SteV. 74 V Vrsi«, v petek 26. marca 1920 Kalnik XIV Izhaja — iivzcmši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo : ulica r v. Frančiška Asi:"kcga itev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista ud in osti. — Tisi; tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.— , pol Icia L 18.— in c?lo leto L 36.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 -t-i osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mtt> po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1.—. Oglase sprejeru inseratni oddelek Edinos«i. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20 za nove Ml Dr. Smotilakcuo posredovanje ni uspelo. — nova posojanja. 15ELCRAD, 21. (JDS) V vseh političnih krofih je vzbudilo velike začudenje postopanje Sloja^ia Proliča napram akcij dr. SmodlaJte, ki je prediagal razne osebe na mesto ministr-'-ega predsednika in ministra za notranje zadeve, a je vse te predloge Protič odklonil. Znano ie, da se niti parlamentarna, niti demokratska zaesdnica nista mogli ze d in iti na kandidate zjl ta mesta in da je zato predlagal dr. S m odi ak a osebe, ki s Loje izven strank. Dr. Smodlaka satu je odklonil zase mesto ministrskega predsednika ter izjavil, da niti en član njegove grupe ne želi priti v novo vlado. — V političnih krogih se zatrjuje, da doslej vsa prizadevanja dr. Smodlake, da se sestavi nova viada, pri kateri bi bil ministrski predsednik i i notranji minister ne.Lralna oseba, niso imc-1 . nikakega uspeha in da bo moralo priti do »razuma med strankami, da se sestavi kc-... jijska vlada na načelu paritete. — Pojavila ■ ]c nov a k cmbinaciju, ki jo nekateri politiki Ovarjajo z ve o vnemo. Koalicijska vlada naj se seslavi na naslednji način: demokrati imenujejo za mesto notranjega ministra štiri esebe ter prepuste pa.iamentarni zaednicd, da imenuje štiri osebnosti, ki bi prišle za mesto ministrskega predsednika v po ste v ter prepuste izbiro osebe demokratski zaednici. Na ta način bi se marca dalo rešiti nesoglasje, ker bi se sicer pogajanja zavlekla v brezkončnost. — V političnih krogih se zatrjuje, da je sporočila demokratska zaedcica dr. Smcdlaki, naj obvesti Sio;ana Protiea, da želi demokratska z^ednica rekonstrukcijo pokrajinskih vlad na isti načiu, kakor se bo izvršila rekonstrukcija pri centralni vladi v Bclgrad/u, na mesto hrvatskega bana pa naj se pripusti tudi kaka druga oseba, ki ne pripada ravno Narodnemu klubu. BELGRAD, 21. Včerajšnja Epoha piše: Včeraj dopoldne so se nadaljevali pregovori o sestavi nove vlade. Dr. Smodlaka je predlagal, ker je Protič odbil dr. Trumbičevo kandidaturo, za predsednika vlade dr. Pavloviča. Protič tudi te kandidature ni sprejel, kakor tudi ne C /ijiča. Ko :o prišli v to zagato, je g. Protič predlagal kandidaturo dr. Sinodlake. G. Draškovič je izjavil, da nima ničesar proti tej kandidaturi, da ipa je povoljen rezultat pregovorov odvisen od vprašanja pokrajinskih vlad. G. ProLič ne v! . ežkoč v Sarajevem in Ljubljani, za Hrvatsk;- i zahteva, da ostanejo mesta bana, pedbana poverjenikov za pro-sveto in agrarno reft * j reservirana za parlamentarno zaednico. v Draškovič je ta predlog odbil in zahteval, ca se tudi hrvatska vlada sestav! n.: načelu ccntralne vlade. Do re-z.ultata ni prišlo. G. Prciič je izjavil na raz-stanku, tla bo skiical danes svoje prijatelje na posvetovanje in da bo !akoj dal odgovor. — Tribuna piše pod naslovom: O koncentracij: : Prenoveri za koncentracijsko vlado se včeraj niso mogli nadaljevati, ker ic. g. Draškovič najpre; moral por:>čati o težkočah glede osebe predsednika neve vlade in hrvatskega bana. Pregovori se bodo nadaljevali, vprašanje takozvanih nevtralnih osebnosti pa se bo po vse; priliki moralo odstavi Li z dnevnega reda. Zato sc je pojavila struja tudi pri demokratih. da se napravi drugačen kompromis, na primer, da bi bil predsednik iz radikalne stranke, minister za notranje posle pa iz demokratske sitan k e, ali da se prehodno iz čistijo vsa sporedna \ prašanja glede notranje poli tike, da bi mogla nova vlada nemoteno izvršiti giavni program, t. j. volitev poslancev. Isti list piše dalje pod naslovom Delo v parlamentu : O delu v parlamentu je v glavnem dosežen sporazum. Delovni program je znan ter je bilo spreieto načelo, da inora parlament delati pravdo volitev, da bi vlada ne bila brez kontrole in da ne bi se vplivalo na mirni potek volitev, ker bi se vsaka pristranost takoj mogla preprečiti \ parlamentu. BELGRAD, 24. Včeraj dopoldne je Protič pozval Draškovića na razgovor. Na tem sestanku Draškovič baje ni govoril v imenu De-j&okraUke zaednice, nego le v svojem lastnem i:.:cnu. O rezultatu rar.govora še ni ničesar znanega. Govori se, da bo ministrski predsednik slavil r.ov predlog za sestavo medstran-\ arsktga kabineta. BELGRAD. 2-1. Včeraj je Demokratka za-ednica priredila sejo, r.a kateri je Draškovič poročal 'i svojih razgovorih s Protičem in dr. Smcdlako. Izjavi! je, da so pogajanja definitivno prekinjena. BELGRAD,.24. Včeraj so poselili klub parlamentarna zaednice načelniki nevtralnega kluba dr. Sme dlaka, Draškovič in dr. Čingrija ter izjavili, da bodo uvedli akcijo za sestavo nevtralnega kabineta.. Napravili bodo zadnji pvizkus, lo je, ne bodo deli vladi kvoruma, da £e na ta način doseže sporazum, ako je sploh mogoč. Državne prcdajalnicc. BELGRAD, 24. Ministrstvo za prehrano in ] fobnovo zemlje pripravlja organizacijo in ustanov! lev s.ojih prodajalnic, v kateri se bo prodajala obleka in oblačilne potrebščine po zelo znižanih cenah. »Novoje Vremja« prične izhajati t Belemgradu. BELGRAD, 23. Pred nekoliko dnevi je prišel v Belgrad Suvorin, glavni urednik največjega ruskega lista »Novoje Vremja«. Ta veliki sla-vofilski list je vedno podpiral srbsko stvar in srbske koristi. Suvorin menda namerava sedaj v naši državi nanovo izdajati svoj list. Jugoslavija in Vatikan. BELGRAD, 23. Iz Rima javljajo, da je v četrtek odpotoval iz Rima v Belgrad papežev nuncij Cherubini, ki ostane v Belgradu kot vatikanski diplomatski zastopnik pri naši vladi. Ustgprijene ustanove. BELGRAD, 23. Finančni minister je prepovedal nadaljnje izdajanje vseh odobrenih kre-ditev za štipendije, da se izvrši revizija vseh dijakov v tujini, ki so državni štipendisti. BELGRAD. 