13. Številko.
V Uubljnnl,«peta 11 loooorlo 1908.
XLI. leto.
Uhaja vsak dan zvečer izvzernši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avztro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubi lan o s pošiljanjem na dom za vse'leto 24 K, A pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Jetrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemeilo celo leto 27 K. Za vse druge dežele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne pe#-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — UrednUtro ln opravsiatvo je v Knaflovih ulicah št I. — UpravnlStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvan.
Upravništva telefon št. 85.
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke #e 10 h.
Klerikalna doslednost.
Z ozirom na borbo za splošno in enako volilno pravico na Pruskem srno predvčerajšnjim v uvodniku na-glašali, da bo borba za volilno reformo na Nemškem osvežujoče vplivala tudi na reformno Kebanje na Avstrijskem.
Ko je v naši monarhiji vznikla zahteva po splošni in enaki volilni pravici, se ta zahteva ni omejevala samo za volitve v centralni parlament, nego se je raztezala tudi na deželne zbore.
Splošno se je naglašalo, da se morajo demokratizovati neie dunajski parlament, nego tudi vsi drugi zakonodajaln i zastopi.
Tudi kranjski deželni zbor je pred leti, ko je postala aktualna borba za razširjenje volilne pravice, sprejel resolucijo, v kateri je pozval vlado, naj predloži deželnemu zboru načrt novega volilnega reda, ki bo slonel na načelih splošne in enake volilne pravice.
Za to resolucijo sta glasovali obe slovenski stranki — napredna in klerikalna.
Od tega časa je že poteklo dokaj Ljubljanice v Savo.
Med tem smo dobili volilno reformo za državni zbor, ki temelji vsaj v bistvu na splošni in enaki volilni pravici.
Kakor je znano, so se naši klerikalci v zadnjih letih postavljali kot najbolj navdušeni pristaši splošne in enake volilne pravice ter naglašali, da je do skrajnosti izvedena demokratizacija vseh zakonodajalnih za--stopov njihovo prvo in najvišje načelo.
Človek bi torej mislil, da bodo klerikalci, čim se je končala z uspehom borba za volilno reformo v državni zbor, takoj započeli neizprosen boj v tej smeri, da se iz vojuje tudi za deželni zbor takšen volilni red, ki bo imel za podlago splošno in enako volilno pravico.
Toda klerikalci so dosledni samo v svoji nedoslednosti in breznačel-nosti.
Čim je bila perfektna vodna reforma za državni zbor, pri kateri se jim je posrečilo prislepariti na Kranjskem največje ugodnosti za svojo stranko, so takoj vrgli preko krova tisto najvišje svoje načelo, za katerega so se preje baje z vsem prepričanjem borili, ter se z vlado in z Nemci zedinili za tako preosnovo da-želnozborskega volilnega reda, ki je
v direktnem nasprotstvu z idejami, ki so jih preje oznanjevali.
Načelo splošne in enake volilne pravice, za katero so se slovesno izrekli skupno z napredno stranko v deželnem zboru, so vrgli pod klop ter se jeli z vso vnemo zavzemati za vladno volilno preosnovo, ki hoče za večne čase petrificirati anahroni-stični privilegij nemških veleposestnikov na Kranjskem.
S tem so pokazali, da je bilo vse njihovo navdušenje za splošno in enako volilno pravico hlinjeno in umetno prirejeno, da so jim vsa načela hekuba in da se jim gre zgolj za to, da dobe vso moč v deželi v svoje roke ne glede na to, kakšna so sredstva v dosego tega cilja.
Ker so vlada in Nemci dovolili v to, da se skupina mest in trgov pre-osnuje tako, da bi meščanske volilce vdušile k tej skupini priklopljene klerikalne vasi, s čimer bi tudi ta skupina postala domena klerikalne stranke, so se klerikalni matadorji preko noči prelevili ter z obema rokama podpisali, ne meneč se za svoja načela, volilno preosnovo, ki ima za nedogleden čas zapreti pot splošni in enaki volilni pravici v deželno zbornico kranjsko.
A vkljub temu so seveda ostali dosledni v svojih načelih!
Narodno - napredna stranka pa, ki je ostala verna resoluciji, za katero je glasovala pred leti v deželnem zboru, je nekonsekventna in se je izneverila svojim načelom.
Vedno je poudarjala, da se bori za koristi svojih volilce v po mestih in trgih in da hoče za vsako ceno varovati njihove interese.
A sedaj se zavzema za splošno in enako volilno pravico in s tem za odpravo mestnih privilegijev!
Tako kriče sedaj klerikalci, da bi naščuvali volilce proti napredni stranki. Licemerci, hinavci!
Vsak političen otrok ve, da temelji vsak volilni red in naj mu je tudi podlaga splošna in enaka volilna pravica, na volilnih okrajih in kakor so se pri državnozbor-ski volilni reformi kreirali mestni volilni okraji, tako se imajo ustvariti mestni volilni okoliši tudi pri takšni deželnozborski volilni preosnovi, bo imela za temelj splošno in enako volilno pravico.
Ce torej »Slovenec« kriči, ker se napredna stranka hoče odkritosrčno boriti za razširjenje volilne pravice, da je s tem »že zvila vrv, s katero bo zadrgnila vrat mestom in trgom«, je to zgolj navaden političen manever,
ki nima drugega namena, kakor nametati peska v oči nerazsodnim ljudem in jih tako oslepljene privesti v klerikalni ostrog.
Toda ta manever se ne bo posrečil. Volilci po mestih in trgih so intilegentni in razsodni ljudje, ki mislijo s svojimi možgani in si ne dado sugerirati svojega prepričanja od nikogar, najmanj pa od klerikalcev.
Klerikalci se sedaj izigravajo za branitelje mestnih privilegijev!
Pri tem so tako neumni, da mislijo, da bodo na te limanice ujeli kakšnega kalina. Kakor da bi jih javnost ne poznala!
Stranka, ki se je z Nemci in vlado dogovorila, da oropa mesta in trge dosedanjega zastopstva, bi naj bila zaščitnica mestnih interesov, kaj takšnega si upa trditi »Slovenec«!
Ali res misli, da so mestni volilci takšni tepci kakor nezavedna klerikalna masa, ki nima pojma o političnih dogodkih?!
Branitelji mestnih interesov, smešno! Priznajte raje resnico in povejte, da ste samo branitelji in zaščitniki privilegija nemške veleposestniške kurije v deželnem zboru kranjskem! _
Parlamentarni položaj
Dunaj, 16. januarja. Dasi je
od delovanja proračunskega odseka odvisno, kdaj se skliče državni zbor, vendar se zgodi to vsekakor okoli srede meseca marca. Najprej pride na vrsto rekrutna predloga, ki jo upajo v par dneh dognati, ker vkljub novi organizaciji gorske arti-lerije se število rekrutov ne zviša. Vojaški nabori se vrše v drugi polovici meseca marca.
Gospodarski odsek državnega zbora.
Dunaj, 16. januarja. V današnji seji je posl. Schopfer obširno poročal orazdolživi kmečkih posestev. Razvila se je živahna debata, a končno se jo izvolil odsek dvanajstorice, da proučava to stvar. Potem je prišel na vrsto predlog poslanca Schoiswohla o z abranit v i nakupovanja samostojnih k meč ki h posestev v špekulacijske namene. Vsi tozadevni predlogi so bili sprejeti. Prihodnja seja bo šele 4. februarja.
Program novega hrvaškega bana.
Zagreb, 16. januarja. Danes so se predstavili novemu banu baro-
nu R a u c h u državni uradniki. Pri tej   priliki  je   razvil ban svoj program.  Z ozirom  na državnopravna vprašanja je izjavil ban, da se bo držal     strogo ogrsko-hrvaške nagodbe iz leta 186 8. Rekel je: Imamo svoje   posebno politično ozemlje,   smo   posebni politični narod ter imamo svojo dalekosežno avtonomijo; toda napram tretjemu nismo nič drugega kakor nedeljiva enota. — Glede na jezikovno vprašanje je rekel ban, da se mora urediti do najmanjših podrobnosti. HrvaŠko stališče je to, da mora na tleh Hrvaške in Slavonije biti hrvaščina uradni jezik za vsak vladni organ brez ozira na to, kje in v kaki lastnosti je nastavljen, dočim so madžarski narodi taki, da se jezikovne odredbe ne raz-tegajo na državna podjetja, tedaj tudi ne na državne železnice. To stvar more rešiti le regnikularna deputacija. Pravice hrvaškega sabora se razširijo, da bo smel na predlog hrvaške vlade skleniti do-klade na davke do gotove meje; tudi bo smel ban sporazumno s finančnim ministrstvom najeti posojilo. Nadalje je izjavil  ban,   da sprejme program   svojega prednika v celoti.  Obljubil je tudi, da predloži  saboru v najkrajšem času načrt za splošno volilno pravico. Nadalje je napovedal več gospodarskih predlog, pomnožitev ljudskih  šol,  reformo  srednjih  sol itd. Končno je obljubil tudi zvišanje plač uradnikom.
Revizija ogrskega državno-zborskega poslovnika.
Budimpešta, 16. januarja. Uspeh zaupnega posvetovanja je bil ta, da se obdrži sedanji poslovnik, doda se le en paragraf, ki pooblašča predsednika, da izreče na zahtevo 150 poslancev nujnost za kak predlog. Nujnost se lahko vsak čas proglasi. Za razpravo o takem nujnem predlogu se določi najmanj 10 ur, vendar pa se more zbornica tudi izreči za permanentno sejo. Klotura se v poslovnik ni sprejela. Nova določba stopi v veljavo z novim volilnim zakonom.
TrgovinsKa pogajanja s Srbijo.
Dunaj, 16. januarja. Danes so se nadaljevale konference med av-stro-ogrskimi in srbskimi delegati zaradi trgovinske pogodbe. Pogajanja tečejo gladko, ker so srbski delegat je načeloma zadovoljni z vsemi
zahtevami Avstro-Ogrske. V pogodbi je določba, da se sme iz Srbije izvažati določena množina zaklane živine. Vsled tega napravi dunajska velikoklavniška delniška družba več klavnic. Nemški agrarni poslanci bodo protestirali pri vladi in v delegaciji proti temu, da se dovoli Srbiji izvoz zaklane živine v Avstrijo.
Kralj Peter odstopi?
B e 1 g r a d , 16. januarja. Od iz-vestne strani so se po celi deželi razširile vesti, da kralj Peter obišče po sklenitvi trgovinske pogodbe z Av-stro-Ogrsko dunajski in petrograj-ski dvor, potem pa se odpove prestolu. Na pristojnem mestu proglašajo te vesti za prazno izmišljotino.
Proti Poljakom na Pruskem.
