Poštnina plačana V gotovini.
Leto XXII., št. 142
Ljubljana, četrtek 19. junija 1941-XIX
Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 17.749.
VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln Inozemstva ima
D ni one Pnbblicitš Italiana S.A^ Milano
Cena Din ž — cent« 60
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno 30.— Din, Za inozemstvo 50.— Din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera:
TJnione Pubblicita Italiana S. A* Milano
onversione di dinari in lire itaiiane
«■■■■■—»s iimmnEHminnnramBBBiB ———————
Zamenjava dinarjev v italijanske lire
L'Alto Comrnissario per la Provincia di Lubiana
rende noto:
Con Regio Decreto 2 giugno 1941-XIX, pubblicato nella Gazzetta Ufficiale
dei Regno d Italia il 17 stesso mese viene disposto:
a) che nei territori dell ex Regno di Jugoslavia costituenti la provincia di Lubiana la moneta avente corso legale e la lira italiana;
b) che la conversione in lire dei dinari, legalmente emessi e circolanti, in le-gittimo possesso dei residenti nei territori anzidetti. sara effettuata al cambio •di Lire 38 per ogni 100 dinari;
c) che allo stesso cambio dovranno essere regolati i rapporti di debito e credito di qualsiasi natura stilati in dinari tra i residenti in tali territori.
L'operazione di conversione tra le due valute avra luogo ne giorni dal 19 al 26 giugno 1941-XIX e sara effettuata dagli appositi uffici istituiti dalla Banca dltalia.
I detentori dei biglietti e delle monete metalliche di qualsiasi specie dell'ex Stato di Jugoslavia dovranno presentarli per il cambio, nel termine assoluta-mente inderogabile dei giorni sopra stabiliti, ai summenzionati uffici della Banca d'Italia assieme ad una domanda redatta su apposito modello, che sara fornito dagli uffici medesimi. In tale domanda, che per le persone fisiche sara fatta globalmente dal capo famiglia, e per gli enti,. ditte ed aziende di credito dal loro rappresentante, dovranno essere indicati il cognome, il nome, la pa-ternita e la residenza nonche, se del caso, la qualifica dell'esibitore dei biglietti e delle monete metalliche. Per agevolarne la verifira e la contazione, i biglietti dovranno essere esibiti, per il cambio, raggruppati per taglio, le monete per specie e valore.
Sono ammessi alla conversione soltanto i cittadfni stabil-mente residenti nei territori annessi e per il solo importo delle valute in loro legittimo possesso
Non sono ammessi al cambio i biglietti fuori corso, quelli messi illegitima-mente in circolazione, e quelli che per qualsiasi motivo non possano essere ri-
conosciuti validi.
La valuta non presentata al cambio nei termini di cui sopra non avra piu corso legale nel territorio della Provincia ed in quegli altri dell'ex Stato di Jugoslavia annessi airitalia.
In caso che sortesse contestazione circa la legittimita del possesso o della provenienza della moneta di cui si chiede il cambio, nonche circa la validita di essa, il cambio sara rifutato e la valuta sara trattenuta dagli uffici della Banca d'Italia, previo rilascio di ricevuta, in esenzione da bollo.
In base all'art. 2 del citato R. D. ogni ulteriore decisione in merito alla contestazione sara demandata ad apposita Commissione la quale ha sede nel capo-luogo della Provincia.
Come sancito dallo stesso art. 2 del R. D. nessun gravame ž ammesso avver-so le decisioni di tale Commissione.
Nei primi tre giorni della suddetta ope razi one di conversione dovranno, a pena di decadenza, essere presentati i biglietti da mille dinari. I nameri delle serie di tali biglietti dovranno essere indicati a tergo del modello della domanda.
II cambio dei biglietti delle serie non ritenute valide sara sospeso in attesa di decisione da parte della Commissione, di cui sopra, ed i biglietti saranno trattenuti in deposito previo rilascio di un esemplare della domanda firmata per ricevuta.
Gli uffici della Banca dltalia, incaricati di eseguire la conversione, funzio-neranno nelle localita di cui appresso:
In provincia
presso gli uKici delle Imposte:
1.	di Vrhnika,
2.	di Dolenji Logatec,
3.	di Višnja gora, 4« di Novo mesto,
5.	di Črnomelj,
6.	di Kočevje,
7.	di Ribnica.
A detti uffici potranno affluire tutti gli interessati, compresi i vari Enti pubblici e privati, le banche ed in genere le aziende di credito.
I titolari degli uffici pubblici della provincia, compresi gli uffici postali, di-
sporranno:
a)	che a decorrere dal quinto giorno dopo 1'inizio dell'operazione di conversione, le Casse degli uffici stessi cessino di accettare in pagamento valuta in
dinari;
b)	che la valuta in dinari esistente in cassa alla sera precedente a tale giorno venga portata per il cambio alla piu prossima delle anzielencate localita dove funziona un ufficio-cambio della Banca dltalia.
In Lubiana-cittš:
1.	presso la Direzione di Finanza,
2.	presso lfJSficio delle Imposte (Palazzo di
Giustizia)
3.	presso la Divisione Finanza del Banato*
A detti uffici potranno affluire tutti gli interessati, fatta eccezione per le aziende di credito, per 1'Istituto Pensioni impiegati privati (Pokojninski zavod) e per gli uffici statali nei confronti dei quali si stabilisce quanto segue:
Le aziende di credito comunque denominate, e l'Istituto Pensioni anzidetto effettueranno, tutti, presso la Rappresentanza in Lubiana della Banca dltalia (Narodna banka) il cambio del fondo di cassa risultante dall'ultima situazione. Peraltro le aznende di credito ad ogni sera dei giorni stabiliti, come sopra, per la conversione. dovranno notificare a detta Rappresentanza della Banca dltalia la loro situazione di cassa in dinari ed in lire itaiiane.
Gli uffici delle Imposte. e la Manifattura Tabacchi, gli uffici delle Dogane e gli uffici postali di Lubiana dopo le ore 12 delPultimo giorno di quelli stabiliti per la conversione, faranno affluire Ie loro disponibilitd in dinari, accom-pagnate da distinte di versamento rispettivamente alla Direzione di Finanza, alla Cassa Centrale della Direzione delle Dogane ed alla Cassa dellTJfficio Postale di Lubiana-centro, le quali dovranno poi riversarle alla Banca dltalia.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino
razglaša:
S kraljevo uredbo z dne 2. junija 1941-XIX, objavljeno v Uradnem listu kraljevine Italije z dne 17. t. m., se odreja:
a)	Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, ki tvori Ljubljansko pokrajino, je denar z zakonito veljavnostjo italijanska lira;
b)	dinarji, po zakonu izdani in v obtoku, ki so v zakoniti posesti prebivalcev tega ozemlja, se zamenjajo v lire po razmerju 38 lir za vsakih 100 dinarjev;
c)	po istem tečaju se morajo med prebivalci tega ozemlja poravnavati dolžniška in upniška razmerja katere koli vrste, glaseča se na dinarje.
Zamenjava med tema veljavama se izvede v dneh od 19. do vštetega 26. junija 1941-XIX, opravijo pa jo posebne poslovalnice, ki jih postavi »Banca dltalia«.
Imetniki katere koli vrste bankovcev in kovanega denarja bivše jugoslovanske države morajo te predložiti v zamenjavo v zgoraj določenih dneh nikakor podaljšljivega roka pri zgoraj omenjenih poslovalnicah zavoda »Banca dltalia« hkrati s prošnjo, sestavljeno na posebnem obrazcu, ki se dobi pri teh poslovalnicah. V tej prošnji, ki jo za fizične osebe napravi skupno rodbinski glavar, za ustanove, tvrdke in denarne zavode pa njih predstavnik, je treba navesti priimek, ime, očetovo ime, bivališče, po potrebi pa tudi, kaj je pred-ložitelj bankovcev in kovanega denarja. Da se olajšata pregled in štetje, se morajo predložiti bankovci v zamenjavo razvrščeni po vrednostnih zneskih, kovani denar pa po vrstah in vrednosti
Zamenjati so upravičene samo osebe, Id stalno prebivajo na priključenem ozemlju in samo za denarni znesek, ld je
v njih zakoniti posesti
Ne zamenjajo se bankovci izven tečaja, nezakonito v obtok dani bankovci in tisti, ki bi se iz katerega koli vzroka ne mogli priznati za veljavne.
Denar, ki bi se re predložil v zamenjavo v zgoraj določenem roku, ne bo imel več zakonite veljavnosti na ozemlju pokrajine in na drugih ozemljih bivše jugoslovanske države, priključenih Italiji.
Če bi nastal spor o zakoniti posesti ali izvoru denarja, čigar zamenjava se zahteva, kakor tudi o njegovi veljavnosti, se zamenjava odkloni, poslovalnice zavoda »Banca dltalia« pa pridržijo denar in izdajo zanj nekolkovano prejemno potrdilo.
Po čl. 2. zgoraj navedene kraljeve uredbe se odkaže vsaka nadaljnja odločitev o sporu posebni komisiji, ki ima svoj sedež v glavnem mestu pokrajine.
Kakor določa isti člen 2. kraljeve uredbe, zoper odločbe te komisije ni pritožbe.
V	prvih treh dneh zgoraj omenjene zamenjave se morajo predložiti tisoč-dinarski bankovci, ker drugače izgubijo vrednost. Številke serij teh bankovcev se morajo zapisati na brbtu obrazca za prošnjo.
Zamenjava bankovcev tistih serij, ki se jim ne prizna veljavnost, se odloži, dokler ne odloči zgoraj omenjena komisija, bankovci se pa pridržijo v pologu, o čemer se izda podpisan izvod prošnje kot potrdilo.
Poslovalnice zavoda »Banca dltalia«, ki jim je poverjena zamenjava, bodo poslovale v sledečih krajih:
V Ljubljanski pokrajini:
pri davčnih upravah
1.	na Vrhniki,
2.	v Dolenjem Logatcu,
3.	v Višnji gori,
4* v Novem mestu, 5• v Črnomlju,
6.	v Kočevju,
7.	v Ribnici«
Do teh poslovalnic se morejo obrniti vsi prizadeti, vštevši razne javne in zasebne ustanove, banke in denarne zavode vobče.
Starešine javnih uradov v pokrajini, vštevši poštne urade, imajo odrediti:
a)	da od petega dne po začetku zamenjavanja dalje prenehajo blagajne teh uradov sprejemati plačila v dinarski veljavi;
b)	da se dinarska gotovina, ki bo v blagajni na večer pred tem dnevom, odvede radi zamenjave v najbližjega izmed zgoraj navedenih krajev, kjer posluje zamenjevalnica zavoda »Banca dltalia«.
V Ljubljani - mestu:
1.	pri Sinančnem ravnateljstvu,
2.	pri davčnem uradu za okolico (justična palača), 3« pri banovinskem Sinančnem oddelku.
Do teh poslovalnic se lahko obrnejo vsi prizadeti, izvzemši denarne zavode, »Pokojninski zavod za nameščence« in državne urade, glede katerih se odreja takole:
Denarni zavodi s kakršnim koli imenom in navedeni Pokojninski zavod opravijo zamenjavo blagajniške gotovine po svojem zadnjem sklepu pri predstavništvu »Banca dltalia« v Ljubljani (Narodna banka). Razen tega pa morajo denarni zavodi vsak večer teh, za zamenjavo določenih dni prijaviti predstavništvu »Banca dltalia« svoje blagajniško stanje dinarjev in lir.
Davčne uprave, tobačna tovarna, carinarnice in poštni uradi v Ljubljani morajo po 12. uri zadnjega izmed dni, ki so določeni za zamenjavanje, odvesti svojo dinarsko gotovino z vplačilnim spiskom po pristojnosti finančnemu ravnateljstvu, osrednji blagajni carinskega ravnateljstva ali blagajni glavne pošte v Ljubljani, ki jih potem oddajo zavodu »Banca dltalia«.
Tudi javni uradi morajo za zamenjavo vložiti na posebnem obrazcu sestavljeno prošnjo pri organih zavoda »Banca dltalia«.
V	smislu člena 5. omenjane kraljeve uredbe morajo lastniki in vobče imetniki vrednostnih papirjev, izdanih v kraljevini Jugoslaviji po državi ali z državnim jamstvom, po javnih krajevnih ustanovah in zemljiških ter kmetijskih kreditnih zavodih, v istih dneh, določenih za zamenjavo, izročiti te papirje v poseben polog pri kakem denarnem zavodu njih zaupanja.
Ti vrednostni papirji se morajo položiti s spiskom v dvojniku, čigar obrazci se dobe pri bankah prevzemnicah pologov; v teh obrazcih se morajo vpisati vrednostni papirji jasno in razločno po vrstah in vrednostnih zneskih z navedbo imenskega zneska in začetka obrestovan ja za vsak vrednostni papir
Roosevelt še vedno izziva
WaShington, 18. jun. s. Dne 16 junija je ameriška vlada izročila odpravniku poslov nemškega poslaništva v Washingtonu noto. v kateri je zahtevala da morajo vsi funkcionarji in nameščenci nemških konzulatov. nemških knjižnic v New Yorku, agencije Transocean in urada nemških državnih železnic, zapustiti ozemlje Zedinjenih držav. V noti je bilo kot razlog za to zahtevo navedeno nedopustno zadržanje zgoraj omenjenih nemških funkcionarjev in uradnikov. Nemška vlada je odbila te očitke, ki so neutemeljeni, in je protestirala v Washingtonu zaradi tega postopka ameriške vlade, ki je v nasprotju z mednarodnimi pogodbami.
Trst, 18. jun. u. Berlinski dopisnik »Piccola«, Taulero Zulberti, poroča:
Kakor je znano, je Roosevelt odredil takojšnjo zaporo nemških konzularnih, železniških in turističnih uradov, kakor tudi uradov ameriškega uradništva agencije Transocean, ki je v zvezi z DNB. Osebje vseh teh uradov bo moralo zapustiti do 10. julija ozemlje Zedinjenih držav.
V utemeljitvi, ki jo je prečital Cordeil Hull novinarjem, je rečeno, da gre za ukrep, ki je postal potreben zaradi dejstva, da »so konzularni, železniški, turistični uradniki ter uradniki informacijske agencije, razvijali delavnost, ki je na,-sprotna življenjskim interesom države, skušajoč zlasti sabotirati oboroževanje.«
Druga uradna utemeljitev, ki jo mero-dajni organi Bele hiše obsežno komentirajo, pa pravi, da »je bil s tem napravljen konec intrigam, komplotom in mahinaci-jam nemške pete kolone, ki je financirala izolacionistični pokret in vznemirjala delavstvo. Zapora kreditov in po nadaljnjih 48 urah zapora imenovanih uradov sta presekali vsako nedovoljeno aktivnost in s tem preprečili nevarnost težjih deliktov. Na čelu pete kolone, zaključuje utemeljitev, je bil nemški generalni konzul v San Franciscu, kapitan Fritz Wiedemann, bivši Hitlerjev osebni adjutant.«
Doslej je vlada v Berlinu vedno odklanjala, da bi vzela na znanje premišljena izzivanja z druge strani Oceana, sedaj pa bo mera kmalu polna. Sedaj je jasno, pripominjajo v berlinskih krogih, da hoče ameriški predsednik porušiti enega za drugim vse mostove. V ostalem so mnoge ameriške politične osebnosti smatrale za umestno, da se prav v tem smislu javno izražajo. Neki član kongresa na primer je izjavil, da bo zapori nemških konzulatov kmalu sledila prekinitev diplomatskih odnosov. Mornariški minister polkovnik Knox pa je včeraj v govoru na nekem javnem zborovanju šel še dalje ter je dal razumeti, da Zedinjene države morajo vstopiti v vojno in da je odločitev v tem smislu samo še vprašanje časa.
Očividno z namenom, da bi še podčrtal značaj teh novih nezaslišanih izzivanj, je Roosevelt nekaj minut potem, ko je bila nemškemu veleposlaništvu predložena zgoraj omenjena nota, konferiral s poveljniki oboroženih sil, potem pa je spustil v svet »informacijo iz verodostojnega vira« o namenu te izredne seje. Ta informacija navaja naslednje namene:
1.	Takojšnjo pošiljatev večjega števila težkih bombnikov Angliji.
2.	Takojšnjo pošiljatev ogromnih količin vojnega materijala na Bližnji vzhod.
3.	Ukrepe, ki bodo zajamčili, da pridejo bombniki in vojni material do svojega cilja.
Naslednje verodostojne informacije govore o možnosti nove seje z namenom, da določi velik načrt za obrambo ameriške trgovske mornarice, zlasti na Atlantiku in Indijskem oceanu.
Omenjeni berlinski krogi registrirajo s primerno pozornostjo vse te nedvoumne manifestacije. Zavedajo se popolnoma namenov in predlogov vojne klike v Was-hingtonu in tudi predvidevajo, kakšen bo očividno nadaljnji razvoj. Vse to, pripominjajo v Berlinu, niti najmanj ne vznemirja niti Rima niti Berlina in ne more povzročiti, da bi izgubili ravnotežje, ker je to ravnodušnost močnega. Med tem pa vendarle ugotavljajo v Berlinu, kdo je za tak razvoj odgovoren. Nihče ne more dvomiti, da je Rooseveltova Amerika stalno izzivala in še sistematsko izziva sile osi, ki si v ostalem glede tega nikdar niso delale iluzij. Vse to je bilo nameravano in preračunano, kakor je ponovno izjavil Hitler in kakor je to indirektno ponovil Duce pred tednom, ko je dejal, da »nas ameriška intervencija ne vznemirja preveč.« Izrecna vojna napoved ne bi spraznila dejanskega položaja.
Zakaj neki je Rosevelt potem smatral za umestno, da pospeši razvoj dogodkov prav v tem trenutku? Odgovor je dovolj
Nadaljevanje na 2* strani
Anehe per gli uffici pubblici e obbligatoria la presentazione agli organi della Banca d'Italia della domanda di conversione redatta sulFapposito modello.
In base all'art. 5 del ripetuto R. Decreto, i possessori e comunque detentori di titoli emessi nell'ex Regno di Jugoslavia, dallo Stato o con garanzia dello Stato, da enti pubblici Iocali e da istituti di credito fondiario ed agrario dovranno, nei medesimi termini fissati per il cambio, costituirli in depo6ito di specie presso una azienda di credito di loro fiducia.
Detti titoli dovranno essere accompagnati da distinta in doppio esemplare i cui modelli saranno forniti dalle Banche depositarie nella quale essi saranno clencati in modo chiaro ed intclligibile, per specie e taglio, con indicazione delFimporto nominale e della decorrenza degli interessi di ciascun titolo, non-che con indicazione deirimporto nominale di ciascuna specie di titoli e di quello complessivo di tutti i titoli. I titoli stessi verranno ordinati secondo il loro numero progressivo dal piu basso al piu alto; un esemplare della distinta debitamente timbrato, datato e firmato, sara restituito in segno di ricevuta alFesibitore. I depositanti possono fare la distinta in modelli da loro stessi predisposti, purclie contenenti tutte le indicazioni di cui sopra.
Le aziende di credito, cui saranno affluiti i titoli per il deposito sopra menzionato, dovranno, il giorno successivo alla scadenza del termine per il deposito, comunicare telegraficamente alFIspettore del Tesoro presso l'Alto Commissariato 1'importo totale dei titoli ricevuti in deposito ivi compresi quelli di loro proprieta, per i quali avranno rilasciata ricevuta a se stesse, ed fnviare entro i tre giorni successivi un elenco contenente i nominativi dei depositanti, la specie e 1'importo dei titoli complessivamente depositati.
