
C
tsi
o
tf
l~<
>>>
>
I—(
i>
Takšno novoletno voščilnico je bosti v katerih živijo, so nam- prejelo uredništvo Prosvetnega bo« tisti, ki ustvarjajo nove za-delavca od časopisa »UčitePske bbsli, načine in tehnike.	noviny«, ki izhaja v Bratislavi
mrnmmmmmmmmmiimimšm&mm
Program Jugoslovanskih pionirskih iger 1970 . pbeta veliko množičnost in tudi kvaliteto izvora, zbirko partizanskega tiska skih eksponatov dober vodnik po n , ,,, , ,	,	,	,	_	,	...	iz osvobojenega in okupiranega muzejskih zbirkah.
Preteklo leto 1969 je bilo med pod geslom »Ljubimo svojo do- občinah, da je vzgojna vrednost ozemlja ter fotodokumentacijo	h—
drugim leto	prvih Jugoslovanskih	movino in vse njene bratske na-	JPI na zasnovah novega progra-
piomirskih	iger, ki	so	potekale	rode«. S svojo vsebinsko zasno-	ma vredna vse pozomosti in pod-
vo — povezati vse jugoslovanske pore in da so prav zaradi tega pionirje, jih zbližati ^anedseboj- številna srečanja pionirjev v Slo-nimi stiki in srečanji — so lan- veniji dobila tako širojc obseg ske jugoslovanske ponirske igre in vsestransko pomoč. (To so prinesle svežino in se približale 'ugotovitve, ki jih čujemo na re-otrokom. Splošna ugotovitev . je,^ publiški Zvezi prijateljev mlada so bolj kot kdaj prej bile to diine.)
zares njihove igre. JPI pa so po-	Se poseben pomen lanskih
stale bližnje tudi samim organi-	pionirskih iger pa velja podčr-
zatorjem, ki so dokazali izreden	tati v vzgojnem pogledu. JPI so
interes in pripravljenost prevze- na široko odprte pot otroški mati številna srečanja in prire- ustvarjalnosti in aktivnosti, pod-ditve pionirjev. Ni še>mogoče go- pirajo ozke meje otrokovega šol-voriti, da se je prav z novimi skega okoliša in ga povezujejo JPI izoblikovala nova,metoda de- z vsemi slovenskimi in jugoslo-la, ki bi bistveno pripomogla k vanskkni otroki ob neposrednih intenziviranju družbenega dela z stikih.
otroki, Icfchko pa ugotovimo, da	V letu 1970 bo prvo veliko
so lanske JPI pokazale, da je na- Srečanje pionirjev iz vse Jugo-daljnje prizadevanje za družbe- slavije in to že konec februarja no delo z otroki neposredno od- na I. zimsko-športnih igrah v Ce-visno od spodbujanja in razvija- lju in na Golteh; še prej se bodo nja. širše družbene iniciative v pionirji srečevali im merila svo-občinskih središčih. Zagotovo je sposobnosti na snegu in ledu lahko tudi zaključimo, da je po- na odrednih, občinskih, podreč-rastla zavest in prepričanje od- mfe in republiških prvenstvih, ločujočih družbenih činiteljev v (Nadaljevanje na 3. strani)

Muzej ljudske revolucije v Ljubljani
Križpotja ob ocenjevanju učiteljeve
delovne storilnosti
V novembru minulega leta je bilo v Vrnjački banji zvezno posvetovanje na temo: »VREDNO V AN JE RADA ŠKOLA«. Minilo je namreč pet let, odkar so pričeli v Srbiji s prvimi poskusi novega načina ocenjevanja učiteljevega dela. V obdobju teh petih let so uvedle vse republike poskusno tak način ocenjevanja, izvzemši Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Tudi v Sloveniji je bilo v tem pogledu že nekaj storjenega. Republiška izobraževalna skupnost je pripravila hipotetični osnutek za pripravljalno uvajanje novega ocenjevanja učiteljeve delovne storilnosti, bivši Zavod za pro svetno pedagoško službo v Ljubljani pa je opravil na svojem področju, vendar po drugem konceptu, v juniju 1989 prvo sondažo na desetih osnovnih šolah. Od takrat naprej pa je značilen za Slovenijo zopet določen zastoj, ki ga pogojujejo najbrž nasprotujoča načelna stališča. Ta stališča pa imajo največkrat svoj izvor v nepo-znanju ergoloških zakonitosti, zato bi le bilo koristno, da bi ta stališča poskusili vsaj nekoliko razčistiti.
1.
Cim bolj preprosto je neko delo, tem laže je oceniti tudi storilnost na takem delovnem področju. Od preprostih fizičnih opravil do zapletenih intelektualnih storitev pa je razumljivo obsežen razpon. Učiteljevo delo spada brez dvoma med zelo komplicirana delovna področja, saj je učiteljeva storilnost pogojena po številnih subjektivnih in objektivnih, neposrednih in posrednih,
enorazsežnostnih in kompleksnih, pretežno le težko preglednih in ugotovljivih faktorjih. Temu dejstvu ustrezno, je izredno težavno realno ocenjevanje učiteljeve delovne storilnosti, ki spada v znanstvenem pogledu na interdisciplinarno področje pedagogike in ergologije, tj. pedagoške ergolo-gije.
2.
če bi se vprašali, kateri ergb-metrijski načini ocenjevanja učiteljeve delovne storilnosti so načelno možni, bi ugotovili, da sta možna, glede na stopnjo objektivnosti storilnostnih kriterijev, v praksi dva načina, in sicer:
SUBJEKTIVNO
STORILNOSTNO
OCENJEVANJE
Storilnostni kriteriji so pretežno subjektivni, neodvisni od objektivnih storilnostnih norm ali celo povsem samovoljni.
OBJEKTIVIRANO
STORILNOSTNO
OCENJEVANJE
Prevladujejo objektivni storilnostni kriteriji nad subjektivnimi; storilnostni kriteriji so torej pretežno v skladu z objektivnimi storilnostnimi normami.
Zgodovinsko razvojno gledano je objektivno nujno prvotno subjektivno storilnostno ocenjevanje, objektivirano, s težnjo po čim večjem prevladovanju objektivnih storilnostnih kriterijev nad subjektivnimi, pa je razvojni, vendar asimptotični ergometrijski cilj.
3.
Kakšno je danes pri nas ocenjevanje učiteljeve delovne sto-
:
POMAGAJMO PRIZADETIM V BANJALUKI!
Jz zbranih podatkov je razvidno, da je bilo ob nedavnem katastrofalnem potresu v Bosanski Krajini med drugim uničenih 133 osnovnih, srednjih in višjih šol ter fakultet; samo v Banjaluki. je bilo porušenih 25 osnovnih šol, gimnazija, medicinska, učiteljska, ekonomska in poklicna šola, šolski center za izobraževanje delavcev v gospodarstvu in vse fakultete. Hudo so poškodovani muzejski objekti, Galerija slik, gledališče Bosanske Krajine, Dom kulture. Biblioteka in velik del kulturnih spomenikov v Banjaluki, prav, tako pa tudi drugi kulturni objekti v krajih Bosanske Krajine.
Potres je povzročil zelo hudo stanovanjsko stisko tudi med delavci družbenih dejavnosti.
Centralni odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije je začel akcijo za pomoč prizadetim delavcem družbenih dejavnosti v Bosenski Krajini. V posebnem pismu je naslovil svoj poziv vsem članom sindikata, osnovnim organizacijam, občinskim in mest-
nim odborom sindikata delav- 5 cev družbenih dejavnosti, naj | prispevajo za izgradnjo in ob- s novo stanovanjskega fonda de- « lovcev družbenih dejavnosti v S Banjaluki in drugih krajih Bo- 5 senske Krajine. Centralni od- I bor je priporočil osnovnim or- s ganizdcijam, naj prispevajo del ■ sredstev iz dohodkov od člana- ■ rine v l. 1970, prostovoljni pri- • spevki delavcev družbenih, de- • javnosti pa naj bi se zbirali kot j »prostovoljni dinar« v višini; enega mesečnega dinarja.
Prispevke je treba zbrati * najkasneje do 30. junija t. I. in • jih poslati na tekoči račun Cen- S tralnega odbora sindikata de- 5 lavcev družbenih dejavnosti Ju- l goslavije:	608-8,524-10,	BEO- \
GRAD, TRG MARKSA I EN- j GELSA 5, Z OZNAČBO »ZA ; BANJALUKO IN BOSANSKO S KRAJINO«.
Denarna pomoč iz te akcije ; bo dodeljena članom sindikata ■ delavcev družbenih dejavnosti \ Banjaluke in drugih prizadetih ; krajev v njeni okolici, ki živijo ■ v najslabših stanovanjskih raz- ! merah.	:
filnosti z vidika njegove objek-fiv.ne adekvatnosti,. zlasti glede na. predhodno navedeni, 'ergolo-ško utemeljeni možnosti? Pri današnjem ocenjevanju sicer upoštevamo od družbe predpisan okvirni, učni načrt, vendar ocena učiteljevega storilnostnega deleža pri. realizaciji učnega načrta je subjektivna. Tak storilnostni način ocenjevanja pa nujno zavira bistveno večanje storilnosti, kajti ocenjevalni način za storilnost in raven storilnosti sta medsebojno neločljivo povezana,, zato tudi pomeni ergološko izpopolnjevanje Storilnostnega ocenjevanja istočasno ustvarjanje možnosti za večanje delovne storilnosti. Na šolskem področju' pomeni ta Zahteva predvsem nujnost prehoda od subjektivnega na objektivirano ocenjevanje učiteljeve delovne storilnosti.
4.
V čem je bistvo prehoda od subjektivnega na objektivirano ocenjevanje učiteljeve delovne storilnosti? Bistvo je v storilnostnih kriterijih, se pravi: subjektivne storilnostne kriterije moramo zamenjati z objektivnimi. Drugače povedano: npr. realizacijo učnega načrta moramo ugotavljati, ne več po subjektivnih, ampak po objektivnih — sicer pedagoško nujno diferenciranih, a vendar v načelu za vse možne ergološke kategorije — enakih, objektivnih storilnostnih kriterijih. Samo ob sebi se razume, da bo tudi tako storilnostno ocenjevanje še vedno ergometrijsko relativno, vendar bo ergološko na višji ravni od predhodnega, subjektivnega. Ta ergološko višja raven storilnostnega ocenjevanja pa pogojuje vzporedno, večjo storilnost in prav to dejstvo terja, utemeljuje in opravičuje naše napore v tej smeri.
Ne teoretična .razglabljanja, tudi pedagoško ergološka ne, ampak družbeni razvoj, samoupravno načelo delitve dohodka, je povzročilo v Jugoslaviji hotenja in končno ^ahtevo po objektivira-nem ocenjevanju učiteljeve delovne storilnosti. Ta zahteva pa je, razumljivo, razdelila tako pedagoške teoretike kot praktike , za in pr&ti. Najbolj zanimivi sta obe skrajni stališči.
Nekateri , so, ne da bi upoštevali posebnosti Šolskega dela in pedagoške zakonitosti, mehanično prenesli načela nagrajevanja po delu z materialne proizvodnje na šolsko področje. Od pedagoške službe so zahtevali, naj jim storilnostno razvrsti učitelje in šole, da bodo mogli deliti odslej denar po doseženih delovnih rer zultatih. Ker pa pedagoška služba v obstoječih okoliščinah te zahteve ni mogla izpolniti, se je sesul nanjo plaz krivičnih pavšalnih obtožb in očitkov: od malomarnosti in brezbrižnosti do strokovne nesposobnosti. — Za nasprotno 'Skrajnost pa je značilno, ne samo neomejeno aprioristično od^ klanjanje, ampak obsodba, da je v številkah izraženo storilnostno
ocenjevanje na šolskem področju pedagoški kriminal. Gre za ljudi, ki glorificirajo pedagoško delo in ga proglašajo z ergološkega vidika za nedotakljivega. Zanje je namreč znanstveno samo tisto, kar je enakovredno spoznanju, da je v desetinskem številčnem sistemu pet in šest enajst. — obsodbo pa je doživel, od prve in druge skrajnosti, tudi hipotetični osnutek, ki ga je dala izdelati republiška izobraževalna skupnost. Iluzionisti so očitali temu konceptu 1 brezplodno filozofiranje in nepotrebno izgubljanje časa, saj je stvar vendar čisto preprosta; anatemisti pa so povedali, da takega storilnostnega ocenjevanja še celo v Ameriki nimajo in sploh, da so stremljenja po kakršnemkoli »številčenju« na pedagoškem področju nič več in nič manj kot neznanstvena.
Vsa ta skrajna stališča so izrečena »na pamet brez pameti«, kot je nekdo na pol hudomušno, na pol zlobno ugotovil. To pa, žal, ne pomeni, da so taka stališča brez vpliva in posledic, kajti ljudje pogosto sprejemamo trditve in stališča »na pamet brez pameti«, zato sem te skrajnosti tudi omenil.
6.
Ce hočemo stvarno presojati možnosti za postopno uvajanje objektiviranega ocenjevanja učiteljeve delovne storilnosti, se moramo sprijazniti z dejstvom, da je to dolgoročni proces In ne aktivistična naloga, uresničljiva prek noči, za katero pojutrišnjem ne bomo več vedeli. Nadalje moramo priznati, da bodo prizadevanja v tej smeri resnično znanstvena — znanstvena namreč v dialektično razvojnem in ne v metafizičnem smislu — samo takrat, če bomo izhajali iz pedago-;ške ergologije, iz ergološke strukture učnega procesa. To pa pomeni, da moramo med drugim razlikovati — da ne bomo krivični učitelju — njegovo bruto in neto delovno storilnost. Med obema storilnostima namreč ne moremo preprosto postaviti enačaja, kot to počnejo delno v nekaterih drugih republikah. Poznati moramo učenčevo učno zmogljivost, ugotavljanje le-te pa spada med najteže rešljiva vprašanja v sklopu objektiviranega ocenjevanja učiteljeve delovne storilnosti. Resnično bomo mogli napredovati torej le ob potrpežljivem znanstveno raziskovalnem- delu pa čeprav bo še tako težavno in dolgotrajno, kajti vse drugo je, res, dolgoročno presojano, vnaprej obsojeno na neuspeh.
Objektivirano ocenjevanje učiteljeve delovne storilnosti o s t a -j a kot zakonitost pedagoške ergologije zgodovinsko razvojna objektivna nujnost. To je brezpogojno dejstvo, ki ga objektivno ni mogoče zanikati, ne glede na to ali se sploh bomo, kdaj se bomo in kako se bomo lotili znanstvenega raziskovanja v tej smeri v Sloveniji ali kjerkoli drugje.
dr. Jože Sirec
IZ DEJAVNOSTI SINDIKATA
Poročilo o uresničevanju programa RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti
(september 1968 — september 1969)
Bistvene pripombe so bile upoštevane pri' sestavljanju osnutka resolucije, zlasti - tiste, ki govorijo o družbenoekonomskih odnosih, in deloma tudi tiste,-ki se nanašajo na sistem drugostopenjskega izobraževanja.
STRUKTURA ZAPOSLENIH IN PERSPEKTIVNE POTREBE
po kadrih v Šolstvu
(Nadaljevanje)
TEZE O RAZVOJU IN IZPOPOLNJEVANJU SISTEMA
IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE
Zvezna skupščina je dala v maju 1968 v javno razpravo teze o razvoju in izpopolnjevanju sistema Izobraževanja in vzgoje z namenom, da bi na- podlagi čim širšega strokovnega in javnega mnenja izdelala dokument, ki bi začrtal splošne smernice razvoja vzgoje in izobraževanja. Republiški odbor se je s programom nalog obvezal, da bo sodeloval v javni razpravi. Tako. je pododbor za šolstvo republiškega odbora skupaj s komisijo za izobraževanje in kulturo republiškega sveta Zveze sindikatov že v maju sprejel program javne razprave v sindikatih in imenoval predstavnika republiškega odbora v koordinacijski odbor za organizacijo javne razprave.
Omenjena organa sta o tezah razpravljala 14. oktobra 1968 na skupni seji. Po daljši razpravi sta izoblikovala mnenje, da je treba javno razpravo v sindikatih usmeriti prevsem na tista poglavja v tezah, ki govorijo o družbeno ekonomskih temeljih razvoja izobraževanja in vzgoje in o sistemu izobraževanja odraslih.
Pododbor in komisija sta organizirala razprave o tezah v Mariboru, Ljubljani, Kočevju, na Jesenicah, v Kopru, Celju, Škofji Loki, Ravnah in v tovar-ni»Iskra« v Kranju. Poleg tega j e . tekla razprava še v vrsti drugih občinskih odborov in osnovnih organizacij.
Na podlagi javne razprave v sindikatih sta predsedstvi republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na skupni seji (9. 12. 1968) sprejeli stališča o tezah o razvoju in izpopolnjevanju sistema vzgoi e in izobraževanja. Predsedstvi sta se zavzeli, da naj bi zvezna resolucija nakazovala samo osnovne poteze strukture vzgojno-izo-braževalnega sistema. Konkretizacija vzgojno-izobraževalnega sistema pa naj bi bila prepuščena republikam, ki bi bile dolžne izgrajevati svojo zakonodajo na vzgojno-izobraževalnem področju v skladu s postavljenimi cilji.
Sprejeta stališča so bila poslana svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, centralnemu odboru Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije in koordinacijskemu odboru za organizacijo javne razprave pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo.
Ugotovljeno je, da je eden izmed vzrokov za ne dovolj kya-Ištetno vzgojnO-izobrtaiževalno delo tudi ta, da v osnovni šoli učijo učitelji z neustrezno stopnjo ali . stroko izobrazbe. Zakon učitelje obvezuje, da si morajo do leta 1972 pridobiti ustrezno izobazbo. Pododbor za šolstvo si je zadal nalogo, da bo. pomagal pri razreševanju kadrovske problematike v šolah, Na seji 16. 4. 1969 je obravnaval analizo zavoda za šolstvo SR Slovenije, o pedagoškem kadru na osnovnih šolah in obenem tudi poročilo o izrednem študiju na pedagoških akademijah v Ljubljani in Mariboru. Pododbor je ugotovil, da v Sloveniji nimamo ustrezne kvalifikacijske strukture učiteljev, ki učijo na predmetni stopnji; da nimamo dovolj učiteljev za pouk matematike in fizike; da je razporeditev učiteljev po letih službe neenakomerna in zato bo odliv zaradi upokojitve v prihodnjih 10 do 15 letih majhen, nato pa zelo velik, da je feminizacija učiteljskega poklica izredno velika; da zaposleni, ki si morajo pridobiti izobrazbo, študirajo v težkih razmerah, zaradi česar jih precej študira neredno ali pa sploh ne itd.
Pododbor je na podlagi teh ugotovitev sprejel predlog stališč o razreševanju kadrovske problematike v osnovnih šolah in jih skupaj z informacijo O izrednem študiju na pedagoških akademijah predlagal v obravnavo predsedstvu republiškega odbora.