23. Po odredbi finančnega ministrstva se tudi odobreni .pa še ne izrabljeni krediti ne izdajajo več. Ministrstvo narodnega zdravja ne bo dajalo nikakih šfcipendijev več ter ne bo pošiljalo dijakov v inozemstvo. Verjetno je, da se bodo štipendije revidirale, ker je ugotovljeno .da je več primerov, ko so dobili štipendije tudi taki, ki jih ne zaslužijo in ki v obče nimajo pravice do štipendijev. O Jadranskem vprašanju. BELGRAD, 23. »Politika- prinaša razgovor svojega pariškega dopisnika z nekim znanim francoskim diplomatom, ki je bil ves čas mirovne konference eden najmerodajnejših čini-teljev francoske delegacije. Dopisnik »Politike je vprašal diplomata, koliko časa bo Še trajalo neurejeno stanje v zasedenem ozemlju našega Primorja. Diplomat je odgovoril: Vprašanje je zelo kočljivo, vendar pa smatram, da se more Ogovoriti z logičnim zaključkom, da bo trajalo do tedaj, dokler ne pride med vašimi in italijanskimi predstavniki do direktnega sporazuma. Kakor je vsem znano, sta Anglija in Francija že nekolikokrai posredovali, da bi se jadransko vprašanje odpravilo z dnevnega reda, toda razne okoliščine so vedno preprečile, da bi se to uspešno dovedlo do konca. Wilscnova akcija je uspela samo relativno. V stvari sami je uravnal rešitev v oni smeri, ki so jo predstavniki zaveznikov že večkrat zavzeli. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo pa je edini način za rešitev, ki bi jo mogli obe deželi sprejeti brez ugovora, zakaj medtem ko so zavezniki izvršili s svojim znanim ultimatom od 10. februarja brezuspešno pretnjo Jugoslaviji, naj pristane na Lloyd Georgeov in Nittijev kompromis, je akcija \Vilsonova istovetna v negativnem zmislu. Vaši in italijanski zastopniki so razumeli končno splošne koristi. Pogajanja, pričeta v Londonu, so v resnici prekinjena. toda to ne znači, da so definitivno završena. Razna nasprotstva v splošnih ozirih med vašimi in italijanskimi zastopniki v Londonu, so bila daleč manjša nego v kateremkoli primeru prošlega leta, ko so se zavezniki trudili, da privedejo Sonnina v stik z vašo delegacijo. Notranje razmere v deželi so prisilile Nittija, da je odgcdii razgovore in da je pospešil ustvaritev nacijcnalnega kabineta, s katerim je — sedaj se more lo reči — zagotovil sebi sodelovanje parlamenta. Reorganizacija Nittijevega kabineta v notranji in zunanji politiki nudi več garancij za možnost povolj-nega sporazuma nego kdaj prej. Diplomat je končal: Med novimi aktivnimi sodelavci je nekoliko aktivnih intervencijonistov s širokim obzorjem, s katerimi moremo nadaljevati pogajanja, ki naj dovedejo do zbližanja in sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Nadalje pravi dopisnik Politike , da se sedaj nahaja jadransko vprašanje v stanju, ki zahteva novih ljudi, da bodo mogli nuditi nade za povoljen izhod iz položaja, v katerega so naše odnošaje z Italijo dovedle razne D'Annunziade. Nadalje naglasa, da se od zaveznikov ne more pričakovati skorajšnje direktne akcije, ker bi bila, sedeč po dosedanjih poizkusih, odveč. Skorajšnji prihod Niltija v Pariz tekom tedna, ko bo namreč v parlamentu obrazložil svoje dosedanje delo v Londonu, bo ustvaril možnost, da se v Parizu nadaljujejo direktna pogajanja z našo delegacijo, ki s svoje strani nudi dovolj jamstva, da bo sprejela vsak kompromis, ki bi bil sposoben, da zadovolji naše življenske koristi v Jadranskem morju. Dopisnik »Politike zaključuje: Iz tukajšnjih italijanskih krogov, ki stoje blizu mirovne delegacije, se ču-jejo glasovi o ponovnem italijanskem načrtu za sporazum, ki ga bosta Nitti in Scialoia predložila članom naše mirovne delegacije ob pri-li'ki bodočega sestanka. Trdi se namreč, da se bodo Italijani cdrekli zahtevi po koridorju preko Voloske, zahtevali pa bodo nevtralizacijo vseh naših otekov in kontrolo luk v naših vodah. Preureditev devizne centrale. BELGRAD, 23. Za končno preuredbo devizne centrale se je osnoval poseben odsek, ki mu predseduje dr. Ivan Stoiadinovič, bivši generalni ravnatelj glavnega državnega računovodstva. Ta odsek, v katerem se nahajata poleg uradnikov ministrstva za finance tudi gg. Ujič in dr. Slokar, bo posloval kot svetovalni organ v strokovnih finančnih vprašanjih. Kolkorani denar. BELGRAD, 23. »Politika« ,piše: Po sedanjih podatkih znaša skupna vsota koLkovanega denarja od novembra 1919. do konca januarja 1920. leta 4 milijarde 610,436.419 K; za Slovenijo 717 milijonov 463.810 kron ali 15'56 od sto tko v. Otvoritev prometa med Anglijo in Jugoslavijo. BELGRAD, 23. V Londonu se je osnovalo društvo Jugoslavija«, ki bo vršilo neposredni promet med Jugoslavijo in Anglijo. Prvi parnik odplove iz Londona koncem t. m. Schmed - Zabierow — aretiran. LJUBLJANA, 23. Nemški aristokrat v. Schmied-Zabierov je v četrtek na potovanju z Dunaja v Opatijo po trgovskih poslih dospel na Verd. Tam je jugoslovenska kontrolna straža cd njega zahtevala potne listine. Naduti aristokrat, ki še ne more pozabiti, kako so še pred nekaj leti vihteli nad nami svoj valptski bič, nevoljno poda polni list. Ker ni bilo vizuma naših ljubljanskih oblasti, ga je straža na ta nedostatek opozorila- Schmied - Zabierow, sin bivšega ckr. glavarja v Opatiji, pa je na-hrulil vojaka: »Parla italian, m ..Te sirovosti pa si straža ni dopustila. Kratkomalo so ga aretirali in odposlali takoj v Ljubljano na policijo, kjer so ga izročili državnemu pravdni-štvu, da postopajo proti njemu v zmislu določil § 104. srb. kaz. zakona. Aristokrat je bil pridržan v zaporih. Angleška banka v Belemgradu. BELGRAD, 24. Tu se je namestila angleška trgovinska banka kot uradni zastopnik angleškega ministrstva za trgovino v naši kraljevim. Zagrebška borza. ZAGREB, 24. (V kronah.) Devize. Berolin 221—225, Bukarešta 217—220, Praga 205— 207, Dunaj 68—69. Valute. Dolarji 14.600— 15.000, avstrijske krone 64—65, bolgarski žigosani levi 180, cars-ki rUbiji 202—208, čehoslo-vaške krone 190—200, francoski franki 1100— 1210, napoleondori 570—590, nemške marke 230—237, romunski leji 240—245, italijanske lire 850—900, turške lire, zlate, 670. Iz Češkoslovaške. Aretacija madžarskega vohuna v Kožicah. PRAGA, 23. »Tribuna poroča: V Košicah je bil aretiran