Fino a tutto il giorno 26 giugno 1941-XIX e rigorosamente vietata l'intro-duzione nei nuovi territori annessi — per qualsiasi causa e per qualsiasi importo — delle valute e dei titoli soggctti, rispettivimente, alla conversione od al deposito.
Nei confronti di coloro che si renderanno responsabili di infrazioni alle suindicate disposizioni sara applicata la totale confisca dei valori che avranno formato oggetto di contravvenzione, salva 1'applicazione delle maggiori san-zioni previste dalle vigenti disposizioni doganali e penali.
Lubiana, 18 giugno 1941-XIX.
kakor tudi z navedbo imenskega zneska vsake vrste vrednostnih papirjev in skupnega imenskega zneska vseh papirjev. Vrednostni papirji naj se razvrstijo po njih zaporedni številki od najnižje do najvišje; en primerek spiska, pravilno štampiljiran, datiran in podpisan, se vrne prediožitelju kot prejemno potrdilo. Položniki lahko napravijo spisek na obrazcih, ki si jih napravijo sami, da le obsegajo vse zgoraj naštete podatke.
Denarni zavodi, ki prejmejo vrednostne papirje v zgoraj omenjali polog, morajo naslednji dan po poteku roka za položbo brzojavno sporočiti zaklad-nemu nadzorniku pri Visokem komisariatu celokupni znesek vrednostnih papirjev, prevzetih v polog, prištevši k tem lastne, katerih prevzem potrdijo sami sebi, in poslati v naslednjih treh dneh spisek z imeni položnikov, vrsto in zneski vrednostnih papirjev, kolikor je bilo vsega položenih.
Do vštetega dne 26. junija 1941. je najstrože prepovedan vnos denarja in vrednostnih papirjev, zavezanih zamenjavi oziroma položbi, na novo priključena ozemlja po kakršnem koli naslovu in za kakršen koli znesek.
Zoper vse, ki zakrivijo kršitev gornjih predpisov, se odredi popolna zaplemba vrednostnih papirjev, glede katerih se prestopek stori, nekvarno višjim kazenskim odredbam po veljajočih carinskih in kazenskih predpisih.
Ljubljana 18. junija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
lahek in enostaven: Ker postaja položaj Anglije od dneva do dneva obupnejši in ker bi samo intervencija Zedinjenih držav po mnenju Bele hiše preprečila katastrofo.
Nello »Slovenski Narod"
per uno sbaglio tecnico sono state scam-biate le prime due righe dopo le deno-minazioni degli uffici ai quali si eseguira la conversione di dinari in lire.
L'Alto Commissario: EMILIO GRAZIOLI
Pomanjkanje živil na Irskem
Dublin, 18. junija ir Irski minister za prehrano je izjavil v parlamentu, da se čuti na Irskem vedno večje pomanjkanje živil. Minister je izrazni upanje, da bo mogočo vzdržati prehrano do nove žetve, v to
svrho pa bo treba uvesti mešanje moke, | ker je vsak dovoz živil po morski poti na Irsko v sedanjem trenutku izključen.
Racioniranje bencina v Avstraliji
New York, 18. junija ir. Iz Sidneya poročajo, da je odredil avstralski ministrski predsednik izredne ukrepe za povišanje obrambne sposobnosti države. Med drugim so uvedli racioniranje bencina, kontrolo prevoza in prodaje premega ter prepoved stavk.
Angleška ofenziva pri Sollumu strta
Tridnevna bitka se je končala s popolnim uspehom zavezniških sil — Hude izgube angle*
ških oklopnih oddelkov - 14 angleških letal sestreljenih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 18. junija naslednje 378. vojno poročilo:
V	noči na 18. junija so naša letala bombardirala letalska oporišča na Malti.
V	Severni Afriki se je bitka pri Sollu-mn po treh dneh silovitih bojev med mogočnimi angleškimi oklopniml oddelki, podpirani mi od boljšega dela letalstva Srednjega vzhoda, ter med kopnimi in letalskimi Italijansko-nemškimi silami, kon-čiila z našim popolnim uspehom. Potem, ko je bil sovražni napad zlomljen, se je hitro pričel italijunsko-nemški protinapad z veliko silovitostjo, ki je ogražal krila in hrbet napadalcev. Angleži so pretrpeli močne izgube, zlasti na oklopnih srerl-ftvih. 14 angleških letal je bilo sestreljenih. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Ostanki sovražnih sil skušajo doseči svoje izhodne postojanke, zasledovani od oddelkov kopne vojske in nadle-govani od zavezniškega letalstva.
Iz Vzhodne Afrike ni Jiičesar novega poročati.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 18. jan. (DNB). Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo:
Poskus sovražnika z uporabo najmočnejših oklGpnih sil, da bi prodrl našo fronto na egiptski meji in razbil obkoli-tev Tobruka, se je izjalovil z izredno hudimi angleškimi izgubami, predvsem na oklopnih bojnih vozovih. Protinapad nemškega afriškega zbora, ojačenega z italijanskimi četami, se jc končal s popolno zmago zavezniškega orožja. Sovražnik je bil vržen nazaj in se umika. Vodstvo in čete so se v teh tridnevnih težkih bojih v puščavi obnesle odlično in so izvršile ogromno delo. Nemško in italijansko letalstvo je bistveno pripomoglo k uspehu. V teku 17. junija je bilo sestreljenih 14 angleških letal, sovražnik pa je bil z zaporednimi napadi oddelkov bojnih in str-moglavnih letal na več krajih prisiljen, da se je umaknil.
Podmornice so potopile na severnem in srednjem Atlantiku 5 sovražnih trgovskih ladij s skupno 31.933 tonami.
Nemški lovci so si priborili tudi včeraj pri letalskih bojih nad kanalsko obaio prepričevalno zmago nad angleškim letalstvom. Pri poskusu sovražnika, da bi pod močno zaščito lovcev z bojnimi letali priletel nad zasedeno ozemlje, je bilo sestreljeno 21 angleških lovskih letal in sicer 15 tipa Hurricane,. 5 tipa Spitfire in 1 tipa Brevvster.
Letalstvo je bombardiralo letališče, postojanke protiletalskega topništva in pristaniške naprave na vzhodu in jugovzhodu angleškega otoka. Vzhodno od Sunderlanda je bil zažgan velik parnik za prevoz goriva.
Sovražnik jc metal zadnjo noč s slabšimi silami v zapadni Nemčiji rušilne in zažigalne bombe, zaradi katerih je bilo mnogo ljudi ubitih ali ranjenih. Stvarna fckeda je nastala samo v stanovanjskih okrajih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili dve izmed »upadajočih letal.
Tako je sovražnik v teku včerajšnjega dneva in zadnje noči izgubil skupaj 37 letal. Tri lastna letala so bila izgubljena.
Letalski napadi na Anglijo
San Sebastian, 18. junija, ir. Uradno angleško poročilo javlja, da so preteklo noč metala nemška letala bombe zlasti na vzhodno obalo Anglije. Napadi so povzročili škodo in žrtve.
Letalska bitka nad Kanalom
Berlin, 18. jun. d. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je javilo snoči v posebnem poročilu, da so nemška lovska letala v letalski bitki nad Kanalom včeraj zopet izvojevalo veliko zmago nad angleškimi letali. V večernih urah so nemški lovci o priliki poskusa sovražnih lovskih letal, da bi napadla Kanal, sestrelili 20 angleških lovskih aparatov. Nemci so izgubili pri tem samo eno lovsko letalo.
Berlin, 18. jun. ir. K letalski bitki, ki se je včeraj vršila nad Kanalom javljajo še naslednje podrobnosti:
Nemška lovska letala so takoj posegla v boj. čim so se angleška letala približala obali. Po hudi borbi so nemška letala preprečila. da bi bila mogla angleška letala izvesti nameravane napade. Izmed 20 sestreljenih angleških letal jih je bilo 13 vr-
ste Huriccane, 4 Spitfire eno pa tipe Bri-vester. Ostali dve letali sta bili še neugo-tovljenega tipa. Nemška letala so izvoje-vala zmago, čeprav so bili Angleži številčno v veliki premoči.
Berlin, 18. junija s. O hudih spopadih, ki &o se razvili včeraj med nemškimi in britanski mi lovci, se doznavajo sedaj naslednje podrobnosti:
Nemški lovci so sestrelili 13 Hurrcanov in 4 Spitfire, 1 Brevvster ter 2 lovsiki letali tipa, ki še ni ugotovljen. Sovražne bombnike so spremljali mnogoštevilni lovci. Ko je soivražnik skušal prodreti nad zasedeni, dol Francije, so se nemški lovci takoj dvignili ter se zapletli s sovražnikom v ljuto borbo. Večjemu delu britanskih letalcev je hiio onemogočeno doseči določene cilje. Berlinski vojaški krogi zlast;. poudarjajo izredno odličen uspeh nemške obrambe, ki je uničila 20 sovražnih letal kljub premoči napadalcev. Sovražnik ie utrpel zelo težke izgube ter ni niti približno izvedel nameravane akc:je.
Angleška letala nad zapadno Nemčijo
Berlin, 18. jun. ir. Preteklo noč so angleška letala preletela nekaj krajev zaoad-ne Nemčije, pri čemer so metala rušilne
in eksplozivne bombe. Nekaj stanovanjskih naselbin je bilo poškodovanih. Zaradi močnega in preciznega streljanja protiletalskega topništva so bila angleška letala kmalu prisiljena k umiku.
„Illustrious" na poti v Sin-gapur v popravilo
Tanger, 18. jun. s. Iz Gibraltarja so prišle vesti, da je bila velika angleška nosilka letal »Illustrious« izmenjana v Sre-dozemju z neko drugo veliko angleško vojno ladjo, ker je bila ob napadih nemškega in italijanskega letalstva hudo poškodovana. Nadomestila jo je vojna ladja »Victorious«. »Illustrious« plove počasi proti Singapuru, kjer bo v tamošnjih dokih popravljena. Sredozemska pristanišča niso več varna za velike angleške ladje, ki jih je treba popravljati.
Pogrešan ameriški opazovalec
Washington, 18. junija ir. Uradno javljajo, da pogrešajo opazovalca ameriške vojne mornarice na bojišču na Bližnjem vzhodu, komodorja Gcorgea Gravva, že od 13. t. m., ko se je v letalu angleškega vojnega letatetva pedal na izvidniški polet.
Maršal de Bono se je poklonil Italijanskim vojakom, padlim v svetovni vojni
Inšpekcija pri I. Grenadirskem polku in pri XIII. Artilerijskem polku
Ljubljana, 18. junija.
Drugi dan svojega bivanja v Ljubljani je Maršal Italije de Bono posvetil poklonit vi padlim italijanskim vojakom, pokopanim na ljubljanskem pokopališču, ter inšpekciji tukajšnjih posadk.
Ob 10. uri se je napotil v vojašnico I. Polka Sardinskih Grenadirjev, kjer mu je izkazala čast posebna četa zbrana ob vhodu. Takoj nato jo Maršal stopil v pripravljeno ložo ter je prisostvoval paradi polka, ki je sprejel Maršala v sklenjenih vrstah na dvorišču. Z odredi I. polka je bil tudi bataljon možnarjev in spremna baterija.
Ekscelenca de Bono sc je nekoliko po-razgovoril s poveljnikom, nato pa je pose-til vojašnico ter odšel tudi v vojaško bolnico, kjer so ga sprejeli zdravnik in dodeljeni mu oficirji. V bolnici se je ljubeznivo razgovarjal z nekaterimi bolnimi vojaki, potem je odšel na mestno pokopališče.
Pred grobovi, v katerih počivajo posmrtni ostanki italijanskih vojakov iz velike vojne, je maršala z vojaškim pozdra-
vom pozdravila častna četa z godbo XIII. Artilerijskega polka. Pod kipom Italije so bila zbrana zastopstva oficirjev.
Lovorjev venec pod simbolom Italije
Godba je zaigrala himno Piave, dva oficirja sta položila maršalov venec pod spomenik, maršal pa je obstal v spoštljivem pozoru. Po izvršenem pobožnem obredu je odšel Maršal de Bono točno ob 16. na Dunajsko cesto, kjer mu je XIII. Sardin-ski topniški polk priredil parado na konjih.
Maršal je stopil v vojašnico, Id je popolnoma prenovljena ter očiščena in si je ogledal nekoliko prostorov, nakar je prisostvoval jahalnim vežbam ter gimnastič-nim vajam. Precizna izvedba vaj je' maršala zadovoljila ter prepričala o visoki stopnji skrbne priprave in vežbe podrejenih mu oddelkov.
Kočljiv položaj Anglije v Sredozemlju
Nemški general o Churchillovih zmotah in vojnih operacijah na Bližnjem vzhodi"
Berlin, 18. jun. s. Ob pričetku sovražnosti na Balkanu piše vojaški sodelavec agencije DNB. general Gleiser v. Horte-nau, je v svojem tedenskem poročilu Churchill izjavil, da je Nemčija prisiljena boriti se na dveh frontah. Dogodki so kasneje pokazali, kako se je domnevna nevarnost obrnila proti Angliji, ki mora sedaj prestajati tragične posledice svojih velikanskih zmot. Churchillova opravičila v parlamentu zaradi obeh porazov, tistega generala Wavela v Afriki in nepopravljivi izgubi Krete, pripominja general Grei-ser, so smešna tem bolj, ker je angleški ministrski predsednik prisegel pred vsem svetom, da bo sredozemski otok Kreta hranjen do zadnjega moža in z vsemi sredstvi. Otročje je sedaj zatrjevanje, da ni bilo zadostnih sredstev za odpor proti sovražniku. Te izjave so posebno z vojaškega stališča izpoved slabosti, kajti za postojanko strateške važnosti kakršna je Kreta, je treba ob ugodnem trenutku žrtvovati vse potrebne sile in sicer za vsako ceno. Vse to kaže. da Angleži nimajo zadostnih sil niti za defenzivno vojno in da nimajo nobenega smisla za predvidevanje. Pobuda sil osi je zaradi tega tem več vredna. čeprav skuša angleška propaganda zmanjšati pomen zmage na Kreti in učinek neprestanih angleških porazov; na
morju in v zraku v Sredozemlju. Angleška mornarica se v resnici nahaja na najbolj nevarnem morskem področju med Kreto in Cirenaiko, kjer so si hoteli Angleži hoteli nabrati svoje najbolj sijajne uspehe.
K vsemu temu je treba omeniti, piše vojaški sodelavec DNB. sistematske napade nemških bombnikov, ki imajo svoja oporišča na letališčih, ki so bila obno/ljena na Kreti. Kakšne važnosti so te čimdalje hujše ofenzivne akcije osi, kaže tudi zadnji napad Angležev na Sirijo, ki je bil potreben ne samo zaradi propagande, temveč predvsem zato. ker so Angleži spoznali. v kakšnem težkem položaju so in kako je ogrožen Suez, ki ga je treba zaščititi z obsežnim akcijskim pasom v poslednji obrambi. Naravno je. zaključuje pisec, da je bilo potrebno izmisliti si opravičujoče čenče o navzočnosti nemškin čet v Siriji, kar omenjamo zaradi tega, ker so si Angleži domišljali, da bodo vkorakali v Sirijo kot osvoboditelji, da bodo triumfalno sprejeti, v resnici pa se morajo tu trdo boriti proti svojim bivšim zaveznikom. Ni dvoma, da bo ta borba dokončno ločila Francijo in Anglijo in da bo ves evropski kontinent zaradi tega še bolj preziral Anglijo.
vojaške priprave na Filipinih
Tokio, 18. junija s. List vAsahi« objavlja dopis iz Manile, v katerem poročevalec opisuje velike priprave, ki jih Zedmjene države izvršujejo na Filipinskem oitočju. Po zadnjem odloku vojaških oblast1' je bilo poklicanih pod orožje 6000 rezervnih častnikov za 3 mesece Naročeno jim je bilo, naj vežbajo novince ter jih seznanijo z novim sodobnim načinom bojevanja.
Odhod japonske delegacije iz Batavije
New Vork, 18. jun. d. Iz Batavije poročajo, da je japonska trgovska delegacija napravila poslovilni obisk pri guvernerju Nizozemske Vzhodne Indije. Delegacija odpotuje dne 29. t. m. z ministrom Joši-zavo na čelu v Tokio.
Vangčingvej pri mikadu
Tokio, 18. jun. d. V cesarski palači ie sprejel danes cesar v avdienci predsednika nankinške vlade Vangčingveja. Nato je bil svečan banket na čast Vangčing-veju, ki so se ga med drugim udeležili min. predsednik Konoye, zunanji minister Macuoka in več drugih ministrov.
Rooseveltov sin v Lizboni
Lizbona, 18. jun. d. Semkaj je včeraj prispel z letalom iz Kaira Rooseveltov sin James, ki se je mudil v posebni misiji na Bližnjem vzhodu. Opoldne je sprejel v hotelu, v katerem se je nastanil, portugalske novinarje ter jim je podal nekaj izjav. Med drugim je dejal, da se je v Kairu sestal s posebnim ameriškim odposlancem Harrimanom, s katerim je razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo Bližnjega vzhoda in Anglije. Novinarji so vprašali Jamesa Roosevelta tudi o onem odstavku iz nedavnega govora njegovega očeta, ki omenja portugalske otoke na Atlantiku. James Roosevelt ni hotel dati nobenega odgovora in je samo pripomnil, da ni politik.
James Roosevelt bo odpotoval že v dveh ali treh dneh z letalom v Ameriko.
Portugalska ojačenja na Kapverdskih otokih
Lizbona, 18. junija ir. Davi se je vkrcal v tukajšnjem pristanišču nov oddelek portugalske vojsike, ki je namenjen za o.iače-nje posadke na Kapversk;h otokih. Pred vkrcanjem je vojaštvo defiliralo mimo ministra za kolonije, podtajnika vojnega ministrstva in vojaškega guvernerja Lizbone.
Smuts napoveduje nove žrtve
Rim, 18. jun. s. Ministrski predsednik Južnoafriške unije, general Smuts, je v nekem govoru v Pretoriji opozoril državljane. naj ne mislijo, da ne bodo več potrebne žrtve, kajti v resnici se je vojna šele pričela in prebivalci Južne Afrike se morajo pripraviti na nove hude preizkušnje.
Angleška blokada finske luke Petsamo
New York, 18. jun. d. Kakor javlja Ass. Press iz Londona, je izjavil zastopnik angleške vlade, da Anglija odslej ne bo več dovolila nobeni ladji plovbe v finsko lusko luko Petsamo.
Obnovljene železniške proge v Traciji
Carigrad, 18. junija, s. Minister za javna dela Cebesti je danes izjavil, da so bili železniški mostovi, ki so jih porušili Grki ob priliki svojega umika iz vzhodne Tra-cije na progi Carigrad-Odrin, skoraj docela popravljeni. Vlaki bodo v kratkem vozili v obeh smereh.
Huda letalska nesreča v Rumuniji
Bukarešta, 18. jun. rs. V trenutku spuščanja se je davi letalo potniške proge Bukarešta—Sofija zrušilo na zemljo. 10 potnikov je mrtvih, med njimi svetnik tukajšnjega bolgarskega poslaništva in tiskovna ataše nemškega poslaništva.
Ukrepi proti špekulantom v Perziji
Teheran, 18. jun. ir. Iranska vlada je odredila ostre ukrepe proti navijalcem cen za živila. Trgovci, ki bi se pregrešili proti odredbam bodo kaznovani z zaporom. Tudi proti prekupčevalcem z živili so določeno . stroge kazni.	I
Blokada ameriškega imetja v Italiji
Rim, 18. jim. s. Včeraj je »Službeni list« objavil zakonski dekret z odredbami glede imovine, ki jo imajo osebe ameriške nacionalne pripadnosti v Italiji. Ta ukrep je zakonita represalija proti odredbam, ki so bile izdane v Zedinjenih državah v škodo italijanskim Interesom.