B e r o 1 i n , 16. januarja. Državni zbor razpravlja o znanem zakonu, ki dovoljuje nasilno razlastitev poljskih posestev. Poslanci svobodomiselne ljudske stranke, svobodomiselne zveze, socialni demokratje in Poljaki so glasovali za to, da se predloga vrne komisiji, toda konservativna večina jih je preglasovala. — Več poslancev svobodomiselne ljudske stranke je dokazovalo, da je vladni načrt v kričečem nasprotju z ustavo. — Državni kancelar knez Bulow je hinavsko zavijal, da se je tudi vlada težko odločila za nasilno razlastitev. Potrudil se je, da je izločil iz predloge vsak šovinizem in vsako politično strast. Vlada bo rabila težko orožje razlastitve prizanesljivo (?) in v kolikor je neobhodno potrebno. Država mora ostati nacionalna.
Volitev predsednika v Zedinjenih državah.
L o n d o n , 16. januarja. Med predsednikom Rooseveltom in finančnim ministrom Cortelvononi je nastal hud konflikt, ker mu Roosevelt ni dovolil, da bi se potegoval za pred-sedništvo, temne je zahtevali da mora podpirati kandidaturo vojnega ministra Tafta. Minister Cortelvou odstopi.
Dopisi.
Iz Bučke. Zadelo je našega župnika Kutnarja na Bučki, ko je dno 4. t. m. občinski urad na Bučki prejel — razsodbe zaradi odkupa bere. Kako so bili presenečeni, beri pod-
LISTEK.
Prapor no mlaju.
(Konec.)
»Fi done ... fi done ... fi done!«
In uganili so, da Mohor blazni.
Ko je stal pa v nedeljo zopet za vrati zakristije, se je grofice Aneto naenkrat polotilo strašno čuvstvo. Obšla jo je zavest, da lega njenih jok ni prava; kar pekla in bolela jo je ta zavest; položila jih je drugače — glejte, in nič se ni izpremenilo, nič bolje ni bilo tako. Nehote se je ozrla in je zagledala za seboj dvoje brezumno srepih oči.
»Fi done!« je priplavalo do nje, jedva slišno, v blaznem šepetu.
Grofica Aneta se je stresla; vsi ljudje so videli to in so se čudom spogledali. Pred koncem maše je posepe-tala sestri in guvernanti; vstale so vse tri in so odšle.
Drugi dan je prikorakal grajski oskrbnik, debel bradač z rumenimi usnjatimi golenicami in z zelenim klobukom na glavi. Veliki hlapec je metal iz hleva na gnojišče.
»Kje je oče, a?« je vprašal oskrbnik.
»V hiši sede, pri malici so rav-
no,« se je odrezal Matija in je pokazal s palcem preko rame.
Skoraj četrt ure sta govorila oskrbnik in oče župan.Ko je oskrbnik odšel, so poslali po Mohorja in so ga poklicali v sobo. Iz radovednosti se je zbralo vse, kar je bilo domačih in siužinčadi.
Srdito je gospodar pogledal pastirja in dejal:
»To imam od norca zabitega! — Osel, drvo, klada, kaj stojiš, kakor polito mačet Abtak, če jaz govorim!«
Mohor je stisnil ustnice in je ubogal. Njegovi pogledi so blodili pod stropom okoli svetega Duho, ki je visel na sredi, v stekleno kroglo zaprt.
»Na njivi sem ga pobral, ali za plotom, bolje rečeno,« je rohnel oče župan,»in v zahvalo mi dela sramoto, smrdljive« kravji!«
»Ojej, sramoto!« se je začudila dekla.
»Sramoto! Ojej, ojej!« je vzkliknila najstarejša hči.
»Saj sem rekel, hudič !<. je možato pritrdil sedemnajstletni sin.
»Kdaj je še ciganski pankrt dobro storil?« so se oglasili 3tric Lipe.
»Gospode ne pusti pri miru, da moram še jaz poslušati besede zaradi tega,« je nadaljeval župan.
»Gospode. Oho!« se je dvignilo iz vseh ust.
»Uh, teslo preklemansko! Ali veste, kaj je naredil?«
Nastal je hip napetega pričakovanja. Mohor je trepetal ob svoji steni, zdaj ves rdeč, zdaj bledejši od zidu, in je proseče gledal očeta župana. Pa ta se ni dal omečiti.
»V grofico se je zaljubil, da je ves prismojen, še bolj, nego je bil od nekdaj! V grofico! V možganih se mu vrti, kakor v žitnem mlinu! Haba! Poberi se in glej, da se več ne drzneš k drugi maši; za kravje pastirje je dobra tudi prva. Bedak! Govedo! Hodi! Marš ven!«
»Marš ven!« je zaklical triletni sinek prve dekle, ki še ni vedel, za kaj da se gre.
»Hahahaha!. . . Grofica!... O! ... Glejte si ga, zatelebanca telebana-stega!... Pa bi raje prosil Boga, da mu da pameti: v grofico ohohoho!« so se zakrohotali za Mohorjem, ki se je odplazil kakor tepen pes Bežal je in se je skril, kakor žival, ki je okusila bič gospodarja.
IV.
Odkar je minil tisti znameniti dan, ko je grajski oskrbnik posetil očeta župana in odkar se je razvedel Mohorjev tihi greh v njegovo veliko osramočen je in v dragoceno zabavo vseh, ki so ga poznali, je postajal trapasti pastir 3e bolj mračen in potrt
Njegove oči so bile oči zveri, ki
bi rada raztrgala karkoli pride nasproti, zveri, žejne krvi, z zobmi škr-tajoče in peneče se od srda, toda oči zveri, ki se vendarle boji...
Takšen je bil Mohor, kadar je gnal živino na pašo in kadar so ga dražili glasovi, kličoči za njim:
»Hoho! . . . Ohoho!. . . Gospod grof! ... V grofico se je zatrkal! . . . Zatooorej . . .«
A storil ni nikomur ničesar. Le, kadar je ležal sam na paši pod svojim leskovim grmom in je zrl v tisto kruto, brezsrčnosinje nebo, tedaj se je včasih nenadoma obrnil, zaril obraz med travo in prste v zemljo, skrčil telo v brezbesedni muki in je zatulil kot volk.
Nekoč je pa bilo slavje v vasi; bilo je na predvečer birme, škof se je imel pripeljati, in vse je bilo že pijano na ta račun. Dva velika mlaja sta se dvigala pred cerkvijo; postavljena sta bila in kroginkrog obita s kamenjem, da bi ju tudi najhujši veter ne bil mogel porušiti.
Oče župan, ki je bil cerkveni ključar, je hodil moško semintja in je ogledoval priprave.
Takrat pa priteče od župnišča učitelj Škantelj, kolikor so mu dale stare noge in nadušljive prsi:
»Jezus, Marija! Kaj pa mislite, ljudje, za krišcevo voljo! Ali ne vidite, tnala preklicana, da na desnem mlaju ni zastave?«
Zares so bili pozabili privezati zastavico, predno so dvignili mlaj.
Kaj je bilo zdaj storiti? Mlaj je bil gladek, obeljen in hudo visok. Vsi, ki so hoteli splezati nanj, so pridrčali nazaj, preden so prišli do vrha. Podirati ga tudi ni kazalo več, ker ne bi bil o pravem času zopet pokoncu.
Takrat si je oče Zupan umisli 1 iu je poklical Mohorja.
»Ta pleza kakor mačka,« je dejal.
Mohor je prišel tih in potuhnjen; odložil je suknjič, s smolo si je namazal dlani, in preden so se začudili, je bil na vrhu.
Vse je zrlo za njim. Sredi pota je za hip obstal.
»Grof, ako se vrneš, preden prideš na vrh in preden privežeš bande-ro, te ubijem, hudič!« je zaklical nekdo pod njim.
Mohor je plezal dalje. Njegova hropenje se je slišalo do tal.
Na vrhu je bil. Zagrabil je za prvo vejo. Smeh in vesel krik ga je pozdravil od spodaj. Prožni vrh ee je majal; omotica je prihajala Mohorju v glavo. Pa naposled je bila zastava vendarle privezana; razvila se je in za plapolala.
Dobro, grof! Dobro! . . . Kdor zna, ta zna! Samo grof je treba biti!« so ga pozdravili gledalci s smehom in z veselim krikom.
_
vrženi farani, ko so omenjene razsodbe dobili v roke. Sedaj se jasno vi-3i, kako je g. župnik nas farane »iz-mozgaval«. Pri obravnavi pred uradnikom v Krškem se je pritoževal, da smo v »Narod« pisali, da nas izir.oz-guje in izsesuje. To je odločno zanikal. Sedaj pa te razsodbe. Ker je ta reč za nas sedaj v redu, hočemo par besed izpregovoriti na naslov «-\sp. župnika. Ker smo pisali, da nas izsesava, hočemo te besede pojasniti. G. župnik! Vprašamo: Zakaj ste pi pošiljali po 7—8 nosačev po fari, ki so šli v vsako najslabšo bajto povedat: toliko in toliko imaš ti dati bere? Zakaj niste pa samo taistim nosače poslali, ki so bili resnično dolžni bero jdajati? Ali niste vedeli, da niste niti od polovice gospodarjev opravičeni bere pobirati? Zakaj ste od nas terjali več kot polovico preveč kakor je bilo predpisano? Kako morete opra-, vičiti, da ste nabrali vsako leto 70 do 80 mernikov pšenice, ko ste imeli pravico terjati le 24 mernikov in 5 bokalov; ajde pa do 35 mernikov, do katere niste imeli nobene pravice? Nezmiseln je izgovor, da so farani to ^preveč dano prostovoljno dajali. Pa če bi bilo to tudi res, zakaj niste po-kazali nikdar zapisnika, kdo in koliko ima žita dati ? Zakaj pa sedaj ne gTeste po isto prostovoljno bero. Pojdite sedaj, pa hočete videti, koliko boste nabrali! Ali veste še to, da kdor se je ustavljal vam dati kar ste terjali, da ste mu takoj s tožbo grozili, pa ga tudi tožili? Ali niste tožili sedanjega župana P., ter zahtevali od njega cele tri mernike pšenice, do-čim je bil zavezan dajati po 12 bokalov na leto? Še celo hvalili ste se pred ljudmi: Bodete videli, kako drago bode P. meni bero plačal. Zakaj niste takrat dotičnega zapisnika izkazali, ki govori o odmeri bere? Ali so vam tudi uedoletni prostovoljno bero dajali? Tu bi vprašali tudi oblast, ali smejo varuhi takih otrok razmetavati premoženje svojih varovancev? Ako ni nikjer krivice, tukaj je bila gotovo. Ako je bilo to prostovoljno dano, zakaj ste pa g. župnik na okrajno glavarstvo v Krško prosili, da bi se posestniki prisilili to dajati, česar ni predpisano. In kako kisel obraz ste naredili, ko ste dobili odgovor, da to se ne more prisiliti, in da tudi ui treba, ako ljudje prostovoljno dado. Zakaj ste nekatere farane begali, da bodo morali okoli 10.000 gld. plačati? Mislili ste pač, da bi farani ustrašeni pred toliko vsoto plačila umaknili prošnjo, kaj nel Pa prišlo je drugače sedaj, ako dva mernika žita kmet proda, pa plača lahko enkrat vso bero za večne čase. To je, kar vas boli in peče. In sedaj, kakšne razmere vladajo tu? Na novega leta ste prepovedali zvoniti, in ko so neki hudomušneži šli v zvonik in na vso moč pritrkavali, ste celo poslali nekoga prepovedat zvonili in popoldne pri večerincah zvonik celo zaklenili, da se ni popolnoma nič zvonilo k službi božji. Ali ni to očitna hudobija od vas, ki se štejete, da ste dober nebeški zastopnik? Sedaj smo kar tako, kot kje na Turškem. Vedite, da zvonovi so naši in mi hočemo, da se nam zvoni. S tem, da ne daste zvoniti, ste se tudi tercijalknm zamerili. Da bi mi mežnarja plačevali, je nezmisel, najemite ga pa vi za ti sto, kar ste od nas preveč vzeli, če hočete. S tem bodete storjeno veliko krivico deloma poravnali. Ali ne veste, kako včasih pridigujete, da en krivičen vinar devetindevetdeset pravičnih požre. Kako govori že Kristus o onem bogatinu? Zakaj tako hitro pozabite, kar pridigujete nam? Ali veljajo Kristusovi nauki samo za nas? Ali moremo vam še kaj verovati? Kristus je rekel: Po njih delih
Takrat se je pa Mohor ozrl preko vasi in je nadkrilil oči z desnico. Tako svobodno in jasno mu še nikdar ni bilo pri srcu, kakor v tem trenotku. Vsenaokrog bele, s slamo krite hiše in strehe, črne od davnin, ki so bežale preko njih, in zelene od mahu, ki so jim ga pustile ... In ta množica, ki spodaj strmi k njemu in ga občuduje!