Predsedstvo republiškega odbora je omenjeno gradivo obravnavalo na seji 4. junija 1969 in sprejela stališča, v katerih odločno vztraja, da v nobenem primem ni mogoče odložiti roka, do katerega si morajo učitelji pridobiti ustrezno izobrazbo. Zato Pa je treba učiteljem, ki izredno študirajo, dati ustrezno materialno in moralno podporo. Zlasti jim je treba zagotoviti povračilo potnih stroškov in jih oprostiti plačevanja šolnine, jim omogočiti krajše študijske dopuste in zmanjšati učno obveznost na spodnjo mejo-20 ur tedensko; študentom pa, ki uspešno končajo I. letnik, bi bilo treba s primerno štipendijo omogočiti redni študij v II. letniku. Po mnenju predsedstva bi bilo primerno, da bi sredstva za izredni študij zagotavljale izobraževalne skupnosti.

Prizadevanja za večjo uporabo znanja v občini Nova Gorica
Potrebe po tehniških srednjih šolah
V občini Nova Gorica, ki pa med drugimi občinami ni izjema, si v zadnjih letih še prav posebej prizadevajo, da bi kar najhitreje dobili kadre, potrebne za razvoj gospodarstva. Skratka, prizadevajo si, da bi izboljšali kadrovsko sestavo na vseh področjih družbenega dela in življenja.
Delavca pri občinski skupščini, sociolog Jože Šušmelj in Gabrijel Leban sta izdelala analizo, v kateri sta nanizala in razčlenila vrsto podatkov in rezultatov, ki so bili doseženi z dosedanjo politiko kadrovske vzgoje v občini, obenem pa sta želela prikazati tudi potrebe po takšni strokovni sestavi delavcev, kakršno . terja razvoj gospodarskih panog in družbenih služb v občini.
Porast števila strokovnih kadrov ni ravno majhen, ni pa zadovoljiv glede na razvojne potrebe v občini.
Leta 1965 jih je imelo od 1782 strokovnih delavcev v občini 1,9 % visoko izobrazbo, 1,4 % višjo, 8,4 odstotka pa srednjo izobrazbo. Od 2167 strokovnih delavcev, kolikor jih je bilo zaposlenih v novogoriški občini v letu 1968, pa jih je imelo v tem letu 2,6 % visoko, 1,9% višjo in 9,1% srednjo izobrazbo.
Če primerjamo državno in republiško poprečje z novogoriškim, ugotovimo, da občina Nova Gorica precej zaostaja. Prebivalstva z visoko in višjo izobrazbo je v Jugoslaviji okrog 2 %, v Sloveniji okrog 2,4 %, v občini Nova Gorica pa le 1,6 %! Tolikšnega zaostajanja v kadrih, ki je v večini občin Slovenskega Primorja še večje, ne gre pripisovati morebitni premajhni zavzetosti in prizadevnosti v povojnih letih, ampak predvsem posledicam 25-let-ne okupacije in pa oddaljenosti od kulturnega središča Slovenije, kar šolanje zelo podražuje.
Primerjava z letom 1965 pokaže, da se je število zaposlenih delavcev vseh treh izobrazbenih stopenj povečalo v minulih treh letih za 385 oziroma za 21 %. Pri tem se je število fakultetno izobraženih delavcev povečalo kar za 42 %. delavcev z višjo izobrazbo za 36 % in delavcev s srednjo izobrazbo za 22 %.
Analiza navaja podatke, po katerih je v občini sistemiziranih 3262 delovnih. mest za kadre vseh treh izobrazbenih stopenj (z visoko 677, z višjo 670 in s srednjo izobrazbo 1915 delovnih mest), kar pomeni, da primanjkuje v občini kar 1100 delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo.
Če od splošnega prikaza kadrov v občini preidemo na pregled kadrov v gospodarstvu, dobimo še bolj zaskrbljujočo sliko, in sicer: od 822 delavcev, kolikor jih je bilo zaposlenih v letu 1965 v gospodarstvu, jih je imelo v tem letu 0,9 % visoko izobrazbo, 0,6 % višjo, 4,3 % pa srednjo izobrazbo. Leta 1968 jih je imelo od 1044 zaposlenih v gospodarstvu 1,3 % visoko, 0,6 % višjo in 5,6 % srednjo izobrazbo.
Po teh podatkih se je število zaposlenih povečalo za 5 %, skupina obravnavanih strokovnih kadrov pa za 27 %. Kljub temu pa je odstotek (7,5) kadrov z obravnavano strokovno sestavo, če ga merimo s potrebami razvoja gospodarstva, še vedno zelo majhen in nezadosten.
V industrijsko razvitih deželah, kjer ustvarjajo narodni dohodek v višini med 1500 do 2000 dolarjev na prebivalca, imajo v gospodarstvu intelektualno delo takole zastopano (po ekonomistu J. Fourastieju): 13,6% z visoko, 27,3 odstotka z višjo in srednjo izobrazbo. V novogoriški občini pa je v gospodarstvu z visoko izobrazbo zaposlenih komaj 1,5 % in z višjo ter srednjo izobrazbo le 21,9 % delavcev.
Gospodarstvo novogoriške občine bo letos predvidoma ustva-
rilo približno po 1000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca. To pa ni vse zasluga gospodarstva kot proizvodne dejavnosti, ampak v precejšnji meri tudi rezultat ugodne konjunkture zaradi obmejnega položaja dežele. Jasno je, da si večanja narodnega dohodka ni mogoče zamisliti brez hitrejšega večanja števila strokovnih delavcev. Če bo odstotek pridobivanja intelektualnih delavcev v novogoriški občini enak temu v minulih treh letih, potem bodo ustrezno izobraženi delavci zasedli sistemizirana mesta v gospodarstvu te občini šele čez 16 let, v industriji pa šele po 20 letih. Kakšne pa bodo v tem času nove razmere, ki jih bo narekoval in zahteval razvoj na vseh področjih?
ZAOSTAJANJE V KADROVSKI SESTAVI
Kar zadeva kadrovsko sestavo, je zaostajanje torej očitno. To dokazujejo tudi podatki o zaposlenih kadrih v industriji.
Leta 1965 je bilo zaposlenih v industriji 383 delavcev, od teh 1,1 °/o z visoko, 0,4 % z višjo in
4.4	% s srednjo iozbrazbo. Od 529 zaposlenih na tem področju v letu 1968, pa jih je imelo 1,4% visoko izobrazbo, 0,6 % višjo in
5.4	% srednjo izobrazbo.
Kako zelo zaostaja novogoriška občina v tem pogledu, ugotovimo najbolje, če primerjamo, omenjene podatke z odstotki zaposlenih strokovnjakov enakih izobrazbenih skupin v industriji v Sloveniji in Jugoslaviji. Ti povedo, da je v Sloveniji v skupnem številu zaposlenih v industriji že 1,32% delavcev z visoko izobrazbo (v
SFRJ 2,12%), z višjo izobrazbo 516, gimnazijo 70, tehniške sred-jlh je v SRS 0,6 % (v SFRJ 0,98 nje šole 125 in poklicne šole 491.
odstotka) in s srednjo izobrazbo v SRS 5,96 % (v SFRJ 6,95 %).
Glede na uspeh ima realno možnost nadaljevati študij v
Največji napredek v zaposlo- srednji šoli okrog 65% vseh
vanju te vrste kadrov je bil v minulih treh letih dosežen v družbenih službah, in sicer:
otrok, ki končajo osnovno šolanje, kar znaša približno 350 na leto in približno toliko se jih
od 860 jih je imelo visoko iz- tudi odloči za nadaljevanje šola-obrazbo 8,5 %, višjo 6,5 %, srednjo nja. Od tega jih okrog 70 nada-pa 30,4%. V letu 1968 je bilo v ljuje študij na višjih in visokih družbenih službah zaposlenih 1123 šolah.
delavcev, od teh 11,3% z visoko, V šolskem letu 1966/67 je bilo 9,9% z višjo ih 31% s srednjo v tehniških šolah 218 učencev izobrazbo.	novogoriške občine, v ekonomski
Kljub znatnemu izboljšanju pa srednji šoli 160, v šolah za druž-so tudi tukaj še precejšnje praz- bene službe 150 in na gimnaziji nine, saj je npr. le 76 % delovnih 320. Te številke pa se v minulih mest zasedenih z visoko izobraz- letih niso bistveno spreminjale, bo, 52% z višjo in 65% s srednjo v šolskem letu 1968/69 je bilo strokovno Izobrazbo.	iz novogoriške občine 224 štu-
dentov vpisanih na raznih fakul-KAKO HITREJE NAPREJ? tetah, akademijah in visokih šo-Tega stanja, še bolj pa po- lab. V istem šolskem letu je bilo treb, ki jih narekuje gospodarski hkrati vpisanih 143 študentov razvoj, se v Novi Gorici vedno višjih šol. Socialni sestav študen-bolj zavedajo. Publikacija »Druž- tov visokih in višjih šol kaže, da benl razvoj Slovenije št. 3/89« je je še vedno sorazmerno malo objavila v poglavju »Slušatelji študentov iz delavskih in kmeč-višjih in visokih šol na 10.000 kih družin, saj predstavljajo v prebivalcev« naslednje podatke: skupnem številu rednih študen-SFRJ 115, Makedonija 143, Črna tov: Iz delavskih družin 25,2 %> gora 140, Srbija 122, Hrvatska iz uslužbenskih družin 32,8 %>. *z 115, Slovenija 94, BiH in občina kmečkih družin 15,6 %, iz družin Nova Gorica 72 — po katerih je upokojencev 20,6 % in iz drugi11 novogoriška občina pod vsakim družin 5,8%. od navedenih poprečij!
Družbeni (intelektualni, orga- VEČ KOT 44 % ŠTIPENDIRANIH nizacijski. in finančni) napor, da	ŠTUDENTOV
se stanje izboljša, pa vendarle ni V novogoriški občini pribllž" majhen.	no 40 % šoloobveznih otrok n®
V občini Nova Gorica je kon- konča v 8 letih osnovne šole. To čalo v šolskem letu 1964/65 osnov- je velika gospodarska izguba * no šolo 581, gimnazijo 38, tehni- težkimi socialnimi posledicami-ške srednje šole 51, poklicne šole Večini teh otrok potem ne Pre” 144 in šole za dopolnilno izobra- ostane drugega, kot da se zapo" ževanje 3 dijaki, v 1. 1968/69 pa slijo kot nekvalificirani delavdj jih je zaključilo obvezno šolanje Še posebno usodno je to za de"
Štev. 2
STRAN 3
Se enkrat: »Direktorska skupščina — ne« in »Nova skupščina spet direktorska«
Čigava krivda je veCja?
V sredo dne 24.712-1969 sta bila priobčena v časopisih »■DELO« in »DNEVNIK« z velikimi črkami članka z gornjim naslovom in zelo zaskrbljujočo vsebino. Mestna konferenca SZDL v Ljubljani je na svoji seji obrav-navalji Ibudi problematiko dela TlS-Ljubljama in volitve v novo skupščino. Pisec članka pa je verjetno, sledeč razpravi na seji, vzdignil pravi preplah, kdo bo sedai izvoljen v novo skupščino. Pa ne menda sami direktorji! Citalec ne ve, ali je to strah pred izvolitvijo direktorjev šol, ali strah pred izvolitvijo direktorjev ostalih zavodov ali podjetij!
Poglejmo, kako je delala v preteklosti skupščina TIS-Ljub-Ijana in v kakšnem sestavu:
Imela je 8 sej, udeležba pa je bila sledeča:
od 39 članov, ki so aktivni prosvetni delavci (od tega direktorjev 29), se je udeležilo sej: osemkrat 5 članov, sedemkrat 8 čla-hov, šestkrat 8 članov, itd. Nihče bi izostal osemkrat, sedemkrat le eden, šestkrat nihče, petkrat pa 4 člani. Od članov, ki so predstav-diki družbene skupnosti in podjetij, — teh je skupno 40 — pa je na sejah izostalo: osemkrat 5, sedemkrat 5, šestkrat 4, petkrat t>a 9 članov.
Vprašujem se še, kje je bila SZDL in kje je bil sindikat, ko bi bilo treba pri pripravah volitev o tej problematiki govoriti in razpravljati s člani kolektivov šol in zavodov, ki predlagajo kandidate, in s člani svetov, ki bodo volili člane skupščine?!
Izgovor bo najbrže, da je vse prehitel čas! Le kolektivov ni prehitel; lovi jih čaš, ker morajo biti volitve izvršene že do 15. januarja 1970! Pri nas je največkrat tako, da smo ravnatelji, direktorji in ostali vodilni predstojniki šol, zavodov in ustanov, postavljeni pred določen čas, razprava o problematiki, kako naj bi bilo, da bi bilo bolje ali najbolje, pa je daleč v zaostanku za določenim časom in zato je tudi neučinkovita. Malokdo pa upošteva dejstvo, ki se ponavlja že skoro dvajset let, da ravno ravnatelji in ostali vodilni delavci prepričujemo člane kolektivov o nujnosti, koristih in potrebi, da odgovorna mesta v raznih skupščinah, svetih, odborih in komisijah prevzamejo predvsem mlajši!
Ni uspeha! Zakaj ne? Praksa zadnjih let jih je učila in naučila, da upajo v uspeh posameznih akcij, dogovorov in podobnih razprav le takrat, če je poleg ravnatelj, direktor, upravnik itd. On se spozna na politiko, na finance, je pogumen, zna govoriti in ima avtoriteto!
Drugačna praksa dela, načina reševanja problemov in realni zaključki in dogovori bodo sami rešili problematiko: »Direktorska skupščina« ali »Nova skupščina spet direktorska«!
Takih »poročil« o problematiki v šolstvu, prosveti, učnih uspehih, »osipu učencev« v osemletkah in podobnem je zadnje tedne sploh mnogo v našem dnevnem časopisju. Premr to pa beremo, kaj so šolniki. Zavod za šolstvo, pedagoška služba, pisci naših učnih knjig, sestavljalo; načrtov, izdelovalci učil itd. napravili za izboljšanje razmer! Mi sami o te najbrže premalo pišemo!
Solniki z zadoščenjem in neprikritim optimizmom pozdravljamo stališče republiškega Izvršnega sveta, ki ob podpori sindikata vztraja ob zelo težkih pogojih na sanaciji razmer v našem šolstvu.
Na taka stališča smo šolniki čakali vsa leta od 1948 dalje in potem, ko smo sprejeli načela šolske reforme. Če bi se ta izvajala in izvedla, bi naslovnih vprašanj danes ne bilo!
JOŽE KENK
Ko sem pisal članek »Več zelene luči za vzgojno komponento« (objavljen v Prosvetnem delavcu 4. dec. 1969), nisem mogel niti slutiti, da utegnejo nešolniki naše vzgoje pomanjkljivosti potencirati do tiste mere, ko se že zbuja vtis, da je šola poglavitni krivec za vse, kar je danes na vzgojnem področju zanemarjenega in zavoženega.
Družinska stran DELA (29. decembra 1969) je namreč objavila članek znanega psihologa Zorana Jelenca pod naslovom ZA OTROKA vec Časa tudi v Soli.
Pisec v polarizacijskem stilu ugotavlja nasprotje med tem, kar naj bi bilo, in tem, kar je.
Sola naj bi bila otrokov drugi dom, v resnici pa da je še vedno avtoritarna ustanova s katedrsko metodo dela, h kateri se učitelji še najraje zatekajo zaradi lažjega in učinkovitejšega »krotenja« učencev. Zavzema se za človeški, prijateljski in svetovalni odnos med učitelji in učenci, predvsem pa za individualne pogovore, ki naj bi pomagali ustvarjati ozračje
zaupanja med njimi, tistega, ki lahko v hipu postane merilo pravičnejšega vrednotenja vsega, kar se dogaja v šoli, tudi kazenskih ukrepov. Ugotavlja, da takih zaupnih govorilnih ur učitelji za učence ne pripravljajo — le za starše, pa še te so namenjene bolj tožarjenju mladih »grešnikov« staršem, tako da šola spominja bolj na učenčevo kaznilnico kot na njegov drugi dom ...
Članek končuje s kar se da neusmiljeno klofuto: da učitelji ne najdejo časa za ta žlahtnejši del svojega predagoškega poslanstva, kajti izpopolnjevanje učnih načrtov, preverjanje znanja in ocenjevanje so tista opravila, ki jih »po nekem prastarem, a zelo trdoživem modelu« zadržujejo na poti k prvemu.
Jelenčeva misel o učenčevem drugem domu ja sama na sebi nesporna in prelepa, toda če naj bi starši in vsi drugi nešolniki v celoti verjeli njegovem članku, bi morali v isti sapi tudi očitati tej naši socialistični šoli, da se v 12 letih reformnega procesa ni
prav nič reformirala. Kaj nam namreč pomagajo sodobna poslopja, založeni kabineti in vsa učna pomagala s programiranim poukom vred, če sta si učitelj in učenec včeraj kakor danes tujca, ki si iz nerazumljivega razloga ne odpreta svoje notranjosti s tisto toplino, ki jo avtor članka tolikanj pogreša v šolskem delu. In čeprav bi kot dober poznavalec našega šolskega življenja ne smel posploševati, vendar prav to dela s trditvijo: »Zal se ne moremo pohvaliti, da naša šola daje vsaj minimalne možnosti (podrčtal jaz) za razvoj in uvedbo takih individualnih oblik dela.«
Nekaj dni prej (24. dec. 1969) pa je DELO objavilo člančič novinarja Fr. Srimpfa pod naslovom OKREPITI BO TREBA ODNOSE MED ŠOLO IN DRUŽINO, v katerem na osnovi strokovnih analiz svetovalne službe ugotavlja kot velik vzrok slabih učnovzgojnih uspehov (konkretno na ormoškem področju) zmanjševanje deleža domače vzgoje
Danes je splošno znano, da
Šolski upravitelji z območja TIS Slovenska Bistrica pri poskusnem postavljanju grafoskopa
(Foto: Mirko Kambič)
100 let delovanja celjskega zavoda za izobraževanje kadrov za blagovni promet
Pred dnevi se je v Celju sestal Upravni odbor Skupnosti šolskih centrov za blagovni promet Slovenije na redno sejo. Obravnavali So predvsem določila novega pravilnika o izpitih na srednjih šolah in predlog meril za financi-tanje srednjih šol v letu 1970.
Po končani seji so zastopniki Vseh šolskih centrov za blagovni Promet Slovenije čestitali svojim kolegom ob 100. obletnici delova-hja celjskega zavoda. V šolskem letu 1869/1870 je pričela z delom ^Nedeljska šola za trgovske praktikante in vajence« v Celju. Čestitkam kolegov so se priključili	_	_	_
zastopniki Zavoda za šolstvo SRS, nost Slovenska Bistrica je 26. de- devnega tajnika TIS tov. Nor- črtno nadaljuje.