Zakonski dekret, ki se je takoj uveljavil, odreja:
a)	Italijanskim državljanom, ki dolgujejo državljanom Zedinjenih držav v kakršnikoli obliki kakršnekoli vsote denarja, je prepovedano, da bi jim izročili ali izplačali vrednostne papirje ali drugo imovino. Enaka prepoved velja za ino-zemce, ki bivajo v Italiji ali pa tudi drugod, glede vrednostnih papirjev in druge imovine, ki jih imajo na ozemlju države. Prepoved v smislu prvega odstavka 1. čiena ne velja za italijanske državljane, ki prebivajo v Zedinjenih državah.
b)	Razveljavlja se glede pripadnikov Zedinjenih držav sleherno razpolaganje s krediti, vrednostnimi papirji in drugo imovino v smislu 1. člena, kakor tudi z nepremičninami, ki jih imajo na ozemlju države.
c)	Italijanski državljani, kakor tudi družbe in ustanove, ki imajo svoj sedež ali bivališče na ozemlju države, morajo predložiti pismeno prijavo svojih dolgov, čeprav še niso izplačljivi, najbližji podružnici Zavoda »Banca dTtalia« kot blagajni Nacionalnega zavoda za plačilni promet s tujino, kolikor so njihovi dolžniki pripadniki Zedinjenih držav, pa tudi vseh vrednostnih papirjev in druge imovine, ki jih imajo pri njih naložene ali shranjene. Obveznost take prijave velja tudi za pripadnike katerekoli druge narodnosti, čeprav za nje ne veljajo okoliščine, kakor so navedene v prejšnjem odstavku. Prijava mora biti izvršena v 25 dneh po uveljavljenju dekreta, za nove obveznosti pa v 25 dneh od dneva, ko so nastale. Odredbe pod a) ne veljajo za ameriške državljane, ki so v trenutku, ko je bil dekret izdan, bivali v Italiji.
d)	V primeru nujne potrebe ali drugih posebnih razlogov se smejo izdati posebna dovoljenja za plačila ali odlog odredb tega dekreta.
e)	Kdorkoli bi izvršil plačila ali predajo kakršnekoli imovine v nasprotju z določbami tega dekreta, se kaznuje z zaporom do 5 let in z denarno kaznijo v petkratnem znesku vsote, ki je bila izplačana, ali vrednosti imovine, ki je bila izročena, v nobenem primeru pa ne z manjšo denarno kaznijo kakor 10.000 lir. Kdorkoli bi sodeloval pri izvedbe finančnih operacij, kakor so navedne pod b), se kaznuje z za,-porom do 6 mesecev in denarno kaznijo do 3.000 lir. Kdorkoli ne bi v smislu odredb pod c) prijavil dolgov, se kaznuje z zaporom do 3 mesecev in denarno kaznijo do 3.000 lir. Kazen se podvoji v primeru, če je bila prijava izvršena, pa je vsebovala napačne podatke.
Tudi v Nemčiji
Berlin, 18. junija, s. V svrho represaLj proti podobnemu ukrepu, ki ga je izdala vlada v Washingtonu, je nemška vlada odredila blokado vse imovine državljanov Zedinjenih držav, ki ie na nemškem ozemlju. Ta ukrep se je takoj uveljavil.
B©p v Siriji
Vichy, 18. jun. d. Poročilo, ki ga je snoči objavilo francosko vojno ministrstvo o bojih v Siriji, javlja:
Ob obronkih Džebel Drusa in Hermona ter ob obali Libanona se nadaljujejo protinapadi francoske vojske. Angleške vojne sile ob obali so zmanjšale svojo aktivnost, ker jim manjka podpora mornarice. Postojanke, ki so jih naše čete v ponedeljek osvojile, so bile konsolidirane in izgrajene.
Francosko letalstvo je izvedlo več napadov na sovražne postojanke, zlasti na postojanke topništva in vojske v zaledju. Angleška letala so v noči na torek dvakrat bombardirala Rajak in Honzo, ne da bi povzročila .škodo ali žrtve.
Francoska protiofenziva
Amsterdam, 18. jun. d. Kakor ' javlja snoči uradno angleško vojno poročilo iz Kaira, so Francozi pričeli v Siriji z veliko protiofenzivo pri Mersajumu in Keneitri.
Vichy, 18. junija s. Uradno objavljajo, da so v prejšnji noči in včeraj francoske čete zelo ojač;le osvojene postojanke ter se močno utrdile. Sovražnik jih je skuhal pregnati s silovStčmi napadi, pa je bil povsod odbit. Francosko letalstvo jc izvršilo niz učinkovitega bombardiranja na sovražne baterije ter je obsulo z bombami tudi ozadje ter pota, k:- vodijo iz zaledja na fronto.
Letalska ojačenja
Bejrut, 18. jun. d. Semkaj je prispel v letalu podtajnik za letalstvo Bergeret, ki bo inspiciral letalska ojačenja, poslana v Sirijo iz Afrike in Francije.
Potopljen francoski rušile«
Vichy, 18. jun. d. Francoska admiraliteta javlja, da je bil ob obali Sirije potopljen francoski rušilec. 7 mornarjev je pri tem. izgubilo življenje.
Prva obletnica novega režima v Franciji
Vichy, 18. jun. ir. Ob prvi obletnici prevzema vlade je imel maršal Petain po radiu govor francoskemu narodu. Dejal je, da se bori francoski narod še vedno z velikimi težavami, pozval pa je Francoze, naj zaupajo v vlado. Delo obnove se je že pričelo. Maršal Petain je izrazil prepričanje, da si bo Francija opomogla od posledic nesrečne pustolovščine, v katero je bila potegnjena.
Protižidovski izgredi v Bagdadu
Ankara, 18. jun. ir. Iz Bagdada poročajo, da je arabsko prebivalstvo v iraški prestolnici linčalo 500 židov, ki so preveč očitno kazali svoje zadovoljstvo nad prihodom Angležev v Irak.
»JLT
st. 112
Četrte!, 10. TL 1941-XIX-
tSaphMi na ro6u
Pred sto leti
Nedavno smo poreč ah o veliki požarni nesreči, ki je zadela nekatere siromašne družine na Igu in je poleg velike gmotne škode zahtevala tudi smrtne žrtve. Ko listamo po »Carnioliji« iz leta 1841, najdemo zapisano med kroniko, da je natančno pred sto leti — dne 4 junija 1841 okrog poldne — nastal podoben velik požar v prijazni vasi na Oiljem, kamor so Ljubljančani že takrat radi zahajali na izlet, posebno še ob zoteniu črešeni Pred sto leti je bila v juniju silna suša Vsi vaški vodnjaki so bili izsušeni. Usodnega dne pa je razsajal močan sever. Ko je nastal požar. so bili vaščani kskor brez uma in nesreče nikakor niso mogli omejiti
Poročevalec pravi, da je bila beda ubogih Orljanov po požatu nepopisna. V teku treh zaporednih let so jih namreč obiskale naslednje nesreče: toča, živinska kuga, suša, nekakšna epidemično razširjena živčna mrzlica in slednjič požar, ki je opustošil vas. Letina je poleg tega kazala najslabše. Takratni poročevalec je pokazal usmiljeno srce, ko je zapisal: »Plemeniti človekoljubi, ki ste že tolikokrat ljubeče pomogli trpečemu človeku, k vam vpiio ti nesrečniki. Pomagajte, pomagajte! Solze hvaležnosti bedo nekoč dragoceni biseri v časi popačilaBesede, kakršne v današnjih časih poč redko kdaj čitamo.
Irska posebnost
Irci so na glasu nenavadnih ljudi. Tudi v sedanji vojni imajo nekaj čisto posebnega. Do\n!ite, saj ne bomo govorili o visoki politiki, temveč samo povemo naslednjo prigcdbico:
Irci imajo vas. k» se imenuje Petino. Polonca te vari ie v \ojnem stanju z Nemčijo, medtem ko je druga polovica strogo nevtralna. Kajti Pet'So stoji na meji med svobodno Irsko in onim delom otoka, ki pripada Angliji. Če z: vi te v onem delu Petina. ki je v vtijnem stanju, morate nositi plinsko masko in imeti pri seb: legitimacijo. Zvečer morate zgodaj ugasniti luč in morate plačati davek na whisky. Če pa živite v nevtralnem delu Petiga lahko sedite aii slonite popolnoma mimo ob mostu, pušite pipo. pljuvate v reko in uživate zadovoljstvo. da vaša država ni v vojni z nobeno državo na s\~etu ...
Vas Petino šteje 346 prebivalcev, ima pa dve občinski upra\'i, dve šoti, dve carinarnici in dve policiji. Poročevalca ki nam poroča o tej čudoviti vasi. ie stražnik neprestano zasledoval — seveda v onem delu Petiga. ki je v vojnem stenju Naposled mu je rekel vljudno, toda odločno:
—	Prosim vas. tod mi n!kar ničesar ne fotografirajte! Če pa se hočete potrudti malo di>lie. k.-*r tamle na desno, boste na nevtralnih tleh in tam počnite, kar vas je volj a...
Najboljše zdravilo
Včeraj je bilo na tem mestu nekaj besed o seneni mrzlici, ki prav zdajle, v času kešnje, nedleguje vrsto ljudi z nevšečnim nahodom. V letošnji nagajivi pomladi pa tudi hud prehlad ni nikr.ka posebnost. Zato poslušajte naslednji nas\-et, ki ga je zapisal neki francoski zdravnik v pouk vsem prehlajenim:
—	Zaljubite se! Zaljubljenost najodločneje preganja prehlad. Vznemirjenost in vzbujenost, ki jo povzroča ljubezen človeku, ga napravlja odpornejšega zoper bolezni. Ljubezen krepi i 'es živčni sistem, pravi učeni doktor Ljubezen podžiga obtok krvi, saj slab obtok krvi je v večini primerov kriv prehlada. Ljubezen vzdržuje zdravje in neguje občutek sreče. Tak človek ie odpornejši, medtem ko je pobi-tost zelo primerna za lažji napad bolezni, posebno prehlada.
Modri francoski doktor ni ostal osamljen. Brž se je našel neki angleški zdravnik, ki je podprl ta nauk. Ljubezen, pravi cn, podžiga razne žleze v organizmu, zato je človek živahnejši. Ilcdi zravnan in prijetno razpoložen, \"es njegov organizem deluje bolje. Človek, ki ljubi, rad misli na svojo bodočnost in na svoje dolžnosti. Zato ima več uspeha v življenju. Še prav posebno pa je zaljubljeno dekle mnogo lepše kakor sicer, giblje se bolj ljubko in njena lica razodevajo zdra\-je.
Dr. Franc Brandstetter
ftubičeva 3/1. zopet redno ordinira
Prvi nastop hrvatske vojske
Domobranske In avstrijske tradicije — Prvi vojskovodja in prvi poročniki — Prisega in parada
Proslava godu »očeta domovine« dr. Ante Starčeviča, utemeljitelja sodobnega hrvatskega nacionalizma in protagonista hrvatske državne misli, se je vršila letos v znaku prve velike proslave obnovljene hrvatske vojske. Ob tej priliki so vsi hrvatski listi naglašali vrline hrvatskih vojakov in sposobnosti hrvatskih generalov, ki so se izkazali v teku stoletij po raznih tujih bojiščih. Hrvatske vojaške tradicije od Zrinskih preko Jelačiča do Boroeviča se obnavljajo. Tudi bivša avstro-ogrska monarhija je vedno upoštevala te tradicije in je postavila hrvatske sinove na najvišje vojaške položaje. Domobranstvo se je razvijalo kot posebna hrvatska vojska in njene tradicije bo nadaljevala vojska nove hrvatske države. Na proslavi so sodelovale vse hrvatske vojaške zastave od tridesetletne vojne do zadnje svetovne vojne, ki so jih nosili oficirji in podoficir-ji, odlikovani z najvišjimi avstrijskimi vojnimi odlikovanji. Današnji poveljniki nove hrvatske vojske so skoraj vsi izšli kot generali, polkovniki ali generalštabni oficirji iz stare avstrijske šole. Vojaška organizacija Hrvatske se nadaljuje tam, kjer se je prekinila leta 1918., seveda s sodobnimi izkušnjami in v novih razmerah. Staro hrvatsko domobranstvo je podlaga, ki jo hočejo modernizirati. Distinkcije z zvezdami na ovratniku s srebrnim trakom za višje oficirje in z zlatim za generali-teto so čisto staro-avstrijske. Dočim so kape moštva ravno tako avstrijske, so oficirske kape čisto po nemškem vzorcu s črkami »NHD«. Bosanski muslimanski polki so spet dobili nazaj svoj rdeči fes. Samo letalci so obdržali svoje stare jugoslovanske uniforme, toda z nemškimi distinkci-jami in po njih je zdaj uniformirana tudi letalska obramba. Tudi razni rodovi vojske se razlikujejo na ovratniku po domobranskih predpisih.
Hrvatska je dobila svojega prvega maršala v osebi g. Slavka Kvaternika, starega ustaškega borca in bivšega generalštab-nega polkovnika v štabu generala Boroeviča, ki je sodeloval v vseh ofenzivah na Soči. Te dni je bil imenovan za doglav-nika v vrhovnem ustaškem vodstvu. Od prvih dni sodeluje s poglavnikom, toda revolucionarno ie deloval vedno v domovini. za kar je bil tudi dolgo časa interniran s svojo rodbino na čmogorsko-al-banski meji. Tudi pri razstilu bivše vojske v hrvatskih krajih je igral skupaj s svojim bratom majorjem Petrom, ki je padel pri proglasitvi nove države in je bil po smrti imenovan za generala, zelo važno vlogo. To vse ne bi bilo mogoče, da niso ustaši že poprej globoko prodrli v sam živčni sistem bivše države, ki ga predstavlja vojska in državno uradništvo. Hrvatska maršalska palica se dosti razlikuje od podobnih vojaških znakov pri drugih narodih, ker ima obliko prastare arij-ske vojne sekire, pozlačene in posrebrene z bogat m okrasjem. Ta palica vojskovodje bo prešla spet na njegovega naslednika in bo vedno znak najvišje hrvatske vojaške časti. Kakor je znano, je hrvatska vlada v smislu rimske pogodbe o jamstvih in sodelovanju pristala na trajno sodelovanje z italijansko vojsko glede organizacije, tehnične instrukcije kakor tudi glede na vojaške priprave po potrebi. To sodelovanje bo za mlado hrvatsko vojsko tembolj potrebno ker ona razpolaga sicer z bogato domobransko tradicijo, toda manika ji umevno potrebnih izkušenj iz sodobnega vojskovanja.
Prisega prvih domobransk'h poročnikov se je izvršila na svečan način v prisotnosti poglavnika. vojskovodje, cele vlade, diplomatskega zbora in zastopnikov zavezniških vojsk. Mladi oficirji so razporejeni v pešadijo in letalstvo. Končali so vojno akademijo v Beogradu in kot Hrvati so bili sprejeti v novo vojsko, kakor da bi bili končali domobransko akademijo, ki je bila že ustanovljena. (V to akademijo kakor tudi v podoficirske šole n majo domači Srbi pristopa). Istega dne je bilo sprejeto v hrvatsko vojsko veliko število oficirjev iz bivše jugoslovanske vojske, dočim so na generalske položaje prišli skeraj izključno pripadniki bivše avstro-ogrske vojske. Sprejeta je bila tudi večina pomorskih oficirjev — Hrvatov bivše jugoslovanske mornarice, ki so tudi uniformirani sodelovali v paradi. Toda spreiem v hrvatsko vojsko seveda še ni zaključen. Poglavnk je vsakemu novemu hrvatskemu poročniku podal roko in jih potem še vse skupaj povabil na kosilo. Pred spomenikom pesnika-generala Petra Prerado-viča se je vršil defile zagrebške posadke
Lepo je na Tolminskem
Ko sem se zjutraj bril pred umivalnikom, se odpro vrata. Bradivoj, ki me je prišel budit, je prestrašen odskočil:
—	Za bo-ga! Skelet! Katakomba!
—	NTe bo5! Lojze! Soba! — sem ga pomiril.
Hitel som v kopalnico, kjer me je čakalo že na vse zgodaj prvo ljubo presenečenje: v beli kadi je z razprostrtimi kosmatimi nož;cami prežal pajek-križevec; ti mi bodo menda vse življenje ostali najljubše živali-ce. Sklenil sem ga fotografirati in ga šele petem vzeti v škatlico. Toda ko sem se vrnil s kamero, pajka-Jake ni bilo nikjer več. Joj meni!
Sešl: smo se ob dodobra sklistiranem Ope-lu, brez zajtrka, zakaj Gorica je še spa'a. Lepo smo se pozdravili med seboi :n povprašali našega vedjo no zdravju Da tega ne bi! Na preiskovalen način — v tem ie on mojster — jc naju jcl izpraševati. kdaj sva legla, kako sva spala. p3 šc to in ono od snoči. Brad i vrv ju so sc v zadregi besede nekam zmedeno zanlctale. jaz pa sem se umaknil v voz. Opel se je premaknil in zapodili "mo proti So'kanu. NTcho ni kazalo ne dežja ne sončnega dne. oboje sj lahko prerokoval. Ob solkanskem s!ov:tem železniškem mositu na en sam kameniti lok te prevzamejo veličastni občutki. V globini usitia So"ke d<*!;ne. na len Sabotin. na desni Sv. Gora. bobni mlečno zelena silna Soča svojo večno pesem, Soča z edinstveno lepim r-ertanom-obročem. solkanskim mostom. Za nami je ta divota. Vozimo na levem bre<»u Soče. na drugem teče železn;-ea. M'mo b'isne postaja žične železnice na Sv. Gfro. Po imervtno tlakovani ce«ti, ki zavija vedno ob Soči mv dolini, zdaj na desno zdaj na levo, prodiramo vedno glob-
lje v notranjost prekrasnega planinskega
sveta.
Prevzet od lepega vboda v planinsiki raj se razgledujem po strmih pobočjih sora, ko mi neko krchanje na mah zasuče glavo nazaj. Tud; krmar se je za hip ves zaskrbljen ozrl in pri priči zavrl vozilo... Gospod Bradivoj je molel svojo lepo šentpetr-sko glavo vun sko<zi okno in . »Morska bolezen«, je iztismil iz dušljivih prsi ln izstopil. Vodja ni p«,vsem verjel v morsko bolezen: jei ie sipe* preiskovalno ;zpraseva ti, kako in kaj je bilo snoči. Sitna vprašanja so bila bolnikovi bolezni izvrsten lek, ob njih je kar pozabil na morsko bolezen: sede* jc v voz in juna*ko ukazal: »Naprej!« Dodal je še, naj gospod Marjan rajši povprašuje svoj avto kje 'n kako si je nakopal nalezlvvo febušno bolezen, katere se je zdaj od njega naleze! še on sam .
Ko smo se bližaP Arhov*' se je nc da bi vedeli kdaj, sitorilo najlepše sončno jutro, da se je vsa struga dcirče zelene Soče bleščala v odsevih.