Ah!...
Pogledal je proti gradu. Po aleji je drdrala v dolino kočija in belo in krasno se je vozilo v nji.
Pastir je škrtnil z zobmi. V tem hipu je vedel jasno in nedvomno, da si mora odpeti usnjati pas. Vedel je, da je zgolj zato priplezal gori, da naredi zanko iz tega pasu in da jo priveze k veji in kroginkrog debla, ki je bilo tam že precej tenko. In ko je imel glavo v tej zanj ki, je z zadovoljstvom čutil zavest, da dela le, kar mora in mora biti.
Naj kriče spodaj! Pej!. . . Tako!
Še enkrat je zagledal leskovo grmovje, razpregajoče se od meje do meje, še enkrat je zaslišal tiste nezemeljske besede, tisto tajnostno pesem, lovečo se v šelestenju samotnih vrhov, in še enkrat je bilo mehko in blago pred njegovimi usti, alabastrno in prepreženo s plahimi, svetlikajoč* mi se žilicami; Še enkrat je povzdignil glas in je zaklical  »Fi done!«
jih bodete spoznali. O kako se 'ta izrek na vas uresničuje.In evang. govori: V ovčjih oblekah hodijo okoli, znotraj so pa grabi j ivi volkovi. Komu pa veljajo te besede! Tedaj gosp. Kutnar, roko na srce, dokler je še čas: ena noga stoji vam že v grobu, in hočete slišati glas v kratkem: Kar si skupaj spravil, čigavo bode? Kaj se vam zdi? — V kratkem še nekaj.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 17. januarja.
Klerikalni kandidat za mesta Radovljica, Kamnik in Tržič je, kakor se nam poroča iz Radovljice, dr. J. F u r 1 a n izLjubijane. Poslanec J. Pogačnik ga že razkazuje strmeče-mu občinstvu.
— Pred vratmi Novega mesta — ponemčevalniea. Kakor je slišati, namerava nemški »Schulverein« v Lazah pri Novein mestu ustanoviti nemško šolo. Laze, se imenuje komaj dobro uro od Novega mesta oddaljena vas, katere polovica prebivalcev je Slovencev, polovica pa Nemcev, namreč Kočevarjev. Zdaj zahajajo slovenski otroci v precej oddaljene Šice v slovensko šolo, nemški pa v Še oddaljenejše nemške, t. j. kočevske Cermošnice, v popolnoma nemško šolo. Ako pride res do tega, da se ustanovi v Lazah nemška šola, potem ni nikakega dvoma, da bodo v to šolo zahajali tudi slovenski otroci. To se bo zgodilo iz dvojnega vzroka. Prvič se tamošnji slovenski prebivalci kaj malo zavedajo svoje narodnosti in drugič bi bila njihovim otrokom prihranjena zlasti v zimskem času dolga pot v Šice. Da, ako se ustanovi v Lazah res nemška šola, bodo zahajali v njo prav gotovo iz istih vzrokov kakor otroci iz Laz, tudi otroci iz popolnoma slovenske vasi Uršna-sela. Ce se pa to zgodi, premaknjena bo v doglednem času nemška, to je kočevska jezična meja, za precej kilometrov v danes še popolnoma slovenski teritorij. Ponemčevanje bo napredovalo v označenih vaseh še tem hitrejše, ker je z gotovostjo pričakovati, da bo tam v bližini postaja prihodnje belokranjske železnice. Na tej postaji pa bo seveda nastavljeno zaradi Kočevarjev, če ne le nemško, pa gotovo večinoma nem-škutarsko osobje. Kompetentni krogi, predvsem pa naša slavna »Družba sv. Cirila in Metoda«, naj bo opozorjena s temi vrsticami na označeno eventualnost. To pa zbog tega, da se ukrene v pravem času vse potrebno, da se prepreči germanizacija čisto slovenskega ozemlja. Sploh bi bila na mestu neka kontrola glede všola-nja slovenskih otrok na kočevski meji. Več kakor gotovo je namreč, da je precej slovenskih otrok všolanih v čisto nemške šole, na primer v Po-ljancah, Cermošnicah in tudi že kje drugod, dbčim ni niti enega nemškega, to je kočevskega otroka, ki bi obiskoval slovensko šolo. Trava, Gotenice, Majerle in druge še pred malo leti popolnoma slovenske vasi, kažejo nam gotovo dovolj jasno, kam da nas dovede naša narodna brezbrižnost in malomarnost na kočevski meji. Zganite se Slovenci, dokler je še čas!
— Društvo slovenskih goriških veleposestnikov je zborovalo \čeraj opoldne v Gorici v hotelu »pri zlatem jelenu«. Navzočih je bilo le okoli 50 veleposestnikov. Društveni predsednik in deželni poslanec Ja-končič je poročal na kraiko o delovanju deželnega zbora. Povedal je h koncu, da on ne misli več kandidirati. Nato se je oglasilo več govornikov, med njimi tudi g. Maraž iz Vrtojbe, ki so govorili o sedanjem polo-
tako koprneče, kakor zacvili pes pred nogami gospodarja.
Nato je izpustil in je obvisel... Spodaj je zatulila stoterna groza, a Mohorju je bilo blago in svobodno... Izbulil je oči v nebo in jezik je pokazal na zemljo.
»Jezus Marija!« je vzkliknil učitelj Škantelj in je sklenil roke.
»Ali nisem rekel, da bo napravil pankrt ciganski se nesrečo in sramoto?« Oče župan se je prijel za senci.
»Poderite mlaj! Brž ga poderite, preden pogine!« se je začulo klicanje.
In krampi so zapeli po kamenju, da se je stresala zemlja.
Takrat so pa zagrmeli topiči na brdu. Na koncu vasi se je pojavila svetla kočija; prihajal je škof. Zado-nele so pesmi, zvonovi so se oglasili v linah. In Mohor je bil pozabljen, kakor na božji ukaz.
Veselo in milostljivo je odzdrav-ljal vrhovni pastir množici, ki je lovila njegove smehljaje, in je delal križe v zrak. Mohorja kar nič ni zapazil, v veliko vtešenje vaščanov.
Tako je prišlo, da je visel Mohor do poznega večera; zakaj, ljudje so se bali in so podrli mlaj šele ponoči, ko je Premilostljivi zaspal. Drugo jutro je stalo drevo kakor prejšnji dan in še bolj čvrsto so bili privezali zastavo.
Vladimir Levstik.
žaju ter zahtevali tudi, da se oglasita poslanca veleposestnikov, Bol ko in Klančič, ki sta bila navzoča. Moža sta bila v zadregi. Pomaga! jima je društveni predsednik dr. Franko. Govoril je nekaj o častitljivih možeh, ki niso mogli delati, omenil je tudi, da sta bila več ali manj vezana z Lahi, poudarjal potem potrebo novih moči, ki gredo z duhom časa naprej. Končno so izvolili odsek 12 članov, ki naj izbere skupno z društvenim odborom kandidate, katerih imena naj se javijo na bližnjem društvenem občnem zboru, na katerem se proglasijo javno za kandidate slovenskega veleposestva. Med velikimi posestniki vlada velika nezadovoljnost, ker so jih dosedanji poslanci varali v nadah, katere so stavili vanje in sta se izkazala Klančič v deželnem odboru, Bolkr> pa v deželni hipotečni banki, skrajno nesposobna. Zategadelj pa tudi vsi trije ne bodo več poslanci veleposestva.
— Goriška agrarna stranka se hoče lotiti delovanja na naprednem Krasu. Kakor naznanja, priredi v nedeljo shod v Dutovljah. Govoril bo tudi dr. Franko, ki je agrarce tako lepo vabil v klerikalni tabor. Kaj misli tudi v Dutovljah vabiti Krase vce pod komando črne garde? — Sedaj se vidi jasno, da je vse Fran-kovo vmešavanje naperjeno proti narodno - napredni s'r.nki. Kraševci naj računajo s tem dejstvom! Nevarno igro uprizarja Franko; utegne pa ga drago statc. čeprav po taki poti dela z vso gorečnostjo za klerikalce, od katerih pričakuje dobro plačilo.
— Kandidate je postav i !a včeraj goriška agrarna stranka. Kandidat-je so občinski redar iz Vrtojbe, Mer-molja, učitelj Kenda v Volčah, veleposestnik Savnik iz Bil j, župan Ob-ljubek iz Kojskega, Vrčon iz Skril j, blagovolili pa so postaviti za svojega kandidata tudi narodno-na-prednega poslanca Štreklja, ki o vsej stvari seveda čisto nič ne ve ter stoji kot razumen mož daleč proč od šušmarskega Frankovega političnega šušmarenja. Žalostno je, da se pustijo voditi za nos od njega celo možje, ki drugače uživajo splošno spoštovanje ter so skozinskoz na-prednjaki! — Kandidatska strast v »agrarni« stranki je čudovito razvita. Še par jih čaka, da bodo proglašeni za kandidate. — Klerikalci pa se smejejo, ker njihov glavni agitator dr. Franko  tako lepo napeljuje
vodo na njihov mlin.--Kaj res
ni več nikogar na Goriškem, ki bi naredil konec temu škandaloznemu predpustu ?
— Slovenski napisi na železniških postajah. Iz Savinske doline se nam piše: Državne železnice proga Celje-Zeltvveg je vendar že precej časa v prometu, a na delu te proge, Celje-Velenje (prejšnja štajerska deželna železnica!) je se vse pri starem; povsod le zgolj napisi v nemščini] če pomislimo, da ta pru^a teče po naj-zavednejšem delu naše slovenske Štajerske, potem m amo pač reči, da je to vprav žaleč • zapostavljanje našega jezika. Drža\ na uprava vendar gleda povsod na to, da se nahajajo v naših krajih pri njenih železnicah tudi slovenski napisi. — Mi torej resno opozorimo naše državne poslance, da napno vse svoje sile v čimprejšnjo odpravo tega nas Štajerske Slovence skrajno s r n -motečega madeža!
— Vrana vrani oči ne izkljuje? Afera Josipina Kos - dr. Janežič je znana. Finančni komisar dr. Janežič je očital Josipini Kosovi, ki je imela že dolga leta »Dijaško in ljudsko kuhinjo« v rokah, da je poneverila za zavod nabrani denar, da je živela na stroške »Dijaške kuhinje« itd. ter ji med drugim tudi rekel, naj da na svojo hišo napisati 7. božjo zapoved »Ne kradi«. Radi sličnih očitanj in žalitev je gospa Kosova že enkrat tožila dr. Janežiča. Takrat je bil Janežič oproščen. Pri dotični obravnavi pa je Janežič očital z nova Kosovki takšne stvari, da je bila moralno primorana ga tožiti. Prva obravnava na to tožbo je bila preložena, da se zaslišijo priče. K včerajšnji razpravi je bilo poklicanih nad 20 prič, ki bi bile izpovedale marsikaj zanimivega izza kulis v klerikalnih rokah se nahajajoče »Dijaške kuhinje«. Moralo bi se torej prati umazano in smrdeče klerikalno perilo in to pred javnostjo. Tega so se zbali. Za to so klerikalni veljaki trudili se na vse načine, da bi se med Kosovko in dr. Janežičem dosegla poravnava. In res se je posrečilo dveurnemu trudu dr. Pegana in dr. Vallentschagga pred sodiščem poravnati tožiteljico in toženca. S tem je baje rešena čast gospe Josipi-ne Kosove. Da se bo stvar tako končala, smo vedeli vnaprej; saj je vsa zadeva preveč smrdela, da bi si klerikalci upali javno pred sodiščem o njej razpravljati. A dasi je komedija imela samo en akt, vendar je nam dala nekoliko vpogleda tudi za kulise. Morda so tudi poklicani faktorji kaj profitirali pri tej komediji. Zad-
nji čas bi že bil, da bi poklicana oblast posvetila malo pozornosti »Dijaški kuhinji«, kjer morajo zares vladati naravnost idilične razmere. Afera Kos - Janežič dokazuje to več nego dovolj. Ako se poklicani činitelji ne bodo zganili, bomo nekoliko natančneje posvetiti v gospodarstvo tam doli v »Dijaški kuhinji«. Takrat pa se čast ne bo več reševala s cenenimi poravnavami! To si naj zapomnijo dotičniki, ki se jih tiče!
— Srednješolska vest. Profesor Fr. B r u n e t tukajšnje višje realke je pomaknjen v 9. činovni razred.
— Iz finančne službe. Finančni komisar Tomaž B i r i m i š a v Trstu je imenovan za finančnega tajnika.
Velika veselica v prid druži e sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ljubljanski ženski podružnici šentjakob-sko-trnovska in šenklavško-franči-škanska sta započeli veliko akcijo za splošno narodno veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda, ki se ima vršiti 2. februarja t. 1. Veselica bo nu-dila,kakor se čuje, prav ljubek prijeten domač, nad vse zabaven program, popolnoma v demokratiškem smislu. Ničesar se ne bo pretiravalo. Vsak zaveden narodnjak, vsaka narodna družinica, ki čuti veselje po neprisiljeni zabavi, bo dobro došla in prijazno vsprejeta. Toaleta je postranska stvar; pridi, kakor kdo hoče oblečen, čim bolj domačega se bo čutil v tem splošnem narodnem taboru veselja, tembolj bo pripomogel do zabave in splošnega veselja. Nastopila bode v tem vsakdanjem filistrskem času zopet enkrat doba idealnih narodov »Izza časa kongresa.« Tej veselici je celo nebo naklonjeno. Sv. Peter je dal vsem junakom in junakinjam »Izza časa kongresa« dovoljenje, da se povrnejo za ta večer z dušo in telesom med svoje rojake ter prežive nekaj veselih uric. Govori se, da prideta celo Vodnik in Prešeren v pose-te. — V Ljubljani je bila glede pri-rejevanj veselice v prid družbi sv.( 'iri-la in Metoda posebno agilna šentpe-trska ženska podružnica, mnogokrat združena z ondotno moško. Za to svojo častno tovarišico pa nisti hotele izostati prirediteljici veselice za Svečnico: Nadejamo se, da združi napovedana veselica ne le okrožje častit ih prirediteljic, temveč vse slovensko misleče prebivalstvo ljubljansko pa tudi rodoljube iz vseh slovenskih pokrajin. Rodoljubi, naše geslo naj nam bo: »Na Svečnico se snidemo na »kongresu« v »Narodnem domu« v Ljubljani.
Žensko    telovadno    društvo je imelo   snoči   v   »Narodnem domu" svoj 8. redni občni zbor. Udeležba je bila prav mnogobrojna, kar dokazuje,  da je  med  narodnim ženstvom prav lepo zanimanje za društvo. Sta-rostka gospa dr. Fran j a T a v č a r -jeva je otvorila zborovanje z ljubeznivim   pozdravom.    Pohvalila je marljive telovadke, predvsem gospodično načelnieo K a j z e 1 o v o in voditeljico telovadnega  naraščaja gdč. D e b e v č e v o. Nadalje se je spominjala zleta v Prago. S posebnim zadovoljstvom   je   naglasa la,   da med članicami ni bilo slučaja smrti, kar pač najbolje dokazuje, da telovadba res ugodno vpliva na zdravje. Želee društvu   najlepšega   razvoja   v letu 1908. je zaklicala   zborovalkam prisrčni »Na  zdar«.   Blagajnica gospa J e b a č i n o v a je podala pregled o denarnem  stanju  društva.   Dasi je imelo društvo v pretek, letu izredna izdatke z zle tom v Prago in s podporami bratskim novim društvom, vendar je finančno stanje še ugodnejše kakor v prejšnjem letu. Dohodko" je bilo 1495 K, izdatkov 1212 K, tako da je prebitka 282 K. Razun tega ima društvo še posebej 50 K naloženih za Gregorčičev spomenik. — Tajnica gospa C e s n i k o v a  je povedala, da ima društvo   razen rednih članic 54 podpornikov in 4 ustanov-nike. Društvenih sej je bilo 10. Društvo se je udeležilo zleta v Prago in ustanovnih shodov ribniškega in žalskega »Sokola«. Nadalje ima društvo štiri  strokovne  časopise.  Odbor je ostal nespremenjen, le mesto umrlih odbornic gospe J u v a u č i če v e in gdč. V d o v i č e v e so se izvolile namestnice. Tajnica se je zahvalila za čast in zaupanje ter prosila, naj se ji izvoli  naslednica.   Načelnica gdčna. Kajzelova je poročala o delovanju društva sploh. Telovadnih večerov je bilo 90, ki so bili vsi povoljno obiskovani. Zahvalila se je gospodu B u k o v ni k u , ki jo je nadomesto-val pri zletu v Prago. Razvila se je debata o tem, kdo je zakrivil, da se društvo pri tem zletu ni pravočasno prijavilo. Zadeva se poravna na interni način.  Nato je pozvala gospa starostka, naj se članice izjavijo za bodoči   odbor.   Klici: »Zadovoljne smo  popolnoma z dosedanjim odborom.« Pri volitvi je tudi bil izvoljen dosedanji odbor, razen tajnice, ki je na vsak način hotela odstopiti. Izvoljene so bile: starostka gospa Fran j a dr. Tavčarjeva, namestnica gospa dr. K o k a 1 j e v a , blagajn ičar-ka gospa Jebačinova, tajnica gdč. Debevčeva,  načelnica gdč.
Kajzelova,    preglednic* ra. čunov gospa K a v č n i k o» v a in go. spa pl. TrnkoczTjeva, odbor niče pa gospe Cesnikov«, H u dovernikova, Pehanijcrv,, Naglasova in dr, P i r č e v a. Za delegatinje za Zvezni občni zhor so bile izvoljene   gospe  Franja dr. Tavčarjeva, dr. Kokaljeva in  C e s n i k o v a.   Zastopnica dru. štva v Zveznem odboru je gdč. Kajzelova, njena namestnica pa gdč. D e b e v č e v a. Zahvala se je izre kla tudi gdč. Minki J e b a č i n o v i za vneto   delovanje v prid društv.,. Med raznimi nasveti je priporočala gospa J ebačinova izlete na deželo. V tekočem letu se društvo ude leži sokolskega zleta na Bled. Nato je gospa starostka zaključila zanimivo  in  resno  zborovanje s pozivom, naj članice pridno prihajajo k telovadbi, da bo mogoče prirediti EOpet javno telovadbo in s prošnjo za na daljno podporo novemu odboru.
Proslava  251etnice klavnlčnega ravnatelja Skaleta.  Zadruga mesar jev in sušilcev v Ljubljani je snon na povsem dostojen in časten način praznovala 251etnico delovanja kla v ničnega ravnatelja Skaleta v mestni službi. Praznovanje je bilo v vrli na-rodni gostilni Cernetovi p. d. pri Jer neju na Sv. Petra cesti. K temu praz novanju se je zbralo kaj lepo številu mesarjev in sušilcev in drugih pri j*i teljev slavljenčevih, kar   je doka/ kako iskrene simpatije uživa osiveli g. Pavel Skale med njimi. Slavnostni govor je imel načelnik mesarske zadruge obč. svetnik g. Josip Kozak Najprisrčnejše je pozdravil jubilanta, župana g. Ivana Hribarja, mest nega   ekonoma  nadkomisarja gosp Tomca, obč. svetnika in člana kla v ničnega ravnateljstva   g. Predovi<-;> tovarnarja g. Focka iz Kranja in vse navzoče. V nadaljnem svojem govor je poudarjal g. govornik, da   se je praznovanje   25Ietnice Skaletov<^;i delovanja v mestni službi nekoliko zakasnelo, ker je že oktobra 1882. le-ta nastopil slavijenec službo v mest ni klavnici kot nadzornik.    Malo t;i kih uradnikov je v Ljubljani, kot j*' g. Pavel Skale in mestna   občina in mesarji mu morajo biti hvaležni za njegovo uspešno in vzorno delovanje. Ko je nastopil svojo težavno in od-govornosti polno službo, so   bile vse drugačne razmere v mestni klavnici, kot so danes. Zlasti snažnosti ni bilo prav nič.   G. Skale je pa   z milimi vspodbudnimi besedami dosegel, da je danes mestna klavnica ljubljanska vzor klavnicam po   drugih   mesti i; Zadruga mesarjev ni zgrešila svoji ga pota, ko se je ravnala po njegov in navodilih. Zato je obhajanje 25letni ce njegovega   delovanja slavnost dan, ki z vzvišenimi čuvstvi napol;.n je vse člane te zadruge in ko jim kipi iz src hvaležnost  napram ljubljeni mu slavljencu. V znak te hvaležia -je izročil g. načelnik jubilantu dr« gocen srebrn pokal in   krasen   s. i šopek v dar z željo, da bi Bog ohranil njega-in njegovo rodbino še mini; leta mesarjem in mestni občini. Vi harni živio klici so doneli   od vsel strani, vmes pa so   pokali zainušk, šampanjskih steklenic »kot   puške v boju«.   Zupan g. Hribar je dejttl, da je občinski svet prav storil, ko j* g. Skaleta postavil na   čelo mestne klavnice,   zavoda   postavljenega m javno zdravstvo.   Kakor se je Kri*t zanesel na Petra, ki ga je imenovji! »Ti si Peter Skala«, tako je rekel ob činski svet: »Ti si Pavel Skale!« ve doč, da je za klavničnega nadzornic imenoval moža kremenitega značrja, čigar beseda kaj zaleže. Slavil ga je g. župan kot izbornega uradnika, • •• gar delovanje je vedno vedel cenit' Skale spada med najvestnejše m f ne uradnike. Mestna občina ga je i>ii tudi zato pošteno nagradila,   ko nw je prepustila vso klavnico, ki jo u*<> mejeno, a vestno in   skrbno vladu Najboljši dokaz tega je, da živi z u i sarji v najboljšem razmerju. Napije mu kot načelniku   mestne klavnice, kot poglavarju mesarjev in kot mest nemu uradniku. Vidno   ganjen nad prisrčnimi besedami se je g. slavij« nec najtoplejše zahvalil   za iskren* prireditev. V zadnjih 25 letih je me sarska obrt v Ljubljani   močno na predovala in stan mesarjev je dobil velik ugled.   Naša klavnica stoji n« višini modernosti.   Kliče »Zivio< g« Kozaku,   g.   županu,   mojstrom »l sploh vsem.   G. P r e d o v i č se zahvalil g. Skaletti in g.   županu w red na klavnici in želel, da bi ostal g< Skale še nadaljnih   25 let klavnici" predstojnik.   Odhajajoči   g. jtupafl Hribar je izražal veselje,   da (* ljubljanski mesarji vsi slovenske na* rodnosti, trdne   slovenske korenin0 ter vsi v narodno-napredni stranki Načelnik zadruge Kozak kot občin ski svetnik dela čast svojemu stana-Napije vsem, zlasti g. Kozaku. S tem je bil oficijalni del prireditve končan, nakar se je pričel neoficijalni Napivalo se je vsevprek in je g. Ko-zak napil med drugim g. dr. Slivnik*1 kot nadzorniku in oskrbniku mestni klavnice, najstarejšemu članu zadruge g„ Počivalniku, nadkomisarju %•
Tomcu itd.   Tudi zapelo se je in nabralo primeren znesek za Ciril Metodovo družbo. Vsa prireditev je imela od začetka do konca prav familijaren značaj in bila brez vsake prisiljeno-sti.v znak, da   med   prireditelji in slavljencem vlada  najlepša harmonija. Tudi mi se pridružujemo mnogim napitnicam in kličemo g. Skale-tn: Na mnoga leta v prid Ljubljani in  slovenski   domovini!   — Gospa Cernetova je s finimi jedili pokazala, da je njena kuhinja kos najboljši hotelski, zato je to narodno gostilno priporočati   vsakomur, kekor tudi glede izbornih vin. — Dragocen pokal, izročen od g. Kozaka slavljen-on, ima sledeči napis: »Zadruga mesarjev in sušilcev v   Ljubljani 1907 ob 251etnici ravnatelja mestne klavnice Pavlu Skaletu. Josip Kozak, načelnik,   Ivan    Cerne, podnačeinik, Ivan Kosenina, odbornik.« Na pokalu je slavljenčeva slika, okrašena z zlatim lipovim   vencem.    Pokal je umetniško izvršil   pasar   g. T r a t -n i k in dela delo čast mojstru!
»Sokol v Žireh« je imel dne 12. t. m. svoj prvi redni občni zbor v prostorih sestre M. Sede j v Novi vasi. Navzoča brata, »Idrijskega Sokola« Julija Novaka in Premersteina kakor vse navzoče pozdravil je brat starosta Pavel Šile, nakar se mu je zahvalil br. J. Novak in izročil vsem bratom in sestram pozdrave »Sokola« Idrijskega. Za tem so podali svoja poročila bratje odborniki. Na podlagi teh poročil se sme z zadoščenjem naglašati, da Žirovski Sokol dasirav-no še mlad, vendar že smelo razpenja svoje peruti. Minulo leto je priredil dvoje javnih telovadb, eno v Poljanah in eno v Žireh, koji sta se povoljno obnesli, in dokazali, da je »Sokolu« mogoč obstanek tudi na priprostih kmetskih tleh. Poslal je štiri člane na vsesokolski zlet v Prago in v Idriji kazal, da goji tudi telovadbo. V novi odbor so bili z malimi izjemami izvoljeni vsi stari bratje. Ker pa mlademu »Sokolu« nedostaje prostora, si je nadel nalogo, sezidati svoj lastni dom, prostor je dobil brezplačno na razpolago v središču Židovske doline in pripravil že nekaj materijala. Iz poročil blagajnikovih je raz-vidno.da ima sedaj premoženja 10071 kron 44 vin. in s tem zneskom si hoče začeti zidati svoj »Sokolski dom«. Zato se je izvolil posebni stavbni odbor, ki naj ima nalogo pospeševati zidanje. Ker so mesta v stavbenem odboru v dobrih rokah, upamo, da bo odbor krepko stopil na noge in kmalu postavil mlademu »Sokolu« prepo-trebni dom. Torej vkljub grmenju in treskanju od gotovih strani, le pogumno in krepko na delo. Pogum in jeklena volja premaga vse. Na zdar!
Nerazdružnost katoliškega zakona v praksi. Z Vipavskega se nam piše: V Budanjah pri Vipavi kraljuje župnik Debevec in sicer neomejeno nad brumniini svojimi ovčicami. Za seboj ima krepko organizacijo Marijinih sinov in hčera, pa četo pobožnih tretjerednikov iz vrtov svetega Frančiška. Gorje dekletu, fantu, možu ali ženici, ki bi ne bila vpisana v to ali ono bratovščino. V taki občini je seveda lahko gospodovati, posebno ako ji načeluje mož takih zmožnosti kot je zgoraj imenovani gospod, ki je na posebno priporočilo vipavskega kanonika dobil mastno župnijo, kar pod roko. — Toda kri ni voda in tako tudi ni vse zlato, kar se sveti v tem duhovniškem pašaliku vipavske doline. V neki hiši v Budanjah živi pobožen mož tretjered-nik. Dolga brada mu krasi obličje in, če ga vprašaš, zakaj se ne brije, ti odgovori: »Ker sem tako najbolj podoben sv. Frančišku.« Ne vemo iz katerih vzrokov je odšla žena katoliškega junaka lansko leto v Ameriko, dasi zdihuje doma kopica otrok. — Naravno, da je bilo treba možu poiskati namestnice za ubeglo ženo. K. je dobil dekle — enega duha, enega srca — iz krogov Marijine družbe. Zmenila sta se za pet let. — Toda pred nekaj tedni je odšlo Marijino dekle kar naenkrat od hiše pobožnega tretjerednika. Bila je v blagoslovljenem stanju,mož z brado svetega Frančiška pa je priznal, da je zopet oče. K. je šel v se, in začel delati pokoro. Vsak teden baje leti v Križ h kapucinom in mnogokrat tudi v goro k svetemu Pavlu. Menda pohiti letos tudi z romarji v Lurd, da opere pri božji Cudotvornici na JVancoskem onečaščeni tretjeredni-ski pas. Nesrečni »devici« pa svetujejo, naj se gre učit kuhanja, češ, da lahko napravi še izvrstno karijero. Nam se junaška člana vzorne katoliške organizacije v srce smilita, zato iu priporočamo častitim Marijinim družbam obeh spolov v pobožno molitev in blag spomin!
»Avstrijski Lloyd« priredi letos ^ specijalnim parnikom »Thalia« 12 zabavnih in okrepčevalnih morskih Potovanj in sicer prvo v Sirijo in figipet, drugo v južno Italijo, Tunis *n Beviero, tretje (velikonočno) v južno Italijo, Tunis in Tripolis, četrto na Špansko, Kanarske otoke in severno afriko, peto (binkoštno) na
Malto, Tunis in Sicilijo, šesto na Špansko, Portugalsko in v Ostende, sedmo (I. potovanje) po Severnih deželah, osmo istotako, deveto po morskih kopališčih v Španiji in Algiru, deseto v severno Afriko, Španijo in Baleare, enajsto na Malto, Tripolis, Egipet in Grško in dvanajsto (božično morsko potovanje) v Kotor, Splet, Zader, Opatijo in Pvdj. Vsako potovanje je urejeno tako, da bode parnik stal potreben čas, da si izletniki lahko ogledajo v vsakem mestu, mimo katerih vodi potna črta, vse znamenitosti. Vsak izletnik dobi imenik vseh soizletnikov. Kdor lahko pogreši par tisočakov in si hoče ogledati znamenite Pireje, Rod, Bevruth, Jaffo, Sirakuzo, Neapel z Vezuvom, Gibraltar, Severni kap, Tanger, Ka-diks, Krf, Lizabono, Havre, Palermo, Malago, Tripolis, Pat ras, Benetke, Kiel, Bremerhaven in nebroj drugih zgodovinsko znamenitih mest in slikovitih dežel ter se nasladiti življenja^ kojega udobnosti niti sanjati ne more, si lahko izbere poljubno potovanje. Navadni zemljani se bodo seveda zadovoljili, da morajo enkrat v letu poleteti na kak hribček ali se pa peljati na Bled,greh pa bi bilo misliti na udobnosti, ki jih nudi potovanje s komfortno »Thalio«.
Is gledališka pisarne. Jutri, v soboto (par) se uprizori prvič v Ljubljani moderna italijanska drama „Nepošteni" (nI disonesti"), spisal Grerolamo Rovetta. Igro je odlikovala italijanska vlada s prvo častno nagrado. Sodelujejo dame: Borštnikova. Danilova, Ber-gantova in Thalorjeva ter gospodje: Nučič, Danilo, Dragutinovi č, Bukšek in Mole k. — Pripravlja se komična opera „Kor-nevilski zvonovi**.
Slovensko gledišče- Včeraj so
igrali tretjič v sezoni opereto „Mam-zell Nitouche". Vprizoritev je bila dobra.
Velika veselica as korist Dražbi sv. Cirila In Metodo, ki bo
v nedeljo 2. februarja v „N ar o dnem domu", vzbuja splošno zanimanje v vseh narodnih krogih ne samo v Ljubljani, nego tudi po deželi. Že sedaj je došlo mnogo prijav iz raznih kranjskih in izvmkranjskih mest. Priprave za veselico so ie sedaj v polnem tiru. Za zabavo bo Čim naj-I bolje skrbi j eno. Svirali boste na ve-' selici dve godbi, proizvajali se bodo razni eksotični plesi in nastopali bodo raznolični umetniki. Kakor se je ie poudarjalo, bo imela veselica vseskozi demokratski značaj. Zato ni predpisana posebna toaleta: vsakemu je svobodno, da pride na zabavo v tej ali oni obleki — v tnristovski sli promenadni. Na veselioo so vabljeni vsi rodoljubni Slovenci, ki jim narodna s tvar ni deveta briga. To na-glašamo vnovič zato, ker se gotovi elementi Še vedno trudijo, da bi to prireditev diskreditirali pred narodnim občinstvom.
Osrednji odbor okod. fer draživa „Prosvete" naznanja, da ima v svoji zalogi vzorna pravila za ustanovitev izobraževalnih društev. Pravila so po 10 vinarjev; denar se naj pošilja vnaprej v znamkah. „Pro-sveta" je založila tudi izkaznice za Čitatelje, ki olajšajo znatno poslovanje knjižničarja; dobe se v „Pro-sveti" po 4 v.
Matnritetna ponavl|alna izkušnja no tnkalinll rosiki bo 29. t. m. ob 2. pop.
Umrl je po dolgi hudi bolezni g. Florijan Bogi, uradnik o. kr. drž pravdništva Ljubljani. N. v m. p.!
Nesreča no leda. 14letna tesar jeva hči Marija V o j z n a r o se je drsala na drsališču ob Savi pri Litiji. Pri tem je tako nesrečno padla, da so se ji možgani pretresli in da je malo upanja, da okreva.
Čebelarske podružnice v Skot] I loki občni zbor bo 19 t. m. ob 1. popoldne v prostorih gosp. Ignacija G u zelja. Pri tej priliki bo predaval g. Anton L i k o z a r iz Ljubljane o naprednem čebelarstvu, čebelarji, kakor tudi oni, ki se zanimajo zs napredek Čebelarstva, naj se predavanja v obilnem številu udeleže.
Zs tnpsns v Radovljici je bil voljen dne 15. t. m. dr. J. Vilfan, za svetovalce pa: Iv. S ar tor i, J. Pogačnik, A Praprotnik in O. Ho man. Možje našega mišljenja!
BlOjSko Jezero je v poslednjih dneh docela zamrznilo. Led je tako krasen, kakršnega ne pomnimo že dolgo let Gladek je in prozoren kot steklo. Drsaloem se nudi redek ulitek, ki ga naj ne zamudi nihče, slasti ker je vreme tako ugodno in gorko, da nas lahko zavidajo oelo v Davosu. Za nedeljo se je prijavilo še mnogo izletnikov is Gorice is Trsta, da si ogledsjo Bled v snežni odeji ter se razvedre na g'adkem leda.
NsdneiteJJsko ssooto oo Zidanem mosta, tako se nam pile is Laškega okraja, do danes še ni oddano. Zloglasni Umeršek, ki so ga hoteli naši nemekutsrji in štajerski nemški „volksrat" s vso silo spraviti sa šolskega voditelja na Zidana most,
je imenovan sa nadnčitelja na nemški ljudski šoli v Štorak pri C*ju. Tega ponemčevalea emo se vendar srečno Obranili in upamo sdaj, da bodo de-ielni šolski svet šujeraki, nvaiujoč opravičene šel je vso občine, imenoval moža, ki sodi na to mesto ter ima tadi vsa potrebna svojstva in pred« vsem usposobljenost sa to
C. kr. okrajno gtsvnrstvo ▼ Celjo je s letom 1906 opustilo na-daljne izdajanje svojega „urednega listatf. Nedostaje mu namreč plaču-jočih naročnikov, brezplačno pa lista interesentom ne more dajati, ker mu v to manjka potrebnih denarnih sredstev.
Celjska mestno občino si je
vlastita ribŠtvo v Savinji s njenimi pritoki — v Vog*aji i d > Teharskega mostu — od do* danjega lastnika knesa Salma sa 6000 K in sioer prifieoSi pri Polzeli ps do Tre-marij blizu Lsikega trga. Doslej se je ravno ob tej progi ribarilo na vprav roparski način. Upamo, da se bode odslej postopalo bolj pravilno!
„Slovensko trgovsko drostvo V Celin" priredi plesni veoček v nedeljo, dne 2. svečane 1906 v veliki dvorsni Narodnega doma4* v Celju na korist fondu sa ustanovitev trgovske boln ške in podporne blagajne za Spodnje Štajersko. Začetek ob 8 zvečer. Pri plesu svira polnoštevilna „Celjska narodna godbau. Vstopnina sa esebo 2 K, za obitelj do 3 «seb 5 K Toaleta promenad na. Vstop je dovoljen samo vabljenim.
Utonil je v Pesnioi na Štajerskem 39'etoi Ivan Pečovnik is Šmarjete. Sel je pijan domov in zašel v temi v vodo.
Vlom. V trgovino Alojzija G o tli 6 a v Križevoih na Štajerskem so vlomili neznani tat je in odnesli raznega blaga za 1300 K.
Slovensko telovadno društvo „Sokol11 v Oroden priredi dne 23 f bruarja ples v Steinteldski dvorani (Muncgrabenstrasse). Začetek je ob 8 zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
Hrepenenje po nsgradl Is Št.
Vida na Koroškem se nam piše: V nedeljo 12. deoembra je prinesel približno ob pol 9. uri zvečer raz-naševaleo brzojavk v Št. Vidu na Koroškem brzojavko na orožniško postajo s to-le vsebino: „Na vlaku, ki pride ob 9. zvečer v ŠL Vid, se nahaja defravdant ie Frankobroda, ki ga je prijeti". Brzojavka je bila oddana v Thalsheimu na Štajerskem. Eden izmed orožnikov je seveda odšel takoj na kolodvor pričakovat naznanjenega lopova. Dospevši na kolodvor je dobil še drugo brzojavko, is omenjenega kraja, fei se je glasila približno tako-le: „Na vlaka se nahaja mlad mož z dolgimi lasmi, ki je suh in bledega obraza". Med tem pa je že pri ž vi žgal usodepolni vlak in orožniku so železniški uslužbenci pokazali moža, ki je bil v brzojavki popisan. Bil je mlad Bos, ki je bil na potovanju v Bi m, da se tam posveti vedi. Začuden je pogleda moža postave, a nič ni pomagalo, moral je zapustiti vlak in itd v spremstvu orožnika k sodišču. Dokumenti, kijih je imel, so bili pravilni, a vkljub temu mu ni nihče vrjel, da on ni imenovani defravdant Sodnik, ki je bil poklican, da nsj odredi, kaj je storiti, je bil iznenađen in ni vedel kaj in kako naj ukrede. Po vseh policijskih listih so iskali, a nikjer ni bilo omenjeno o kakem pregrešku, katerega bi naj bil kriv aretovanec. Končno se je orožniku vse dozdevalo ie preveč modro in vprašal je tele-fonično, kdo daje podpisan na brzojavkah, kdo da je detektiv? Odgovor je dobil tal-e: „Zena nekega tukajšnjega skladiščnega sluge, se je z omenjenim Busom peljala v enem kupeju. Ker je pred neksj dnevi v nekem listu Čitala, da je na defrav-danta, ki je is Frankobroda pobegnil raspisanih 4000 mark in videla tudi dotičnikovo sliko, se ji je zdel Bus podoben dotiČniku, sato je brzojavila na železniško in orožniško postajo v Št. Vidu". In to je bila končna rešitev sa vse, sa prijet-ga Basa in sa v zadregi se nahajajoča sodnika in orožni ks.
Acetilenskl npsrnt oo Jo rulete! v Celovou pri ključavničarju Hermegorjn. Dekla Antonija Eder je bila ubita, oba vsjenoa Z ebedin in Sohn eider sta smrtno ranjena. Essplosija je bila tako silna, da so vrata in okna odletela 260 m daleč.
Slovensko gledališče v •orioL
Člani slov. opere in operete daš gledališča v Ljubljani prirede v nedeljo, 19 t. m., v „Trgovskem domu" v Gorici koncert in gledališki večer. Poleg drugega se v prizori hrvaška veseloigra nUstreliti se hočea.
Ogenj. V torek je na Vrhpolju v Brdih na Goriškem pogorela hiša gostilničarja Antona Đ a vdaia. Škode je 16000 K. Pri gašenja se je selo poškodoval Leopold Tinta is Vrh polj a.
M od psnorololol in rasno-
Tratu in okolici je ie dolgo jen ponarejen^denar, ne da' bi bilo
s demos Jo. V
dolgo bil isda-
issleditt jsdajeieUe. Tržaška a je pa predvčerajšnjim iivo-ponarejsloe in razpečeval oe tega denarja. Oboji so Italijani is Padove, kakor so bdi večinoma vsi ponarejalo! avstrijskega denarja v Trstu in okolici Lahi is Italije. Denar sta delala zakonska Marij in Josipina Panighetti, raspečsvsls sta ga pa delavec Anton Dona in mehanik Konrad Guersoni. Ko jih je policija zasačila, sta prva dva ravno ulivsla krone. Z najrasnovrstnejšimi pripravami za ponarejanje so bili ponarejalci prav obilno preskrbljeni. Istočili so vse štiri sodišča.
Knp |0 sedela v Trstu 38letnega
foštnega ofioijala Franoa Poje k a. Bil je takoj mrtev.
Jngoslevsnskt klnb „Slovenske besedo11 no DnnaJn priredi v soboto 18. t m. v dvorani imenovanega droštva I. Draohengasse 3, I. nadstropje, svoj zabavni večer s raznovrstnim programom. Začetek ob 8. zvečer.   Prijatelji kluba dobro došli!