Izobraževalne skupnosti SRS, Go- cembra 1969 povabila zastopnike berta Jedlovčnika je urednik Nato je tovariš Mirko Ivanc, spodarske zbornice SRS, Poslov-	desetih šol svojega območja in	Sava filma prof. Mirko Kambič	direktor Sava filma, povabil nav-
hega združenja za trgovino in	zastopnika Sava filma iz Ljub-	razložil kratko zgodovino, pomen	zoče, da so po njegovih navodilih	svojih šol kar 48.000 okvirčkov.
Sveta za šolstvo pri celjski občini.	Ijane na posebno demonstracijo	in vlogo grafoskopa (pisalnega	sestavili vsak svoj grafoskop, se	Ločene slike omogočajo učitelju
Posebej pa so še vsi navzoči	projekcijskih aparatov. Ta skup-	projektorja) v sodobnem pouku,	tako seznanili z osnovnimi deli	polavtomatsko projekcijo, večjo
čestitali ravnatelju celjske šole	nest je namreč posredovala svo-	omenil različne načine uporabe	aparata in pričeli s poskusno pro-	svobodo pri izboru slik za dolo-
Ludviku Rebeušku ob njegovi 20-	jim šolam nakup 18 grafoskopov	tega novega aparata in prikazal	jekcijo. Vsi so z veseljem ugoto-	čeno učno snov in možnost do-
/etnici delovanja na tem zavodu	Apollo 6, 18 polavtomatskih pro-	nekaj projekcijskih listov (kom-	vili, da so tehnični problemi kaj	polnjevanja z novimi slikami. S
>n izobraževanju kadrov za bla-	jektorjev za diapozitive in 6 epi-	pletov), ki jih je v začetni fazi	lahki, da pa vendar vzbuja apa-	tem pa seveda poučevanje z dia-
govni promet.	skopov.	proizvodnje izdelal Sava film z ratura v učiteljih določeno nego- filmskim trakom ne izgubi svoje-
intenziteta domače vzgoje v glavnem hudo upada, ker se starši zaradi spremenjenega načina življenja zanašajo, da bo njihov delež avtomatično prevzela šola, kar pa zaradi specifičnih prvin družinskega življenja ni mogoče. Starši bi ne smeli bistveno popuščati in težiti k temu, da se vzvod pedagoškega procesa polagoma spremeni iz dvokončne oblike v enokončno. — Takšna je misel tega članka.
Čigava krivda je večja? Videz je tak, da valimo krivdo drug na drugega. Od takega početja ni pričakovati kaj prida koristi, če hkrati nismo pripravljeni priznati tudi svetlobe v senci.
Kakor ip res, da ni malo staršev, ki zgledno opravljajo svojo vzgojno nalogo, pa vendar s tem ne morejo spremeniti dejstva, da domača vzgoja v splošnem nazaduje, tako tudi ni mogoče zakrivati oči pred resnico, da ni tako malo učiteljev (to velja vsaj za osnovno šolo), ki že davno v praksi izvajajo prav to, k čemur jih Zoran Jelenc usmerja, pa čeprav to niso zmeraj formalno organizirane govorilne ure za učence in čeprav morajo v ta namen žrtvovati veliko osebnega prostega časa. Zavedajo se, da je le tak način dela življenjsko učinkovit, priznavajo pa tudi, da je didaktična komponenta v primeri z vzgojno v današnjem eksplozivnem obdobju tehnike po kdo ve čigavi krivdi nesorazmerna. Ce se namreč ozremo v družbo, ki izstreljuje na šolo puščice zaradi zanemarjene vzgoje, nam taista družba pokaže še drug obraz z nenasitnimi očmi, ki se nestrpno obračajo za sledjo atomov in elektronike, odkoder diktira šoli nove in nove zahteve po posredovanju znanja...
Jelenčeva sugestija je vse hvale vredna in nadvse privlačna, toda podoben apel sem zapisal tudi jaz v zgoraj citiranem članku s ponovitvijo predloga o redukciji snovi, da bi si zagotovili vsaj nekaj več časa za intezivnej-šo vzgojo. Dvema gospodoma hkrati stoodstotno služiti za zdaj še nihče ne more.
Učiteljem je lahko samo žal, da se je šola znašla v nekakšnem začaranem krogu, iz katerega bo težko našla pot tja, kjer bi jo vsi vsak trenutek radi videli tako angažirano, da bi ji ne bilo kaj očitati, zlasti pa ne učenja in vzgajanja »po nekem prastarem, a zelo trdoživem modelu« ...
JANEZ LAMPIČ
NAŠE ŠOLE SE MODERNIZIRAJO
Temeljna izobraževalna skup- Po uvodnem pozdravu priza- namenom, da to proizvodnjo na- jev spreminjajo diafilmski trak v Razdelitev novih projekcijskih
zbirko ločenih slik. diapozitivov, aparatov in skupna demonstracija
ki jih vlagajo v okvirčke, SL
TIS
z aktivno udeležbo navzočih je Bistrica je naročila po želji bila prijetna in zelo koristna poteza TIS Slovenska Bistrica.
M. K.
DOLŽNIM NAROČNIKOM Prenehali smo pošiljati Pro-
tovost, dokler se z njo pobliže ga pomena, če uporabljamo dober svetnega delavca vsem tistim na-
*tieta, ki ostanejo nezaposlene, za občino Nova Gorica pa je ta
ne seznanijo.
Udeleženci so prevzeli
_	, .	, .	,	.	.. grafoskopov tudi nove polavto- manj zahtevna, slike so vedno
Sredstva, ki s° bila investirana matske projektorje domače izde- združene v določen vrstni red in
ročni projektor z nastavkom za razen diafilm. Ta projekcija je namreč
ker je zanje vse manj primernih odstotek kar nekaj nad 44%. Pa v kadre v tej občini, nikakor niso lave (po tuji licenci). Ravnanje s svilno leso Prniekciia diano Nekvalificiranih delovnih mest v ne samo to: tudi štipendije so majhna. Sistem štipendiranja, projektorji je lahko čeprav ima-	8°\	^
ditev slik in temeljitejšo pripravo na učno uro. Avtomatski in polavtomatski projektor zahtevata tudi večjo nego in popravila
delovnih organizacijah. Tako je nekoliko višje kot v slovenskem kreditiranja in pomoči nadarje- jo ljubitelji klasičnih, ročnih pro-Niladim že takoj pri vstopu v sa- poprečju.
življenje onemogočeno upoštevati je treba tudi ugo-	Tnrf aVUJma1
tovitev, da je nad polovico štu-	^ ^
nim učencem in študentom je jektorjev določene pomisleke do treba še naprej razvijati ter ga avtomatskih in polavtomatskih

teh V ijVLei.i	o •	tem Liani in bližnji okolici; tem štu-
Jeh	Ljudi	vse življenje.	Pri	tem dentom štipendija ni nujen pogoj	vedno ^ P^anjkuje.
ročnikom, ki niso poravnali naročnine za pretekli dve leti; prosimo, poravnajte naročnino, prihodnji mesec jo bomo začeli spet izterjevati.
PREDAVATELJ angleškega jezika prevzame mesto na osnovni šoli ob začetku poletnega semestra, najraje v okolici Ljubljane ali na Gorenjskem.
“ ss;L,z*s‘,isSsra'rN« ^ ass
teti« °xe”u 0tr0k°Im’ *-i.S0 P° I” vzgajajo višji in visokokvalifici- realno pričakovati, da bi zmogli PrJenc™h sposobnostih vsaj po- rani kadri (Ljubljana, Kranj, Ma- znatneje povečati štipendiranje in
otr«ini' Vemo.Pa’ da ok.r°g. 20./° ribor), je to področje v zelo ne- tako doseči precej večji porast tr°k po svojih naravnih inteh-	^------«-----x_	w a« tr>
po svojih ______ „	^ ^	...............
tenfLnik sPosobnostih ne dosega no bremeni delovne in družbene potreben in verjetno tudi uresni-k®r so Podpoprečni. Iz organ;zacjje pa tudi Starše in čen, le ne bo bistveno izboljšal
ttia«-ug0-Sp0jarSkuh’ S°?ia mh’. •	• študente, ki si ob pičlih sred- prikazanega stanja.
- anih m drugih razlogov bi si	„„	„	„	.
Nova Gorica se je doslej, in to
»Ljubimo svojo domovino in vse njene bratske narode«
^rali prizadevati, da v^aj drugih	g “Sm "paTe" treba h — ......................-- —-V r
20 % otrok uspešno konča osnov-	ženiti še tfshh	n^kii nad	45 %	breZ P°sebne zunan!e Pomoči, ze
110 šolanie v osmih letih.	°mamti še	nekai nad	4f /o	razvila v pomembno kulturno
tj	.	.	študentov, ki jih	vzdržujejo	star-	jzobraževalno središče dežele. Tu
Vi PrV dotoku kadrov 12 Vlš»h	ln	S1’ a.h Pa Sl pomagajo delno	tudi	ie možno in potrebno nai.editi še
.‘šokih šol je seveda treba upo- sami, s pomočjo starsev. Kljub „„	- CT„,jnie-
—.^«1 »ui je seveda treba upo- sami, s pomočjo °"eVati normalen osip, ki ni tako vsem tem velikim naporom pa ptsjhen. Od študentov, vpisanih je rezultat razmeroma majhen in /J. Prvi letnik, navadno konča štu- zaostajanje za razvojnimi potrebi na univerzi manj kot 50 %, bami očitno.
15,y ™;;;	»»™7»o p^esTi;, vr^,a
je M, rata* Mi SgSi,k;,“r™oBU v!S »M Pomen'' P« tem, da se vsi absolventi ne kn5nlsk: su-Hii Ce bi v celoti iz- kadrovske problem;
en korak — odpreti več srednje-tehniških šol, in to takih, ki jih gospodarstvo Goriške že sedaj in v bližnji prihodnosti najbolj rabi. Priliv kadrov iz takih šol bi se
»ačajo v matično občino, saj si
!?arsikdo poišče zaposlitev drugje! koristili (letno) ta P°tenCial’ bi
dobili vsako leto v občini okrog
razreševanju
problematike.
V iskanju takih rešitev, kjer je gospodarski razvoj tako zelo
61
strokovnjaki, ki se vključu- 25 do.3,0- Cebiletos zaceli s pol-
v gospodarstvo.
delali analizo bolj zaostalih občin, bi bilo to še seveda znatno
”?Ia™h bolj problematično), dobiva šolanje in vzgoja kadrov vse večji gospodarski pomen. Ob teh in
možnosti (prirastek in inteligen-
*ine0Tf,PxdarSw n0Vi)g1O«n^e 900 ca)> bi dosegli razmerje 15% ka-
e plačuje letno od 170 do 200 ,	c^o+ciri	to—f--——	—
lpendij študentom, ki študirajo	i f ir podobnih razmišljanjih je skoraj
*Uaaj Nove Gorice. To ni tako valstva «ez približno 50 let Kaks- čud da	in šo-
^lo, ee vemo, da dobiva v Slo- na Perspektiva je vendar to?
S štipendiranjem so bili do-
veniji
komaj 17,3 % študentov
^iih in visokih šol štipendije, seženi že doslej kar lepi rezultati.
lan ju kadrov negospodarsko področje.
CIRIL ZUPANC
(Ndalajevanje s 1. strani)
REPUBLIŠKI PROGRAM PRIREDITEV IN TEKMOVANJ PIONIRJEV V LETU 1970 OBSEGA 16 REPUBLIŠKIH IN 3 ZVEZNE PRIREDITVE.
V	aprilu bo v Idriji srečanje pionirskih gledaliških skupin.
V	maju bo zaključek Kurirčkove pošte skupaj z množično proslavo slovenskih pionirjev ob 25-letoiici osvoboditve.
Maja meseca bo v Ljubljani Pionirski košarkarski festival.
Konec maja bo v Kočevju KX. republiško ekipno šahov-sko tekmovanje pionirjev.
M- maja bo v Mariboru II. republiško tekmovanje »Kaj ves o prometu«.
16. in 17. maja bo v Ljuto-nieru vi. srečanje pionirjev-‘Onoamaterjev.
7- junija bo v Prevaljah l5a™ovanje 10-letnice bralne
značke.
13. in 14. maja bo v Murski Soboti revija pionirskih folklornih skupin.
V	juniju bo republiško šolsko prvenstvo v plavanju v Krškem.
Atletsko republiško prvenstvo pionirjev osnovnih šol bo junija v Mariboru.
V	oktobru bo v Ormožu revija pionirskih lutkovnih odrov.
26. septembra bo v Novem mestu republiško strelsko tekmovanje pionirjev osnovnih šol.
4. novembra 1970 bo v Kopru XI. pionirski foto.
V	Slovenj Gradcu bo srečanje mladih zgodovinarjev Slovenije.
V	Kranju bo II. srečanje mladih literatov, novinarjev
TRI ZVEZNE PRIREDITVE V SLOVENIJI
Od 28. februarja do 2. marca 1970 bodo na Golteh in v Celju prve jugoslovanske pionirske igre v raznih smučarskih disciplinah, sankanju, drsanju in hokeju na ledu; udeležilo se jih bo okrog 400 pionirjev in pionirk — tekmovalcev iz vseh naših republik.
Julija bo v Škofji Loki »Mala Groharjeva slikarska kolonija«, na kateri bodo sodelovali pionirji iz vse Jugoslavije.
Na Jesenicah pa bo I. srečanje mladih planincev Jugoslavije.
Brez dvoma — zelo bogat program, ki bo zajel veliko množico naših najmlajših ter spodbudil sveže iniciative za obogatitev Jugoslovanskih pionirskih
in uredništev pionirskih glasil. iger ter priS!peval k delovni vzgo-V Dravogradu bo srečanje ji in ustvarjalni usmerjenosti pionirskih in mladinskih an- otrok.
samblov.	dh
BOGATA TRADICIJA S STARIMI PROBLEMI

Pred desetimi leti so postale tri tehniške srednje šole in šolske delavnice v Ljubljani samostojni zavodi
RUDARSTVO, LES IN PAPIR
ZORA MALEŽIČ, DIPL. INŽ.: »V FINANCIRANJU GRE NA BOLJE«
lah — v minulem desetletju nenehne težave s kadrovsko zasedbo: inženirji-profesorji za strokovne predmete so odhajali v delovne organizacije, kjer so jim
Od Državne tehniške srednje spreminja se mentaliteta in vlo-šole v Ljubljani se je pred dese- ga tehnika postaja bolj določena. timi leti oddelila tudi tehniška To vidimo zlasti pri lesni indu-šola za kemijsko, metalurško, ru_ stri ji, ki še posebno želi tehnike. darsko, lesnoindustrijsko in pa- Takoj p'o oddelitvi od stare pirno stroko. tPo starosti so bile šole je laboratorijsko delo na
te stroke na nekdanji enotni teh- KMRL še , bolj zaživelo. Jedro Ponudih boljše osebne dohodke, niški šoli pravzaprav najmlajše, njenega delovanja je 24 laborato-saj so bile ustanovljene šele po rijev za vseh pet strok, največ osvoboditvi.	pa je laboratorijev za kemijsko
Kakšne so možnosti zaposlo- in lesnoindustrijsko stroko. Lepe	j . .
vanja vaših absolventov? — smo instrumente v laboratorijih za ke. dagosko izobrazbo. Ah bodo mze-
števan časa je
TEHNIŠKA ŠOLA za kemijo, metalurgijo,
skim učnim jezikom smo dobili že leta 1888 — šest let potem ko je bila v Zagrebu ustanovljena državna obrtna šola. Po starosti so torej sedanje tehniške srednje šole, ki so nastale iz nekdanje Strokovne šole, na drugem mestu v državi. Z leti je šola tudi spreminjala svoje ime: leta 1911 se je preimenovala v Državno obrtno šolo in dobila novo »glavno ip delavniško« šolsko poslopje na sedanji Aškerčevi cesti. Leta 1920 je postala Državna tehniška srednja šola in kasneje Tehniška srednja šola.
Minulo leto, ki ga po pravici imenujemo leto šolskih obletnic, so sklenile tri tehniške šole (razen gradbene, ki se je oddelila že leta 1947) in šolske delavnice prvo desetletje svoje samostojnosti.
Leta 1959 se je namreč tedanja Tehniška srednja šola razdelila na štiri zavode: Tehniško šolo za elektrotehniško stroko. Tehniško šolo za strojno stroko,
Tehniško šolo za kemijsko, metalurško, rudarsko in
V zadnjih dveh letih kaže, da se
pri financiranju. Precej bilo treba celo dopovedovati, kako zelo racionalna je taka »zbirka« strok na eni sami šoli* ki bi jo pravzaprav ob zadostnem denarju lahko' razdelili na pet tehniških šol. Številka, ki bi po-
je fluktuacija »umirila«. Zahteve kazala ceno šol po taki razdelitvi.
so seveda velike: ob manjših dohodkih si je treba pridobiti še pe-
vprašali direktorico te šole Zoro mijo je podarila šoli Tehnična Maležičevo, dipl. inž. kemije, pomoč. Finančna kriza v financi-— Glede na izobrazbeno struk- ranju strokovnih špl pa je po-turo še vedno primanjkuje kadra vzl’°čila, da laboratoriji danes ni-
nirji kljub temu kandidirali razpisana delovna mesta?
Če vemo, da so stroke KMRL bolj »ozke« stroke — absolventi.
_	'	U I {.J C. CZ w 14/ ! vKJ / Vliv LC 'OJ /V cc J co rv Li 14/ I C4/	1
lesnoindustrijsko stroko (pozneje tudi papirno stro- s srednjo izobrazbo, tistih »prak- So več taki., kakršne bi si želeli, razen kemikov, se lahko zaposli-ko) in Šolske delavnice tehniških šol	tičnih tehnikov«, ki jih rabi indu- D	■	""" *“	1	j" 1" ■'	u	""
Kako iih je izoblikovalo to obdobje in kako žive atrija‘D vseh strokah. Kljub temu jufi0,3lavlii ,	,,	,	nadaljuje mnogo naših absolven- v Jugoslaviji,
sole danes, na startu v drugo desetletje? — tov študij na univerzi. To se seve- .. ~ v financiranju gre sicer po-
Po opremi namreč še vedno krepko zaostajajo za tovrstnimi šola- nizacijah (v
metalurških
pnio žrieli zvedeti ob tej obletnici. V pogovoru so sodelovali direktorji tehniških srednjih šol: Jože .Su-vorov. Zora Maleži^eva. Ferdo Gorianc in direktor Šolskih delavnic v Ljubljani Leopold Zemljak.
da ne bi dogajalo, če bi bil sta- na ^olje je dejala Z. Ma-
tas tehnika v delovnih organizacijah ustaljen in dognan. Lahko pa trdimo, da se položaj v zadnjem času vendarle izboljšuje —
ležičeva, seveda po zaslugi izo-
le v določenih delovnih orga-železarnah in drugih obratih, rudnikih, lesnoindustrijskih obratih In papirnicah) je jasno, da ima šola republiški pomen. Več kot polo-
braževalnih skupnosti. Reformnih vica dijakov je sicer iz Ljubija-
Tehniška šola za strojno stroko
JOŽE SUVGROV, DIPL. INŽ.: »PRILAGAJAMO SE ŽELJAM IN POTREBAM
GOSPODARSTVA«
težav iz l. 1964/65 se spominjam le še kot težkih sanj; tega seveda niso bili krivi tisti, ki so denar ostali iz vseh območij Slovenije. razdeljevali, temveč sam sistem financiranja.