Anhovo so Italijani spremenili v velik industrijski kraj, ki zapcsluie več tisočev delavcev. Gore so vse nabndene z betonskimi nosnici daljnovodov in žičnih industrijskih žcleznic. ki prevažajo kamen za cementarno. B'ai?'nia velike industrije z zaslužki se razliva daleč v pora t i sivet; sleherna vas. «i'eherna hKa na kmetija so jih deležni. Vse hval; italijansko delavno** in podietnost. Liudje. ki so na poti v cerkev, so leno praznično oblečeni, zdravi, krenki in zadovoljnih obrazov, vse na niih priča o olo«nem blagostanju in zadovoljstvu.
Zdaj je cesta z železmeo zamenjala breg. Onel vozi po desnem bre<u, železnica pa na 'cvpm, "'ohoko pod nami
Za boga! V Opelu spet kruli, sunki se
in prvi večji defile hrvatske vojske sploh, ki obstoja komaj dva meseca V defileju so sodelovale pešadija, dijaška četa in pod-oficirska šola,, topništvo, zaenkrat samo s puškami, orožništvo, konjenica, ustaška vojnica, mornarica, vojna in trgovska, letalstvo, protiletalska obramba in narodna (civilna) zaščita, kakor tudi številna pa-triotična društva in seveda v posebno velikem številu mladinske organizacije vseh vrst. Vsi vojaki so bili po starih običajih okrašeni s hrastovim listjem. Pozornost
so zbudili Trenkovi pandurji in Jelačičeva garda, dve združenji vojaških veteranov. Parado je vodil podmaršal Laxa, poveljnik celotne kopnene vojske, znan tudi kot avstrijski general. Sodelovala je v strumnih korakih tudi četa nemške vojske, dočim so ves čas brnele nad svečanostjo eskadrile nemških bombnikov. Najvišji nemški predstavnik na proslavi je bil general dr. Glaise-Horstenau, ki je znan po svojih nedeljskih poročilih o vojaškem položaju sil osi. Tokrat se je v Zagrebu zbrala prvič tudi velika skupina italijanskih oficirjev pod vodstvom poveljnika druge armade Eksc. generala Ambrosia. Mlada hrvatska vojska je zapustila dober vtis in prepričanje, da se bo z italijansko pomočjo povzpela na stopnjo sodobno iz-vežbane in opremljene narodne vojske.
Dr. O. A.
Vegovo ulico orjejo
Ljubljana. 18. junija.
Ljubljančani so se večkrat pritoževali, češ da imamo razorane ceste, a sedaj, ko smo Vegovo ulico pričeli res orati s posebnim plugom, to delo vsi občudujejo. Pač vedo. da je tudi oranje cest potrebno, če hočemo imeti dobro in lepo cesto. Vendar pa tega oranja vsi niso pravilno razlagali ter razumeli, zato naj pa danes pojasnimo, kako se dela s cestnim katranom na po jeni makadan. kakor strokovnjaki imenujejo ta način urejenja cestišč. Naj-prei je treba staro plast nasipa odstraniti, kar je mestni tehnični oddelek v Vegovi ulici napravil z oranjem na ta način, da je pred poseben plug vpregel močni cevni valjar. Tako osnaženo cestišče bodo najprej nasuli z 10 cm debelo plastjo gramoza, ki ga inženjerji imenujejo tolčenec. To plast tolčenca bodo zvaljali s težkim valjarjem, nato bodo pa to plast pobrizgali s cestnim katranom, ki ga izdeluje mestna plinarna. Brizganje katrana pa je mogoče samo v suhem in v toplem vremenu.
Takoj po brizganju pa je treba na katran nasuti drobnega gramoza, ki mu pravimo zdrob. ter to plast spet trdno zvaljati z valjarjem, da se s katranom prepojene plasti trdno sprimejo. Ko ie cesta dobro zvaljana. jo morajo drugič pobrizgati s katranom, ki ga porabijo kake 2 ke na kvadratni meter. Po. vrhu posujejo roba-
tega peska iz kamnoloma in cestišče spet dobro zvaljajo. Tako je lansko jesen mestni odsek za ceste uredil Sv. Jakoba trg in bili smo prav zadovoljni, čeprav trg še ni bil popolnoma ureien. Na Šentjakobskem trgu so namreč danes cestišče spet natanko izprali ni tako poplaknili ves prah in blato, ker je treba tako utrjeno cestišče še tretjič pobrizgati s katranom. Prav tako bodo tudi Vegovo ulico morali trikrat prepojiti s katranom. Ko ie cestišče tretjič pobrizgano s katranom, ga je treba posuti s prav drobnim opranim peskom ter spet dobro zvaljati. Šele tedaj je cesta utrjena za promet.
Ta način ni tako drag ko tlakovanje ali asfaltiranje, vendar pa tako utrjene ceste zdrže srednjo težki promet prav dobro, medtem ko ie sprameksiranie kot površinska obdelava priporočljivo samo za lažji promet ter ga imamo zato na Vodnikovem trgu in tudi po ulicah, kjer je mani prometa s težkimi vozovi. Zaradi teh del bo tudi Sv. Jakoba trg deloma zaprt, morda samo dva dneva, če bo vreme lepo in toplo. Kljub temu pa prometa ne bo treba popolnoma zapreti, ker bodo inženjerji delo tako uredili, da bodo vozovi lahko vozili ali ob cerkvi ali pa z Grudnovega nabrežja na most. Pa tudi Trubarjeve ulice ne bodo popolnoma zaprli ter skušali delo opraviti najprej na tej. pozneje pa na drugi strani.
Bdeči križ poroča
V Srbiji so živi 'n zdravi ter pozdravljajo svojce in sorodnike:
Amalietti Augustin, ptt., Aleš Lidija, ptt., Auguštinčič Drago, Aljančič Lambert, Hedi, Amuš Franjo, gost., Belak Anton, trg., Beranič Anton, rest., Bertoncelj Ignac, orož.. Bizjak Maks, pošt. urad., Božiček Franc, trg., Božič Josip, tov. del., Budihna Anton, tkalec, Bunc Anka, pošt. urad., Bartol Anton, delavec, Benčan dr. Josip, zdravnik, Berlič Anton. pošt. urad., Bezjak Franc, prof., Borko Franc, prof., Božeglav Metod, kurjač, Božič Ivanka, pošt. urad., Budin Ludvik, vlakovodja, Bolta Alojz, Burger Josip, tehnik, Bavdek z ženo.
Cekini Adrijana, Cepuder Leo, šol. nadzornik, Cirman Ivan, Metka, Cujnik Fran-ček.
Celan Vinko, pek. Četina Franjo, prof., Čretnik Stanislav, želez. urad.
Dornik dr. Ivan, prof., Detela Stanko, trg.
Eržen Anton, pošt. urad.
Ferk Josip, želez, urad., Frank Stanko, trg. pomoč., Faletov Matija, nadzornik, Faninger dr. Rihard, advokat, Filipič An-drija, trg.
Gabrijelčič Ivan. šofer, Grošelj Mirko, pošt. urad., Gec Marija, priv. urad., Gnin-šek Edo, želez, urad., Gromovič Kazimir, elektr.
Hren Tereza, priv. urad., Hribovšek dr. Avgust, Hodžer Cirila. Slavka, Hlačar Vladimir, trg. pomoč., Homec Franc, pošt. urad., Hočevar Mirko, advokat, Hren Stanko, usnjar, Hrovatin Albin, direktor, Hanžuraj Danilo, učit., Hojnik dr. Franc, advokat, Hofbauer Alojz, učitelj, Hrastnik Avgust, uradnik, Habjan Ivan, orožnik.
Jan Ignac, priv. urad.. Januš Jožef, tkalec, Jelenik Franc, trg. pomoč., Janku Franjo, Jančič dr. Ivan, drž. tožilec, Je-rinovi.
Klemenčič Vinko, trg., Kopač Žarko, poslovodja, Kos Hinko, trg. poslov., Kocijančič Franc, želez, urad., Kranjc Franc, poslovodja. Kranjec Jože, strojevodja, Kunst Vaclav, inšpektor ptt., Kavčič Skal-ko, prof., Komar Matilda, priv. urad., Ko.
roša Andrej, drž. urad., Kohn Emerik, trgovec, Košir Miroslav, orožnik, Kram-berger Franc, mesar, Kraševec Franc, orožnik, Kotnik inž. Ivan, Kac Franc, banski svetnik.
Lah Anton, strojevodja. Lipold dr. Franjo, advokat, Luci Ivan, učitelj mešč. šole. Lap Jakobina, industrijec, Lorbek Maks. učitelj.
Margon Viktor, tipograf, Marjon Mateja, polic, urad., Mastnak Martin, prof., Miloševič, Milojkovič Milorad. poručnik, Mijucin Andjelija.
Napotnik Josip, prof., Novak Ivan, želez. uradnik, Novak dr. Josip, advokat
Oblak Franc, uradnik. Onič Franjo, prof., Ogrizek dr., advokat.
Pavelka Miroslav, Perhavec dr. Rudolf, prof., Petruhar Josip, trg. potnik. Potočnik Jovan, delavec, Puntar Franc, ban. urad., Pajk Franc, knjigovez, Petejan Bruno, stavec. Polajžer Štefan, želez, urad., Priškič Mirko, kovač, Primec Ferdo in Rezi.
Roglič Dragotin, orožnik. Reichmann oče, Jože in Zdenko, Roth Roza, priv. urad., Ropaš Ervina, Rupnik Josip.
Slokan Rozalija, šivilja, Slokan Ana, šivilja, Samec, Saje Marija, prof., Serajnik Danica, priv. urad., Stenrša Vladimir, prof., Strehar Alojz, gostilničar, Sever Anton, priv. urad., Stodulka Oto, tehnik, Stu-pan, Vekoslav, priv. urad.
Štras Mirko, gostilničar, Škanger Vekoslav, učitelj. Šraj Josip, trgovec, Štanc Pavlina, dentistka, Škrl Andrej, zidar, Soline Amalija, kuharica, Špes Franjo, arh., Štrajnar Jena, ključ., Sumljak Ivan, učitelj, Šturm Tereza.
Tavčar Marija, prof.. Tominec Mara, prof., Tekavec Franjo, brivec, Tič Franc, obč. tajnik. Tušek dr. Boris, advokat.
Unstek Feliks, strojevodja.
Vari Janez, želez. urad.. Vegan Matija, kolar, Verk Ernest, mehanik, Vajd Jožef, kolar, Vavra Vaclav, tkalec, Vogrinc Franc, sodnik.
Zapečnik Ivan. priv. urad., Zoreč Jakob, ptt.. Zupanč c Franjo, kmet.
Zivko Vinko. učitelj, 2en Vinko, krojač, Zupec Josip, obč. pisar.
ponavljajo, kaj bo iz tega? se vprašujemo. Srečujemo veličastne, monumentalne jezove, k; spreminjajo Sočo v eno samo dolge zavojev polno planinsko jezero. Soči pa pretvarjajo njeno vodno silo v energijo. Očarljiv je pogled v skalno globino v Pod-selu. kjer hrumi odvišna voda ob straneh arhitektonsko izredno lepega jezu na dnu struge iz podzemskih rovov na dan.
Vozimo, za kratek časi, po ravni cesti skozi vas Desklo in vse kaže. da se bližamo trgu Kanalu, kjer so se v avstrijskih čas;h vežbali naši vojaki-lovci »zigmarji« v turistični odpornosti. Kanal je lepo gorsko mestecc, zbrano na kupček da bi ga kar takole na dlaneh ponesel s sabo domov. Same lepe, zdrave in nove čiste zgradbe. lepo razvrščene v ulice in trg, so tod. Kakor je tu zdravo podnebje, tako je zdravo vse: priroda. ljudje in njh domovi! Veseli svidenja, sežemc restavraterju Križni-ču in njegovi gospe v reke si jih temeljito potresemo, potem pa posedemo v veliki domači kuhinji in se, kak"r domači, prepustimo oskrbi odlične gospodinje. Okrepčani in spočiti smo potem odšli po >pravk:h. Opel je pred restavracijo mirno čakal in zasluženo pcčival. Po opravljenih dolžnostih smo sc spet vkrcali v avto in kar dobro smo vozili med gorami proti Tolminu. Sc vedno asfaltirana vzorna alpska cesta se v polkrogu izogne Volčam, ki steje v kupček zbrane kakor skup:na gobanov v tem cestnem polkrogu. Cesta in strehe lepe gorske vasi so v isti ravni, da b: lahke kar čez strehe prerezali velik ovinek
»O, glej ga. tam na desni naš lepi Tolmin!« vzklikne mojster volana. Da, kakor nalašč za razstave je tu, ob vznožju škrbi-ne, Razor-planine, Kuka in prelaza Globokega je razloženo naše najlepše alpsko tr.e-stece. Tu in tam se nam iz zelenih koše-nin pozrca'/ dolgo mlečno zeleno jezero, Tolminsčica. ki so ji jezovi prav tako kakor Soči ustavili tek. Zapeljemo v mestece,
ki žari v zlatem jutrnjem soncu. Po ulicah prihajajo naši vrii Tolminci in gorja-ni, postajajo v skupinah, prijetno se po*-menkujoč in čakajo, da jih bo milo zvonje-nje lepe tolminske cerkve povabilo k maši.
In zdaj v zadnji ketiček tega prelepega gorskega sveta — k Sv Luciji! Mirno in počasi vezimo, da damo dobrim ljudem na cesti časa za umikanje in pa da se še in še razgledamo po tem očarljivem gorskem kotu. Jezero nas prijazno sipremlja prav do Sv. Lucije. Sploh je tod vse tako prijazno, tako srčno dobro, kakoT 'le še malokje. Mrkih obrazen' in objesfcnežev ne srečaš tu, je pač kraj same zdrave dobre volje!
Zavozimo na trg sredi male Sv. Lucije. Semanji dan je! Na stojmeah plapolajo tkanine vseh vrst in ž vih, pestrih barv. Ljudje zbirajo barantajo. Ves mali trg je kakor najbolj uspele kulise za narodno igro. Tudi Sv. Lucija je, kakor bi jo Večni zidar od zgoraj doli potis<ni'l na dno gorske kotline, k vznožju gora. Podnebje je prav tako kakor v Tolminu in Kanalu zdravilno, da že po nekaj urah bivanja tod čutiš globoko v pljuč h blažilno svežost. Kdor le more. naj si gre zdravit živce in pljuča v ta kraj, ki je eno samo prirodno zdravilišče, saj letovišča ne najdeš lepšega in cenejšega!
Po opravljenih dolžnostih je menil gospod Marjan, da storimo pametno, če se takoj vrnemo v Kanal, da bo dal tam pregledati voz. mi pa b' med pregledom dokončal1 svoje opravke. Z Bradivojem sva se tej naglici sicer malo upirala ali priznati sva morala, da je naglica na mestu, zakaj Ope"l bi se nam utegnil do kraja upreti. Zasedli smo voz, postali še malo v Tolminu. potem pa smo se poslovili od prekaljenih Tolmincev in gerjantv. od njihovega zalega mesteca ter od vsega osrčja tega d:vjega gorsikega sivets Kolikor se je pač dalo z bolnim Opdom. smo nato od-brzeli nazaj v Kanal.
Naprošamo, da se g. Šeskar Janez, zand. narednik, rojen 1899, javi v naši pisarni na Miklošičevi 22b v svrho informacij za njegovo ženo, ki je ostala v Nncicevem.
Glede na naš seznam padlih, ki smo ga objavili v časopisju, javljamo naknadno, da g. Bitenc, rez. major in prof. v Celju ni padel, pač pa se zdravi v bolnici v Gracu. Informacijo nam je prinesel g. ravnatelj Mravljak iz Celja.
Inž. Bricelj, ki so ga tud: smatrali za mrtvega, je po izjavi g. Malnarica tudi živ in zdrav.
S tem rade volje in z veseljem popravljamo neljubo pomoto, ki se nam je vrinila zaradi napačnih informacij.
V	Subotici so živi in zdravi: Deisinger Franc Tatjana in žena, Deisinger Milan. Zupančič Jože z družino. Mervar Marijan z družino, Vidic Janko z družino, Frank Srečko z družino, Štular Avgust z družino, Abramič Jože z družino, Birsa Ivan, Poka N., poštni uradnik z družino, Rosenstein Ferdinand z družino, Pertot N. in hčerka. Line Franc.
V	Senti so živi in zdravi: Langof Jože z družino. Koršič Izidor, isto, Magdič Miha, isto, Budja Ferdo, isto, inž. Bahcvec Stanko, isto. Tavzes Nuša, Priboršek Zora, Povirk Franc z družino, dr. Kissova.
V	Novem Sadu so živi in zdravi: Maj-žar Marija, Martinovič Marija Kenda poštni urad., Justin Slavka, s. Mencin Vida. s Belšak Evarista, s. Pipan Marvina, s. Klun Mamerta, s. Cepon Humelija. En-gelsberger Hinko z družino. Zivalič Valentin, dr. Janez Joško, žena Vilma in Mirko, Gombač. priv. urad. z družino dr. Ar-ko, veterinar, z družino, Kalan Emil, Le-poslava, Janezek, Kepič, Ličen Marica z otrokom, dr. Kobal z družino. Grden. urad. hranilnice, z družino, Blažič Francka iz Novega mesta s hčerko, Krvina Tone z družino, Kužnik brata z družinama, Jonke Karel (družina pri starših v Slan-kamnu), s. Tita, s. Emila, s. Marcijana.
V	Petrovgradu (Vel. Bečkereku) so živi in zdravi: Inž. Bajželj, Škorjanc Rudolf, Sedej Alojz z družino, Rajšp Ladislava, Brankovan Olga in Dušan, Vehovec Sonja, Istenič Franc z družino. Gosar Frar.c z ženo, Krašovec Alojz z družino, Veleč Alojz, isto, Zen Jožef. Pivk Jakob, žena in brat, But Ivan z družino, Košir. isto. Kranjc, želez, urad., z družino. Gunčar Hinko.
G. Guštin Franc, Trnovec 3 p. Metlika javlja, da so živi in zdravi na naslovu: Campo concentramento P. G. Gruoiggano Cividale prov. Udine: Polak Alojz, Stara Fužina ob Boh. jezeru, Korošec Franc, Primskovo 163, Kranj, Setnikar Anton, Horjul 59 Kemperle Stane, Droboslovica p. Železniki, Urbič Jože, Lipsen 49 pri Rakeku, Glavan Jakob, v. Zapotok. p. Turjak, Prester Janez, v. Zgornji Brnik 29 p. Cerklje pri Kranju. Križman Rafael, v. Rapljevo 10 p. Struge, Dolenjsko, Kline Milan, Zdenska vas 32, Dobrepolje, Kožar Jože, Bruhanja vas p. Videm pri Dobre-polju, Breznik Franc, Cadram 5 p. Oplot-nica. Slov. Konjice.
Prosimo, da vrne oseba, ki je dvign"la obvestilo na ime »Lavrenčič inž. Boris«, formular Rdečecra križa v naši pisarni na Miklošičevi c. 22b.
G. Kopilovič Katarina, Povšetova 71, naj dvigne v naši pisarni obvestilo o g. Beličevi Gizeli.
Novi lovski predpisi
7.a ozemlje bivše Kranjske in Jezerskega, zasedenih po Nemčiji
Načelnik civilne uprave za po Nemčiji zasedeno ozemlje bivše Kranjske in deia Koroške je izdal s takojšnjo veljavnostjo odredbo z dne 6. t. m. o gospodarstvu z lovom in o izvrševanju lova in izvršilni odredbi z dne 6. L m. in 10. t m., s katero določa sledeče:
Obstoječi lastni in občinski lovi ostanejo kakor do sedaj, prenehajo pa vse obstoječe zakupne pogodbe. Do nove oddaje v zakup postavi politični komiser za vsako lovišče (revir) komisaričnega lovskega oskrbnika, ki izvršuje vse lovske pravice in dolžnosti na račun lastnikov lastnih lovov oz. občin. Vse dosedanje posebne pravice (lovski rezervati) prenehajo.