Sterooskop Boinn v tidov-skik nJiesh ima samo do jutri, sobote zvečer do 9 razstavljeno prekrasno zbirko Hoja na Triglav, Karavanke in Kamniške planine, nakar opozarjamo slavno občinstvo.   Od nedelje naprej bo razstavljena naša vinorodna miČna Dolenjska. Zbirka sestoji med drugim iz sledečih slik: Vegov spomenik v Moravčah, Poganek, Litija, Šmartno pri Litiji s prekrasno cerkvijo, notranjščina zgodovinsko znamenitega grada Wagensberg Ponoviče,  skupina naj-romantičnejših posnetkov Savske doline med gorami s Savo in Hrastnikom, premogokop Zagorje, Toplice in grad Medja Izlake, Badeče, Krško -Kostanjevica, gradovi: Otočeo in Stari grad pri Novem mestu, Novo mesto, panorama, glavni trg. Toplice na Dolenjskem, razvalina grada Luknje z izvirom Prečne, Soteska, Žužemberk, vinske gorioe, Višnja gora, Zatična, Metlika, Pri treh farab, Črnomelj, romantika ob Kolpi, Kočevje, Ribnica, grad Turjak z zgodovinsko znameni tirni glavami 1575 padlih junakov Herbarta   Turjaškega   ia Friderika Višnjegorskega, starosto venski običaj in še mnogo drugega zanimivega. — Ta serija se razstavi samo za par dni. Ker je podjetnik domačin, ki je slike vse sam fotogr&firal in jih izvršil umetniško, je dolžnost, da vsakdo obišče njegovo razstavo in se nasladi na prekrasnih krajih slovenske domovine.
Zsklslt se je živine v mestni klavnici od 29. deo. 1907 do vštetega 6. januarja 1908 : 89 volov, 8 krav, 1 bik, 380 prašičev, 192 telet, 14 koŠtrunov in kozlov in 17 kozličkov ; zaklane živine se je vpeljalo 7 prašičev, 41 telet, 2 koštruna, 1 kozliČ in 1397 kg mesa.
Ogenj ▼ SObL Danes zjutraj so se vnele v stanovanju zasebnice ge. Winterjeve na Marije Terezije cesti št 1 za pečjo neke cunje. Na lice mesta je prišel oddelek prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, ki pa ni stopil v akcijo, ker so ogenj pogasili domači in menda sploh ni bilo nikake nevarnosti, da bi se ogenj razširil.
AretOVSn jO bil 28letni hlapec Avgust Polik rodom ie Liubljane, ker je svojemu gospodarju* Rsjku Ban-zingerja poneveril 11 K denarja. Pri aretaciji so dobili pri njem še 4 K. Polik je bil zaradi nepoštenosti že parkrat predkaznovan.
KarnmboL Danes zjutraj sta se na južnem kolodvoru obdrgnila pre« mikovalni in stroj poštnega vlaka, ki odpelje ob 1/48 proti Zidanem mostu. Oba stroja sta se nekoliko poškodovala, poštni vlak pa je imel vsled tega :V4 ure zamude.
Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 60 Hrvatov in Maoedonoev in 18 Slovencev.
Isgnbljono In najdene reči. Sluga Jožef Golob je izgubil srebrno remontoir uro z nikljasto verižico, ki je imela sa obesek dva zlata prstana. — Šolski učeneo I/an Bekš je našel vrečo riža. Dobi se ga pri najditelju na Tržaški oesti št. 23. — V prevoz-nikovem vozu Alojzija Pukelsteina je neka stranka pozabila sivo žensko zimsko ogrinjaČo. — Zasebni uradnik g. Martin Dolničar je izgubil prost bankovec za 20 K. — G. Leopold Bahovec je našel Ženski plet.
* Drobno VOlti, Pri požaru v gledališča v Boyertownu so •e moški izkazali strahopetne in neusmiljene napram ženskam in otrokom. Med ponesrečenimi je le de veti na moških. Ognjegasoi so se opijanili ter se začeli prepirati. P oboi j a jih je morala s pištolami v roki prisiliti k delu.
— Za Panamski kanal se zopet sahteva 30 milijonov dolarjev naknadnega kredita, dasi se je dose-daj ie porabilo 120 milijonov dolarjev.
— Droad pomiloščen. Bivši načelnik vaolavske hranilnice prelat Drosd, ki je bil saradi snenih velikanskih sleparij obsojen v mnogoletno ječo, je sedaj pomiloščen. Presedel je v ječi štiri leta in dva me« seca ter jo kodo bolan.
— Svojo čast je maščevale. V Ar ada je selo lepe 19letna žena tovarniškega paznika Mesejja ustrelila babico Lipoš, ker jo je ta svabila v svoje stanovanje, jo opijanila, potem pa izročila bogatemu Rn-munou Tonescu Maščeval k a s a je nato javila osebno policiji. Ko je njen mož to zvedel, je šel v stanovanje zapeljive a ter ga ustrelil.
— Spopad med častniki in dijaki. V Zagrebu so vseuČilišČniki demonstrirali pr#d uredništvom „Narodnih novinu. Mimo so prišli trije Častniki, katere so začeli demonstrant] e siliti, naj pomagajo demonstrirati. Ker častniki tega niso hoteli storiti, so jih d jaki napadli s palicami in kamnjem. oastniki so potegnili sablje ter gnali demonstrante do kasališke kavarne, kjer so prišli dijakom na pomoč gostje, častnike je rešila policija Vsi trije častniki so ranjeni.
Književnost
Zločin in kazen. Roman v Šestih delih z epilogom. Ruski spisal F. M. Dostojevski. Preložil Vladimir Levstik. V Ljubljani, 1908. Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bam ber g. Tega znamenitega romana je izšel ravnokar prvi zvezek, ki velja 3 K 50 v. Drugi in tretji zvezek izideta v kratkem Kadar bo delo povsem izdano, izpregovorimo o njem obširneje.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Telefonsko m Brzojavni ioroiim
Avstrijski In ogrski delegati ne poučnem potovanju. Opatija 17. juanuarja Danes ob polu 11. dopoldne je plul parnik „Thaliau, na čigar krovu so avstrijski in ogrski delegatje, v spremstvu vojne mornarice mimo Opatije proti Reki.
Vei'ki vojvode Toskenski umrl.
Dnnsf 17. januarja. Danes je tu umrl na srčni kapi ve'i ki vojvoda Toskanski Ferdinand IV. Pokojnik je bil rojen v Florenoi 1. 1837.
DnnsJ 17. januarja. Vsled smrti velikega vojvode Toskanskega Ferdinanda, so na dvoru odpovedane Vse veselice.
Bolezen dr. Luegerja se le shujšala.
Dnsoi 17. januarja. Bolezen župana dr. Luegerja se je nevarno shujšala ; delovanje srca pojema in če se ne bo posrečilo preprečiti nadaljni proces, se je bati katastrof«*. Ker sta borna tudi podžupana dr. Neu-mayer in Hierhammer, vodi mestne posle dr. Por ser sam.
Protipoljskl zakon sprejet Berolin, 17. januarja. Pruski deželni zbor je sprejel protipoljski raz-lastilni zakon v tretjem čitanju. Proti so glasovali: narodni liberalci, centrom in Poljaki.
Volilne reforma na Pruskem. Berolin, 17. januarja. Kancelar Bulow je odklonil socijalno demokratsko interpelacijo glede volilne reforme na Pruskem, češ, da je volilna reforma sa pruski deželni sbor interna pruska stvar.
Ruski  naučni minister naprednjak.
Petrogrsd 17. januarja. Mesto o ds t opi v šega Kaufmanna je imenovan za naučnega ministra S o h w a rz. Ko je prevzel vodstvo ministrskih poslov, je imel programni govor, v katerem je naglasa i, da bo svoj resort vodil v naprednem duhu. Med drugjm se je izrekel tadi za avtonomijo vseučilišč.
Kralj Leopold ne smrtni postelji. Bruselj 17. januarja. Kralj Leopold ima prisad na nogi. Operacija se ni posrečila, zato se je bati, da bo bolezen napredovala. Ker je kralj že star. ni upati, da bi okreval.
Angleški kralj v Parizu. InsTalozij 17. januarja. Kralj Edvard in kraljica Aleksandra obiščeta koncem februarja Pariz. Potovala bosta na Francosko preko Dowra.
Sveta vojna proti Frsnoozom.
Msrakoi 17. januarja. Novi sultan Mulej Hafidje proglasil „sveto vojno*4 proti Evropejcem, zlasti pa proti Frsnoozom. Obenem je izdal povelje, da se ne smejo sivila uvažati v obrežna mesta in pristanišča, kjer stanujejo Evropejoi.
Msrnkot, 17. januarja. V vseh mošejah se je prečital manifest proti-sultana Mulej Hatida, v katerem poživlja Maročanoe na „sveto vojno" proti Francozom. Heroldi so ta manifest razglasili po vseh mestnih ulicah.
dražbe si. Grtla ta NdMol
O. Iv. Gornegradskv v O. — Ako sle toli prijazni, da. nam pošljete knjigo, Vam bode m o zelo hvaležni
Sanotosen
Več   nego   bO* 0   profesorjev In zdravnikov vseh  kulturnih deiela gaJe »ijatno ocenilo kot najuspešnejši krepilo i in osveževala! pomoček.
^gCrepi telo, i fjg Jaci živce.
Dobiva bo po lekarnah in droge-rijah. Kniiiice pošilja aastouj in poSrnine prosto Baner & Cie , Berlin, 8W. 48. — Generalno zastopstvo: C BRADY, Dunaj I., Fleiscb-markt 1.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 13. januarja: Ivan Wagner, c. kr. deželni veterin, referent v pok., 65 let, Marije Terezija cesta 12.
Dne 15. januarja: Emest Loboda, sprevodnikov sin, 1 leto, Ilirske ulice 31. — Amalija Tavčar, čevljarjeva hči, 5 mesecev. Cerkvene ulice 21.
žitne cene v Budimpešti
One 17. januarja mt.
Termin
april . ... za ^0 kg K 1885 oktober . . . aa 60 kg K 10 7 • april .... sa 60 kg K 11 32 maj 1908   .  .  sa 60 kg
april
sa 60 kg K
7-P2 8*3*
EftVUtlv.
1q vin. višje.
Neteorolositno poročilo.
VUlm nad morjem 306   Srednji iraeni tlak 7M9 mm
I
megla megla
Srednja včerajšnja temperatura: —7*8 2 b       Padavina v mm 0*C
— 10 o j ur. svih. j - 3 0 bresvetrno
nor-
201
Frančiška Bogi roj. Plan k naznanja v lastnem imenu in imenu svojih sorodnikov žalostno vest o smrti svojega iskrenoljubljmega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta in brata, gospoda
Florljono Rosia
uradnika c. kr. drž. pravdništva
ki je danes ob polu 2. zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 60. letu starosti blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v soboto, 18. januarja ob polu 3. popoldne iz mrtvaške kapele pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo služile v več cerkvah.
Dragi pokojnik se priporoča blagemu spominu in molitvi.
Ljubljana, 17. januarja 1908.