Tudi na KMRL so imeli — tako kot na drugih strokovnih šo-
pa bo najbrž še precej časa neznana.
Kaj vam povzroča največ skrbi? — Šolska stavba — je hitro našla odgovor Z. Maležičeva. Zgradili so jo še v času cesarja Franca Jožefa l. 1911! Ker je bilo za njeno vzdrževanje v zadnjih desetletjih vedno premalo denar-ja, nam danes odpoveduje centralna kurjava in vsg napeljave, razpadajo okenski okviri itn. Posebne težave imamo s tem prav v prostorih naše šole, ker iz sredstev, namenjenih za redno delo,
ne, četrtina iz nekdanjega ljub- nismo mogli nikdar oddeliti do-Ijanskega okraja, medtem ko so volj denarja v ta namen. Nenehno popravljamo in krpamo — vprašanje pa je, kdaj in kako se bo vse to končalo — če ne bodo za vzdrževanje naše hiše nastopili boljši časi.
V eni šoli je zbranih torej kar pet strok. Ta dlejavnik pa v našem šolskem sistemu ni ustrezno predviden in tudi ne dovolj upo-
Začnimo pregled desetletnega Sklep tega, kar so naredili na dela tehniške šole za strojno in tej šoli v desetih letih, je ne-varllno stroko z optimistično ugo- dvorano razveseljiv. Poseben
tovitvijo o njenem sedanjem položaju, ki nam jo je povedal direktor te šole Jože Suvorov, dipl. inž.: — Po desetih letih samostojnosti je naša šola na boljšem, kot je bila kdajkoli poprej. Do teh izboljšav pa ji ni pomagala
uspeh pomeni že to, da imajo dijaki na voljo vse učbenike za strokovne predmete, pa tudi teksti pri splošnoizobraževalnih predmetih so prilagojeni programu. V tem času so razvili dopisno dohodkom, črtati šolanje (v sodelovanju z dopisno to, kar bi najbolj
mer so v preteklih desetih letih vendarle morali nenehno razpravljati: premajhnih učilnicah, o tem, da so še vedno brez svoje telovadnice, neurejenem financiranju, zaradi katerega so se morali odrekati ustreznim osebnim iz programov potrebovali: o
Kaj pogrešajo tehniške šole najbolj? — smo hoteli vedeti ob koncu pogovora. Odgovor:	—
Ureditev stabilnejših odnosov gledie financiranja strokovnega šolstva — denar naj bi razdeljevali šolam na podlagi vsestransko izdelanih delovnih programov — načrtov, ne pa na podlagi
»družba« s svojim denarjem, tem- delavsko univerzo), povečalo pa tem da šola že več let ni dobila več si jih je morala šola pošten* se je tudi število dijakov: name- investicijskih sredstev itn.
sto nekdanjih 300 jih je vsako leto samo v redni šoli od 800 do 1000.
L. 1963 je bila tehniški šoli za strojno stroko priključena nekdanja samostojna tehniška šota za varilske tehnike v Ljubljani. Tako izobražuje sedaj šola učence v strojni in varilski sitroki. Šola je __
poleg tega. razvila tudi sistem iz- spreminjajočih »preizkušenih me-obiazevanja odraslih, ne le v	priznavajo samo najnuj-
Ljubljanl, temveč tudi v oddel- TOejje ose{,ne jn materialne izdat-ih zunaj matične sole: v Ljub- ke^in še te samo za kredo, papir T?aT’ 5?Pnci’ NoYfn\.P:1®st,u: in čistilna sredstva. Poiskati bi
nem vredmetnikv mnmmn Piinka ad0v*jici, Kopru in Škofji Loki morali tudi »rezerve« z ureditvijo nem preametniku moramo aijake se je izobraževalo lam 282 odras- mrpžp strokovnih šnl in knnčnn-z marsičem seznaniti že v šoli. lih v	13 oddelkih	mreže strokovnih sol m končno.
Vsem dijakom, tudi tistim v pr- v	,	77/,	.	,,	. .	^ strokovnemu solstvu je tre-
vih letnikih ie trpim rrmonnčiti , V	dese„tlh.	letlh	<$plomira-	ha posvetiti več pedagoške pomo-
konkreten pouk’ drugačnih mo« ^u113	^ šoli	okr°S 4000	strojnih	či, ki jo sedaj zaradi nenehnih
LIS: “*»: i» •*«*««' »**•	fonida ni bila
ke v naši stroki ni. Zato čim več Ske ŠOle-	?°L°1vo Pa ^ fa za ohst^ taklh
laboratorijev, če hočemo vpeljati ob vsem tem »a veLia pouda- sol, kot so strokovne, sama tradi-kolikor toliko sodobne oblike uče- dve stvari, ki nista za uspeš- c*ia še zdaleč ni dbvolj.., nja. Da bi uresničili zamisel o la- no	manj pomembni: to
boratorijskem pouku, bi potrebo- so urejeni medsebojni odnosi v
ir™- kolektivu in delo z mladino.
In kaj je vzrok, da so se odno-
prislužiti.
Laboratoriji so zrcalo ravni tehniških srednjih šol. zato ni čudno, da štejejo na tej šoli k posebnim dosežkom preteklih let dva odlično opremljena laboratorija za strojniške meritve. S prizadevnim delom in sodelovanjem z gospodarskimi organizacijami se jim je posrečilo dobiti denar za njuno opremo.
Kaj pomenita tako opremljena laboratorija za vašo šolo? — smo vprašali direktorja. — Ob sedanjem, spremenjenem 36-ur-
Pri merjenju na črpališču (Tehniška šola za strojno stroko)
vali po sedanjih načrtih in izračunih okrog tri milijone din.
OSNOVNA SOLA LJUBNO OB SAVINJI
razpisuje delovno
— razrednega učitelja za podružnično šolo v Radmirju,
■ za določen čas od 3. feb-!	ruarja 1970 do 20. junija ;
!	1970.	i
a
mesto j
j
:
j
si v kolektivu izboljšali? Odgovor: — Drugačni delovni pogoji.
Lahko rečemo, da so ustvarjeni osnovni pogoji za poglabljanje v učno prakso, za delo z učenci — vse to pa na tovarišici osnovi.
Šala ne zapira vrat pred gospodarstvom, Sproti se seznanja- staro šolo, omogočila vpis. Hkra-jo z novimi ugotovitvami, prila- ^ P« je delitev zahtevala tudi več gajajo pa se tudi željam in potre- denarja, ker niso bile urejene ni-
Tehniška šola za elektotehniško stroko
FERDO GORJANC, DIPL. INŽ.: »VEC RAZUMEVANJA ZA TEHNIŠKE SREDNJE SOLE!«
-— Delitev Državne tehniške financiranje strokovnih šol pre-srednje šole je mnogim učencem, ki se sicer ne, bi mogli vpisati v
bam gospodarstva. In pri tem, kot je videti, očitno raste in napreduje.
Ob vsem dobrem si komajda želimo pogledati na tisto, o če-
Učenci tehniške šole za
strojno stroko žilavosti
pri preizkušanju udarne
ti učilnice niti laboratoriji. — Tako je označil delitev pred desetimi leti direktor tehniške srednje šole za elektrostroko Ferdo Gorjanc, dipl. inž.
Tehniška šola za elekhro -stroko je imela v začetku še posebno slabe pogoje. Mnogi so menili, da je poslopje nekdanje realke v Vegovi ulici, kjer ni bilo niti ustrezne razsvetljave niti. opreme, povsem neprimerno za tako šolo. V kratkih dveh Jaesecih -ni j a do septembra.— je ba poslopje za silo urediti: poskrbeti za razsvetljavo, opremo in pohištvo, medtem ko ■ laboratorijev sploh niso mogli imeti. Te so pripravljali počasi oziroma jih še izpopolnjujejo. Danes imajo tri laboratorije, od katerih je eden sorazmerno dobro opremljen — to je laboratorij za: splošne; meritve, medtem kp sta dva laboratorija, to je laboratorij za visokofrekvenčne meritve in za meritve na električnih strojih še vedno pomanjkljivo opremljena. Zahteve razvoja tehnike v, zadnjih letih so že zdavnaj prerasle možnosti šole.
Znano je, da so se prav strokovne šole morale vsa leta najbolj ubadati s finančnimi težavami. In v katerem času je denar povzročal najmanj skrbi? smo vprašali F. Gorjanca.
j— Največ denarja so privoščili šoli v letu 1959/60, ko so stavbo adaptirali, to je v času, ko so denar za srednje Šole zbirali, še na okrajnem ljudskem odboru. Z uvedbo samoupravljanja so nastopili za šolo slabši časi. Sprva je sicer kazalo, da se bo obrnilo na bolje, dn bomo tehniške šole lahko spodobno uredili. Kljub temu je položaj za tehniške srednje šole vse slabši. Videti je, da se izboljšuje v zadnjem času, ko je
Tehniška šola za elektrostroko vzela republiška izobraževalna seveda — kljub številnim teža-skupnost.	vam, tako značilnim za stara šol-
Stara šolska	stavba je dva-	ska	poslopja — vendarle	živi.
kraten problem:	že samo poslop-	Vpis	dijakov se vedno bolj	urav-
je je obrabljeno, posebno veliko nava. V letih 1961—1965 so mora-težav je z ogrevanjem prosto- li zavrniti vsako leto približno rov, v učilnicah	ni vode, medtem	tretjino prijavljenih, v zadnjih
ko jo je skozi,	streho pritekalo	letih	pa zavrnejo le izredno	slabe
•’-—1—' učence — take, ki končajo zadnji
več kot bi jo rabili. Za ilustracijo samo še tale podatek: iz amortizacijskega sklada smo porabili preteklo leto tri milijone za krpanje strehe, namesto da bi s tem denarjem kupili učila. Laboratorij za visokofrekvečne meritve, ki bi moral biti med najbolje opremljenimi, je tak, da bi nje-od ju- gove rekvizite najbrž z zaciovolj-bilo tre- stvom sprejeli v Tehniškem muzeju kot verodostojne primerke iz avstroogrskih časov.
razred osnovne šole z zadostnim uspehom, in ki tudi pri sprejemnem izpitu ne znajo prav ničesar.
Pravijo, da posebne analize o tem, kako se uveljavljajo njihovi diplomanti, sicer nimajo, ugotavljajo pa, da se v praksi- in življenju dobro znajdejo. »Očitke« je slišati le v podjetjih, kjer še vedno nimajo jasnih pojmov o ši-
rokem profilu tehnika, ki se šele v praksi dokončno izoblikuje.
Kaj pričakujete v prihodnji!1 letih? smo hoteli vedeti ob desetletnici samostojnosti. Odgovori Več razumevanja in zanimanji1 za tehniške srednje šole, in sicef od tistih, ki vodijo finančno pok' tiko strokovnega šolstva in onih, ki potrebujejo naše kadre. Včasih je videti, kot da ne bi vedel1 drug za drugega!
Kakšnih izboljšav bi si polei ureditve materialnih pogojev še želeli? — Želimo, da bisesve-tovalno-nadzorska služba za naše šole še okrepila, da bi'bili obisk1 svetovalcev — posebno tistih 31(1 strokovne predmete, čim pofff' stejši; prav pri teh predmetih nam strokovne pomoči najbolj manjka.
Šolske delavnice tehniških šol
LEOPOLD ZEMLJAK, DIPL. INŽ.: »KOMERCIALIZACIJA PRAKTIČNEGA POUKA ZMANJŠUJE KAKOVOST IZOBRAŽEVALNEGA DELA«
Zgodovina šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani sega sicer v leto 1911, ko so bile zgrajene skupaj z nekdanjo Državno obrtno šolo. Danes so šolske delavnice samostojen zavod, združene delavnice za vse ljubljanske šole. Osnovna dejavnost tega zavoda je praktični pouk, ki ga izvajajo po učnem načrtu za dijake vseh tehniških šol. Delavnice sestavljajo štirje glavni odseki: strojni, lesni in elektro odsek ter odsek za tehnično dokumentacijo in tehnološko pripravo dela.
Ce obrnemo kolo časa le za desetletje, nam podatki povedo, da je'tudi za šolske delavnice pomenilo 1. 1959 pomembno prelomnico. O tem nam je pripovedoval direktor šolskih delavnic Leopold Zemljak: »Tedaj smo začeli v učni proces uvajati proizvodno delo.
Organizacija proizvodnega dela je pripomogla, da smo lahko dijake že v šoli začeli opozarjati na razne tehnološke postopke, organizacijo pa smo jim prikazali z vso tehnično in tehnološko dokumentacijo. To je bila največja novost v našem učnem procesu, hkrati pa tudi velik premik na področju izobraževanja in vzgoje naših dijakov. Medtem ko so nekoč v šoli predvsem spoznavali način dela, smo poudarili tudi ekonomsko stran proizvodnega procesa. Didaktične vaje učencev smo poskušali zamenjati s proizvodnim delom, kjerkoli je to mogoče. Izdelki učencev so postali bolj kakovostni, taki, da so podjetja in tovarne.
uporabni. Namenskih
dotacij bV čel)
smo mogli dobiti, zato smo zac s proizvodnim delom pretiraV“. tako, da je že škodovalo P°uK7 To pa je bila hkrati tudi rešitev: s prisluzenim denau smo začeli kupovati stroje na 0 roke.«
Praviloma bi morale del3^1^ ce, kakršne so vaše, v korak industrijo, vsaj kar zadeva j mo strojev. Kako je s šolsk1^ delavnicami tehniških šol? žalost capljamo zelo daleč za. ^
dobno opremljenimi tovarnam ^
»N*
so'
,a„	»a-	to i0 tudi naš največji pr°- r
jih odkupila	Drug0'd v svetu dajejo na pr ^
tovarne same šoli v prouči1*5
,. T	. i	v	.	...	.v...	na preizkušnjo nov stroj, ki P7r(r
Najteže	je	bilo	pred sestimi	ne na j večkrat tudi last šole. ^
leti — se spominja L. Zemljak. Vsi	.,
naši stroji so bili zastareli in ne- (Nadaljevanje na 11. stra
POVZETKI S TISKOVNE KONFERENCE OB IZIDU KNJIGE: »KAKO SI PRIŠELNA SVET«


Ivan Bizjak, pedagoški svetovalec založbe MK:
Uvodna beseda na tiskovni konferenci
Zadnja leta izda naša založba poprečno vsak dan novo knjigo, a med temi knjigami bi težko našli delo, kakršno je knjiga »Kako sem prišel na svet«, ki obravnava vprašanja, tematiko in tudi problematiko, s katero se mora spoprijeti vsaj dvakrat v življenju — prvič kot otrok, drugič kot oče ali mati — vsak, tudi slovenski človek. Zato je bila odločitev založbe, da je uvrstila knjigo v svoj program, s te strani lahka. In vendar se je prav ob tem delu pojavilo mnogo vprašanj, ki so splošna ali specifično slovenska. Kajti knjiga »Kako si prišel na svet« sodi v področje našega vzgojnega dela in tukaj se bo — kot vzgojno sredstvo srečala z našimi vzgojnimi smotri, z našo tradicijo in predsodki, z našo mentaliteto in razmerami, v katerih živi nad tisto tisoč slovenskih otrok. Od strokovnjakov s področja medicine, pedagogike, psihologije in praktičnega dela z učenci in starši ne moremo pričakovati receptov za uporabo knjige, ker pri vzgojnem delu, posebno še, ko gre za tako veliko število naravnih in poklicnih vzgojiteljev in za še večje število otrok, recepta ni. Vendar pa pričakujemo, da bo današnja konferenca sporočila javnosti prvo oceno knjige z različnih zornih kotov in hkrati odgovorila na nekaj bistvenih vpra-šanj, ki jih knjiga izziva in nanje tudi odgovarja pri naši domači in šolski spolni vzgoji, kjer še nismo dosegli ravno zavidljivih uspehov. Spregovoriti hočem o tem, koliko in kako bo lahko knjiga vzgojiteljem v pomoč in po kakšnih poteh bo prišlo njeno sporočilo v zavest vzgajanih otrok.
prof. Brane Vesel, pedagoški svetovalec pri Zavodu za šolstvo SRS:
Knjiga naj pomaga vzgojiteljem odgovoriti otroku
V uvodu h knjigi je Zavod bi osiromašil tisto človeško sfero, šolah že imeli, vendar se je kaj za šolstvo podal oceno knjige. V Pri živali je rojstvo vprašanje rada sprevrgla v preveliko bio-njem smo hoteli povedati vzgoji- biološko fiziološkega akta, pri logiziranje in v preveliki vnemi teljem in staršem, da to ni kakš- človeku pa je tu vprašanje vseh ^oper nazadnjaško miselnost je na modna, konj nokturna knjižica, elementarnih čustev, vseh kate- včasih zažla v pretiravallje in v ampak da je to seriozno studioz- gonj, ki odrejajo človeško Ijube-no delo, ki ima predvsem ta cilj, zen in človeško spolnost. V uvo-
se uravnava razumevanje otroka v pravo smer. Določene starostne meje ni; zavi&i od stopnje privzgojenosti in izobrazbe, ki jo je otrok že dosegel, od tega, kdaj
.....	,	.	,. sprašuje. Ni dovolj, da otroku
________________._______ .	. rušenje tistega, kar je nova eti-	na mizo Po_
da je učiteljem v pomoč, kadar	du smo zato poudarili, da morajo	ka> morala, nov estetski vidik,	frebno	je,	da mu	obrazložimo
gre za pomembno otrokovo vpra-	učitelj In starši vedeti, da je ena	kar je vse sestavni del sociali-	stvari,	ki	so zanj	še pretežke
Sanje: Kako sem prišel na svet.	njihovih osnovnih nalog in dol-	stične kulture človeka. V pogo-	in nerazumljive in da dodamo
Knjižica je namenjena otro-	žnosti dodati tej čudoviti knjižici	voru med materjo in otrokom,	tisto toplo	človeško	noto. Načelo
ku, leta niso omejena. Namenje-	tisto človeško potezo, ob kateri	0,b slikah, ob branju teksta, ob	naj bi	bilo: Kadar otrok vpraša,
na mu je takrat, ko zastavi vpra-	bodo otroci razumeli, da človeš-	komentarju matere ali vzgojitelja	takrat	mu	povej in razloži.