Pravica do izvrševanja lastnega lova je odvisna od izrecnega potrdila pristojnega političnega komisarja.
Pri vsakem političnem komisarju bo nastavljen izvedenec, ki pozna krajevne in lovske razmere in bo stavil političnemu komisarju predloge ter oddajal izvedeniška mnenja. Izvedenca nastavi načelnik civilne uprave.
V	prvi izvršilni odredbi se navajajo lovne živali, izvrševanje lovske pravice in dolžnost varovanja divjačine, zasledovanje obstreljene divjačine, krmljenje divjačine, stvarne in krajevne prepovedi, odstrel divjačine, lovske in varstvene dobe, kazniva dejanja in kazni
V	drugi izvršilni odredbi se določa naslednje:
Vse od jugoslovanskih oblastev izstavljene lovske listine so neveljavne. Kdor nima nemškega lovnega lista (Jahresjagd-schein), mora imeti s fotografijo opremljeni na njegovo ime se glaseči začasni letni lovni list, ki ga upravičuje za izvrševanje lova in nošnjo dovoljenih lovskih pušk.
2^ačasni lovni list izda politični konrsar za lovno leto (1. 4. do 31. 3.) proti pristojbini RM 20, oziroma za čuvaje RM 5 osebam, ki so lovski upravičenci ali se izkažejo s potrdilom lovskega upravičenca, da jim dovoljuje izvrševanje lova v svojem revirju in proti katerim ni pomislekov iz razlogov, ki so v glavnem navedeni v § 28. točkah 1—5 našega zakona o lovu.
Lastna in občinska lovišCa se smejo oddati le za najmanj 12 let samo po prostem sporazumu (pač pa po javni razglasitvi), ne pa po dražbi. Pri občinskih loviščih se mora izstaviti zakupna pogodba od občinskega komisarja.
Vsaka lovozakupna pogodba mora biti, da je veljavna, odobrena od političnega komisarja, ki odobritev lahko odreče brez navedbe razlogov. Proti odloku komisarja ni pritožbe.
Lov zamoreio vzeti v zakup le osebe, katerim se lahko izda letni lovski list in ki so že tri leta dobile izstavljene letne lovske karte.
Zakupodajalec lahko odpove zakunno pogodbo, če je bil zakupnik pravomočno sodnijsko obsojen radi lovskega pregre-ška, če je opetovano ali grobo prekršil zakonite ali pogodbene določbe v izvrševanju lova ali če ie s plačilom zakupnine več kot 3 mesece v zamudi.
Lovsko-zakunna pogodba nreneha s smrtjo zakupnika ali če se slednjemu odvzame začasni lovski list.
Vstajenje arabščine
Italijanski tečaj
Med najznačilnejšimi pojavi, ki spremljajo mogočne preobrate našega časa, je tudi ta. da se csporavajo zahteve dosedanjih sivetovnih jezikom in da hočejo mnoga ljudstva uveljaviti pravice svojih, doslej zatiramh jezikov. Če torej danes v Egiptu zahtevajo, naj se uporablja arabščina tudi v področjih, ki so bila dosilej rezervirana angleščini ali francoščini, predstavlja tudi to samo del te »jezikovne revolucije«.
Arabščina je bila nekoč svetovni jezik v ogromnem imperju kalifov in je ostala tudi po njegovem propadu verski in znanstveni jezik islamskega sveta. Imela je torej do naših dni vlogo »islamske latinščine«. Važnejše pa je za sedanjost dejstvo, da govori arabščmo kot materni jezik 55 do 60 milijonov ljudi in t: ljudje žive na prostoru, ki ie večji od Evrope.
V Maroku, Alžiru, Tunisu. Egip»tu, Iraku, Siriji, Palestini in seveda na širnem Arabskem polotoku je arabščina živ jezik. »Klasična« arabščna temelji na jeziku, ki so ga govorili bedumi v Hedžasu in Nedžu v dobi pred Mohamedovim nastopom. Kot semitski jezik je sorodna asirščini, aramej-ščini in etiopšč;ni. Koran ji je dai svetoven pomen, a njeni siovničarj' so ji v 6. do 8. stoletju dali klasično obliko. Neodvisno od te klasične arabščine so se razvijala številna arabska narečja, ko so Arabci zasedli Prednjo Az:jo in Severno Afriko. Daleč od teh živih, čeprav nenapisanih narečij, je književni jezik v stoletjih otrpnil v idiom, ki ga je razumelo celo le malo Arabcev.
Pred kakšnimi osemdesetimi let? so se v Siriji pojavili arabski patrioti, ki so si nadeli nalogo, da bi ta otrpl' jezik prilagodi-
Tobruk in Solum
Tcbruk in Solum predstavljata dve skrajnosti, ki sta si že po svoji zunanjosti silno nasprotna. Tobruk je trdnjava, zaščitena s trovrstnim pasom utrdb. Solum pa napravlja vtis. tako piše poročevalec nekega italijanskega lista, kakor da je šla vojna mimo njega. Zdaj je zapuščen in brez pomena. Za sedanjo vojno je Solum samo še ime brez zvoka. Tam stoje razvaline mnogih hiš in nekaj sto koč. Ni bregu plavajo po morju ostanki razbitih bark in polno lesa. Topov, neuporabnih tankov pa ni danes več videti. Vojaki so to šaro spravili v stran in je ni vei.
V tej pokrajini ni nobene stalne frontne črte. ker se vojna giblje sem in tja. Slišati je pač grmenje topov, toda nihče ne ve, kam udari granata ...
Žival, ki nikoli ne hodi nazaj
Lastnik neke farme se je preveril, da aligator nikoli ne hodi zadenski. Zato je prišel na misel, da bi se dal aligator s pri-<iom uporabiti za čiščenje cevi. Kjer se pokaže takšna potreba, stlačijo v cev mladega aligatorja, ki se kmalu prikaže na drugem koncu ves umazan seveda, toda cilj je dosežen, kajti cev je očiščena.
Isti poročevalec italijanskega lista Piše, da pomeni beseda Solum toliko kakor stcpnica. Ta stopnica pomeni dosf-op z morja k višinam Džebela. kjer leži Solum na hribčku. Pred kakšnimi tridesetimi *e-ti je bilo tam okoli samo nekaj bednih arabskih domov. Potem so proglasili Solum za obmejni kraj med Egiptom in Libijo. Prišli so grški ribiči na gobe in so začeli zamenjavati sladkor, čaj. olje in milo za ovčjo volno. Prinesli so s seboj tudi puške in strelivo. Vodil pa jih je neki Gauduglos. Ta mož se je nastanil v So-lumu in kmalu se mu je pridružilo kakšnih 3 do 4 sto grških rojakov. Današnji Solum je tvorba Grka. ki se je znal okoristiti s položajem ter je bogato zaslužil s tihotapljenjem orožja v Zapadni puščavi. Ko si je nabral dovolj denarja, se je umaknil v Kairo in začel živeti udobno življenje.
Grško-arabska naselbina Solum ie trpela že pred začetkom sedanje vojne, ker so jo večkrat napadla letala iz zraka. Pri umiku angleške vojske pa ie bilo nasslje popolnoma razdejano. Hiše so zažgali. Italijanska vojska je pri Solumu uplenila avto s hebrejskim napisom. Italijanski 1:-sti priobčujejo zdaj sliko tega voza. ki priča o sodelovanju Zidov z Angleži.
Osvojitelj Solutna
Fiihrer in vrhovni poveljnik nemške oborožene sile je odlikoval, kakor poročajo nemški listi, na predlog genera'a feldmar-šala von Brauchitscha z vitežkim križcem Železnega kri/a podpolkovn;ka Knabeja, poveljnika bataljona motoriziranih strelcev.
Podpolkovnik Knabe se je že prej odlikoval na zapadni fronti. V aprilu so ga poslali z njegovim bataljonom v Severno Afriko, kjer je 12. istega meseca po napornem pohodu skozi puščavo iztrgal Angležem Solum in Capuzzo. V bojih, k: so se pozneje razvili, je oba kraja obdržal in je tako pripomogel k ugodnemu položaju vojske Osi v Severni Afriki.
Žrtve pobesnelih bikov
Na postaji v Cammhi blizu Oporta sta pobesnela pred dnevi dva bika. Nazadnje s>ta ušla ter povzročila na cestah strašno paniko. Ena in dvajset ljudi je b;lc ranjenih, šele potem so pobesneli živali prijeli.
ZAHVALA
Podpisana NADA GRABLOVTC se javnim potom zahvaljujem zavaro-
valni družbi
»Jugoslavija"
ravnateljstvu filijale v Ljubljani, za takojšnje izplačilo zavarovalne vsote na roke Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, po mojem pokojnem soprogu dr. Josipu Grablovicu, ki je bil za življenje zavarovan pri omenjeni družbi.
LJUBLJANA, dne 16. junija 1941.
Nada Grablovic, L r.
li modernemu življenju. Iz njihoivega prizadevanja se je rodila novodobna arabska literatura z zelo razvitim dnevnim tiskom. Kdor se hoče seznaniti s preporodom arabščine, ga bo dojel najbolje iz kakšnega velikega dnevnika iz K?'ra al' Bagdada, iz katerega bo spoznal!, da obvladuje ta jezik vsa moderna družbena, gospodarska ali politična vprašanja, čeprav je imel še pred nedavnim svojo Vlogo skoraj edino v verskih spisih. Napredka in borbe arabskih nacionalistov ne bi mogli razumeti, če bi ne upošteval?, preporoda, ki je arabščino spravil spet v krog modernih jezikov. Svoje vloge nima samo v pravljicah iz Tisoč in ene noči aH pa v literaturi, ki so jo ustvarili pesniki m znanstven;ki Ha runa al Ra-šida. K današnjemu Orientu sipadajo arabska poslovna poročila in radijske reportaže kot nekaj samo ob sebi umevnega.
Uniforma nemškega afriškega zbora
Kakor poročajo nemški listi, predstavlja uniforma nemškega zbora v Afriki poseben uspeh nemške industrije za uniformiranje vojske. Ta zbor je bilo treba v izredno kratkem času opremiti, kar se je popolnoma posrečilo.
Temeljna barva obleke ie olivno zelena. vsi kosi. izvzemši plašč, so iz bombaža. gumbi pa iz lahke kovine. Tudi srajce. ki jih nosijo nemški vojaki, so rahlo olivne barve ter imajo žepe. kar predstavlja novost v obleki nemške vojske. Srajca se zavoljo tega lahko nosi tudi brez jopiča. Vojaki imajo deloma dolgs hlače, hlače k škornjem ali pumparice. Plašč ie rjavkaste barve ter iz volne. Na glavi nosijo vojaki tropski klobuk, ki ie tudi ovit z olivnobarvno prevleko Škor-nji imajo zgornje dele iz platna, spodnji dei pa je usnjen. Nahrbtnik in torba ?a kruh sta popolnoma brez usnjenih delov. Poleg tega dobi vsak nemški vojak v Afriki posebno ruto za zaščito ust pred peščenimi viharji ter mrežo proti moskitom Pribor afriške vojske sestoji iz štirih kosov.
Naše gledališč*
DRAMA:
Začetek ob 19.30 url
četrtek, 19. junija: Bog z vami, mlada
leta! Red Četrtek. Petek, 20. junija: ob 15. uri: Revizor. — Cene od 14 din navzdol. — Ob 19.30: Via mala. Izven. — Cene od 20 din navzdol.
*
Zadnja abonentska predstava v letošnji sezoni v Drami bo uprizoritev Camasio-Oxilijeve igre »Bog z vami, mlada letal«. S pristno italijansko gracijo, humornostjo in čustvenostjo napisana zgodba študen-tovske ljubezni in njen konec občinstvu zelo ugaja. Igrali bodo glavne vloge: Kralj, Levarjeva, Mira Danilova in Sever. Režiser: prof. šest.
V petek bosta v Drami dve predstavi in sicer: ob 15. uri bodo ponovili Gogoljeve-ga »REVIZORJA« z Danešem v naslovni vlogi. Satirična igra o korupciji uradni-žtva v predvojni Rusiji pokaže zmede, ld nastanejo • prihodom lažnega revizorja v majhno provincialno mesto. V glavnih vlogah: Cesar, Nablocka, Levarjeva, Kralj i. dr. Režiser: dr. Kreft. — Zvečer bodo penovili mariborski slovenski igralci Knit-tlovo dramo »VIA MALA«, ki je dosegla ob popolnoma razprodanem gledališču v ponedeljek ogromen uspeh. Navdušeno občinstvo je vedno znova klicalo s ploskanjem igralce pred zastor. Občinstvo je pokazalo res nenavadno zanimanje za dramatizacijo slovitega romana in pričakovati je, da bodo tudi nadaljnje reprize razprodane, zato opozarjamo, naj si občinstvo pravočasno zagotovi vstopnice v predprodaji.
OPERA:
Začetek ob 19. url četrtek, 19. junija: Traviata. Izven. Gostovanje koloraturke Alde Nonijeve in tenorista Anatola Manoševskega.
Gostovanje ALDE NONIJEVE, koloraturke in tenorista ANATOLA MANOŠEVSKEGA v Verdijevi »TRAVIATI« bo v četrtek 19. t. m. ALDA NONIJEVA je v zadnjih sezonah pevsko in igralsko zelo napredovala, o čemer se je imelo naše občinstvo priliko prepričati pri njenem na-
21. lekcija. Lezione ventunisima.
Denarni zavodi. Istituti bancari.
In ogni citta ci sono aneora diversi istituti bancari che si occupano delle operazioni de credito, come lo sconto di cambiali e d'altri effetti di commer-cio, gl'incassi e pagamenti per conto altrui, la compera e la vendita di carte pubbliche, di valori industriali ecc. Se vogliamo farci cambiare un biglietto di banca (una banconota), ci present:amo a uno sportello del banco dicendo: »Buon giorno, signore. fatemi il pia-cere di cambiarmi questo biglietto da mille dinari. Vorrei aver lire, quanto e il cambio?« II corso del dinaro essen-do stabilito attualmente in ragione di cento dinari per trenta lire italiane. ci risponderanno: »II cambio e a trenta lire, signore.«
Oltre le banehe ci sono aneora casse di risparmio e casse di prestito e, per la povera gente, il Monte (di pieta), dove questi disgraziati. trovandosi nel-le strettezze, portano a impegnare og-getti di qualche valore.
Vocaboli.
L'istituto zavod, bancario bančni, di-verso različen, razen, occupare zaposliti, 1'operazione opravek, posel, il credito, up, kredit, a credito na upanje, na posodo, lo sconto eskompt, la cam-biale = lettera di cambio menica, l'ef-fetto vrednostni papir, :1 comm&rcio trgovina, di commercio trgovski, l'in-casso prejem vplačila, il pagamento izplačilo, per conto altrui na tuj račun, la compera nakup, la vendita prodaja, la carta pubblica javen vrednostni papir, il valore vrednost, vrednota, cambiare menjati (v tujo valuto), spiccio-lare menjati v drobiž, gli spiccioli = la moneta spicciola drobiž, un bialietto di banca = una banccnota bankovec. • lo sportello okence, il cambio = il corso tečaj, stabilire določiti, essendo stabilito ker je določen, attualmente sedaj, in ragione di v razmerju. la cassa tli risparmio, di prestito hranilnica, posojilnica. la gente ljudstvo, il Monte di pieta zastavljalnica, il monte gora, la pieta usmiljenje, disgraziato nesrečnik, la strettezza, stiska, impegnare zastaviti, l'oggčtto predmet.
stopu kot Micaela v »Carmen«. Mlada, odlična pevka je podpisala te dni ponudbo dunajske Dvorne opere za 5-letni angaž-rna. Njen nastop v »TRAVIATI«, ki je v interpretativnem pogledu eno izmed najbolj zahtevnih opernih partij, bo pred njenim odhodom na Dunaj za naše gledališko občinstvo prvovrsten dogodek. Af-freda bo pel ANATOL MANOŠEVSKI, priznani zagrebški in mariborski tenorist, ki se je ugodno predstavil z nastopom v »Plesu v maskah«. Partijo očeta Germon-ta bo podal Janko. Dirigent: Niko štritof. Režiser: D. Zupan.
MRAKOVO GLEDALIŠČE.
Frančiškanska dvorana. Sobota 21. t. m ob 20. uri: »Sinovi Starega Rimljana« Cene od 20 din navzdol. Radi velikega zanimanja si preskrbite vstopnice v predprodaji od petka dalje od 10. do 13. in od 14. do 17. ure pri blagajni v veži pred frančiškansko dvorano.
Radijski spored
četrtek, 19. junija 1941-XIX.
7.30: Poročila v slovenščini. — 7.45: Operetna glasba. — 8.15: Poročila v italijanščini. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Slovenska glasba. — 13.: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Operetna glasba. 14.: Poročila v italijanščini. — 14.15: Izmen jalni koncert z Nemčijo. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15—18.: Koncert pod vodstvom dir. Gaudiosija. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Operna glasba. — 20.: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.40: Mavrica pesmi. — 21.15: Simfonična glasba, dirigent Schuricht. — 22.20: Slovenska glasba. — 22.45: Poročila v slovenščini.
XLI.
Žcco
£cco je prislov in pomeni: evo, glej, tu je, tu so. Zaimki stoje za njim in tvorijo z njim eno besedo. Ecco la ■mamina! Tu je mati Mati prihaja. Dov'e il mio temperino? Eccolo! Hai farne? Eccoti una lira, compra un pa-nino! (žemlja, kruhek). Volete i vostri denari? Eccoveli (namesto: vi li). Lahko se še natančneje določi z: qui, qua in li, la. Dov'e il dizionario? Eccolo la! Tam je. Dov'e la lettera? Eccola qui! Tukaj je. Mnogokrat stoji za njim ozi-ralni stavek: Luigi, dove sei? Eccomi qui che serivo il compito. Lojze, kje si? Tukaj pišem nalogo Dove sono i ragazzi? Eccoli la che giocano alle boc-ce. Tamle balinajo.
Sartto, grande in budno.
1.	Santo Stefano Santo Stanislao; sant'Antonio, sant'Andrea; san Da-niele, san Pietro e san Paolo; santa Giovanna, sant'Elisabetta, sant'Anna.
2.	Un gran cane, un grand'amico. un grande stivale. Gran cani. grand'amici, grandi stivali. Una gran tavola, una grand'amica, una grande zanzara (dzandzara = komar) Gran tavole, granr?'amicbe. grandi zanzare.
2.	Un grande stivale. un grand'ami-co, un gran cane. Grandi stivali. grand' amici. gran cani. LTna grande zanzara, una erand'amica. una gran tavola. Grandi zanzare, grand'amiche, gran tavole.
3.	Un buono stivale un buon amico (brez opuščaja!), un buon cane! LTna buona cena una buona amica ali ima bu6n'amica (z opuščajem!) V množini za vse moške samostalnike budni, za ženske buone.
Pridevniki santo, grande in buono imaio za isti spol in isto število več oblik, ki se ravnajo po samostalniku, ki jim sledi. Pred s impura: santo. santa, grande. buono, buona; santi. sante, grandi, buoni, buone. Pred samoglasnikom: sant', grand'. buon za moški, buon' ali buorta za ženski spol ednirte. Pred soglasniki: san m santa f. gran m. f. sing. plur.; buon m buona f.
Opomba. San Pietro ecc brez spolnika! Le sveti oče — il santo padre. Grande '?>hko obdr>i povsod svojo polno obliko: un grande cane.