(Brez posebnega obvestila)
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti svojega predragega sina
Romana
izrekata presrčno zahvalo 188 Pr f Milan Paik in Vida Pajk.
jCmečila no
vsakovrstne
ČASHIK6
revije
strokovne liste
0
zabavne liste ilustrirane liste Humoristične liste modne liste
Mkii mWm% Britak*, anglaika, Italijanske
Itd. prevzema
UPI
Jurčičev trg štev. 3.
0000000
Ordlmicllaod9.-ll.dop.
T.Ufo« Itev. 44.
168
Usodna priliko.
Preda se iz p« ste roka v večjem kraja na Dolenjskem na riajutfndoej lem krajo ob cesti in tik kolodvora, kjer bode kniiiče treh železnic, ležeče
obstoječe is enonadstropne hiše, i 9 sobami, 4 kuhinjami, 8 pritiklino, 3 kletmi, potem velikih hlevov, kolarnice, z gostilniškim, sadnim in selenjadn m ▼rtom in eventualno tndi nekaj njive. Pogoji ugodni. 58 9
Kje, pove up?av. »Slov. Naroda".
Jfajboljše ure
čez Se.eeo kupljeni*!
145
Eld.
3*25
gin.
Dobro idoca nikljaata remontoirka a atknnd. kaz-lcem urna 1 gid. 46 kr, — Gloria srebrna remontoirka lepo gravirana a nek. kazalcem, 96 urna i grd 70 kr. — Pristno poilač. remontoirka, Ia ivic. kolesja, 3 nrna t gld. 3*> kr. — Roskopf patent remontoirka. dvojnat pokrov H gld 2o kr. Amer. double slata remontoirka ■ lepimi 8 gravir po krovci S gld. 50 kr. Za vsako uro dietno pismeno jamstvo.
Po povaetju pošija. 180-1
S. KOHANE l»oz ur Krtkov it. 358.
Za nengajajooe denar nazaj. Nešteto ponaročil od doeto anstvenikov in dr. Cenovniki zastonj in poštnine prosto
V«6
SCC—1
sa stavbna dela in štedilnike se
preti dobri plači v trajno delo." Kie, pove oprav. „Slov. Naroda**.
Proda se
majhno podjetje
s dobro vpeljanim predmetom, ki ga labko vodi vsakdo.   Vsa oprava z sa
logo okoli 15 000 kron in se dovolijo ugodili plačilni pogoji.
Dopisi na aoravn'čtvo „Slov. Naroda* pod „Podietle". 164—3
Noben gospodar
naj ne bo brez
koledarja
169-*
I
uredil dež. m. nadzornik J. Legvart. III. zelo popolnejši letnik z vsebino:
I
— Kratek op s umne živinoreje; zlata —■ pravila o živinoreji, krmljenje goveje "
živine in prašičev. Reja domače perutnine, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka Obdelovanje travn kov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja Živinozdravništvo.
Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Kmet zakoni Hmeljarstvo. Merjenje lesa. Prerač v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega.
Vezan je letos v posebno močno platno. Cena e posto K 1'SO in se naroča pri Iv. Bonatu v Ljubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja, se naj znesek naprej do pošlje.
]
[
Zdravniško priporočeno
duolnoslodno pivo
Prav prijetna osvežilna pijača, obenem preizkušeno zdravilo proti nervoznosti, male krvnosti, želodčnim in plinčnim boleznim, po manj nanju spanja, pomanjkanja slasti itd. itd.
Kdor naroči 12 steklenic, jih dobi franko na dom.
Mramor PICCOLI
dvorni dobe vitel] v LJnbllsiiL
Oes. kr. avstrijske     f£|    državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. Odhod 1« MfzMfane lat, ieLi
/-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel« Gorica, d.ž, Trst, c to. drž. žel., Beljak če* Podrožčico, Celovec. Prago,
/ 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*05 predpoldne. Osebni vlak v smeri. Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
:-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak juž. žel- Gorico drl. žel., Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
*oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
i.as pepeldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
mo zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
t ae zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
o-40 peneeM. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica drž. žeL, Trst drl žet, Beljak Juž. žel., (čez Podrožčico).
Oefeo* te Makijama siri. kolodvori
7-2S zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, t-oe pepeldne. Osebni vlak v Kamnik 7-io zveoer. Osebni vlak v Kamnik >o*eo penedi. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah In praznikih v oktobra.)
oktobra 1907. leta.
v L|aklJaao |u±, seLi
S-68 zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka jui žel., Trbiža, Jesenic, (Jerice, Trsta.
s-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rvdolfovega, Grosuplje,
IMS predpoldne. Osebni viak Iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožctcc in Trbiž, Gorice drž. žet, Jesenic
*<32 pepeldne. Osebni vlak Iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
«•36 popoldne. Osebni vlak ia Beljaki Juž. žel.. Trbiža Celovca, Beljaka (če> Podrožčico) Gorice dri. žeL, Trsta drž žel. Jesenic
e-eo zvečer. Oseb. vlak iz Prsat, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega. Grosuplje.
8-46 zveoer. Osebni vlak Is Beljaka jui žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta dri. žeL Gorice dri. žel«, Jesenic.
il-ao peneel. Osebni vlak Iz Trbiža, Ce lovca.   Beljaka (čez Podrožčico) Trsa dri. žel. Gorice dri. žel., Jesenic
avaaei v Mukljaao dri. kolodvori
8*48 zjutraj. Osebni vlak lz Kamnika. IO-88 predpoldne. Osebni vlak Iz Kamnika e* O zveoer. Osebni vlak Iz Kamnika. 8-8* peneel. Osebni vlak Iz Kamnika. (Sem« ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi Ia dohodi so naznačeni v srednja evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih ieleinic v Trstu
in učenca
sprejme take| Fran Eraluber, krojaški moister v/ LJubljani, Kongresni trg itev. 5. 177- 2
V sdravlscnToplioe na Dolenjskem
SS pretiš is pru*te roke
hiša
1 gospodsraklml poslopji, njlvami-lepim ajoattlnleklm vrtom, s gostilno, kegljiščem In ledenico ua
najlepšem prostoru tik deieiue ceste.
Cena in pogoj* se izvedo pri 00-jestnici Terexijt Belnlger ns Toplicah pri Novem mestu.     »01 6
5000 kron zaslužila
«9 ki sel dokaze, da moja čudesna zbirka
600 kosov samo za fl 2*50
al priložnostni nakup Ia sicer: Pristna Švicarska pat stst> Roskopf iepna
ara, točno regul. in ki natančno gre, s dietno tvornitko pismeno garancijo; ameriška .double-alata oklepna verižica; 3 amer. donb.e-zlata prstana (za dame in gospode); angl pozlačena garnitura: manfietni, ovratniški in naprsni jrambi; 6delni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želi; prekrasna naprsna igla s simili-briijantom; tnična damska damska broža, poslednja novost, koristna iepna toaletna garnitura; elegantna pristno nanj. denarnica; par amer. butonov s imit Žlahtnim kamnom; pat aogl. vremenski tlako mer- salonski album a 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali v lase iz pristnih jutrovskih biserov; b in diskih čarovnikov razvedre vsako dražbo in še 360 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivib pri vsaki hiši — zasronj. Vse skupaj i eleg. sist Roško f tepao uro. ki j* sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2*50. Po povzetja ali denar naprej (tndi znamke) pošilja
S. DR BACH, svetovno rozpoilllolnlcfl
kraltot eSTV/. SV
N. B. Kdor naroči ? zavitka, in a priden em zastonj prima angl. britev ali tt najfin. žepoih robcev. Za neug jaioca denar takoj nazaj, vsak rizik o terej imkljncen. 172
uspeh
pri vporabi najnovejšega barvila za lase iz orehovega izvlečka
jttiisol
Bergmanna&Ko. DeČin n. L.
Ta izvleček prekaša po svojem prirodnetn barvama las in brade vsa dosedanja barvila.
Naprrdaj v steklenicah po K 2 50 pri: O. PetUch- Frankheim ¥ ^     LJnbllanL m 21. 3 ib
Bat
uprai/itell
teli vstopiti v službo mlad samec z dobrim izpričevalo m enake službe. Vešč je popolnoma slovenskega in nekoliko tudi nemškega jezika, v besedi in pisavi. Vstopi tekel ali s 1. svečanom. Ponudbe pod „upravitelj" na upravni-štvo .Slov. Naroda". 18» 1
Ura z verižico
za samo K 2*—•
Zaradi nakupa velike množine ar razpaJilts linijska razpošiljal niča: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico a lepo verižico za samo B4 9'— kakor tudi 31 etno garancijo. —  Po povzetju razpošilja
Pruako-Alezliaka razpoiiljevalnloa
P WHTDICCH t RrakWi TJ/38.
NB. Za seugajajoce denar nazaj 171
Izmed
najfinejših in najslastnejšiti
£o]nlii znamk je
CALAHDA
cejlonski čaj.
V svojo kartonašoo tovarno sprejmem nadarjenega 88—6
Z deiele v starosti 15 — 16 let, s popolno oskrbo brane in stanovanja. — Pogoj dobro izpričevalo v pridnosti in vedenju.   I-to*am se sprejmeta tud]
—— dvs dobra -
knjipveška
pomočnika.
Ivan Bonač, Ljubljana.
^t • -~V
<e> W
itenno peneiD
oprano in osnaženo 7.KS od 45 kr. naprej
182—1
prodaja
C. I. Hamann
v Cjubljani.
5t 1677.
Razglas.
Ker se je smrkavost pri konjih, ki je bila doilej ratiirjeoa po kmetih, pojavna tudi v m*siu ljubljanskem, odreja mestni magistrat na podlag določil zakona o odvračanja in zatiranja živinskih kalnih bolezni
v ozemlja ljubljanskega mesta. V to svrho imsjo pripeljati vsi posestniki svoje konje odnosno osle in male na tukajšnjo mestno sej oni 4 če, in sicer:
L okraj: Šolska predmestje     1 v četrtek, dne 13. t. m. do-IL    „    Jakobsko predmestje I       poldne od 10.—12. IIL    n    Dvorsko predmestje: Isti dan popoldne od a.—4. I?.    „    Kolodvorsko predmestje: v petek, dne 24« t. na. do
poldne od 9 —12. T.     n    Barje, Dolenjska cesta In Hradeckega vas: Isti
popoldne od 2.-4. VL    t«    Vodmat: lati dan popoldne od 2«—4.
Kdor bi ne mogel pripeljati svojega konja, osla ali male k ogleda si sejmišče, sme preiskavo dati izvršiti tudi doma le po iivtaozdraralkn, kater mora takoj oddati tozadevoo potrdilo mestnemu magistrata
Jbteslni magistrat ljubljanski
dne .5 januarja 1908.
Župan: Ivan Hrib r, 1. r,
av
saverevelas kan
v rrSfL
Is^etelj in odgovorni urednik: Basto Pustoslemlek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*<
55^9
D$3B
37
6^5375919563052717879^87