Sanje. Otrok vpraša celo zelo	kega spolnega življenja ne ure-
zgodaj, ko še ne zna brati, in	jajo samo endokrine žleza, tem-
takrat bo vzel v roke knjigo ro-	več socialne zakonitosti in odno-
ditelj ali vzgojitelj in ob njej	si, pri čemer so: ljubezenska ču-
in ob razlagi ter ob komentira-	st v a in zavest odgovornosti tista
nju bo otrok doživel in sprejel	elementarna izhodišča, ki jih
celoto vizualno in v tekstu. V	starši posredujejo otrokom in jih
uvodu smo poudarili, da je po-	otroci tudi osvajajo, 2e avtorji
trebna beseda vzgojitelja in star-	knjige so predvideli sodelovanje
šev, da s knjigo nismo zmanjšali	staršev in vzgojiteljev (vidik soodgovornosti za odgovor ne uči-	učitve). Dali so biološkofiziološki
telja ne staršev, le razbremenili	vir, ki ga ob tekstu povezuje po-
smo ju in pokazali pot. Potreben tem ta širši element, je intimen kontakt, predvsem Prepričan sem, da bo velik
dr. Franc Pediček, Pedagoški institut:
Koristen pripomoček, ne pa »deus ex machine«
Ko vzame človek knjižico pr- prilikah prav ta uvod, saj bi dru-vič v roke, je je, čeprav v neki gače najbrže mnogi naši zelo »na-zadregi, vesel, saj se mu pred- predni« starši in učitelji slikanico zgodaj. Pozneje, ko bo otrok sam del vzgoji t'eije v~ kn j iilc o "z vesei stavi kot naš prvi »učbenik« za enostavno dajali otrokom v roke.
bral in ko mu bodo že prve infor- ijem sprejel in s to knjižico je macije dane, bo laže sam pre- bil storjen velik korak naprej, gledoval knjigo in poglabljal svo- ob vsej poplavi seksološke bleje znanje. Delim mnenje z dr. rature je knjižica čtivo, ki je Pedičkom. da je premočan bio- človeško in pedagoško utemelje-
spolno vzgojo na najnižji razvoj- To bi bilo pa tem bolj sporno, ni stopnji.	ker je v slikanici premalo po-
Ko pa dlje časa razmišljaš o udarka na antropološkem, to je knjižici, uvidiš, da le-ta nekam na vrednostno človeškem vidiku prehiteva naša spolnovzgojna pri- spolnosti, a preveč na rastlinsko-
loški vidik lahko nevaren, lahko no delo in so ga učitelji res lahko zadevanja. Vse kaže- da so se te- živalskem. Zaradi tega motijo sli'
ga zavedali tudi njeni izdajatelji, kanico v besedi in v podobi mno-
veseli.
Nekaj splone vzgoje smo po
dr. Darinka Kosova, zdravnica, svetovalka Inštituta za načrtovanje družine:
Pridružujem se mnenju dr. Tekavčiča v vsem. Ta knjižica je zelo primerna za starše in
Nemara so prav zaradi tega naprosili zavod za šolstvo SR Slovenije za ustrezen uvod. Prav ta uvod pa je to, v svetu bojda toliko znano slikanico za otroke, prerazvrstil ali prekvalificiral v
gi dokaj grobi biologizmi, ki bi se jim lahko izoginili, če bi založniška hiša organizirala strokovni razgovor pred izdajo slikanice, ne pa po njej.
Prav gotovo pa je vse odvisno
nekak učbenik za starše in uči- 0d načina in od pedagoškega tak-telje.
To pa je prav gotovo tako bi-
ta ali sloga, kako bodo starši in učitelji uporabljali knjižico. Golo stven poseg v celotno miselno za- ponujanje slikanice otrokom nam snovo slikanice, da je človek ob bo spolnovzgojna prizadevanja
sem videla nekaj podobnega v obliki knjige in tudi kot film v televiziji pri otroškh oddajah. Le da je tam velko manj rastlinskih in živalskih primerov, začenjajo takoj s človekom. Prepričana sem, da bo knjiga res pomagala pri spolni vzgoji v šoli, posebej pa še staršem, ki včasih res ne vedo, kako naj na prime-
vzgojitelje. Tudi na Švedskem njej v tem večji zadregi, čim dlje prav gotovo še bolj zapletlo. Knji-
jo prebira in razmišlja o njej. žice zatorej ne moremo imeti za Toda to ni samo po sebi nič nekak »deus ex machina«, ki bi slabega — mogoče celo nekaj zelo nam želeno rešil celotno to ob-pohvalnega — saj nas opozarja, čutljivo problematiko družbljenja kako občutljive so te vzgojne in človečenja najmlajših rodov, stvari. In tako dobiva ta uvod v Lahko nam pa postane pri tem naši izdaji — čeprav je protislo- oblikovalnem delu koristen pripo-ven za stvar samo — pomembno moček in pomočnik, če jo bomo vlogo, ki je ne smemo prezreti, če znali uporabljati s pravo mero nočemo slikanici priustvariti prav tovrstne »naprednosti«, z resnično ren način odgovorijo otroku na nasprotne usode, kakor ji jo želi- pedagoško razumnostjo in s pri-njegova vprašanja. Želela bi čim mo. Rečemo celo lahko, da priču- zadeto moralno odgovornostjo, več takih izdaj.	jočo slikanico »rešuje« v naših	dr. Franc Pediček
Na tiskovni konferenci je sodelovalo tudi nekaj ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol, ki so se oglasili k razpravi
Bogo Javornik, novne šole Prule:
dr. Bogdan Tekavčič, primarij Centralnega ginekološkega dispanzerja:
Z 25-letno zamudo pri nas knjiga o porajanju otroka
ravnatelj os- v tem okviru naj bi govorili v vornosti. Zato je faktor dozore-tej knjigi. V knjigi pogrešam po- losti še toliko bolj važen in po-.	.... udarjanje važnega dejstva, nam- memben. Ce ne izstopa iz knji-
Spolna vzgoja se v soli res reč, da se porajanje in rojstva ge same> naj bi 0 njem spreg0_ obravnava v glavnem pri btolo- človeka, kot tudi drugih živih VQrili v uvodu> kadar ^ knjiga
SnrJ raz^edu todeloI"f ,Pf bitij- d°*aja na neki	d°- ponatisnjena. Zdaj naj to vrzel
- -goJ‘; !S€Vedaz blo;loš- zorelosti. Ce prenesemo na žival izpolnijo vzgojitelji in starši, ki kim vidikom, ki je večkrat kn- _ tudi piščanci še ne nesejo jajc. bodo otroku knjig0 posredovali. t^.1- Cf smo govorili na_ šol- Neka dozorelost je nujna, neka Saj nam gre vsem le za da bi »Kin Konferencah o vpraasnjih starost pri človeku še posebej, naši otroci srečni in bi do-spolne vzgoje, je bilo to za sta- ker je razumsko in etično bitje, življali sebe in svet skladno in rejše nekak tabu, mlajši pa so ki se mora zavedati svoje odgo- lepo. zahtevali odkrito pot in pogovor o teh vpraasnjih. Ob tej knjižici smo ugotovili, da je primerna za nižje razrede osnovne šole in jo bomo tudi naročili za vse razrede. Na roditeljskih sestankih se bomo najbrž nekoliko težje znašli sami, zato bomo prosili za pomoč strokovnjake zdravnike.
Jože Valentinčič, profesor pedagogike:
Mnenje o knjigi »Kako si prišel na svet« — povzetki
j V založbi Mladinske knjige g, tihe, brez velike reklame, iz-k4 v prevodu Sonje Čeligoj in ‘redbi Metke Simončič ilustri-^3 knjiga ameriških avtorjev kL C. Andrya im S. Scheppa: S|i Prišel na svet« (naslov ^ginala: »How Babies are ma-
rav g°t°vo ni krivda založ-l skih hiš, najmanj pa Mladinske nJjp. da vozni red izdajanja te vzgojno-seksološke literatu-V ni logičen! V poplavi quasi jgejne seksološke literature je <}6j0 v slovenščini nekaj resnih (j0 domačih avtorjev in prevoja • Vse za višje vzrasti. Priču-taa knjiga, kot temeljni kamen Sol •nijarne in zgodnješolske sek-Ul-ni e edukacije, je v katastro-Un’ zamudi. Izbiti bi morala, leti ?snovni zidak, vsaj pred 20 VSg. tn v tem času doživeti že ■> 10 predelanih ponatisov! a knjiga, ki je pred nami Nazornimi ilustracijami in D-NHim tekstom, na preprost ih 'A od oprašitve cvetic, raz-^vanju živali do spočetja a človeku in njegovem rojstvu,
nazorno odkrije važne skrivnosti: »Kako si prišel na svet«.
Naše raziskave med starši so pokazale, kako slabo so ti isti pripravljeni odkriti otroku štirih ali petih let resnico, ko prvič vpraša kako je prišel na svet! Saj jih je kar 32 odstotkov odgovorilo, da ga je prinesla štorklja, 43 odstotkov, da so ga kupili in 11 odstotkov, da so ga dobili v bolnišnici.
Knjiga, ki je pred nami, bo zapolnila veliko vrzel.
Čeprav je sličnih knjig na svetovnem tržišču več, si je pričujoča utrla solidni sloves v mnogih evropskih deželah. Ta, rekel bi mednarodna afirmacija originala, je bila verjetno tudi glavni razlog, da je založba Mladinska knjiga segla po prevodu, namesto da bi angažirala domače avtorje. Resda niso na široko zasejani, vendar kolikor jih je, so dovolj kompetentni in bi bili več kot sposobni, samostojno ustvariti nekaj podobnega.
Knjigi ni očitati večjih medicinskih napak, ravno tako ne
pedagoških, če Izvzamemo hud spodrsljaj, ko v nazornem stavku ob rojstvu otroka avtor uradno pribije, da je porod za ženo hudo boleč proces. Zdi se kot bi slišali biblični rek: »In v bolečinah boš rodila svojega otroka«. To pomeni vsaditi v deklico, ki knjigo čita, ob skrajno neprimernem času, ostrašujočo resnico, da jo čaka za časa materinstva huda bolečina. Ko pa obenem vemo, da je porodna bolečina produkt civilizacije in jo porodničarji sodobnega časa z naravnimi metodami psihoprofilakse zelo uspešno odklanjajo.
Knjiga, kot je pred nami, je namenjena dobri četrtini milijona otrok v Sloveniji. Dosegla pr bo pravi namen le, če jo bodf vzeli v roke in solidno proučil' vsi starši in vzgojitelji predšolskih in šolskih otrok. Le tako bodo mogli vsd govoriti enak. nepotvorjen jezik o večni in nespremenjeni resnici: Kako sd prišel na svet!
Ivan Berce, ravnatelj osnovne šole Tone Čufar:
Resnica o človekovem rojstvu je ena izmed resnic, ki jih zakrivamo otroku, ker smo sami produkt take vzgoje. To moramo enkrat preiti in se potruditi prikazati otrokom resnico. V rasti človeka rabimo izraze, ki ponazarjajo zrelostne dobe: deklica 7” ‘teček, fant — dekle, moški — ženska oziroma mož — žena in
Knjiga ne bo zapolnila dvajsetletni vakuum na področju literature za spolno vzgojo mladih — kot trdijo nekateri — ampak le določeno vrzel v tej literaturi pri nas.
Res je, da ni bilo knjižice, ki bi odgovarjala na prva vprašanja otrok, id bi bila namenjena obdobju otroštva. Na ta vprašanja so starši lahko našli odgovor v delih Helene Puharjeve, posebne knjižice za otroke pa ni bilo.
Knjiga »Kako sd prišel na svet« ima mnogo pozitivnih elementov, To je predvsem nazorna in dostopna razlaga principov o nastanku živega bitja — rastlin, živali in človeka. S temi pozitivnimi elementi je knjiga lahko-koristen pripomoček za starše in učitelje, kako naj otroku odgovorijo na postavljena vprašanja. V knjižici pa moti biologiziranje. kar se kaže zlasti v nepotrebni, preveliki nazornosti in primerjavah Iz živalskega sveta pri razlagi spolne združitve.
Potrebna bi bila — za starše in učitelje — metodična navodila. Z njimi bi dosegli to, da bi apriorni nasprotniki te knjižice prevzeli iz nje vsaj tisti del razlage, ki je za vse sprejemljiv in da bi jo znali pravilno uporabljati. Metodična navodila morajo starše in učitelje, tudi prepričati še o marsičem, da bodo knjižico čustveno pozitivno sprejeli.
Če bodo mnogi knjižico odklonili, so zato globlji psihološki in sociološki vzroki. Gre za preobrazbo miselnosti o spolni vzgoji, za proces, ki bo trajal še desetletja. Cez deset let bo javnost gotovo zavzela precej drugačen odnos do take knjižice kot danes. Večina otrok v dobi naivnega realizma ob taki razlagi in prebiranju knjižice verjetno ne bi doživljala emocionalno negativnega odnosa, ker otroci v tej dobi jemljejo stvari prirodno in še niso obremenjeni z različnimi doživetji in z vzgojo, ki jo imajo odrasli.
Iz novih poljudnoznanstvenih knjig o pomembnih odkritjih
OB TEMPU DANAŠNJEGA ŽIVLJENJA KOMAJ SLEDIMO HITREMU RAZVOJU TEHNIKE IN DRUGIH ZNANOSTI. PREMALO IMAMO ČASA, DA BI SE LAHKO LAIKI POGLABLJALI V POSAMEZNE ZNANOSTI IN SLEDILI NJIHOVEMU RAZVOJU DO IZREDNIH SPOZNANJ. ZATO SO NAM ZELO DOBRODOŠLE KNJIGE, KI NA KRATKO, VENDAR JASNO IN RAZUMLJIVO OB ŠTEVILNIH DOBRIH ILUSTRACIJAH OZIROMA FOTOGRAFIJAH NAZORNO ODGOVARJAJO NA NOVA VPRAŠANJA.
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA IMA VSAKO LETO V SVOJEM PROGRAMU VEG TAKIH IZDAJ, KI SO PISANE TAKO POLJUDNO, DA JIH LAHKO BERE MLADINA IN SI OB NJIH ŠIRI SVOJE ZNANJE IN RAZGLEDANOST NA VSEH PODROČJIH. ŽE DANI JE ZALOŽBA S PROSPEKTOM NAJAVILA PET ENCIKLOPEDIČNIH IZDAJ: ODKRITJA IN RAZISKOVANJA, OCEANI, ASTRONOMIJA, MATEMATIKA V NASTAJANJU IN MODROST ZAHODA.
ERICH VON DANIKEN:

^ "H
SPOMINI NA PRIHODNOST
(Nerešene uganke preteklosti)
Številne arheološke najdbe, ki kritja in najdbe nasprotujejo zgrajena po koledarju — Preselje-
Proti koncu decembra je izšla prva od teh knjig
ODKRITJA IN RAZISKOVANJA pisca Franka Debenhama v prevodu dr. Dušana Savnika.
Prijetno pisano podajanje resničnih dejstev o odkritjih in raziskovanjih se začenja nekako pred 50.000 leti, ko so ljudje postajali že dovolj spretni izdelovalci orodja, in se sistematično nadaljuje do današnjega prizadevanja pri raziskovanjih.
Seznanja nas z množico drznih mož, ki se niso bali za svoja življenja, ki so odhajali v neznane kraje, in prikazuje tudi slabe strani nekaterih raziskovalcev in zavojevalcev. Sla po spoznanju novega je bila vedno gonilna sila vsega napredka.
V knjigi so številni raznovrstni zemljevidi. Skupaj z zemljevidom na prvem in zadnjem veznem listu ima knjiga pet velikih preglednih zemljevidov, ki z
zgodovini
svetovnih
človeškega osvajanja morij, o razburljivih
jih doslej na videz ni bilo mogoče vsaki navadni zgodovinski razlagi, pojasniti, in številna opozorila v najstarejših človekovih zapiskih so vzrok, da je Erich von Daniken pričel vneto raziskovati nerešene uganke preteklosti. Pri tem je ugotovil presenetljiva dejstva, ki bi nas lahko spodbudila, da bi svoje predstave o prazgodovini na
Za kaj gre?
Erich von Daniken se ukvarja s tem vprašanjem skoraj 13 let. Preletel je nad 100.000 kilometrov, bil v džunglah Srednje Amerike, v Nubijski puščavi, na bolivijski Visoki planoti, kakor tudi na arheoloških najdiščih v Libanonu. O rezultatih teh potovanj je med
novo proučili. Avtor poziva arheo-
.. loge. kemike, zgodovinarje in dru- drugim predaval na 7. kongresu potovanjih šestih najpomembnej- ge strokovno usposobljene ljudi, o NLP v Mainzu. Njegovo preda-sih osvajalcev oceanov, o morski naj se združijo in poskušajo nje- vanje, katerega trditve so, kakor
vanje ljudstev kot družinski izlet — Neki »bog« zamudi sestanek — Zakaj so zvezdarne okrogle — Računski stroji v pradavnini — itd.
Erich von Daniken je bil rojen leta 1935 v Švici. Od leta 1955 nenehno potuje. Samo v letih 1986 in 1967 je preletel okrog 100.090 km, da bi raziskal vprašanje: Ali so naše
gih planetov? S svojo knjigo ne daje dokončnih odgovorov, temveč zastavlja vrsto polemičnih ugotovitev in izziva arheologe, antropologe, fizike, kemike in druge strokovnjake, da bi začeli raziskovati tudi v smeri njegove teze.
Od februarja 1968 do avgusta 1969 je izšel nemški izvirnik njegove knjige v nakladi 350.000 izvodov. Zdaj je delo izšlo pri nas
prednike obiskala bitja z dru- v prevodu Antona Jakopiča.
biologiji, o izgubljenih kulturah gove trditve resno in brez pred-in mestih, o fotografiji morskega sodkov pojasniti. V votlinah v ^na-	Kohistanu so odkrili skice, na
ASTRONOMIJA, Fred Hoyle katerih je vrezan položaj zvezd — s svojimi spisi, z razlagami in Pred 13.000 leti. Na bolivijski Vi-sintezami ter z več kot 400 skrb- s°ki planoti so izkopali 15.000 let no izbranimi ilustracijami in dia- stare lobanjske kosti »desetletni-grami pojasnjuje vesolje, ki nas ka«, ki nikakor niso pripadale obdaja, istočasno pa prikazuje nekaki polopici. Z novimi raz-razvoj vedno bolj natančnih in- iskovalnimi metodami z radio-strumentov in tehnik za razisko- aktivnim ogljikovim izotopom C 14 vanje sončnega sistema zvezd in so dokazali, da so tam že pred drugih osončij.	30.000 leti živeli ljudje. Ta od-

obarvanim
tiste dele sveta, ki so jih poznali v letih 150, 1420 in 1550. Na našem planetu je še zmeraj nekaj območij, kamor še ni stopila človeška noga, čeprav so jih že fotografirali iz zraka, npr. pokrajine na Antarktiki, osrednje pogorje na Novi Gvineji, džungelski predeli ob Amazonki in v Afriki, z ledom prokrita Grenlandija in severozahodna Sibirija.