ANEKDOTA
Stari Dessaucr se je .Tekoč zmočil do kože. Prišedši domov je slekel svoio unifoT-mo in stal v sami sraici pred kaminom.
V tistem trenutku ie nekdo potrkal na vrata in vstopil, ne da b. čakal poziva, naj vstopi. Bil je oficir, k"> je pr'šel javit neko službeno vest. Dcssauer ga je strašno nahrulil in s klelv;co napodil 'Z sobe.
Čez nekai trenutkov jp častmk nanovo vstopil. To pot je imel na glavi vojaško čepico ?m je vprašal s strogim glasom, kje je feldmaršal, kateremu ima sporočiti nujno' vest.
Dessauer je čutil, da je ugnan pa je segel urno po sablji ter si jo opasal preko srajce, si nataknil kapo na glavo in potrpežljivo poslušal raport do kraja, nato pa mirno odslovil oficirja.
VSAK DAN ENA
L w
»Kako pa kaj tvoj sinko! Ali je izdelal maturo?«
»Maturo je izdelal, ampak spričevalo je izgubil in zdaj ne bo imel nobene koristi od njega.«
OSondagsnisse Strix«)
Knltnmi pregled
Dr. Gradov »Italijanski tečaj za Slovence«
Izšel je prvi snopič novega slovenskega učbenika za italijanski jezik »Italijanski tečaj, za Slovence«, ki ga sestavlja za založbo Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani prof. dr. Fran Grad. Tako se pridružuje dosedanjim pomagalom pri učenju jezika, ki je v novih razmerah dobil veliko kulturno in praktično vrednost, nenavadno koristen in priporočljiv učbenik. Dr. Gradov »Italijanski tečaj za Slovence« ima pri nas glede metode, s katero uvaja čitatelja v tuj jezik, samo enega, vendar pa mnogo skromnejšega predhodnika: Brežnikov tečaj francoščine, ki ga je pred leti izdala revija »življenje in svet«. Metodično se namreč oba učbenika naslanjata na Mert-nerjev vzor.
V uvodu svojemu »Italijanskemu tečaju za Slovence« označuje dr. Grad načela in odlike Mertnerjeve metode takole:
— Ne več učenja besed in slovničnih pravil na pamet, često popolnoma brez vsake praktične koristi, brez smisla za živo, vsakdanjo potrebo, česar so se posluževale prejšnje stare metode, pač pa takojšnja seznanitev učenca oz. čitatelja z živim jezikom in načinom njegovega izražanja. Kako to doseči ? S čitanjem zanimivih izvlečkov iz dnevnega časopisja in drugih člankov privlačne vsebine. S čitanje n ln samo s čitanjem naj si učenec prisvoji potrebni besedni zaklad in prav tako tudi slovnična izrazna sredstva: kajti s ponovnim čitanjem iste besede (Mertner domneva 8 približno petnajstkratnim, seveda ne y istem članku oz. tekstu^ se nam kai
mehanično vtisne v spomin, s čimer odpade vsako učenje (»guljenje«) besed in slovničnih pravil na pamet. Taka metoda je broz dvoma privlačnejša, zanimivejša od često-krat tako pustih in dolgočasnih lekcij z nakopičenim gradivom slovničnih pravil, izjem in nepotrebne navlake. Ima veliko odliko, da čitatelju predstavi res pravi vsakdanji besedni zaklad in način izražanja po neposredni, živi poti...
Tako pisec v uvodu. Vsekako je ta suge-stivno-mnemotehnični način učenja tujega jezika najlažja in najzanesljivejša pot vsaj k pasivnemu obvladanju. Seveda je znanje tem večje, čim večji je trud; lenuhom tudi tu ne lete v usta pečene piške.
Pri prvem listanju po snopiču dr. Grado-vega »Tečaja« opazimo, da je pisec šel nekoliko dalje od Mertnerjerja in sicer v smer Langenscheldtove šole. Zastavili smo mlademu jezikoslovcu vprašanje, v čem je razloček med Mertnerjevo in njegovo metodo. Dejal nam je med drugim:
— Poglavitni razloček sem omenil že v uvodu prvega snopiča, ko pravim, da ob tej množici člankov preti učencu nevarnost, da se v nji izgubi; manjka mu vodnika, ki bi mu vso to mešanico nekoliko uredil ter mu tako olajšal študij. Mertner-jeva metoda je preveč mehanično-suge-stivna in odmerja učencu zgolj pasivno vlogo. Ko sem sprejel očitne odlike te vloge, sem stopil korak dalje in naložil učencu več aktivnega sodelovanja. Uvedel sem lekcije z razlago slovnične tvarine v lahko umijivi obliki. Ce pogledate prvi snopič, vi-
dite, da skušam čitatelja tudi s poukom, z lahko razumljivo in — kakor upam — prav nič dolgočasno razlago uvesti nekoliko globlje v jezik, kakor more priti sam zgolj s čitanjem in mehaničnim sprejemanjem besed in njihovih oblik. Moja metoda zahteva nekoliko več truda in dela. Zato pa tudi več nudi — seveda tistemu, ki jo do dobrega izkoristi; za razliko z drugimi znanimi metodami za samouke pa je še vedno zelo lahka.
Na vprašanje, kako daleč bo v italijanščini prizadeven učenec, ki bo obdelal ves tečaj, je g. dr Grad odvrnil:
— Ni dvoma, da si bo nabral precej besednega zaklada Računam, da si bo zapomnil več kakor 5000 besed, a to je že dovolj, da se lahko prosto izraža, čita knjige in zlasti častnike, ter razumeva italijanska predavanja. Pri tem pa poudarjam, da je besedni zaklad namenoma izbran tako, da bo prikladen potrebam vsakdanjega življenja. Sam vodim jezikovni tečaj in vem, da bi se ljudje radi kar moči naglo naučili italijanščine. Pri tem hočejo, da bi jim človek znanje prinesel tako rekoč na krožniku. Zadeva je seveda težja, toda z iobro voljo in z nekoliko truda se doseže lep napredek. Spoznal sem pa, da je ljudem zelo ustreženo, če si pridobe praktičen, za vsak dan uporaben besedni zaklad. Besedje svoje knjige »Italijanski tečaj za Slovence« sem izbiral prav s tega vidika. Dobesedni prevod posameznih stavkov bo učencem pokazal, kako izražajo iste misli Italijani in po slovenskem besedilu bo sam uganil, kako bi rekli Slovenci; za začetek je to izdaten pouk tudi v frazeologiji. Kajpak, takoj v prvem zvezku ne morem dali vsega, obetam pa, da pridejo pri razgovorih v poštev vsi poklici ln da bo skušala moja knjiga zadovoljiti kolikor mogoče široki krog interesentov za italijan-
ski jezik. Ob koncu pridejo na vrsto tudi trgovska in druga zasebna pisma ter nemara še nekaj lažjih in značilnih primerov iz literature.
Tako je pojasnjeval g. dr. Grad značaj svojega učbenika, ki mu je Knjigarna Tiskovne zadruge dala okusno obliko. Kakor znano, bo Izšlo 12 snopičev. če primerjamo ta tečaj z drugimi, tujejezičnimi, ki lahko izidejo v mnogo višji nakladi, kakor more iziti zlasti v sedanjih razmerah slovenska knjiga, tedaj cena nikakor ni visoka. Tudi to je treba povedati ob koncu razgovora o novem učbeniku italijanskega jezika.
Ob 4&letnici smrti Aleksandrova
Pred štiridesetimi leti. 18. junija 1901, je umrl v ljubljanski cukrarni mladi pesnik Josip Murn-Aleksandrov. Naš list se je spomnil te obletnice 4. t. m v zvezi s spominskim večerom Slavističnega kluba. Menimo, da bo vsak. kdor količkaj ceni pesnike, te tenkočutne umetnike našega jezika, najlepše proslavil spomin poeta »škrjančkov, polj in cvetja«, če bo v teh dneh posvetil kakšno uro zbranega čita-nja njegovemu delu. Tako čitanje je podobno spominski molitvi za dragim pokojnikom. Nikjer in v ničemer nismo tako blizu pesnikovemu duhu kakor nad knjigo njegovih poezij.
Prvo izdajo pesmi Aleksandrova je izdal kmalu po pesnikovi smrti dr. Ivan Prijatelj (Pesmi in romance. V Ljubljani 1903. Založil L. Schwentner Str. 136). Izdaja se naslanja v glavnem na pesnikov koncept ureditve prve zbirke, ki je' o nji Aleksandrov sanjaril še v zadnjih mučnih mesecih svoiega življenja. Ta izdaja ie dokončno utrdila Murnovo visoko mesto v slovenski poeziji in jasno po-
kazala. koliko je z njegovo zgodnjo smrtjo izgubila naša moderna literatura. Izdajo odlikuje krasen uvod iz peresa Ivana Prijatelja. Je to eden izmed vzornih primerov slovenskega eseja: več kakor živ-Ijenjepisna študija in več kakor literatur-na razprava; Prijatelj je tu po vzoru ruskih in francoskih esejistov, ki jih je najbolj poznal, ustvaril sintezo intelektualnega proučevanja in pesniškega doživljanja.
Nova izdaja spisov Josipa Murna-Ale-ksandrova je izšla šele L 1933 z naslovom »Izbrani spisi« v zbirki »Slovenski pisatelji«, ki jo je izdajala Tiskovna zadruga. Je to kritična izdaja po vzoru dr. Prijateljevih izdaj naših starejših pisateljev in jo je priredila Prijateljeva učenka dr. Sil va Trdina, ki je tudi doktorirala z disertacijo o Murnu. 268 strani obsegajoča knjiga se razločuje od prve po obsegu m po značaju. Urednica je prispevala obširen uvod. v katerem ie do mnogih, dotlej neznanih podrobnosti orisala pesnikovo kratko življenjsko pot in ves njegov literarni razvoj, v študiji, ki je sad samostojnega literarnoznanstvenega in kritičnega dela, se avtorica poslužuje korespondence in spominov pesnikovih tovarišev. V zbirko so sprejete mnoge pozneje objavljene ali iz rokopisov posnete pesmi, tako da tudi po obsegu daleč prekaša jateljevo izdajo. Mimo tega obsega izbor Mumove proze, ki je bila dotlej skrita po listih in širši kulturni javnosti neznana. Opombe k uvodu in besedilu izpopolnjuje abecedni seznam pesmi, ki niso bile 'Sprejete v to zbirko, zakaj kljub kritičnemu značaju se je bila morala iz založnikih razlogov omejiti na izbor iz Murnov epa, za njegova mlada leta dovolj obsežnega dela.
Tretjo izdajo Murnovih pesmi je za tUr
Kronika
Iz Ljubljane
*	Sanitarna aviokolona na delu. Pod
vodstvom g. dr. Ca v. Alda Duceja, direktorja »Autotreno Sanitano — Ministro Interno« za Ljubljansko pokrajino so gg. zdravniki ■izvršili dne 17. t. m. zdravniški pregled šolske mladine na Brezovici. Preiskav je bilo 820. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je zdravstveno stanje mladine prav povoljno. Otroci so z veseljem vstopali v moderno opremljene sanitetne vozove, iz katerih so doneli prijetni zvoki radia. Zdravniškemu pregledu je prisostvoval tudi predsednik občine. Na prebivalstvo je napravila preiskava mladine najboljši vtis^
*	Pomorski promet z Istro. Jutri stopi v veljavo začasni vozni red pomorskega prometa med Trstom in Istro. Parniki bodo prevažali potnike in blago dvakrat tedensko. Odhod iz Trsta vsak torek in petek ob 6. in vsako sredo in soboto iz Pulja. Ladje bodo pristajale med potjo v Izoli, Piranu, Salvoreju, Umagu, No-vemgradu, Poreču, Orseri, Rovinju, Brio-ni.ju in Fasani. V Trstu se sprejema blago Tx> tarifi, ki je veljala lansko leto, in sicer v ponedeljek in četrtek od 8. do 12. in od 14. do 17. Potrebne informacije daje Agencija družbe Istria-Trieste.
*	Lase ji .je odrezal. V torek se je sprla 361etna služabnica Olga Saurli iz Trsta z nekim znancem. Pozneje je ženska pripovedovala organom javne varnosti, da jo je imenovani pretepel, opraskal po obrazu in vratu in ji končno odrezal lase. Nesrečni ženski so nudili prvo pomoč v bolnišnici.
*	Tombola v prid revežem. Prihodnjo nedeljo bo na Colle di Montuzza tombola za kruh revežev. Tablice so naprodaj po eno liro. Med dobitki so štiri denarne nagrade od katerih znaša tombola 1000 lir.
*	Smrt pod avtobusom. Na poti iz Pregrade v Veliko Trgovište se je zgodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 201etnega mladeniča Josipa čučka iz Benkova, hudo ranjen pa je posestnik Slavko Taradej. šoferju in njegovemu so-vozaču in drugim potnikom se k sreči ni zgodilo nič hudega. Na kraju, kjer dela cesta oster zavoj, se je avtobus srečal s tovornim avtomobilom, ki je vozil z veliko brzino. Da bi preprečil sunek, je šofer avtobusa hitro zavil na desno stran ceste, ki jc bila zaradi dežja zelo spolzka. Avtobus je začel drseti v globino in se je prevrnil. Za.radi silnega udarca sta iz avtobusa padla Slavko Taradej in Josip čuček. Težki trup vozila ie oba pritisnil k tlom. Cučku je zdrobilo prsni koš in je zaradi dobljenih poškodb nekaj trenutkov po nesreči izdihnil. Taradeja pa so hudo ranjenega prepeljali v zagrebško bolnišnico.
*	Nesreče v Trstu. Pred nekaj dnevi je splezala 631etna Anka Viezzoli na češnjo, da bi nabraia nekaj sadu. Pri tem pa je tako nesrečno padla z drevesa, da si je zlomila desno ključnico. Nesrečna starka se je zatekla v bolnišnico, kjer se bo zdravila okrog 3 tedne. — V torek zjutraj je nepreviden kolesar povozil 281etno delavko Heleno Palliani, stanujočo v via del Veltro 24. Ponesrečenka je obležala z znatnimi poškodbami na desnem laktu, desni nogi in na desnem komolcu ter kolenu. Prepeljana je bila z avtomobilom Rdečega križa v bolnišnico. — Okrog poldneva je povoz i v via Crispi 181etni kolesar Mario Cattive 131etno Eddo Anto-nini. Oba sta dobila lažje poškodbe in sta se zatekla v bolnišnico. — Delavec Maksimilijan Coka, 31 let star. je pri delu tako nesrečno padel, da se je močno poškodoval po glavi. Ponesrečenca so z avtomobilom pripeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj štiri tedne.
*	Zgodovinsko žegnanje na Turjaku. Blizu Turjaka na griču med zelenimi smrekami bo 22. junija na gori pri Sv. Ahaciju zgodovinsko žegnanje v spomin na krščansko zmago nad Turki pri Si?ku leta 1593. že pred mnogimi leti so izletniki na ta dan radi prihajali na goro k Sv. Ahaciju, posebno Ljubljančani. Na dan 22. junija leta 1593. ob 7. uri zjutraj so prinesli kranjski vojaki Andreju Turjaškemu dragoceni plašč Hasana paše, ki je utonil v Kolpi, Iz plašča so napravili krasen mašni plašč, ki se je rabil vsako leto na dan sv. Ahacija v spomin zmage nad Turki. Turjaški grofje so dali zidati spominsko cerkev na razglednem vrhu. Cerkev sama na sebi hrani zgodovinske zanimivosti, cerkvene stopnice še kažejo konjske podkve iz turških časov. Na levi strani je turški grb, v ?idu je kamnita plošča s turškimi napisi, ker sta pod cerkvijo pokopana dva turška viteza iz leta 1528. Ko so ogledamo zgodovinske stvari Sv. Ahacija, se na Turjaku odpočijemo in okrepčamo. Vsak izletnik si lahko gleda znameniti grad, kjer so se rodili zmagovalci Turkov.
u— Smrt dveh plemenitih žen. Vsa
Ljubljana je poznala g. Marijo Sičevo. blago ženo g. Alberta Siča. profesorja v pokoju in mater našega znanega pisatelja za trgovsko znanost. Ugledna pokojnica je bila vedno zavedna slovenska žena, Id je marljivo sodelovala pri društvih. Dolgo vrsto let je vodila staro znano gostilno pri Bergantu v Trnovem. Bila je na glasu odlične gospodinje, ki je imela vedno odprto roko za reveže. Blago gospo bodo spremili danes, v četrtek ob 16. uri iz kapelics sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — V torek zvečer ie nagle smrti umrli ga. Ana Sunara, posestnica in gostilničarka, soproga splošno znanega gostilničarja na Cankarjevem nabrežju. Se popoldne se je čila. kakor vedno, mudila po opravkih. Ko pa se ie vrnila iz trgovine, io je napadla slabost. Prepeljali so io v zdravilišče, kjer je čez pol ure podlegla za kapjo. Gospa Ana Sunara je bila iz ugledne družine Škarica v Šibeniku. S svojim soprogom in hčerko-edinko pa se je popolnoma udomačila v Ljubljani, kjer si ie pridobila sloves zaradi vzornega gospodinjstva, prirejene ljubeznivosti in velike darežljivosti do siromakov. Spoštovali so i o še prav posebno številni gostje iz vseh ljubljanskih slojev. K večnemu počitku jo bodo spremili danes ob 17. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Uglednima ženama naj bo ohranjen časten spomin, žalujočim družinam izrekamo odkritosrčno sožalje!
u— Druga sklepna produkcija Glasbene akademije bo v petek dne 20. t. m. ob 19. uri v veliki filharmonični dvorani. Spored bodo izvajali letošnji absolventi visoke šole, ki bodo izvajali skladbe Bacha, Scarlattija, Veracinija, Severaca, Brucha. Debussyja, Haydna in Gregorca Jurija. Nastopili bodo Marija Roegerjeva, Zorka Bradačeva in Ivan Zižmond iz šol profesorjev Ant. Ravnika, Zarnikove in Pfeiferja. Sodeloval bo tudi orkester Glasbene akademije, ki bo pod vodstvom abs. Sama Hubada izvedel spremljavo k znanemu Haydnovemu »Klavirskemu koncertu v D-duru«. Vstopnina za občinstvo d-n 15, za vojake din 8; programi so v predprodaji v Matični knjigarni. Na zanimivo prireditev opozarjamo.
u— Dobrodelni koncert v korist Rdečega križa pripravlja pevski zbor »Ljubljanskega zvona« za dan 7. julija v Filharmoniji. Opozarjamo na ta koncert razna društva s prošnjo, naj pri določitvi eventualnih svojih prireditev vpoštevajo označeni datum ter tako podpro prizadevanje Rdečega križa, ki je prav v zadnjem času postavljen pod nove in važne socialne naio-ge.
u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi člane na občni zbor združenja, ki bo v četrtek 19. t. m. ob 14.30 v prostorih kolodvorske restavracije. Po občnem zboru združenja se bo vršil občni zbor bolniške blagajne, na katerega vabimo tudi prostovoljne člane bolniške blagajne. Uprava.
u— Z živilskega trga. Z vsemi potrebščinami dobro založeni trg je privabil
včeraj veliko število gospodinj. Cene pridelkom so zopet padle. Novi krompir Je bil naprodaj že po 7 do 9 din kg. Pocenile so se tudi lepe zeljnate glave, domača in inozemska solata, špinača, rad č in sploh vsa zelenjava. Cena italijanski beli čebuli je padla na 14 do 12 din. do-čim je obdržala goriška rdeča staro ceno. Mnogo je bilo naprodaj graha in fižcla v stročju. manj pa repe. kisle repe in kolega zelja. Vodnikov trg je bil slabše založen s sadjem. Jajca so bila včeraj na trgu po 2 din komad. Organi mestne občine so namreč zbrali vsa kmečka jajca v zgodnjih jutranjih urah in jih prodajali po maksimirani ceni v stojnici ob bivši Mahrovi hiši. Gospodinje so se postavile v vrsto in vsaka je dobila za kovača svežih jajc. S tem pametnim ukrepom je mestna občina preprečila poizkuse špekulacije z jajci. Precejšnje zanimanje je vladalo za ribji trg za stolno cerkvijo. Stalne branjevke in branjevci so bili tudi z vsem blagom zelo dobro založeni. Včeraj so pripeljale kmetice na trg tudi precej jagod in borovnic; prve po 15 in druge po 10 din liter.
u— Obcezniki pasivne obrambe, ki so opravljali službo po posameznih rajonih, so dobili posebne narokavne trakove z grbom mesta Ljubljane in z oznako službe, ki so io opravljali. Ti trakovi so last mestne občine ljubljanske ter uradno znamenje zaščite, seveda so bili pa posameznikom samo posojeni za tisti čas. ko so bili v službi. Zalo pa ni dopustno,, da bi zasebniki te trakove pridržali. Opozarjamo.
ridesetletnico pesnikove smrti poslala v
svet Akademska založba v redakciji dr. A. P i r j e v c a. Je to miniaturna izdaja, primerna po opremi in po ceni, da zanese Murnovo poezi.10 med našo mladino in široke sloje našega naroda. Izbor obsega najboljše, kar ie Aleksandrov napisal.