bivši honvedski nadporočnik Farkaš, ki je bil organizator madžarske tajne policije in član organizacije belih teroristov. Pred tednom dni je prispel Farkaš v Košice ter skušal ustvariti zveze med madžarsko vlado in v Košicah se mudečimi madžarskimi monarhisti. Kandidatura dr. Beneša. PRAGA, 23. Kakor poroča >Tribuna<- iz do-broinformirane strani, je podal zunanji minister dr. Beneš izjavo, da b opri prihodnjih volitvah kandidiral na sccijalnodemokratičnem programu. Polotaj v Nemiiji. Sporazum med vlado in komunističnimi organizacijami. — Preosnova kabineta. BRTJXELLES, 24. (S.) Iz Aachena poročajo: Boji med spartakovci in državno brambo, ki so se začeli 23. marca v okolišu Wesela, niso več tako hudi. Spartakovci so bili odhiti južno od reke in se zadržujejo vzhodno od Wesela. Kakih 100 neranjenih in 40 ranjenih vojakov državne hrambe se je vdalo Belgiijcem. Posadka v Budeirichu je bila okačena z belgijskimi oddelki. Berolinski listi zopet izhajajo. BEROLIN, 24. Po petnajstih dneh so začeli berolinski listi zopet izhajati. »Vorwarts<- pravi v uvednem članku med drugim: Vzpostavitev prejšnjih razmer. (Glede te točke S« strinja vitev prejšnjih razmer. Glede točke se strinjamo vsi. Socijaiističnr značaj vlade mora boli izbijati. Meščanske stranice se morajo prepričati. da se ne more vladati proti delavcem, ki so rešili revolucijo.« Rambours odklonil listnico za finance. LONDON. 24. (S.) Iz Berolina poročajo: Glavni ravnate!; Ramboifrs je odklonil listnico «a ii-nar.ee. Pogajanja s komunističnimi organizacijami. BEROLIN, 24. (S.) Začel* so se podajanja z razmami komunističiiiimj organizacijami, ki so se ustanovile v industrijskih krajih. Sklenilo se je premirje. ki se bo laihko obnavljata vsadcih 24 ur. Erzberger v Amsterdamu. AJWSTERDAM. 24. (S.) Sem je pristpel bivši finančni minister Erzberger. Sporazum med vlado in delavci v rnhrski kotlini. MAINC, 24. (S.) Iz Berolina poročajo: Med delavci v ruhrski kotlini in vlado se je dosegel sporazum na tej le podlagi: 1. ustanovitev delavske vojske, kateri bo {»overjeno vzdrževanje reda; 2. izprememba kabineta s sodelovanjem sindikatov; 3. razorožite vseh tistih, k: so se udeležili državnega prevrata; 4. izdanje novih socijalnih zakonov glede uprave reforme; 5. socijalizacija rudokopov, posebno kalijevih; 6. razpustitev protirevolucijonarnrh tolp in izdanje zakonov glede prehrane. P C D L i S T £K zs staro prciFdo. v,J7' Avg.i^t Žsr.ja: Ljeijačk^ Dana. — Zgodovinska pc.est iz XVI. stoletja. Stojte, bratje! je zaklical starec, ne varajte se! Ml ai<»o vaši hra---strel, kmet je padel. Strciju.j.'<- je grmel, divji jc vzlila četa za četo. Uk: ilrelci. a sredi njih na ' urn. Strah je spopadel ne-K.gL divja čeda beli proti Krškemu. Tresk za treskom, krogija za krogLjo, kinel paca za kmetem. Seljaki beže, a za njimi !ele \ rag: Uskoki. SeJ^j je gneča pri vhodu v Krško, uiuil-a ?e za peč'.je, kjer je visoko nakopičen sneg. Boben bebni, na cerkvi zvoni zvon. Sedaj je doletel iz vasi konjenik. Ustavite se, bratje! branite se! Izdali so vas. Bijte!« je zagrmel konjenik, kapeta« Fratcič. Oj, bij! Seka ki lkj a iz megle Uskoki so to in 1. konju barcn Jošk oboroženo !;uKaj je lo? K vragu!« je zakli-| cal Fratrič, »mi nimamo trobente.« Sedaj gr-j me velike puške; sedaj treskajo male. Od se- • verne strani je navalila silna četa kranjskih ! konjenikov. Obšla je goro, da prime kmete za • hrbtom. Visoko se jim vije zastava, besno ori trobenta, na širokih kloboikih se tresejo perjanice in v zraku bleste meči, lete kot vragi, a j pred njimi bihaški kapetan Danilo Lasser pl. I Vildeneck. Preti njim se je vrgel Kupinić z i gručo ljudi. Besne, sečejo konjeniki kmete, ali i iz ograj, iz oken sipljejo kmetje v konjenike ] smrt. Sredi mesta stoji stara utrdba. Semkaj ! se je zavlekel Drvcdelič s petnajstorico pulek. (Dalje) Večinske stranke so sprejele te pogoje. Vlada za sedaj ne smatra še za potrebno sestavo novega kabineta in misli, da bi zadostovala preosnova kabinela. Večinske stranke pravijo, da ni nemogoč državni prevrat. General vem Seecht ni še izvršil ukaza o razorožitvi baltiških čet, ki so še vedno v rokah svojih starih poveljnikov. Takojšnja ustanovitev ljudske vojske je zelo nujna, leda zdi se, da vlada razburja delavske sloje, da vidi nevarnost na desni, a ne na levi. Kot novi ministri se imenujejo Gessler kot minister za narodno obrambo, Kunet, vodja sredine in ravnatelj proge Hamburg-Amerika, kot minister notranjih stvari, in socijalni demokrat Falzeschmidt kot minister za industrijsko obnovo. Nora sestava nemškega kabineta. LONDON, 24. (S.) 'Times- poročajo iz Amsterdama, da je bil nemški kabinet tako le sestavljen: Bauer — kancelar, Schiffer — pod-kancelar in pravosodstvo, Muller — vnamje stvari, Koch (demokrat) — notranje stvari, Gessler (socijalni demokrat) — narodna o-bramba, Kunet (član sredine) — finance, Bell (član sredine) — promet, Noll (član sredine) — državni zaklad, Schlicke (socijalni demokrati — delo, Schmidt (demokrat) — gospodarstvo, David (socijalni demokrat) — minister brez listnice. Falzerschmidt (socijalni demokrat) — obnova. Obletnica proglasitve sovjetske republike na Madžarskem. BUDIMPEŠTA, 23. (S.) Ob priliki obletnice pro~ ida&iive sovjetske republike na Madžarskem poudariš. madžarsko časopisje d-ejsitvo. da e bo! iše viška epizoda privadila Madžarsko k odporu proti vsaki vrsti-diktature. Voditelj socijaKstične .-trunke iMiafcins izjavlja v Pest Hirlapu«, da njegova stranka protestira proti mirovni pogodbi brez kakih »zpreinemb. Potovanie komisije delodajalcev in delavcev v Rusijo. LONDON. 24. (S.) Upravni svet meCnarodikCga isratda je odobril predio £ Zveze narodov, da se pcšlie v Rušilo poizvedovalna komisija delodajalcev in delavcev. Zastopniki sveta se ne bodo tncali trJetežni kormsi}e. Turški nacionalisti, aretirani od medzavez-niških čet v Carigradu. PARIZ, 25. (S.) Listi objavljajo to le vest iz Carigrada. 21. t. m.: Ob priliki medzavezniške zasedbe carigrajskcga mesta so bili aretirani Kučuk Gemal paša, bivši vojni minister, Ge-rald paša, bivši načelnik vrhovnega štaba, Gjuruk Sulu paša, Renf beg, Kara Asif beg, Gevčet Faki beg, poslanec, Hassan Taksen beg, poslanec in Fusta effendi, poslanec. Vsi ti aretiranci se smatrajo za hude nacijonaliste. Izvršile se bodo še druge aretacije. Vladno nadzorovanje cen bituminoznega premoga odpravljeno. VVASHI'NGTON. 24. (S.) Predsednik VViJsou je nat/jtanil. da še s 1. ivpriia odpravi nadzorovanja cen ibitiuminozivesa preruojra s strani vlade. Wilson zahteva, da se udeleži razprave o Ca-rigrajskem vprašanju tudi — Rusija. LONDON, 24. (S.) Listi priobčujejo vest iz Washingtona, ki pravi, da izjavlja Wilson — ki je sicer za izgon Turkov iz Carigrada — v svoji noti glede Rusije, da treba počakati z določitvijo usode Carigrada, dokler se bo mogla Rusija udeležiti pogajanj. Armenija bi morala dobiti vse mogoče ozemlje z izhodiščem na morje. Končno izjavlja predsednik, da bi se ne smela priznati nobeni vlasti kaka prednost v razvoju kakršnegasibodi dela turškega o-zemlja. 2elezničarska stavka na Španskem. MADRID. 24. (S.) Železniški promet, ki je bil te&om dopotdueva ustavljen, ie bil zopet vzpostavljen cb 3 popoldne z udeležbo velikega šte-vi!a osobjta. Orožniki, ki so straži!i postaje in pro-ffc, sc se zvečer lunekntii. Italijanska zbornica. RIM, 25. Razprava o vladnih izjavah se nadaljuje, in vedno postaja bolj jasno dejstvo, o'a zbornica ne odobrava vladnega delovanja, toda istočasno je prisiljena, ublažiti svoj odpor proti njej, ker uvideva, da bi nobena vlada ne biia mogia narediti več, fvego je naredila ta. Vkljub temu pa so kritike vladne politike precej ostre. Na današnji seji je začel razpravo o vladnih izjavah d. lib. Flamingo ki je zvračal vso odgovornost za slabi finančni in gospodarski položaj Italije, ki postaja vedno hujši, na politiko italijanskih nacijonalisiov, ki so zahtevali za Italijo nerodovitne kraje, dočim so si zavezni ki zagotovili vlast nad kraji, bogatimi s sirovina-nri, in nad večjim delom sredozemske kotline, ki bo zaprta italijanskemu priseljevanju. Socijalni demokrat Graziadei je očital ministrskemu predsedniku, da je naredil izven-parlamentarno krizo in sestavil ministrstvo iz ljudi, ki zaslopajo razne manjšine, katere so se rešile v zadnjvh volitvah, kar je najboljši dokaz o globoki krizi v državnem političnem življenju. V takih razmerah nima ministrstvo moči, da bi rešilo kako vprašanje sedanjega časa, kar je razvidno tudi iz vladnih izjavr Ministrski predsednik ni povedal ničesar ne o vnanji politiki, ne o zadnjem poteku pogajanj glede jadranskega vprašanja, a tudi v notranji politiki ni še našel prave poti. Davki na imetje se še niso vpeljali, finančne razmere so slabe In bedo še slabše in to vse zaradi tega, ker se govori o znižanju treskov, a istočasno se drži vojska pod orožjem, tako da znašajo troski za vojsko celo več nego v prejšnjem letu. Kar se tiče njegove stranke, je izjavil, da so tudi pri njej mogoče kake vnanje izpremembe, kakor pri Ljudski stranki, ki se tudi že nagiba k programu levice toda v bistvu ostane ista kakor doslej. Ne teži za politično oblastjo, dokler niso mase vzgojene in pripravljene za vlado tudi kar se tiče gospodarskih vprašanj. V vnanji politiki zahteva sccijalistična stranka za Reko avtonomijo z internacijonaHzacijo luke, da ne postane monopol kakih posebnih interesov. Zahteva tudi, da se prizna sovjetska vlc?da, posebno po zadnjih dogodkih v Nemčiji. Zaključil je, poudarjajoč, da bo mogel rešiti težkoč« v notranji politiki le socijalizem, in da se bodo delavci posvetili z odločnostjo delu, šele ko bodo gotovi, da jim ne preti nova vojna. Falbo (rav. »Messaggera«) je izrazil upanje, da bo Nitti popravil prejšnje napade italijanske vaanje politike, poudajal je pa, da Italiji ne dovoljujejo njene finančne in gospodarske raz- mer,e da bi delovala v jadranskem vprašanju z ono odločnostjo, kakor bi hoteli nekateri. Italija mora ostati v prisrčnih odnešajih s svojimi sosedi, posebno z Jugoslavijo. V sedanjem stanju jadranskega vprašanja ni mogoča popolna udejstvitev londonske pogodbe, zato smatra, da se mora priti do zadovoljive rešit-tve samo potom neposrednih pogajanj z Jugoslavijo. 1 oda sporazum je po njegovem mnenju praktiški nemogoč, dokler je Wilson predsednik Zedinjenih držav. Glede reškega vprašanja smatra, da je edina rešitev ustanovitev reške vmesne državice. Govoril je nato o no-ranji politiki, kar se tiče Benečije in Kala-brije. Govorili so še nekateri govorniki, nakar se je seja zaključila. Jutri nadaljevanje razprave o vladni izjavi. Delavska vstaja v Napoiiju. — Splošna stavka. NAPOLI. 24. Napoli je doživel danes pravo revolucijo. Delavci so predložili vodstvu mehaničnih delavnic, ki so last Mianija in Silvestri-ja svoje zahteve po 50% zvišanju plač. Zagrozili so tudi, da sc v slučaju neizpolnitve njihovih zahtev polastijo s silo delavnice. Ravnatelj delavnice jim je odgovoril, da bo sporočil njihove zahteve glavnemu vodstvu, toda razjarjena množica ni hotela slišati o tem, temveč ;e vdrla v delavnico, izgnala ravnatelja in vse uradnike iz uradov in razobesila po oknih rdeče zastave. Delavci so naredili iz delavnice pravo trdnjavo. Vsa vrata so zaprli in založili, a po oknih in po zidovih so razpostavili straže. Ko so prišli k delavnici policijski oddelki, so zažvižgale sirene, a takoj nato so se vsuli močni curki vode iz sesalk na policijo, ki se je morala umeknili. Vest o vstaji delavcev v delavnici Mian: in Silvestri se je raznesla kakor blisk po mestu in okoli poldne so zapustili del o tudi dela,vci po drugih tovarnah. Nevar-nost je bila tako velika, da je morala vojaška oblast prevzeti vodstvo operacij proti upornim delavcem. Okoli 19 je vojaštvo zaprlo vse dohode do delavnice in se razpostavilo ob bližnjih hišah, pripravljeno za naskok. Poveljnik je dal delaycem 10 minut časa, da se vdajo; če se ne vdajo v teku 10 minut, bo dal ukaz za naskok. Delavci so mu odgovorili z roga-njem. Po preteku 10 minut so zatrobile trobente v znuk. da se boj začne, a v delavnici ->o zepet zažvižgale sirene. Začel se je boj. Orožniki in izbran? strelci so streljali iza zidov na delavske straže, a delavci so odgovarjali s streljanjem iz pušek in samokresov ter s kamenjem. Tako je trajalo nekoliko časa, dokler je kenčno vojaški poveljnik uvidel, da ne opravi na ta način ničesar, in je ravno da! ukaz, da se začne streljati iz topa na glavna železna vrata delavnice, ko se je pokazala na delavnici bela zastava, in so se v istem hipu odprla vrata, skozi katera so prinesli nekega ranjenega delavca. Vojaštvo je porabilo to priliko in vdrlo skozi odprta vrata v dvorišče ter prisililo slabe oborožene delavce, da so se vdali. Bila je takrat okoli 21. Ranjence, katerih je bilo precejšnje število, so peljali v bolnišnico, a kakih 10t> delavccv v zapor. Delavnico je zasedlo vojaštvo. Glavni svet delavne zbornice je proglasil v znak protesta splošno 24 urno stavko, ki se zbiranje in sestajanje in ukrenile stroge var-■"»čne opolnoči. Oblasti so prepovedale vsakr* nostne ukrepe. Pričakujejo se še hudi izgredi. Švicarski tečaji. ŽENEVA, 25. (S.) Lira 29.62 'A, nemška marka 3.10, avstr. krona st. 2.7214, n. 2.75, angl. funt 22.30, franc. frank 41.57'^. ŽENEVA, 24. Lira 28.65. Angleško sporočilo Nemški Avstriji. V šestem zvezku revije Oesterreichische Rundschau je priobčil dr. Oskar Reichen-?.uer znamenit članek, v katerem razpravlja o sedanji gospodarski krizi. Posebno pa se bavi z vprašanjem, kako bi se mogla industrija zopet oživiti. Pisec ima sicer pred očmi gospodarski položaj Nemške Avstrije, ali je v njem marsikaka sodba in marsikak podatek, ki se jiru mora priznati splošna pomembnost. Zato pedajemo tu nekoliko znamenitejših toček. Nedavno je bil na Dunaju angleški polkovnik Macacnald, ki je prišel po nalogu Lloyd Georgea, lorej vsaj za sedaj merodajnega angleškega državnika. Prišel pa je tudi po nalogu ene najmogočnejših finančnih in industrijskih skupin Anglije. Na opetovanih konferencah jc izjavil, da sovraštvo, ki je v vojni navdajalo narode zapada, ne Ie proti nemški državi, ampak tudi proti Nemcem vzhoda, nc le da ni ponehalo, marveč da deluje dalje. Zato je izključen vsak kredit od stran: zapadnih držav! Podavši to izjavo, oa je polkovnik Macdonald opozarjal na poti, ki jih je treba ubrali, da se kolesa vendar začno zopci vrteti. Pri tem je zahteval natančen pregled o industriji Avstrije, da se obvesti o rroči obratov, o številu delavcev, ki jih je treba preskrbeti z živili, o strojih, ki jim je treba pogona. Kajti ravno industrija je objekt za dovoljevanje kreditov. Na lo je dajal nasvete .^lede nabavljanja materijalij, sircvin in živil /a duševne n ročne delavce tistih industrij, ki <;e priključijo akcij in ki morejo s svojim obratom dati inozemskemu kapitalu gotovosti, kakor jih zahteva vsaka pravilna kupčija. Mož je govoril jasno. Inozemstvo heče po-r-ojali, če ima pri tem zaslužka, a inozemstvo nore zaslužiti, če mi delamo. Na prvi pogled ie to mučilo, če naj ves narod, vsa država — kolikor deluje industrijalno in obrtno — opra-lja delo delavca, izdeluje po pogodbi »-kos za kosom . Ali spričo bede prebi-valstva in raz-T»er, ki še groze — če se nc rešimo kmalu iz Lega slrašnega položaja — in ki sta jih donesla vojna in njej sledeče gibanje, jc treba pač ubrati to pot, ki je edina hodna. Treba je take 'elovne pogodbe z inozemskim kapitalom or-:i«an:zovati, da sc enkrat v resnici začne — delo. Tu ne koristjo nobene umetnosti vlade, r.ikake votle fraze o svetovnem gospodarskem položaju in o položaju v Avstriji še posebej — tu je treba praktičnega dela. Dr. Reichen-uer zaključuje: Ne politike sovraštva in preganjanja, am-r>ak po'"like sprave in obnavljanja pričakujejo vsi. Morda jo gospodarska evolucija prinese nrej, nego mislimo.« Trde besede je govoril angleški polkovnik Nemcem: inozemski kapital hoče sicer pomagati; ali zahteva popolno varnost in jamstvo. Zato hoče takorekoč položiti svojo roko na vso industrijo in vse izdelovanje. Nemec Rei-chenauer razume, da je to mučno, da je poni- Stran IL »EDINOST« štev. 74. V Trutu, 4ne 26. marca 1920. ! S po*> u\cn>ka 7 » no vnem' j:, m. i." pri! v] c no -irl m. T:akc -v : a r pod. no slovosr 2T ,C O'.U i) je /...-. / vso N. 7. ione i eks- ■A \0 že valno; ali, kol pameten človek, računajoč z dejstvi in okolnost m i, ki se ne dajo odpraviti, svetuje Nemcem, naj vgriznejo v trpko j • ■ t.. jabolko In na,; uberejo pot, ki kaže nanjo an-|P;a,vv :| gleski polkovnik, ker le ta edina more dati,' T>r-"r'. , česar potrebuje industrija za svoje oživl»en-'e | ^ i . T" .'.,!', ' Ct" L^.- CTl .. ,r . . i c .* i z . . Na pi,ti tejca • >..:" - Nu- in zivi-enjc: n'0zemsr;eđu kredita! Sramota »Uftme ttev&l Ali & 1 Le marta*) \r .i!.): Cen-ponižanje gori, sramota in ponižanje doli: če i zur;1j ^ ; r ' v!adu\'n<- so tvc-rele ie neizogibno, a nimaš, moraš vzeti na — po- tri osobe, in i.Jen Je trojice preJviavitii.ev »pro-sodo! Je lepo p-ngoditi s tistim, ki ti hoče j klete avstro-slov eiiske CKiziire« b."i e. kr. dr-pos oditi! v.! :: . ;. m: ev orodij, ki so jja tate pozabHi pa pustili rs spomin. Dve nadebudni mladenki. — (krršoica. Iz skiki-, dišOa konservirane br; ie Evgenfja Huia-eria v uici Tesa 141 »mankido 20U posod'c tf rščce. | E,,^ K«- >- iT. Haasvr opazi!. -u Je soršči-c* iziiv.:'a.; ni :;:"! ta vine orožnikom. temveč .o li->dil j fjjg*® po intsta oko:i in p: ejlvdcvai n;?tai;ćmj vsa okna,Ig^ ne b» Ji kje %a\ ohu . .J-a-^a J "'< - '■■') i gjs^j se nw» e. ka»C: v sVaniisarni f*ranoa l>ek««a'r.i v i, se imi "-e. kxi»c: v sfeiosisarni rrancu i."evinsa"*. v,r: čj lrlšci Jšctt-e »"on tane }e n&šaL, k«a«r < V «:•'-. itu; fc' ^ (mj&rreite slaminarne so b?ie i-o-ei . .:»: -odšce z '•'•.•] v tU Ki Mari L'mrl a !ei vodje r.v Trstu. ^ a. Jo-pa Prunk.. Pa-^rcb a bo vršil v so-27. r. it;., ob J'v>- 'ne i/, mrtvasiiiice ma>t- no bcitćštrlce r.a pokopaJi^.a r,ri Sv. Ani. Dobri nii bolnišiuci v ki starom v d. Prunk o v a, niut; bivšega •:1rt: 'niče d trn 'cv.a tlcpi-ne^a nra-da- v Ja pa vodje uratia v Dub- sira^enrij .pr '.v- tv- nalc'sđcTeoetše no- rnssitsen aa'lhla^i! stpomin. najemi l«u in njesov! rodbhti pa naše /•alje! Umrl še v LjiafcvUoi tudi jrani Tržačanooi »zt^a svc>e®3 br\'a»wa v Trstu dobro »naaii nar odni trffuvec ' \"tCT MHteiTe. Z dež*a p.wl kap. Gc:>zu-ra -j ic'ipravt.'-ena — :a smo rwi' -'^sJi včerc;. ko -itrao preie'i od ceucvjne u-^-Jj do teleronu fo-. .-j-vr. > obvestilo, in že tedaj. ko ivrr-o nu-prsa'i r 've bese.a o tem smo imeii n-cuiccdcn c4*ćr>;e;>. n.a; ca ne pritias-? ti-srfce&u. Cesar s: no .a .i'-a., hrta; pra*v pot-teTano j«y. še ./.-aJn-fli včst uajjra. lol, itaiirfrsč tiskovne svobode, d-ruaesa. — rrav. n, Iv/ še liu se ir.o./':. Ce je b" itorscico, ki so bile niesove. 1'ada' j.-a '„• -c! ta4\<>]I pov-edati stvar ! •••.r-1 ^ šaieo — -i-n sicer .»4 posodic po 2.5P %. ••• J oh ! I' feUHPoiJičen. ki ;tt ,nc pozna. Orožniki, izsiedo- j J., val; dailla in nacadatfc ža\ ni pra-vdaik. Italijan dr. fcd:aj>ndo Z u min. ki je. k. . '^ir'.,, I..'. areduivki . tada: \ 'J'i--tu iz'..„ „ :.»aiii Mstov. neusml^eiso prl.i-k.- časopisje i "i mu preti1 neštetokrat z obiwtav.*t\ i-io v.a vsaJco roaCerakoit i'..' -pre-c'^rav iteti »proklete avstro-s+o-veoske oenz-urc pa- tudi ;a danes državni pravd vik v Trs'.«, seveda rte v^č a. kr.«--: saj se je ■takoj pri ur vi ra-zipravi pod novo vladavino — Josiparea Fozaer, u4. P. P. Vergerio in Petra (' "e vpf*korr!l K*!ij pa p-jreae o •njem Nazionec?! irorich i/, iri. Sette Fontane. Obe ste d*ai:'.i v pro Upor kmetov proti rčkviziciii. V nemški listih H^ttserja in ste tonei okradli •'asti.ag crtamo. Ja o se kmetje radg< nskega okraja u- ^Podana. Buti ^ antitmti .n ste tudi ;>r. Ja^ živine, kakor *m ie naložilo' vendar tos-te, da oikradh samo 34 posotne m n okrajna kr- a.rst v o. Z»£o je deželna vlada postala fevser ima. 600 tor skoae. IGO orožnik-v v rev. Ti so prišli najprej v so tifcii oak'i vi" t v ticL To s:.e | p •II Globoko potrti naznjamo, tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov, vsem znancem in prijateljem, da je danes preminul po daljši in mučni bolezni, v starosti 39 let, v tržaški mestni bolnišnici naš blagi soprog ozir. oče in brat 5 O Gostiori ter >o živino, ki so jo ipustiii nam •pod varstvom orožn kov« 1>ruci i-rožnfk: so ods^i esnij d:jje. Medicam pa o J r. ."!rrr. a j z:1, t«;. : •o se ztrral' olioro/.eni kntefeje. ivizeii zaklenjeno k i so b.i že odšli, dozoai!? he b:! na'T) c-o-ir IrU goiovo tis!-rbne'iš'in^. V &.■ proo6-novia /e !ela bi se tii l .i ra preos brul»ni.ja- \ in -s pravi, vojne i vsesa drugega lacš M ei:.!^. d rr^gsarr.t- z njegovo tem"v jrj v«e n:-k;; j. ,i ram. In ul-vruo v stari AvstriH 'Kvi; zako.i. kč-.beu rt:-:u- .prosnov, •ovni ,:aV n med prvin i najpo-2J':-*ori; se 'r vvjara in beta. prav te da a ko na-j res izvbui-a. 'e iz- 1U' se sicer /. desne k ve ii rr.Dr^ >■ »e eni c i VJT'lVi' -d".' Mi * Ne r-ia ori starem. To) sfrrSJe - z oa.i\ >'dn'nn ;zapo4ieg i -lieni kri-ak če se e kje v Joig* sJ.a-\'■'•; d-c-g .. vti. L \ stvarri iveprlHčnost. se pojavi kak znak n^-'ado\oVn!». -j ven-J-jir ša vedno --tiI N'^ nesra d-u t«ko -preie prage. ' bi ... Kr^egsiibervvach-! na'jSi pa-sved^di -vojo •pozorno-1 d«i?cdivcn \ It štiri a. l:2n:.'i) \ dopisnim' h-iši. In 'jn moramo še naglasiti, d i srru> o uraCom« t. tn zunaj, tu pri nas pa Lkoicoenovafsoj tem upo-u v Memvki potstičuo oeozoro. Lj :j ;. častnik*, ki niw imotl osnSfefih listov n.-:; pojma x> nvših r ;.h, da. nši' - n-;:šem Jtornejsa \-?na — tkćim o»>r zpiern-ar'o redno iz ka'1-zi-ku. so cerrzitirirali naš Ust mi ikjitii jrta^i c.- -a, nah virov ka>kvh pb.ćafioev a la Frank. Ta idogo-stoijjoe a!-I4 ker ai ne :: ne nSbnvi ponrjuv. iS .i-al, pa hodi liKSi v svarilo tisvm nasineem. ki so razumeli k.kc^a slavk-a. :-.!> pa ker ao frotefi za-J ob vsaki naugodoi vesti iz J:;gos'avi>e tair hz uušitf vs.ok iz-faz svebodne misii. Ko je Zn-Čed zo- fežko je bilo brez denaria Alojzrjai Peoci:!ar>u iz ui-ice Rossetli št 21. po poklrcu koćrjaž. nisi:-1 je torej* »vijačo. Šei ie v bišo kočiiaškega gospodarja M aj"!*jiii Oerdcna v Riocoiu in Močite št. 964 in njegovi materi je povedal pakofe: >PoaLaJ tito je Marij, da nai grem po 30 Ur, potrebne so : v G .sdori. Tu pti' mu- ker ida mora irakaj kitpi-ti.« Gerdolova mu ifb nasproti"f:".fcMi oboro/.e- j taiooj da-la. Tn-a 'io il-ir m .posebno v-eBko pre- p. .4ag:«.'!>i tudi s stro5«i«v pu- mozen^e pri 'sedanr: va'-nfr, a Pecoidar u je b>o potrebno već. Se4 'c ra\tx> tarico 'tudi v li-ršso koči-iaža Finanoa Reva^za v t:l. MedSa in je ponovid zvilačo. Posrečilo se nwi .je feudS tukaj in d:, i so inu 15 Kr. Konec je bi1' ta. da ie bil Ptacltiar na/rta-rrjoi! rn pote-m aretiran. Nesrečna iu brezvesina mati. Pred par tedir: je tiašfa d-e'avjka F.nr.im'jr Vecdli-et \ v" P"rpte S. Ainra pred svojo Iiao*!**wr.Snu uu-te /.' .tra*. !•:•> ^ hotela j t: :iu dni j o. [Je te '.a iy!!o asa-vito nek« crna. \'ccclslet ^a ja pt-bi ' 'n iv.i t : . - \o pi-taža. Orožiriki -o dete. ki b^«> žc-nsk.:ga spo.'-a. izrcćiij bolniširrck a sand -ho -a-čeV jas'e-do\-.ti brezvestno nraiter. Ista se >e izdava kajti med cmvjnati-i v katere 'e cs;:^'i podatke iz -Zaveli. emetinana. Na9X«i je zan-ka^' u:1: je •torej v tem primeru verodo- -iJe.ifjjilč pršziiala, da >e ona ma*i oni-tneneu. -nro- ka. Izjavila je. -da -ie poznala nekega vojaka. m Kopru coiec Ko so oro. za to. se 'dh ie vr sl. j n t je i^^sra vO!' m!i kadetov, ki so ep' * -Ti. ter sv žl-:i orož:::i;e. Ti so bili brez gaj moči tprotfš i metom 'iii šara tudi mao mocU odradi lij živire. N:'-. 1 ko dni pn-ieni ie pr!>e! i'..kaj deželni gv->v. r Rintflou. ki j(e sklon:! krnele to'vko, da -o o:;..;.] . v -n vrnili orožje. Izjav i: so. da imajo strojne ke drugo orožje še < od /Aouva na fronti. Nem '"1 ržsti pa na^laSajo zaivrr;'v l- ciaV .vo. da se nič i;.• ve. ali se i*, orožje odv/.vk> kn.-a n. — Za-betež-H smo ta vogodc.k iz Nen:-.vke :■': :ie morda iz ^codože&^Kk- u i. i ■.%•. A vstrije - c z a i a. ]\ V'.r okrajni sodri^ v Pogreb blagega pokojni a se bo vršil v soboto, 27. t. m., ob 10 iz mrtvašnice na pokopališče k Sv. Ani-v začasni grob. TRST, 24. marca 1920. MiCi roj. AMF, soproga. Vera, hčerka. - Ivan Roječ, dei ant in Franc, brata. Novo pogrebno iKtdietir C tain. da so namesto ene, poetične, uvedli še drago, ofj'ćs-jno trs-lcovoo. Kar je ostalo po poetična cenzuri, ue črtata tiskovna. N<.. pmbem so oa sta ^'."•stpijski cenzorp. Kakih sttnnaij-st dni smo 'bifi s-, cboini. a pc:-om so prišli fcvški- cenzorji. Kako se r.a-m je gCJi-o poseru, pa a ivi treba prepovedoval \ I Ceri1!« je znosila. Mater so pridržale v zaparu, a obrok je še vedno v .bohrešiiici zdrav ki močan. Pretep z nožem Snoći ckcK 21 se je spri težak sebe. ka-kr.r da se že vse podira. Vidijo, da se mo-1 Jakob Coftč iz Rolana št. 668 v uteci Sc^tario z rajo vse ve države — na m!o. Požarem n?ec' pisr:.ri, -e je »aslednii dan črtaiVv, «n ravno Bratužem ter g. Sšfrovo, gdč. Voukovo 'n (ira^ i.-ko narc-be. Kar ijJe .. >v, » mi »iieno. je dišar-jevo v gtavnih mlogath. K pristno slovenski . seveda duhoviti veselosigri vabimo posebno naše rik-o- letom aV: v It. liji odpravila oenz.ura. je ostato v ,.av.edenem c-zcii • i vse c do predvčera'Snjega drte. ko Va izn -Vnii irEnistrski /.credsetni'k Ni-tfci svojo ot-i'abo. ki jo 'c predrl časnikarstvu na častnem vc'onK pr-r-eTenam po zvezi rta4:iansfcega 6a«ni'-kasr>-itva. L- všerr .i zve-z:ic:mi predsednik:s. novo-i.nTjnovcirecnu ir niitru To.tcmi. Toda Nitti nI od-pra-. U cenzure, temveč jo je ^air;r začasno obii-stavif. pcuiart ^oč. da pričaktije od domoljubnega čuta hot. ■ /anskega časnikarstva-, da ne bo obktv-'j3*0 \ ki bi nipj -'e oškodovali drža-vne koristi. vzaenirlMi in flnbarjoti lirirtm itd. Ce bi pa časnikarstvo ^amo n; vr;ii> t^ke > samoće n z nre kazensko sodišče, doMm Satane. Za .-aneh bosta skrbela- ga. ISilova — dekla in g. Podair — hla-pea. »V l.jubljiano i« dajmo« se ponovi neiprikHcno izaidn^alv — Zvečer točno ob 20.15 se bo vršiki repriza izvrstnega DoHnarjeve idomače nKuIonrestoe šaloi-gre v treh dejanjih in eni sliki »Cigan?« z orkestrom, k' v pri četrtkovi pre-nrijeri dosegla popoln uspeh in Ve privabita tobko \-e-jel>j:a /x?line-^a občinstva, da je bila ^ledaJ-iškia dvorana nabito polita-. Naše oJ>amstvo se je pri »Ciganih« — ob zvokih naše domače »muze' — tako zabavalo in smeiail-o. dj- e vsak 'aiželel videti >Cigane« vsa; še enkrat. Kar je k reprizi pri-. vati zoipetnega na vab-, naproža ce;,;. (»bč'n-stvo, da si vstopnice preskrb; pravočasno! V glavnih u** gab nastopijo: gdč. Hiz'.ekc\a. Kraljeva ter gg. Sramenc. Potra-ta. kot ci.g-vn-1. j kot sodniki, odvetniki itd. gjg.: Požar, Mik o! -č. i'erčič, Boie-slavski in Sudiadolidk. Nesrečno rodbino Pue tvori io: gdč. Voaikova ki Gradiva-jeva: potujočo -dramatično idlmžbo« — od h'še do hiše — !>a ea. Sitova — »primadorea«-*. n'jen soprog; »režiser«. — g. Kratlj in — gramofon. Vedno vriskajočega ziirav-nrka, dr. Packa, igra g. Braituz. Razen omenjenih nastopi ves ansambel. Pevske iočke spremlja orkester pod vodstvom prof. V. Mirka. Pri glaso-\-*r}u g. D. Stular. Režiser g. li. Kralj. Naš domači a\1or Dolinar, satirik en humorist, nami ipcve v »Ciganih« marsakaiteTO pikro !>cs;d'lco. zavito v nekim Viktoriem Paitethut. Nazadnje sta se spopattta. in pri tem te Pattatina poteg-ni^ nož i i rand' ž njim Cotiča v vrait. Goriv ;e moral v bol-nišnico, a- Paitatrna so zaprli Poizkus tatvine. 5noči so hoteli neznani pošie-mjaikoviči okra^sti trgovino s koiesi Aleksr-ndra VoApšinia v ulici d.-!-"!-:':>:•) št. 22. Na-pra-\ ' •" -i. se. da vderejo vanjo, tci-a vraitarka lih te - li^aia un ije takoj začeta kričati >-Ta-tie. taaje, držite :ih ! Ro&teir jako viči so se zbali in (So zbežw!i. Kolesar prišel pod avtomobil. Sedejnna stkrtui KaTel LavreiKČić iz Tivamelia 3. s,e n.' pe-IraJi včeraj s kolesom po oL del+'Acouedot i- a Nasproti :t»u je prrše! cuvtcvmobrl ih »a povoziOdpravi« so ©a v bolnišnico, kjer so mu ii-Hrtovi^i težko rano na tevi roki. Avtomobil mai je adne •sel meso. tako da se moi na idtofricnem mestu vidi ikost. Mali tatinski dnevnik. Tobaka in poštnih znamk izia 957 ilir so ukradli neznani potepuhi icbal.ar-narjn Jakobu Pertotu v BarkovfjaJi. — Streha pri .kocin Alfreda Samerana v ul-icij Picardi .št. 31 se je dopadla uizmovičem. ki soj spie-z-li črez zid na dvorišče, odrezal -»tri-i; rad i ■kočije in jo odnesK. Škode je 1000 lir. Napad. Nekoliko neznanih lopovov je napadlo preteklo noč Antona Gattarusa na uldci Pe-lronin ] ter mit odnesli zfcrto uro in verižico v vrednosti J 350 lir \ ■m? ši isi S potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je danes naša mati, odnosno stara mati v starosti 83 let, previđena s svetotajstvi za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb zemeljskih ostankov se bo vrši! iz bolniške mrtvaš niče 27. t. m. ob 10 na pokopališče k Sv. Ani. TRST-LJUBLJANA, 26. marca 1920. Josip Prunk, sin. Ljudmila Prunk. sinaha. Ksenija Prunk, vnukinja. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. 111. št. 47. Zepar ie odnesel nekemu Gaietaiiiju uro in verižico, vreiJmo 115 iir. Riinaldiju nam pa. kakor r.a.m je poiai-r.ilo s pristojne' pristni domači humor. Prizori so duhoviti, tehnika strani, »izredne razmere v zasedenem ozem-'-ju j izvriaia, smeh od začetka pa do Cuk se je ože-:.e ne prtujejo na vrat V; na *lavo le civHnega ka-J niilc.... — Vsled veKkih stTOškcv za opremo in or-^erLsi -ga (pon.t;ie-.a oz. okrajnega), tem-1 Pester so se moraJe cene zvišati za majhen odsto- več ruf.i Se vojaško ' sicer to j tek. — Vstopnice 90 v predpradali pri gledalESki •pos'.dnje za v e takč.nencvane -pcl-itične« pre-. .b-lagajni v veži Narodnega doma stopke In kdo danes v zasedenem ozem+ju. kari smastravo itaiife-nslre oi>:.2Sti za rpo!:'iČen'» .prestopek?! Nova tiskovna -. \\>bod 1 - nas tako iz- ti:J1niih -prostorih gostiiine Gospodarskega društva z :-.atern: >11:0 n 9" nasdiednijim dnevnim redom: 1. Nagovor predsed-dok,:r ostanejo; ni!ca^ , Poročno tajnika. 3. Poročilo blagakiiSkuh u taksne, »arvor sos^ Poročijo kn92ŽCBČTr&. 5. Vpisovanje novih čla-,1 sc mu ni ; 0 R-azni nasveta1 in .predlo©. 7. Volitev no- te »j-o.-au i-.-: ,. •.' odborai K otoi'lni udeležbi vab: odbor. u OTS2 vso neopc- n ->v ., odVr'V- Orlent ekspresa S. O. in O. S. V zvezi z uvedbo rnnCT^ svoie'Vie In za-] ure so se izvrš-Me nask-Onje izwememtoe r i' .pripadnost" ekspresnih viaocov i. O. m O. S.: O. prutod rc;'-■,pra 1-'. ' r^ v* v Tr.-:t. -glavna postaja ob 0.45. odlio-d ob 1.15; S. O. 1» nmat n-i n-.V -1 , Vi odhod iz Trsta; gJavt ipost. c--b l.M). prihod ob 6.30.1 — —- - oraj pn nas na na-j #_________^ „ __.t dr ^ioa-rdu ua 16 »»»-'ecev stroge ieče. N i:n ojvetrnk »e ^ 1 javid tožbo ničnosti pestev-a na.;; nav^krur i tv: š h; i s'ari-emo bc/ r j,?TTitere v zr,.>edC: v:n o dand.nss. Anekcija še ni vršena. 2as«!Jeno oztm).'*: p. ebis vd stvo zasedenega cz v rečno pravico, da d"> svobodno iz-reka svoje bte\ e'gled-e S"vC"č :.i pr?-.Iv rtaMJansi-jga min^.rsiresa i tal' ja-rr ski d ccr.c 1 j. šem prebivalstvu — če ive že radi cr-u^e^a, pu \*saa radi vsega, kar smo dežrveH tekem sedc.Ti^ ncvs^ii mesecev fbe. ki nas n: de arski pretvorite- v ifcaiššnns&e drža-vIJanc - zgrniti sroj naslov. Naš domcljubni čut ni iliuKjan.-ki in iteAajaaske državne kor i-vi i niso bde i*: ni o doslej naše kor--.': aai bodo k eda' pai.a^e -e-le bc- Slovenska Čitalnica v Skednju vabi ude iu pri- jatelje društva na svoj redni fcta-i občni zbor, ki se bo \tš"ii v ponedeJ-rek, 29. t. m., ob 20 v gor- Porotno sodišče. Tatvina v brivnici. Včeraa se je nadad-levak* obravnava proti FHipu EWchu 'in Josipu So rs a, ki sta obdolžena tatvine, j ki .so >e izvršila v stanovanju brivca Roberta Kocaiuzek v uKci CeoiJia de Riftmeyer št. 20. (g!. ■ -Edinosti od 21. t. trn). Razprava se -je morala te-daij odiotžrjlS radi odsotnosti nekih važnih prič. šlo' je za to, »da/ se ugotovi, a-la je bii obtoženi Dicli onoga dne, ko se je izvršita tatvina, zares na .par-niku »Helouanej?a Otrra. Zarto pa tudi vemo. dč. nam nova »f"-?I;cvna svo&oda - prinaša le še ležje okere. da nas postavLja iz dež a po: kiiol Niti v naire^neiših stvareh iu; morejo bki do-«ohil — možje pri listu Hazione« i kamre č. Vlada ?e obusitavlfe cenzuro nad listi; ni je pa odpra-vila. kakor srno sc u\ieHk na merodajneni iuestiu. Pa tudi odredb:- ob ust a v it ve cenzure je tgertovo tako resen dogodek — in to ne 3e za liste same, atnprjk za v--? javno živl ervje in snovan e — da bi mora'i v p\Tstsf čii-^Trkar« resno l«i dostof.u-slveno r: z pravcati o nji. Ljudje pri 'istu :>Nai2ro-ne- pa r.isr? :r.o- tudi stanovanje. V mesecu januarju t. pa cio dobili vsi tiius in so umrli, ^eda- iščejo o-blr.st1 očeta Ivana- Baru-zzoa. ki bo najbrže v Trstu. Kdor br vedel kaj o njem. se prosi, da nai bi se 'Zg&i'sil na ervi&nem k omi s ari jat u v ul. XXX. Ottobre št. 7. soba št 9. Mestna zastavljalnica. Danes, v petek pred-poJdne se bodo prodajate razni dragoceni vedno boij in bolj v moc D\ M^CEK TRST sovraštva protd slovenskeimi živ'ju. List pn Nazione^ naglaša to? Zato ker e bil ta uradnik komi_>ar Seoedcovič, ki je bš! slnča'jno rodom Slovenec, sk>venskega rojstna. S tem nai pade — to je nesramni namen v -Nazione« — innzkost zalinanša časopisja na SSoveoce. SJovenci na1 s*) odgovorni m policijske grdobe avstri'ske! »N-zione- zasJeLinj-e tudi ob tati re-~ni prd.ki — ko bi morali biti vsi Hsti. brex razlike narodnosti in ipoiitičnega nrišltenja, v eni vrst« r.a brardk-u svoje /iv:jonske koristi in svoje svobode — narrrcne hu^skenja italijanskega ijudsitva proti slovenskemu?! Ta namen je posebno jasen, ko spravlja -»Nazione« ime Seneko\i>ča v zvezo z imenom >f:dliiosH -! Govori namreč o Sei>ekoNiču in o — njegovi« >£dšnos4t«!! Ti — poštenjaki boč«7o torej VT/fcnV-ti d-ocr-fis-vo, k:«kor da >e 'imel tudi naš list svo e pr>-te pri n-espodobnostih avstrijske cenzure. Povsem j-asen pa je nesramni namen, ko cenzuro za ča-sa vojne označa s »pro-kieto avstro-slovensko cenzuro«! T« Ijnjdie so tia«ko oiorel: v svoji mržnji proti Slovencem, da ne sltv tijo. kccko bi mogli mi po isti vražja logiki ves za nas res prokleto av-:ri*?ko viadaivno označati za ai'stro-tt al i jaosk o. Mari ni ita'«ajiduii uradnikov, ki so *>utm njeno sklaiiSšče pa je nekaj;> bolj dol in sicer ravno nasproti mestnemu poveAjništvu. Čeravno "'e pred poveijirištvcfB vedno vojaškia straža z nabito pu-Sito, se je niso tadjje prav nič baiH. kakor se zdi Spravili so se torei v vežo hree. kjer se nahaja rečeno skiadisče. V veži n« levii strani se nal«ader se gre v podtlićie, kjer stanuje hišni gospodar, g. Janovrt«. Ta se ie ba»l tatov in je zapiral dobro svoja vrata. PoJeu 2»b*ce so -rmela vrata tudi iđva žetesria Wodn. Tal^e so zlomili na-prej ža4wco a zwtem so premagal t uda hlode. Ko je biio to gotovo in ko so bili v pdstop-nioju, so začdi vrcati zid. ki loči vežo od skladišča. Zid je debel 70 cm in nnoraii so presneto deJa^tš. praden se jim je posrečilo naipravatr potrebno tuknia Vendar so zmc^BaJi tudi to težavo in tedaj so bifi v sklac^au. \'.zoti so si 4 bale usnta. 80 parw urbaisov «n iiekobko zav^kov PRIPRAVNO, šole prosto dekle, naJjraijši sirota se išče za tesna dela. Ponudbe: Jerica Dekleva. Postojna št 118._33Ć0, GOSPODIČNA, izobražena, prijetne zunanjosti, 4 C<>rso 24» nadstropfe neomadeževTane preteklosti, dobra gospodinja, se Qrcjinira Gd 9, 12 dop. in od 3-6 doo. želi seznaniti v s vrh o ženi t ve z izobrazenun go- r r ssSa^30^ ^^oJd mm m. mm u mM m sta. 400 KUPUJE* VRCCE in ciFnje. Babič. št. 30. Moi»iagrande 422 POSTRE2NICO išče majhna družina (3 osebe) za popoldanske ure. Plača po dogovoru. Dobi — ako ž«U — tudi kosilo. Naslov pove ins. odd. Edinosti ul. S. Eranceseo 20, pritličje. B 133 KROJACMCA Avgust Sta*ar ui. S. Fraucesco d'Ašsi štev. 34, III. je eaioa dob r oznani kro-JaĆMca v Trste. 3367 BHETT1I ZOBJE t In brez čeljusti, zlate krone In tudi obrobkl ViUEM TUSCHgRS^ TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma; Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. Del. gUv.: K 3'.»,000.000. Rezerve K 10.0-kK<1' Belgrad. Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubijaua, Maribor, Metković. Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik. TRST, Zadar, Zagreb Obavija vse v bančno stroko spadajoče jkjsJc. Sprejema vloge na hranilne knjižice Ur jili obrestuje po 3' , a v baneogiro premetu no 3 Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejema po posaono ugodn'h pogojih, ki se pogridijo od slečaj.i do slučaja. Daje v najern varnostne predale (safei' Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ui. Caeia dl Rlipirmle, ul. S. Nlroio Telefon : 5tev. 146:3, 179^, 'JKTtJ atf 9.36-12.38 Hi ;4.33-i6 ' ZLATO, srebro, krone, plača po najvišjih Pertot. ul. S Francesco št 15. II. n. SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenafe v vsaki množim Pridem lahko ponj Alojz Povfc. Oaribaidijev tr« it. 3 (»rej Barriera.) 3341 poipiatov, kar anaša vse skopa? ketoih 40.00© lir ! KOŽE KUN. LISIC. JAONJET. DIVJHI MAČEK. Zdi se. da so morali- imeti kak voz. ka*ti dr