To so oddaljeni, težko dostopni kraji, ki še čakajo človeka, da jih podrobneje razišče. Nadaljnji zemljevidi prikazujejo postopno
prodiranje na posamezne celine; gi izdaji zapisal, dale bila knjiga na Šestnajstih so začrtane poti, zaradi cenzure večkrat pisana v kccisi so po morju in po kopnem ezopovskem jeziku, to se pravi, raziskovalci, na da je ideolgija dialektičnega ozi-sestih globusih pa so zarisana po- r0ma historičnega materializma 1]U^Vtpre- Podana v nekakšnem simbolu in v	C<^ naJstareJslh cas°Y; z nadomestnimi, poenostavljenimi
— začenši™ dosleTzna^im prvim P°jmi iZ ekonomske teoriie- Po-
pravi celo Werner von Braun, mogoče, je vzbudilo veliko pozornosti. Na kratko rečeno trdi tole: V vseh časih so bili medzvezdni poleti! Zemljo so že pred tisočletji obiskali vesoljci! »Same nemogoče stvari,« bi mogli reči. Vendar pisatelj more svoje trditve celo podpreti. Tema, o kateri govori Erich von Daniken, leži še vedno v senci nezaupanja in konservativnega gledanja enega dela znanstvenega sveta. Ne glede na to pa so pisateljeva razmišljanja in teze za vsakogar, ki se zanima za naravoslovje, izredno zanimiva in vredna premisleka, ker nas spodbujajo, da razmišljamo o navidezno nemogočem in nedoumljivem.
Knjiga je razdeljena v dva-
,Znana resnica je, da je naj- doba sužnjelastniške \i sistema;	P0SlaVlJ’ °d katenh da.iemo
lisa. res dobra tista literatura Rranrrio c«	.V	HfcJKdj
r-—
...
N
NAŠ ČUDOVITI SVET
POTOVANJE SKOZI ČAS
EDVARD KARDELJ:
Potovanje skozi čas
reliefom prikazujejo boljša, res dobra tista literatura --	” za mladino, ki zadovoljuje tudi
odraslega bralca. V to vrsto klasično napisanih mladinskih tekstov spada tudi knjiga Edvarda Kardelja »Potovanje skozi čas«. Seveda avtor ni imel literarnih, pisateljskih ambicij, pisal je poljudnoznanstveni tekst, a z okvirno zgodbo o Štefanu, ki ga učenjak Vsemoč na stroju »Časa« vodi skozi zgodovino, je vendarle uporabil nekak literarni pristop, kar knjigo prijetno oživi ter snov približa mlademu bralcu.
Avtor je v predgovoru k dru-
Brazde se poglabljaj* — doba fevdalizma; Mesta se širijo — doba kapitalizma; Hiše jim niso nikoli dovolj visoke — doba imperializma; Staremu svetu ni več vrnitve — je pa prikaz delavskega gibanja in njegovega zmagovitega napredovanja in širjenja; sledi poglavje Potovanje se zaključuje kot epilog.
Knjiga je torej spretno, pa tudi nevsiljivo komponirana po zastavljenem konceptu. In morda še nekaj: izšla je leta 1933, ob
zanimivih podnaslovov:
III. poglavje: 1000 let stari zemljevidi — Predzgodovinska letališča — Pristajalne steze za bogove — Naj starejše mesto na Zemlji — Kdaj se tali kamnina itd.
. IV. poglavje: Biblija ima prav — Bog, vezan na rok — Mojzesova skrinja zaveze je bila nabita z elektriko — Vsestransko uporabna vozila bogov v puščavskem pesku — Vesoljski potop je bil vnaprej določen — Cernu so »bo-
stopu Hitlerja. Kardeljeva knjiga g°™ zahtevali Posebne kovine
namernim raziskovalcem Hano Feničan iz Kartagine in Ksenofo-nom ip Grčije — od 470 pred našim štetjem dalje navedeni za vsakega pomembnega raziskovalca zgoščeni življenjski podatki, njihova pot pa prikazana z majhno zemljevidno skico.
Čeprav se je način raziskovanja v marsičem predrugačil, še v mnogih predelih na svetu opravijo raziskovalna potovanja peš. Znanstveno delo pa, ki je danes glavni povod in opravičilo za raziskovanja (v starih časih je bila to le trgovina), terja velike strokovne priprave — se pravi zbiranje in proučevanje vsega doslej znanega. In danes enako kot v vsej svoji zgodovini ima človek težnje po raziskovanju in odkrivanju novih stvari.
Naslednji dve knjigi izideta v letošnjem letu, in sicer: OCEANI, T. F. Gaskell in drugi — o
naslov prve izdaje (1934) in druge, povojne izdaje je govoril o »gospodarski zgodovini«. V nekem smislu pa je prav ta podnaslov, če smemo tako reči, »ezopovski«, saj knjižica podaja celotno zgodovino razvoja človeške družbe, pri čemer je gospodarstvo le osnova in okvir, iz katerega raste zgodovina kot celota. Je torej skica, ki hoče biti sinteza.
Tudi naslovi posameznih po-
je takrat pomenila za mladi rod vizijo neke svetle bodočnosti, ki mora priti, toda vizija bodočnosti skozi — borbo.
dr. Jože Kastelic na tiskovni konferenci pri založbi ob izidu knjige
LASZLČ DALA:
VI. poglavje: So bili vsi letopise! enako čudaško fantastični — Vedno znova »nebeško vozilo« -— Eksplozija vodikove bombe v pra^ davnini — Kako so brez daljnogledov odkrili planete — nenavaden siriusov koledar itd,
IX. poglavje: Mesta v džungli,
ROJSTVO STROJEV
— Živimo v svetu strojev, tive, velike tovarne, pekarne in pravi pisec te knjige, Madžar; ladje velikanke, ki se na njih
gre za družbenorazvojne dobe po shemi in sekvenci materialistične zgodovinske koncepcije. Poglavje Štefan gre na pot je, kot se razume, uvodno. Slede poglavja: Iz najtemnejših dni — kultura
je in stroji, ki jih je človek izumljal. Ostalo pa je še nekaj stvari, ki spominjajo na delo s samo roko, predvsem pri merah: za ped daleč, za pol prsta široko,
■:::...................™
glavij so »ezopovski«; dejansko sprehodimo se med stroji, poziva skriješ kot palček za velikanovo
mladega bralca.	grivo.
Pripoveduje prav otroku od Na 94 straneh prikaže z opisi osmega leta starosti dalje in ga in s številnimi barvnimi slikami prgišče češenj, dva komolca dol-povede iz pravljičnega sveta, kjer razvoj od osnovnih človekovih žine itd. je vse čudežno — od čudežnih pomagal do najsodobnejših stro- Knjigo deli na poglavja:
_______ preprog in čarobnega zrcala, od jev. Začne s samo človekovo ro- »Znanost« primitivnih ljudstev
lovcev in zbiralcev hrane v pra-	varoyalne obleke ognjene vile in	ko — »ni je čudovitejše stvari,	— o prvih orodjih, orožjih in	o
skupnosti: Prva semena so vržena	°Senj bruhajočih zmajev, od lec-	kot je roka, in vse, kar si zamiš-	takratnem načinu življenja.
— kultura poljedelcev in živino-	t°ve_hišice do velikanov —^ v	Ijamo, ustvarjamo s pomočjo Rdeči cvet — o izdelkih	iz
resnični svet strojev. Vse ono ču-	rok.« Rokam pa je pomagalo iz	gline ter o prvih risbah, okraskih
dežno iz časov pravljic je v da-	dobe v dobo najrazličnejše orod-	na posodju, orodju in orožju,	o
rejcev, začetki razrednih struktur, ne pa še formiranih razredov;
Gospodarji in sužnji — doba starega Orienta in klasične antike,
m
jfzmk čkhenham
ODKRITJA RAZISKOVANJA

E
V\	/ ■
It A
" !n fkthRittt i >>	, s
I V 'T' ]/? ! f ; J.;
m,
s„v
i v tA

našnji dobi tehnike že resnično: letala, televizijski zasloni, azbestna oblačila kovinarjev, lokomo-
NAJNOVEJŠA POLJUDNOZNANSTVENA DELA ZA MLADINO založbe
MLADINSKA KNJIGA
Edvard Kardelj: POTOVANJE SKOZI CAS Ilustrirana izdaja v zbirki Naš čudoviti svet.
Format 19 X 27 cm; 96 strani; cena 45 dinarjev
Laszlo Dala:
ROJSTVO STROJEV Ilustrirana izdaja Format 18X24,5 cm; 94 strani; cena 29 dinarjev
Frank Debenham: ODKRITJA IN RAZISKOVANJA Ilustrirana izdaja v zbirki Pet enciklopedičnih izdaj Format 22 X 28 cm; 272 strani; prodajna cena 130 dinarjev
Erich von Daniken: SPOMINI NA PRIHODNOST Format 12,5 X 19,5 cm; 195 strani; cena 40 din
okrasju itd.
Koče in palače — o prvih gradnjah in o velikih gradnjah pri raznih narodih, in o njihovi prehrani takrat.
Čarobne risbe — ko je človek prvič hotel z1 narisano risbo nekaj dopovedati ljudem — se pravi o nastanku in razvoju pisav.
Prva velika odkritja — o prvih okornih ladjah, ki so se odpravile na pot do neznanih dežel, o prvih daljnogledih, ki so z njimi opazovali zvezde, in o mnogih novih odkritjih.
V srednjem veku — ko že vlivajo zvonove, izdelujejo tkanine ter poskušajo tiskati knjige-Parni stroj — z njim se začenja pomembno novo obdobje. Dalje se vrste poglavja: Vladavine elektrike, Osvojitev hitrosti, Povsod so stroji in Človek velikan-»Stroji grade ceste, stroji črpajo vodo, ladja-bager gradi pristanišča...
Jedrska fizika je odprla človeku veličastne perspektive s tem, da mu je dala nov vir energije, jedrsko energijo, ki jo vsebujejo atomi v snoveh . ■ ■ Nekoč bi se zdelo nemogoče, ustvariti umetno morje ali zasaditi vrt sredi puščave. Va-nes pa vemo, da je vse to moc uresničiti po zaslugi znanosti in strojev. Človek jih obvladuje in omogoča napredek civilizacije. Vse bolj se zdi kot velikan, ki kroti elementarne sile in ustvarja nove vir6 energije.«
Tako, v takem stilu pripov®' duie pisec otrokom in jih ze\° ■^•ijetno in kramljajoče vodi ll •torih časov v novega.
Delo je prevedla iz francoS*1' ne Marija Kovač.
STRAN If
NAPREDEK INDUSTRIJSKE PEDAGOGIKE V JUGOSLAVIJI
Ustanovljeno je društvo industrijskih pedagogov
Na Reki je bilo 5. in 6. decembra 1969 že drugo posvetovanje industrijskih pedagogov Jugosla-vije. Na programu strokovnega dela so bila naslednja predavanja:
— Aktualni problemi in na-‘°ge industrijsko-epdagoške teorije in prakse,
— Industrijsko-pedagoške ide-ie in stvarnost,
— Pedagoška dihotomija,
— Funkcionalno industrijsko izobraževanje in usposabljanje,
— Integrativne tendence,
— Industrijsko formiranje visokih strokovnih kadrov,
— Znanost in industrijsko izobraževanje,
— Šolanje in usposabljanje industrijske operative,
— Industrija in družbeni sistem izobraževanja,
— Akademizem in kontinuira-dost industrijskega izobraževanja, — Izobraževanje, tehnološki in ekonomski napredek,
— Kompjuterizacija in industrijsko izobraževanje,
— Sociološki aspekti izobra-Zevanja in zaposlovanja,
Že iz nakazane tematike je razvidno, da se idustrijska pedagogika kot specialna znanstvena Pedagoška disciplina, ki obravna-va vzgojo in izobraževanje z vidika dela, ukvarja z vso sodobno Problematiko usposabljanja stro-
kovnih kadrov predvsem za po- štvo industrijskih pedagogov Ju-trebe industrije.	goslavije, kateremu predseduje
Prav zaradi naglo razvijajoče dr. Martin Petančič. Za prvega se naše industrije, nenehnih no- podpredsednika pa je bil izvoljen vosti na področju tehnoloških po- tov. Drago Glogovšek, vodja sek-stopkov, ki povzročajo in zahte- torja za strokovne šole na Zavodu vajo dinamiko v delitvi dela, si za šolstvo SRS. tudi industrijska pedagogika v	Osnovne naloge društva so
Jugoslaviji počasi, toda vztrajno naslednje:
utira pot. Njen začetek sega v	— uveljavljanje enotnega kon-
leto 1953, ko je republika Hrvat- cepta industrijske pedagogike v ska ustanovila na Reki Višjo pe- Jugoslaviji,
dagoško šolo z nalogo, da vzgaja	— koordinacija dela pri na-
učitelje za pouk strokovnih pred- daljnjem razvijanju industrijske metov na strokovnih šolah. Devet pedagogike,
let za tem, to je 1962, je prera- — afirmiranje industrijske pe-sla v Visoko industrijsko pedago- dagogike v teoriji in praksi, ško šolo. Odslej pripravlja prvo — organizirano strokovno iz-in drugo - stopenjske inženirje popolnjevanje, strojništva, elektrotehnike, mate- — aktivno sodelovanje na
matike, fizike, diplomirane indu- vseh področjih vzgoje in izo-	_	_
strijske pedagoge, učitelje prak- braževanja strokovnih kadrov, nja osnovni šoli v Kočevju uspešno deluje vokalna skupina Do-re-mi, ki pod vodstvom glasbenega p -tičnega pouka in organizatorje	— dopisovanje v strokovne dagoga Ivana Staniča nastopa na proslavah v šoli in tudi drugod. Za konec šolskega leta nameravaj
pouka teorije in prakse. Učni pro- časopise in revije, predavanja, grami so sestavljeni tako, da do- — delati na znanstvenih in bijo vsi profili temeljito pedago- proučevainih nalogah, ško izobrazbo.
V minulem letu so odpravili stopenjski sistem in uvedli kontinuiran študijski program.
Kot edina tovrstna izobraževalna institucija v Jugoslaviji pa šola ne daje samo ustrezne strokovne in pedagoške izobrazbe
— sodelovanje s pedagoškim in andragoškim društvom.
Branimir Lorenčič
Nov vrtec v Šempetru pri Novi Gorici
Pred nedavnim so odprli v
PRIPIS K PISCHLOVI »ZGODOVINI UMETNOSTI-«
KaJoor je izid »Zgodovine umet-Gine Pisched dobrodošlo 6e-JJnje in pomembno zlasti za najšir-krog, ki se želi spoznati s tokovi J^etnoesti, pa je umestno pripisati ^aj nekaj kritičnih besed. Tri knji-Ss zaobjemajo kronološko izbrano ^ov od prazgodovine umetnosti do Abstrakcije XX. stoletja. Po zamisli “Zgodovin^ umetnosti- namenjena J^enstveno onim, ki se želijo se-fbaniti z zgodovinskim razvojem Jjtoetnostnih pojavov. Avtorica je ^šLa posrečeno sorazmerje med zapisano besedo in slikovnim gradi-Nedvomno je taka usklajenost bolj važna glede na izhodiščni ^Airien. Seveda se je spričo obilne-8* slikovnega gradiva avtorica mo-r*la omejiti le na tiste bistvene, nezgrešljive pojave, ki dajejo rdečo v razvoju umetniške ustvarial-Pri slikovnem gradivu je sim-PAUčno, da je večji del slik v bar-vAh, in to kar solidnih; črno-belih ^produkcij pa se je avtorica poslu-Jia zlasti pri arhitekturi in delo-kiparstvu. Zaradi velikosti po-^rneznih reprodukcij segajo le-te oAsih na dve strani. Besedilo te-ffclji na znanstveni osnovi, vendar !* Pischlova znala ubrati poljuden, ?®če razumljiv način tolmačenja, *Ar je delu le v prid.
Očitno je, da je »Zgodovina J^ietnosti- Pischlove napisana prvenstveno za itaUjanskega bralca, si le tako lahko razložimo, da je ^poudarila umetnost, ki je nasta-7 v Italiji, o čemer se brž prepri-jAhio, če primerjamo že obseg gr-in rimske umetnosti, da ne govorimo o renesansi Juga in Severa, pijanska gotika Je precej bogato ^topana, čeprav je ta smer pri neu ufterih drugih narodih bolj izrazita, pj^na; tako zgodnječeške gotike Fis-Jblova sploh ne upošteva, čeravno vpliv sega v srednjo Evropo, bizantinski umetnosti bi avtorica morala upoštevati več slovan-.Jih umetnin, tudi z jugoslovanske-področja črnska umetnost je zgolj jjjkazana. Modemi tokovi XX. sto-vJtJa so skromneje predstavljeni, kot rV lahko bili. Zdi se, da Pischlovi ni ^na literatura zadnjih desetletij o Jekaterih umetnostnih strujah kot ^r. kubizem, abstraktna umetnost, JrCer bi pri kubizmu soupoštevala češki kubizem, kjer je treba peniti Gutfreunda in morda Cap-istega leta ko je Kandinski Skvaril prvi abstraktni akvarel, je j..rAmišek Kupka ustvaril prvo ab--Taktno olje. Hiba Pischlove »Zgo-umetnosti« je razvidna: za-hjjrarila je tisto slovansko umeit-ki po svoji izvirnosti ali moča v krog evropskih umetnostnih Jožkov. Če izvzamemo to dejstvo. £5 ie treba ugotoviti, da je lahko ^godovina umetnosti« tudi šolsko UJ0 uporabno delo, morda celo izred-d? Posrečeno glede skrbno prebrane-S* slikovnega gradiva in skoncentri-razlage, ki pa ni nikoli pusta — pa velja ugotovitev za vsa j^glavja. ki niso deležna kritike.
schlovo odlikuje tudi smisel za biol eho, marsikomu bo simpatično, 2? h e taji sodobni n aspektov, ko se r,a v umetnostno preteklost in pove o potiki in cukrenosti Jr1* kjer ji je to tuje kot sodob-človeku. Čeprav so tako vmes jjjunesd esejističnega, pa to ne po-da se Je Pischlova oddaljila ijl znanstveno začrtane zamisli ce-»zgodovine umetnosti«.
0^, Ne bo odveč še beseda o prevoja Janka Modra. Kakor je njegovo med našimi najvidnejšemi (jjNjjajaaci in je na jezikovnih po-jO^jih gotovo najbolj vsestranski, 5? ^ Pri »Zgodovini umetnositi« ne *nogei izogniti nekaterim ugovo-‘i, .rra^° ‘so nekateri umetniški naslovi ipd. podani v do-01 izpeljavi, npr. »sočutna«, kar zaobjame iste razsežnosti kot IjVp*4*, »invalidsko« cerkev bi ve-nasloviti tako, kot jo naslav-biFianoozi, kajti v tem pogledu £ morala obveljati mednarodna da umetniški objekti obdr-svoj originalni, nacionalni na-Abr' nerodneje je tam, kjer so j^emenjena imena, v praksi bi lah_ V4iJ}astal nesporazum, če ogledo-ne bi vsaj malo obvladal tu-tJSj Jezika. Ponekod pa je nepo-Q'stalo slikarsko delo z ne-5Uine<ienim naslovom, npr. pri Gau. rb0j:u “La belie Angčle«, »Never-Tor del leurs oorps« Seveda pa ne veljajo ugovori Vfiifl{OVnerri prevodu, kjer se je pre-S* ^SLr da skrbno izogibal rabi, tako značilni v ita-ns6imit in je ponudil lep prevod. e^aJ zapažanj ob Pischlovi legiji« želi prispevati k jasnej-i^j.o^^o-bi okoli nekaterih proble-Uhw * ^imer pa gotovo »Zgodovina klwino,sti" ne izgubi mikavnosti; laivi navedenim pomankljivostim je V- Vrcdnost interpretacil Fischlo. kakovostna in dobrodošla.
Igor Gedrih
učiteljem Hrvatske, temveč vseh Šempetru pri Novi Gorici novo republik. Tako je iz Slovenije že vzgojno varstveno ustanovo, diplomiralo doslej, mimo ostalih V njej je prostora za 120 otrok, strokovnih učiteljev, okoli 15 in- varstva pa je deležno le 18 % dustrijskih pedagogov, ki delajo otrok, starih od 3 do 7 let. Grad-
pripraviti celo samostojen koncert. (Foto; F. Brus)
Ali lahko naučimo otroke brati že pred vstopom v šolo?
Razredničarke I. razreda os- napisane besede, skratka učijo se Ob desetih sličicah raznih do-novne šole opažajo, da znajo ne-	brati. Mislim, da bi bilo zgrešeno,	mačih in tujih živali bi npr. otrc
kateri otroci brati že pred vsto	če bi otroke k tej dejavnosti si-	ci lahko spoznali celotno veliko
pom v šolo	liild. Najbolje je, da otrok sam po-	in malo tiskano abecedo. Slhčice
.	.	kaže interes. Lahko pa ga mu tu-	bi ponazarjale sledeče domače in
---------- -------- ...	Če se podrobneje pozanimajo ^ vzbUchmo in razvijamo. Otro- tuje živali: KRT, ŽABA, GAD,
na strokovnih šolah pa tudi na	nja sodobnega poslopja je stala	za te otroke pri njihovih starsih,	ku že]ji tudi pomagamo. Ko	OVCA, MAČKA, KOKOS, PU«
Zavodu za šolstvo.	1,430 milijonov din, kar bo obči-	navadno ugotovijo, da so se otroci	zna recimo prebrati naslove v	RAN, FAZAN, SLON, HIJENA
Zaradi izredne dinamike na	na odplačala kreditni banki v	nekako sami od sebe naučili bra-	5asnijp:u z velikimi tiskankami,	(črka A je v teh besedah vsebo-
področju strokovnega izobraževa- petih letih.	ti, ne da bi jih starši k tej dejav- mu stari<j lahko kupijo primerno vana 10-krat, K, V in O 4-krat, R
nja in problematike, ki jo ta raz- Odprtje tega vrtca pomeni, da nosti posebej silili. Pomagali so amjanjej s krajšimi besedili.	2-krat, ostale črke pa po enkrat),
voj pogojuje, je nastala potreba, so se za otroško varstvo na go- jim le, če so otroci sami iskali Zadnja leta uporabljajo po So- Na strani s sliko bi bilo ime Žida se industrijski pedagogi, sedaj	riškem območju začeli boljši ča-	pomoč, mogoče so jih včasih tudi	^ prj	branja globalno —	vali, natiskano z velikimi tiskani-
jih je že okrog 200 v Jugoslaviji,	si. Pravijo, da bodo kmalu zgra-	pohvalili in jih vzpodbujali.	analitično metodo, ki je zasnova-	mi črkami na rumeni podlagi, na
organizirajo. Tako je bilo 6. de- dili tudi otroški vrtec v Novi ' otroci radi posnemajo. Oče na na dejstvu, da otrok zazna- zadnj strani pa z malimi tiskjni-cembra 1969 ustanovljeno Dru-	S. S. bere	aij revijo. O vsebini va celo besedo. S to metodo lažje mii črkami, morda na rdeči podse pogovarja z materjo. Seveda,	in hitreje naučimo brati otroke v	lagi. Od sličic bi odrezali spodaj
otroka sprva natiskane besede še	osnovni šoli in bi bilo dobro, če	natiskana imena živali in tako Ione zanimajo, bolj jih privlačijo	bi bili z njo seznanjeni tudi star-	čili oba dela. Učenci bi lahko po-
slike, posebno še, če so lepo bar-	ši. Od besed vodimo nato otroke	tem, ko so spoznali ob zgodbicah
vane’ Golo pripovedovanje jih	— po analitični metodi — k spo-	vse živali in se naučili tudi brati;
. , , .	, ,	.	.	tudi ne zadovoljuje popolnoma, znavanju posameznih črk, saj se tekmovali posamezno ald po sku-
Po nekaj letih je začel v litij- Gledalci so mlade amaterje na- ‘	J ^jjah in v besedah pogosto ponavljajo. Že pinah v vstavljanju pravilnih
skl osnovni šoli Dušan Kveder-	vdušeno sprejeli. Premišljena re-	sliUni h Kmalu ugotovijo da	poznane črke otroci vežejo v nove	imen pod sličice, istočasno pa bi
Tomaž zopet delati dramski Kro-	žija je skušala iz igralcev izvabi-	d črnj zn,ak;i urejeni v manj_	besede in stavke. Pripovedovanje	učitelj preverjal znanje. Besede
žek. Zanimanje za tovrstno de- ti čimveč. Nekateri so bili prav še večie de’lce povedo dosti pravljic, raznih zgodbic in zani- m črke lahko otroci oblikujejo s javnost je bilo med otroki že ves	odlični (Edi Gril, Lidija Gril, Mi-	več ^ ilustraclj 'Zato se začno	mivosti, gledanje slik in sličic	pomočjo plastelina, pišejo na tab-
čas precejšnje, saj želi igrati kar	tja Borštnar in Jasmina Primo-	zan,e zanjmati in tako spontano	itd. — vse to Lahko vežemo na	i0 pd.
precej otrok. Na odru pa lahko	žič). Plesni dodatki so bili skrb-	jn sam0iniciativno odkrivajo svet	pouk branja,
pokažejo vse svoje sposobnosti le	no pripravljeni, škoda le, da ni
Dramski krožek v Litiji
tedaj, če sodelujejo v dobro or- bilo glasbene spremljave. Sceno ganiziranem dramskem krožku, jo pripravil predmetni učitelj li-To šolsko leto, ko smo litijski kovnega pouka Polde Mihelič; bi-dramski krožek ponovno oživili la je lepa in učinkovita. Okusne — bolje na novo ustanovili, sta kostume sta izdelali tovarišici sa-
Med knjigami in revijami
ivro/i mat.t SVET. Pred nami zasluži, da si prek šol utira pot
Mogoče bi po tem programu učenja branja, ki bi ga začeli uvajati v otroških vrtcih že s tretjim ali četrtim življenjskim letom, lahko večini otrok pomagali k hitrejšemu duševnemu raz-voiu. To metodo bi lahko tudi
ke, mimike, dikcije in drugih uspešno delo vse priznanje.	^ield 1 taif0, da jetnik lahko šolskega leta.	ni šoli.	Ivan Novak
elementov do prave uprizoritve. Naj sklenem s problemom, o označimo kot eno najbolj uporab-... . ° 8 40 otroki	toliko	s	katerem bi bilo treba enkrat	po-	nih knjig za naše šole, učitelje in
jih je namreč prijavilo	v kroze	drobneje spregovoriti:	vsaka	zu-	šolarje, ne samo za tiste, ki se
pa	^animlVo U ,na^ najšolska dejavnost zahteva veli- aktivno ukvarjajo z živalmi ali
porno. Medtem ko so neka en ^ truda idealizma, prostega ča- cvetlicami, marveč tudi za one, učenci nadarjeni m je delo z nji- fta pa tudj mnogo sposobnosti, ki jim o. tem zadostuje že samo mi lahko, imajo drugi ven o ve- Vprašujem pa se, ali znamo po branje in opazovanje narave. Bilo selja do igranja, pa manj na ar- najih šolah resnično ceniti ljudi, br preobširno, če bi hoteli vsaj jenosti. Možnost, da	nastop jo,	p	^ sQ prjprav;ijerd svoj	prosti	čas	približno našteti vso pestrost graje treba dati vsem.	deliti z otroki. Včasih	se mi	zdi,	diva, zajetega v kazalu, zato pri-
In potem — prva predstava. da smo tu<jj ma|0 površni, pre- poročamo, da si tudi tisti, ki še Prvikrat pred javnostjo. Fnpra- rnaj0 pOZOmi do dejavnosti, ki niso naročniki, ogledajo letošnjo vili so igneo Marjance Ručigaj - jih na šod opravljajo le nekateri, januarsko številko. Po didaktični ve Dedek Mraz in s ra je. gn- ^aterjaino jih ne moremo nagra- plati tvori revija bogato, praktič-ca je po vsebini preprosta, - diti nikdar dovolj. Verjamemo no dopolnilo pouku prirodopisa,
miTišl^f.nroieU 7 3 navdušeniem 'a^° le ‘'0’ dela'j0 ljubezni spodbuja k samostojni izvenšolski
s d» «”* ■" tirri dei‘v“,,‘Mmcev- ':sebuie m-
Vsak uspeh, ki ga pri tem dose rarno zaokrožene slike iz življe-žejo, pa je uspeh šole: vseh nas nja v naravi, uporabna pa je še
kot dober, stalno se dopolnjujoč
Žal se nimamo priročnika za roditeljske sestanke
Predstava je bila novoletno dari lo litijskim otrokom, člani dramskega krožka pa so gostgvali tudi na Vačah, v Hotiču, Jevnici in Dolah pri Litiji.
torej. Kako čudno.
Miloš Djukič priročnik za tekoče potrebe. Zato
Roditeljski sestanki, ki jih glede na njihov namen poznamo več vrst, so ena izmed najvažnejših in naj-običajneših oblik sodelovanja staršev in šole.
Upoštevajoč dejstvo, da gre pri vseh roditeljskih sestankih za izredno občutljivo interakcijo med učiteljem, ki sestanek vodi, in starši njegovih učencev, se lahko pripeti, da se nam kaj ponesreči, kar prepotrebnemu sodelovanju ni v prid, ali pa mu utegne celo škoditi. Utegne se zgoditi, da v naših formulacijah nismo dovoli jasni, da se ne znamo dovolj dobro približati nivoju preprostih kmečkih in delavskih staršev, da na podlagi podza-
ŠOLSKE DELAVNICE TEHNIŠKIH ŠOL
(Nadaljevanje s 4. strani) tov in orodja, kar pomeni seveda nim obdobjem se je povečalo šte- čl, da je uspeh učencev pri pouku ji, kakršne uporabljamo v šolskih	tudi veliko denarja. Ta »višja si-	vilo dijakov tehniških srednjih	iz leta v leto boljši —	predvsem^
delavnicah, pa so pri nas zelo dra-	la«, kot pravi L. Zemljak, pa je	šol v Ljubljani za 11-krat, nove	zaradi obnovitve strojev in negi. Težko jih dobimo, zato je tudi	bila doslej premalo odvisna od	tehniške šole pa so nastajale tudi	nebnega izboljševanja	praktične-
obnavljanje edini izhod.«	prizadevnega in kakovostnega drugod na Slovenskem. Ob takem ga pouka (od didaktičnih vaj smo
Za šolske delavnice je značil-	dela članov delovne skupnosti	razvoju tovrstnih šol seveda tudi	prešli k proizvodnemu	delu). Ce
no, da mora biti pri praktičnem	šole.	za šolske delavnice ni bilo nikdar	je proizvodna vaja v	skladu z
pouku na voljo zelo veliko stro- Poglejmo na primer samo tale tistega denarja, ki bi ga rabili, učnim načrtom, sta izobraževanje jev in naprav, raznih instrumen- podatek: v primerjavi s predvoj- Pri razdeljevanju niso upoštevali in vzgoja učencev pri praktičnem
povečanega števila učencev niti pouku boljša kot takrat, če uče-dosežkov tehnike in tehnologije, nec obdeluje predmet brez funk-Finančnih sredstev je bilo vedno cionalne vrednosit.« manj, vse dražji pa so postajali Kako ocenjujete danes, po de-_ posebno ob gospodarski refor- setih letih, uvajanje proizvodnega m iT izdelavnj in pomožni mate- deia v izobraževalno vzgojni pro-nai ter električna energija. Učen- ces? — »Kombinacija izobraže-cem pa go morali zagotoviti dobro valno vzgojnega in proizvodnega m varno delo.	dela pomeni' veliko več naporov
Znova se je bild treba odločiti, in odgovornosti uprave zavoda in Povečali so dopolnilno dejavnost vsega učnega zbora. V zadnjih le-in s tem ustvarjali lastne dohod- tih pa se komercializacija praktič-ka Na vseh delovnih mestih so nega pouka tako stopnjuje, da še bolj ' opustili didaktične vaje zmanjšuje kakovost .izobraževal-in uvedli proizvodno delo. Obde- nega dela in preveč obremenjuje lovalni stroji in druga delovna delovni kolektiv.« sredstva, ki so v šolskih delavni- Dijaki so se naučili ravnati gačah predvsem učila, postajajo vse spodarno z materialom, orodjem, bolj proizvajalna sredstva. Orga- stroji in drugimi delovnimi sred-nizaciji in pripravi praktičnega stvi. Svoje izdelke oblikujejo pri-pouka se je pridružila torej tudi zadevno, z večjim čutom odeovor-organizacija in priprava proizvod- nosti. In zato lahko v šolskih de-nega dela. To pa je že komercia- lavnicah brez pretiravanja potr-hzacija pouka.	dijo, da je bil praktični pouk —
Kakšni so uspehi učencev? Ali glede na možnosti v minulem de-komercializacija ne škoduje po- setletju več kot dober.
Praktičen pouk na oddelku za šibki tok	uku? — L Zemljak' »Moram re-	MARJANA KUNEJ
vestnega odpora do nekega učenca podamo o njem za vedno preobčutljive starše neprikladno izjavo, da smo glede na specifičnost nekega vzgojnega problema premalo diskretni, da smo nekritično zaverovani v lastno znanje vsiljivo poučujoči, da se ne poglobimo dovolj v mnenje, ki ga je izrazil nekdo drug itd.
Prepričani smo. da bi se marsikateri (zlasti mlajši, še ne dovor; izkušeni) pedagog takšnim in poir.pb-nim naoakam laže izognil, č-v bi imel na voljo ustrezen priročnik, ki bi mu nazorno prikazal vso širino problematike roditeljskega sestanka (od suhe informacije do terapevtskega delovanja) in načine temeljite priprave nanj glede na konkretni smoter ter mu predočil tiste pospešujoče in zavirajoče silnice. katere na podlasi nenehne interakcije med vodjem sestanka (učiteljem) in ostalimi udeleženci (starši) odločajo o tem. ali bo roditeljski sestanek potekal v prijetnem vzdušju, ali bo zadovoljil vse. ki na njem sodelujejo oziroma ali bo uspešen v tolikšni meri, da se bo spontano porodila želja po njegovem skorajšnjem ponovnem sklicanju.
Žal takšnega strokovnega priročnika, v katerem bi bili z vseh vidikov (pedagoškega, psihološkega, mentalno-higiensko itd.) obdelani bistveni elementi za smotrno vodenje roditeljskega sestanka, doslej še nimamo. Zaradi tega naj opozorimo na nekatere publikacije, ki nam utegnejo pri tem zahtevnem delu vsaj delno pomagati ter zvečati našo uspešnost; s pridom jih utegnemo uporabiti tudi pri izobraževanju odraslih (npr. pri strokovnih pedagoških predavanjih za starše ipd.). To so publikacije:
— Bertoncelj, I.: Metoda predavanja in nekaj o govorništvu. Ljubljana. Zavod SRS za strokovno Izobraževanje. 1965.
— Bertoncelj L: Metoda dela pri informiranju m predavanju. ‘Priročnik. Ljubljana, Delavska univerza Boris Kidrič — Mestni sindikalni svet, l%9.
— Bertoncelj, I.: Metoda dela s teksti pri pouku in v razpravi ob uoorabi knjig, elaboratov, poročil, člankov. Priročnik. Ljubljana, Delavska univerza Boris Kidrič — Mestni sindikalni svet. 1919.
— Ogrizovič. M.: Metoda obrazo-vanja odraslih Zagreb, Radničko sveučilište Moša Pijade, 1966.
— Osnovi andragogije. Beograd, Jugoslovanski zavod za proučevanje školskih i prosvetnih pitanja, 1966
— Vodenje sestankov. Kranj, Delavska univerza Tomo Brejc, 1969.
— Valentinčič. J.: Delo z odraslimi Ljubljana. Sindikalna knjižnica Delavska enotnost, 1968 (Št. 21).
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
VPRAŠANJE:
B. H. iz Maribora je strokovni učitelj in si mera do 1972. leto pridobiti ustrezno višjo izobrazbo in tudi opraviti strokovni izpit. Sprašuje, če lahko opravi strokovni izpit predno bo pridobil ustrezno višjo izobrazbo?
ODGOVOR:
Po pravilniku o strokovnem izpitu učiteiljev in vzgojiteljev (Ur. 1. SRS, št. 24/63) lahko opravljajo strokovni izpit tudi strokovni učitelji, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo poln ali najmanj polovičen delovni čas. Strokovni izpili se oorav-Ijajo v času od i. oktobra do 31. maja, prijave pa se oddajo pismeno pri ravnatelju šole, kje^* kandid-dela. Prijavi ie treba priložiti overjen prepis spričevala oziroma diplome o končanem študiju. Izpitna komisija pa na podi,ari pri m ve odloči, ali lahko kandidat opravlja strokovni izpit.
Če ste torej strokovni učitelj in imate že potrebno izobrazbo za opravi j a ni e vzgoi ne-izobra ževa 1 n era dela. lahko strokovni izpit opravite pred pridobitvijo ustrezne viši e izobrazbe.
VPRAŠANJE:
S. M. je učite!i razrednega pouka,, a or! leta 1963 poučuje fizika in tehnični pouk na višji stopnji
5 GOSTINSKA ŠOLA CELJE \
: razpisuje delovno mesto za I — UČITELJA EKONOMIKE S in' STROKOVNEGA	f
■
S
■■■■■aaaieoBEaaaaiiiiscfiei^aeBaeauuautieRsBactBaatizBBi
RAČUNSTVA Pogoj: P — ekonomist
1
Svet osnovne šole PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE razpisuje prosto delovno « mesto
— UČITELJA
ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas (od 1. januarja do 30. ju- : ni ja 1970)
Pogoji: predmetni učitelj j Stanovanja ni.
■ ■■BBBaBraaaBaaa.iaaKEzaaBBBBSsaaaaaiaa ;aaaaaaai
aaiasEaaKsaaRaBBBanascaaaaii
! POSEBNA OSNOVNA SOLA ; HOMEC
:razpisuje
: — 2 PROSTI DELOVNI E MESTI DEFEKTOLOGOV-■ OETOPEDAGOGOV
m
za določen čas cd 1. 2. 1970 j do 30. 6. 1970
Pogoj: diploma ali absol- * vent PA	'
! Rok prijave 14 dni po objavi. »
;	3
i..................................i
5 OSNOVNA ŠOLA ■MILOŠA LEDINEKA ;ČRNA NA KOROŠKEM
a
E razpisuje delovno mesto s
'i — UČITELJA S ZA RAZREDNI POUK ; na podružnični šoli
■	Koprivna, za nedoločen čas ■
■
i Nastop službe takoj.
E Na razpolago je samsko sta- : E novanje.
5
iBBBaaaBaaaaaaaaaBataoBaROBaaBuaaasaaaaBkvaBBaai
osnovne šole. Sprašuje, če ima pravico poučevati tehnični pouk še po letu 1972?
ODGOVOR:
Po 97. členu ZO'S si morajo učitelji, ki nimajo izobrazbe ustrezne Lurcke oziroma stopnje, ki se zahteva za delovna mesta, na katerih opravljajo vzgojno-izobraževalno delo ob uveljavitvi tega zakona, najpozneje v 5 letih cd uveljavitve tega zakona pridobiti zahtevano izobrazbo, v obratnem primeru pa ne smejo opravljati dela na teh delovnih mestih.
Strokovni učitelji, ki poučujejo predmete telesna vzgoja, glasbeni, likovni in tehnični pouk ter gospodinjstvo in so imeli na dan 3. maja 1959 najmanj 10 let učno-vzgojne prakse v tej stroki, lahko ostanejo na delovnih mestih, kjer so dotlej delali.
Glede na povedano ne boste megli po letu 1972 poučevati tehničnega pouka, v kolikor si ne boste pridobili ustrezne izobrazbe.
VPRAŠANJE:
?vT. K. navaja, da je učenec, ki je sedaj star 15 let, dopolnil šolsko obveznost. Že peti razred je obiskoval dvakrat in napredoval v šesti razred z negativno oceno iz angleškega jezika. Sesti razred je obiskoval že drugič in imel konec leta tri negativne ocene (slovenski jezik, angleščina in matematika). Tako je uspešno končal le 4. razred. Odklonil pa je obisk šestega razreda v tretje.
Zanima se, kakšne možnositi ima ta fant, da bi dokončal vsaj šesti razred in tako imel kakšno možnost za zaposlitev ali uk?
ODGOVOR:
Ker je učenec že dopolnil obvezno šolanje na osnovni šoli, ki traja osem let. in dopolnil že 15. leto starosti, lahko obiskuje osnovno izobraževanje odraslih, ki ga lahko organizira osnovna šola v smislu 4. in 19. člena ZOS. Po 2. odstavku 41. člena ZOS pa lahko občan, ki ni več šoloobvezen in ni končal osnovne šole, dela izpit iz učne snovi osnovne šole kot izreden učenec. Ravnatelj šole mu lahko dovoli, da obiskuje pouk iz posameznih predmetov. Tak izpit lahko dela na vsaki osnovni šoli. Cas izpita in izpraševalce določi šola, kjer se je prijavil za opravljanje izpita V tem primeru plača izpraševalce učenec oziroma njegovi starši.
VPRAŠANJE:
M. A. je na bolezenskem dopustu, ki ji bo potekel 31. 1. 1370, ko bo imela 31 let pokojninske dobe in bo morala prositi, zaradi bolezni, za predčasno upokojitev, zanima jo:
1.	Ali bodo računali za pokojninsko osnovo 3- ali 5-Ietni popre-ček?
2.	Ali bodo nri 3- ali 5-letnem poprečju upoštevali pokojninsko csnovo za zadnje leto zadnjo redno plačo ali nadomestilo za redno plačo?
3.	Koliko odstotkov bi z 31 pokojninskimi leti znašala pokojninska osnova?
4.	Ali bi bila ugodnejša invalidska upokojitev?
ODGOVOR:
1.	Po 30. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se vzame za izračun pokojninske osnove poprečni mesečni znesek osebnih dohodkov, po katerih je bil zavarovanec zavarovan v .katerihkoli zaporednih 5 letih zavarovanja v zadnjih 10 letih zavarovanja ali v katerihkoli 10 letih zavarovanja. Obdobje, v katerem nai se upošteva osebni dohodek za ugotovitev pokojninske osnove, lahko določi le zavarovanec sam, in sicer mora določiti, ali naj se vzame pet let zavarovanja in katerih zanorednih pet let, v obdobju zadnjih deset let zavarovanja, ali pa naj se vzame deset let zavarovanja in katerih zaporednih deset let zavarovanja. Triletno poprečje torej ne pride v poštev, pač se r^ebni dohodek treh let, razen za 1968. in 1969. leto valorizira, vendar tako, da pokojninska osnova ne more biti večia kot ie poprečje osebnih dohodkov zadnjih dveh let povečano za 5 odstotkov.
2.	Po 6. in 7. členu temeljnega zakona o osebnem dohodku, ki ie podlaga za izračun pokdniiinsfoe osnove in osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje de_ lavcev (Ur. i. SFRT. št. 20/66). se vzame za izračun nokoininske osnove za čas, ko je bil delavec odsoten
z dela zaradi začasne zadržanosti od dela (bolezni ipd.), v smislu zakona o zdravstvenem zavarovanju osnova, od kart er e mu je bilo obračunano nadomestilo osebnega dohodka po omenjenem zakonu. Torej se Vam bo štel v pokojninsko osnovo za zadnje leto osebni dohodek, od katerega je bilo odmerjeno nadomestilo.
3.	Po 34. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju vam s pokojninsko dobo 31 let gre pokojnina v višini 77 odstotkov od pokojninske osnove.
4.	Vsekakor pa bi bila ugodnejša invalidska upokojitev, v kolikor izpolnjujete pogoje zanjo.
Končno pa je treba še pripomniti, da velja zgoraj cd 1. do 3. povedano le pod pogojem, da ste že stari 55 let, v nasprotnem primeru pa se pokojninska osnova zmanjša za vsako leto za 1,33 odstotka.
Janko Brunet, dipl. iur.
(Pripomba uredništva Prosvetnega delavca: trosimo naročnike našega lista, da upoštevajo naslednic: naš pravni svetovalec tov. Janko Brunet daje odgovore na vprašanja pravne narave le preko rubrike v Prosvetnem delavcu Vprašanja in odgovori. Po pošti ne odgovarja.)
Problematika zunajšolskega izobraževanja
Izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije je na seji 19. decembra lani obravnaval vprašanja, ki zadevajo zunajšolsko izobraževanje, in poudaril odvisnost našega prihodnjega razvoja od uspešnega reševanja teh vprašanj. Problematiko zunajšolskega izobraževanja je potrebno urejati načrtno in v skladu z dol-
■ BBBaaaiL
gorečnim razvojem SR Slovenije, z razvojnimi programi delovnih organizacij v gospodarstvu in drugih, predvsem pa v povezanosti z nadaljnjim oblikovanjem celotnega šolskega sistema. Osnutek zakona o organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem, pomeni začetek prizadevanj in procesov v sistemskem urejanju tega področja.
Izvršni odbor je opredelil tudi dolgoročnejše naloge organizacij Socialistične zveze na tem področju. Poudaril je izreden pomen izobraževanja v delovnih organizacijah, predvsem v gospodarskih, in razvoj družbenega izobraževanja. Financiranje teh oblik izobraževanja naj ne temelji samo na proračunski osnovi, ampak naj bo povezano z dejanskimi potrebami in z ustreznimi izračuni prizadetih. Pospeševati je potrebno proces povezovanja in združevanja vseh oblik sredstev in možnosti tovrstnega izobraževanja. S tem v zvezi je izvršni odbor priporočil vodstvom občinskih konferenc Socialistične zveze, naj ustanove ustrezne problemske sekcije, ki bodo na osnovi razpoložljivega gradiva in razprav skušale oceniti stanje na svojem področju in ob sodelovanju predstavnikov delovnih organizacij izoblikovati naloge ter se zavzeti za njihovo uresničitev.
Branko Blenkuš
Mcv učni načrt smučanja
.. Zbor učiteljev in trenerjev .
S smučanja SR Slovenije je iz- j S dal v samozaložbi nov učni I načrt smučanja »Smučanje da-“ nes«. Učni načrt obravnava | osnovno, nadaljevalno in tekmovalno šolo smučanja. Vsi liki so kratko opisani z metodičnimi vajami in opremljeni s skicami. Pri sestavi učnega „ načrta so sodelovali: Marjan |
Jeločnik, Cveto Pavčič in Franc Agrež, vsi z visoke šole za telesno kulturo, ter Aleš Guček in Andrej Tomin. Skice je izdelal Boris Kobal. Že ime-j na avtorjev nam povedo, da so v novem učnem načrtu zajeta najnovejša dognanja smučarske tehnike in metodike alpskega smučanja, teka na smučeh in skokov. Učni nagrt je nepogrešljiv pripomoček slehernemu vaditelju ali smučarskemu učitelju. Prav tako pa ga bo lahko s pridom uporabil vsak smučar.
Knjižico žepnega formata lahko kupite v vseh knjigarnah Državne založbe Slovenije ali pa pri Zboru učiteljev in trenerjev smučanja na Smučarski zvezi Slovenije,
Ljubljana, hala Tivoli, Celovška c.
BBBBaaaiiBBrBffaBBBBaaaBBaBmaBBBaaBBaiiaaBaBBaBBaa
inuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiihiM
1 Svet šole na II. gimnaziji v Ljubljani, Šubičeva 1 1 razpisuje za nedoločen čas prosti delovni mesti
— UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO — P
— UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO
1	moški program — P	m
Državna ssaiežba Slovenije
opozarja na naslednje šolske knjige in priročnike: Prof. T. Weber:
VAJE IZ ZGODOVINE za 6. razred osnovnih šol 2,00 din
Prof. I. Grobelnik:
VAJE IZ ZGODOVINE za 7. razred osnovnih šol
2.00	din
Prof. T. Weber:
VAJE IZ ZGODOVINE za 8. razred osnovnih šol 2,50 din
Dr. Ferdo Gestrin — dr. Milko Kos — dr. Vasilij Melik:
ZGODOVINSKA ČITANKA ZA SESTI (Odlično dopolnilno čtivo za pouk zgodovine)
9.00	din
V KRATKEM IZIDE:
Prof. Leopold Petauer:
ZGODOVINA, I. del za gimnazije in njim sorodne šole Knjige lahko dobite v vseh knjigarnah, naročite pa jih lahko tudi neposredno pri
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26
AKCIJA »PIONIR-PLANINEC«
Svet osnovne šole dr. Fr. Močnika Cerkno
razpisuje
mesto
prosto delovno
:
a
B
— UČITELJA RAZREDNEGA l POUKA (I. razred), za določen čas pogoj: učiteljišče ali PA Prijave sprejema svet šole v s 15 dneh po objavi razpisa.
:
B BBBBBflBBBHflBBBBBBBBflflBBBflBBBBBBBBBBBBBBflflBBBI
Podatek, da je od vseh članov, ki so vključeni v Planski zvezo Slovenije (75 tisoč) 12 tisoč pionirjev, pove, da je planinstvo pri nas ena najbolj množičnih organizacij.
Pionirji-planinci so bili doslej sicer člani te zveze, niso pa imeli možnosti, da bi se vključevali v njene akcije. Letos je Planinska zveza pripravila poseben poskus, da bi tudi najmlajši lahko prihajali med mladino in člane. Mentorji — učitelji in mladinci — jih bodo seznanjali z osnovami planinske dejavnosti, z varnostnimi ukrepi v gorah itn. Uvedli bodo tudi znak Pionir-planinec zato, da bodo tudi najmlajšim omogočili pravilno in vsestransko delovanje, da bi jih usmerjali k zdravemu razvedrilu v naravi, jim pomagali izoblikovati navade in potrebe po aktivnem življenju v gorah. Pionirji-planinci si bodo lahko zaslužili bronasti, srebrni ali zlati znak. Za vsakega od teh
je namreč treba izpolniti poseb' ne zahteve, ki so objavljeno v knjižici, namenjeni . pionirjem planincem. V nji je tudi pravil' nik za pionirski planinski znak, slike in beležnica. Na njenih straneh bodo lahko pionirji opisali svoje vtise in vse, kar so doživel* nizacij tudi za najmlajše.
^-BBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBijaBBaBaBBflBaaBflaBBaBBBti
PROSVETNI DELAVEC
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS.
zhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Drago Ham.
Naslov uredništva:	Ljubljana,
Poljanska 6-11, telefon 315-585.
Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1. telefon 22-284.
Poštni predal: 355-VII.
Letna naročnina: 12 din za posameznike, za šole in druge ustanove 30 din.
St. tek. računa: 501-8-26-1.
Tiska CZP Ljudska pravica.
BaBBd BBBMBBBBBBBaBBBaBBBI
■!!lll!ll!illl!UI!li!ll!!!M!ll!i!l]llll!!ll!!INI!l!ll!!lll!lll!!IW	!llillllllllllll!ll!llllllllllllllllllllllll!!llllll!|l| lilllillUilllllllMililiB
1 Svet šele Isncvne šele Primoža Trubarja Laško
B razpisuje prosto delovno mesto	1
— UČITELJA RAZREDNEGA POUKA NA PODRUŽNIČNI SOLI BREZE
g Nastop službe z začetkom drugega polletja.
B Prijave pošljite do 24. januarja na naslov: Svet šole Osnovne g B šole Primoža Trubarja Laško.
Zavod za diagnostiko in razvrščanje otrok z motnjami vedenja in osebnosti
Prehodni mladinski dom v Ljubljani, Jarška 36
vabi k sodelovanju
— DIPLOMIRANE ORTOPEDAGOGE — DIPLOMIRANE PEDAGOGE — DIPLOMIRANE PSIHOLOGE — DIPLOMIRANE SOCIALNE DELAVCE — UČITELJE
— ABSOLVENTE TEH STROK, KI BODO DIPLOMIRALI V LETU 1970
ki imaja veselje do vzgojnega dela z moteno mladino in se želijo usposabljati za socialno-pedagoško, diagnostično in terapevtsko delo.
Možnosti zaposlitve so v strokovnih službah, vzgojnih skupinah in osnovni šoli.
Nastop dela po dogovoru.
Poskusno delo 3 mesece.
Nudimo vam zanimivo delo. možnosti strokovnega izpopolnjevanja na delovnem mestu ter sodelovanje pri strokovnih in raziskovalnih dejavnostih zavoda.	s'
Prošnje sprejema razpisna komisija 15 dni od objave raz- S piša.	>
B Nastop službe 1. februarja 1970.
..............
Osnovna šola »Lojze Hostnik-Jcvo« Gabrovka
razpisuje delovni mesti
— UČITELJA ZA RAZREDNI POUK na zunanji enoti Gradišče (za določen čas od 4. 2. 1970 do 20. 6. 1970)
— UČITELJA ZA RAZREDNI POUK na zunanji enoti Dole pri Litiji (za določen čas od 4. 2. 1970 do 20. 6. 1970)
Na razpolago sta samski stanovanji.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Delovna skupnost osnovne šole Sp. Polskava
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
— UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
(U ali PRU)
— UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA
(PRU ali P)
— SOCIALNEGA DELAVCA
(socialni delavec)
Razpisana delovna mesta veljajo za nedoločen čas.
Nastop službe 1. 2. 1970 (drugo polletje).
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
*
BBaBBBBBBBBBBBBBaBBBBBflBlBBBBBBBaBBBBBBaaEBBB	l	aaaBaaaBBEBBBaBBaaaaaaBnnaaBflaBaaaaaaaaaaaaa«*
OSNOVNA ŠOLA IZLAKE		DELOVNA SKUPNOST
		VZGOJNO VARSTVENEGA
razpisuje prosto delovno		ZAVODA HRASTNIK
mesto		razpisuje prosto delovno
— UČITELJA		mesto
SLOVENSKEGA JEZIKA		— VZGOJITELJICE
za določen čas		
		SVS, za določen čas — na-
Pogoj: predmetni učitelj ali		domeščanje porodniškega
profesor.		dopusta
Razpis velja 15 dni.		Nastop službe 5. II. 1970.
	ir						
pilllllM	....................
| OSNOVNA ŠOLA XVI. DIVIZIJE, Dobrna
B razpisuje prosti delovni mesti:
— VZGOJITELJICE
za predšolsko varstvo otrok: pogoj strokovni izpit |
— PREDMETNEGA UČITELJA ZA LIKOVNI POUK j B	IN GLASBENI POUK
1 Na razpolago je samska soba.
Osnovna šola Zibika Pristava pri SVIestinju
razpisuje prosto delovno mesto
— UČITELJA, PRU ALI U, ZA NEMŠKI JEZIK in — UČITELJA, PRU ALI U, ZA MATEMATIKO IN FIZIKO za nedoločen čas
Nastop delovnega mesta ob pričetku II. polletja.
1
wi,'iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:[iiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllillilHillllliliiillllM
SVET OSNOVNE SOLE POHORSKI ODRED SLOVENSKA BISTRICA
razpisuje prosta delovno mesto:
učitelja za matematiko in fiziko
za nedoločen čas
Pogoj: predmetni učitelj ali profesor
Nastop dela 2. februarja 1970.
Družinsko stanovanje je zagotovljeno.
H
n
K
m
as
ililUIIIIIIIIIIII!!!l!lii!llll!lli!!IUi!lill!!lliill!llllilll!ll!ll!l!llll!ll!!ll!illlllll!|llllllllll!llllil!l!:llllil9!l9lllin!!!nilllllllllll!llllll!l!l!l!ll'!illll!ll!!lllll|ll|]|||l!!IIIIIIIIIIII!lll!lli8!ll!!!::!li;iu!!ii fBB9&Sl!9SSe3333:2£££B8&!Z23&3
!
I
Delovna skupnost
osnovne šole Otlica, občina Ajdovščina
razpisuje prosta delovno mesto
UČITELJA ZA RAZREDNI POUK
Nastop službe 4. februarja 1970. Zaposlitev je za nedoločen čas. Preskrbljeno samsko stanovanje.
Prijave pošljite na delovno skupnost osnovne šole Otlica p. Ajdovščina do 3. februarja 1970.