Pesmi Aleksandrova so se po svoji lahkotni lirični noti kar ponujale glasbenikom. ki so jih uporabljali za svoje skladbe. Nekatere so prevedene v nemščino, posamezne pa tudi v italijanščino iSa'.vi ni) in francoščino (Ibrovac. A. Debeljak).
Murn počiva skupaj z Ivanom Cankarjem in Drag. Kettejem, svojimi tovariši v prvih letih slovenske Moderne, na pokopališču pri Sv. Križu, sredi ljubljanskega polja, kjer se ie tolikokrat sprehajal in občudoval ob lepih večerih blesk planin v tistem delu slovenske zemlje, ki mu je navdihnil toliko toplih motivov. Ob 40 letnici svoje zgodnje smrti ni pozablien: prav večer, ki ga je pred tedni priredila vseučiliščna mladina, je pokazal, da je ostal mlad med mladimi. Njegovo delo čitajo in proučujejo njegove pesmi, pomagajo slovenskemu srcu, da se še bol j in še z večjo ljubeznijo oklepa domačih tal in naroda. ki tei zemlji že štirinajst stoletij izroča svoj znoj, svoje solze in prah svojih trupel.
Zapiski
TEVSKA TEKMA V OPERI
Pevska tekma, ki jo je priredila za konec lanske sezone ljubljanska Opera, je Imela lep uspeh. Nagrajenih je bil šest najboljših tekmovalcev in tedanja bano-vinska oblast je vsej četvorici omogočila glasbeni študij. Francka Hercova se uči pri revnatelju Betettu, Frenc Langus pri prof. Trostovi, Kornelija Miillerjeva pri prof. Lapajnetovi (Celje), Bogdana Stri-
tarjeva, France Bauer in Katja Džanga pa pri prof. Adu Darianu na Drž. konser-vatoriju. Ce bo mogoče, bodo na samostojnem večeru pokazali, koliko so napredovali s svojim študijem.
Tudi letos bo priredila ljubljanska Opera pevsko tekmo in uprava Narodnega gledališča obvešča člane pevskih in cerkvenih zborov, kakor tudi vse tiste, ki se zanimajo za petje, naj se priglase do vštevši 1. julija na naslov uprave Narodnega gledališča v Ljubljani. Vsak tekmovalec naj sporoči ime, priimek, naslov, starost, poklic, lego glasu in dve pevski točki .Piva bodi po možnosti kaka značilna narodna pesem iz njegovega domačega kraja, druga pa umetna pesem ali operna arija. Tekmovalci bodo nastopali ob spremljevanju klavirja. Kakor lani. bodo tudi letos priključene vstopnicam k prireditvi posebne glasovalnice, na katere bo občinstvo po tekmi napisalo tri pevce v tistem vrstnem redu, kakor so mu naj bolj ugajali. Posebno strokovno razsodišče pa bo izbralo najboljše in jim prisodilo nagrade. Najboljši utegnejo priti v poštev za gledališki poklic in ostanejo v evidenci za primer, da bi jih opera potrebovala. Starostna meja je določena do 30. leta. — Pevska tekma bo 6. julija t. L
Maurice Maeterlinck, znani belgijski pesnik in pisatelj, kri je po zlomu Francije pobegnil v Ameriko, je sedaj preklical svoje izjave o belgijskem kralju Leopoldu in izrazil željo, da bi se vrnil v domovino.
Letošnja Grlllparzerjeva nagrada, ki jo
podeljuje dunajska Akademija znanosti in umetnosti, je bila priznana znanemu avstrijskemu pesniku Maxu Mellu, ki se je rodil v Mariboru. Pri nas so pred leti igrali njegovo »Apostolsko igro«.
da morajo vsi, ki še imajo te trakove takoj vrniti mestnemu zaščitnemu uradu, soba št. 44 v I. nadstropju mestnega magistrata na Mestnem trgu št. 2. Kdor pa tega traku ne bo vrnil do 27. t. m bo kaznovan.
u— Društvo zobozdravnikov v Ljubljani vabi svoje člane na sestanek v soboto 21. t m v restavraciji Slamič ob 20. (—) u— Tečaji italijanščine, večerni in dnevni _ pri Trgovskem učnem zavodu v
Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 2986) bodo pričeli v ponedeljek, dne 23. junija. Prijave se sprejemajo v pisarni zavoda.
Iz Novega mesta
Poštne zveze se izboljšajo. Poslednje mesece ima naše mesto dnevno po eno poštno zvezo z Ljubljano, kamor se odpravlja pošta z večernim vlakom. Seveda se bodo poštne zveze še izboljšale, saj odhajajo dnevno še trije potniški vlaki proti Ljubljani To bo v veliki meri koristilo gospodarskemu in kulturnemu razvoju našega mesta, ki je posebno v novih razmerah postalo važno gospodarsko in kulturno središče naše Dolenjske ter je bodoči razvoj mesta danes bolj ko kedaj navezan na Ljubljano. Oblastva so že zagotovila, da bo tudi to važno vprašanje, od katerega uspešne rešitve je odvisen ves nadaljnji gospodarski in kulturni razvoj našega mesta in vse Dolenjske, v najkrajšem času ugodno rešeno, kar je tudi največja želja vsega tukajšnjega prebivalstva.
n— Občinska seja. V petek 20. t. m. bo ob 17. uri v mestni občinski poslovalnici javna seja občinskega odbora. Za sejo je med prebivalstvom mnogo zanimanja, ker se bo na tej seji razen obravnave tekočih zadev sklepalo tudi o odobritvi računskega zaključka za proračunsko leto 1939-1940, o porabi prebitka iz proračuna za 1.1939-40, o napravi športnega igrišča ter o določitvi izrednega kredita za podpore beguncem.
n— Naše naročnike, čitatelje In fnse-l-ente obveščamo, da je z današnjim dnem prevzel vodstvo naše podružnice v Novem mestu gosp. Bogdan Pušenjak, ki je tudi edini pooblaščen, da sprejema inserate za naš list.	«
S spodnje štajerske
Ustanavlja se Veliki Maribor. Kakor poroča »Tagespost«, je 15. t. m. stopila v veljavo naredba načelnika civilne uprave za Spodnjo štajersko, s katero se priključuje mariborskemu mestnemu okrožju 24 okoliških občin. S tem je postavljen temelj za razvoj Velikega Maribora. Veliki Maribor bo odslej štel 70.000 prebivalcev.
Mariborski stari grad bo postal muzej. V starodavnem mariborskem gradu, katerega prve zidove je dal v drugi polovici 15. stoletja zgraditi cesar Friderik HI., da bi podprl mestno zidovje na severovzhodni strani pred turškimi napadi, urejajo zdaj nove oblasti zgodovinski muzej. Ob tej priliki prinaša graška »Tagespost« daljši članek s fotografskimi posnetki gradu in dvoran in izčrpnim zgodovinskim opisom. Na kraju poroča, da so bile v starodavni grad leta 1938. po primerni adaptaciji preseljene že večidel vse zbirke deželnega muzeja. Ta je irnel zbranih nad 15.000 predmetov, ki so potekali v glavnem s področja Mure in Drave in je imel torej izrazito spodnje-štajersko obeležje. Bogata zbirka je bila priča narave te dežele in njene preteklosti izza predzgodovinske dobe preko rimske dobe, preseljevanja narodov v pozni srednji vek pa do novejših časov. Zelo številno je v zbirkah tega muzeja zastopana pred-zgodovinska keramika, izdelki ' narodne umetnosti, meščanske obrti in baročne umetnosti, povsem pa jim manjkajo ostanki poznega srednjega veka.
Smrtna kosa. 571etni posestnik Vincenc Skrobar iz Sv. Rutona v Slov. goricah je preminil v mariborski bolnišnici. V Ho čah pri Mariboru je umrla 631etna zaseb-nica Leopoldina Jeglič; v Mariboru pa 41-letna zasebnica Matilda Neratova.
Posebne živilske izkaznice za delavce, ki so zaposleni pri težkem delu, bodo izdane s 1. julijem na spodnještajerskem področju. Zadevna odredba točno določa, kdo se lahko smatra za delavca, zaposlenega s težkim delom. Vsi obratovodje na navedenem področju morajo do 20. t. m. predložiti seznam teh delavcev poslovalnici obratnega nadzorstvenega urada v Mariboru.
V novo ptujsko garnizijo so vkorakali oddelki gorskih pionirjev, ki jih je pozdravil župan Albrecht Scharner.
Vesti iz Hrvatske
Na Hrvatskem so bili izdani novi ukrepi proti Židom. V smislu novega zakonskega dekreta o dolžnosti prijave židovskega premoženja in podjetij so ž.dje dolžni v 20 dneh prijaviti svoje premoženje uradu za gospodarsko obnovo. V istem roku morajo židje prijaviti tudi vse svoje premoženje, ki so ga odsvojili po 10. februarju tega leta. Odsvojitev židovskega premoženja je dovoljena samo z odobritvijo ministrstva za narodno gospodarstvo. Zakonski dekret določa tudi zelo stroge kazni za tiste, ki bi prikrivali židovsko premoženje. Po uredbi o spremembi židovskih priimkov in o oznaki Zidov in židovskih tvrdk so razveljavljena tudi vsa dovoljenja o preimenovanju, nova .pa se ne bodo izdajala, židovske tvrdke morajo imeti posebne napise, židje po poreklu, stari nad 14 let, pa morajo nositi židovski znak v obliki okrogle pločevinaste tablice. Hkrati je izšel tudi zakonski dekret, po katerem se ugotavlja r asna pripadnost državnih in samoupravnih uradnikov in pripadnikov samostojnih akademskih poklicev.
Letalska zveza med Zagrebom in Italijo. V kratkem se bodo pričela z Italijansko letalsko družbo pogajanja za uvedbo letalskih zvez med Zagrebom in Italijo preko Sušaka in Benetk. Hrvatska bo zvezana z vsemi italijanskimi letalskimi linijami.
•— Vojskovodja Kvaternlk je imenovan za doglavnika. Na svojega godu dan je dr. Ante Pavlič z odredbo imenoval vojskovodjo Slavka Kvaternika za doglavnika. S tem je postal član sveta doglavnikov v glavnem ustaškem stanu, ki sestoji iz 12 doglavnikov in 7 poglavnih pobočnikov. Ta svet odloča o vseh upravnih poslih usta-škega pokreta.
— Napredovanje gojencev vojaških akademij. »Vestnik vojnih naredb in zapovedi« prinaša poglavnikovo odredbo, s katero so na predlog vojnega ministra napredovali v čin poročnika gojenci-naredniki pehotne in pomorske akademije.
Gospodarstvo
K obvezni zamenjavi dinarjev v italijanske
lire
Za imetnike dinarjev je določen zelo ugoden tečaj
Tisočaki se zamenjajo samo še ta teden
Kakor poročamo na drugem mestu, je s Kraljevo uredbo, objavljeno v uradnem listu Kraljevine Italije z dne .17. t. m. predpisana obvezna zamenjava dinarjev v lire. Obenem je v zvezi s to zamenjavo predpisano, da se bodo dinarji zamenjali v lire po znatno ugodnejšem tečaju, namreč po tečaju 38 lir za 100 din, medtem ko je doslej veljala relacija 30 lir za 100 din.
To znatno zboljšanje tečaja pri zamenjavi dinarjev v lire je prijetno presenetilo vse naše prebivalstvo in je nov dokaz pravičnosti in ter velike naklonjenosti, ki. jo izkazuje Duce prebivalstvu Ljubljanske pokrajine. Vest o določitvi višjega tečaja, ki bo veljal pri zamenjavi dinarjev v lire, se je raznesla danes dopoldne z vso naglico po mestu, opoldne pa je vsebino razglasa objavil »Slovenski Narod«. Kakor je pri takih ukrepih neogibno potrebno, je do današnjega dne ostala določitev višjega tečaja v popolni tajnosti. Niti o možnosti spremembe tečaja ni bilo nikomur nič znano in tudi denarni zavodi so zvedeli o spremembi tečaja in o zamenjavi šele danes dopoldne. Tako je bilo preprečeno, da bi kdo na škodo neobveščene javnosti izkoristil spremembo tečaja. Posamezniki, ki so imeli v blagajnah lire, sprejete v plačilo namesto dinarjev, za dotični znesek lir seveda ne bodo mogli izkoristiti višjega tečaja, toda ogromna večina prebivalstva ima predvsem dinarje in vsi ti imetniki dinarjev bodo dobili za vsakih sto dinarjev po 38 lir, to je 8 lir več, kakor bi dobili po dosedanjem tečaju. Pri tem je treba tudi vpoštevati, da so lire, ki so v teku zadnjih dveh mesecv prišle v promet v naših krajih, po večini pritekle v javne blagajne, kar se opaža običajno pri vsaki zamenjavi valute.
že v aprilu, ko je bil začasno določen tečaj 30 lir za 100 din, smo na tem mestu opozorili, da je bilo prav določiti razmeroma višji tečaj lire nasproti dinarju (3.33 din za liro), da se prepreči tihotapstvo dinarjev in lir zlasti v prometu med posameznimi pokrajinami bivše Jugoslavije. Ce bi bil takrat določen za imetnike dinarjev ugodnejši tečaj nasproti liri, bi v Ljubljansko pokrajino pritekle dinarske nov-čanice, odtekale pa bi novčanice v lirah, kar bi bilo na škodo italijanske lire. Drugi razlog za določitev prvotnega tečaja je bila potreba, da se razmerje dinarja nasproti liri spravi bolj v sklad s pariteto kupne moči ene in druge valute. Kupna moč dinarja je zlasti v zadnjem letu precej popustila, kar je prihajalo vidno do izraza v rastočem indeksu cen in v rastoči draginji. Cene so v bivši Jugoslaviji v zadnjem letu bolj narasle kakor v drugih sosednih državah, zlasti v Italiji in Nemčiji. Sedaj ko so dinarji v ostalih ozemljih bivše Jugoslavije že zamenjani ali je v teku zamenjava, je odpadla nevarnost ilegalnega prenosa dinarjev iz drugih ozemelj na ozemlje Ljubljanske pokrajine. S tem pa je odpadel razlog, ki je pred dvema mesecema onemogočil določitev ugodnejšega tečaja za imetnike dinarskih novčanic na našem ozemlju, čeprav ni običaj, da bi se enkrat določena relacija zamenjave spremenila na škodo valute, ki ima zamenjati prejšnjo valuto, je bilo to vendar storjeno v interesu prebivalstva v zvezi z obvezno zamenjavo dinarjev, kar je treba še s tega stališča oceniti kot veliko uslugo, storjeno našemu prebivalstvu.
Razlika med starim in novim tečajem za zamenjavo je prav znatna, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave:
dosedanja relacija 100 din = 30 lir
100 lir
333.33 din
nova relacija
100 din = 38 lir 100 lir = 263.16 din
Novi tečaj 263 din za 100 lir je sicer nekoliko višji nego je znašal pred vojno tečaj v italijansko-jugoslovenskem klirin-gu (230 din za 100 lir), vendar je treba upoštevati, da prejšnji klirinški tečaj ni bil v skladu s tečaji ostalih deviz na borzah. Prav zaradi tega je bil že v jeseni 1940 povišan klirinški tečaj marke od 14.80 na 17.82 (v krajih, ki jih je zasedla nemška vojska, je bil pozneje določen tečaj 20 din za marko). Zato je bilo že pred začetkom vojne računati s povišanjem klirinškega tečaja lire.
Ce vzamemo za osnovo, da je znašal pred vojno tečaj za devizo Curih na ju-goslovenskih borzah okrog 12.75 din za švicarski frank in da notira deviza Milano v Curihu 22.70 franka za 100 lir, tedaj vidimo, da bi ustrezal predvojnim relacijam tečaj okrog 283 din za 100 lir. Sedaj določeni tečaj 263 din za 100 lir je torej še ugodnejši, kakor bi znašal pred tremi meseci, izračunan po curiški pariteti.
Iz objave o zamenjavi dinarjev v lire je še posebej opozoriti na določbo, ki se tiče tisočakov. Tisočdinarske bankovce je treba predložiti v zamenjavo v prvih treh dneh zamenjalnega roka, to je 19., 20. in 21. junija in morajo biti torej tisočaki zamenjani do vključno sobote, ker pozneje izgube vrednost. Nadalje je treba, opozoriti, da velja obveza zamenjave 1a-ko za bankovce kakor tudi za kovani denar bivše jugoslovanske države.
Preračunavanje dinarjev v lire
Zaradi lažjega preračunavanja dinarjev v lire po novem tečaju, objavljamo na-
lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire lire
slednjo tabelo.								
1	din	—	0.38	lire	51	din	—	19.38
2	din	zzn	0.76	lire	52	din	—	19.76
3	din	—	1.14	lire	53	din		20.14
4	din	—	1.52	lire	54	din	—	20.52
5	din	—	1.90	lire	55	din	—	20.90
6	din	-	2.28	lire	56	din	—	21.28
7	din	—	2.66	lire	57	din		21.66
8	din	—	3.04	lire	58	din	—	22.04
9	din		3.42	lire	59	din	—	22.42
10	din	—	3.80	lire	60	din	—	22.80
11	din	—	4.18	lire	61	din		23.12
12	din	—	4.56	lire	62	din	m	23.56
13	din	1—	4.94	lire	63	din	—	23.94
14	din		5.32	lire	64	din	—	24.32
15	din		5.70	lire	65	din	=	24.70
16	din	—	6.08	lire	66	din	—	25.08
17	din	—	6.46	lire	67	din	—	25.46
18	din	—	6.84	lire	68	din	—	25.84
19	din		7.22	lire	69	din		26.22
20	din	—	7.60	lire	70	din	—	26.60
21	din	—	7.98	lire	71	din	—	26.98
22	din	-T	8.36	lire	72	din	—	27.36
23	din	—	8.74	lire	73	din	—	27.74
24	din		9.12	lire	74	din	=	28.12
25	din		9.50	lire	75	din	—	28.50
26	din	•	9.88	lire	76	din	—	28.88
27	din	—	10.26	lire	77	din	—	29.26
28	din	—	10.64	lire	78	din	—	29.64
29	din	—	11.02	lire	79	din	—■	30.02
30	din	—7	11.40	lire	80	din	—	30.40
31	din	--	31.78	lire	81	din	-:	30.78
32	din	-	12.16	lire	82	din	-	31.16
33	din	—	12.54	lire	83	din	-	31.54
34	din	•-	12.92	lire	84	din	-	31.92
35	din	—	13.30	lire	85	din	-	32.30
36	din	—	13.68	lire	86	din	=	32.68
37	din	-	14.06	lire	87	din	-	33.06
38	din	-	14.44	lire	88	din	-	33.44
39	din	=	14.82	lire	89	din	-	33.82
40	din	znz	15.20	lire	90	din	—	34.20
41	din	—	15.58	lire	91	din	=	34.58
42	din	—	15.96	lire	92	din	-	34.96
43	din	zzz	16.31	lire	93	din	—	35.34
44	din	—	16.72	lire	94	din	=	35.72
45	din	=	17.10	lire	95	din	-	36.10
46	din	—	17.48	lire	96	din	-	36.48
47	din	.	17.86	lire	97	din	-	36.86
48	din	—	18.24	lire	98	din	-	37.24
49	din	—	18.62	lire	99	din	-	37.62
50	din	—	19.—	lir	100 din =			= 38.-
1000 din = 380.— lir
Denar v morju
Ko je morala grška vlada zapustiti Atene, je ukazala naložiti tudi tovor bankovcev v vrednosti pol milijarde grških drahem. Denar je bil namenjen na Kreto.
Usoda pa je hotela, da je bil tovor med potjo bombardiran in potopljen na zapadni strani Peloponeza. Nova grška vlada je nedavno poslala potapljače, da bi poiskali zaklad in ga dvignili. Res se ie posrečilo odkriti prostor, kjer so ležali zaboji z bankovci in so nekatere tudi dvignili iz morskih globin. Bankovci pa so bili tako premočeni, da so popolnoma neporabni za obtok. Vlada v Atenah je zaradi tega ustavila nadaljnja dela za dvig potopljenih bankovcev.
Ženske v angleški diplomaciji
Angleška javnost je sprejela s precejšnjo nejevoljo odredbe zunanjega ministra Edena, ki stremijo za tem, da bi reorganiziral in pomladil uradniški štab v diplomatski in konzularni službi. Angleški zunanji urad se je že dolgo trudil, da bi svoj zastareli aparat napravil prožnejši, uspehi so bili doslej enaki ničli. Sicer se je zunanji urad sam le po pritisku od zunaj in nevoljno vdajal takšnim stremljenjem, ki so postala posebno močna, ko so stopili člani delavske stranke v vlado. Po novih odredbah si bodo tudi ženske lahko izbrale diplomatsko kariero.
Mestni pogreoni zavod Občina Ljubllana
Umrla nam je nadvse ljubljena, predobra žena, mati, babica, teta in tašča, gospa
11 ** ŠT " v
Marija Siceva
Pogreb bo v četrtek, dne 19. t. m. ob 4. trn popoldne z žal — kapele Sv. Frančiška — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. junija 1941.
Rodbine: SIČ, KARLIN, GUZELJ
HALI OGLASI
GENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in	pri
stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženit ve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje • isJovov •>- '-H	°nkratno objave osti as« Dir 20 —
Službo dobi
Fanta
za kmetska dela sprejmem. — Jerman Avšlč, Srebrje 11, D. M. v Polju.	11490-1
Čevljarskega
pomočnika
za boljša šivana dela — takoj sprejmem. Rimska
cesta št. 5.
Učenca
za črkoslikarstvo takoj sprejmem v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Učenec« 11479-44
11478-1
Brivskega
pomočnika
sprejmem takoj. Salon »Drago«, Figovčevo dvorišče.	11474-1
Strojepisko
mlajšo moč, iščem takoj. Predpogoj popolno obvladovanje nemščine ln računanja. Ponudbe sliko, ki se vrne na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobra plača«.
11481-1
Čevljarskega
pomočnika
sposobnega za vsestransko samostojno delo — sprejmem takoj, žldan, Ljubljana, Zalokarleva ul. 6.	11508-1
Postrežnico
pridno, pošteno, sprejmem za dopoldanske vire. Sp. šiška, černetova ulica 31, I. nadstr.
11509-1
Frizerka
prvovrstna moč. dobi takoj mesto. Služba stalna! Istotam sprejmemo vajenca. Ziegler Rudolf, šmartinska c.
11512-1
Gospodična
z znanjem italijanščine Išče službe bodisi v bu-fetu, slaščičarni ali trafiki. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod značko »Zanesljiva ln zmožna«.
11497-2
Mlada natakarica
simpatična, perfektna v italijanščini in nemščini Išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljša«.
11469-2
Vajenci (ke)
Frizersko vajenko
sprejme takoj — salon Klopca ver, Resi jeva c. 16 11496-44
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir, LJubljana, VVolfova ulica
8-34
II* f '
Kotel
s pečjo, železen, emajli-ran. cca 80 1, dobro ohranjen, proda: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Šiška).	11494-6
Otroški voziček
globok, skoraj nov. prodam. Vodmatska c. 14, Končnik.	11491-6
Otroški voziček
globok, naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11501-6
SOLVAN
Je odličen in cenen nadomestek mila. Ne škoduje perilu. Dobi se ga v trgovini Lavrlč, Celovška 28.	11511-6
Plinski kuhalnik
(rešo) na 2 odprtine. že rabljen, kupim takoj. — Nujne ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Plinski rlšo«.
11463-7

Dvosob. stanovanje
ln trgovski lokal z eno-sobnim stanovanjem oddam takoj. Vprašati na Celovški cesti 49. od 15. do 16. ure. 11489-21
Enosob. stanovanje
v centru, v I. nadstropju takoj oddam. Vldov-danska 16.
11499-21
Sobo odda
Opremljeno sobo
sredi mesta, poseben vhod s hodnika, elektrika, parket, oddam samo stalnemu solidnemu gospodu. Prečna ul. 8.
11477-23
2 opremljeni sobi
z uporabo kopalnice ln s posebnim vhodom, aH celo opremljeno stanovanje, najrajši v vUl, — lščtm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena ni važna«.
11456-23a
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, uporabo kopalnice, samo v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljša soba«.
11467-23a
Dve sobi
lepo opremljeni, vezani, s posebnim vhodom, s kopalnico, oddam Blei-veisova 3/III., desno.
11483-23
Kupim
iffiTT-rrnr
ZLATO
( SREBRO - PLPTINO
BRIL3PNTE
SMARAGDE SflFIRH RlltIHE !•■•• tlSERM^O. STRRIHSKE .MRKITE TER UHETNIHE
PO NAJVIŠJIH CENAH
7 STARA T V P D K n .
>EBERLE
ljubljana. tvrieva 2 HOTElNfiFsLOH
Vse vrste
fotoaparatov
kakor Leico, Contax, RoUeiflex ln ves fotogr. pribor kupuje po dnevni ceni Foto Tourist — Lojze šmuc, Ljubljana, Aleksandrova cesta 8.
35-7
Gostilniške
stole 5n mize
kupim. Marinšek, Prečna ulica 6.	11480-7
Lepo solnčno sobo
z dvema posteljama oddam dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11471-23
Sobo
oddam eni ali dvema gospodičnama ali zakonskemu paru za takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11470-23
Opremljeno sobo
oddam takoj z dvema posteljama dvema gospodoma. Ulica na Grad štev. 9.	11485-23
Sobe išče
Prazno sobo
s souporabo kopalnice Iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Julij«.
11450-23a
Gospod
drž. uslužbenec, išče opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod» Takoj soba«.
11492-23a
Veliko sobo
za damskl modni salon iščem za takoj. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. odd. Jutra pod šifro »V centru«. 11482-23a
Opremljeno sobo
ali kabinet, e posebnim vhodom, blizu pošte, kolodvora ali na Taboru Išče uradnik, stalno nameščen v Ljubljani. Ponudbe za takojšnjo vselitev na ogl. odd. Jutra pod šifro »Miren«.
11486-23a
Posest
• REAli TETA« posestna posredovalnica
v Ljubljani je samo » PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poite Telefon 44 - 30
Kupim takoj
večjo hišo ali več manjših, tudi lepe parcele, skupno do štiri milijone. Ponudbe neposredno od lastnikov pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Industrijalec - begunec«.
11435-20
Motorno kolo
Ztlndapp 200 ccm, skoraj novo, naprodaj. Informacije pri Berllč, Celovška 287. Tel. 49-83.
11468-10
Kupim
stare osebne ln tovorne avtomobile. Plačam visoko ceno. Generator delavnica, Tyrševa 13 — (Figovec, levo dvorišče) 11510-10
Bencin
se ne dobi, zato si pustite predelati Vaš osebni avto na pogon z ogljem. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
11506-10
Kolesa
Damsko in
moško kolo
luksus model, najboljša svetovna znamka, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica. Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).	11505-11
Damsko in
moško kolo
luksus model, najboljša svetovna znamka, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica (Figovec. levo dvorišče).
11504-11
Do 800.000
kupim stanovanjsko ali trgovsko hišo. Plačam takoj. Naslov ln ceno oddati v ogl. odd. Jutra pod »Štajerski Slovenec« 11434-20
Prodajamo -
kupujemo
vsakovrstne hiše. parcele, posestva, gozdove Itd. Zajeo Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, telefon 35-64.	11372-20
Hišo v Ljubljani
najraje z malim vrtom na periferiji mesta, kupim, proti takojšnjemu plačilu od 200.000 do din 300.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hiša z vrtom«.
11484-20
Parcelo
v elitni četrti prodam. Samo resen direkten kupec na. pošlje naslov na ogl. odd. Julra pod šifro »Eilžina centra«.
11500-20
Kupim takoj
malo hišo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam takoj«.
11088-20
Poltovorni avto
predelan na pogon z ogljem, kot v novem stanju, z novimi gumami, naprodaj za 38.000 din. Generator delavnica, — Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
11503-10
Glasbila
Gramofon
salonski, dobro ohranjen ln večje število plošč, proda ABC. LJubljana. Medvedova c. 8, (poleg kolodvora Šiška) 11495-26
Generatorje
najnovejše modele za osebne in tovorne avtomobile Ima na zalogi Generator delavnica, — Tyrševa cesta 13 (Figovec, levo dvorišče).
11507-29
Informacije
Potujemo v
Maribor in Celie
naročila trgovskega ln privatnega značaja sprejemamo do sobote 21. t. m. opoldne. »Servis biro«, Ljubllana, Sv. Petra cesta 29, II. nadstr. Telefon 21-09.
11502-31
Potujemo ▼ Beograd in Zagreb
Naročila trgovskega in privatnega značaja sprejemamo do sobote dne 21. t. m. opoldne. Servis biro, Sv. Petra c. 29, IL Telefon 21-09.
11472-31
Revna begunka
z več otroci, prosi dobrosrčno osebo za poklo-nitev otroškega vozička. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11488-31
Lastnik avtomobila
znamke »Peugeot«
brez tablic, ki je bil oddan Jugoslovenskl vojski na Vrhniki, naj se javi na podružnico Jutra v Novem mestu pod šifro »Peugeot«.
11487-31
Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Privoz 13 Telefon 36-92
NSERIRAJTE V „JUTRU"! Obnavljajte naročnino
I
INSERIRAJ V „JUTRU"2

"	>V f '„ •

t
Za vedno se je od nas poslovila naša mila, nadvse dobra gospo-
dinja, gospa
Sunara Ana
Mi vsi jo bomo ohranili v najlepšem trajnem spominu.
Žalujoči uslužbenci
Znanja z inteligentno damo
35—38 let, čedne zunanjosti, visoke postave, želi samostojen gospod do petdesetih let. Dopise pod značko »Slučaj« prosi na »Servis biro«. Sv. Petra cesta 29, II. n. LJubljana.
11473-25
Razno
Praska domača mast
čisti in zdravi rane.
Dobi se v vseh lekarnah.
R. d. št. 2/41

DRVA — nudi
1* Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
CERCASI RAPPRESENTANTI introdottl maglla. re-affini. Serivere FIMAP, Prato (Toscana). IŠČEMO ZASTOPNIKE uvedene v stroki' trikotaže in podobnega blaga. Naslov: FIMAP, Prato (Toscana).
TRENTENNE POSSIDENTE laureato giurispru-denza occuperebbesi presso seria ditta comner-ciale o azienda agraria miti pretese. Fermo posta Roma, Tessera postale 967834.
TRIDESETLETNI POSESTNIK, doktor prava, bi
sprejel mesto pri resni trgovski tvrdki ali kmetijskem podjetju pod skromnimi pogoji. Poste restante, Roma. Tessera postale 967.834.
Obnovite naročnino!
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Dotrpel je naš ljubljeni brat, stric, svak in nečak, gospod
MOHA
posestnik
Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 19. jtmiia 1941 ob V? 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 17. junija 1941
Žalujoče rodbine:
Mohar, Seidl, Rebolj, Kctar
Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da smo izgubili za vedno naše najdražje, naše vse, našo nadvse ljubljeno, nenadomestljivo ženo, zlato mamico, sestro, teto in svakinjo, gospo
Sunaro Ano, roj. šle;
posestnico in gestilničarko
K večnemu počitku jo bomo spremili v četrtek, dne 19. junija 1941 ob 5. uri popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu, kjer jo položimo v začasno grobnico.
LJUBLJANA — ŠIBENIK, dne 17. junija 1941.
Globoko žalujoči:
Ivo — mož, Tonka — hčerka
in ostalo sorodstvo.
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod

E. S a 1 g a r 1:
35
iiJ ZA MONPRACEM
Pustolovski roman
»In kje so drugi, milord?«
»Zase lovijo,« je odvrnil Portugalec, »ako niso vsi pobegnili.
Od nikoder ne slišim več strela.
Da vidimo, ali se kdo odzove!«
Yanez je dvakrat ustrelil s puško v zrak. Med streloma je nekoliko počakal.
Čez kakih deset minut so začuli gosto streljanje, nato pa strašanski hrup.
Lucy, Yanez in Kamamuri so hitro nabili svoje puške.
»Divji sloni beže,« je rekel Yanez, ki je stal ob robu gnezda. »Sultanovi gonjači so najbrže izsledili veliko čredo in pričenjajo lov.«
Slišati je bilo krike ljudi, žvižganje svinčenk in
trobljenje slonov.
Ves gozd se je zamajal.
Koder so hrumeli velikani v svojem divjem diru, so se podirala izruvana drevesa, kakor bi jih žel velikanski srp.
»To vam je lov!« je rekel Kamamuri. »Kaže, da so sultanovi ljudje mahoma postali velik lovci.«
Gonjači so strašili debelokožce s salvami iz pušk, da bi jih zavrnili v tisto stran, kjer jih je čakala že pripravljena velika past.
Kadar si hoče kak sultan priskrbeti slonov, pošlje svoje gonjače in nekaj ukročenih debelokožcev
1 v gozdove.
Samice rade pomagajo pri tem zvijačnem lovljenju svojih soplemenjakov.
Za takšne pogone je treba veliko prostora in mnogo ljudi.
Najprej pripravijo past iz debel, ki jih zabijejo v tla tako na gosto, da se veliki debelokožci ne morejo preriti skozi nje.
Ako zaide čreda slonov v to ogrado, ima le še malo upanja, da bi ušla, kajti zvijačne samice jih priganjajo z dobrikanjem, milovanjem in, če je treba, tudi s tem, da z rilci krepko udrihajo po njih. Takisto je, kakor bi čutile v tem, da pripravljajo živali, ki so se doslej klatile po šumah, ob zlato prostost, nekakšno posebno, divje veselje.
Za vsakim deblom se skriva človek, ki je oskrbljen z močnimi vrvmi, da zveže ujetnikom noge, če se upirajo.
»Podoba je, da gre lov že h koncu,« je Kamamuri rekel Yanezu.
»Ali splezamo doli?«
»Lahko bi nas zadela svinčenka. Sultanovi pod-ložniki so s strelivom zelo potratni in pokajo kakor slabo izvežbana vojska.«
»Tudi tu gori, gospod Yanez, ni žvižganja konca ne kraja.«
»Ležita,« je Portugalec odvrnil. »Nekaj se mi zdi.«
»Kaj mislite, gospod Yanez?«
»Med sultanovimi gonjači morajo biti tudi mornarji s potopljenega parnika, kajti streljanje ne preneha, čeprav ni o slonih in orangutanih ne duha ne sluha več.«
»Ste tudi vi začutili, da merijo baš na nas?«
»Stavil bi, da tiči za vsem tem prekleti John Foster.«
»Kaj menite, da vas hoče ubiti?« je vprašala Nizozemka.
»Tako je videti, gospa Lucy. Že dvakrat mi je stregel po življenju.«
Tisti mah so prižvižgale Portugalce tri svinčenke mimo glave in ga prisilile, da se je potuhnil.
»Po nas streljajo, gospod Yanez,« je rekel Ind, ki je skrbno skrival glavo, da mu je ne bi kakšna krogla prevrtala.
»Kar naj, tudi na nas pride še vrsta.
Dokler ni Foster spravljen s poti, bomo v večni nevarnosti.«
»Kaj ko bi jim odgovorili, gospod Yanez? Če nas napadajo, se pač menda smemo braniti.
Pravica je na naši strani.«
Sloni, prestrašeni po hrupu gongov in streljanju, so se menda spet vračali.
Spet so padala drevesa, kakor bi jih podirali velikani.
Drevo, na katerem je bilo gnezdo, je mahoma dobilo tako neznanski sunek, da so Yanez, Kamamuri in Nizozemka padli drug na drugega.
»Drevo se podira!« je zavpil Kamamuri.
»Da se nihče ne gane iz gnezda,« je rekel Yanez. »Utegne nam še koristiti.«
Nov sunek je izruval drevo s koreninami vred, tako da se je jelo počasi nagibati.
»Nikar ne streljaj, Kamamuri!« je zaklical Ya-nez. »Hraniti moramo naboje, dokler ne bomo na tleh.
1 Zvabili so nas v past in bi nas radi ugonobili, ne da bi se jim bilo treba boriti.
K sreči pa nas še nimajo v pesteh.«
»Mislite, da so nam nagodili to reč mornarji?« je vprašal Kamamuri.
»Prepričan sem.«
»Toda v sultanovem taboru nisem videla nobenega.«
»Gotovo so previdni in se boje pokazati,« je Ya-nez odvrnil. »K sreči imam dvanajst mož, ki se jim ni treba bati sultanovih vojakov.
Pozor! Držita se!«
Drevo, ki so ga bile prej prestregle ovijalke, se je jelo spet nagibati proti tlom.
»Ne vidiš pod nami nikogar?« je Yanez vprašal Kamamurija.
»Pač, gospod Yanez,« je odvrnil Ind. »Vidim človeške postave.«
»Ali so mornarji?«
»Domnevam, da so.«
Yanez se je v skrbeh ozrl na lepo Nizozemko, a ta je očitno vztrajala v svoji čudoviti mirnoduš-nosti.
»Vzemite moji pištoli, gospa Lucy, je rekel, »in ne bojte se ju rabiti. Ako nas lopovi napadejo, jim moramo pripraviti vroč sprejem.«
Drevo se je bilo med tem tako nagnilo, da so se veje že dotikale tal.
Divji glas je zakričal:
»Pa vas le imamo, svojat ničvredna!«
Iz grmovja je stopil mož in grozeče zavihtil puško. Yanez je hitro ustrelil.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani